Prvi slovenski _pis za brezdomslvo in sorodna ocialna vpraSanJa

Uvodnjk To sem jaz Nacrtne zablode gnilega Dogodki THC odvisnik Razstava Social-ego turbulenca Pisma bralcev Nasvet nasega kuharja Tatoo zgodba Kraljevski forum Pogled s strani E-debata Hepatitis C Bozji ping pong Izza resetk Sol & Koper Dnevnik lopova Gostujoci kolumnist Zgodba bodocega svetovnega prvaka Nekaj cestnih Pred 100 leti Kralj & kraljica Brezplacne prireditve Ulicni horoskop Oglasna deska Razvedrilo

3 3 4 6 8

10 10 . '11 11 11 12 16 18 19 20 21 22 23' 24 25 26 27 27 28 28 29 -30

KI,11I LJ I UL I CE

I

Urednica: Spela Razpotnik

Namestnika urednice (na porodniskem):

Bojan Dekleva in Maja Viiintin

Uredniski odbor: Luna Jurancic Sribar,

Alenka Lamovsek, Cregor B. Hann, Tomislav Cruden, Marusa Bertoncelj

Sodelavci urednistva: Toni Mesko, Tanja Vuzem, Maja Kozar, Bojan Kuljanac, Andrej Mesaric, Urban Tarman

Oblikovanje: Daniel Novosel

lektoriranje: Matilda M. Dobro, Marusa Bertoncelj, Darja Pekolj

lIustracije: Nik Knez, Damjan Majkic, Matilda M. Dobro, Jane

Fotografija na naslovnici: Jaka Adamic, Dnevnik

Tisk: Tiskama Vovk

Izdajatelj: Druslvo Kralji ulice

ISSN 1854-2654

Cena Casopisa v ulicni prodaji je 1 EUR.

V primeru posiljanja Casopisa po posti je cena enega izvoda 2 EUR.

Letna narocnina za organizacije je v Sioveniji 20 EUR, v tujini pa 40 EUR.

Naslov urednistva: DruStvo I

»'Norosniska« druzba

avtorica* Luna J. Sribar

Zadnje dni na vseh sttaneh ugibajo, odkje takSne podrazitve.. Podrazili so se osnovni pre.hrambeni izdelki. Knih se je eez noe podrazi! zapetino. Treba je poiskati krivea. Najbd je vzrok v napacnifinaneni politiki vlade inpavstop v EU ~ ne,kmetje hoeejo zasluziti, ampak zagotovo so za nenaden dvig een krivi trgovei. Ugotavljanje krivea pa ne spremeni dejstva, da v Sloveniji koliCina vrnjenega oziroma neprodanega kruha znasa med 12 in 14 tisoc ton letno. Veeina ga konea na smetiseih.

Se pravi, kruha je dovolj. Kruhaje toliko, da ga meeemo v smeti. V srrieti! Marsikatero gospodinjstvo meeev smeti star kruh, da negovoiimo 0 koliCinah neprodanega kruha v pekarnah, trgovinah. Brano se vzahodnih »razvitih« drzavah meee strano Stavim za karkoli, da bi skoraj vsako gospodinjstvo ljudi srednjega ali visjega sloja z odvdeno hrano nahranilo vsaj se enega posameznika, posameznieo.

V nasemdrustvu smo se dogovorili s sosednjopekarno Kruhek, da hodimo k njim vsak dan iskati kruh, ki jeostal od prejsnjega drie. In potem eezdan vsega pojemo ali pa ga razdelimo poterenu. Na ish naein dobimotudi tortiee iz slasciearne Zvezda, ki poidejo v hipu. Pa ni bilo potrebno veliko: en obisk, dogovor, pfipravljenost na obeh straneh pa smo pri nas siti, in to zastonj. Skoraj tako malo bi bilo potrebno tudi, da bi se poskrbelo za osnovne potrebe vseh drZavljanov in drzavljank tele male Slovenije. A kaj ko easa za dogovarjanje pri ) ta gIavnih« ni, volje pa se manj. Oziroma so osredotoeeni na bolj pOinembne teme: kako bo Slovenija postala bolj konkurenena v globalnem gospodarstvu, kako bomo poveeali produktivnost .. .

Velike fume, ki ustvarjajo ogromnf; dobicke, zmecejo na tisoce evrov sarno za to, da se ob eesti nalepi njihov oglas za karko1i ze, ki mu ob poplavi vseh drugih oglasov in inforrnaeij Ijudje sploh ne posveeamo vee pozornosti. Potem lahko skoraj ria vsakem koraku naletimo na v 00. bodeca neskladja nOre potrosniske druZbe, Db katerih nas ze moravsaj malo spikniti pri sreu: Ogromen svetlec reklamni pano za noviBMW, pod njimpa.klopca,na kateri spi zanemarjen, slabo obleeen elovek. Pa ne bom razglabljala, o.gava krivda je to, ker me trenutno bolj zanima, kaj bi se dalo narediti iz nastale situacije. Ko sem bila majhna, sem kot vsi os tali otroci mislila, dci odrasli ze vedo. Zdaj sem odrasla, pa ne vem. Ne vern, v kaksni »norosniski« dru.zbi,zavraga, zivimo, da tolerira take . obseenosti. Zaeela bom pri sebi in svojem odnosu do kruha.

- ...

. avtorica* Matilda M. Dobro ) C;- --- E7~-BlOO£ GNIlEGA

NACRTN Lt'\ .. ' ra' usodni konec druibe (no, moj .. ,J . vI rtoa poezlJa to sko J

DRUG\e: Sladka ce U I . '

Ste ze lepi, se vedno mladi? Ste se lepi in za vedno mladi? Kupujete svojim otrokom tiste revije, ki imajo slogan: Rad sem mlad? Tiste, za katere oglase piSejo oCitno ljudje, ki sledijo mitu mladosti in ne morejo sprejeti svoje minljivosti? Fuj in fej takim vzklikom!Otroka he skrbi za njegovo mladost, njemu je vseeno, glavno, da je sreeen, da ima podporo bliZnje in daljne skupnosti pa se drobtinico eesa. Kdo je najraje mlad? Seveda tisti, ki to vee ni ali pa krnalu ne bo vee - vsaj po druzbenih dolocilih. Gradovi v oblakih tako mamijo, pray tako vsa prejsnja poletja ... Vzburjata nas nedosegljivost in nepovratnost. Pa toliko je se potrebno pomesti okoli hise ... . Otrok je rad otrok, ker JE, in ne zaradi svoje mladosti. Zakaj se izdelki za seniorje ne ponasajo s sloganom: Rad sem star? Star Clovek, se zaveda svojega stanja, svojega statusa; zakaj se ne bi z njim pomiril in uzival v niem, ne da bi se primerjal s tistirni, ki imajo trenutno najvec vidne moci, ker so pac v drugem letnem casu zivljenja. Mladi naj uzivajo, ker so, stari pa naj se veselijo tega, ker so imeli cast in priIoznost izkusiti tako ogromno paleto barv, ki pa jo se vedno drzijo v rokah. Sprejmimb svoje lastnosti, svoj cas. Uzivajmo na stezaj! Imate radi eokolado? Uzivate, kadar jo jeste, ali yam zraven nesIisni glaszuga? Kupujete revije predvsem za zensko populacijo, ki veCinoma razpredajo 0 lepih ritkah, cvrstih stegenckih in dietah? Ste videli predzadnj6 zimo ravno taksno, ki je bila zavita vlicno folijo, zraven pa poklanjala cokolado? Khm, khm ... Dorniselna resitev! Obicajno najprej kupimo cokolado, pred, med in po uzitju se sprasujemo 0 njenih stranskih uCinkih na nase telo (ne pa tudi na nase pocutje), potem pa zavijemo v trafiko, da si priskrbimo se kurativo - dietne napotke iz roznatih revij. Tukaj so ponudili izvimo strategijo, ki omogoca prihranek casa: cokolada plus takojsnja intervencija pri t. i. sladkih pregrehah. Podoben primer je bilo zadnjo jesen zaslediti tudi v nekem tedniku, ki je razglabljal 0 skodljivosti Barbie punck na razvoj, samopodobo deklic, hkrati pa na tsti strani oglaseval omenjene plasticne krasotice. Se morje takih absurdnih dopolnjevanj jezaslediti, ee Ie znate brati med vrsticami oziroma uzivati v simfoniji tudi takrat, ko je cas za celinsko pavzo. No, ni res ... Sarno gledati morate in ob tern videti, branje ni potrebnb. Se manj tistomedvrsticno! Kako pa kaj matematika, v'am gre? Imate raje

odstevanje ali sestevanje?

Verjetno zadnje, . vsaj kadar gre za zlatnike.

Odstotke poznate? Sarna nisem vec v to prepricana. V zadnjem zimskem

katalogu nekega tujega podjetja, ki rad pomaga Slovenkam do popolnosti, sem koncno nasla kremo proti nadleznemu celulitu, ki me ovirain ogroza v vsaki sekundi, ki jo prezivim s seboj, kajti z drugimi si sploh ne drznem. Estetika neokusnega -Ie kdo bi jo hotel?

. Po prvem navdusenju pa sem bila skoraj ob zivljenje! Pozor: Uporaba tega izdelka zmanjsuje videz mascobnih blazinic za 231%. Imela sem veliko nesreco, da sem se z njo mazala ravno v toaletnem prostoru med opravljanjem potrebe, pri tern pa pocasi pricela kopneti in cofnila v skoljko. Drobna in niceva sem postajala. Izginjala sem in ze mahala onostranstvu. Res da se je krema v straniseni vodi ze make sprala z mene, vendar pa mi je nato pretila utopitev, saj sem se ze neznansko pomanjsala ... Bilo je, kot bi se borila s podivjanirni valovi morja med nevihto. K sreCi je se ob pravem casu priSla malo potrebo opravitmama in po koncu le-te v svoji rumenini opazila nekaj vrescecega, crvu podobnega. Ni poslusala razuma, Ie srce je pelo, zato je vedela (marne vedno vedo!), da mora tisto rec pobrati iz notranjosti stranisca. Imela sem se kakSne 3% ... Joj, sploh ne vern, kaj bi bilo, ce se ta sreca v nesreCi ne bi zgodila in hi mazilo uCinkovalo za vseh 231 %. Jojme .,.

~--~-------------------~)

Sklepna ugotovitev ugasa na kamnu popolnosti. P. S. Baje v enih od prihodnjih stevilk Kraljev ulice Vi pa svoje poslanstvo raje ugasnite kje drugje, kje, liCno darilo: dom, ki si ga lahko postavite kjerkoli kjer je se kaj nepopolnega. Nepopolnost je popolna, pod soncem, in tudi tam, kjer ga ni ~ prirocen sotor saj se giblje, raste, hoce biti boljsa. Popolnosti ni, je iz neuniCljivega PVC-ja ... In ce kupite izvod tocno Ie njen obcutek, ki zavira nas napredek, saj smo po pet do enih, dobite zraven se osla, ki mu iz zadnjika. svojem mnenju ze dosegli najvec. letijo zlata jajca, kadar mu zvizgate slovensko

himno. Hja ... S spostovanjem (in figo v zepu),

Matilda M. Dobra

Kraljevske misti .

Ko se zaves, koltko ener i' · . IzgovorJeno /az. ra ' g~e t/ pobere, da 51 zapam h'V /

Sk '. Ije go vans resnicolJe d ms s e erno.

v • ve no enakal

.. . /osarjisevese/o a ov' . •v •... • ... Ko sem v druzb · · p/ ~ af'jam If k/osarskem .v

. I Inte ektua./cev .. : mO/Cim . zartJonu o .~sem mogocem. . .. . .. ' sa; msem Im'thov · tRaJe sem Kr. r . J . «.v ..

. a~ med k/osarji kat k/o v · .

. . .. ' . sar med kralji! . . . .

Drugemu pomagatini te "kv .'. . .

do.brotnike. Zatakne se P~i ~~.~~pn~:~e~darjenih novCicev nas na~ed' . c/. . . t

Najvec »junako\f(l· h' · . .. . . . . . . a/koho/! In» ero;evil nerodijo ienske t .. .. . . . . , . emvec gospod ...

Kralj'O Tone P.rv · . t

Dokler semiiv

Dolder sem iiv prisoten v brbotajocih besedah nagajivih pogledih se bom boril, sopiril in ljubil kot vcasih kot diVji mule da bi trenutke ko je vse tako mirno . polno barv, ropota instmsti

.. zadrial v spominu za trenutke tu inzdaj manj iive bolj blede v odhajanju.onstran in prihajanju novega.

Urban

B~e?apuscava

. . Neka ptica nad puscavo bela je letela

blizu tlem magnetno.

Brez kril

. jimoc je nudila be/ina,

ko pozorno je iskala

jekleno moe prozorno.

Skrhane kosti

in b-ucika v ocesu

je vse, kar je ostalo od

nekdaj ponosnega Cloveka.

.Preobleka,

ki stabilnosti ne nudi

iz perja, se vetru ne upira.

. Ce ne sprejme,

neznosllaboleeina ga uniCi,

.ce mocneje vdihne,

.. razblini ga v vesolje;

. . . plitko diha,

vetru se prepusca,

puscave bele se dotakne.

. Zaslepi ga vera, lai

.. . il1hipnoza,

. komu zadl1ja doza

po telesu igra turista.

Prepusti se lagodju,

ko gaiivi pesek bele puscave srka,

poslje in odvrie mu te/o,

. lastni dusi pokopani.

mlHA Indihar

- - - --- - )

V sredo, 5. 9. je bil v zavetiscu zabrezdomce na Poljanski poseben dan. Obiskala jih je namrec dvanajstclanska snemalna ekipa nanizanke Zaenimoznova,da bi posnela kadre za del epizode, v kateri Franci Kek igra brezdomca. V pristnost prizorov nevdvomimo, sajsose tako Francikotnasi fantje dobro v.ziveli innadvse zabavali. Na sliki: Alija Brigic, Franci Kek, Ivo Cekic, Ales Mrak, lanez Smrke ter Clan snemalne ekipe v akciji. .

