UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

Skupna zunanjetrgovinska politika Evropske unije do držav ACP

Kandidatka Tjaša Jelenko Študentka izrednega študija Številka indeksa 80013433 Program visokošolski strokovni Študijska smer zunanja trgovina Mentor dr Vito Bobek izr prof

Slovenske Konjice Maj 2006

2

PREDGOVOR Že od podpisa Rimskega sporazuma ki predstavlja temelj današnje Evropske unije poteka sodelovanje med državami članicami Evropske unije in skupine Afrike Karibov in Pacifika (ACP) To sodelovanje je v veliki meri posledica dejstva da so bile ACP države kolonije evropskih držav ki so s svojimi bivšimi ozemlji želele še naprej ohranjati posebne odnose ki so prinašali koristi tako bivšim kolonijam kot tudi njihovim bivšim kolonizatorjem Še posebej sta se za posebne pogoje sodelovanja zavzemali Francija in Velika Britanija ki sta v svoje bivše posesti dolga leta vlagali finančna sredstva Tako so bili med ACP državami in Evropsko unijo podpisani različni sporazumi ki so dajali koristi predvsem ACP državam Danes morajo vse države ki vstopijo v Evropsko unijo sprejeti skupno zunanjetrgovinsko politiko EU Na ta način so tudi vse države članice EU podpisnice najstarejšega in najpomembnejšega preferencilanega sporazuma Cotonou ki ureja posebne odnose med EU in ACP državami Pri omenjenem sporazumu bi rada poudarila predvsem pomembnost dodatnih trgovinskih protokolov za sladkor banane in teletino ter govedino Ti protokoli so bili in so še vedno zelo pomembni za mnogo ACP države kajti na njihovi osnovi je za vnaprej določene količine zagotovljena prodaja na evropski trg po visoki raquoprecenjenilaquo ceni Z oblikovanjem novega sporazuma leta 2008 so sicer napovedane spremembe kvot za omenjene protokole ki težijo k zmanjšanju količin za katere bodo veljale posebne ugodnosti in tudi znižanje zagotovljenih cen Vedno večji so tudi pritiski razvitih držav po odpiranju mej v ACP državah Za ACP države ki že tako spadajo med najmanj razvite države na svetu lahko te spremembe pomenijo še večje nazadovanje v njihovi gospodarski rasti Zmanjšane ugodnosti iz naslova dodatnih trgovinskih protokolov bodo oslabile še najpomembnejši sektor v gospodarstvu ACP držav - kmetijstvo Odpiranje mej za povečanje uvoza pa bo pomenilo zmanjšanje že tako skromnih prihodkov države kajti velik del prihodka predstavljajo ravno uvozne carine Če k vsemu temu dodamo še naravne katastrofe kot so suše cikloni hurikani potresi in podobno ki so v teh regijah zelo pogoste lahko sklepamo da ACP države čaka negotova prihodnost Če razvite države ne bodo pomagale tem regijam da diverzificirajo svoje gospodarstvo se bo revščina v ACP skupini držav povečevala Evropska unija kot največji trgovinski partner ACP držav bi morala s svojim delovanjem pomagati k izboljšanju razmer v najrevnejših državah kot jim je pomagala že skozi desetletja Moje mnenje je da bi morala EU svojo pomoč ACP državam še okrepiti in ne zmanjševati

3

V diplomskem delu sem predstavila delovanje zunanjetrgovinske politike Evropske unije in njeno sodelovanje z ACP državami Ker je literature na to temo zelo malo sem kot vir podatkov najpogosteje uporabljala podatke ki sem jih pridobila preko interneta

4

KAZALO

1 UVOD 5 2 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE

7

21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije 8 211 Carinska tarifa 9 212 Protidumpinški ukrepi 9 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju 10 214 Kvote 10 215 Drugi instrumenti SZTP 10 216 Zunanjetrgovinski sporazumi 12 22 Carinska unija 14 3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU

16

31 ACP države 18 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav 20 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP 21 321 Načela Rimske pogodbe 22 322 Konvencije v preteklosti 22 323 Zelena Knjiga (Green paper) 26 324 Partnerski sporazum Cotonou 26 4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP

28

41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP 28 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP v prihodnosti

36

5 SKLEP

38

6 SEZNAM VIROV

41

7 SEZNAM TABEL

44

5

1 UVOD Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Po dekolonizaciji je večina afriških držav ostala odvisnih od posebnih gospodarskih odnosov z Evropo zlasti z državami članicami Evropske unije ki so imele v teh državah bivša kolonialna ozemlja Evropska unija je kot trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Čeprav Evropska unija že desetletja nudi pomoč ACP državam preko ugodnejših trgovinskih pogojev in z razvojno pomočjo se gospodarska rast teh držav ne krepi kot bi bilo pričakovati Velik problem predstavlja zadolženost ki je v nekaterih državah celo večja kot njihov bruto nacionalni proizvod Za večino ACP držav predstavlja zelo velik problem znižanje trgovinskih prednosti ki počasi izginjajo na trgih razvitih držav kar bo tem državam zmanjšalo predvsem carinske prihodke ki sedaj predstavljajo velik del skupnih prihodkov Vse članice Evropske unije morajo pri vstopu odpraviti carine na notranjem trgu in pristopiti k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami To pa pomeni da so vse države članice tudi podpisnice sedanjega Cotonoujskega sporazuma ndash to je sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami Diplomsko delo sestavlja pet poglavij Po uvodu se v drugem poglavju umerimo na delovanje zunanjetrgovinske politike Evropske unije Opisan bo potek trgovanja med državami članicami Evropske unije ter zunanjetrgovinski instrumenti ki se uporabljajo pri trgovanju s tretjimi državami V tretjem poglavju bo zajet odnos Evropske unije do držav v razvoju Tu se bomo osredotočili predvsem na odnos Evropske unije do držav ACP Predstavljeni bodo različni sporazumi ki so bili sklenjeni med tema dvema skupinama držav V četrtem delu bomo analizirali potek sodelovanja med Evropsko unijo in državami ACP v zadnjih desetletjih predvsem iz vidika kako je to sodelovanje vplivalo na gospodarski razvoj ACP držav Cilj moje raziskave je ugotoviti kakšen je gospodarski razvoj ACP držav ter v kolikšni meri je pomoč Evropske unije vplivala na izboljšanje stanja v teh državah

6

Predpostavka diplomskega dela je - pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav in - izvozna usmerjenost ponavadi ugodno vpliva na gospodarski razvoj države Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 39 držav iz ACP skupine V diplomski nalogi bi bilo preobširno analizirati vse članice ACP skupne ali pa vsaj vse najmanj razvite države članice ACP zato bomo analizirali le nekaj reprezentančnih držav

7

2 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE Današnja Evropska unija je nastajala skozi desetletja in v več fazah V letih 1951 ndash 1958 je 6 evropskih držav ndash Belgija Luksemburg Nizozemska Nemčija Francija in Italija ndash ustanovilo tri integracije Evropsko skupnost za premog in jeklo Euratom in Evropsko gospodarsko skupnost Aprila 1965 je bila sprejeta odločitev o združitvi izvršnih organov vseh treh integracij zato se je zanje začel uporabljati skupen izraz in sicer Evropska skupnost (ES oz EC ndash European Communities) Z ratifikacijo Maastrichtske pogodbe (1993) se je ES uradno preimenovala v Evropsko unijo (EU) (Kenda Bobek 2003 214) Šestim prvotnim državam so se z leti priključevale nove tako da Evropska unija danes šteje 25 držav članic Potek vključevanja je prikazan v spodnji tabeli TABELA 1 ČLANICE EVROPSKE UNIJE

Rimski sporazum Evropska skupnost EVROPSKA UNIJA

1955 1956 1957 hellip 1973 hellip 1982 hellip 1987 hellip 1994 1995 hellip 1998 1999 hellip 20041 Nemčija 2 Francija 3 Nizozemska 4 Belgija 5 Italija 6 Luxemburg 7 Velika Britanija 8 Irska 9 Danska

10 Grčija 11 Španija 12 Portugalska 13 Avstrija 14 Finska 15 Švedska 16 Madžarska 17 Poljska 18 Češka 19 Slovaška 20 Ciper 21 Malta 22 Estonija 23 Latvija 24 Litva 25 Slovenija

Legenda članice pridružene članice Prirejeno po Špec Turk (2000)

8

Evropska unija je z vsega 72 svetovnega prebivalstva (4564 milijonov) pomemben akter na globalnem tržišču saj je največji svetovni izvoznik in drugi največji svetovni uvoznik Cilji skupne zunanjetrgovinske politike so zato na eni strani zaščititi trgovinske interese in gospodarske aktivnosti EU ter na drugi strani zagotavljanje takšnih pravil globalizacije ki bodo sprejemljiva za vse udeležence svetovne trgovine (prirejeno po GZS 2003) Že od podpisa Rimskega sporazuma leta 1957 je zunanjetrgovinska politika pomemben del Evropske unije V Rimskem sporazumu so se države članice dogovorile o oblikovanju skupnega notranjega trga ki je bil v veliki meri dosežen leta 1993 z uvedbo enotnega trga Ta uvedba enotnega trga je potekala postopoma Leta 1958 je začelo prvotnih šest držav članic postopno odpravljati carine v medsebojnem trgovanju in uvajati enotno zunanjo carinsko tarifo za blago ki je uvoženo iz tretjih držav (od leta 1967) Leta 1968 pa je bila ustanovljena carinska unija Od leta 1968 se prav tako izvaja proces postopnega prenosa pristojnosti za carinske zadeve od držav članic na Skupnost Postalo je namreč jasno da je potrebno oblikovati in sprejeti zakone na ravni Skupnosti če se želijo izogniti deformacijam nelojalni konkurenci ali neenaki obravnavi udeležencev na trgu Z začetkom kodifikacije carinske zakonodaje v zgodnjih 80 so se poenostavili postopki trgovanja znotraj Skupnosti (npr z olajšavami pri kontrolah in drugih formalnostih na notranjih mejah) Ta proces je dosegel višek leta 1988 z uvedbo ene same carinske listine (SAD ndash Single Administrative Document) in sestavljene nomenklature Najizrazitejša in najpomembnejša pa je bila uspešna izvedba projekta notranjega (enotnega) trga 111993 Nadomestila je carinski postopek pri pretoku blaga znotraj takratnih 12 držav članic in sicer z novimi fiskalnimi obveznostmi ki ne zahtevajo niti carinskih formalnosti niti carinskega nadzora medsebojnega trgovanja Trgovanje z nečlanicami pa ureja carinski zakon Skupnosti (GZS 2003) Poleg odprave notranjih mej so vse članice Evropske unije sprejele tudi skupno trgovinsko politiko ki jih zavezuje k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami V skladu s 113 členom Rimske pogodbe mora vsaka nova država članica sprejeti skupno carinsko tarifo do tretjih držav skleniti skupne carinske in trgovinske sporazume sprejeti enotne stopnje liberalizacije izvozno politiko ter skupne stopnje zaščite Pri izvajanju skupne zunanjetrgovinske politike pa Evropska unija uporablja različne zunanjetrgovinske instrumente 21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije Najpomembnejši instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike Evropske unije so (Bobek 2003 29)

- carinska tarifa - protidumpinški ukrepi - ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju - kvote

9

Drugi instrumenti - prostovoljne izvozne omejitve - monitoring tretjih držav - odstranjevaje trgovinskih ovir - ukrepi pospeševanja izvoza - trgovinske sankcije - reševanje trgovinskih sporov (WTO) Zunanjetrgovinski sporazumi - sporazumi o prosti trgovini - splošna shema preferencialov - sektorski sporazumi

