SLOVANSKI KULTURNI CENTER - Mitjarhitektura...1996 - zgrajen velodrom v Èešèi vasi (arhitekt Marjan Zupanc) 1995, julij - ponovno zaène obratovati Restavracija pri vodnjaku 1994

SLOVANSKI KULTURNI CENTER

I I I I IUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Mentor: doc. Èrtomir Mihelj Diplomant: Mitja Vovko

Prenova hiše na Dilanèevi ulici 1, Novo mesto Diplomska naloga 2006

page I _003 I page

Kazalo

_______________________________________

_______________________________________

_______________________________________I I I I I I I I I I

_______________________________________I I I I I I I I

_______________________________________I I I

_______________________________________I I I I I I I I I I I I I I

_______________________________________I I I I

_______________________________________I I I I I I I I I I I I I I

S

S

SS

S

SSS

SSS

SSS

SSS

SSS

Uvodna Misel

Uvod (Slovanski kulturni center v “mestu”)

Oris ProblemaNamen in Cilj

Predstavitev Prostora

Velikost mestaKulturna dedišèinaZgodovina novomeške kultureGlavni trg (vodnjak na Glavnem trgu)

Predstavitev Predstavitev Shema umetniškega oblikovanja mesta Urbanistiène in okoljske analize

Delovni Vzorec

Delitev stavbe na enoteAplikacija celiène delitve na zasnovo objektaRazvoj stavbnega volumna (razpad tlorisa)Mnenje Zavoda za varstvo kulturne dedišèine o poseguUNESCO-va resolucija (povzetek)Kaj si prebivalci Glavnega trga želijo (anketa)Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih mestnega jedraProjektna izhodišèa za kulturno-kongresni objekt

Slovanska Kultura

O slovanihSlovanska mitologija in religijaForum slovanskih kultur

Metoda Dela

Pregled pozitivne prakseProgramska shema prerezaAksonometrièni prikaz programaOpis programa (Klet - parkirne etaže)Opis programa (Javno pritlièje)Opis programa (Nadstropje 01 - knjižnica)Opis programa (Nadstropje 02 - uprava centra)Opis programa (Nadstropje 03 - stanovanja)Opis programa (Podstrešje - dnevni bar s teraso)Analiza obstojeèih fasadZeleni sistem (terasa + vrt)Trimo fasadni sistemTrimo sistem vertikalnih fasad - INVISIOTrimo GLADIO - Gladki fasadni paneli

Konstrukcija

Sistem nosilnostiPrednosti in odlike jeklenih konstrukcijJeklena podporna mreža (analiza s programom SAP)Prostorski prikaz nosilne konstrukcije

Projekt

Uvod v projekt (Sir Buckminster Fuller, Louis I. Kahn )Uvod v projekt (Sir Lord Norman Foster )Iskanja (skice, modeli)Situacija Merilo 1/400Prikaz obstojeèega stanja Merilo 1/200Obstojeèa Južna Fasada Merilo 1/200Obstojeèa Zahodna Fasada Merilo 1/200Prikaz rušitev Merilo 1/200Tloris kleti 02 Merilo 1/200Tloris kleti 01 Merilo 1/200Tloris pritlièja Merilo 1/200Tloris nadstropja 01 Merilo 1/200Tloris nadstropja 02 Merilo 1/200Tloris nadstropja 03 Merilo 1/200

Razvoj objekta na Dilanèevi ulici (zgodovina stavbe)Stavbni razvoj objekta na Dilanèevi ulici (razvoj tlorisa)

objekta na Dilanèevi ulici (exterier)objekta na Dilanèevi ulici (interier)

S

SS

S

SS

S

S

S

S

S

______

I 003______

I 004I 005

______I 006I 007I 008I 010I 011I 012I 013I 014I 015I 016

______I 019I 020I 021I 022I 022I 023I 023I 024

______I 026I 026I 027

______I 028I 032I 033I 034I 035I 036I 037I 038I 039I 040I 041I 042I 043I 045

______I 046I 047I 048I 050

______I 051I 052I 053I 055I 056I 057I 058I 059I 060I 061I 062I 063I 064I 065

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran



page I _004 I page

Kazalo

S

SS

S

S

______I 066I 067I 068I 069I 070I 071I 072I 073I 074I 075I 076I 077

______I 080I 081I 084

______

I 086I 087

I 088______

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

stran

SS

SSS

SSSS

SS

Projekt

Merilo 1/200Merilo 1/200

Kvadrature ProstorovPreèni prerez C-C, D-D Merilo 1/200Vzdolžni prerez A-A Merilo 1/200Vzdolžni prerez B-B Merilo 1/200Severna Fasada Merilo 1/200Južna Fasada Merilo 1/200Vzhodna Fasada Merilo 1/200Zahodna Fasada Merilo 1/200Fasadni pas Merilo 1/25Detajli Merilo 1/25

