Ime in priimek študenta

NASLOV ZAKLJUČNEGA DELA

Diplomsko ali magistrsko delo

Maribor, mesec leto

Ime in priimek študenta

NASLOV ZAKLJUČNEGA DELA

Diplomsko ali magistrsko delo

Maribor, mesec leto

Popravki

To stran izpolnimo, če se izkaže, da so v vezanem zaključnem delu napake. V tem

primeru je potrebno v DKUM naložiti novo, popravljeno verzijo dela.

NASLOV ZAKLJUČNEGA DELADiplomsko ali magistrsko delo

Študent(ka): Ime in priimek Študijski program: Vrsta1

Ime študijskega programa2 Predsednik(ica): Akademski3, znanstveni naziv4 ime in priimek (strokovni

naziv5)Mentor(ica): Akademski, znanstveni naziv ter ime in priimekSomentor(ica): Akademski, znanstveni naziv ter ime in priimekČlan(ica) Akademski, znanstveni naziv ter ime in priimekLektor(ica): Ime in priimek, naziv

Opredelitev avtorskih pravic, pojasnilo najdete v poglavju 1.2 na povezavi 6.

Zaključno delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Delo je nastalo s sodelovanjem v projektu / v podjetju / na kmetiji / na inštituciji …

(ustrezno zapišemo).

Naslov zaključnega dela

1 Npr. Visokošolski strokovni, univerzitetni, magistrski2 Npr. Biosistemsko inženirstvo3 Podeljujejo ga univerze zaposlenim (npr. red. prof., izr. prof., doc., asist.)4 Stopnja izobrazbe, po programu druge (predbolonjski program, mag.) ali tretje stopnje (npr. dr.)5 Označuje stopnjo izobrazbe, pridobljene na visokošolskem zavodu po študijskem programu druge stopnje (npr. mag.) in se pristavlja za imenom in priimkom.6 Izbrano licenco lahko izpišete (npr. CC BY-NC-ND) ali jo predstavite infografsko (prikazan primer)

III

Ključne besede: beseda 1, beseda 2, beseda 3, beseda 4, beseda 5 (največ 5)

UDK7: zapis klasifikacije, ki ga dodelijo v knjižnici glede na vsebino dela

Izvleček (250 besed, informativno, zgoščeno in jedrnato besedilo)

Besedilo …

7 Univerzalna decimalna klasifikacija je knjižnični klasifikacijski sistem, ki se uporablja za razvrščanje vsebine knjižničnega gradiva. Z njim opredeljujemo vsebino oziroma strokovno področje zaključnih del.

IV

Naslov dela v angleškem jeziku

Keywords: word 1, word 2, word 3, word 4, word 5

UDC: zapis klasifikacije, ki ga dodelijo v knjižnici glede na vsebino dela

Abstract (lektoriran s strani učitelja angleščine na FKBV)

Text …

V

IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA

Na to mesto vstavite ustrezno izpolnjeno in podpisano Izjavo o avtorstvu in

istovetnosti tiskane in elektronske oblike zaključnega dela (Pravilnik o postopku

priprave in zagovora zaključnega dela na študijskih programih prve in druge stopnje

FKBV UM, Priloga 7), ki jo dobite ob oddaji dela na DKUM. Ker gre za skeniran

dokument, strani ne številčimo.

Kazalo vsebine

1 UVOD.......................................................................................................................1

1.1 Namen, cilj in hipoteze raziskave.............................................................................1

2 PREGLED OBJAV.......................................................................................................2

2.1 Prvo podpoglavje v poglavju Pregled objav.............................................................2

2.2 Drugo podpoglavje v poglavju Pregled objav...........................................................2

2.3 Tretje podpoglavje v poglavju Pregled objav...........................................................3

2.3.1 Prvo podpoglavje v podpoglavju 2.3.......................................................................3

3 MATERIALI IN METODE DELA...................................................................................4

3.1 Lokacija izvajanja in zasnova poskusa (npr.)............................................................6

3.2 Uporabljeni material (npr.)......................................................................................8

3.3 Oskrba in vrednotenja v poskusu (npr.)...................................................................8

3.4 Vremenske razmere v letu(ih) izvajanja poskusa (npr.)...........................................9

3.5 Analitski postopki (npr.)...........................................................................................9

3.6 Statistična analiza (npr.)........................................................................................10

4 REZULTATI Z RAZPRAVO........................................................................................11

5 SKLEPI....................................................................................................................18

6 VIRI IN LITERATURA...............................................................................................19

Kazalo preglednic

Preglednica 2.1: Primerjava povprečne sestave semena ščira in nekaterih žit (v g/100 g suhe snovi).......................................................................................................................2Preglednica 3.1: Selektivne značilnosti gojišča ECC na rast mikroorganizmov.................8Preglednica 4.1: Vpliv pridelovalnega sistema (PS) in sorte (S) na morfološke lastnosti glav oz. rozet solate pridelane v trajnostnem poskusu na posestvu UKC Pohorski dvor v letu 2016........................................................................................................................12Preglednica 4.2: Najnižje jutranje temperature zraka pod različnimi prekrivkami izmerjene v nočeh z zunanjo temperaturo pod 0 °C......................................................13Preglednica 4.3: Masa (g), dolžina (mm) in premer (mm) plodov paradižnikov vključenih v raziskavo....................................................................................................15