KI'aljiulice smo se septeinbra udelezili castne zakljucrie prireditve vokviru programa Mentoring validation ~vpeljevanje in vrednotenje mentorstva pri tezje zaposljivih skupinah), vkaterega nas je povabila Pedagoska £akulteta skupajz drustvoma SENT in

. Dobrovita. Mentorski pari Smo v nekdanji tovarni Rog prejeli priznanjaza sodelovanje v projektu ter Sf ogledali fotografsko razstavo, ki jo je V okviruprojekta pripravrl Incognito design.

Sporocilo za javnost 1. oktober 2007

Svetovnidan habitata

Uveljavljanje pravice do primerne nas tan itve je mogoce "'/

ce obStaja politicna volja!

FEANTSA (evropskafederacija organizacij, ki delujejo na podracju

brezdomstva) na svetovhi dan habitata, ki je letosl. oktobra,

pozivaevropske vIa de, naj uzakonijo pravico do primerne

nastanitve in jo vsemv Evropski uniji tudi omogocijo ter naredijo

· dostopno. Pravica do primerne namestitve se ne nanasa'le na ljudi, ki zivijo

na cesti. Obstajajoskrite, manj vidne oblike brezdomstva, kjer so ljudje nastanjeni v prenaseljenih,

za cloveka neprimernih in negotovih prebivalisCih. Dostop do

primerne nastanitveje prvi pogoj za doseganje osnovnih Clovekovih

pravic in polne vkljucenosti v druzbo.

v Ve(driav v Evropi (Francija; Spanija, Skotska) je dokazalo, da z

zadostno politicno voljo uveljavitev pravice do primerne nastanitve

ni sarno izvedljiva, ampak jetudi uCinkovitoin dolgoracno sredstvo

za boj prati brezdomstvu in izkljucenosti.

»Uveljavljanje pravice do primerne nastanitve je uCinkovito orodje za napredovanje politik napodrocju

'brezdomstva, saj zavezuje vlade k strateskemu razm,isljanju in razvoju

integrativnega in dolgotrajnega pristopa«, poudarja Freek

Spinnewijn; direktor FEANTSE. Uzakonitev pravice do primerne

nastanitve ni prazen ideal, ampak ucinkovit

in inteligenten riacin za priblizevanje cilju -:- to je

premagovanju brezdomstva v Evropski uniji.

FEANBA

~----------------~----~)

Ozivimo Fuzine v soboto, 15. 9 200i smo se zbrali ob deveti uri pred dnevnim centrom Kraljev ulice, od koder smo odsli z avtobusom na Fuzine. Ko smo prisli tja, nas je pricakal Leon Matek - organizator Cistilne akcije odvrzenih igel in vodja programa Korak, s katerim smo se najprej pogovorili 0 varnosti pri pobiranju igel, nato pa se razdelili v skupine. Zbralo se nas je osemnajst, in sicer Andr'eja, Darko,Davor, Marko, Petra, Miran, Matilda, Bojan-Jogi, Peter, Urban, Sasa, AZbe in Vran, Maja, Rajko,Tomi in Anja ter moja malenkost Viii. Akcija je bila zelo uspesna, saj smo na razlicnih lokacijah (pod mostovi, na zapuscenihvagonih, v ok61iei sole itd.) pobrali kar 530 odvrZenih injekcijskih igel. Igle smo pobirali tudi na obmocjih, kjer se igrajo otroci. Z akcijo smo zaceli priblizno ob deseti uri ter jo zakljucili ob pol enih; saj nas je nato cakal zelo dober golaz, ki ga je pripravila Slovenska v0jska. Po koncani akciji smo si ogledali se nastope folklornih skupin ter turnir v m:alem nogometu. Vzdusje je bilo odlicno! Ta akcija je dobila zelo pozitivno oceno, saj se otroci nekaj casa spet lahko brezskrbno igrajo. Med pobiranjem·pamije hodilapo glavi . misel, zakaj ni vsak uzivalec drog vsaj toliko ozavescen, da bi iglo ~a sabo pobral ysaj tam, kjer se zadrZujejo otroci. Ce ze skodujesebi in svojemu zdravju, naj vsaj drugim ne .. , . Zahvala gre vsem, ki so pri tej akeiji takoali drugace sodelovali!

Vili

avtor* Nix Zenk

VKraljih u l. n d I/ee let k a aljevan.n nl a 2007 knjige ))TI-l '}I Ohjavljamo v NIXZENK ~ ~dvisnik((. N: 10 delov Ti, ki pod oknom napisal jO je skoraj v fjen avtor nekaj zviZgajo, Zn pod Vpliv. eeloti kot da bi peli, te

anslvenih r. om THe a je verjetno strah,mogoc azlogol/. d "}, zaradi ali pa hocejo drugeTI-le e prestudirat· 'k a hi hiloodvis I, ak v spravit v dobra voljo,odvisnik Vnost in kaks ~na je

•

ali pa si kar nekaj Zenk 0 : prvih dVeh

en je THe domisljajo. Na radio

Dur je dobra glasba.marih:::Uje, kako je z:;:efkih Nix Le kaj bi se moral batiVee kot d. o. ~o Se je zgO~~ kaditi tega petka B., saj semmest esetlmi let· I 0 pred

Usosedn . I Vnekem ze veliko trpel. Tako dav. takrat te~ k ,}e drzave N: . veCjem mislim, da je zdaj cas, da Bear al·k.; alkoholik· IX je hil kdo drug prenasa moje• 1/ lOS. ' vend. breme, zaradi kateregaja je Poeasi ar, Po spoznan .ar ne

sem v dusevni stiski. BornPOstalvel/k prenehalpiti Ji,U THe se par dimckov ... Bolnik,THe. a I Poznavalee a ohol in zaprt v sobi, za delovnod. I 1:. Tu ohjavl.· vseh ohl.~/-e Nlxove ,}amo Pred II( mizo prikovan vsak dan,

dOgf1]an e 'ga 14. ZVezka . zadnji dan na dan, ni pijan, ampakneke '} neke noc· , /ger 0pisu . bolan, ampak on ve, da jem neznan I petka 13 '}e manj bolano sedeti za mizo zem mes . v

eeu leta 2006. ugaslim jointom v levi roki, kot pa se dreti zunaj in popivati,

to je pac bedarija; izguba casa.

Je pa res, da si tako lazje nabiras

zivljenjske izkusnje in v glavi se

ti dogaja, pa ful imas kondicije in

nic te ne boli, tudi ce se zakotalis

Par dimov in je vse v redu, zunaj 15 metrov po kamenju navzdol je kar mirno. Verjetno born moral oziroma pades cez ograjo, ko si prodat ta skank ali pa skaditi toliko pijan. Ali pa za petek 13. enega, dva na dan. No, eni zunaj vzames kladivo za razbijanje sip so bolj »pod vplivom« kot drugi, v avtobusu in potem tocno ob eni si pojejo zunaj, oni, ki so polnoCi ob polni luni v petek 13. bolj pod vplivom alkohola("kar razbijes enemu oko zaradi tega, je dobro, jih vsaj ne zebe. Ce bi ker se jeprevec muval okrog moral zdaj jai kam s kolesom, tvoje punee, ko si jo se imel; ne, bi rabil rokaviee - usnjene, mislim, da to ni Cisto zdravo! ki jih na sreco imam. Najbolj Kakor tudi to ni, da pridejo pogumni si zvizgajo in se nicesar kmetje iz sosednje vasi pretepsti ne bojijo, kot tudi jaz ne, razen prvega, ki ga srecajo, vzamesnoz da se bojim, da born zaradi tega in enega zabodes v trebuh, ali hudega skanka zbolel, drugega pa to, da vries kemicni svincnik pa nimam, tako da born poskusil iz kavarne direkt zupniku v del tega petka prespricati in born glavo in se mrtev zgrudi 20 dolgo spal (ce born lahko) in metrov nize v nezascitenem poskusil born ne kaditi, saj ima to kotu in za njim ostanejo kot lahko hude psiholoske poslediee. v Alan Fordu Ie dim in cevlji, Ko bi vsaj zivel v mitu in pod njega pa nikjer, Ie price, otroei oknom slisalle cricke peti, nocni iz drugega sveta, kj er je lahko zbor crickov. svet na dimenzije razdeljen. Ali

pa so to bozji otroci, ki jih vidi Ie pravi iskalee resnice; kot je tudi res, da se potem pripelje policija in on pocasi odsepa po levi nogi vstran, saj mu nihce ne more dokazati umora, ker je truplo izginilo, ampak za vsak slucaj raje spizdi, oblecen je kot

8 Kralji IoIliee - oktobel" 2007 ;'/i-.:.~.:..........

pravi pilot matere zemlje, ali pa je tako vsaj hotel biti, ceprav se je v .resnici zelo dobro pocutil, ker se je ful dogajalo, za vsakim korakom in ovinkom, non stop speed v mozganih.

Pocutim se podobno temu, kar zdaj berete, ampak obenem vern, da piSem in sedim za mizo, utrujen od zivljenja in pocasi uzivam, kolikor se pac da, v dusevnem miru, namesto da bi eel dan brezveze sedel na velikem lokvanju in meditiral, vam raje piSem, kar je lahko tudi meditacija.

Kot je na primer risanje v muzika-terapiji, ki jo izvajajo na sprejemnem oddelku. Ne morem pa verjeti, da se lahko cloveku spremeni barva oCi, v tern primeru iz lepe modre v rjavo in postanejo majhne, prej pa so bile velike modre. Rekla mi je, da sem ji s fukom vzel duso, pa sem ji res, ker bi jo moral oCistiti in ji jo vrnit. Je pa ze delala par poskusov samomora, ker ni mogla enostavno biti Ie darilo od boga ali pa hudica. Ampak ni boljsega, macka s svojo sobo, veliko posteljo, prineses ji travo in potem oba hoceta seksati in tako je to, se sleceta in se ljubita, ortodoksno, nabijanje v lepo pobrito ozko pickieo, ua, to je bilo tisto ta pravo, najboljsi tantrieni seks, brez objemanja in dotikanja po seksu, »just orto fuek«! Bravo W! Ki je na zalost spet bila pred kratkim na slabth poteh in spet na zdravljenju. Ce bi imel se naprej to puneo s kratkimi postrizenimi lasmi in lepimi modrimi oemi, bi nosila mojo jakno in svojo erno kapo Nike. Dvojni »V« pri njenem imenu sem napisal zato, ker je dvojcek po horoskopu, ti so pa zajebani, ce ne zjebes ti njih, potem oni zjebej0 tebe. Ampak W je bila bozji dar, ceprav je njo zanimal Satan, sem ji moral govoriti to, kar sem vedel, pozneje se srecava na psihiatriji, pa mi rece, da se je ljubila s Satanom, skoraj verjamem, kdo bi se pa branil sveze gole ozke pizdice. Bila sva sarno ortodoksna tantricna

~----------------------------~------~)

seksualna ljubimca, travo sva kadila. Na koncu je neka psihiatrinja ugotovila, da sem jo kao izkoriscal za seks, ampak je njej bolj pasalo kot meni, saj ona pred tern ni seksala stiri leta in je bila resnicno sveza, psihiatrinja bi mi morala reCi, da sem se ji za dober celonocni seks oddolzil in zahvalil s podarjeno marihuano, ki mi jo je posadil sam Bog, ceprav mi je cela kila segnila, ker je nisem imel kje susit in je bila pod neko streho, kjer je po njej dezevalo in se je zadusila med casopisnim papirjem . stisnjena. Ampak bilo je tudi dovolj tistih stiristo gramov,ona je pokadila 300, jaz pa 100, taka da zdaj naj pove ta pSihiatrinja svoje mnenje, ce ve, koliko denarja je tristo gramov »zelenega zlata«, in si naj preracuna, ce sem dobro placal seks ali nisem, in ne govorite neumnosti, ce ne poznate cele resnice. Ah/ ta no v

13 cnekep. sej·e I. C?a Petka Bilo je super, ampak moram spet 1(0Jnal z. v ·Pa Se ie aCelazvit joint, no, zdaj na tricetrt ure,

:J

toliko mis/~?Ial/i preril/; ker mi pase po jedi priZgat, po /(.·h Illns

seksu pa ne, razen ce je to W in

I '

Dusazocmi

vsa~?d~evno slisim, cia smo klosarji zahojeni, zablti,.~levre~ni.: zgube~ smrdljivci, pijandure, le~u:~l mk~r Je se leposlovnih pridevkov ljudi, ki ~msliJo s tUJo glavo. Vse to me komajda predrami lZ m~zle ?drev~nelosti predtrZl1ico, kjer prodajam KraIJ~uh~e, saJ ve.n:, da smona svetu ljudje in oni drugl ... »clovekoliki«! . . . Pa jeres tako? V pon~deljek, 3. 9. 2007 me je prijatelj-klosar pov:abIl naj pridein na otvoritev razstave njegovih kankatur v prostore Kraljev ulice na Poljansko 14. S.:veda s~m ga debelo pogledal, saj nisem vedel, da rIse. ~o, Ja, vedel semze, aga nisem resno jemal. P!ev~ckrat se.mbil priea vseobsegajoCi genialnosti, ki se Je stopnJevala z nivojem vina v riti. . Obljubil sem,da born prisel, eeprav sem dalee doma. Za prijatelja! In semprisel ... Najprejsem mislil, da ne vidim pray, saj imam zadnje easetezave s sivo mreno. Potem sem

., SOCIAL..EGO TURBULENCA .. ) umolknil - kar meji ze na eudez! - in se ~~~--~~--~~~ osredotoeil na risbe na stenL ..