211 Carinska tarifa Carinska tarifa je sistematično urejen seznam blaga ki vsebuje tarifne oznake tarifna imena in carinske stopnje Sestoji iz Zakona o carinski tarifi in carinske tarife v ožjem pomenu besede Carinska tarifa je pravzaprav cenik za plačevanje carin (Špec Turk 2000) Carinska tarifa je sestavljena iz 21 oddelkov ki jih označujemo z rimskimi številkami (I-XXI) in 97 poglavij (1-97) Osnova Kombinirane nomenklature ki jo uporablja EU in tako tudi Slovenija je Konvencija o Harmoniziranem sistemu (HS) razvrščanja in označevanja blaga Upravlja jo Svetovna carinska organizacija (WCO ndash World Customs Organisation) v Bruslju Harmonizirani sistem je šestmesten Podpisnice konvencije HS so obvezane uporabljati ista 6-mestna števila v oblikovanju in prilagajanju zakonov poleg tega pa lahko svobodno dodajo še svoja števila (Bobek 2002 70) Povprečne carine v Evropski uniji so primerno nizke saj je Evropska unija dejavno sodelovala pri GATT-ovih pogajanjih (Bobek 1999) 212 Protidumpinški ukrepi O dumpingu govorimo takrat kadar določeno gospodarstvo ob vzpodbudi svojih podjetnikov prekorači mednarodno sprejeta načela o trgovanju in s tem povzroči škodo neki drugi državi (Kenda 1993 70) Protidumpinški ukrepi so zajeti v VI Členu GATT in elaborirani v Protidumpinškem kodeksu ki je bil revidiran med Tokijskim krogom pogajanj (1973-1979)(Bobek 2002 79) Za uvedbo protidumpinških ukrepov (ob preiskavi opravljeni skladno s postopkom) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji - da dumping obstaja (proizvod je predmet dumpinškega izvoza) - da dumping že povzroča škodo ali vsaj grozi s povzročitvijo znatne škode neki panogi - da je nastala ali je grozeča škoda v vzročni povezavi z dumpinškim izvozom - da je uvedba zaščitnih ukrepov v interesu skupnosti (Špec in Turk 2000 109)

10

V Evropski uniji dumping kot oblika nepoštene trgovine sam po sebi ni prepovedan dopuščeno pa je da se države uvoznice proti njemu borijo z določenimi zaščitnimi ukrepi kot so dajatve ali cenovne zaveze 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju Subvencije so ena izmed oblik nepoštene trgovinske prakse Poznamo izvozno in domačo subvencijo Izvozno subvencijo prejme izvoznik le za izvoženo količino Domača subvencija pa se izplača proizvajalcu za vso proizvodnjo ne glede na to ali je namenjena izvozu ali domačemu trgu (Bobek 2002 81) Pri izvoznem subvencioniranju ne gre le za plačila v denarju (čiste subvencije) temveč je določeni panogi lahko pomoč nudena tudi v kakšni drugačni obliki (oprostitev dajatve ali njeno povračilo poseben dobavni režim in dosegljivost materialov in podobno) kar pa je težko ugotavljati in še težje dokazati (Špec in Turk 2000 109) Izvozne subvencije povzročajo da izvozniki na tujem trgu prodajajo po nižji ceni kot doma ali pa celo po nižji ceni kot so stroški proizvodnje Zato pravila GATWTO smatrajo tako prakso za nelojalno če povzroča materialno izgubo proizvajalcem v državi uvoznici VI Člen dovoljuje državam uvoznicam povračilne ukrepe katerih stopnja pa ne sme presegati stopnje subvencioniranja (Bobek 2002 81) 214 Kvote Kvote so ena najpogostejših količinskih omejitev v mednarodni menjavi Pogosto jo uporabljajo za nadzor uvoza osnovnega potrošnega blaga npr tekstila oblačilnih izdelkov Uvozna kvota je lahko splošna ndash uporablja se za ves uvoz določenega proizvoda ne glede na izvor Kvote so lahko tudi bilateralne oziroma dvostranske Vlade izdajo dovoljenja uvoznikom Z njimi dovoljujejo uvoz določene količine nekega proizvoda XI člen GATT-a nasprotuje vsem oblikam količinskih omejitev v trgovini razen v posebnih okoliščinah (Bobek 2002 84) Evropska unija trenutno ne uporablja količinske omejitve le pri uvozu jekla in tekstila Poleg teh količinskih omejitev pa se v Evropski uniji uporabljajo tudi določeni nadzorni ukrepi (predhodna dovoljenja dvojna kontrola) s katerimi se spremlja dogajanje na trgu 215 Drugi instrumenti SZTP Prostovoljne izvozne omejitve Samoomejitveni ukrepi pri izvozu so dogovori s katerimi vlada uvozne države pri tujih izvoznikih doseže raquoprostovoljnolaquo omejitev izvoza v to državo Uvozne omejitve kot prikrit način zaščite domačega gospodarstva pred tujim uvozom danes uporabljajo zlasti velike države ZDA je sprejem samoomejitvenih ukrepov pri izvozu dosegla pri azijskih in drugih izvoznikih na trge ZDA vse od konca leta 1960 (Pugel and Lindert 2000 147)

11

Monitoring tretjih držav Z monitoringom tretjih držav Komisija zasleduje aktivnosti v tretjih državah ki jih te izvajajo za zaščito domače proizvodnje V primerih kjer so države članice Evropske unije in industrija neposredni udeleženci v preiskavah je Komisija razvila naslednjo prakso 1 Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vse tretjih državah 2 Svetovanje državam članicam in industriji v zvezi z udeležbo v preiskavah ki so jih sprožile tretje države Še posebej to vključuje zagotovila da so odgovori držav članic koherentni s pravili WTO in pravili pomoči v EU 3 Zagotoviti da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila WTO (Bobek in Živko 2002 36) Odstranjevanje trgovinskih ovir Veliko držav uporablja za preprečevanje oziroma omejevanje uvoza v državo različne finančne ali nefinančne ovire Te ovire so lahko kvote uvozne dajatve monetarne kontrole (nadzor menjalniških tečajev restrikcije plačilhellip) omejevanje uvoznih kanalov (za uvoz je odprtih le nekaj letališčhellip) protidumpinške uredbe administrativne in tehnične ovire (potrebna fumigacijahellip) Podjetja v Evropski uniji so najpomembnejše ovire razvrstila v tri glavne skupine - tehnični standardi in predpisi administrativne ovire in formalnosti na meji - transportni predpisi davki - kontrola trga javne nabave in izvajanje zakonov EU (Bobek in Živko 2002 37) Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU ali na posamezna področja EU ali na posamezni industrijski sektor da se upravičijo ukrepi ki jih predvideva Uredba Če trgovinske ovire vplivajo na notranji trg EU mora trgovinsko združenje ki predstavlja večji del ogroženega sektorja ali država članica vložiti pritožbo(Bobek in Živko 2002 37) Če rezultati preiskav pokažejo obstoj trgovinskih ovir vlada prizadete države začne s pogovori oziroma pogajanji z vlado druge države (Bobek 2002 83) Možni rezultati so - v kolikor tretja država odpravi trgovinske ovire se postopek ustavi izvedbo nadzoruje Komisija - razreševanje sporov pri WTO ali po drugih sporazumih - v nekaterih primerih je potreben mednarodni sporazum postopek je ustavljen s pričetkom pogajanj ki vodijo do sprejetja sporazuma med EU in tretjimi državami (Bobek in Živko 2002 37)

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

2

PREDGOVOR Že od podpisa Rimskega sporazuma ki predstavlja temelj današnje Evropske unije poteka sodelovanje med državami članicami Evropske unije in skupine Afrike Karibov in Pacifika (ACP) To sodelovanje je v veliki meri posledica dejstva da so bile ACP države kolonije evropskih držav ki so s svojimi bivšimi ozemlji želele še naprej ohranjati posebne odnose ki so prinašali koristi tako bivšim kolonijam kot tudi njihovim bivšim kolonizatorjem Še posebej sta se za posebne pogoje sodelovanja zavzemali Francija in Velika Britanija ki sta v svoje bivše posesti dolga leta vlagali finančna sredstva Tako so bili med ACP državami in Evropsko unijo podpisani različni sporazumi ki so dajali koristi predvsem ACP državam Danes morajo vse države ki vstopijo v Evropsko unijo sprejeti skupno zunanjetrgovinsko politiko EU Na ta način so tudi vse države članice EU podpisnice najstarejšega in najpomembnejšega preferencilanega sporazuma Cotonou ki ureja posebne odnose med EU in ACP državami Pri omenjenem sporazumu bi rada poudarila predvsem pomembnost dodatnih trgovinskih protokolov za sladkor banane in teletino ter govedino Ti protokoli so bili in so še vedno zelo pomembni za mnogo ACP države kajti na njihovi osnovi je za vnaprej določene količine zagotovljena prodaja na evropski trg po visoki raquoprecenjenilaquo ceni Z oblikovanjem novega sporazuma leta 2008 so sicer napovedane spremembe kvot za omenjene protokole ki težijo k zmanjšanju količin za katere bodo veljale posebne ugodnosti in tudi znižanje zagotovljenih cen Vedno večji so tudi pritiski razvitih držav po odpiranju mej v ACP državah Za ACP države ki že tako spadajo med najmanj razvite države na svetu lahko te spremembe pomenijo še večje nazadovanje v njihovi gospodarski rasti Zmanjšane ugodnosti iz naslova dodatnih trgovinskih protokolov bodo oslabile še najpomembnejši sektor v gospodarstvu ACP držav - kmetijstvo Odpiranje mej za povečanje uvoza pa bo pomenilo zmanjšanje že tako skromnih prihodkov države kajti velik del prihodka predstavljajo ravno uvozne carine Če k vsemu temu dodamo še naravne katastrofe kot so suše cikloni hurikani potresi in podobno ki so v teh regijah zelo pogoste lahko sklepamo da ACP države čaka negotova prihodnost Če razvite države ne bodo pomagale tem regijam da diverzificirajo svoje gospodarstvo se bo revščina v ACP skupini držav povečevala Evropska unija kot največji trgovinski partner ACP držav bi morala s svojim delovanjem pomagati k izboljšanju razmer v najrevnejših državah kot jim je pomagala že skozi desetletja Moje mnenje je da bi morala EU svojo pomoč ACP državam še okrepiti in ne zmanjševati

3

V diplomskem delu sem predstavila delovanje zunanjetrgovinske politike Evropske unije in njeno sodelovanje z ACP državami Ker je literature na to temo zelo malo sem kot vir podatkov najpogosteje uporabljala podatke ki sem jih pridobila preko interneta

4

KAZALO

1 UVOD 5 2 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE

7

21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije 8 211 Carinska tarifa 9 212 Protidumpinški ukrepi 9 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju 10 214 Kvote 10 215 Drugi instrumenti SZTP 10 216 Zunanjetrgovinski sporazumi 12 22 Carinska unija 14 3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU

16

31 ACP države 18 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav 20 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP 21 321 Načela Rimske pogodbe 22 322 Konvencije v preteklosti 22 323 Zelena Knjiga (Green paper) 26 324 Partnerski sporazum Cotonou 26 4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP

28

41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP 28 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP v prihodnosti

36

5 SKLEP

38

6 SEZNAM VIROV

41

7 SEZNAM TABEL

44

5

1 UVOD Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Po dekolonizaciji je večina afriških držav ostala odvisnih od posebnih gospodarskih odnosov z Evropo zlasti z državami članicami Evropske unije ki so imele v teh državah bivša kolonialna ozemlja Evropska unija je kot trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Čeprav Evropska unija že desetletja nudi pomoč ACP državam preko ugodnejših trgovinskih pogojev in z razvojno pomočjo se gospodarska rast teh držav ne krepi kot bi bilo pričakovati Velik problem predstavlja zadolženost ki je v nekaterih državah celo večja kot njihov bruto nacionalni proizvod Za večino ACP držav predstavlja zelo velik problem znižanje trgovinskih prednosti ki počasi izginjajo na trgih razvitih držav kar bo tem državam zmanjšalo predvsem carinske prihodke ki sedaj predstavljajo velik del skupnih prihodkov Vse članice Evropske unije morajo pri vstopu odpraviti carine na notranjem trgu in pristopiti k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami To pa pomeni da so vse države članice tudi podpisnice sedanjega Cotonoujskega sporazuma ndash to je sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami Diplomsko delo sestavlja pet poglavij Po uvodu se v drugem poglavju umerimo na delovanje zunanjetrgovinske politike Evropske unije Opisan bo potek trgovanja med državami članicami Evropske unije ter zunanjetrgovinski instrumenti ki se uporabljajo pri trgovanju s tretjimi državami V tretjem poglavju bo zajet odnos Evropske unije do držav v razvoju Tu se bomo osredotočili predvsem na odnos Evropske unije do držav ACP Predstavljeni bodo različni sporazumi ki so bili sklenjeni med tema dvema skupinama držav V četrtem delu bomo analizirali potek sodelovanja med Evropsko unijo in državami ACP v zadnjih desetletjih predvsem iz vidika kako je to sodelovanje vplivalo na gospodarski razvoj ACP držav Cilj moje raziskave je ugotoviti kakšen je gospodarski razvoj ACP držav ter v kolikšni meri je pomoč Evropske unije vplivala na izboljšanje stanja v teh državah