VII

Kazalo grafikonov

Grafikon 3.1: Modificiran Walter-Gaussenov klimadiagram (razmerje 1 : 4) za

meteorološko postajo Maribor, za leto 2016..................................................................9

Grafikon 4.1: Pridelek korenčka (kg/ha) v odvisnosti od sorte in gostote setve

(interakcija S Gs)........................................................................................................12

Grafikon 4.2: Uspešnost napovedovanja nasičenih maščobnih kislin z NIR

spektroskopijo...............................................................................................................13

Grafikon 4.3: Izmerjene temperature v nizkih tunelih pod različnimi zaščitnimi folijami

.......................................................................................................................................14

Grafikon 4.4: Vsebnost hranilnih snovi glede na zaporedno košnjo (seno ali otava).....17

Kazalo slik

Slika 3.1: GERK lokacije poskusa......................................................................................7

Slika 3.2: Shema poskusa.................................................................................................7

Slika 3.3: Shema poskusa z naključno postavljenimi obravnavanji – odmerki dodanega

dušika.............................................................................................................................. 8

VIII

Uporabljeni simboli, kratice, oznake in okrajšave

Na tej strani zapišemo seznam v delu uporabljenih simbolov, kratic in okrajšav. V

seznamu navedemo dobesedni pomen vsake kratice, ne pa razlage pojma, ki ga kratica

predstavlja. Če izvira kratica iz tujega jezika, navedemo čim bolj verodostojen prevod

njenega pomena v slovenščini. Seznam simbolov, kratic in okrajšav uredimo po

abecednem vrstnem redu (v Wordu »Osnovno«, »Odstavek«, »Razvrsti«, nastavitev po

odstavkih, naraščajoče). V primeru, da so na seznamu tudi zapisi v obliki formul, te

razvrstite ročno na konec seznama.

V nadaljevanju je prikazanih nekaj simbolov, kratic in okrajšav uporabljenih v tem

dokumentu.

DKUM – Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru

FR – finančni rezultat

Gs – gostota setve

NMK – nasičene maščobne kisline

PE – polietilenska folija

PP – polipropilenska folija

SD – standardni odklon (angl. Standard Deviation)

SEM – angl. Standard Error of Mean (standardna napaka aritmetične sredine)

SP – skupni prihodek

SS – skupni stroški proizvodnje

UDK – Univerzalna decimalna klasifikacija

UKC Pohorski dvor – Univerzitetni kmetijski center Pohorski dvor

c xy– vzorčna kovarianca

r2– determinacijski koeficient

x – aritmetična sredina

KV % – koeficient variabilnosti

IX

1 UVOD

V tem poglavju naredimo uvod v raziskovalni problem, ki ga v zaključnem delu

obravnavamo. Pri tem moramo jasno izraziti namen(e) in cilj(e) raziskovalnega dela, z

navedenimi znanstvenimi hipotezami, ki jih bomo v rezultatih bodisi privzeli bodisi

ovrgli.

1.1 Namen, cilj in hipoteze raziskave

Zgoraj zapisan naslov poglavja 2. reda je opcijski. Namen, cilj in hipoteze lahko

zapišemo tudi v zadnjem odstavku poglavja »Uvod«.

1

2 PREGLED OBJAV

Namen poglavja je kratko in jedrnato povzeti (ne razprava!) rezultate objavljenih

raziskav. Pri tem navedemo, kaj je na preučevanem področju znanega in prikažemo

vrzeli v obstoječem znanju. Uporabimo primerno literaturo, ki obravnava izbrano

tematiko. Vključujemo predvsem relevantne novejše znanstvene informacije (izvirni in

pregledni znanstveni članki), tudi znanstvene monografije, poglavja v monografijah,

zbornike, enciklopedije, priročnike, navodila za delo ipd.

Ko predstavljamo rezultate več raziskav, jih lahko povzamemo tudi v obliki preglednice

ali grafikona. Primer je naveden v preglednici 2.1 (Becker in sod. (1981), (Souci in sod.,

1994), cit. po Grobelnik Mlakar, 2006, str. 12).

Preglednica 2.1: Primerjava povprečne sestave semena ščira in nekaterih žit (v g/100 g

suhe snovi)

Amaranthus sp.(povprečje)a

Amaranthus sp.b

Koruza(celo zrnje)b

Riž(poliran)b

Pšenica(celo zrnje)b

Vlaga 9,07 11,14 12,5 12,90 13,20Beljakovine 16,78 17,52 9,76 7,84 13,51Maščobe 7,38 10,55 4,34 0,71 2,30Vlaknine 4,16 --- 10,51 1,59 11,86Razpoložljivi ogljikovi hidrati

--- 68,03 73,89 89,24 70,24

Pepel 3,39 3,89 1,49 0,61 2,19aBecker in sod. (1981), % N × 5,85, bSouci in sod. (1994), % N × 5,80

Besedilo v poglavjih smiselno razdelimo na podpoglavja.