Madonca!Da se sodaliziram . Jani se je I?0kazal v novi~ komaj verjetni luCi! Da kar napreJ nekajgodrnja, ni rue novega za nas, kiDa se socializiram, da prid9bim si pravicej .. ga poznatno.Nepa da zna kaj tudi povedati, da jeda ostanem miren in spokojen, da ne ostanem se sp?soben prijazne pikrosti, ironije, ki nasmeji ...brez sluzbe, da postanem del druzbe. ... da Je nas Janko dober umetnik, ki se zna izrazitiLaiem, laiem, da se socializiram, nakladam, baby, celo skozi karikaturo, daima njegova dusa oci,da obvladam, da ostanem tvoj ADAM, sposobne videti tudi smesno plat zivljenja ...da z bogom kompenziram kompromise, Janez!Ponosensem, da tepoznam! Da svaresnici korumpiram brise, laiem, laiem, prijatelja! .. .

da se socializiram, lazem, lazem, da se socializiram, bremenu vsakodnevne podpornike izbiram, .. ;::-1/~fj.. '() J;;~e- Pvv-i in ko postanem, ko vstanem

(slikar, potepuh, klosar in se kaj)socialno prizemljen, mi ni pray nic vseen, vedno manj in manj P. S. Kot je bilo priGakovati,vsevedoCih bananoierov . laiem, laiem, da postanem ni bilo n.iti blizu, zato pa bodoimeli veliko strokovnegadel resnice, da pridobim si povedatz, ko bo vino teklo skozi rit! pravice ...

Bojan Sklepic

f

Zdravo, KRALJ! ULICE!

Vas casopis je krasen, tako kot ste vi sami. Ne zamerite mi, ce sem prviC kupila vasa reVijo, kOje bila ze deveta Stevilka. Veckrat sem ze razmiSija1a 0 nakupu vase revije, pa se mi IIi ponUdiJa Pri1oZnost, sama pa

. se nisem dovoij Potrudi1a. Ze10 rada born nas1ednjie kupila se ostalih osem stevilk revije, ee jih 1e imate na za1ogi. Ker imam tudi jaz doma nezapos1ene aane druzine, Yam ne mOrem finaneno pOmagati"sem pa napisa1a (ze daVno) eno pesmico, ki se mi je porodila ob neki prigodi, ki me je se do1go be/lll1a! Ce jedobra za objavo v vasem casopisu, boste presodili sami! Lep pozdrav od zdaj naprej redne bralke vasega easopisa. Sreeno!

avtor* Peter Boljesik

11

.. ,.', -- . , k trebujemo Za kosilo v na~avi ali par u po sledece sestavrne: . . . .

"

v' bol' rriastno klobaso, . vZeleno solato,~/m , 'J h lesterola, domace . primern? ~a p(Jdoblte;or~ko sol, kef je .' . olje. in ,kIS"IZ tovar~~vec sla9ko, slad;k feferon, .'iivljenJv~ z~ t~k~ P ko revec pekocf';: .. .. ker je zIVIJenJ8 ~e ta k p e .ker je )>nas kruh«' domac kruh IZ .pe am, .. ' .' In v renal

.

Danilo Turk

1. Ali imate z brezdomci osebne izkusnje?Kaksne? Najvec srecanj z brezdomci s~ imeL v New Yorku . Tam jih je veliko. Vcasih sva jim z Zeno prinesla hrano·in jim veCkrat pomagala z denarjem. V Ljubljani pa kupujem Kralje uliee.

2. Kateri so po vas~m mnenju vzroki za brezdomstvo? . Verjetno gre najveCkrat za izgubo sluibe ali stanovanja.

3. Kako razumete pojem socialna izkljucenost? .

. ' Kot tisto mero revsCine, ki Ijudem onemogoCi, da bi normalno sodelovali v druibi. Zacne se ip nezrilOinostjo oditi rza-dopust, dobiti kreditno kartieo,

. nadaljuje se z nezmoinostjo kupovanja v trgovinah in vcasih z brezdomstvom. .

4. V Franciji sta kandidat in kandidatka v predvo1i1ni kampanji razpravljala 0 ustavni pravici do prime'me nastanitve~ Kaj mislite 0 tern? . Tudi pri nas imamo ustavno dolowo (78. Clen), kiobvezuje

.dr~avo, da ustvarja moinosti, da si driavljani pridobijo

przmerno stanovanje. Vendar je ta dolowa prevee splosna. Prav!ea do p~imernenastanitve je ~ razl~cnih formulaeijah doloeena tudl v mednarodnopravmh aktth na podrocju Clovekovih pravie, ki zavezujejo Siovenijo, vendar zavesti 0 tem, da gre za del Clovekovih pravie, pri nas ni. Tudi 0 tem bi morali imeti kakSno razpravo.

5. Ali poznate idejo univerzalnega temeljnega

dohodka? Vase staliSce?

Ide/a univerzalnega temeljnega dohodka govori 0 tem, da naJ bi vsi Ciani druibe imeli zajamcen temeljni dohodek. Ta razprava odpira sirsa druibena vprasanja in posega v same koneeptualne temelje sodobne druibe. Tudi pri nas se je 0 tem p1salo, vendar se mi dosedanje razprave niso zdele dovolj realne. Verjetno bi bilo treba napraviti se kakSno studijo.

6, Ali kupujete casopis Kralji ulice? Ali ga tudi berete? Obcasno ga pa res kupim in ga tudi preberem seveda.

7. Bi .se odr~kli placi pri ~asem mandatu in opravljali pokhc kQt castno funkciJo? . Tudi predsednikzasluii placiloza. svoje ddo.

8. ~a k~k nacin bivi glede na protikandldatebolje vphvah na brezdOlrisko problem.atiko, na problematiko socialno izkljucenih skupin? . . Vsekakor bi se zavzel za razpravo 0 soeialni problematiki . nasploh, 0 veeanj~ .socialnih razlik in 0 brezdomstvu posebej. -Tudl s pr~dstaVl~lvkt brezd?1neev bi se posvetoval 0 pripravi take razprave m 0 przcakovamh rezultatih.

9, Ali ste seznanjeniz viSino socialne podpore? Ali veste, po kaksnem kljucu se izracuna visina socialne podpore? Ali se yam zdi, da je mogoce z njo normalno preiiveti? Vem, da je denarna pomoc zelo nizka in znasa okoli 200 €. Odvisna je od dohodkov in stevila druiinskih Clanov, na katere ~e razdeli. Seveda je ta podpora prenizka za preiivetje, vendar JO ra~u.mem kot k.rajso. obliko pomoCi za izboljsanje soeialnega polozaJa. NamenJena Je za krajse obdobje, ko si nekdo ne more za~ot?~iti :ninimalnega dohodka za preiivetje. 5 to pomocjo naJ bl IJudJe laije poiskali izhod iz brezizhodne situacije.

~------------------~----~)

Elena Pecaric

1. Ali irnate z brezdornci osebne izkusnje?Kaksne? Da, spoznala sem kar mnogo primerov, ko so ljudje ostali brez ustreznega stanovanjskega prostora zaradi lastne naivnosti, preracunljivosti drugih ipd. Posredovala sem po svojihmoceh in znanju ter vzpostavljalit stike s pritoibenimi institucijami in odpirala poti do raznih pisarn, kjer se ukvarjajo s to problematiko. Seveda je kup ovir, ce oseba nima prav nobenega statusa in recimo nima osnovnih dokumentov ali bivalisca. V teoriji oseba ne obstaja, v praksi pa ima vsakodnevni problem preiivetja. Nekateri od njih se prav dobro znajdejo in zasluiijo celo vec kot nekdo, ki cele dneve dela. Zato povpreeno slovensko placo, ki se nekateri ljudje nad njimi zelo mi povsem zadostuje. Placo hudujejo in raiburjajo. Nekaterim predsednika dolocajo predpisi, pa takSno iivljenje ustreza, saj poskrbela bi, da bi eim veeji del sel jim ni treba prevzemati nobenih v koristne namene. odgovor.nosti, zato ne naredijo nicesar, da bi se razmere uredile, in 8. N a kak naCin bi vi glede na tudi to je treba spostovati. Vsekakor protikandidate bolje vplivali pa je zaskrbljujoce dejstvo, da se vse na brezdomsko problernatiko, vec ljudi znajde v tem poloiaju. na problernatiko socialno

izkljucenih skupin? 2. Kateri so po vasern rnnenju Imam veliko osebnih in delovnihvzroki za brezdornstvo?

izkusenj, ki jih drugi kandidati ne Vzroki so razlicni, od izgube premorejo. Menim, da imam na tem zaposlitve in socialne stiske, podrocju veliko prednost, pa tudi odvisnosti od alkohola in drugih .moje delo govori temu v prid.odvisnosti,·osebnih tragedij, razocarcmj, funkcionalne 9. Ali ste seznanjeni z visino nepismenosti do nasilja ... Potem je socialne podpore? Ali veste, tu se veliko naivnosti ljudi in ielje po kaksnern kljucu se izracuna po lahkem zastuiku za Cim manj visina socialne podpore? Ali dela, tudi morebitne »poiresnosti« se yam zdi, da je mogoce z njo in iluzij ljudi, da bi na lahek naCin norrnalno preziveti? zasluiili, v isti sa pi pa izgubijo vse.

Socialna podpora naj bi sluiilaPredhodnik brezdomstva je tudi za zadovoljevanje minimalnihhazarderstvo kot oblika odvisnosti,

V bistvu sem navajena na

arhiv "'7.IiIi-..iil!!I.lImt"....~~t9iI.....-· iivljenjskih potreb v visini, ki

s katero so nekateri ljudje v nekaj

minutah zapravili vse, kar so prigarali v iivljenju.

3. Kako razumete pojern socialna izkljucenost? SociCtlno izkljucenost razumem kot nemoinost, da bi oseba . odlocala 0 sebi in 0 svojem iivljeriju, v smislu odrinjenosti ljudi na margino zaradi ekonomskihvzrokov, osebnih okolisCin. Institucije, ki bi morale prepreeevati socialno izkljucenost, se najveekrat ukvarjajo preteino same sseboj, namesto da bi ucinkovito pomagale.

4. V Franciji sta kandidatin kandidatka v predvolilni kampanjirazpravljala 0 ustavni pravici do prirnerne

.nastanitve. Kajsi rnislite 0 tern? Seveda se stem strinjam in menim, da bi moralo to postati enD kljucnih politicnih vprasanj za naso prihodnost. Nenazadnje imamo tudi v nasi ustavi v 78. Clenu zapisano dolinost driave, da zagotovi moinosti za primerno stanovanje. Ta Clen je prazen, zato bi ga morali konkretizirati in pribliiati praksi. Pri nas je ogromno stanovanj, ki so prazna, na drugi strani pa ljudje nimajo temeljne nastavitve in pogojev za normalno in uspesno iivljenje, posledica je tudi, da se vse manj druiin odloca za otroke, ce ne morejo dostojno preiiveti niti sebe.

5. Ali poznate idejo univerzalnega terneljnega dohodka? Vase stalisce? Poznam to idejo, ki bi bila pri nas in v veCini sveta potrebna. Blaginja in blagostanje bi morala biti pravicno porazdeljena.

6. Ali kupujete casopis Kralji ulice? Ali ga tudi berete? Da, preberem ga obcasno, zanimiv mi je bil projekt sodelovanja reprezentance brezdomcev na svetovnem prvenstvu v nogometu.

7. Bi se odrekli plaCi pri vasern rnandatu in opravljali poklic kot castno funkcijo?

omogoca pl'eiivetje. Preiivetje pa je omogoceno, ce so upravicencu zagotovljeni dohodki, skaterimi razpolaga po plaCilu davkov.in obveznih pl'ispevkov za socialno varnost, vvi§ini minimalnega dohodka, dolocenega z Zakonom 0 socialnem varstvu. Zq upravicenca, ki nima lastnih dohodkovpo Zakonu 0 socialnem varstvu, se doloei v visini minimalnega dohodka, ki pripada upravicencu po tem zakollu. Za upravicenca, ki ima lastne dohodke, se doloCi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravicencu, in njegovimi dohodki, ugotovljenimi na naCin, ki ga doloca Zakon 0 socialnem varst:vu. Za druiino se doloCi kot razlika med sestevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravicencem oziroma druiinskim Clanom, in dohodki vseh druiinskih Clanov, ugotovljenimi na naCin, ki ga doloca Zakon 0 socialnem varstvu. Poleg dohodninskega cenzusa je pri presoji upravicenosti pomembno, ali ima posameznik oziroma druiina premoienje, s katerim bi se lahko preiivljala. Nasa zakonodaja pozna trajno socialno podporo ali zgolj za dolocen cas glede na okoliscine, izredno za neko obdobje in enkratno. Moje mnenje je, da je izredno teiko normalno preiiveti z obstojeeo visino socialne podpore, in sem prepricana, da bi morala biti visja. Bolj strogi pa bi morali biti tudi kriteriji za njeno uveljavitev ter vecjeupostevanje individulanih izrednih okolisCin Cloveka, ki se je znasel v socialni stiski.

http:davkov.in

~----------------~-------)

Mitja Gaspari

1, Ali imate z brezdomci osebne izkusnje? Kaksne? Seveda jih imam. Ce jih ne bi imel, bi pomenilo, da bi po svetu, torej tudi po Sloveniji, hodil z zaprtimi ocmi. Njihove usode se .me - tudi ob prebiranju tega casopisa - vsakic znova dotaknejo. V beinih pogovorih z njimi sem spoznaval, kako jih je iivljenje potisnilo na obrobje. Nekateri, res zelo redki, so mi zatrjevali, da so si ulico za svoj dom izbrali sami, ker v tem vidijo najbolj svoboden nacin bivanja.