Prostorska predstavitev zasnovanega objekta

Trikotniška nosilna mreža

SklepViri in literatura

Zahvala

________________________________________I I I I I I I I I I I I

_______________________________________I I I

_______________________________________

_______________________________________

Tloris podstrešjaTloris ostrešja

Predstavitev objekta - ExterierPredstavitev objekta - Interier


page _004 I I page

Oris problema

Novo mesto, kljub moènim širitvenim željam in velikim potencialom že v svojem osrèju skriva veliko problemov, ki samo mesto ne odlikujejo. Gre za širše obmoèje obravnave (lokacija Glavi trg). Ta kljub svoji dominantnosti na raèun novejših in »moènejših« centrov izven starega dela izgublja pomen in funkcijo, ki bi jo moral obdržati tudi v bodoèe. Stare mešèanske hiše s stanovanji in poslovnimi pritlièji so prispevale kljuèni impulz mestnemu življenju na trgu. Tudi upravne službe bi vlekle ljudi v center. Obravnavana lokacija s svojo atraktivno, delno umaknjeno lego predstavlja moèno vitalno žarišèe, ki bi z ustreznim programom pomagala k oživljanju mestnega glavnega trga.

Druga velika problematika se izpostavlja pri uprašanju parkiranja in dostopa. Trg, ki je bil nekoè izkljuèno trškega znaèaja je postal prostor za parkiranje vozil. Kljub odpiranju novih garažnih hiš na obrobju mestnega središèa, center nujno potrebuje dodatna parkirna mesta.

Stavba na Dilanèevi in Germovi ulici je med mešèani bolj znana kot Ribja restavracija, vendar objekt zadnjih 15 let ne opravlja svoje dejavnosti. Nekdaj najbolj znana in eminentna novomeška restavracija je danes razdrobljena lastniška aglomeracija. Tržno najbolj atraktivno pritlièje je zaprto, nadstropja pa so zapolnjena z nekakovostnimi socialnimi stanovanji. Poleg neenotne lastnine je tudi sama stavba skupek zazidav in prizidkov, ki nujno potrebujejo poenotenje in oblikovno celoto.

Stavba na obravnavanem obmoèju je zaradi mnogih prezidav, dozidav, rušitev in adaptacij statièno izredno oslabljena. Material je nekakovosten in dotrajan, gradnja je izvedena nestrokovno. Ko so bile v pritljièju postavljene še t.i. arkade z arkadnim hodnikom, je bila frontalna fasada oslabljena in nujno potrebuje ustrezne ojaèitve.

Novi program mora biti celostno rešen in nuditi razvojno kontinuiteto za celotno obmoèje zgornjega dela Glavnega trga.

Obravnavana lokacija s svojo atraktivno, delno s trga umaknjeno lego

Arkade z arkadnim hodnikom



page _006 I I page

Predstavitev prostora

VELIKOST MESTA

Zgodovinsko Novo mesto, naselbina v okljuku reke Krke, je bilo zgrajeno na prostoru polmera 2250 metrov, torej na površini približno 1/5 km . Na tem prostoru je živelo tudi do okoli 3.000

prebivalcev.

Današnje Novo mesto je, ozirajoè se na aktualno število prebivalcev, prostorsko precej razsežna, potratna grajena tvorba. Pozidava mesta se namreè razlega na prostoru v radiju okoli 3 km. Torej na blizu 30 km2, oziroma 150-krat veèjem prostoru, od tega je resnièno pozidanega resda le okoli èetrtina, z zgolj okoli 8-krat veè prebivalci. Razdalje med skrajnimi toèkami mesta so zato s prejšnjih približno 500 metrov, mesto je bilo torej v celoti obvladljivo pešcu, danes narasle kar na okoli 6 kilometrov, celo nekaj veè. Gre torej za izrazito neskladje med razvojem mesta in prometa, ki bi ustrezal sodobnim zahtevam bivanja in okolja.

Krivdo za današnje gotovo nezaželeno stanje, ki se kaže tudi skozi razširjeno in razvejeno omrežje cestnih prometnic, gre iskati tudi v dejstvu, da v primeru Novega mesta ni šlo za kontinuiran razvoj v širino, razvoj iz jedra, paè pa so se nekdanja vaška naselja s svojo preteklo logiko razvoja in prostorske organizacije, sèasoma, kar predvsem pomeni z nastopom novih oblik prometa ter seveda s spremembami v naèinu življenja, moèneje funkcionalno, ne pa tudi prostorsko, sprijela z mestom. Med njimi in bolj zgošèenim delom mesta še vedno zeva nekakšna praznina, ki jo premagujejo zgolj ceste. Tu gre denimo za primere Regrèe vasi, Gotne vasi, Žabje vasi, Cikave, vasi Krka, Kamenc, Irèe vasi. Poleg tega je za tak potraten razvoj mesta zaslužna tudi pretirana zašèita kmetijskih površin praktièno v mestnem središènem prostoru ter vrivanje veèjih industrijskih rezervatov v ožji mestni prostor - tu gre predvsem za industrijski kompleks nekdanjega IMV-ja.