2.1 Prvo podpoglavje v poglavju Pregled objav

Besedilo …

2.2 Drugo podpoglavje v poglavju Pregled objav

Besedilo …

2

2.3 Tretje podpoglavje v poglavju Pregled objav

Besedilo …

2.3.1 Prvo podpoglavje v podpoglavju 2.3

Besedilo …

Naslov 4. ravni (neoštevilčeno, pisava 12 točk, naslova ne vključimo v kazalo vsebine)

Besedilo …

3

3 MATERIALI IN METODE DELA

V poglavju natančno zapišemo materiale, s katerimi smo delali in metode, ki smo jih pri

delu uporabili. Raziskava mora biti namreč opisana na način, da jo je na osnovi opisa

mogoče ponoviti.

Glede na uporabljene materiale in metode dela poglavje smiselno razdelimo na

podpoglavja. V kolikor gre za eksperimentalno delo na terenu (poljski poskus),

zapišemo in opišemo, kdaj ter kje je delo potekalo (lokacija – geografske koordinate, če

so pomembne oziroma informacije o GERKU (Javni pregledovalnik grafičnih podatkov

MKGP), pedološke lastnosti terena, itd.). V primeru raziskav na živalih natančno

opišemo, kakšni so bili pogoji reje (ti morajo biti skladni z veljavnim Pravilnikom o

zaščiti rejnih živali). V primeru laboratorijskih poskusov naštejemo instrumente

(opremo) in kemikalije, ki smo jih uporabili, opišemo pripravo raztopin in uporabljene

analitske metode. Če smo analitske metode povzeli po literaturi (standardi, članki),

navedemo vir. Pri anketnih ali drugih vprašalnikih povemo, kje in kdaj je potekala

raziskava, kako je bil sestavljen vprašalnik / ocenjevalni list, navedemo ali smo

uporabili standardiziran anketni vprašalnik (pomeni, da sta že pred našim

raziskovanjem z njim, dokazana veljavnost in zanesljivost) itd. Opišemo, v kakšnih

pogojih smo v zaščitenih prostorih / rastnih komorah / laboratoriju izvajali poskus.

Sledi podroben opis proučevanega materiala (vrste, kultivarji / genotipi, pasme /

linije / kategorije domačih živali, naprav, ki smo jih uporabili itd.). Zapišemo druge

uporabljene materiale, kot so različne folije in prekrivke (npr. PP in PE folije, netkan

tekstil). Predstavimo statistično zasnovo eksperimentalnega dela (npr. faktorski

poskus, poskus v obliki deljenk (angl. Split-plot), latinski kvadrat, naključni bloki /

skupine), navedemo v koliko ponovitvah smo zasnovali poskus, opišemo izvedbo in

oskrbo poskusa (setev / sajenje, gnojenje, varstvo pred boleznimi in škodljivci, rez,

spravilo – kdaj, s čim, koliko ipd.). Opišemo tudi uporabljene merilne sisteme, senzorje

in naprave (npr. zapisovalnik podatkov (angl. Data logger), senzor za beleženje

temperature, vlage, merilnik sončnega sevanja (piranometer), električni pretvornik,

4

brezpilotni zrakoplov (dron) itd.) ter zapišemo vse meritve in vrednotenja, ki smo jih

izvedli (kaj, kdaj, s čim, kako itd.). V primeru, da smo poskus izvedli na prostem,

opišemo vremenske razmere v obdobju izvajanja poskusa (klimadiagram). Če smo

izvedli anketni vprašalnik, jasno opredelimo populacijo in vzorec (slučajen, ne-

slučajen). Podobno opredelimo vzorec in populacijo tudi na drugih področjih

proučevanja.

Če smo rezultate statistično obdelali, v tem poglavju ustrezno predstavimo

uporabljene mere opisne statistike in teste. Prav tako povemo, s katerim(i)

statističnim(i) programom(i) smo izvedli analizo.

Formule vstavimo s pomočjo orodja v Wordu (»Vstavljanje«, »Simboli«, »Enačba«).

Napišemo in številčimo jih, kot kažejo spodnji primeri.

Vzorčni Pearsonov korelacijski koeficient smo izračunali po formuli 3.1:

r=cxy

SDx SD y,

(3.1)

pri čemer je:

c xy ‒ vzorčna kovarianca,

SDx‒ vzorčni standardni odklon spremenljivke X ,

SDY‒ vzorčni standardni odklon spremenljivke Y .

Pomen posamezne spremenljivke v formulah (npr. FR, SP, SS, Y, Cy) lahko razložimo

tudi v besedilu. Primer je podan spodaj (formuli 3.2 in 3.3).

Finančni rezultat (FR, v €) predstavlja razliko med skupnim prihodkom proizvodnje (SP,

v €/enoto) in skupnimi stroški proizvodnje (SS, v €). Izračunali smo ga po formuli 3.2:

FR=SP−SS . (3.2)

5

Vrednost proizvodnje (SP, v €) predstavlja skupni prihodek. Izračunali smo ga po

formuli 3.3 kot produkt med količino pridelka (Y, v kg, t ali kos) in njegovo prodajno

ceno (Cy, v €/kg, t, kos):

SP=Y ×Cy .