soglasje za njegovo uvedbo, kot tudi oblikovati sirso koalicijo zagovornikov, ki bi ji uspelo udejaniti (driavljansko) pravico kot temeljni dohodek za vse. Strinjam se z njimi in s tistimi, ki menijo, da je danes driava blaginje na razpotju - izzivi, kot so staranje prebivalstva, spremenjena druibena vloga druiine, vedno veeja preracunljivost, ekonomska integracija in zmanjsevanje varnosti zaposlitve, zahtevajo iskanje odgovorov nanje kot tudi z mnenji, da se mora sociaIna zasCita osredotoCiti predvsem na enotnost koristi oziroma ugodnosti, ki se

financirajo iz splosnega dohodka. V tovrstnem kontekstu bi bilo bolj sprejemljivo kot 0 temeljnem dohodku govoriti 02. Kateri so po vasem mnenju vzroki temeljni oz. osnovni socialni zasCiti (npr.za brezdomstvo? zdravstveno varstvo, zavarovanje za primerRazlogov je 'vee - izguba sluibe, neurejene brezposelnosti; pokojnine, varstvo otrok) zadruiinske razmere in teiave v druiinskih vsakega driavljana. Koliksna pa je ravenodnosih, razlicne obIike odvisnosti, osebne teh pravic, je odvisno od razvoja druibe inkrize, tudi drugacnost, ki je nasa druiba stopnje druibenega soglasja v njej. Razvojse vedno ne zna sprejemati. Nekje sem driave mora zagotavljati enake izhodiscneprebral, da najvee ljudipristane na ulici moinosti za vse, socialne korektive, ki prav v mladostniSkem obdobju. Prav zato pomagajo tistim, ki so se brez svoje krivdeskusajmo ustvariti take razmere, da se bo znasli na obrobju druibenega iivljenja, inlahko razvijala ustvarjalna energija mladih. seveda treba je stremeti k zmanjsevanju revsCine ter visanju iivljenjskega standarda

3. Kako razumete pojem socialna vseh. izkljucenost? To je iivljenje na obrobju, kjer nimas strehe 6. Ali kupujete casopis Kralji ulice? Ali nad glavo, brez sredstev za preiivljanje sebe ga tudi berete? in svoje druiine, toplega doma, roke, ki ti VCasih ga Teupim. Poleg iivljenjskih zgodb .ponudi pomoc in podporo. To je pogosto iivljenje brez prijaznih besed,hkrati pa je to tudi izkljucenost iz procesov odlocanja, kar pomeni, da so ti ljudje tudi v socialnem in politicnem iivljenju v neenakopravnem poloiaju. Kdo na primer zastopa njihove interese v parlamentu?

4. V Franciji sta kandidat in kandidatka v predvolilni kampanji razpravljala 0 ustavni pravici do primerne nastanitve. Kaj si mislite 0 tern? Pravica do primerne nastanitve je ena izmed pravic, ki jih navaja tudi Evropska sociahla listina, in Slovenija je bila ena izmed prvih driav, ki je ratificirclla tako spremenjeno Evropsko socialno listino. Z njeno ratifikacijo smQ se kot .

. ·.- driava iavezali, da .bomo pospesevali dostop do naSianitve '. primernega standarda, prepreeevali brezdomstvo in 2 ukrepi

-vplivali na ceno stanovanj, da bo dostopna t-udi revnejsim slojem. Prizadevanje za zagotavljanje primernega bivalisca za vsemora biti ena prednostnih nalog.

5. Ali poznate idejo univerzalnega temeljnega

dohodka? Vase stalisce?

Poznam. Prejemal naj bi ga vsak driavljan kot posameznik brezpogojno, ne glede na premoienjsko stanje in brez zahteve, da je pripravljen delati. V bistvu je oblika minimalnega zagotovljenega dohodka, ki pa se v treh kljucnih pogledih bistveno razlikuje od konceptov evropske prakse; upravicenje do temeIjnega dohodka imajo bolj posamezniki kot gospodinjstva, njegovo izplaCilo je neodvisno od kateregakoli drugega dohodka i2 drugih virov, izplacan je ne glede na to, ali posameznik opravlja kakrsnokoli delo in brez pogoja, da delo sprejme, ce bi mu bilo ponujeno. Ideja 0 temeljnem dohodku je bila dve desetletji in vee predmet intenzivnih rgzpravv Belgiji in Franciji ter na Nizozemskem in Irskem: Ce posplosimo nacionalne izkusnje evropskih driav, v katerih so doseieni pogoji za siritev temeljnih driavljanskih pravic, ki so osnovime na nacelu socialne pravicnosti, kaiejo, da je vsaj v sedanjih okolisCinah teiko doseei splosno druibeno

1Jf Kralji ulic:e - oktobe.r 2007 :"'~.;.~.:l,......,

me je najbolj presenetilo to, kako cudovito in socno znajo ljudje, ki jih sreeujemo na ulicah, v parkih, zliti svoje misli in custva na papir.

7. Bi se odrekli plaCi pri vasem mandatu in opravljali . poklic kot castno funkcijo? Za predsednika ne kandidiram-zaradi place, ampak zato, ker . ielimyresniCiti svoje obljube.. . . .

8. Na ~k naCin bivi glede na protikandidate bolje vp1ivali na brezdomskoproblematiko, na problematiko socialno izkljucenih skupin? Zavedati se moramo, da ni idealne druibe in ni idealne driave. Kot predsednik bom storil vse, kar bo v moji moci, da se v svoji domovini nihce ne bo pocutil kot tujec.

9, Ali ste seznanjeni z viSino socialne podpore? Ali veste, po kaksnem kljucu se izracuna viSina socialne podpore? Ali se yam zdi, da je mogoce z njo normalno preziveti? Sem seznanjen. V letosnjem letu, od prvega januarja znasa 205,57 evrov. 5 tem denarjem je teiko preiiveti mesec in . placati poloinice. Socialno pomoc dobijo osebe, ki nimajo dohodkov, ali pa so ti pod tem zneskom, pri cemer se presoja tudi, ali je posameznik oziroma druiina uveljavljala se druge pravice socialnega varstva, in tudi glede na stevilo druiinskih Clanov. Za druiino se visina socialne pomoCi doloCi kot razlika med seStevkom minimainih dohodkov, ki pripadajo posameznim Clanom, in dohodki vseh druiinskih Clanov. Visina minimalnega dohodka za posameznega druiinskega c1ana je dolocena v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, in sicer: prva odrasla oseba dobi celotno visino minimalnega temeljnega dohodka (205,57 evrov), vsaka naslednja odrasla oseba v druiini 70 %, otrok, ki so ga starsi dolini preiivljati; pa 30 %.

~---------------------------------------)

Lojze Peterle

6. Ali kupujete easopis Kralji

,-* .8 o

ulice? Ali ga tudi berete?

izkusnje? Kaksne?

1. Ali imate z brezdomci osebne

Obcasno. Kadar ga kupim, ga Stevilne in v veliki veeini pozitivne. tudi berem. Najraje imam Clanke, Marsikoga ie dalj casa poznam. ki jih napisejo sami brezdomc;i. In sp/oh ni res, da bi me vsi iicali za denar. Kosem jih v eni izmed 7. Bi se odrekli plaei pri

televizijskih oddaj omenil, so mi vasem mandatu in opravljali

poklic kot eastno funkcijo? poslali sporoCilo, da me sprejemajo Ker nimam drugih dohodkov in

veliko priznanje. v klosarski sindikat. To sem vzel za

imam petClansko druiino, bi se ' teikoodpovedal celi plaCi.

2. Kateri so po vasem mnenju

vzroki za brezdomstvo? 8. Na kak naCin bi vi glede V mojih pogovorih z njimi sem slisal na protikandidate bolje

vpIivali na brezdomskoza zelo razlicne,vzroke. Ponavadi problematiko, napride do dejstva, ki Cloveku zlomi problematiko socialnoupanje ali zaupanje v druge, podre izkljueenih skupin?samozavest ali poslabsa socialni

poloiaj. Mislim, da vsi kandidati izraiamo socialni cut in da nam ni vseeno, kaj se dogaja s socia/no izkljucenimi skupinami. ielim

3. Kako razumete pojem socialna izkljueenost? si Slovenije, v kateri bi biZ vsakdobrodosel rie glede na socialni To je stanje, ko se·drugi ne zanimajo zate. status.

4. V Franciji stakandidat in kandidatka v predvoIilni 9. Ali ste seznanjeni z viSinG socialne podpore? Ali kampanji razpravljala 0 ustavni pravici do primerne veste, po kaksnem kljueu se izraeuna visina sodalne nastariitve. Kaj si niislite 0 tern? . , podpore? Ali s~ yam zdi,da je mogoce z njo normalno Ideja se mi zdi zcmimiva, ne vem pa, kajsta opredelila kot preziveti?

, »primerno«. ' Socia Ina podpora je okrog 206 evrov (minimalni dohodek). To je socialni minimum, ki ga driava nateloma zagotavlja '

5. Ali poznate idejo univerzalnega temeljnega vsakemu driavljanu. Izracuna se kot razlika med tem dohodka? Vase staliSee? zneskom in legalnimi prejemki posameznika. Teh 206 evrov V Sloveniji smo zeio blizu dejanski uresnicitvi univerzalnega (denarna socialna pomoc) je zagotovljenih odraslemu nosilcu terrieljnega dohodka, ki se imenuje denarna socialna pomoe. gospodinjstva; ce je poleg njega se nezaposleria soproga, dobi Podpiram to idejo.. Ne sme pa se tega prejemka izkoriscati v 70 %, vsakemu otroku pa je zagotovljenih 30 %od 206 evrov. primeru delovno sposobnih ljudi, ki bi zavracali ponujeno delo Menim, da je stem prejemkom teiko preiiveti, vseeno pa ' in raje iiveli od tega zneska. prinasa vsaj nekaj port/oci za premostitev teikega obdobja.

. ' , sa' so tudi v drustvu vv " - . edina, kateri se posvecaldn~, ~iCO prodajalcev nasega

til atmosfera pa m d ' ika oz. pre sa " ., vDrzavn~ predvo ~avolitve za glav~ega~re ' stav~izvoljeno pa prihodnJlC... "

kKral}i ulice pote. al~ 0 kandidate, lzvo1Jenega a , v • Predstav Jam . ' casop1sa. ,

1. JAKOB HARIS "Vote for me, I will win anyway:'

Glasujte zame, saj born zagotovo

zmagal.

2.MARIJAN HORVAT

"z voljo naprej, veliko uspeha pri prodaji!"

3. AVGUSTIN KNAFELT

"Nikoli zadnji!" guru ulice

4. ANDREJ MESARIC

"Tisti, ki me poznate, boste vedeli, koga voliti:'

5. TONI MESKO

"z mana naprej!"

6. IRENA MRHAR "Ce born izvoljemi za predstavnico prodajalcev, born svojo nalogo vzela zelo resno in jo

------1korektno opravljala. Irena "rna vas rada" KISS!"

aytorica* Natasa Banfi

Enota odprtega tipa odlocbe ne zahteva in

5

ZIlVEffSCt ZA ZIVALI

12

Bolj razrniSljarn, rnanj logicno se rni zdi.

Kaj nas loCi od zivali? Zadnje case se v tern - na silo

naprednern svetu nagibarno k ternu, da pray nic. Bojda

irnajo se rastline duso. .

LoCi nas kaksno fiziolosko dejstvo in urnescenost v

druibeni prostor.

Zivali ...

Zivalce in zivali, ki zivijo nagonsko po svoje, po

gozdovih, moevirjih, na nebu. Potem zvecine zivalce

(zivali bolj ne), ki zivijo z nami, predelane v nase hisne

lju..bljeneke, po navadi srCkane, poine vsega, vesele,

zveste, zaspane, vsega site (nekatere tudi obrite). V

posebno skupino spadajo rejne in poskusne zivali, ki jih

spremlja posebno vprasanje. 0 teh ali 0 TEM J

zivcni sistem, da bolece zunanje vplive cutijo. Zakon se dosledno izvaja pri vretencarjih, pri drugih zivalih pa glede na stopnjo njihove obcutljivosti v skladu z ustaljenirni izkusnjami ter znanstvenimi spoznanji. ZasCita zivali po tern zakonu je dolznost vseh pravnih in fizicnih oseb, ki so v kakrsnemkoli odnosu do zivali, zlasti pa skrbnikov zivali, lokalnih skupnosti in driave. Zakon, ki bi urejal postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za brezdomce, ne obstaja, vsaj ne na prvi pogled. Vsaj ne v duhu in konceptu, kot ga pozna Zakon 0 zasCiti zivali. Ravnanje do ljudi je sicer inkriminirano (v Kazenskem zakoniku, ce preseze dolocene meje), a se vednoodgovornosti do ljudi, kot jo pozna Zakon 0 zasCiti zivali, ne ureja noben predpis. Jaz sem sicer Ie do neke mere informirana, niti priblizno izobrazena v tej smeri; in tako verjetno nisem pravi par oci za oCitke in iskanje napak na zakonskem podrocju. Imam pa pravico, da me zmoti, in ko me, se ponavadi vprasam. Prav je, da Za:kon 0 zasciti zivali doloca, da morajo biti bolne, poskodovane in onemogle zivali takoj ustrezno oskrbljene. Za to naj bi skrbel skrbnik zivali. Kje so doloceni in kdo so skrbniki brezdomcev? Razen humanitarnih organizacij in morebiti centrov za socialno delo ni nobenega. Naceloma to podrocje ureja Zakon 0 socialnem varstvu, ki v uvodni doloCbi pravi, da socialno varstvena dejavnost obsega preprecevanje in resevanje socialne problematike posameznikov, druzin in sku pin prebivalstva. Ze nadaljnje doloCbe dolocajo, da se pravice do storitev in denarne socialne pornoCi uveljavljajo po naeelih enake dostopnosti in proste izbire oblik za vse upravicence pod . pogoji, ki jih doloca zakon, in da so upravicenci po tern zakonu driavljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivalisce v Sloveniji (Kaj pa tisti, ki ga nimajo?), ter tujci, ki imajo dovoljenje zastalno prebivanje v Sloveniji. Mnozica zivalskih Kraljev, kar se tice nacionalnih programov urejanja njihovega blagostanja, trenutno bolj ali manj poCiva (sklepam Ie na podlagi »ne-najdenih« svezih iniormacij). Leta 2005 pa je bil sprejet Nacionalni program socialnega varstva za obdobje 2006-2010 (pise se leto 2007),ki med strategije vkljucuje tudi posebno skrb za ranljive skupine (med njirni rnnozico brezdorncev). Med konkretnimi ukrepi predvideva, da naj bi se programi za izvajanje te strategije organizirali kot javna sluzba. Program pri javnih socialnovarstvenih programih, katerih izvajaici naj bi bile predvsem nevladne in humanitarne organizacije, njihovo financiranje pa naj bi zagotavljala drzava, omenja (kot koliCinski in organizacijski kriterij) mrezo sprejemalisc in zavetisc za brezdomce s skupno okvirno kapaciteto 200