Analiza lokacije (predstavitev obravnavanega obmoèja in prikaz znaèilnosti prostora)

Breg nad reko Krko

Kapiteljski hrib

Športni park Portovald

Železniška proga Metlika-Ljubljana

Ka

nd

ijski m

ost

Gla

vn

i tr

g (

zg

orn

ji d

el)

Trg

ov

sk

o-z

ab

av

išè

ni

ko

mp

lek

s T

uŠ

Že

lezn

išk

i m

os

t è

ez r

ek

o K

rko

(M

etl

ika

-L

jub

lja

na

)M

os

t za

pe

šc

e (

Po

rto

va

ld-L

ok

a)


Razvoj objekta na Dilanèevi ulici v Novem mestu

Podatki o zgodovini stavbe na Dilanèevi ulici 1 v Novem mestu so zelo skopi, kar kaže na to, da hiša ni sodila med pomembnejše stavbe v mestu. Kljub temu lahko, glede na lego objekta na Glavnem trgu trdimo, da je bila to hiša trgovcev. Stavba se je skozi razlièna obdobja spreminjala, tako po gabaritu kot zunanji podobi. Zagotovo se je funkcija pritlièja razlikovala od funkcije nadstropij. Na fotografiji iz leta 1865 so vidna velika polkrožna vrata, kar kaže na ne samo stanovanjsko rabo, namreè tudi obrtno ali trgovsko. Fasada je po višini deljena z osno poravnanimi okni.

Dvoetažni objekt z mansardo je med vojno pogorel in doživel popolno devastacijo. Po konèani drugi vojni je bil obnovljen. Na fotografiji iz povojnega obdobja je viden objekt po prenovi z novo fasado, ostrešjem in novim vogalnim oknom, ki v celoti nakazuje na tržno funkcijo pritlièja.

Zaradi znane gostilniške dejavnosti tega dela mesta (gostilna na Dilanèevi ulici 4, sosednji objekt hotela Pri zvezdi) obstaja verjetnost, da se je lastnik ukvarjal s toèenjem pijaèe lahko pa zgolj s trgovino.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je pobuda za preureditev celotnega dela Glavnega trga v duhu arkanih hodnikov arhitekta Marjana Mušièa povzroèila cel kup prezidav in preoblikovanj mešèanskih hiš. Drastiènih sprememb je bila deležna tudi stavba na Dilanèevi, v kateri je nastala Novomešèanom izredno priljubljena Ribja restavracija.

Podobno radikalno, vendar v manjšem merilu kot je Marjan Mušiè izvedel razširitev ljubljanskih vrat je novomeški arhitekt Danilo Lapajne s pogumno umestitvijo vogalnega arkadnega hodnika oblikoval novi ambient Ribje restavracije. Z razširitvijo prostorov v sosednji objekt, dozidavo v zadnjem delu ter dodatno ponudbo v nadstropjih je stavba poleg novega karakterja dobila tudi novo ime: Restavracija pri vodnjaku. Z novim lastnikom (Krka, hoteli Otoèec) je znamenita restavracija delovala še dobrih deset let nato pa so jo zaradi nerešenih lastniških uprašanj zaprli. Leta 1995 so stari uslužbenci restavracije še opravljali gostinjsko dejavnost ter si poizkušali vrniti ugled, vendar je objekt po letu 1996 ostal zaprt.

V novejšem èasu se pojavlja mnogo idej za ponovno oživitev in revitalizacijo obmoèja ob Dilanèevi 1. Sam objekt je za veèji program, ki bi privabljal ljudi in pomagal oživljati strjeno jedro mesta premajhen, zato je potrebno pri naèrtovanju obravnavati celotno obmoèje Dilanèeve in Germove ulice.