(3.3)

Za zapisom formul v besedilu uporabimo ustrezno ločilo. V primeru formule 3.1 smo

poved nadaljevali in zato za formulo zapisali vejico, v primeru formul 3.2 in 3.3 pa smo

zapisali piko in s tem poved zaključili.

V zaključnem delu uporabimo veljavne enote za fizikalne količine, ki so opredeljene v

Mednarodnem sistemu merskih enot SI (The International System of Units, 2019). O

sitemu lahko preberemo več na strani Urada Republike Slovenije za meroslovje. Enote

lahko zapišemo v oglatih ali okroglih oklepajih – npr. [kg] ali (kg), vendar naj bo zapis

enak skozi celotno zaključno delo. Prav tako po celotnem delu na enak način zapišemo

izpeljane enote, bodisi s poševnico ali negativnim eksponentom (npr. kg/ha ali kg ha-1).

Poimenovanje podpoglavij v poglavju 3 je opcijsko – odvisno od teme dela. V

nadaljevanju je podanih nekaj primerov.

3.1 Lokacija izvajanja in zasnova poskusa (npr.)

Zapišemo lokacijo (npr. UKC Pohorski dvor) in čas izvajanja poskusa. Opišemo tudi tla,

če je relevantno predstavimo shemo postavitve poskusa (slika 3.1, slika 3.2 in slika 3.3).

V nadaljevanju so trije primeri povzeti po Bohak (2019, str. 13), Hercog (2019, str. 13)

in Ratuznik (2017, str. 7).

Besedilo … v katerem komentiramo sliko 3.1 (Bohak, 2019, str. 13).

6

Vir: Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP

Slika 3.1: GERK lokacije poskusa

Besedilo … v katerem komentiramo sliko 3.2 Hercog (2019, str. 13).

Slika 3.2: Shema poskusa

Besedilo …, v katerem komentiramo sliko 3.3, Ratuznik (2017, str. 7).

7

Slika 3.3: Shema poskusa z naključno postavljenimi obravnavanji – odmerki dodanega

dušika

3.2 Uporabljeni material (npr.)

Opišemo uporabljene vrste in kultivarje ali genotipe, pasme in kategorije živali

(opredelimo populacijo in vzorec). Če vključuje delo kemijske analize, opišemo, kako

smo izvedli vzorčenje oziroma navedemo, da so bili vzorci kupljeni (trgovina, tržnica).

Naštejemo inštrumente (opremo), uporabljene kemikalije in opišemo pripravo

raztopin.

Besedilo …, v katerem komentiramo vsebino in navedemo (citiramo) preglednico 3.1

(ECC agar 85927, cit. po Golob, 2014, str. 29).

Preglednica 3.2: Selektivne značilnosti gojišča ECC na rast mikroorganizmov

Organizmi (ATCC) Obarvanje kolonije Salmon GAL X-Glucuronide IndoleEscherichia coli (25922) Modra s temno modrim centrom + + +Escherichia coli (0157: H7) Barva lososa do rdeče (male) + - +Citrobacter freundii (8090) Barva lososa do rdeče (velike) + - -Enterobacter aerogenes (13048) Barva lososa do rdeče - - -Salmonella enteritidis (13076) Svetlo rožnato - - -Shigella flexneri (12022) Brezbarvno do rahlo roza + - -Enterococcus faecalis (29212) Zavirana rast - - -

Vir: ECC agar 85927

3.3 Oskrba in vrednotenja v poskusu (npr.)

Besedilo …, v katerem opišemo, kako smo poskus oskrbovali in kdaj, kaj, s čim ter na

kakšen način smo v poskusu vrednotili.

8

3.4 Vremenske razmere v letu(ih) izvajanja poskusa (npr.)

V primeru, da je bil poskus izveden na prostem, na kratko opišemo vremenske razmere

v posameznem(ih) letu(ih) oziroma obdobju izvajanja poskusa. Pogosto prikažemo

vremenske razmere z modificiranim Walter-Gaussenovim klimadiagramom (grafikon

3.1), navedemo vir iz katerega smo pridobili podatke (npr. Naše okolje, 2016). Pri tem

navedemo leto oziroma obdobje prikaza, meteorološko postajo in uporabljeno

razmerje med povprečno mesečno temperaturo in vsoto mesečnih padavin. Če je

potrebno, parametre primerjamo z dolgoletnim povprečjem (padavine, temperature).

Vir: Naše okolje (2016)

Grafikon 3.1: Modificiran Walter-Gaussenov klimadiagram (razmerje 1 : 4) za

meteorološko postajo Maribor, za leto 2016

3.5 Analitski postopki (npr.)

Opišemo uporabljene analitske postopke. Začnemo s pripravo vzorcev za kemijske

analize (npr. kako smo izvedli kislinski razklop vzorcev, ekstrakcijo ...). Nadaljujemo z

opisom analiznih postopkov, ki smo jih uporabili pri določanju posameznih spojin. Če

9

smo analitske metode povzeli po literaturi (npr. standardi, članki), ustrezno navedemo

vir. V primeru, da smo v literaturi opisan postopek pri izvedbi analiz modificirali, to

ustrezno zapišemo.