mest v vseh statisticnih regijah (do leta 2010). VeCkratnik se v tern primeru rahlo zmanjsa in lahko upanje res zadnje umre, a kaj, ko spet poslusamo, kako je Mestni obcini Ljubljana zmanjkalo denarja in trpece bode (so) predvsem nevladne organizacije, posredno torej ... Dajmo, kje smo se izgubili? Nehajmo iskati razloge proti. Prenehajmo zaradi slabe vesti pri mimohodu nasih Kraljev sami sebe prepricevati, da bi tudi oni lahko zavihali rokave, sli delat, se spremenili, da tudi sami nimamo denarja ... Vse je sicer res, a pozabimo vcasih na to . Spomnimo se, da smo vsi ljudje, da nam ze narava kaze, da nismo najbolj pridni. Imejmo radi zivljenje, stopimo skupaj, pomagajmo, ce lahko zivimo. Nismo vsi plod dobre vzgoje, srecnih druzin, preskrbljenih in izobrazenih glav ... , nismo vsi zdravi, vsi pac ne verno, da je treba hoditi v sluzbo, in kajje treba

postoriti, da pridemo do tam, nismo vsi v isti meri samoinicia tivni. Poglejte nas, vse nas poglejte, a smo ponosni, ko hodimo po tako prekrasni Sloveniji (Kakrsnaje,takSnaje - nasa je!) in se obcasno spotaknemo ob zivega Cloveka? In kje je smeh in pol zdravja? To je resnicna slika. Kot marsikatera podobna poraja nesteto vprasanj. Sledi jim nekaj odgovorov, ce pridejo na prava usesa prenekateri razlogi. Zakaj ne se, zakaj se ne da, cesa ni, kakSni so problemi, koliko denarja, kaksne so zahteve .. . Podajanje zoge. Le da je prevec igranja, £revec slabih trenerjev. Ce se ze gremo »tekme«, bi lahko kdaj igrali za isto ekipo. Z istim ciljem. S takim, ki da vsem enako mero

zadovoljstva in (koncno enkrat) pravi pomen vzklika . »KRUHA in IGER«. Zabolelo me je, ko sem priSla do opisanih podatkov .. . Sarna ne morem dosti, tudi vsi meni podobni vsak zase ne morete nie. Lahko pa skupaj . .. Kot bi lahko 12 zavetisc za zivali in 5 zavetise za brezdomce prirediliv v 17 zavetisc za Kralje. Kralje ulice, take in drugacne. Ce ze mi, ki bojda imamo domove, radi zivimo se s kakSno . zivalco - zakaj pa ne bi vsi? Saj smo vsi isti. In oni ... prav takopotrebujejo drug drugega, pa se bolj znajo ceniti to. Razumem, da se driavni in obcinski denar pac more porazgubiti tudi za druge pomembne stvari. Prav tako tezko pa razumem, zakaj seni se nihce spomnil zdruziti zavetisc. Brezdomci bi (Prepricana sem v to!) rade volje poskrbeli za zapuscene zivalce, radi bi jih irneli, zapuscene zivalce pa tako ne bi bile vec zapuscene, vsaka bi dobila svojo dozo sprehoda, vsakbi dobil svojo dozo ljubezni, ta pa nikoli ni zadosti polna.

11

I

I

-

- ~ bralko Barbaro JI dialog med na 0 . QStallila_ _ _ _ _ _bl'ubili e-mal ~ I da . "skega foruma« Ole namrecpiSfTlo, ran 'u njenega pogv~d~o na E- a . .m v ""a""",",'l~am. N.pl",. nom,'v.b'jenl to"'1 k ~oJ,~jIVI ,ma katV prejsnji ~t~vilkl b~~s~a KralJi .uli~~~;~iaskrbnlki. ~so\~I~~:I~zbl v tej debatl.

In pco'tavo"cem. a b,,,,dom,, po Ike ... tee tod, " ..nimivo ddemo. 5 pa njene rep Iza odgovora

Urban10. ve~gmail.com!

kraljiu Ice

Pozdravljenz~ Urban,

po nekaj dneh vam koneno odgovarjam, upam, da zamuda hraniti (z ustrezno hrano, seveda) na desetine zavrienihni bila prevelika. mac'k, ki so v Ljubljanz~ ali pa sprelzajati pse, ki so vzavetisCih.

Zahvaljujem se varn za vase mnenje, ki me v bistvu ni presenetilo, saj tako razmislja veliko ljudi. Pomislila sem Zavrienih iivali je veliko vee kot brezdo in njihovamcev na to, da ste morda mlad, nadebuden socialni delavec ali usoda je veliko bOlj negotova~ Ne morejo lzbirati, kje in strokovnjak sorodne stroke, kar sern bila nekoe tudi sama. kako bodo iivele. Veliko jilz ial dobi slabe, neodgovorne Upam pa, da boste sCasoma tUdi vi prerasli okvire Svojega lastnike, pri eerner ne mislim Ie brezdomcev. V odnosu razmisljanja in se boste zavedelz~ da je pomembno se kaj c7.ovek-iival »potegne kratko« vedno iival ... . drugega kot Ie Clovekovo dobro. Ne razumem pa dobro, na podiagi eesa menite, da ti psz; Psi brezdomcev, 0 katerih sem pisala, so pogosto res ki so pogosto »veliki« kot macKe, liihko varujejo Svojega najdenc'ki in pOSvojenekz~ kar je sicer lepo, vendar pa iival lastnika. Nedvomno pa bi tozaradi svoje zvestobeial

- potem nima moinosti najti boljsega doma. Ne vem, ee me poskusali. Lahko Ie upam, da eo glede na nestrpnost ljudi boste prepriealz~ da je »zadet« c70vek zmoien viivljanja v in naCin iivljenja lastnikov Cim manj pri/oinosti za to. drugo iivo bitje, pa ee je brezdomec ali ne; boljsa izbira za V zadnjem delu vasega odgovora si ieIite, dabi razmere psa je dober azil, v katere~n ima iival vsaj moinost dobiti . glede zavetise za brezdomcebile vsaj tako dobre, kot so tistedoberdom.

glede zavetise za pse. Saj vas razumem,a kljub temu me V dvoje so dolge ure na itlici lahko krajse? Pri tem zanima, kje v Slovenzjije zavetisce za brezdomce, kjer bi romantienern pnkazu iivljenja brezdomcev pozabljate, da brezdomce po 30 dneh evtanazirali, eene najdejo doma? si je tak naCin izbral c70vek in ne iival, ki je v to prisiljena. Dvomim, da jih tisti, ki delate z njimz~ vidite Ie kot sluibo, Veasih, kolikor sern videla, so tudi urice na soncu brez posel, kar jepogosto pri zavetiSCih za iivali. KoliCina vode. Zival mora biti c7ovekov prijatelj, ne bergla. Upam, zavetise ne pomeni kakovosti..Te zadeve so ial obSirne in da razumete, da Cloveka in iivalloCi prostovoljnost jih na tem mestu ne bom opisova{a, upam pa, da boste kdajodloCitve. vedeli tudi kaj 0 tem. .

Navajate tudz~ da kljub temu, da izgleda, kot da brezdomci Vase razmisljanje je sicer zanimivo, a zeIo niso sposobni poskrbeti zase, lahko pOskrbzjo in pazijo antropocentrieno. Nismo pomernbni Ie ljudje, vsa Ilarava se na koga drugega '" VendaI' pa tudi sami priznavate~ je enako pomembna, tudipsi. Ker smo vSiskupaj na enem da je njihov naCin izbira in veeina ni priSiljena van}. Ce planetu, smo soodvisni. Ce skrbimo za dobro fudikog so izbrali takSno iivIjenje, bi lahko pomisIili se na kog drugega, ne Ie soCloveka, veliko storimo tudi za lasfnoa. drugega'vne Ie nase, in kUiku omogoCili boljse iivljenjea zrelost. VeCina ljudi, upam, da ne {udi vi, se bo legazavedla prepozno.drugje. Ce si vsaj malo odgovoren c70vek _in »nimamo v

pravih mOinosti«, kot pisete - se za iival ne odloCis. . Hvala za pozornost. ZeIim vam lep, razmisljujoe dan. LeppOzdrav!

Brezdomci bi lahko, ee so takSni ljubitelji iivali, hodili

Barbara Gyorfi18 Kralji. lllice kt 0 hel" 2007 :::~';".:,-....... - 0 II

http:ve~gmail.com

~----------~~~.v~·-k~o~t~s~iwm~is~r~'m~o---)I nels" -

Hepatitis C - nevaroV

Bolezen razlicnih obrazizbranem .zdrav~~ ali pa nas bole-ta z napotnico poslal na mfekcIJski oddelek najblizjebolniSnice.

Prvi oktober je svetovni dan hepatitisa C. Bolezen,

ki prizadene jetra, ima nenavadno ime, pray tako pa se tudi obnas~. Nenavadno. Danes je to obsezen Ja~~ozdra~stv~m problem, sajocenjujejo, da je vsaj 200 mill}OnOV lludl okuzenih stem virusom. Virus hepatitisa C m nedolzna okuzba, saj lahko povzroCi koncno odpov~d ~elovanja jeter, dokazana pa je tudi povezava med nJIm m rakom na jetrih. Okuzba stem virusom je nenaz~dnje tudi najpogostejsi razlog za presaditve Jeter odrashh na svetu. Z njim torej ni heca. !e bolj nev~ren, kot si morda mislimo, zato je pray, da lZvemo ~ nJem nekaj osnovnih podatkov. Na vprasanja odgovarp doc. dr. Mojca Maticic, dr. med., specialistka infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vrocinska stanja Klinicnega centra v Ljubljani.

Kdo je najbolj dovzeten za okuzbo? Najbolj so ~ovzetni za okuzbo ljudje, ki si vbrizgavajo ?roge lr: p~l tern zamenjujejo igle, ljudje, ki se piercajo l~ tetovuaJo v za to neprofesionalnih lokalih, ter DJuhalci kokaina, ki si izmenjujejo slamice za njuhanje.

Kako se lahko okuiirn? Do okuzbe pride pri neposrednem vnosu virusa v Clovekovo kri, cemur pravimo parenteralna okuzba s kr:rjo ali k;vnimi pripravki, kar se najpogosteje zgodi pn n~stenl.ne.m v?rizgavanju nedovoljenih drog (menJ.avanJe 1ge1 m ostalega pribora za vbrizgavanje) t~r pn ~esterih~em piercingu, tetovazi, akupunkturi in nJuhanJu kokama. Okuzba je mozna se z nezasCitenimi spolr:i~i odnosi, a najpogosteje pri ljudeh, ki pogosto menJaJo spolne partnerje. V stalnih partnerskil1 zvezah je moznost okuzbe minimalna. Mozen je tudi prenos z m~tere ~a ott:oka (v cca 5 %), ce pa je mati hkrati okuzena se z Vlrusom HIY, se ta odstotek moznosti prenosa zelo poveca.

Kako vern, da sern se okuiil-a? O~uzba z virusom hepatitis a C Ie v priblizno tretjini pnmerov poteka z vidnimi znaki, kot so rumeno obarvana koza, tisceca boleCina v zgomjem delu trebuh~, splosno slabo pocutje, siljenje na bruhanje, bruhanJe ... Ostali okuzeni ljudje sploh ne vedo, da so se okuzili, in pri njih se okuzba pogosto prelevi v kronicno obliko.

Kaksne so posledice nezdravljene okuzbe? Z enD besedo -lahko hude. Bolezen ima zelo razliene obraze. Pribliinb tretjina 'okuzenih nikoli nima nobenih zdravstvenih tezav, ostali dye tretjini imata dolocene bolezenske tezave in tudi pri njih se okuzba ponavadi odkrije Cisto nakljucno. Pri pribliZno petlni bolnikov po nekako 20 do 25 letih po okuzbi pride do nastanka jetme ciroze in lahko do odpovedi delovanja jeter, v enem do stirih odstotkih na leto pa do nastanka raka na ~~h. -

Kako se lah!

Pesem 0 prometnih znakih

Za na ta svet, za telo in pesem 0 prometnih znakih za na oni svet.

Zanemarjajoca dusa, dusevni znaki so zapovedi.

Soferji, upostevajte prometne znake, da ne bo smrti.

0, narodi, upostevajte dusevne prometne znake, da ne bo veene smrti.

Soferji sami krivi so, ko so i ivljenje izgubili, zato ker niso prometnih

~nakov upoStevaZi.

Pogubljenci so tudi sami k'rivi, ker niso boijih zapovedi upostevali.

Sest minutdo treh zjutraj je ura bila, ko se peklenska in soferska

p~sem je rodila. Zato pisem rudece, ker je oboje grozece. Posebno verna smrt.

Ko bi lahko lepo molil pa k sveti masi hodii,

ko ni teiko, ampak lusno, bolj bi se imel kot zdaj in povrh se sveti

vecni raj.

Stiri do pol stirih zjutraj je ura bila, ko resnitna pesem se rodila.