2003, 6. september - otvoritev mosta èez Krko med Loko in Portovalom (arhitekt Janez Koželj) 2003, 3. september - otvoritev poslovno zabavišènega centra Portoval (arhitekt Janez Koželj) 2003, julij - prenova interierja in glavnega proèelja hiše Glavni trg 20 - Austria Bank 2001, september - sprejet UN ŠRC Portoval (arhitekt Janez Koželj) 2001, februar - zgrajen prizidek študijske knjižnice Mirana Jarca; dela prièeta jeseni 1996 (arhitekt Marko Mušiè) 2001, januar - v Srebrnièah odprto novo novomeško pokopališèe; zaèetek gradnje marec 1998 (arhitekt Aleš Vodopivec in krajinski arhitekt Dušan Ogrin) 2001 - prenovljena igrišèa na Loki 1999, april - prenovljena športna dvorana Marof 1999, april - zgrajena poslovna stavba Labod v Loèni (arhitekt Borut Simiè) 1998, oktober - zgrajena športna dvorana Leona Štuklja v Šmihelu 1998, april - prenovljena stavba Gimnazije na Seidlovi cesti 1996 - zgrajen velodrom v Èešèi vasi (arhitekt Marjan Zupanc) 1995, julij - ponovno zaène obratovati Restavracija pri vodnjaku1994 - zgrajen poslovno-trgovinski center Novi trg (arhitekta Jurij Kobe in Aleš Vodopivec) 1993 - umre arhitekt, Novomešèan Edvard Ravnikar 1991 - zgrajen Šmihelski most (arhitekt Peter Gabrijelèiè) 1990 - pod Drsko zgrajena nova novomeška avtobusna postaja (arhitekt Marko Mušiè)1978 - zgrajena stavba Muzeja NOB 1978 - zgrajen prizidek k Hotelu Metropol (arhitekt Danilo Lapajne) 1978 - idejni projekt - ureditev prehoda mosta v Glavni trg (arhitekt Marko Mušiè) 1977 - zgrajen Dom JLA (danes Kulturni center Janeza Trdine) 1976 - zgrajen Loèenski most ter obvoznica Loèna - Žabja vas - Gotna vas 1975 - zgrajena športna dvorana Marof 1974 - prièetek gradnje naselja Drska 1973 - sprejet urbanistièni naèrt Novega mesta (arhitekt Vladimir Braco Mušiè)1972 - prenovljena franèiškanska cerkev 1971 - zgrajeni osnovni šoli Grm in Bršljin (arhitekta Mirko Kajzelj in Stane Koviè) 1970 - zgrajen trgovski paviljon Novo mesto - trgovina Mercator na današnji Kandijski (arhitekt Peter Kerševan)1967 - zgrajena restavracija »Otoèec« na Otoècu (arhitekt Miloš Lapajne)1967 - zaèetek gradnje naselja na Znanèevih njivah (Nad mlini)1965 - Preureditev stavbe na Dilanèevi ulici 1 za potrebe Ribje restavracije1964, december - urejen peš prehod na konzolnem oz. železniškem mestu 1964 - gradnja stanovanjskih blokov ob Zagrebški (Kandijski) cesti ter na Mestnih njivah1963, oktober - zgrajen nov gasilski dom v Loèni 1961, oktober - otvoritev nove Pošte na Novem trgu 19611961 - zgrajen (prenovljen) nov most med starim mestom in Ragovim logom 1960, september - podiranje hiš nasproti Hotela Kandija1960, junij - v Portovaldu zgrajen nov novomeški stadion (za 7. zlet »Bratstva in enotnosti«) 1960 - uredijo novo avtobusno postajo na Novem trgu 1960 - gradijo se bloki v Kandiji (današnja Jakèeva ulica)1958, november - zgrajeni trije stanovanjski bloki med Hadlovo vilo in Hotelom kandija - zgradila uprava JLA 1957 - zgrajene Novoteksove vrstne hiše na Marofu (arhitekt Miloš Lapajne)1955, 29. oktober - otvoritev Kettejevega vodnjaka na Glavnem trgu 1954 - Obnovljena stavba na Dilanèevi ulici 1;poškodovana med letalskim napadom1953, 29. oktober - odkrit kip »Pojmo bratje pesem o svobodi«, postavljen v èast in spomin osvoboditvi, hkrati tudi spominska loža 1953 - urejanje športnega parka na Loki - namesto stadiona v Kandiji (urejanje traja veè let) 1953 - preurejena Ljubljanska vrata (arhitekt Marjan Mušiè) 1952. 22. julij - odkrit spomenik »Talec« Jakoba Savinška na Ljubljanskih vratih - posveèen spominu talcev Novega mesta in Dolenjske v èasuNOB1952 1952, julij - zgrajeno zidano kopališèe na Loki 1946 - izdelan regulacijski naèrt za Novo mesto (arhitekt Herman Hus) 1944, 29. maj - èetrti letalski napad na Novo mesto1943, 3. oktober - bombardiranje Novega mesta 1943, 14. september - bombardiranje Novega mesta 1942, pomlad - Italijani obdajo mesto z žico in utrdbami 1941, 11. april - prvo bombardiranje Novega mesta v 2. svetovni vojni 1936 - porušeno pokopališèe na sedanjem Novem trgu 1930 - zgrajen Prosvetni dom (Dom kulture oz. Kino Krka) 1930 - zgrajen Hotel Metropol (danes Hotel Krka)1914 - Novo mesto se z železnico poveže z Belo Krajino, zgrajen tudi železniški most 1912 - zgrajena nova stavba Gimnazije 1907 - v Novem mestu rojen arhitekt Edvard Ravnikar1905 - zgrajen nov Rotovž 1904 - v Novem mestu rojen arhitekt Marjan Mušiè

Zgodovina stavbe

Kronologija Gradbene dejavnosti (1904- 2004)


Predstavitev prostora

I I1

I I2

I I3

I I5

I I1 Severni del Glavnega trga - levo zadaj stavba bivše Ribje restavracije (okoli leta 1865)

I I2 Ruševine obravnavanega objekta po nemškem bombardiranju Novega mesta, leto 1943

I I3 Prenova obravnavanega objekta po II. svetovni vojni. Desno bivši hotel Pri zvezdi

I I4 Ruševine na Glavnem trgu po nemškem bombardiranju Novega mesta

page _011 I I page

I I5 Predlog za izvedbo arkadnih hodnikov s prikazom prenovljenih objektov arh. Danila Lapajne