6

Predpostavka diplomskega dela je - pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav in - izvozna usmerjenost ponavadi ugodno vpliva na gospodarski razvoj države Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 39 držav iz ACP skupine V diplomski nalogi bi bilo preobširno analizirati vse članice ACP skupne ali pa vsaj vse najmanj razvite države članice ACP zato bomo analizirali le nekaj reprezentančnih držav

7

2 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE Današnja Evropska unija je nastajala skozi desetletja in v več fazah V letih 1951 ndash 1958 je 6 evropskih držav ndash Belgija Luksemburg Nizozemska Nemčija Francija in Italija ndash ustanovilo tri integracije Evropsko skupnost za premog in jeklo Euratom in Evropsko gospodarsko skupnost Aprila 1965 je bila sprejeta odločitev o združitvi izvršnih organov vseh treh integracij zato se je zanje začel uporabljati skupen izraz in sicer Evropska skupnost (ES oz EC ndash European Communities) Z ratifikacijo Maastrichtske pogodbe (1993) se je ES uradno preimenovala v Evropsko unijo (EU) (Kenda Bobek 2003 214) Šestim prvotnim državam so se z leti priključevale nove tako da Evropska unija danes šteje 25 držav članic Potek vključevanja je prikazan v spodnji tabeli TABELA 1 ČLANICE EVROPSKE UNIJE

Rimski sporazum Evropska skupnost EVROPSKA UNIJA

1955 1956 1957 hellip 1973 hellip 1982 hellip 1987 hellip 1994 1995 hellip 1998 1999 hellip 20041 Nemčija 2 Francija 3 Nizozemska 4 Belgija 5 Italija 6 Luxemburg 7 Velika Britanija 8 Irska 9 Danska

10 Grčija 11 Španija 12 Portugalska 13 Avstrija 14 Finska 15 Švedska 16 Madžarska 17 Poljska 18 Češka 19 Slovaška 20 Ciper 21 Malta 22 Estonija 23 Latvija 24 Litva 25 Slovenija

Legenda članice pridružene članice Prirejeno po Špec Turk (2000)

8

Evropska unija je z vsega 72 svetovnega prebivalstva (4564 milijonov) pomemben akter na globalnem tržišču saj je največji svetovni izvoznik in drugi največji svetovni uvoznik Cilji skupne zunanjetrgovinske politike so zato na eni strani zaščititi trgovinske interese in gospodarske aktivnosti EU ter na drugi strani zagotavljanje takšnih pravil globalizacije ki bodo sprejemljiva za vse udeležence svetovne trgovine (prirejeno po GZS 2003) Že od podpisa Rimskega sporazuma leta 1957 je zunanjetrgovinska politika pomemben del Evropske unije V Rimskem sporazumu so se države članice dogovorile o oblikovanju skupnega notranjega trga ki je bil v veliki meri dosežen leta 1993 z uvedbo enotnega trga Ta uvedba enotnega trga je potekala postopoma Leta 1958 je začelo prvotnih šest držav članic postopno odpravljati carine v medsebojnem trgovanju in uvajati enotno zunanjo carinsko tarifo za blago ki je uvoženo iz tretjih držav (od leta 1967) Leta 1968 pa je bila ustanovljena carinska unija Od leta 1968 se prav tako izvaja proces postopnega prenosa pristojnosti za carinske zadeve od držav članic na Skupnost Postalo je namreč jasno da je potrebno oblikovati in sprejeti zakone na ravni Skupnosti če se želijo izogniti deformacijam nelojalni konkurenci ali neenaki obravnavi udeležencev na trgu Z začetkom kodifikacije carinske zakonodaje v zgodnjih 80 so se poenostavili postopki trgovanja znotraj Skupnosti (npr z olajšavami pri kontrolah in drugih formalnostih na notranjih mejah) Ta proces je dosegel višek leta 1988 z uvedbo ene same carinske listine (SAD ndash Single Administrative Document) in sestavljene nomenklature Najizrazitejša in najpomembnejša pa je bila uspešna izvedba projekta notranjega (enotnega) trga 111993 Nadomestila je carinski postopek pri pretoku blaga znotraj takratnih 12 držav članic in sicer z novimi fiskalnimi obveznostmi ki ne zahtevajo niti carinskih formalnosti niti carinskega nadzora medsebojnega trgovanja Trgovanje z nečlanicami pa ureja carinski zakon Skupnosti (GZS 2003) Poleg odprave notranjih mej so vse članice Evropske unije sprejele tudi skupno trgovinsko politiko ki jih zavezuje k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami V skladu s 113 členom Rimske pogodbe mora vsaka nova država članica sprejeti skupno carinsko tarifo do tretjih držav skleniti skupne carinske in trgovinske sporazume sprejeti enotne stopnje liberalizacije izvozno politiko ter skupne stopnje zaščite Pri izvajanju skupne zunanjetrgovinske politike pa Evropska unija uporablja različne zunanjetrgovinske instrumente 21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije Najpomembnejši instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike Evropske unije so (Bobek 2003 29)

- carinska tarifa - protidumpinški ukrepi - ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju - kvote

9

Drugi instrumenti - prostovoljne izvozne omejitve - monitoring tretjih držav - odstranjevaje trgovinskih ovir - ukrepi pospeševanja izvoza - trgovinske sankcije - reševanje trgovinskih sporov (WTO) Zunanjetrgovinski sporazumi - sporazumi o prosti trgovini - splošna shema preferencialov - sektorski sporazumi

211 Carinska tarifa Carinska tarifa je sistematično urejen seznam blaga ki vsebuje tarifne oznake tarifna imena in carinske stopnje Sestoji iz Zakona o carinski tarifi in carinske tarife v ožjem pomenu besede Carinska tarifa je pravzaprav cenik za plačevanje carin (Špec Turk 2000) Carinska tarifa je sestavljena iz 21 oddelkov ki jih označujemo z rimskimi številkami (I-XXI) in 97 poglavij (1-97) Osnova Kombinirane nomenklature ki jo uporablja EU in tako tudi Slovenija je Konvencija o Harmoniziranem sistemu (HS) razvrščanja in označevanja blaga Upravlja jo Svetovna carinska organizacija (WCO ndash World Customs Organisation) v Bruslju Harmonizirani sistem je šestmesten Podpisnice konvencije HS so obvezane uporabljati ista 6-mestna števila v oblikovanju in prilagajanju zakonov poleg tega pa lahko svobodno dodajo še svoja števila (Bobek 2002 70) Povprečne carine v Evropski uniji so primerno nizke saj je Evropska unija dejavno sodelovala pri GATT-ovih pogajanjih (Bobek 1999) 212 Protidumpinški ukrepi O dumpingu govorimo takrat kadar določeno gospodarstvo ob vzpodbudi svojih podjetnikov prekorači mednarodno sprejeta načela o trgovanju in s tem povzroči škodo neki drugi državi (Kenda 1993 70) Protidumpinški ukrepi so zajeti v VI Členu GATT in elaborirani v Protidumpinškem kodeksu ki je bil revidiran med Tokijskim krogom pogajanj (1973-1979)(Bobek 2002 79) Za uvedbo protidumpinških ukrepov (ob preiskavi opravljeni skladno s postopkom) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji - da dumping obstaja (proizvod je predmet dumpinškega izvoza) - da dumping že povzroča škodo ali vsaj grozi s povzročitvijo znatne škode neki panogi - da je nastala ali je grozeča škoda v vzročni povezavi z dumpinškim izvozom - da je uvedba zaščitnih ukrepov v interesu skupnosti (Špec in Turk 2000 109)

10

V Evropski uniji dumping kot oblika nepoštene trgovine sam po sebi ni prepovedan dopuščeno pa je da se države uvoznice proti njemu borijo z določenimi zaščitnimi ukrepi kot so dajatve ali cenovne zaveze 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju Subvencije so ena izmed oblik nepoštene trgovinske prakse Poznamo izvozno in domačo subvencijo Izvozno subvencijo prejme izvoznik le za izvoženo količino Domača subvencija pa se izplača proizvajalcu za vso proizvodnjo ne glede na to ali je namenjena izvozu ali domačemu trgu (Bobek 2002 81) Pri izvoznem subvencioniranju ne gre le za plačila v denarju (čiste subvencije) temveč je določeni panogi lahko pomoč nudena tudi v kakšni drugačni obliki (oprostitev dajatve ali njeno povračilo poseben dobavni režim in dosegljivost materialov in podobno) kar pa je težko ugotavljati in še težje dokazati (Špec in Turk 2000 109) Izvozne subvencije povzročajo da izvozniki na tujem trgu prodajajo po nižji ceni kot doma ali pa celo po nižji ceni kot so stroški proizvodnje Zato pravila GATWTO smatrajo tako prakso za nelojalno če povzroča materialno izgubo proizvajalcem v državi uvoznici VI Člen dovoljuje državam uvoznicam povračilne ukrepe katerih stopnja pa ne sme presegati stopnje subvencioniranja (Bobek 2002 81) 214 Kvote Kvote so ena najpogostejših količinskih omejitev v mednarodni menjavi Pogosto jo uporabljajo za nadzor uvoza osnovnega potrošnega blaga npr tekstila oblačilnih izdelkov Uvozna kvota je lahko splošna ndash uporablja se za ves uvoz določenega proizvoda ne glede na izvor Kvote so lahko tudi bilateralne oziroma dvostranske Vlade izdajo dovoljenja uvoznikom Z njimi dovoljujejo uvoz določene količine nekega proizvoda XI člen GATT-a nasprotuje vsem oblikam količinskih omejitev v trgovini razen v posebnih okoliščinah (Bobek 2002 84) Evropska unija trenutno ne uporablja količinske omejitve le pri uvozu jekla in tekstila Poleg teh količinskih omejitev pa se v Evropski uniji uporabljajo tudi določeni nadzorni ukrepi (predhodna dovoljenja dvojna kontrola) s katerimi se spremlja dogajanje na trgu 215 Drugi instrumenti SZTP Prostovoljne izvozne omejitve Samoomejitveni ukrepi pri izvozu so dogovori s katerimi vlada uvozne države pri tujih izvoznikih doseže raquoprostovoljnolaquo omejitev izvoza v to državo Uvozne omejitve kot prikrit način zaščite domačega gospodarstva pred tujim uvozom danes uporabljajo zlasti velike države ZDA je sprejem samoomejitvenih ukrepov pri izvozu dosegla pri azijskih in drugih izvoznikih na trge ZDA vse od konca leta 1960 (Pugel and Lindert 2000 147)

11

Monitoring tretjih držav Z monitoringom tretjih držav Komisija zasleduje aktivnosti v tretjih državah ki jih te izvajajo za zaščito domače proizvodnje V primerih kjer so države članice Evropske unije in industrija neposredni udeleženci v preiskavah je Komisija razvila naslednjo prakso 1 Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vse tretjih državah 2 Svetovanje državam članicam in industriji v zvezi z udeležbo v preiskavah ki so jih sprožile tretje države Še posebej to vključuje zagotovila da so odgovori držav članic koherentni s pravili WTO in pravili pomoči v EU 3 Zagotoviti da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila WTO (Bobek in Živko 2002 36) Odstranjevanje trgovinskih ovir Veliko držav uporablja za preprečevanje oziroma omejevanje uvoza v državo različne finančne ali nefinančne ovire Te ovire so lahko kvote uvozne dajatve monetarne kontrole (nadzor menjalniških tečajev restrikcije plačilhellip) omejevanje uvoznih kanalov (za uvoz je odprtih le nekaj letališčhellip) protidumpinške uredbe administrativne in tehnične ovire (potrebna fumigacijahellip) Podjetja v Evropski uniji so najpomembnejše ovire razvrstila v tri glavne skupine - tehnični standardi in predpisi administrativne ovire in formalnosti na meji - transportni predpisi davki - kontrola trga javne nabave in izvajanje zakonov EU (Bobek in Živko 2002 37) Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU ali na posamezna področja EU ali na posamezni industrijski sektor da se upravičijo ukrepi ki jih predvideva Uredba Če trgovinske ovire vplivajo na notranji trg EU mora trgovinsko združenje ki predstavlja večji del ogroženega sektorja ali država članica vložiti pritožbo(Bobek in Živko 2002 37) Če rezultati preiskav pokažejo obstoj trgovinskih ovir vlada prizadete države začne s pogovori oziroma pogajanji z vlado druge države (Bobek 2002 83) Možni rezultati so - v kolikor tretja država odpravi trgovinske ovire se postopek ustavi izvedbo nadzoruje Komisija - razreševanje sporov pri WTO ali po drugih sporazumih - v nekaterih primerih je potreben mednarodni sporazum postopek je ustavljen s pričetkom pogajanj ki vodijo do sprejetja sporazuma med EU in tretjimi državami (Bobek in Živko 2002 37)