FrancVovk

20 17 .. J..• J' I..... , ... "0' 07 .. ., ,1\, a JI II lI:e - o~ ,"o..,e. If. . .:.:~ .-,!.:.I._",

Volimo prestolonaslednika!

K Svobodnjakom, med Nas se je vrnil Gospod cx& Q, je vse V vsen

Program: - odprava vojnih aparatov; - zagon pripravljenega

racunalniskega programa za .delitev Kruha;

- razpustitev kraljestva mamonovega (denar ... );

- postavitev transmisijskih tetraedrov po planetu;

- ozavestitev univerze za veliko kulturo: razvoj zracnosvetlobnih znanosti, medicine tehnologij (telepatija, teleport, telekineza ... ) ter uvedba vzhodne cerkve Goge);

- priprava ekoloskih naselij in »industrije«;

- ocvetlicenje rajskega prestola.

Posledice: varnost, mir, sreca, napredek, ljubezen in bratstvo te Jabolko.

Med nami nastaja splosen mir z delitvijo Kruha in tako se bo lahki Kristus manifestiral. Zemljani bomo usmerili pozornost k velicastnim stvarem, ki so bile doslej nad glavami smrtnikov. Po nasi pridnosti stopamo na Cisto Prano (hitro evolucijo).

Poredni sistem bo odstranila opustitev denarja, deljenje Kruha pa bo usklajevalo duhovno in mesnato hierarhijo; nebo (ljubeze in pravica) se bo izlilo v zemljo.

Mati Zemlja bo stopila iz sansare (reinkarnacije) in Oce Zemljanov bo prebival in svetil med nami! Z nami vstaja celo Osoncje?

Delovanje: na vrtu se tekmuje v dajanju k skupnemu Kruhu.

Geslo: Ne moli - meditativno del vendar ne za denar (mamona), temvec za Cloveka (Boga)!

Andrej Bubn:

Dracena

Deja vu!

Noc prespana na tleh, v kleti zacetka. Kaplja spolzi po goltancu. Splet mreze, apna malih mozganov.

Bolecina drhti v objemu cloveskega nezadovoljstva, preganjanje mehurckov.

Pregon obupa iz vidnih kotov, v pajcolan nezavedanja.

V pajcevino odeti mrtveci s ( rnino v oceh .

Zazirajo se v preperel skelet.

Minljivost na vsakem koraku odkrite spogledljivosti in lahkomiselnosti ujetega trenutka vecnosti .

Brezciljno tavanje, osrcje zvezd .

Pomikanje okostja z doloceno hitrostjo v tocno doloceno smer.

Razvijanje sposobnosti za izrazanje custev.

Lociti te od iskrenih, marobstajajo?

Spet nekaj nalicenega za pretentanje nasprotnika.

Za vedno nas je zapustil Zdene Korosec

Sporoeam zalosmo vest, da nas je sredj. meseca julija zapustil Zdene Korosec. Zdene. je bil brezdomec, zivel je v zavetiseu za brezdomce na Poljanski ulici,kjer ga ni ga bilo kaj dosti, Ie tu pa tam je priSel naopoldanski obrok hrane, potem pa odselv bliZnji Pilrk na klopco. To je bila njegova priljubljena tocka, tam se je zadrZeval skoraj ves dan. Seveda ga je rad cukal ... tako kot mnogidrl,lginjegovi tovariSi-kompanjoni. Nekegil julijskega dne pa Zdeneta ni bilo v zavetisce. Ostal je na klopci in zaspal za vedno. Naj poeiva v miru, naj najde tam, kamor je odsel, tis to, cesar ni nasel, ko je se zivel.

Rajko

avtor* Damjan

Ne glej nazaj, glej v zivljenje naprej. Sarno iz preteklih dogodkov se pametnega nauei. Zapomni si lepe stvarii imej ravnovesje, da se ti vsene zrusi. Uei se na lastnih napakah in ne ponavljaj podobnih napak, ker ko bos star, te bo to dosti stalo in obzaloval bos, ko bo ze prepozno. Zato glavo gor, bodi mocan in pogumno naprej, ker se sarno enkrat zivi, in ne zapravi vsega, kar ti je bilo dano. Vedno je upanje, to umre zadnje. Vse lahko premagas, sarno ce si to resnieno zeliS. In ne se vdati v usodo, potem si se zapecatil, in to ni v redu. Potem nastane en velik resljiv problem, ki potrebuje veliko volje in truda! TO JE RESNICA. .

avtorica* Biba

Frimagitis Dragi bralci, spostovane b . v katerem nasa do . . ralke, pred vami je dru' v namerah ukinjan' p::.mca .s Primorske podrobno 'gl ~el C/an~a Frimagitis,

. 'fa nevnih centrov v S'o"e ... II v' nlJl.

2. del Ne smemo pozabiti, da denarja za pomoe tistim pomoCi res potrebnim nikoli ni in ni. Imamo pa denar za ustvarjanje nekaksnega filrnskega oddelka, ki bo skrbel za resnieno pomembno stvar z vzgojno/duhovno res globoko poanto; sinhronizacija filmov. TO MI DELI! Brez tega ne gre! Celo zivljenje sem eakala na to, da vidim film, v katerem bo Sean Connery nadomeseen s Souekom in Sharon Stone bo zvenela kot Barbara Cerar. Mimogrede: do obeh eutim veliko spostovanje in oba svoje dele obvladata v nulo, a nekoga moram dati za primer, torej zakaj ne dveh, ki sta dobra. Neki bebavi veljak je na TV Slovenija izjavil celo, ees Italijani to poeno ze od nekdaj. Ja, gospod veljak, to je ziva resnica, vendar oni: a) to pocno res ze desetlelja in ljudstvo je navajeno, da junaki njihovih filmov zvenijo popolnoma drugaee, kot origin ali. In: b) prosim berite poeasi, Italijanov je 60 milijonov, nas Slovencev pa Ie slaba dva, torej je ze komelcialno gledano to poeetje popolna polomija. Spanec, ki bo zelel navsak naein videti film, ki ga med njegovim poCitnikovanjem v Rimu vrtijo, bo verjetno vseeno sel na presistavo, ker je italijansCina nekako svetovni jezik. Ce pa bo ta isti Spanec poCitnikoval na Bledu, filma ne bo sel gledat, pa ee bi v njem igrala njegova zena, saj ne bi razumel niti besede. Ampak kot sem ze prej dejala, fino se mi zdi, da imajo odgovorni ljudje v Sloveniji poslihtane svoje prioritete. Sinhronizirajmo filme, ki jih nihee ne bo gledal in cigar produkcija je blazno blazno draga, socasno pa zapirajmo centre, kjer si ubogi ljudje privoseijo poeitek po n06 prespani na klopci, kjer si lahko skuhajo topel eaj in kayo, kamor se lahko zateeejo pred mrazom, dezjem, lakoto. Ne vern, kaj se dogaja v glavah odgovornih. So njihove kravate tako na tesno zvezane, da jim primanjkuje kisika v mozganih in so momentalno nepriStevni? Zanime me tudi, kaj bo nil to situacijo porekla gao Cebasek Travnikova. Se bo odzvala? Odvisniki in brezdomci posedujejo Cloveske pravice? Primer »Stigme« je tudi precej v oei bodee. o prvi »Stigmi« in gao Eviti Leskovsek s fundacije »Robert« nimam nekega dobrega mnenja, zato pa vern, da je sedaj v dobrih rokah. C. Borut Bah, ki je prevzel krmilo »Stigme«, je obeudovanja vreden Clovek. Ima vizijo, ima naerte, ima voljo, pa vendar nima tistega, kar najbolj potrebuje - podpore drZave in obcine. Ko sem v DrZavnem zboru

raz aga, kilJ meni 0

poslusala njegov govor, so mi v oei prilezle solze, pa je bilo govora 0 tistih, ki se zdravijo z metadonom. Poznam ga ze nekaj let, veliko sem se z njim pogovarjala 0 marsieem in ne govorim kar nekaj ria pamet, kadar reeem, da je Borut oseba na mestu, ki bi lahko ogromno naredila na tern podroeju, ki ga ze dodobra pozna. Res nisem. z Borutom ze dolgo sedla za mizo in rekla cesa pametnega, a mislim, da je v teh treh letih Ie se bolj dozorel in si nabral se vee izkusenj in idej, kako pomagati odvisnikom in brezdomcem. Ze dejstvo, da toliko easa dela praktieno zastonj, 0 njem pove ogromno. Dandanes, ko govori sarno dinar, cvenk, kes, je to prava redkost; poceti nekaj

. iz ljubezni, poceti nekaj, v kar verjames, in zeleti si izboljsati svet ... Brez skrivnih motivov, kot to poeno mnogi oz. velika veCina. Na Obali imamo skoraj zrcalno podobo »Stigme«, in to je drustvo »Svit«. Niti predstavljam si ne, da bi ga zaprli. Le kam bi se vsi ljudje zatekli popomoe?! Da niti ne'naeenjam razprave, kako bi brez kruha ostali mnogi zaposleni v drustvu, med katerimi je kar nekaj oseb, ki delajo z enakim zanosom kot Borut. Pray smesno je, kakSno moe imajo nekatt;ri ljudje v Sloveniji, saj lahko s svojimi skrajno neumnimi in neutemeljenimi odlocitvami z enim sarnim »udarcem« prizadenejo ogromno stevilo ljudi in njihova zivljenja obrnejo dobesedno na glavo. Pa kdo hudiea, mislijo da so?! So nekateri, ki razumejo, a kaj, ko so v manjsini. Npr. g. Dusan Nolimal, ki prihaja z Instituta za varovanje zdravja, je pray lepo povzel tezavo z enim samim stavkom: »Zaprtje teh centrov bi bila resna groznja za zdravje!« Z njim se ne bi mogla bolj strinjati. Bolj me skrbi stavek gao Vesne Kerstin z Ministrstva za zdravje RS, ki je malodusno dejala, da se njej zaprlje enega samega centra pac ne zdi tako zelo katastrofalno. Verjamem, da ne, draga gospa Vesna, ko pa ne potrebujete uslug takega centra, toda ali yam podatek, da na leto v takih centrih zberejo sto tisoce uporabljenih brizg, ki bi sicer lezale vsepovsod naokoli, pray nieesar ne pove? 'Registriranih uporabnikov prepovedanih drog je 4600. VeCina teh je tako ali drugace odrinjena iz matienega okolja in pomoc iSee v ze omenjenih centrih. Le kako lahko primanjkuje finane za nizkoprazne programe, ki varujejo tako

---.,.....----------------~-----

uporabnike teh programov kot vse os tale obeane, saj kot sem ze dejala, ne zelite si, da bi vsi ti ljudje pristali na cesti, z njimi pa vse njihove tezave, bolezni, brizge ipd. V sarno enem mesecu bo na cestah, ob hiSah, na parkirnih prostorih, vee deset tisoe odvrzenih, uporabljenih, torej potencialno okuzenih brizg. Vse to sarno zato, ker se je nekdo odloCil, da je treba centre zapreti. To so Ie statistika in stevilke. Kaj pa ljudje? Kaj pa bolniki? Kaj pa tisti, ki ze takonimajo nieesar kot sarno trpljenja in bede ter vsakodnevne borbe za prezivetje? Jim boste res odrekli to edina vrstopomoCi, ki jo imajo v teh programih? Take stvari sporoCite Evropi, ne pa sarno, kako uspesno smo presli s

Povsetova 5, soba 68

Sobota, 24. 12. 1994 Cas, ki ga je Marjetica pre.livel zunaj, je prepil z Ijudmi, ki .livijo na cesti. Zadr.leval se je v okolici .lelezniske postaje, kjer je s somisljeniki, predvsem .lenskami, med popivanjem ropal nie hudega sluteee veseljake, ki so se pridru.lili pri popivanju. Ali jih je pretepel ali pa uspaval z leponeksom, ki jim ga je pomesanega s kokakolo zmesal v pijaeo. Z njegovimi .lenskamije bilo enako kot z ostalo okolico. Pretepal jih je, ob tem pa Ijubil vulgaren seks. Nekaj .livljenja pa je pre.livel na hrvaskih bojiseih pri Karlovcu. Vedno je Ijubil nevarnost in nasilje. Preilkusiti je moral tudi tamkajsnji vojaski zapor. Skratka, bil je oseba, ki jih lahko zasledimo same vakcijskih filmih, vendar vseeno bolj realen. Sedel je zaradi umora, ki se mu je »zgodil«, ko je nekoga premoeno pretepel in ga potem zaradi vpliva sostorilca pustil umreti. Pri njem gre za upornika brez razloga. Je zelo trdoglav s eutom za pravienost, ki jo je treba vzeti v svoje rake in s krivci obracunavati nasi/no. lmel je tudi fiksno idejo, da je treba pravo osebnost ustvaritis trpineenjem, tako da je potem osebadovolj trdna za.livljenje. Zadnja leta se je umirilin siza.lelel mirnega .livljenja. Ima punco in otraka z bivso - sina, poimenu Andrej. Rad bi .livel vhisi z urejenim vrtom kot v pravljid,ob sebi pa imel svojolrmo in Andreja. A sejezgodilo, kar se je zgodilo, in pocakati bomoral sedem ·Iet. Omenil pa bi se enG njegovo zapoved :»Pravih prijatelJev ni, so samo zhanci.« Toliko 0 cloveku, ki je veliko trpel in dal trpeti ... Ura je 16:27, Kasim se razburja in »jebe mater« svoji Ijubici, ki se je samo zmotila pri nekem datumu. Danes sem se spet posvetil astralogiji in naredil nekaj zapiskov. Kolibri je spet prespal pol dneva in malo prej vstal. Patuljak se smeji jeznemu Kasimu, pray tako tudi jaz in Toti. Na radiu .le cel dan vrtijo boziene pesmi .