3.6 Statistična analiza (npr.)

V poglavju navedemo statistična orodja, ki smo jih uporabili za analizo podatkov in jih

tudi ustrezno navedemo (citiramo). Splošno razširjenih programov, kot je npr. Excel,

praviloma ne navajamo. Povemo, katere mere opisne statistike smo izračunali (npr.

aritmetična sredina (x), standardni odklon (SD), koeficient variabilnosti (KV %),

standardna napaka aritmetične sredine (SEM) ipd.).

Na kratko opišemo uporabljene statistične metode (npr. analiza variance za naključne

bloke, t-test za dva odvisna vzorca, Duncanov test mnogoterih primerjav, Pearsonov

korelacijski koeficient, χ2-test itd.). V pomoč pri opisih metod nam je lahko Statistični

terminološki slovar. Povemo, pri kateri stopnji tveganja (npr. = 0,05) smo zavrnili

ničelno hipotezo oziroma, so razlike statistično značilne. V primeru, da je potrebno

predpostavke za izvedbo posamezne metode testirati (kot sta npr. testiranje

normalnosti porazdelitve spremenljivke, homogenosti varianc pred izvedbo ANOVE),

napišemo, s katerimi statističnimi testi smo jo preverjali (npr. Shapiro-Wilkov test,

Levenov test).

10

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

V poglavju prikažemo najpomembnejše (znanstvene) rezultate lastne raziskave

besedilno, ali tabelarično oziroma grafično (iste rezultate samo z eno od oblik!). V

besedilu se kot avtor sklicujemo na rezultate v preglednicah, grafikonih in slikah in

opozorimo na najbolj bistvene izsledke. Dobljene rezultate komentiramo – jih

primerjamo z rezultati podobnih raziskav drugih avtorjev, ki smo jih v veliki meri

povzeli že v poglavju »Pregled objav«. Pri tem opozorimo na primerljivost z dognanji in

izpostavimo nova spoznanja. Pomembno je opozoriti tudi na ugotovitve, ki odpirajo

potrebe po novih raziskavah.

Vire poiščemo v knjižnici, javno dostopnih katalogih (npr. Cobiss+, WorldCat) in bazah

podatkov (npr. Web of Science, Science Direct, SpringerLink, Scopus, Willey Online

Library, Taylor and Francis Online, PubMed, American Chemical Society, EconLit with

Full Text, Nature Research, SAGE, ProQuest Dissertations & Theses itd.). Za

učinkovitejše iskanje uporabimo univerzitetni iskalnik UM:NIK.

V preglednici 4.1 (Novak, 2018, str. 36) je prikazan eden od načinov prikaza rezultatov

opisne statistike, ANOVE z enim od testov mnogoterih primerjav (v tem primeru

Duncanov test). Prav tako je v grafikonu 4.1 ponazorjen eden od možnih grafičnih

prikazov podatkov (Vasilij, 2000, str. 209).

Priporočamo izris črno-belih grafikonov, za boljšo razločljivost prikazanega uporabimo

različna polnila z vzorcem. Prav tako priporočamo, da grafikone v delo vstavite kot slike

(v Wordu »Osnovno«, »Prilepi«, »Možnosti lepljenja«, »Slika«).

11

Preglednica 4.3: Vpliv pridelovalnega sistema (PS) in sorte (S) na morfološke lastnosti

glav oz. rozet solate pridelane v trajnostnem poskusu na posestvu UKC Pohorski dvor v

letu 2016

Dejavnik Višina (cm) Obseg (cm) Premer (cm) Tržna masa (g) Skupna masa (g)Prid. sistem (PS) ns * ns * *Sorta (S) *** *** *** *** ***PS S ns ns ns ns ns

Srednje vrednosti ± standardna napaka aritmetične sredine (SEM)Pridelovalni sistemKonvencionalni 20,6 3,0 57,1 14,1ab 22,9 5,2 384 0,2a 442 0,2abIntegrirani 19,7 4,3 56,4 10,3ab 21,9 4,4 357 0,1ab 423 0,1abEkološki 19,0 3,1 52,4 11,4b 20,0 4,4 300 0,1b 358 0,2bBiodinamični 20,8 7,6 58,8 14,8a 21,9 6,0 390 0,2a 524 0,6aKontrola 19,2 3,2 56,4 13,1ab 21,4 5,2 323 0,1b 402 0,1bSorta'Comice' 22,4 4,7a 65,3 10,2a 24,7 3,8a 423 0,1a 510 0,4a'Leda' 17,3 2,7b 47,1 8,2b 18,6 4,4b 278 0,1b 349 0,1b

ns – ni statistično značilnih razlik (p > 0,05),* statistično značilen vpliv dejavnika (p ≤ 0,05), *** statistično značilen vpliv dejavnika (p ≤ 0,01)a–b povprečja (± SEM), označena z različnimi črkami, se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncan, α = 0,05)

Besedilo …, v katerem komentiramo vsebino prikazano v grafikonu 4.1.

a–c povprečja (± SEM), označena z različnimi črkami, se med seboj statistično značilno razlikujejo (Tukey, α = 0,05)

Grafikon 4.2: Pridelek korenčka (kg/ha) v odvisnosti od sorte in gostote setve (interakcija S Gs)

12

Besedilo …, v katerem komentiramo rezultate v grafikonu 4.2 (Prevolnik Povše, lasten

vir).