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

3

V diplomskem delu sem predstavila delovanje zunanjetrgovinske politike Evropske unije in njeno sodelovanje z ACP državami Ker je literature na to temo zelo malo sem kot vir podatkov najpogosteje uporabljala podatke ki sem jih pridobila preko interneta

4

KAZALO

1 UVOD 5 2 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE

7

21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije 8 211 Carinska tarifa 9 212 Protidumpinški ukrepi 9 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju 10 214 Kvote 10 215 Drugi instrumenti SZTP 10 216 Zunanjetrgovinski sporazumi 12 22 Carinska unija 14 3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU

16

31 ACP države 18 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav 20 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP 21 321 Načela Rimske pogodbe 22 322 Konvencije v preteklosti 22 323 Zelena Knjiga (Green paper) 26 324 Partnerski sporazum Cotonou 26 4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP

28

41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP 28 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP v prihodnosti

36

5 SKLEP

38

6 SEZNAM VIROV

41

7 SEZNAM TABEL

44

5

1 UVOD Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Po dekolonizaciji je večina afriških držav ostala odvisnih od posebnih gospodarskih odnosov z Evropo zlasti z državami članicami Evropske unije ki so imele v teh državah bivša kolonialna ozemlja Evropska unija je kot trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Čeprav Evropska unija že desetletja nudi pomoč ACP državam preko ugodnejših trgovinskih pogojev in z razvojno pomočjo se gospodarska rast teh držav ne krepi kot bi bilo pričakovati Velik problem predstavlja zadolženost ki je v nekaterih državah celo večja kot njihov bruto nacionalni proizvod Za večino ACP držav predstavlja zelo velik problem znižanje trgovinskih prednosti ki počasi izginjajo na trgih razvitih držav kar bo tem državam zmanjšalo predvsem carinske prihodke ki sedaj predstavljajo velik del skupnih prihodkov Vse članice Evropske unije morajo pri vstopu odpraviti carine na notranjem trgu in pristopiti k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami To pa pomeni da so vse države članice tudi podpisnice sedanjega Cotonoujskega sporazuma ndash to je sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami Diplomsko delo sestavlja pet poglavij Po uvodu se v drugem poglavju umerimo na delovanje zunanjetrgovinske politike Evropske unije Opisan bo potek trgovanja med državami članicami Evropske unije ter zunanjetrgovinski instrumenti ki se uporabljajo pri trgovanju s tretjimi državami V tretjem poglavju bo zajet odnos Evropske unije do držav v razvoju Tu se bomo osredotočili predvsem na odnos Evropske unije do držav ACP Predstavljeni bodo različni sporazumi ki so bili sklenjeni med tema dvema skupinama držav V četrtem delu bomo analizirali potek sodelovanja med Evropsko unijo in državami ACP v zadnjih desetletjih predvsem iz vidika kako je to sodelovanje vplivalo na gospodarski razvoj ACP držav Cilj moje raziskave je ugotoviti kakšen je gospodarski razvoj ACP držav ter v kolikšni meri je pomoč Evropske unije vplivala na izboljšanje stanja v teh državah

6

Predpostavka diplomskega dela je - pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav in - izvozna usmerjenost ponavadi ugodno vpliva na gospodarski razvoj države Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 39 držav iz ACP skupine V diplomski nalogi bi bilo preobširno analizirati vse članice ACP skupne ali pa vsaj vse najmanj razvite države članice ACP zato bomo analizirali le nekaj reprezentančnih držav

7

2 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE Današnja Evropska unija je nastajala skozi desetletja in v več fazah V letih 1951 ndash 1958 je 6 evropskih držav ndash Belgija Luksemburg Nizozemska Nemčija Francija in Italija ndash ustanovilo tri integracije Evropsko skupnost za premog in jeklo Euratom in Evropsko gospodarsko skupnost Aprila 1965 je bila sprejeta odločitev o združitvi izvršnih organov vseh treh integracij zato se je zanje začel uporabljati skupen izraz in sicer Evropska skupnost (ES oz EC ndash European Communities) Z ratifikacijo Maastrichtske pogodbe (1993) se je ES uradno preimenovala v Evropsko unijo (EU) (Kenda Bobek 2003 214) Šestim prvotnim državam so se z leti priključevale nove tako da Evropska unija danes šteje 25 držav članic Potek vključevanja je prikazan v spodnji tabeli TABELA 1 ČLANICE EVROPSKE UNIJE

Rimski sporazum Evropska skupnost EVROPSKA UNIJA

1955 1956 1957 hellip 1973 hellip 1982 hellip 1987 hellip 1994 1995 hellip 1998 1999 hellip 20041 Nemčija 2 Francija 3 Nizozemska 4 Belgija 5 Italija 6 Luxemburg 7 Velika Britanija 8 Irska 9 Danska

10 Grčija 11 Španija 12 Portugalska 13 Avstrija 14 Finska 15 Švedska 16 Madžarska 17 Poljska 18 Češka 19 Slovaška 20 Ciper 21 Malta 22 Estonija 23 Latvija 24 Litva 25 Slovenija

Legenda članice pridružene članice Prirejeno po Špec Turk (2000)

8

Evropska unija je z vsega 72 svetovnega prebivalstva (4564 milijonov) pomemben akter na globalnem tržišču saj je največji svetovni izvoznik in drugi največji svetovni uvoznik Cilji skupne zunanjetrgovinske politike so zato na eni strani zaščititi trgovinske interese in gospodarske aktivnosti EU ter na drugi strani zagotavljanje takšnih pravil globalizacije ki bodo sprejemljiva za vse udeležence svetovne trgovine (prirejeno po GZS 2003) Že od podpisa Rimskega sporazuma leta 1957 je zunanjetrgovinska politika pomemben del Evropske unije V Rimskem sporazumu so se države članice dogovorile o oblikovanju skupnega notranjega trga ki je bil v veliki meri dosežen leta 1993 z uvedbo enotnega trga Ta uvedba enotnega trga je potekala postopoma Leta 1958 je začelo prvotnih šest držav članic postopno odpravljati carine v medsebojnem trgovanju in uvajati enotno zunanjo carinsko tarifo za blago ki je uvoženo iz tretjih držav (od leta 1967) Leta 1968 pa je bila ustanovljena carinska unija Od leta 1968 se prav tako izvaja proces postopnega prenosa pristojnosti za carinske zadeve od držav članic na Skupnost Postalo je namreč jasno da je potrebno oblikovati in sprejeti zakone na ravni Skupnosti če se želijo izogniti deformacijam nelojalni konkurenci ali neenaki obravnavi udeležencev na trgu Z začetkom kodifikacije carinske zakonodaje v zgodnjih 80 so se poenostavili postopki trgovanja znotraj Skupnosti (npr z olajšavami pri kontrolah in drugih formalnostih na notranjih mejah) Ta proces je dosegel višek leta 1988 z uvedbo ene same carinske listine (SAD ndash Single Administrative Document) in sestavljene nomenklature Najizrazitejša in najpomembnejša pa je bila uspešna izvedba projekta notranjega (enotnega) trga 111993 Nadomestila je carinski postopek pri pretoku blaga znotraj takratnih 12 držav članic in sicer z novimi fiskalnimi obveznostmi ki ne zahtevajo niti carinskih formalnosti niti carinskega nadzora medsebojnega trgovanja Trgovanje z nečlanicami pa ureja carinski zakon Skupnosti (GZS 2003) Poleg odprave notranjih mej so vse članice Evropske unije sprejele tudi skupno trgovinsko politiko ki jih zavezuje k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami V skladu s 113 členom Rimske pogodbe mora vsaka nova država članica sprejeti skupno carinsko tarifo do tretjih držav skleniti skupne carinske in trgovinske sporazume sprejeti enotne stopnje liberalizacije izvozno politiko ter skupne stopnje zaščite Pri izvajanju skupne zunanjetrgovinske politike pa Evropska unija uporablja različne zunanjetrgovinske instrumente 21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije Najpomembnejši instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike Evropske unije so (Bobek 2003 29)

- carinska tarifa - protidumpinški ukrepi - ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju - kvote

9

Drugi instrumenti - prostovoljne izvozne omejitve - monitoring tretjih držav - odstranjevaje trgovinskih ovir - ukrepi pospeševanja izvoza - trgovinske sankcije - reševanje trgovinskih sporov (WTO) Zunanjetrgovinski sporazumi - sporazumi o prosti trgovini - splošna shema preferencialov - sektorski sporazumi

211 Carinska tarifa Carinska tarifa je sistematično urejen seznam blaga ki vsebuje tarifne oznake tarifna imena in carinske stopnje Sestoji iz Zakona o carinski tarifi in carinske tarife v ožjem pomenu besede Carinska tarifa je pravzaprav cenik za plačevanje carin (Špec Turk 2000) Carinska tarifa je sestavljena iz 21 oddelkov ki jih označujemo z rimskimi številkami (I-XXI) in 97 poglavij (1-97) Osnova Kombinirane nomenklature ki jo uporablja EU in tako tudi Slovenija je Konvencija o Harmoniziranem sistemu (HS) razvrščanja in označevanja blaga Upravlja jo Svetovna carinska organizacija (WCO ndash World Customs Organisation) v Bruslju Harmonizirani sistem je šestmesten Podpisnice konvencije HS so obvezane uporabljati ista 6-mestna števila v oblikovanju in prilagajanju zakonov poleg tega pa lahko svobodno dodajo še svoja števila (Bobek 2002 70) Povprečne carine v Evropski uniji so primerno nizke saj je Evropska unija dejavno sodelovala pri GATT-ovih pogajanjih (Bobek 1999) 212 Protidumpinški ukrepi O dumpingu govorimo takrat kadar določeno gospodarstvo ob vzpodbudi svojih podjetnikov prekorači mednarodno sprejeta načela o trgovanju in s tem povzroči škodo neki drugi državi (Kenda 1993 70) Protidumpinški ukrepi so zajeti v VI Členu GATT in elaborirani v Protidumpinškem kodeksu ki je bil revidiran med Tokijskim krogom pogajanj (1973-1979)(Bobek 2002 79) Za uvedbo protidumpinških ukrepov (ob preiskavi opravljeni skladno s postopkom) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji - da dumping obstaja (proizvod je predmet dumpinškega izvoza) - da dumping že povzroča škodo ali vsaj grozi s povzročitvijo znatne škode neki panogi - da je nastala ali je grozeča škoda v vzročni povezavi z dumpinškim izvozom - da je uvedba zaščitnih ukrepov v interesu skupnosti (Špec in Turk 2000 109)

10

V Evropski uniji dumping kot oblika nepoštene trgovine sam po sebi ni prepovedan dopuščeno pa je da se države uvoznice proti njemu borijo z določenimi zaščitnimi ukrepi kot so dajatve ali cenovne zaveze 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju Subvencije so ena izmed oblik nepoštene trgovinske prakse Poznamo izvozno in domačo subvencijo Izvozno subvencijo prejme izvoznik le za izvoženo količino Domača subvencija pa se izplača proizvajalcu za vso proizvodnjo ne glede na to ali je namenjena izvozu ali domačemu trgu (Bobek 2002 81) Pri izvoznem subvencioniranju ne gre le za plačila v denarju (čiste subvencije) temveč je določeni panogi lahko pomoč nudena tudi v kakšni drugačni obliki (oprostitev dajatve ali njeno povračilo poseben dobavni režim in dosegljivost materialov in podobno) kar pa je težko ugotavljati in še težje dokazati (Špec in Turk 2000 109) Izvozne subvencije povzročajo da izvozniki na tujem trgu prodajajo po nižji ceni kot doma ali pa celo po nižji ceni kot so stroški proizvodnje Zato pravila GATWTO smatrajo tako prakso za nelojalno če povzroča materialno izgubo proizvajalcem v državi uvoznici VI Člen dovoljuje državam uvoznicam povračilne ukrepe katerih stopnja pa ne sme presegati stopnje subvencioniranja (Bobek 2002 81) 214 Kvote Kvote so ena najpogostejših količinskih omejitev v mednarodni menjavi Pogosto jo uporabljajo za nadzor uvoza osnovnega potrošnega blaga npr tekstila oblačilnih izdelkov Uvozna kvota je lahko splošna ndash uporablja se za ves uvoz določenega proizvoda ne glede na izvor Kvote so lahko tudi bilateralne oziroma dvostranske Vlade izdajo dovoljenja uvoznikom Z njimi dovoljujejo uvoz določene količine nekega proizvoda XI člen GATT-a nasprotuje vsem oblikam količinskih omejitev v trgovini razen v posebnih okoliščinah (Bobek 2002 84) Evropska unija trenutno ne uporablja količinske omejitve le pri uvozu jekla in tekstila Poleg teh količinskih omejitev pa se v Evropski uniji uporabljajo tudi določeni nadzorni ukrepi (predhodna dovoljenja dvojna kontrola) s katerimi se spremlja dogajanje na trgu 215 Drugi instrumenti SZTP Prostovoljne izvozne omejitve Samoomejitveni ukrepi pri izvozu so dogovori s katerimi vlada uvozne države pri tujih izvoznikih doseže raquoprostovoljnolaquo omejitev izvoza v to državo Uvozne omejitve kot prikrit način zaščite domačega gospodarstva pred tujim uvozom danes uporabljajo zlasti velike države ZDA je sprejem samoomejitvenih ukrepov pri izvozu dosegla pri azijskih in drugih izvoznikih na trge ZDA vse od konca leta 1960 (Pugel and Lindert 2000 147)

