34
Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

  • Upload
    others

  • View
    8

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Sončna energija in stavbe Ogrevanje

in hlajenje stavb s soncem

Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Page 2: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

“pasivni sistemi”;

integrirani v stavbe

25°C 90°C 250°C

“aktivni sistemi”;ogrevalni

sistemi

“visoko temperaturni

sistemi”;s koncentratorji

Vrste SOS

Page 3: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Toplota

Raba končne energije v EU

49% toplota

20% električna

energija

31%promet

28% v industriji

80% na temperaturnem nivoju do 250°C

Page 4: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Poraba toplote in delež

solarnih ogrevalnih sistemov

Kol

ičin

a to

plot

e

Poraba toplote

Sončno obsevanje

Delež

ogrevanja s soncem

s sezonskim hranilnikom

solarno hlajenje

STV, 100% poleti STV + ogrevanje (combi

sistemi)

Page 5: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

15202530354045

Jan. Feb. Mar. Apr. Nov. Dec.

[°C]

0

300

600

900

1200

1500

1800

2100

TRY Scenarij A Scenarij B Scenarij C Scenarij D Leto 2003

Štev

ilo u

r Ti >

25°

C [h

/a]

0

300

600

900

1200

1500

1800

2100

TRL Scenarij A Scenarij B Scenaric C Scenarij D 2003

Štev

ilo u

r Ti >

25°

C [h

/a]

Page 6: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Sončno obsevanje med 1100 in 1380 kWh/m2

v letu ali 93.000 PJ na površini SLO. Sedanja poraba primarne

energije je okoli 310 PJ. Tehnični potencial je ocenjen na 10.000 in 19.000 PJ na leto.

Kastelec

D.; Rakovec

J., Zakšek

K.; Sončna

energija

v Sloveniji, SAZU 2007

Potencial sončne energije v Sloveniji

Page 7: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Ogrevanje Prezračevanje Hlajenje Topla voda

Okolje(zrak, voda, zemlja)

Sončna energija

Biomasa

Geotermalna energija

Energija vetra

Moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo moramo v stavbah zagotoviti z obnovljivimi viri energije

Priključek na sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja iz OVE zunaj stavbe

PURES, sept 2008

Page 8: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Ogrevanje Prezračevanje Hlajenje Topla voda

Okolje(zrak, voda, zemlja)

Sončna energija

Biomasa

Geotermalna energija

Energija vetra

SSE min(6m2; 4+0,02. Abivalno

~ 1000m2

-> 24 m2)

PURES, sept 2008

Page 9: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Vrste in učinkovitost sprejemnikov sončne energije

Qsse

Gglob,β

Page 10: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Sevanje segretega absorberja

Idealni absorber

Sodobni sprejemniki sončne energije (SSE)

________ααss

εεIRIRS S = =

Selektivnost S:1-

običajna črna barva;2-4-

srednje selektivni 20 -

visokoselektivni

Belo steklo, visoka absorpcijasončnega sevanja

Page 11: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Vakuumski SSE

S toplotno cevjo in cevnim ali ravnim absorberjem

Z neposrednim obtokom

Page 12: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Vakuumski SSE

Page 13: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Količina toplote opredeljena glede na tehnologijo sprejemnikov sončne energije –

moč

za selektivne in vakuumske SSE 0,7 kW/m2

Nezastekleni

250 kWh/m2a Neselektivni

350 kWh/m2a

Selektivni 500 kWh/m2a Vakuumski 600 kWh/m2a

Vrste in učinkovitost sprejemnikov sončne energije

Page 14: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Nove tehnologije lahko pripomorejo k večji tržni uveljavitvi

Vir: UNI FS, KI, Gorenje Tiki

Vir: UNI FS, GEASol

as 0,626

eIR 0,325

as 0,835

eIR 0,368

as 0,876

eIR 0,400

Page 15: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Prezračevanje

SolarWall

je perforirana

fasadna obloga z rego skozi katero sesamo zunanji zrak za prezračevanje

Trimo prezračevani paneli

Segrevanje zraka za prezračevanje s fasadnimi

sistemi

Page 16: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

J F M A M J J A S O N Dmesec v letu

HkWh/m2 m

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22ura v dnevu

I W/m2

junijjanuar

Hranilniki toplote

Ohraniti eksergijo

(temperaturo, ki jo zagotavlja SSE)Shraniti čim večjo količino toplote

Sistemi z variabilnim

pretokom -T je konstantna Sistemi z variabilnim pretokom

Page 17: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Hranilniki toplote

Z vgrajenim hranilnikom tople

sanitarne vode

Sezonski hranilniki toplote (?)