NMK – nasičene maščobne kisline, r2 – determinacijski koeficient, SE – standardna napaka napovedovanja

Grafikon 4.3: Uspešnost napovedovanja nasičenih maščobnih kislin z NIR spektroskopijo

Besedilo…, v katerem komentiramo rezultate v preglednici 4.2 (Bohak, 2019, str. 22).

Preglednica 4.4: Najnižje jutranje temperature zraka pod različnimi prekrivkami

izmerjene v nočeh z zunanjo temperaturo pod 0 °C

Meritveob 6:15

Temperatura zraka zunaj

(°C)

Temperatura pod PE, 150 µm

(°C)

Temperatura pod PE, 60 µm

(°C)

Temperaturapod PE, naluknjana

(°C)

Temperatura pod PP, 19 g

(°C)21. 4. 2017 -4,2 -0,7 -1,4 -2,2 -2,322. 4. 2017 -2,3 2,6 2,4 0,6 0,7

Besedilo …, v katerem komentiramo rezultate v grafikonu 4.3 (Bohak, 2019, str. 22).

13

Grafikon 4.4: Izmerjene temperature v nizkih tunelih pod različnimi zaščitnimi folijami

Besedilo…, v katerem komentiramo rezultate v preglednici 4.3 (Vogrin, 2021, str. 45–

46) – primer ležeče usmerjene strani in delitve preglednice.

14

Preglednica 4.5: Masa (g), dolžina (mm) in premer (mm) plodov paradižnikov vključenih v raziskavo

Tip paradižnika Masa plodu (g) Dolžina plodu (mm) Premer plodu (mm)

Kultivar ± SEMX̄ KV (%) ± SEMX̄ KV (%) ± SEMX̄ KV (%)

Beloplodni

'Cream Sausage' Izdolženi 55,00 ± 2,11 14,86 70,60 ± 1,31 7,16 37,26 ± 0,77 7,96

'Fantome du Laos' Rebrasti 166,63 ± 11,38 25,56 55,28 ± 2,14 14,46 72,14 ± 3,61 18,74

'Garden Peach' Okrogli 88,07 ± 4,26 18,72 49,34 ± 0,84 6,60 56,81 ± 1,21 8,28

'Super Snow White' Okrogli 43,38 ± 2,41 21,50 36,49 ± 0,87 9,27 44,72 ± 0,94 8,14

'White Currant' Češnjev, koktajl 3,25 ± 0,15 18,21 16,35 ± 0,27 6,38 18,14 ± 0,30 6,47

'White Queen' Rebrasti 140,33 ± 8,96 24,74 50,79 ± 1,27 9,66 72,59 ± 1,90 10,16

Rumenoplodni

'Chang li' Češnjev, hruškasti 21,3 ± 0,88 16,07 42,29 ± 0,83 7,57 28,99 ± 0,48 6,43

'Goldfisch' Izdolženi 84,73 ± 2,70 12,35 86,66 ± 1,25 5,57 43,60 ± 0,50 4,46

'Ildi' Češnjev 6,31 ± 0,25 15,63 25,02 ± 0,45 6,94 20,54 ± 0,69 12,94

'Plum Lemon' Izdolženi 64,95 ± 2,61 15,56 70,85 ± 2,07 11, 30 48,22 ± 1,14 9,14

'Rumen Bosanski' Rebrasti 133,42 ± 9,91 28,76 54,61 ± 1,70 12,05 68,29 ± 1,64 9,31

'Yellow Banana' Izdolženi 55,02 ± 2,83 19,90 72,44 ± 3,19 17,04 35,45 ± 0,58 6,35

'Yellow Pear' Češnjev, hruškasti 16,56 ± 0,61 14,22 39,65 ± 0,51 4,96 29,31 ± 0,52 6,93

Oranžnoplodni

'Orange Banana' Izdolženi 82,26 ± 2,54 11,94 76,97 ± 1,49 7,50 44,27 ± 0,47 4,13

'Orange Santa' Češnjev, datljasti 12,90 ± 0,40 11,94 36,09 ± 0,43 4,61 23,72 ± 0,40 6,48

'Zvonkov Pisan' Okrogli 63,41 ± 3,09 18,90 49,30 ± 0,72 5,68 47,18 ± 0,89 7,33

Zelenoplodni

'Aunt Ruby's German Green Cherry' Češnjev 26,1 ± 2,99 44,33 31,49 ± 1,07 13,13 37,12 ± 1,74 18,20