I I6 Podoba odprte školjke, logotip Ribje restavracije na vhodu stare stavbe

I I3

I I6



page _020 I I page

Aplikacija mitotske delitve celice na osnovni kubus objekta

DELITEV CELICE

Prokariontske celice se razmnožujejo s cepitvijoDeleèo se celico imenujemo materinska celica, novonastali pa sta hèerinski. Pri delitvi celice morata obe novonastali dobiti vso dedno informacijo. Bistvo tega procesa je prenos "celiènega vedenja" oziroma "znanja" o tem, kako je celica zgrajena in kako deluje. Torej se mora dedna snov materinske celice najprej podvojiti, potem pa se razdeliti in razpored iti na dve hèerinski .Preprosta zgradba omogoèa prokariontskim celicam enostavno delitev. Bakterijski kromosom se pritrdi na celicno membrano in se zaène podvojevati. Ko se podvoji, zaène celièna membrana med njima rasti, zato se kromosoma razmakneta. S postopno rastjo membrane proti sredini in tvorbo vmesne celiène stene se kromosoma zapreta v loèeni celici (slika). To preprosto celièno delitev imenujemo cepitev.

Mitoza Delitev evkariontskih celic sestoji iz delitve jedra in delitve citoplazme. Delitev jedra, pri kateri se jedri hèerinskih celic po številu kromosomov ne razIikujeta od jedra materinske celice, imenujemo mitoza. Mitoza poteka v veè zaporednih stopnjah (fazah). Te so profaza, metafaza, anafaza in telofaza. Med dvema mitozama je celica v interfazi. Potek mitoze je prikazan na sliki.

Med dvema zaporednima delitvamaKo se celièna delitev konèa, preideta jedri hèerinskih celic v interfazo. V interfazi se nekatere celice ne delijo veè in ostanejo vseskozi v tej fazi, pri drugih pa se interdedni zapis podvoji in fazi sledi nova delitev celice.


page _020 I I page


DELITEV CELICE





page _020 I I page


DELITEV CELICE





page _020 I I page


DELITEV CELICE




Mitotska delitev celice


Aplikacija celiène delitve na zasnovo objekta

Flouroscentni mikrografiènih prikaz faz mitoze pljuènih celic

Delovni vzorec


page _021 I I page


PASAŽA

01

02

03

04

0503

1.0

0

5.0

9.5

06

Razpad tlorisa

Dve ulici, ki se na doloèenem mestu križata predstavlata moèno toèko v prostoru. Obmoèje na gornjem delu je z linijami osi ulic nedvoumno karakterizirano.

Linijo obsega tlorisa formirajo dve vzporednici, paralelni z osjo Germove ulice. S tem se ulièna razporeditev ne podre, nova stavba pa nadaljuje vizualano kontinuiteto stavbnega niza. Celotni tloris v katerem po transformacijah nobena linija ni pravokotna predstavlja parafrazo in odgovor na svobodno mrežo ulic in cest na obmoèju lokacije. Z odvzemanjem, dodajanjem, sprostitvijo in akcijo formacijskih linij se v tem okviru tvorijo prehodnosti ter posamezni prostori, ki oblikujejo programe in na koncu celotno vsebino nove stavbne enote.

Formacije: rezanje, dodajanje, odvzemanje, loèevanje, umestitev, razpad, zgošèevanje

I 05 I Kongresna dvorane 01

I 06 I Vrt dnevnega bara z loggio

I 04 I Foyer kongresne dvorane 01

I 03 I Sanitarije (moške, ženske), kopalnica

I 02 I Informacijska pisarna centra

I 01 I Trgovina z oblaèili slovanskih znamk, info. pisarna

A

B

C

-

-

1

linije dveh ulic pogojujejo obliko

formacija prehoda

primarni del

sekundarni del

formacija prehoda

formacijska linija 2

formacijska linija 3,4




prilagoditev A

prilagoditev B

-

prilagoditev C

novi osrednji del

primarni del

sekundarni del

osrednji prehodni del

atrij

atrij

foyer

kongresni center

sprejemni, kulturni del

prehod restavracija

2 3

jug

4 5 6

7 8 9

Mreža osi najpomembnejših ulic centra Novega mesta

sever

Razvoj stavbnega volumna

Ultimately, activities cannot be performed without a connection. Even unimportant and remote activities need a definite, albeit insignificant, minimum of connecting links to the communication system of the city. Here, analogies with the capillary transport paths in organisms make sense. Topologically, we can speak of a linear connecting system, to which the entire scope of activities of a city organism is connected. When observing the function of this linear system, we notice that it breaks down into several dimensions: the linear dimension, grid formation, grid geometry and grid hierarchy.

Rudlin, D. & Falk, N., 1999 Building the 21st century home, Architectural Press, Oxford, p.174.

Delovni vzorec

REFERENÈNI PRIMERI ARHITEKTUR


page _030 I I page

Metoda dela

Naziv objekta 30 St Mary Axe, Swiss Re Headquarters

Vrsta objekta Poslovni nebotiènikNov objekt / Renovacija Nov objektLeto razpisa 1997Leto izvedbe 2004Država London, GBInvestitor Swiss reinsurance Lokacija Center mesta

Sodelujoèi arhitekti Foster & PartnersProjektanti Ove Arup & Partners, Hilson Moran

Partnership Ltd.