11

Monitoring tretjih držav Z monitoringom tretjih držav Komisija zasleduje aktivnosti v tretjih državah ki jih te izvajajo za zaščito domače proizvodnje V primerih kjer so države članice Evropske unije in industrija neposredni udeleženci v preiskavah je Komisija razvila naslednjo prakso 1 Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vse tretjih državah 2 Svetovanje državam članicam in industriji v zvezi z udeležbo v preiskavah ki so jih sprožile tretje države Še posebej to vključuje zagotovila da so odgovori držav članic koherentni s pravili WTO in pravili pomoči v EU 3 Zagotoviti da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila WTO (Bobek in Živko 2002 36) Odstranjevanje trgovinskih ovir Veliko držav uporablja za preprečevanje oziroma omejevanje uvoza v državo različne finančne ali nefinančne ovire Te ovire so lahko kvote uvozne dajatve monetarne kontrole (nadzor menjalniških tečajev restrikcije plačilhellip) omejevanje uvoznih kanalov (za uvoz je odprtih le nekaj letališčhellip) protidumpinške uredbe administrativne in tehnične ovire (potrebna fumigacijahellip) Podjetja v Evropski uniji so najpomembnejše ovire razvrstila v tri glavne skupine - tehnični standardi in predpisi administrativne ovire in formalnosti na meji - transportni predpisi davki - kontrola trga javne nabave in izvajanje zakonov EU (Bobek in Živko 2002 37) Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU ali na posamezna področja EU ali na posamezni industrijski sektor da se upravičijo ukrepi ki jih predvideva Uredba Če trgovinske ovire vplivajo na notranji trg EU mora trgovinsko združenje ki predstavlja večji del ogroženega sektorja ali država članica vložiti pritožbo(Bobek in Živko 2002 37) Če rezultati preiskav pokažejo obstoj trgovinskih ovir vlada prizadete države začne s pogovori oziroma pogajanji z vlado druge države (Bobek 2002 83) Možni rezultati so - v kolikor tretja država odpravi trgovinske ovire se postopek ustavi izvedbo nadzoruje Komisija - razreševanje sporov pri WTO ali po drugih sporazumih - v nekaterih primerih je potreben mednarodni sporazum postopek je ustavljen s pričetkom pogajanj ki vodijo do sprejetja sporazuma med EU in tretjimi državami (Bobek in Živko 2002 37)

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

4

KAZALO

1 UVOD 5 2 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE

7

21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije 8 211 Carinska tarifa 9 212 Protidumpinški ukrepi 9 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju 10 214 Kvote 10 215 Drugi instrumenti SZTP 10 216 Zunanjetrgovinski sporazumi 12 22 Carinska unija 14 3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU

16

31 ACP države 18 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav 20 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP 21 321 Načela Rimske pogodbe 22 322 Konvencije v preteklosti 22 323 Zelena Knjiga (Green paper) 26 324 Partnerski sporazum Cotonou 26 4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP

28

41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP 28 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP v prihodnosti

36

5 SKLEP

38

6 SEZNAM VIROV

41

7 SEZNAM TABEL

44

5

1 UVOD Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Po dekolonizaciji je večina afriških držav ostala odvisnih od posebnih gospodarskih odnosov z Evropo zlasti z državami članicami Evropske unije ki so imele v teh državah bivša kolonialna ozemlja Evropska unija je kot trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Čeprav Evropska unija že desetletja nudi pomoč ACP državam preko ugodnejših trgovinskih pogojev in z razvojno pomočjo se gospodarska rast teh držav ne krepi kot bi bilo pričakovati Velik problem predstavlja zadolženost ki je v nekaterih državah celo večja kot njihov bruto nacionalni proizvod Za večino ACP držav predstavlja zelo velik problem znižanje trgovinskih prednosti ki počasi izginjajo na trgih razvitih držav kar bo tem državam zmanjšalo predvsem carinske prihodke ki sedaj predstavljajo velik del skupnih prihodkov Vse članice Evropske unije morajo pri vstopu odpraviti carine na notranjem trgu in pristopiti k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami To pa pomeni da so vse države članice tudi podpisnice sedanjega Cotonoujskega sporazuma ndash to je sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami Diplomsko delo sestavlja pet poglavij Po uvodu se v drugem poglavju umerimo na delovanje zunanjetrgovinske politike Evropske unije Opisan bo potek trgovanja med državami članicami Evropske unije ter zunanjetrgovinski instrumenti ki se uporabljajo pri trgovanju s tretjimi državami V tretjem poglavju bo zajet odnos Evropske unije do držav v razvoju Tu se bomo osredotočili predvsem na odnos Evropske unije do držav ACP Predstavljeni bodo različni sporazumi ki so bili sklenjeni med tema dvema skupinama držav V četrtem delu bomo analizirali potek sodelovanja med Evropsko unijo in državami ACP v zadnjih desetletjih predvsem iz vidika kako je to sodelovanje vplivalo na gospodarski razvoj ACP držav Cilj moje raziskave je ugotoviti kakšen je gospodarski razvoj ACP držav ter v kolikšni meri je pomoč Evropske unije vplivala na izboljšanje stanja v teh državah

6

Predpostavka diplomskega dela je - pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav in - izvozna usmerjenost ponavadi ugodno vpliva na gospodarski razvoj države Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 39 držav iz ACP skupine V diplomski nalogi bi bilo preobširno analizirati vse članice ACP skupne ali pa vsaj vse najmanj razvite države članice ACP zato bomo analizirali le nekaj reprezentančnih držav

7

2 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE Današnja Evropska unija je nastajala skozi desetletja in v več fazah V letih 1951 ndash 1958 je 6 evropskih držav ndash Belgija Luksemburg Nizozemska Nemčija Francija in Italija ndash ustanovilo tri integracije Evropsko skupnost za premog in jeklo Euratom in Evropsko gospodarsko skupnost Aprila 1965 je bila sprejeta odločitev o združitvi izvršnih organov vseh treh integracij zato se je zanje začel uporabljati skupen izraz in sicer Evropska skupnost (ES oz EC ndash European Communities) Z ratifikacijo Maastrichtske pogodbe (1993) se je ES uradno preimenovala v Evropsko unijo (EU) (Kenda Bobek 2003 214) Šestim prvotnim državam so se z leti priključevale nove tako da Evropska unija danes šteje 25 držav članic Potek vključevanja je prikazan v spodnji tabeli TABELA 1 ČLANICE EVROPSKE UNIJE

Rimski sporazum Evropska skupnost EVROPSKA UNIJA

1955 1956 1957 hellip 1973 hellip 1982 hellip 1987 hellip 1994 1995 hellip 1998 1999 hellip 20041 Nemčija 2 Francija 3 Nizozemska 4 Belgija 5 Italija 6 Luxemburg 7 Velika Britanija 8 Irska 9 Danska

10 Grčija 11 Španija 12 Portugalska 13 Avstrija 14 Finska 15 Švedska 16 Madžarska 17 Poljska 18 Češka 19 Slovaška 20 Ciper 21 Malta 22 Estonija 23 Latvija 24 Litva 25 Slovenija

Legenda članice pridružene članice Prirejeno po Špec Turk (2000)

8

Evropska unija je z vsega 72 svetovnega prebivalstva (4564 milijonov) pomemben akter na globalnem tržišču saj je največji svetovni izvoznik in drugi največji svetovni uvoznik Cilji skupne zunanjetrgovinske politike so zato na eni strani zaščititi trgovinske interese in gospodarske aktivnosti EU ter na drugi strani zagotavljanje takšnih pravil globalizacije ki bodo sprejemljiva za vse udeležence svetovne trgovine (prirejeno po GZS 2003) Že od podpisa Rimskega sporazuma leta 1957 je zunanjetrgovinska politika pomemben del Evropske unije V Rimskem sporazumu so se države članice dogovorile o oblikovanju skupnega notranjega trga ki je bil v veliki meri dosežen leta 1993 z uvedbo enotnega trga Ta uvedba enotnega trga je potekala postopoma Leta 1958 je začelo prvotnih šest držav članic postopno odpravljati carine v medsebojnem trgovanju in uvajati enotno zunanjo carinsko tarifo za blago ki je uvoženo iz tretjih držav (od leta 1967) Leta 1968 pa je bila ustanovljena carinska unija Od leta 1968 se prav tako izvaja proces postopnega prenosa pristojnosti za carinske zadeve od držav članic na Skupnost Postalo je namreč jasno da je potrebno oblikovati in sprejeti zakone na ravni Skupnosti če se želijo izogniti deformacijam nelojalni konkurenci ali neenaki obravnavi udeležencev na trgu Z začetkom kodifikacije carinske zakonodaje v zgodnjih 80 so se poenostavili postopki trgovanja znotraj Skupnosti (npr z olajšavami pri kontrolah in drugih formalnostih na notranjih mejah) Ta proces je dosegel višek leta 1988 z uvedbo ene same carinske listine (SAD ndash Single Administrative Document) in sestavljene nomenklature Najizrazitejša in najpomembnejša pa je bila uspešna izvedba projekta notranjega (enotnega) trga 111993 Nadomestila je carinski postopek pri pretoku blaga znotraj takratnih 12 držav članic in sicer z novimi fiskalnimi obveznostmi ki ne zahtevajo niti carinskih formalnosti niti carinskega nadzora medsebojnega trgovanja Trgovanje z nečlanicami pa ureja carinski zakon Skupnosti (GZS 2003) Poleg odprave notranjih mej so vse članice Evropske unije sprejele tudi skupno trgovinsko politiko ki jih zavezuje k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami V skladu s 113 členom Rimske pogodbe mora vsaka nova država članica sprejeti skupno carinsko tarifo do tretjih držav skleniti skupne carinske in trgovinske sporazume sprejeti enotne stopnje liberalizacije izvozno politiko ter skupne stopnje zaščite Pri izvajanju skupne zunanjetrgovinske politike pa Evropska unija uporablja različne zunanjetrgovinske instrumente 21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije Najpomembnejši instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike Evropske unije so (Bobek 2003 29)

- carinska tarifa - protidumpinški ukrepi - ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju - kvote

9

Drugi instrumenti - prostovoljne izvozne omejitve - monitoring tretjih držav - odstranjevaje trgovinskih ovir - ukrepi pospeševanja izvoza - trgovinske sankcije - reševanje trgovinskih sporov (WTO) Zunanjetrgovinski sporazumi - sporazumi o prosti trgovini - splošna shema preferencialov - sektorski sporazumi