15

'Chile Verde' Izdolženi 62,2 ± 5,56 34,56 58,60 ± 1,66 10,96 44,57 ± 1,59 13,85

'Evergreen' Rebrasti 300,44 ± 23,99 30,93 63,29 ± 2,20 13,50 95,75 ± 3,07 12,40

'Green Sausage' Izdolženi 70,34 ± 2,48 13,67 89,16 ± 2,01 8,72 39,80 ± 0,70 6,77

'Gobstopper' Češnjev 15,79 ± 0,56 13,78 27,11 ± 0,26 3,64 31,54 ± 0,46 5,744

Se nadaljuje …

Nadaljevanje …Tip paradižnika Masa plodu (g) Dolžina plodu (mm) Premer plodu (mm)

Kultivar ± SEMX̄ KV (%) ± SEMX̄ KV (%) ± SEMX̄ KV (%)Rozaplodni'Breskvica' Okrogli 133,10 ± 6,88 20,03 63,73 ± 1,19 7,24 65,61 ± 1,66 9,81'Cerknica' Izdolženi 131,80 ± 10,60 31,15 80,55 ± 3,07 14,24 62,10 ± 2,30 14,32'Luka' Izdolženi 59,16 ± 3,83 25,10 67,23 ± 1,84 10,57 45,29 ± 2,35 20,14Rdečeplodni'Čokec' Okrogli 82,57 ± 4,80 22,50 46,31 ± 0,82 6,84 56,29 ± 1,03 7,09'Ded Moroz' Okrogli 46,88 ± 2,93 23,36 38,44 ± 0,90 8,79 47,79 ± 1,14 8,90'Iva's Red Berry' Češnjev 4,21 ± 0,16 14,43 19,27 ± 0,62 12,52 18,76 ± 0,26 5,44'Jersey Devil' Izdolženi 116,55 ± 8,22 27,32 107,49 ± 3,59 12,95 46,15 ± 1,31 10,98

'Maribor'Rebrasti 251,26 ±

16,2424,18 70,07 ± 2,92 15,61 89,73 ± 3,32 13,84

'Opalka' Izdolženi 104,10 ± 7,67 28,53 102,59 ± 4,00 15,09 49,78 ± 1,34 10,42'Pilu' Okrogli 82,13 ± 2,38 11,21 50,43 ± 1,39 10,69 54,55 ±0,67 4,74'Red Pear' Češnjev, hruškasti 20,32 ± 0,64 12,21 41,43 ± 0,58 5,45 31,81 ± 0,56 6,80'Siberian red' Okrogli 45,79 ± 3,30 27,95 43,44 ± 0,59 5,22 41,94 ± 0,47 4,32'Tica' Okrogli 109,73 ± 3,70 13,05 52,81 ± 0,64 4,71 60,54 ± 0,73 4,68'Cherrola F1' Češnjev 6,32 ± 0,27 16,82 21,46 ± 0,35 6,39 21,94 ± 0,32 5,69'Mondial F1' Okrogli 127,98 ± 9,57 28,98 56,05 ± 1,51 10,40 64,78 ± 2,07 12,35Črnoplodni'Black Krim' Rebrasti 311,65 ± 20,72 25,75 60,71 ± 1,35 8,61 105,37 ± 2,97 10,92

16

'Black Plum' Izdolženi 48,61 ± 1,70 13,51 54,21 ± 0,94 6,75 39,85 ± 0,60 5,80Modroplodni'Indigo Rose' Okrogli 55,56 ± 2,27 15,84 43,67 ± 0,91 8,06 48,35 ± 0,85 6,83'OSU Blue' Okrogli 65,06 ± 4,72 28,08 50,99 ± 1,03 7,85 49,93 ± 1,41 10,97

SEM – standardna napaka aritmetičnih sredin KV – koeficient variacije

17

Če je mogoče, prikažemo rezultate več merjenih parametrov v enem grafikonu

(grafikon 4.4) (Walner, 2019, str. 26).

SB – surove beljakovine, SV – surove vlaknine, NDF – v nevtralnem detergentu netopne vlaknine, ADF – v kislem detergentu netopne vlaknine, SP – surovi pepelPovprečji (± SEM), označeni s črko a, se med seboj statistično ne razlikujeta (t-test; p ≤ 0,05)

Grafikon 4.5: Vsebnost hranilnih snovi glede na zaporedno košnjo (seno ali otava)

Posebnosti svojih rezultatov ali odstopanja poskušamo ustrezno razložiti. Pri tem se

izogibamo navedb, kot so 'verjetno', 'zdi se', 'morda', 'upamo' ipd. Raje uporabimo

zveze, kot so 'sklepamo', 'predvidevamo', 'glede na vire lahko razložimo', 'z veliko

verjetnostjo lahko trdimo' ipd.

18

5 SKLEPI

V poglavju podamo objektivno oceno rezultatov, ki je povezana z v uvodu

postavljenimi znanstvenimi hipotezami. Hipoteze bodisi potrdimo, ali jih glede na

rezultate, ovržemo. Nakažemo možnosti za nadaljnje raziskovalno delo na

obravnavanem znanstvenem področju oziroma podamo uporabnost rezultatov v

praksi.