Naziv objekta Contemporary Arts Center (CAC)

Vrsta objekta MuzejNov objekt / Renovacija Nov objektLeto razpisa 2000Leto izvedbe 2003Država Cincinnati, OhioInvestitor Lois & Richard Rosenthal Center

for Contemporary ArtLokacija Mestna

Sodelujoèi arhitekti Zaha Hadid Projektanti

Naziv objekta No. 1 Deansgate, Manchester

Vrsta objekta Stanovanjski stolpièNov objekt / Renovacija Nov objektLeto razpisaLeto izvedbe 2003Država Manchester, GBInvestitor Crosby HomesLokacija Center mesta

Sodelujoèi arhitekti Ian Simpson architectsProjektanti Crosby Group, Martin Stockley

Associates

No.1 Deansgate je stavba s sta-novanjskim in mešanim programom v novem centru Manchestra. Strategija mesta je bila z novimi vsebinami preurediti center, na lokaciji, kjer se je leta 1996 zgodil teroristièni bombni napad. Popolnoma zastekljen kubus se dviga nad pretežno trgovskim pritlièjem preko nosilnega sistema stebrov trikotniške oblike. Stolpiè vsebuje 84 stanovanj v 14 nadstropjih s terasami in pogledom na mesto (duplex, triplex). Vsako stanovanje ima izhod v prostor, ki se formira med notranjo in zunanjo lupino.

Unikatni dizajn objekta s svojo pojavnostjo izpostavlja razmerje med interierjem ter ulico z namenom omogoèiti sodobni umetnosti, da preide v stik z ljudmi. Medsebojno povezane galerije razliènih velikosti in višin so namenjene skulpturam moderne umetnosti razliènih oblik, velikosti ter medijev. Najzanimivejši in najuspešnejši del stavbe je stopnišèe v zadnjem delu. Kljub temu, da je arhitektka Zaha Hadid morala zelo jasno loèiti stavbo na del z galerijami ter komunikacijski del, je odnos med njima izpostavljen z nagnjenimi stopnicami, ki aktivirajo sicer statiène galerijske volumne. Stopnjišèe se dviguje preko ravnega prostora, kar predstavlja zanimivo igro med masivnimi volumni.

Arhitekti skupine Foster & Partners so s storžièasto obliko nebotiènika Swis Re. rešili problem turbolentne lokacije Gherkin. V stavbi so uporabljene metode za varèevanje z energijo. S tem sistemom so stroški ogrevanja, hlajenja in elektrike za polovico nižji kot v podobnih zgradbah po svetu. Odprtine v vsakem nadstropju služijo za naravno ventilacijo celotnega objekta (v vsakem šestem nadstropju so požarne pregrade). Arhitekti so težavo pregrevanja dvojne fasade uporabili v dobro stavbe. Topel zrak se poleti od tu izsesava in se pozimi uporabi kot vir ogrevanja (pasivno solarno ogrevanje). V veèini visokim zgradbam lateralno stabilnost zagotavlja nosilno jedro ali zunanja oklepna cevna mreža. Inžinirji skupine ARUP so dosegli, da oklepna trikotniška cevna mreža nebotièniku zavarovalnice Swiss Re. zagotavlja stabilnost brez dodatnih ojaèitev.


REFERENÈNI PRIMERI ARHITEKTUR


page _031 I I page

Metoda dela

Naziv objekta Centro José Guerrero

Vrsta objekta GalerijaNov objekt / Renovacija Renovacija, novogradnjaLeto razpisa 1999Leto izvedbe 2003Država Granada, ŠpanijaInvestitor City of Granada Lokacija Center mesta

Sodelujoèi arhitekti Antonio Jiménez TorrecillasProjektanti Miguel Angel Ramos Puertollano,

Calle de los Oficios 8

Naziv objekta Seattle Central Library

Vrsta objekta KnjižnicaNov objekt / Renovacija Nov objektLeto razpisa 1999Leto izvedbe 2004Država Seattle, WashingtonInvestitor The Seattle Public LibraryLokacija Center mesta

Sodelujoèi arhitekti Rem Koolhaas OMA, Rem Koolhaas, Joshua Prince-Ramus

Projektanti LMN Architects

Javna knjižnica v Seatlu hrani glavne knjižne zbirke, vladne publikacije, èasopise, audio-vizualni material ter nudi elektronsko tehnologijo za dostop do informacij iz fiziène baze. Stavba je razdeljena na osem horizontalnih nivojev, ki glede na funkcijo varirajo po velikosti. Strukturna fasadna opna iz jekla in stekla združuje razgibano obliko in s tem definira vmesne prazne prostore. Lokacija je okarakterizirana z nagnjenim terenom med èetrto in peto ulico. Vhodi so orientirani na obe ulici. Prvo nadstropje ob Seatlski glavni prometni cesti je namenjeno otroški knjižnici in zbirki tujejeziènega gradiva. Od tu dvigala vodijo v hišno »dnevno sobo«, ki je locirana pod 15 metrsko poševno stekleno steno. Lobi je dostopen tudi preko pokrite pasaže, ki teèe preko fasade pete avenije. V »dnevni sobi« so zbirke z znanstveno fantastiko, medtem ko je znanstvena literatura na klanèini »Deway«; štirinadstropna klanèina, ki vodi obiskovalce do knjig v neprekinjenih sekvencah.