211 Carinska tarifa Carinska tarifa je sistematično urejen seznam blaga ki vsebuje tarifne oznake tarifna imena in carinske stopnje Sestoji iz Zakona o carinski tarifi in carinske tarife v ožjem pomenu besede Carinska tarifa je pravzaprav cenik za plačevanje carin (Špec Turk 2000) Carinska tarifa je sestavljena iz 21 oddelkov ki jih označujemo z rimskimi številkami (I-XXI) in 97 poglavij (1-97) Osnova Kombinirane nomenklature ki jo uporablja EU in tako tudi Slovenija je Konvencija o Harmoniziranem sistemu (HS) razvrščanja in označevanja blaga Upravlja jo Svetovna carinska organizacija (WCO ndash World Customs Organisation) v Bruslju Harmonizirani sistem je šestmesten Podpisnice konvencije HS so obvezane uporabljati ista 6-mestna števila v oblikovanju in prilagajanju zakonov poleg tega pa lahko svobodno dodajo še svoja števila (Bobek 2002 70) Povprečne carine v Evropski uniji so primerno nizke saj je Evropska unija dejavno sodelovala pri GATT-ovih pogajanjih (Bobek 1999) 212 Protidumpinški ukrepi O dumpingu govorimo takrat kadar določeno gospodarstvo ob vzpodbudi svojih podjetnikov prekorači mednarodno sprejeta načela o trgovanju in s tem povzroči škodo neki drugi državi (Kenda 1993 70) Protidumpinški ukrepi so zajeti v VI Členu GATT in elaborirani v Protidumpinškem kodeksu ki je bil revidiran med Tokijskim krogom pogajanj (1973-1979)(Bobek 2002 79) Za uvedbo protidumpinških ukrepov (ob preiskavi opravljeni skladno s postopkom) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji - da dumping obstaja (proizvod je predmet dumpinškega izvoza) - da dumping že povzroča škodo ali vsaj grozi s povzročitvijo znatne škode neki panogi - da je nastala ali je grozeča škoda v vzročni povezavi z dumpinškim izvozom - da je uvedba zaščitnih ukrepov v interesu skupnosti (Špec in Turk 2000 109)

10

V Evropski uniji dumping kot oblika nepoštene trgovine sam po sebi ni prepovedan dopuščeno pa je da se države uvoznice proti njemu borijo z določenimi zaščitnimi ukrepi kot so dajatve ali cenovne zaveze 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju Subvencije so ena izmed oblik nepoštene trgovinske prakse Poznamo izvozno in domačo subvencijo Izvozno subvencijo prejme izvoznik le za izvoženo količino Domača subvencija pa se izplača proizvajalcu za vso proizvodnjo ne glede na to ali je namenjena izvozu ali domačemu trgu (Bobek 2002 81) Pri izvoznem subvencioniranju ne gre le za plačila v denarju (čiste subvencije) temveč je določeni panogi lahko pomoč nudena tudi v kakšni drugačni obliki (oprostitev dajatve ali njeno povračilo poseben dobavni režim in dosegljivost materialov in podobno) kar pa je težko ugotavljati in še težje dokazati (Špec in Turk 2000 109) Izvozne subvencije povzročajo da izvozniki na tujem trgu prodajajo po nižji ceni kot doma ali pa celo po nižji ceni kot so stroški proizvodnje Zato pravila GATWTO smatrajo tako prakso za nelojalno če povzroča materialno izgubo proizvajalcem v državi uvoznici VI Člen dovoljuje državam uvoznicam povračilne ukrepe katerih stopnja pa ne sme presegati stopnje subvencioniranja (Bobek 2002 81) 214 Kvote Kvote so ena najpogostejših količinskih omejitev v mednarodni menjavi Pogosto jo uporabljajo za nadzor uvoza osnovnega potrošnega blaga npr tekstila oblačilnih izdelkov Uvozna kvota je lahko splošna ndash uporablja se za ves uvoz določenega proizvoda ne glede na izvor Kvote so lahko tudi bilateralne oziroma dvostranske Vlade izdajo dovoljenja uvoznikom Z njimi dovoljujejo uvoz določene količine nekega proizvoda XI člen GATT-a nasprotuje vsem oblikam količinskih omejitev v trgovini razen v posebnih okoliščinah (Bobek 2002 84) Evropska unija trenutno ne uporablja količinske omejitve le pri uvozu jekla in tekstila Poleg teh količinskih omejitev pa se v Evropski uniji uporabljajo tudi določeni nadzorni ukrepi (predhodna dovoljenja dvojna kontrola) s katerimi se spremlja dogajanje na trgu 215 Drugi instrumenti SZTP Prostovoljne izvozne omejitve Samoomejitveni ukrepi pri izvozu so dogovori s katerimi vlada uvozne države pri tujih izvoznikih doseže raquoprostovoljnolaquo omejitev izvoza v to državo Uvozne omejitve kot prikrit način zaščite domačega gospodarstva pred tujim uvozom danes uporabljajo zlasti velike države ZDA je sprejem samoomejitvenih ukrepov pri izvozu dosegla pri azijskih in drugih izvoznikih na trge ZDA vse od konca leta 1960 (Pugel and Lindert 2000 147)

11

Monitoring tretjih držav Z monitoringom tretjih držav Komisija zasleduje aktivnosti v tretjih državah ki jih te izvajajo za zaščito domače proizvodnje V primerih kjer so države članice Evropske unije in industrija neposredni udeleženci v preiskavah je Komisija razvila naslednjo prakso 1 Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vse tretjih državah 2 Svetovanje državam članicam in industriji v zvezi z udeležbo v preiskavah ki so jih sprožile tretje države Še posebej to vključuje zagotovila da so odgovori držav članic koherentni s pravili WTO in pravili pomoči v EU 3 Zagotoviti da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila WTO (Bobek in Živko 2002 36) Odstranjevanje trgovinskih ovir Veliko držav uporablja za preprečevanje oziroma omejevanje uvoza v državo različne finančne ali nefinančne ovire Te ovire so lahko kvote uvozne dajatve monetarne kontrole (nadzor menjalniških tečajev restrikcije plačilhellip) omejevanje uvoznih kanalov (za uvoz je odprtih le nekaj letališčhellip) protidumpinške uredbe administrativne in tehnične ovire (potrebna fumigacijahellip) Podjetja v Evropski uniji so najpomembnejše ovire razvrstila v tri glavne skupine - tehnični standardi in predpisi administrativne ovire in formalnosti na meji - transportni predpisi davki - kontrola trga javne nabave in izvajanje zakonov EU (Bobek in Živko 2002 37) Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU ali na posamezna področja EU ali na posamezni industrijski sektor da se upravičijo ukrepi ki jih predvideva Uredba Če trgovinske ovire vplivajo na notranji trg EU mora trgovinsko združenje ki predstavlja večji del ogroženega sektorja ali država članica vložiti pritožbo(Bobek in Živko 2002 37) Če rezultati preiskav pokažejo obstoj trgovinskih ovir vlada prizadete države začne s pogovori oziroma pogajanji z vlado druge države (Bobek 2002 83) Možni rezultati so - v kolikor tretja država odpravi trgovinske ovire se postopek ustavi izvedbo nadzoruje Komisija - razreševanje sporov pri WTO ali po drugih sporazumih - v nekaterih primerih je potreben mednarodni sporazum postopek je ustavljen s pričetkom pogajanj ki vodijo do sprejetja sporazuma med EU in tretjimi državami (Bobek in Živko 2002 37)

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

5

1 UVOD Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Po dekolonizaciji je večina afriških držav ostala odvisnih od posebnih gospodarskih odnosov z Evropo zlasti z državami članicami Evropske unije ki so imele v teh državah bivša kolonialna ozemlja Evropska unija je kot trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Čeprav Evropska unija že desetletja nudi pomoč ACP državam preko ugodnejših trgovinskih pogojev in z razvojno pomočjo se gospodarska rast teh držav ne krepi kot bi bilo pričakovati Velik problem predstavlja zadolženost ki je v nekaterih državah celo večja kot njihov bruto nacionalni proizvod Za večino ACP držav predstavlja zelo velik problem znižanje trgovinskih prednosti ki počasi izginjajo na trgih razvitih držav kar bo tem državam zmanjšalo predvsem carinske prihodke ki sedaj predstavljajo velik del skupnih prihodkov Vse članice Evropske unije morajo pri vstopu odpraviti carine na notranjem trgu in pristopiti k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami To pa pomeni da so vse države članice tudi podpisnice sedanjega Cotonoujskega sporazuma ndash to je sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami Diplomsko delo sestavlja pet poglavij Po uvodu se v drugem poglavju umerimo na delovanje zunanjetrgovinske politike Evropske unije Opisan bo potek trgovanja med državami članicami Evropske unije ter zunanjetrgovinski instrumenti ki se uporabljajo pri trgovanju s tretjimi državami V tretjem poglavju bo zajet odnos Evropske unije do držav v razvoju Tu se bomo osredotočili predvsem na odnos Evropske unije do držav ACP Predstavljeni bodo različni sporazumi ki so bili sklenjeni med tema dvema skupinama držav V četrtem delu bomo analizirali potek sodelovanja med Evropsko unijo in državami ACP v zadnjih desetletjih predvsem iz vidika kako je to sodelovanje vplivalo na gospodarski razvoj ACP držav Cilj moje raziskave je ugotoviti kakšen je gospodarski razvoj ACP držav ter v kolikšni meri je pomoč Evropske unije vplivala na izboljšanje stanja v teh državah

6

Predpostavka diplomskega dela je - pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav in - izvozna usmerjenost ponavadi ugodno vpliva na gospodarski razvoj države Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 39 držav iz ACP skupine V diplomski nalogi bi bilo preobširno analizirati vse članice ACP skupne ali pa vsaj vse najmanj razvite države članice ACP zato bomo analizirali le nekaj reprezentančnih držav

7

2 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE Današnja Evropska unija je nastajala skozi desetletja in v več fazah V letih 1951 ndash 1958 je 6 evropskih držav ndash Belgija Luksemburg Nizozemska Nemčija Francija in Italija ndash ustanovilo tri integracije Evropsko skupnost za premog in jeklo Euratom in Evropsko gospodarsko skupnost Aprila 1965 je bila sprejeta odločitev o združitvi izvršnih organov vseh treh integracij zato se je zanje začel uporabljati skupen izraz in sicer Evropska skupnost (ES oz EC ndash European Communities) Z ratifikacijo Maastrichtske pogodbe (1993) se je ES uradno preimenovala v Evropsko unijo (EU) (Kenda Bobek 2003 214) Šestim prvotnim državam so se z leti priključevale nove tako da Evropska unija danes šteje 25 držav članic Potek vključevanja je prikazan v spodnji tabeli TABELA 1 ČLANICE EVROPSKE UNIJE

Rimski sporazum Evropska skupnost EVROPSKA UNIJA

1955 1956 1957 hellip 1973 hellip 1982 hellip 1987 hellip 1994 1995 hellip 1998 1999 hellip 20041 Nemčija 2 Francija 3 Nizozemska 4 Belgija 5 Italija 6 Luxemburg 7 Velika Britanija 8 Irska 9 Danska

10 Grčija 11 Španija 12 Portugalska 13 Avstrija 14 Finska 15 Švedska 16 Madžarska 17 Poljska 18 Češka 19 Slovaška 20 Ciper 21 Malta 22 Estonija 23 Latvija 24 Litva 25 Slovenija

Legenda članice pridružene članice Prirejeno po Špec Turk (2000)

8

Evropska unija je z vsega 72 svetovnega prebivalstva (4564 milijonov) pomemben akter na globalnem tržišču saj je največji svetovni izvoznik in drugi največji svetovni uvoznik Cilji skupne zunanjetrgovinske politike so zato na eni strani zaščititi trgovinske interese in gospodarske aktivnosti EU ter na drugi strani zagotavljanje takšnih pravil globalizacije ki bodo sprejemljiva za vse udeležence svetovne trgovine (prirejeno po GZS 2003) Že od podpisa Rimskega sporazuma leta 1957 je zunanjetrgovinska politika pomemben del Evropske unije V Rimskem sporazumu so se države članice dogovorile o oblikovanju skupnega notranjega trga ki je bil v veliki meri dosežen leta 1993 z uvedbo enotnega trga Ta uvedba enotnega trga je potekala postopoma Leta 1958 je začelo prvotnih šest držav članic postopno odpravljati carine v medsebojnem trgovanju in uvajati enotno zunanjo carinsko tarifo za blago ki je uvoženo iz tretjih držav (od leta 1967) Leta 1968 pa je bila ustanovljena carinska unija Od leta 1968 se prav tako izvaja proces postopnega prenosa pristojnosti za carinske zadeve od držav članic na Skupnost Postalo je namreč jasno da je potrebno oblikovati in sprejeti zakone na ravni Skupnosti če se želijo izogniti deformacijam nelojalni konkurenci ali neenaki obravnavi udeležencev na trgu Z začetkom kodifikacije carinske zakonodaje v zgodnjih 80 so se poenostavili postopki trgovanja znotraj Skupnosti (npr z olajšavami pri kontrolah in drugih formalnostih na notranjih mejah) Ta proces je dosegel višek leta 1988 z uvedbo ene same carinske listine (SAD ndash Single Administrative Document) in sestavljene nomenklature Najizrazitejša in najpomembnejša pa je bila uspešna izvedba projekta notranjega (enotnega) trga 111993 Nadomestila je carinski postopek pri pretoku blaga znotraj takratnih 12 držav članic in sicer z novimi fiskalnimi obveznostmi ki ne zahtevajo niti carinskih formalnosti niti carinskega nadzora medsebojnega trgovanja Trgovanje z nečlanicami pa ureja carinski zakon Skupnosti (GZS 2003) Poleg odprave notranjih mej so vse članice Evropske unije sprejele tudi skupno trgovinsko politiko ki jih zavezuje k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami V skladu s 113 členom Rimske pogodbe mora vsaka nova država članica sprejeti skupno carinsko tarifo do tretjih držav skleniti skupne carinske in trgovinske sporazume sprejeti enotne stopnje liberalizacije izvozno politiko ter skupne stopnje zaščite Pri izvajanju skupne zunanjetrgovinske politike pa Evropska unija uporablja različne zunanjetrgovinske instrumente 21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije Najpomembnejši instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike Evropske unije so (Bobek 2003 29)