. Nedelja, 25. 12. 1994 Ura je 12:41 iri eudim se, da v tukajsnjih kulijih obstajajo tudi mince s crno barvo. Danes nekako nisem motiviran. Poskusal sem ze brati, pisati pisma in kartati, a me nie ne veseli. . Danes je tudi bozic, vendar tega tukaj ni opazitt, ker je tako kot vsak vikend mirno. Bozic vidim Ie na TV-ju

"h ,aJ se dogaja v, hnJ~ ove kravate taK4 g ava odgovornih S pnmanJ'kuJ'e k,"k 0 na !esno zvezane d ,: 0

'V Sl a v mozg 'h' ,a JImnepnstevni? am '" so moment ,; . ano

tolarja na € in kako smo ekonomsko joh in sploh uspesni. Naslednje leto, ko bo Slovenija predsedovala EU, bo res ddavni ponos, da bodo ulice polne nezadovoljnih, odrinjenih in pozabljenih ljudi. Bravo, Slovenija! »Now, I really feel something, but it ain't fuckin' love!«

Do naslednjie, Vasa Biba

avtor* GTS

in slisim na radiu. Premisljujem, komu bi pisal, ce bi sploh pisal. Namree ob prejsnji kantini sem kupil pismo in 'razglednice, ki jih se nisem popisal. Prekmalu sem se hvalil s crnim kulijem. Komaj eakam, da mi moji prinesejo notes z naslovi poznanih. V sobi tudi ni zaslediti posebnega vzdusja. Kasim in Toti spita, Patuljak pa pehari Kolibrija pri monopoliju. V sobi je mirno, slisijo se Ie komentarji monopolistov in radio . Reklame me najbolj motijo, saj jih .le vse znam na pamet. Tudi glasba se ponavlja, kar opazis, ee non-stop poslusas en in isti radio. No, vsaj tehna je veliko. Sedaj se bom stegnil po pozirek kaye in nasel kakSno idejo za pisanje. Verjetno v .livljevnju nisem popil toliko kaye kot v teh stiridesetih dneh. Ceprav zdaj, ko nas je Marjetica zapustil, pijemo kavo samo stirikrat, petkrat na dan. Sploh ne vem, zakaj pijemo to kavo,ce pa smo ze tako ali tako vsi .liveni. Sam se vedno ne jem tukajsnjih obrakov, se vedno sem namree na vitaminih in sadju, ki pa ga j~ veeraj zmanjkalo, in ne jem nie drugega. Sicer pa so problemi z lakoto mim~, ostale so samo skomine, ko se cimri basejo s hrano. Za zda:j bom zakljucil. Joj, danes moram puc~ti sobo, meni pa se to niti malo ne da.

avtor* Darij Zadnikar

Pridni v znam"e" -. " " ". nJu raka

»Napredek« Zgodi se, da celice v telesu »ponorijo«. Zacnejo se mnoziti in rasti ne glede na vlogo, ki jim je dodeljena v organizmu. Kot da bi se v njih naselil virus sebienosti: po njim lastnem merilu lepo uspevajo in napredujejo, zmagujejo v »tekmi« z ostalimi celicami, tkivi in organi, jim jemljejo zivljenjsko moc, tako da »premagand« vedno bolj pesajo. Na koncu celoten organizem zaradi »egoistienega« bohotenja enega dela ne more vec skladno delovati, pricne agonija in bliZa se smrt. Judi za »uspesne«, »napredne« in »zmagovalne« celice. Zadnjih dvesto let med ljudmi vlada enako nacelo: »Vsak zase proti vsem drugirri.« Neusmiljeno tekmovanje, kjer napredujejo in zmagujejo »sposobni« in »moeni«. Ne »sposobni« in »mocni« v ustvarjalnostii prijateljstvu ali modrosti, temvec zgolj .

najbolj »ustvarjalen« in samosvoj umetnik, ki ne more prodati svojih ekstravaganc, lahko prezivi ob driavnih subvencijah. A vendarle se zdi, da je najpomembnejsa ustanova za privzgajanje topoumne pridnosti - ki se ne sprasuje, kaj dela, ko dela - sola. Njen temeljni ueinek - kljub naivnim namenompedagogov - je, da z ueenjem za ocene priuei poslusnost, ki se ne sprasuje po smislu znanja, temvec Ie po Cim lazje dosegljivi zeleni oceni.

Izpraznjenost Cloveskost je okrnjena na raven pridnega delavca, ki dela vedno dlje in vednobolj nesmiselne opravke, domov pa se vrne utrujen in nesposoben za resen pogovor. Namesto druiinskih in prijateljskih vezi tudi tamsreea

individuume, ki so padli v brezobzirni zvijacnos ti ~lJ~'u~d~j~e~n~i~m~a~j~o~v~e~c~c~a~sa=z~a~p~r~iJ~'a~t~e~lj~sk~o~ig=ro=ta~r~o~k~a~,~ v trans racunalniSkih iger, pri izkoriscanju soljudi in narave. Zivljenjska moc ljudi in naravne dobrine se

skupen izlet ali ureditev propadlega otroskega igrisca pred blokom. Casa nimajo, ker pridno delajo

se ruanijo s sentimenti telenovel ali pa serijsko »motajo« jointe. Razkroj

spreminjajo v neizmerno in ker jim je soclovek groinja v tekmi. medCloveskih vezi, ki ga s mhozico potrosniskega seboj prinese tako opevana blaga in bogastva.

Pravzaprav so tudi ljudje zgolj potrosno blago: eni na

trgu delovne sile, drugi v vojni, tretji so socialni izpljunek.

Kjer vladajoci slavijo »napredek«, »civilizacijo« in »red«, je

najveekrat videti Ie vojne, ekoloske katastrofe in socialni

i:azkroj.

Pridnost Povedano" duhu slovenske folklore: »Rakaste celice so uspesnejse, ker so pridne.« Pridnost je torej ena temeljnih predpostavk rakaste tvorbe, ki mu pravimo kapitalizem. Verno, da je kapitalle podrejeno delo. V podrejenost ljudi silita nuja in nasilje. Pogosto pa se ljudje kar sami odrecejo svobodi in se prostovoljno podredijo zaradi udobja in strahopetnosti. Ali pa 0 tern preprosto ne razmiSljajo, ker so vzgojeni tako, da ubogajo tiste zgoraj in se obcasno znesejo nad tistimi, ki jim jih politiki ali mediji ponudijo za sibkejse zrtve. Pridne cloveske rakaste celice, ki s svojim delom tvorijo neizmerno mnozico nepotrebnega in okolju ter zdravju skodljivega blaga, zivijo vsaka zase (tudi proti vsem ostalim) in se ne menijo za to, kam pelje takSen svet. Temu pravimo individualnost. To je najvisja svoboda, ki jo je bila sposobna doseci nasa dvilizacija. Propadle so samorasle tradicionalne skupnosti, vkljucno z druzino. Ljudje

-nimajo vee casa za piijateljsko igro taroka, skupen izlet ali ureditev propadlega otroskega igrisca pred blokom. Casa nimajo, ker pridno delajo in ker jim je soclovek groznja v tekmi. Individualna svoboda je tako predvsem osamljenost, ki jo placujemo za varljivo »neodvisnost« od druzine in drugih tradicionalnih oblik skupnosti. -Ta neodvisnost posameznika je varljiva, ker jo servisira umetna skupnost, ki ji pravimo drzava: od vrtcev do domov za ostarele nam drZava nudi pestro paleto ustanov, ki nas podpirajo v nasi »svobodi«. Bolj kat

»individualnost«, prinese tudi osamljenost in eustveno izpraznjenost. Kako zapolniti to izpraznjenost? Ljudje, ki so v tekrni zvedeni na predrnet, na stroskovno postavka, na delovno silo, na delojemalce (cetudi njim jemljejo delo), na ubogljive drzavljane, pridne bebCke itn., dopolnjujejo ta svoj manko Ie s predrneti. Najlepse je, ko se »druzina« odpravi v nakupovalne centre. PotrosniStvo je zdravilo za eustveno izpraznjenost. Otroke odpravimo stem, da jim kupujemo igrace in potiskamo na trg prostoeasovnih dejavnosti . Kupujemo kopice cenenih cunj, ki se nosijo manj casa kat papirnata plenica. Vsakih nekaj let se zadolZimo za bleseec nov avto, ki ga y resriici ne rabimo. In tako ujamemQ trenutek izmuzljive sreee. Otrokom >>l1udimo« stvari namesto komunikacije. Zato rabimo denar in moramo veliko delati. Zato nismo doma " in nimaino casa in moei za pogovor. Zato bomo mulariji kupili, kar si zelijo oz. v kar so jih preprieale reklame. Haha, zaearan hog! Ljudje cezmerno delajo zato, da bi imeli stvari, ki jih ne rabijo. So pridni kot rakave celice. In na koncu lahko vse gre k ...

N epokorSCina Ceniti je treba ljudi, ki so se soooli s hudo boleznijo. Tudi Ijudi, ki jim pomagajo sooeiti se z njo, jo premagati ali pa ji dostojanstveno podleo. Prijateljem, sorodnikom, zdnivnikom, zdravilcem .. . Zdravi si tezko predstavljamo, kako je to. Najraje si zatiskamo oei. Celo tako dalec, da . veCina ne vidi, da zivi v rakavi civilizaciji. Pogosto je med to metaforieno druzbeno boleznijo, ki ji pravimo kapitalizem, in dejanskim rakom neposredna zveza - zastrupljeno okolje, stres na delu ... In izhod? Je mozen? KakSna je terapija? Predpostavka je, da se vsaka celica sooo s svojo boleCino in premaga egoistifuo osamelost. Da deluje in v delovanju obnovi skupnost. Marsikje v svetu se to dogaja: ljudje so pridnost zamenjali z nepokorscino, strah z

smo tovrstni »individualisti«, bolj rabimo driavo. Celo upanjem, osamelost z druienjem, pasivnost z bojem.

2i ':rQIJi uhce - oktober 2007 :::;..~':~.:i,..... ..

zapis ala * Anja in Boro)

bOdo v Cega SVet prVaka V°bVOkega

. 0 SU

sem se izvlekel yen. Ko sem priSel yen, sem zopet zacel uporabljati droge, po kakSnem letu se kokain, nakar sem spet ugotovil, da je predrago, ce ga kupujem na cesti, zato sem odpotoval v KOlumbijo. V enem mesecu sem pridobil zveze ter spoznal sceno, da sem zacel voziti kokain v Evropo na razna letalisca. Po nekem casu sta se ruski FSB (naslednica KGB - Komitet Gosudarstvenoj Bezopasnosti) in Interpol zacela zarumati zarrte ter me enG leta zasledovala. Na koncu so me aretirali v Moskvi. Dve leti sem bil zaprt zaradi preiskave, nakar sem bil obsojen na 14 let, pravnomocno. Vendar sem se spet cudezno izvlekel. 25. decembra, na bozic, sem prisel yen, 6 dni pred milenijem. V ruskem zaporu sem se odlocil, da se z drogami ne born vec ukvarjal (v smislu samouporabe), zato sem se zacel ukvarjati z jogo. Ko sem zopet prisel v Ljubljano, sem zacel trenirati kick boks ter se redno ukvarjal z jogo. Vmes sem spet zacel voziti emigrante po Evropi, zaradi cesar sem bil v Avstriji zaprt za en mesec, ker so me dobili z Ijudmi na meji. Kasneje sem vozil oz. vodil emigrante v Ameriko. Nekajkrat mi je uspelo, potem pa sem bil spet zaprt na Karibih (na otokih Martinik, Trinidad ter Tobago), na vseh otokih Ie po nekaj dni. Po vseh teh aretacijah sem se odloCil, da born prenehal s kriminalom ter zazivel zivljenje brezdomca brez vseh materialnih dobrin in pripomockov. Dokler se nisem navadil ter naucil, kje in kako se lahko prezivim brez denarja, je bila to zelo tezka preizkusnja. Trenutno sem s pomcicjo joge pred velikim odkritjem: odkril sem eliksir mladosti za vse ljudi. Sicer ni napoj, ki ga spijes in si v trenutku mlad, pac pa gre za sistem, ki ne zahteva velikega odrekanja. Tudi ni za ljudi, ki se ze ukvarjajo z jogo, in so sicer zdravi, pac pa za tiste, ki pijejo, kadijo, se drogirajo ... Poleg teh dejanj (pitja ...) lahko stem sistemom pridejo do ociScenja svojega telesa. In rayn~ zaradi tega sistema sem preprican, da born v roku, ki sem si ga sam postavil, postal svetovni prvak v boksu ...

Pripovedovala vam bom 0 svojem dobrem prijatelju, ki ga morda celo poznate (dela na »stantih« pri Tromostovju). Njegovo zgodbo vam bom predstavila v vee deZih; najprej sledi iivljenjepis, nato pa njegova revolucionarna odkritev.