page _040 I I page

Metoda dela

Analiza obstojeèih fasad


klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01

klet 02klet 02

Pritlièje, FoyerPritlièje, Foyer

Nadstropje 03Nadstropje 03

PodstrehaPodstreha

Preèni in Vzolžni Prerez

klet 01klet 01



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

podstrehapodstreha

klet 01klet 01

Analiza prostora

Iz analiz stavbnih volumnov obmoèja je razvidno da lokacija nudi zanimive prostorske kvalitete. Iztek dveh ulic na trg in vogalna lega je ambientalna posebnost in vrednota.

Ohranitev osne èlenitve fasade in arkad je glede na historièno ulièno kontinuiteto starega jedra nujna. Poseben povdarek objekta Dilanèeve 1 je zaradi navezave na Glavni trg s svojo tematiko arkad namenjen arkadnemu hodniku in osnovnim gabaritom, ki ustvarjajo znaèilno orientacijo v ulici.

Stranska fasada objekta sledi osni liniji Germove ulice. Nove fasadne površine noèejo iztopati s èimer povdarek ostaja na prepoznavnih lokih arkad pritlièja. Raster jeklenih panelov je vizualno nevpadljv (paneli GLADIO), betonski kubus pisarn nastopajoèih ter stekleni del skupnih prostorov, delujeta kot vmesni element med historièno fasado primarnega dela (Dilanèeva 1).

Naravna osvetlitev zagotavlja boljši ambient za bivanje in delo (prikaz svetlobnega atrija v prerezih).

G2- G1

+P

+N

+N

+N

N

OBSTOJEÈA HISTOR. FASADA

1

ST

EK

LE

NI P

AS

1.0

0

5.0

9.5

BETONSKA STENAFASADA IZ JEKLENIH PANELOV


page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01

klet 02klet 02



PodstrehaPodstreha


klet 01klet 01



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

podstrehapodstreha

klet 01klet 01

Analiza prostora





G2- G1

+P

+N

+N

+N

N


1

ST

EK

LE

NI P

AS

1.0

0

5.0

9.5

BETONSKA STENAFASADA IZ JEKLENIH PANELOV Južna in Zahodna Fasada

2 3 4 5

raster arkad - vertikalna èlenitev

raster oken pritlièja - vertikalna èlenitev

6 7 raster oken nadstropja - vertikalna èlenitev

1

1

2

2

3 raster oken nadstropja - vertikalna èlenitev



page _040 I I page

Metoda dela



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

PodstrehaPodstreha

klet 01klet 01

klet 02klet 02



PodstrehaPodstreha


klet 01klet 01



klet 02klet 02

M dvoranaM dvorana

V dvoranaV dvorana

podstrehapodstreha

klet 01klet 01

Analiza prostora





G2- G1

+P

+N

+N

+N

N


1

ST

EK

LE

NI P

AS

1.0

0

5.0

9.5

BETONSKA STENAFASADA IZ JEKLENIH PANELOV Južna in Zahodna Fasada

2 3 4 5

raster arkad - vertikalna èlenitev

raster oken pritlièja - vertikalna èlenitev

6 7 raster oken nadstropja - vertikalna èlenitev

1

1

2

2



Višina loka arkad - Dilanèeva 1

Višina okenskih profilov nadstropja

Višina okenskih profilov nadstropja

Višina slemena - Hiša na Dilanèevi 1

Višina loka arkad Dilanèeva 1

Linija venca stavbe Dilanèeva 1

Linija venca stavbe Bergerjeva hiša

višine ven

cevlice

u

viši

ne v

ence

v ulic

e

ra

iv

oh anj nje uliènih perspekt

ni a arih l

lij

kadn okov

va

rov

an

a f

as

ad

a


page _047 I I page

Konstrukcija

Prednosti in odlike jeklenih konstrukcij

- veè svobode arhitektom pri izražanju- transparentnost in vitkost konstrukcij- premostitev veèjih razponov brez stebrov- hitra izdelava in montaža- enostavna montaža fasad- možnost enostavnih naknadnih posegov, sprememb- reciklabilni materiali, manj hrupa in prahu med montažo- vidni spoji omogoèajo enostavno kontrolo- dolga življenjska doba ...

Jeklena podporna mreža sledi obliki trikotnika (nosilnost in togost take konstrukcijske zasnove je maskimalna). Namen mreže je nuditi dodatno podporo že obstojeèi kamnito zidani steni; ki ostane v prednji fronti fizièno intaktna in prenašati obtežbo stropov primarnega dela stavbe v temeljna tla. Stena je poleg slabega materiala še dodatno oslabljena zaradi pritliènih arkad, ki so bile vgrajene naknadno. Pritlièje tako predstavlja mehko bazo. Maksimalna povezanost mreže s podpirano steno je zagotovljena z parcialnim sidranjem v razmakih 3.5m. Temelje prednje frontalne stene je potrebno utrditi in zaradi dodanih dveh garažnih etaž poglobiti do globine 6 m. To se izvede po etapah s podbetoniranjem.