Hranilniki s temperaturnim razslojevanjem

Page 18: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Sistemi z naravnim kroženjem -

termosifonski

sistemi

Page 19: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Pri sprejemnikih sončne energije uporaba novih materialov, Al in PC

Hranilniki toplote s temperaturnim razslojevanjem z možnostjo ogrevanja stavb

Hidravlične enote z energijsko varčnimi črpalkami in sistemi z izpraznitvijo (drain-

back)

Sistemi v povezavi s TČ

in plinskim ogrevanjem

Povečevanje celoletne učinkovitosti sistemov ->733 kWh/m2

Uveljavljajo se merila kakovosti Solar Keymark, GSR

Sistemi s prisilnim obtokov

Page 20: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Sistemi s prisilnim obtokov

Tipična poraba toplote za pripravo sanitarne vode v eno družinski stavbi je 18 to 25 kWh/m2 a

S solarnimi ogrevalnimi sistemi jo lahko zmanjšamo na 4,5 do 6,5 kWh/m2

a

Podpora ogrevanju stavb

Page 21: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

“dvocevni”

sistem:merjenje porabe +odstranjen problem legionel.

Solarno ogrevanje večstanovanjskih

stavb

Page 22: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Veliki solarni ogrevalni sistemi

Debeli rtič, 108 m2 Impoljca, 90 m2

Gradišče, 90 m2 Şežana, 2 x 45 m2

Page 23: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Veliki solarni ogrevalni sistemi

– ogrevanje

naselij

Page 24: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Daljinski sistemi z ogrevanjem na

biomaso

Page 25: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Daljinski sistemi z ogrevanjem na biomaso (SLO)

Preddvor Vransko

Page 26: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Načrtovanje, primeri dobre prakse velikih

SOS

Page 27: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Solarne ogrevalne sisteme lahko uporabimo tudi za solarno hlajenje. Dva osnovna principa:

Absorbcijsko

hlajenje; Ohlajena voda s temperaturo 7-12°C, ki jo uporabljamo za

hlajenje stavb z običajnimi (konvektorskimi) hladilnimi ali klimatizacijskimi

sistemi.

Potrebna temperatura toplote, ki jo proizvajamo s sprejemniki sončne energije

proizvajamo toploto (80-85°C)

Kompaktni absorbcijski

hladilni sistem, hladilna moč

5kW, temperatura hlajene vode 5-

7°C

Solarno hlajenje

Page 28: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Kot del prezračevalne naprave (klimatske) naprav v kombinaciji s hlapilnim

navlaževanjem

svežega zraka.

Pred navlaževanjem

mora biti zrak čimbolj suh, zato ga sušimo s sušilnim kolesom. To je vrteče satovje, ki je prevlečeno z adsorpcijsko

(trdno) snovjo, ki vsrka vodno paro, ki jo ponovno razvlažimo

s toplim zrakom SSE (70°C)

Solarno hlajenje

Page 29: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

www.solairwww.solair--project.euproject.eu

Solarno hlajenje

Page 30: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Toplotne sončne elektrarne

Page 31: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Toplotne sončne elektrarne

Page 32: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Nemčija

Avstrija

Španija

Francija

18 m2

na 1000 prebivalcev

41 m2

na 1000 prebivalcev 4,3 m2

na 1000 prebivalcev

8 m2

na 1000 prebivalcev

Trg SOS

Page 33: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Kako gospodarno podpiramo solarne ogrevalne sisteme ?

V 2008 smo vgradili ~ 15.000 m2

SSE

Novo instalirana moč

-> 10,5 MW, v zadnjih 5 letih 33 MW

Proizvodnja toplote -> 7,5 GWh

Cena subvencij kWh(10 let) -> 0,027 €/kWh

Cena (za državo) zmanjšanih emisij CO2 -> 48 €

na tono

Število odobrenih subvencij

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

2002 2003 2004 2005 2006 2007Leto

štev

ilo s

iste

mov

15.000 m2

Trg SOS

Page 34: Sončna energija in stavbeSončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo

Hvala za pozornostHvala za pozornost