- carinska tarifa - protidumpinški ukrepi - ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju - kvote

9

Drugi instrumenti - prostovoljne izvozne omejitve - monitoring tretjih držav - odstranjevaje trgovinskih ovir - ukrepi pospeševanja izvoza - trgovinske sankcije - reševanje trgovinskih sporov (WTO) Zunanjetrgovinski sporazumi - sporazumi o prosti trgovini - splošna shema preferencialov - sektorski sporazumi

211 Carinska tarifa Carinska tarifa je sistematično urejen seznam blaga ki vsebuje tarifne oznake tarifna imena in carinske stopnje Sestoji iz Zakona o carinski tarifi in carinske tarife v ožjem pomenu besede Carinska tarifa je pravzaprav cenik za plačevanje carin (Špec Turk 2000) Carinska tarifa je sestavljena iz 21 oddelkov ki jih označujemo z rimskimi številkami (I-XXI) in 97 poglavij (1-97) Osnova Kombinirane nomenklature ki jo uporablja EU in tako tudi Slovenija je Konvencija o Harmoniziranem sistemu (HS) razvrščanja in označevanja blaga Upravlja jo Svetovna carinska organizacija (WCO ndash World Customs Organisation) v Bruslju Harmonizirani sistem je šestmesten Podpisnice konvencije HS so obvezane uporabljati ista 6-mestna števila v oblikovanju in prilagajanju zakonov poleg tega pa lahko svobodno dodajo še svoja števila (Bobek 2002 70) Povprečne carine v Evropski uniji so primerno nizke saj je Evropska unija dejavno sodelovala pri GATT-ovih pogajanjih (Bobek 1999) 212 Protidumpinški ukrepi O dumpingu govorimo takrat kadar določeno gospodarstvo ob vzpodbudi svojih podjetnikov prekorači mednarodno sprejeta načela o trgovanju in s tem povzroči škodo neki drugi državi (Kenda 1993 70) Protidumpinški ukrepi so zajeti v VI Členu GATT in elaborirani v Protidumpinškem kodeksu ki je bil revidiran med Tokijskim krogom pogajanj (1973-1979)(Bobek 2002 79) Za uvedbo protidumpinških ukrepov (ob preiskavi opravljeni skladno s postopkom) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji - da dumping obstaja (proizvod je predmet dumpinškega izvoza) - da dumping že povzroča škodo ali vsaj grozi s povzročitvijo znatne škode neki panogi - da je nastala ali je grozeča škoda v vzročni povezavi z dumpinškim izvozom - da je uvedba zaščitnih ukrepov v interesu skupnosti (Špec in Turk 2000 109)

10

V Evropski uniji dumping kot oblika nepoštene trgovine sam po sebi ni prepovedan dopuščeno pa je da se države uvoznice proti njemu borijo z določenimi zaščitnimi ukrepi kot so dajatve ali cenovne zaveze 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju Subvencije so ena izmed oblik nepoštene trgovinske prakse Poznamo izvozno in domačo subvencijo Izvozno subvencijo prejme izvoznik le za izvoženo količino Domača subvencija pa se izplača proizvajalcu za vso proizvodnjo ne glede na to ali je namenjena izvozu ali domačemu trgu (Bobek 2002 81) Pri izvoznem subvencioniranju ne gre le za plačila v denarju (čiste subvencije) temveč je določeni panogi lahko pomoč nudena tudi v kakšni drugačni obliki (oprostitev dajatve ali njeno povračilo poseben dobavni režim in dosegljivost materialov in podobno) kar pa je težko ugotavljati in še težje dokazati (Špec in Turk 2000 109) Izvozne subvencije povzročajo da izvozniki na tujem trgu prodajajo po nižji ceni kot doma ali pa celo po nižji ceni kot so stroški proizvodnje Zato pravila GATWTO smatrajo tako prakso za nelojalno če povzroča materialno izgubo proizvajalcem v državi uvoznici VI Člen dovoljuje državam uvoznicam povračilne ukrepe katerih stopnja pa ne sme presegati stopnje subvencioniranja (Bobek 2002 81) 214 Kvote Kvote so ena najpogostejših količinskih omejitev v mednarodni menjavi Pogosto jo uporabljajo za nadzor uvoza osnovnega potrošnega blaga npr tekstila oblačilnih izdelkov Uvozna kvota je lahko splošna ndash uporablja se za ves uvoz določenega proizvoda ne glede na izvor Kvote so lahko tudi bilateralne oziroma dvostranske Vlade izdajo dovoljenja uvoznikom Z njimi dovoljujejo uvoz določene količine nekega proizvoda XI člen GATT-a nasprotuje vsem oblikam količinskih omejitev v trgovini razen v posebnih okoliščinah (Bobek 2002 84) Evropska unija trenutno ne uporablja količinske omejitve le pri uvozu jekla in tekstila Poleg teh količinskih omejitev pa se v Evropski uniji uporabljajo tudi določeni nadzorni ukrepi (predhodna dovoljenja dvojna kontrola) s katerimi se spremlja dogajanje na trgu 215 Drugi instrumenti SZTP Prostovoljne izvozne omejitve Samoomejitveni ukrepi pri izvozu so dogovori s katerimi vlada uvozne države pri tujih izvoznikih doseže raquoprostovoljnolaquo omejitev izvoza v to državo Uvozne omejitve kot prikrit način zaščite domačega gospodarstva pred tujim uvozom danes uporabljajo zlasti velike države ZDA je sprejem samoomejitvenih ukrepov pri izvozu dosegla pri azijskih in drugih izvoznikih na trge ZDA vse od konca leta 1960 (Pugel and Lindert 2000 147)

11

Monitoring tretjih držav Z monitoringom tretjih držav Komisija zasleduje aktivnosti v tretjih državah ki jih te izvajajo za zaščito domače proizvodnje V primerih kjer so države članice Evropske unije in industrija neposredni udeleženci v preiskavah je Komisija razvila naslednjo prakso 1 Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vse tretjih državah 2 Svetovanje državam članicam in industriji v zvezi z udeležbo v preiskavah ki so jih sprožile tretje države Še posebej to vključuje zagotovila da so odgovori držav članic koherentni s pravili WTO in pravili pomoči v EU 3 Zagotoviti da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila WTO (Bobek in Živko 2002 36) Odstranjevanje trgovinskih ovir Veliko držav uporablja za preprečevanje oziroma omejevanje uvoza v državo različne finančne ali nefinančne ovire Te ovire so lahko kvote uvozne dajatve monetarne kontrole (nadzor menjalniških tečajev restrikcije plačilhellip) omejevanje uvoznih kanalov (za uvoz je odprtih le nekaj letališčhellip) protidumpinške uredbe administrativne in tehnične ovire (potrebna fumigacijahellip) Podjetja v Evropski uniji so najpomembnejše ovire razvrstila v tri glavne skupine - tehnični standardi in predpisi administrativne ovire in formalnosti na meji - transportni predpisi davki - kontrola trga javne nabave in izvajanje zakonov EU (Bobek in Živko 2002 37) Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU ali na posamezna področja EU ali na posamezni industrijski sektor da se upravičijo ukrepi ki jih predvideva Uredba Če trgovinske ovire vplivajo na notranji trg EU mora trgovinsko združenje ki predstavlja večji del ogroženega sektorja ali država članica vložiti pritožbo(Bobek in Živko 2002 37) Če rezultati preiskav pokažejo obstoj trgovinskih ovir vlada prizadete države začne s pogovori oziroma pogajanji z vlado druge države (Bobek 2002 83) Možni rezultati so - v kolikor tretja država odpravi trgovinske ovire se postopek ustavi izvedbo nadzoruje Komisija - razreševanje sporov pri WTO ali po drugih sporazumih - v nekaterih primerih je potreben mednarodni sporazum postopek je ustavljen s pričetkom pogajanj ki vodijo do sprejetja sporazuma med EU in tretjimi državami (Bobek in Živko 2002 37)

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

6

Predpostavka diplomskega dela je - pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav in - izvozna usmerjenost ponavadi ugodno vpliva na gospodarski razvoj države Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 39 držav iz ACP skupine V diplomski nalogi bi bilo preobširno analizirati vse članice ACP skupne ali pa vsaj vse najmanj razvite države članice ACP zato bomo analizirali le nekaj reprezentančnih držav

7

2 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE Današnja Evropska unija je nastajala skozi desetletja in v več fazah V letih 1951 ndash 1958 je 6 evropskih držav ndash Belgija Luksemburg Nizozemska Nemčija Francija in Italija ndash ustanovilo tri integracije Evropsko skupnost za premog in jeklo Euratom in Evropsko gospodarsko skupnost Aprila 1965 je bila sprejeta odločitev o združitvi izvršnih organov vseh treh integracij zato se je zanje začel uporabljati skupen izraz in sicer Evropska skupnost (ES oz EC ndash European Communities) Z ratifikacijo Maastrichtske pogodbe (1993) se je ES uradno preimenovala v Evropsko unijo (EU) (Kenda Bobek 2003 214) Šestim prvotnim državam so se z leti priključevale nove tako da Evropska unija danes šteje 25 držav članic Potek vključevanja je prikazan v spodnji tabeli TABELA 1 ČLANICE EVROPSKE UNIJE

Rimski sporazum Evropska skupnost EVROPSKA UNIJA

1955 1956 1957 hellip 1973 hellip 1982 hellip 1987 hellip 1994 1995 hellip 1998 1999 hellip 20041 Nemčija 2 Francija 3 Nizozemska 4 Belgija 5 Italija 6 Luxemburg 7 Velika Britanija 8 Irska 9 Danska

10 Grčija 11 Španija 12 Portugalska 13 Avstrija 14 Finska 15 Švedska 16 Madžarska 17 Poljska 18 Češka 19 Slovaška 20 Ciper 21 Malta 22 Estonija 23 Latvija 24 Litva 25 Slovenija

Legenda članice pridružene članice Prirejeno po Špec Turk (2000)

8

Evropska unija je z vsega 72 svetovnega prebivalstva (4564 milijonov) pomemben akter na globalnem tržišču saj je največji svetovni izvoznik in drugi največji svetovni uvoznik Cilji skupne zunanjetrgovinske politike so zato na eni strani zaščititi trgovinske interese in gospodarske aktivnosti EU ter na drugi strani zagotavljanje takšnih pravil globalizacije ki bodo sprejemljiva za vse udeležence svetovne trgovine (prirejeno po GZS 2003) Že od podpisa Rimskega sporazuma leta 1957 je zunanjetrgovinska politika pomemben del Evropske unije V Rimskem sporazumu so se države članice dogovorile o oblikovanju skupnega notranjega trga ki je bil v veliki meri dosežen leta 1993 z uvedbo enotnega trga Ta uvedba enotnega trga je potekala postopoma Leta 1958 je začelo prvotnih šest držav članic postopno odpravljati carine v medsebojnem trgovanju in uvajati enotno zunanjo carinsko tarifo za blago ki je uvoženo iz tretjih držav (od leta 1967) Leta 1968 pa je bila ustanovljena carinska unija Od leta 1968 se prav tako izvaja proces postopnega prenosa pristojnosti za carinske zadeve od držav članic na Skupnost Postalo je namreč jasno da je potrebno oblikovati in sprejeti zakone na ravni Skupnosti če se želijo izogniti deformacijam nelojalni konkurenci ali neenaki obravnavi udeležencev na trgu Z začetkom kodifikacije carinske zakonodaje v zgodnjih 80 so se poenostavili postopki trgovanja znotraj Skupnosti (npr z olajšavami pri kontrolah in drugih formalnostih na notranjih mejah) Ta proces je dosegel višek leta 1988 z uvedbo ene same carinske listine (SAD ndash Single Administrative Document) in sestavljene nomenklature Najizrazitejša in najpomembnejša pa je bila uspešna izvedba projekta notranjega (enotnega) trga 111993 Nadomestila je carinski postopek pri pretoku blaga znotraj takratnih 12 držav članic in sicer z novimi fiskalnimi obveznostmi ki ne zahtevajo niti carinskih formalnosti niti carinskega nadzora medsebojnega trgovanja Trgovanje z nečlanicami pa ureja carinski zakon Skupnosti (GZS 2003) Poleg odprave notranjih mej so vse članice Evropske unije sprejele tudi skupno trgovinsko politiko ki jih zavezuje k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami V skladu s 113 členom Rimske pogodbe mora vsaka nova država članica sprejeti skupno carinsko tarifo do tretjih držav skleniti skupne carinske in trgovinske sporazume sprejeti enotne stopnje liberalizacije izvozno politiko ter skupne stopnje zaščite Pri izvajanju skupne zunanjetrgovinske politike pa Evropska unija uporablja različne zunanjetrgovinske instrumente 21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije Najpomembnejši instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike Evropske unije so (Bobek 2003 29)