Stropovi so izvedeni po metodi Hi Bond. Primarne nosilce, ki nosijo pohodno plošèo z vroèe cinkano trapezno ploèevino, predstavljajo jekleni satasti I nosilci, višine 24cm. Nosilci so dodatno sidrani v kamnito steno z jeklenimi sidri 100.

Kongresna prostora predstavljata volumen dimenzij 15m/14m, predeljen z nosilnim jeklenim stropom, ki je hkrati tudi podporni element avditorija dvorane 2. Ob bazi dvorane 1 je postavljen jekleni nosilec dolžine 9m in višine 0.8m, ki (zaradi minimalnega konzolnega dela) pomaga pri prenosu obtežbe na stebre kletne garaže. Fasadna podkonstrukcija je izvedena v jeklu. Primarni del sestavljajo stebri HEB 260, na katere so prièvršèeni sekundarni preèni kvadratni profili debeline 100mm. Zakljuèno opno sestavljajo TRIMO paneli serije gladio FTV-Gg-120/1000. Lahko jekleno streho nosijo prostorski palièni nosilci dolžine 15 m in višine 80 cm. Struktura je z južne strani oprta in stabilizirana s sistem betonskih sten.

f

I I

I I

I I

I I

I I

I I

1

2

3

4

5

6 I II II II II II I

1 Stolpnica Swiss Re. London z vidno konstrukcijo, oziroma nosilno jekleno obodno mrežo - zgoraj2 Pogled od znotraj na jekleno nosilno konstrukcijo veèjega objekta z vidno fasadno oblogo 3 Detajl stika jeklenega nosilnega stebra z jekleno gredo in armiranobetonskim zidom4 Detajl izvedbe montažnega HI-bond stropa s trapezno ploèevino5 Detajl stika jeklenega stebra z nosilno konstrukcijo stropa6 Fotografija modela koncepta slovanskega centra z vidnim sistemom nosilnih stropov in sten


PROSTORSKI PRIKAZ NOSILNE KONSTRUKCIJE


page _050 I I page

Konstrukcija

I I

I I

I I

I I

I I

I I

1

2

3

4

5

6

I II II II II II I

1 Faza 4 - Trikotniška mreža nudi podporo obstojeèi kamniti fasadni steni2 Faza 3 - Pogled na konstruktivno trikotniško mrežo in frontalno fasadno steno3 Faza 2 - Konstruktivna mreža podpira nudi podporo fasadni steni z arkadami4 Faza 1 - Pogled na konstruktivno trikotniško mrežo5 Shema nosilne konstrukcije celotnega objekta (položaj trikotniške mreže) 6 Shema nosilne konstrukcije celotnega objekta (jeklena konstrukcija kongresnih dvoran)

I1 I I2 II3 II4 II5 II6 II7 I I8 I I9 II10 II11 II12 II13 II14 II15 I

Prostorski palièni nosilci dolžine 15m in višine 80cm Nosilno armiranobetonsko jedro s tremi komunikacijskimi vertikalami Nosilno armiranobetonsko zidovje sekundarnega dela Nosilna jeklena konstrukcija strešne steklene loggie Jekleni nosilni, povezovalni nosilec IPE 330-0 Jekleni steber krožnega prereza Jekleni satasti I nosilci višine 24cm Jeklena konstruktivna mreža iz cevnih elementov Armiranobetonski steber kleti 01

Primarni nosilec konstrukcije kongresnih dvoran HEB 260 Sekundarni preèni kvadratni profil debeline 100mm Poševni jekleni satasti nosilec stropa kongresne dvorane 01; višina 24cm Primarni nosilec konstrukcije kongresnih dvoran HEB 260 Jekleni nosilec kongresne dvorane dolžine 9m in višine 0.8m Armiranobetonski steber kleti 02

f30 z debelino stojine 8mm.

f160

I1 I I2 I I3 I I4 I I5 I

I6 I

I7 I

I8 I

I9 I

I10 I

I11 I

I12 I

I13 I

I14 I

I15 I


Prostorska predstavitev zasnovanega objekta - NOSILNA MREŽA


page _080 I I page


Projekt


page _081 I I page


ProjektProstorska predstavitev zasnovanega objekta - EXTERIER, M



page _083 I I page


Projekt

Prostorska predstavitev zasnovanega objekta - EXTERIER



page _085 I I page


Projekt

Prostorska predstavitev zasnovanega objekta - INTERIER

Documents

SLOVANSKI KULTURNI CENTER - Mitjarhitektura...1996 - zgrajen velodrom v Èešèi vasi (arhitekt Marjan Zupanc) 1995, julij - ponovno zaène obratovati Restavracija pri vodnjaku 1994