Sem Boro Vidmar, klicejo me tudi Dek, Gaga, Boris ... Rojen sem bil9. 7. 1961 v Umagu, kjer sem tudi dye leti zivel z druzino (ocetom, mamo ter sestro). Potem smo se preselili v Reko. Od-mojega sedmega leta zivim v Ljubljani. Po 1. razredu osnovne sole v Reki sem zacel v Ljubljani obiskovati osnovnosolo Valentina Vodnika v Siski. Po koncani OS sem sel na trgovsko srednjo solo, ki pa je nisem dokoncal, ker sole ne maram. Po soli sem se zaposlil v trgovini Tamo kot prodajalec, ceprav brez sole. V njej sem delal skupaj 17 let. Vmes sem si pri 23 letih kupil prvo biljardno mizo in jo postavil v kavarno Evropa. Ker je bil posel dober, sem kupoval vedno vec miz ter jih na koncu imel 30-40, ki sem jih postavil po vsej Sloveniji. Na Malenskovi I, v domu vojnih invalidov, sem odprl restavracijo oz.postavil5 miz, po enem letu pa sem prevzel celoten lokal v najem. Najprej je bila restavracija s slovensko narodno glasbo, kasneje pa z jugoslovansko glasbo. Zraven sem odprl se casino ter »javno hiSo«, oboje nelegalno. Kasneje sem bil obtozen zaradi prirejanja iger na sreco ter organiziranja prostitucije. Se prej sem odprl prvo avdio »kompanijo« v bivsi Jugoslaviji. Ko se je zacela vojna v Sloveniji, nisem mogel vec delovati in sem moral vse zapreti. Po »kompaniji« sem se pol leta delal v Interlinu, nakar mi je ddava zaradi nekih razlogov celotno stvar zaprla. Takrat sem se odlocil, da se ne born vec ukvarjal s postenim poslom, ampak s kriminalom, karje trajalo!O let (ne z nasiljem nad clovekom, pac pa proti mejam). Selsem v Rusijo, kjer sem zacel organizirati in prodajati ukradene avtomobile, potem sem zacel se ponarejevati in prodajati vize ter pasuse za emigrante, poveCinoma za Kitajce. Kasneje sem zanje organiziral prevoze v Evropo. Ko sem nehal stem, sem zacel uporabljati droge, $ploh heroin. Po nekem casu sem, ker je droga v Moskvi draga, odpotoval na Tajsko in si kupillki10gram heroina. Najprej sem ga mislil uporabljati zase, potem sem ga zacel prodajati, da sem lahko sel se veckrat na Tajsko po heroin. Vmes sem sel se enkrat v Avstralijo, kjer sem spoznal neke ruske mafijce, s katerimi sem se dogovoril, da jim pripeljem heroin s Tajske. Enkrat mi je uspelo, drugic pa sem »padel« in bil zaprt v Avstraliji. Bil sem obsojen na 7 let, po enem letu pa

••

P

ysi mi pametujejo in noben ne pomaga Saj priznam, da sem deloma sam kriv. Ne morem

se pohvaliti z delavnostjo, samo imam obeutek, da

Ijudje name stresajo lastne komplekse in trenutno

slabo voljo. Ne pomislijo pa, da ze kot mule nisem

imel kakSih moznosti. Nisem imel nikogar, ki bi me

spodbudil, pa je slo samo na slabse. Nieesar nisem ·

podedoval, nisem imel podpore pri solanju, hotel

sem bit dimnikar. Ne vern zakaj. Saj bi slo, a sem

zbolel na dihalih. Kar s6 imeli za izgovor. Potem

pa sem vrgel pusko v koruzo. To je vse, nie se ni

.spremenilo. Hvala za vsak dinar in se bolj hvala za

nasmeh. Ne zamerite, a~pak samotar sem, ker sem

naveliean pametovanja. Ze sam se dovolj sekiram.

Zgodbe s ceste zbira Tomislav Gruden

• • v d uga ura V07.njeRelt fleo - r Xam ka)· J. e bremza, . . ga vpra~ ,.Pristopim do str:ca In ..e as: Stric se usede za kaj je kuplung~ In ~j ~r~va do gradu. Me~ volan in skupa) se ~~t~vim, da imam tudl

rinovedovan)em g a nekem makadam r katero n d b ·

rocno zavoro, s. tako veliko prahu, a.. 1 .

prostoru-.~~redi~~ Ja voznja tja in nazaJ j.e bila

oskoraj pnsli gas1 0. s~m se naueil zelo velik , tt· . kratna. V po ure. b·i No )·a ... zados ,en . tudl poza 1., 1 nekatere stvan J?

izbral* Bojan Dekleva

V seriji prispevkov rubrike »Pred 100 leti« bomo objavljali razlicne casopisne prispevke na teme ' brezdomstva, beracenja, rev5cine, socialnega varstva, stanovanjske problematike. Ti prispevki bodo ponatisnjeni iz starih slovenskih casopisov, predvsem iz Slovenskega naroda in Sloven ca, pa tudi iz jutra, Vecera in drugih manj znanih casopisov. Poiskali , bomo ustrezne prispevke, ki so v teh casopisih izsli »pred 100 leti« oz. v casu od leta 1873 do 1940, Ob tokratnem ponatisu prispevka iz Siovenskega naroda se sprasujemo, koliko (sadisticnega) zadovoljstva si clovek zasluzi za milosCi no 10 vinarjev?

KRAll NE PREPEVAM SI KAR TAKO,

BRADO SI BRU NDAM,~RCE MI IGRA ZATORE~EN MO) KORAK ]E ~Hio~} VEM, KAR ZAPMLEi~~N6 PREPR~CAN. IDA) SE DAYES

SA) SI DO\~t~GO CUVAM. It'T~: ..

KA) V SR~VES QA VEM DA YES, :',' .:.y 18Aj,.KO ODPRTA VRATA , . " s6 NAMfZAKA)V EVA OI3Al " IN TIVES , .: ' ",1

,. • I

I " ,

" ,

KAKO LAHKO TVO]FSkc",'

Bera~ka beda,in'~;~loveska '" ne~' usmiljenost. Iz 'Zubinepri ~,NeL :Ga< bru: 21. t .ri1;':ie bit ,. ',Zubitii ' semenj.. Ob .,' semaniih dnevih '~ il~ : p()vs6d :dosti : beracev in ~ tako 'jihoj'e bilo ' iudi. tukaj ;~' Neki ubozet je :: 'pciprosi1 ;; riekega:fan~;, ' ta; "katerega iri1e"nam;rii ~ znd.bo~da ;bi" mu podaril kr'ajcar;' '.' ker"se ieifanf obotavljaL inmuga ilL hotel':dati" ,i"'e~ , keImti '.je berac, ,: da..;gasme~~erikrats:~: palicoudariti~ ak6;rilti j la ;dvaiset.-"vi':':: narjeV. Fantje ·,riit .t6:;"beracli,,;' tak6f 'odstel dvajsetyinarjev; . _in':j hilb,jo~;je1 ;prisoliL spalic:~o;:, ne ,prernato ·,pa ,tUdh ne prevecr Ko:je .pa to :· komediio~:za":: pazil

zbrala"" Tanja Vuzem

Prireditelji, vabljeni k objavljanju svojih brezplacnih prireditev! kraljiulice@gmail.com ., Ostalo

Ka;: Mongolija (jotografska razstava) Kja: KUD france Preseren, Karunova 14, Ljubljana .Predavanja Glasha Kdaj: 2. lO.,ob 21h

Kaj: Pot diihovne samouresnicitve Kaj: Open mkvecer(Pojes? Pleses? . Kaj: Narava-Zdravje (sejem)Kje: Vodnikova domaCija, VodnikQ"a 65 Repas? Breakas?) . Kje: Gospodarsko razstavisce, LjubljanaKdaj: 2. 10.,ob 19h ' . - Kje: Diskoteka Global, Ljubljtma . . Kdaj: 4. 10.-.7.10•• ob 10h

.

· Kdaj:4. 10., ob 20h . ---

Kaj: Ncir!3jfmo ~produkCijskisoli! (delavnica). Kat: Klubski vecer (dj LO¥rb) . Kje: ProdUkcijska sola, Jarska 44, Ljubljana'Kje: Piiwo bar, Ljubljana

Kdaj;. H.10.,ob,1Oh .' Kd,aj.;5~ 10., ob 21h

., Kt'fj: Sve!~vni -danboi~p.!oti revsCini , K}e.: Presernov trg, L]ubJ]ana'. , ! Kdaj: l7. '10.

. ' . ' - ' .¥- ". ' . :.. .. . :.::

13. mednarodni festivalsodobnihumetn()sfi ~ Mesto z(msk (3.10.-13.10.:2007). ... . . . . ' -. ' . Kaj: Humor dela (l'dzsiava: Melanie Bonajo, Anelta'Mona Chisu; Kq/ Otvoritev.laVile mstalacije Kapital raste (Petru Feriancova Lucia TkacovaJ ' +ognjeni.perjormans (Gwendoline Robin) Kje: Galerija Skuc, Ljubljqna. . .,- , , Kje: Ti-g republikl};:'[,jubljana Kdaj: 3. 10., ob 20h ' Kdaj:..4. 10.; ob 19.30

Kaj: Jaz? Ti? NetOno! (razstaY(l: Myriam Laplante, T~jal Shah) . Kaj: Proj~kcija kratkih animiranihfilmov Lizika Lezbijka Kje: Moderna gcilerijalMaJa galerija, Ljubljana Kje: KUD France Preseren, Karunova 14, Ljubljana Kdaj: 5. 10., 'ob20h ' Kdaj: ~. 10., ob 21. 30

. . Kaj: DJ vecer Z Miho ZacJnikarJem (in memoriam Mice Coltl'ant;) Kaj:Barska intervencija SOy dveh vdov (Narobov) Kje: Kavama Bem, Ljubljana .. Kje: Kavarna Sem, Ljubljana Kd(lj: 3;10.; ob2Zh Kdaj: 8. 10., ob 23h

Kaj: Elektro-disko-trash koncert ( Starke, Stink Mitt) Kaj: Javm Iiterarni perjormans Ambicije mlade zenske (Lady Kje: Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana Gaby) Kdaj: 13. 10., ob 22h Kje: Avtobus LPp, st. 9

Kdaj: 13. 10., ob 22h

avtor"" Gregor B. Hann

o V [ ~J I j k

\ ~ On 'On ' On Ze karnekaj casa - ' Kilr taka naptepn Zgodilo se vam'bo vas muei neka slub uspeh ne bo i2.08ta1 nekaj, cesar niste za prezivetje. toda Ie \ - bodite '~e naprej pricakovali. Toda brez skrbi, ria koncu ukazovalni do to bo dobrodoslo, S8 bo se vse resilo. podrejenih iIi ziiiaga saj trenutno zivite

·Za vsako bolezen yam ne uide. Pil.zite, zeloskromno. S r~steidrilvitna pa tudiIici zdFavje. partnerjempojdrte roziea, Zilto se bo . Denar bo pritekal nekam na Rotbvan nasIa tudi za vasa poeasi, a,mpak in uzivajte. . . skrito ljubezen. . . zagotovo;Obeta

se yam sluzbeno Ona Ona potovanje. Za trenutek odlozi Nekljubeienski delo. ki yam je bile dcigodek vas bo , Ona nalozeno, in sl

·vrgel s tira, toda 'Kot ranjena zver dajte mush. Delo ta dogQdek bo . se boste borili ' bo pocakaJo. Nekd ·ostal v v~sem srell za popolno goji simpatijo do

. n:epozabljen; saj samostojnost in vas, toda ne upa 5i borezultal priSe! neodvisnost 'svojegq rtapraviti p:rvega ·eezdeyet meseeev. zivljemja, veri~ar . koraka . Alimu'bof Dobili boste sineka! pazite - brez 'vasega prisluhnili? Tudi s partnerjemse . partnerja ne gre. ..

On Zdaj ko ste se .dobra odpoeili. je vasa dolZnost. da: zagrabite za dela. ki v$l bo prineslo kar nekaj firiancnih uspehOv. Tudi v Ijubezni PIlealqiite

- veliko uspeha. Obeta .se yam nepozabna ljubezenska .roman{;a.

Ona Nekoliko ste v

.skrbehza 'svoje ' zaravje, toda Ie brez skrbi.vse bo se dobro. Kar ste sejaliv preteklosti v svojem zakonu in sluzbi, se \Tam Po se dobro obrestovalo. Z uspehi kar . nadaljujte.

On Z glavo.skozi zid se pac ne cia, tQda z malo razurria boste vseeno izkoristili l'epa prilo.znost, ki se vam pomija. Uspeni ne bodo izostali. Tudi partnerica bo z va~i zadovoljna. .

Ona Ol;Jeta se yam tieko p~ijetno. dozivetje,kLga zlepa ne boste pozabili. Nekdo va's ' skrivoma opazuje in obeuduje. Mar veste, Rdo bi to lahko bm

'On V sluzbi baste imeli kar nekaj tezav.s . sodelcivei. Ko b,o ' , stva~ ousla v pozabo; Doste svobodno ·zadihali. ·Obeta se vam krizatjenjepo . Dalnilac.iji,

- Ona Ljublj,ena oseba v.as nenenoma opazuJe pri vasem delu. Zelo vas ima tada. Toda vi se obnas·ate. kot

·da tega ne vidite. J-e kdaj boste to ,uvide!i? Ozritese

. naokoli in videli ·boste zaklade · IjubeznLSplacalo se . yam bo! '

bosta zl'ilo razumela. Pazite ria zdravje ~ ·ne smetekaditi! .

Tudi on yam lahko ..$toji ob shani.

Igrajte igre na ',SreeQ, ' splacalose Yam bo.

http:10.-.7.10mailto:kraljiulice@gmail.com

• • v ·_ prostor za V LJ'ublian1lscem '1, l'Ice. s

. b'valne pnl'.opostavltev I . k3teri bi lahko predprostorom, V bival. Jan, 040 938 709

- - . orske, gospa Meri in Prijazen par s Pnm podarila ogromno gospod Silv? s~a.n~:zimo, za kar se jima stvari za prih3J~J? iskreno zahvalJuJemo . Kr31ji ulice

TudI pri deJ;larju bo holjse, zato igrajte loto!

Gledena vas nacin zivljenja boste koneno dobili tislo, kar yam pripada, saj'sle takoaH t':lko potrebnikorenite spremembe. Mar ' boste sprejeli ponujenp? KajUura zamujena ne vrne se nobena. Pazite na

On Zvezde vam: na 'Zaeetku meseca ne kazejo najbolje, foda na sredmi baste za.ziveli, kot bi blli prerojeni. Pazite na z'rlravje in llkvarjajle $e s to dejavnostjo, s' katero ste Se do zdaj. Tudi denat pride, igrajte sportno stayo:

Ona , Glede na to, kako sle

Ker ste ga ptej ziveli zadlije case; lomili, morate zdaj vam zvezde kazejo ' to poptaviti; vendar 'se