Praviloma pišemo sklepe v sedanjiku. Prav tako naj poglavje praviloma obsega le eno

stran besedila. V poglavju ne navajamo del drugih avtorjev.

19

6 VIRI IN LITERATURA

1. Becker, R., Wheeler, E. L., Lorenz, K., Stafford, A. E., Grosjean, O. K., Betschart, A.

A. in Saunders, R. M. (1981). A Compositional Study of Amaranth Grain. Journal of

Food Science, 46(4), 1175–1180. https://doi.org/10.1111/j.1365-2621.1981.tb03018.x

2. Bohak, A. (2019). Merjenje mikroklime v nizkih tunelih z različnimi prekrivkami

[Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.

https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74678

3. Četina, K. (2018). Povezava med vsebnostjo rastlinam dostopnega dušika v tleh in

nitratov v listih hmelja (Humulus lupulus L.) pred drugim dognojevanjem in njun vpliv

na pridelek [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70643

4. ECC agar 85927.

https://www.sigmaaldrich.com/content/dam/sigma-aldrich/docs/Sigma-Aldrich/

Datasheet/1/85927dat.pdf

5. Souci, S. W., Fachmann, W., Kraut, H., Scherz, H. in Senser, F. (1994). Food

composition and nutrition tables = Die Zusammensetzung der Lebensmittel Nährwert-

Tabellen = La composition des aliments Tableaux des valeurs nutritives (5th rev. and

completed ed.). Medpharm Scientific Publishing, CRC Press.

6. Golob, M. (2014). Vpliv različnih taninskih dodatkov v krmi prašičev na

mikrobiološko sliko tankega črevesa [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta

za kmetijstvo in biosistemske vede. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46301

7. Grobelnik Mlakar, S. (2006). Vpliv roka setve, gostote posevka in gnojenja z

mineralnim dušikom na pridelek in kakovost zrnja košatega ščira (Amaranthus

cruentus L.) cv. 'G6' [Magistrsko delo] = The impact of sowing date, plant density and

mineral nitrogen fertilization on grain yield and quality of Amaranthus cruentus L. cv.

'G6' [M. sc. thesis]. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.

8. Herzog, D. (2019). Izbira nastilja in pojav dermatitisa pri piščancih brojlerjih v

pogojih BTS reje [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73794

20

9. Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP.

http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/

10. Naše okolje. https://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/mese

%C4%8Dni%20bilten/bilten2016.htm

11. Novak, B. (2018). Pridelek in kakovost dveh sort solate v odvisnosti od

pridelovalnega sistema [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo

in biosistemske vede. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70607

12. Ratuznik, P. (2016). Gnojenje koruze z dušikom na podlagi analiz [Diplomsko delo].

Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.

https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57677

13. Vasilj, Đ. (2000). Biometrika i eksperimentiranje u bilinogojstvu. Hrvatsko

agronomsko društvo.

14. Vogrin, M. (2021). Analitične lastnosti nekaterih heirloom sort paradižnika

[Magistrsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.

https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=78655

15. Walner, M. (2019). Vpliv načina gospodarjenja in postopkov spravila na kakovost

krme s travinja [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74015

21

PRILOGA A (neobvezni in neoštevilčen del zaključnega dela)

Izpisi rezultatov statistične obdelave podatkov (npr.)

Tests of Between-Subjects EffectsDependent Variable: Pridelek_korenov

SourceType III Sum of

Squares df Mean Square F Sig.Corrected Model 5649643000,000a 11 513603909,091 9,528 ,000Intercept 57988225000,000 1 57988225000,000 1075,726 ,000Ponovitev 761780000,000 4 190445000,000 3,533 ,019Sorta 2556801000,000 1 2556801000,000 47,431 ,000Gostota_setve 1717595000,000 3 572531666,667 10,621 ,000Sorta * Gostota_setve 613467000,000 3 204489000,000 3,793 ,021Error 1509372000,000 28 53906142,857Total 65147240000,000 40Corrected Total 7159015000,000 39a. R Squared = ,789 (Adjusted R Squared = ,706)

Pridelek_korenovTukey HSDa

Gs×S NSubset for alpha = 0.05

1 2 311,00 5 17040,000021,00 5 23920,0000 23920,000031,00 5 36200,0000 36200,000012,00 5 42400,000041,00 5 43160,000022,00 5 43400,000042,00 5 47120,000032,00 5 51360,0000Sig. ,895 ,322 ,119Means for groups in homogeneous subsets are displayeda. Uses Harmonic Mean Sample Size = 5,000

PRILOGA B

Vprašalnik za senzorično analizo (npr.)

PRILOGA C

Priprava in analiza vzorcev listov hmelja (npr.)

Priprava listov za analizo rastlin – odstranjevanje pecljev listov (Četina, 2018, str. 24)

Merjenje koncentracije NO3- ionov za Nmin analizo (Četina, 2018, str. 24)

ZAHVALA (neobvezni in neoštevilčen del zaključnega dela)