- carinska tarifa - protidumpinški ukrepi - ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju - kvote

9

Drugi instrumenti - prostovoljne izvozne omejitve - monitoring tretjih držav - odstranjevaje trgovinskih ovir - ukrepi pospeševanja izvoza - trgovinske sankcije - reševanje trgovinskih sporov (WTO) Zunanjetrgovinski sporazumi - sporazumi o prosti trgovini - splošna shema preferencialov - sektorski sporazumi

211 Carinska tarifa Carinska tarifa je sistematično urejen seznam blaga ki vsebuje tarifne oznake tarifna imena in carinske stopnje Sestoji iz Zakona o carinski tarifi in carinske tarife v ožjem pomenu besede Carinska tarifa je pravzaprav cenik za plačevanje carin (Špec Turk 2000) Carinska tarifa je sestavljena iz 21 oddelkov ki jih označujemo z rimskimi številkami (I-XXI) in 97 poglavij (1-97) Osnova Kombinirane nomenklature ki jo uporablja EU in tako tudi Slovenija je Konvencija o Harmoniziranem sistemu (HS) razvrščanja in označevanja blaga Upravlja jo Svetovna carinska organizacija (WCO ndash World Customs Organisation) v Bruslju Harmonizirani sistem je šestmesten Podpisnice konvencije HS so obvezane uporabljati ista 6-mestna števila v oblikovanju in prilagajanju zakonov poleg tega pa lahko svobodno dodajo še svoja števila (Bobek 2002 70) Povprečne carine v Evropski uniji so primerno nizke saj je Evropska unija dejavno sodelovala pri GATT-ovih pogajanjih (Bobek 1999) 212 Protidumpinški ukrepi O dumpingu govorimo takrat kadar določeno gospodarstvo ob vzpodbudi svojih podjetnikov prekorači mednarodno sprejeta načela o trgovanju in s tem povzroči škodo neki drugi državi (Kenda 1993 70) Protidumpinški ukrepi so zajeti v VI Členu GATT in elaborirani v Protidumpinškem kodeksu ki je bil revidiran med Tokijskim krogom pogajanj (1973-1979)(Bobek 2002 79) Za uvedbo protidumpinških ukrepov (ob preiskavi opravljeni skladno s postopkom) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji - da dumping obstaja (proizvod je predmet dumpinškega izvoza) - da dumping že povzroča škodo ali vsaj grozi s povzročitvijo znatne škode neki panogi - da je nastala ali je grozeča škoda v vzročni povezavi z dumpinškim izvozom - da je uvedba zaščitnih ukrepov v interesu skupnosti (Špec in Turk 2000 109)

10

V Evropski uniji dumping kot oblika nepoštene trgovine sam po sebi ni prepovedan dopuščeno pa je da se države uvoznice proti njemu borijo z določenimi zaščitnimi ukrepi kot so dajatve ali cenovne zaveze 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju Subvencije so ena izmed oblik nepoštene trgovinske prakse Poznamo izvozno in domačo subvencijo Izvozno subvencijo prejme izvoznik le za izvoženo količino Domača subvencija pa se izplača proizvajalcu za vso proizvodnjo ne glede na to ali je namenjena izvozu ali domačemu trgu (Bobek 2002 81) Pri izvoznem subvencioniranju ne gre le za plačila v denarju (čiste subvencije) temveč je določeni panogi lahko pomoč nudena tudi v kakšni drugačni obliki (oprostitev dajatve ali njeno povračilo poseben dobavni režim in dosegljivost materialov in podobno) kar pa je težko ugotavljati in še težje dokazati (Špec in Turk 2000 109) Izvozne subvencije povzročajo da izvozniki na tujem trgu prodajajo po nižji ceni kot doma ali pa celo po nižji ceni kot so stroški proizvodnje Zato pravila GATWTO smatrajo tako prakso za nelojalno če povzroča materialno izgubo proizvajalcem v državi uvoznici VI Člen dovoljuje državam uvoznicam povračilne ukrepe katerih stopnja pa ne sme presegati stopnje subvencioniranja (Bobek 2002 81) 214 Kvote Kvote so ena najpogostejših količinskih omejitev v mednarodni menjavi Pogosto jo uporabljajo za nadzor uvoza osnovnega potrošnega blaga npr tekstila oblačilnih izdelkov Uvozna kvota je lahko splošna ndash uporablja se za ves uvoz določenega proizvoda ne glede na izvor Kvote so lahko tudi bilateralne oziroma dvostranske Vlade izdajo dovoljenja uvoznikom Z njimi dovoljujejo uvoz določene količine nekega proizvoda XI člen GATT-a nasprotuje vsem oblikam količinskih omejitev v trgovini razen v posebnih okoliščinah (Bobek 2002 84) Evropska unija trenutno ne uporablja količinske omejitve le pri uvozu jekla in tekstila Poleg teh količinskih omejitev pa se v Evropski uniji uporabljajo tudi določeni nadzorni ukrepi (predhodna dovoljenja dvojna kontrola) s katerimi se spremlja dogajanje na trgu 215 Drugi instrumenti SZTP Prostovoljne izvozne omejitve Samoomejitveni ukrepi pri izvozu so dogovori s katerimi vlada uvozne države pri tujih izvoznikih doseže raquoprostovoljnolaquo omejitev izvoza v to državo Uvozne omejitve kot prikrit način zaščite domačega gospodarstva pred tujim uvozom danes uporabljajo zlasti velike države ZDA je sprejem samoomejitvenih ukrepov pri izvozu dosegla pri azijskih in drugih izvoznikih na trge ZDA vse od konca leta 1960 (Pugel and Lindert 2000 147)

11

Monitoring tretjih držav Z monitoringom tretjih držav Komisija zasleduje aktivnosti v tretjih državah ki jih te izvajajo za zaščito domače proizvodnje V primerih kjer so države članice Evropske unije in industrija neposredni udeleženci v preiskavah je Komisija razvila naslednjo prakso 1 Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vse tretjih državah 2 Svetovanje državam članicam in industriji v zvezi z udeležbo v preiskavah ki so jih sprožile tretje države Še posebej to vključuje zagotovila da so odgovori držav članic koherentni s pravili WTO in pravili pomoči v EU 3 Zagotoviti da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila WTO (Bobek in Živko 2002 36) Odstranjevanje trgovinskih ovir Veliko držav uporablja za preprečevanje oziroma omejevanje uvoza v državo različne finančne ali nefinančne ovire Te ovire so lahko kvote uvozne dajatve monetarne kontrole (nadzor menjalniških tečajev restrikcije plačilhellip) omejevanje uvoznih kanalov (za uvoz je odprtih le nekaj letališčhellip) protidumpinške uredbe administrativne in tehnične ovire (potrebna fumigacijahellip) Podjetja v Evropski uniji so najpomembnejše ovire razvrstila v tri glavne skupine - tehnični standardi in predpisi administrativne ovire in formalnosti na meji - transportni predpisi davki - kontrola trga javne nabave in izvajanje zakonov EU (Bobek in Živko 2002 37) Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU ali na posamezna področja EU ali na posamezni industrijski sektor da se upravičijo ukrepi ki jih predvideva Uredba Če trgovinske ovire vplivajo na notranji trg EU mora trgovinsko združenje ki predstavlja večji del ogroženega sektorja ali država članica vložiti pritožbo(Bobek in Živko 2002 37) Če rezultati preiskav pokažejo obstoj trgovinskih ovir vlada prizadete države začne s pogovori oziroma pogajanji z vlado druge države (Bobek 2002 83) Možni rezultati so - v kolikor tretja država odpravi trgovinske ovire se postopek ustavi izvedbo nadzoruje Komisija - razreševanje sporov pri WTO ali po drugih sporazumih - v nekaterih primerih je potreben mednarodni sporazum postopek je ustavljen s pričetkom pogajanj ki vodijo do sprejetja sporazuma med EU in tretjimi državami (Bobek in Živko 2002 37)

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

7

2 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJE Današnja Evropska unija je nastajala skozi desetletja in v več fazah V letih 1951 ndash 1958 je 6 evropskih držav ndash Belgija Luksemburg Nizozemska Nemčija Francija in Italija ndash ustanovilo tri integracije Evropsko skupnost za premog in jeklo Euratom in Evropsko gospodarsko skupnost Aprila 1965 je bila sprejeta odločitev o združitvi izvršnih organov vseh treh integracij zato se je zanje začel uporabljati skupen izraz in sicer Evropska skupnost (ES oz EC ndash European Communities) Z ratifikacijo Maastrichtske pogodbe (1993) se je ES uradno preimenovala v Evropsko unijo (EU) (Kenda Bobek 2003 214) Šestim prvotnim državam so se z leti priključevale nove tako da Evropska unija danes šteje 25 držav članic Potek vključevanja je prikazan v spodnji tabeli TABELA 1 ČLANICE EVROPSKE UNIJE

Rimski sporazum Evropska skupnost EVROPSKA UNIJA

1955 1956 1957 hellip 1973 hellip 1982 hellip 1987 hellip 1994 1995 hellip 1998 1999 hellip 20041 Nemčija 2 Francija 3 Nizozemska 4 Belgija 5 Italija 6 Luxemburg 7 Velika Britanija 8 Irska 9 Danska

10 Grčija 11 Španija 12 Portugalska 13 Avstrija 14 Finska 15 Švedska 16 Madžarska 17 Poljska 18 Češka 19 Slovaška 20 Ciper 21 Malta 22 Estonija 23 Latvija 24 Litva 25 Slovenija

Legenda članice pridružene članice Prirejeno po Špec Turk (2000)

8

Evropska unija je z vsega 72 svetovnega prebivalstva (4564 milijonov) pomemben akter na globalnem tržišču saj je največji svetovni izvoznik in drugi največji svetovni uvoznik Cilji skupne zunanjetrgovinske politike so zato na eni strani zaščititi trgovinske interese in gospodarske aktivnosti EU ter na drugi strani zagotavljanje takšnih pravil globalizacije ki bodo sprejemljiva za vse udeležence svetovne trgovine (prirejeno po GZS 2003) Že od podpisa Rimskega sporazuma leta 1957 je zunanjetrgovinska politika pomemben del Evropske unije V Rimskem sporazumu so se države članice dogovorile o oblikovanju skupnega notranjega trga ki je bil v veliki meri dosežen leta 1993 z uvedbo enotnega trga Ta uvedba enotnega trga je potekala postopoma Leta 1958 je začelo prvotnih šest držav članic postopno odpravljati carine v medsebojnem trgovanju in uvajati enotno zunanjo carinsko tarifo za blago ki je uvoženo iz tretjih držav (od leta 1967) Leta 1968 pa je bila ustanovljena carinska unija Od leta 1968 se prav tako izvaja proces postopnega prenosa pristojnosti za carinske zadeve od držav članic na Skupnost Postalo je namreč jasno da je potrebno oblikovati in sprejeti zakone na ravni Skupnosti če se želijo izogniti deformacijam nelojalni konkurenci ali neenaki obravnavi udeležencev na trgu Z začetkom kodifikacije carinske zakonodaje v zgodnjih 80 so se poenostavili postopki trgovanja znotraj Skupnosti (npr z olajšavami pri kontrolah in drugih formalnostih na notranjih mejah) Ta proces je dosegel višek leta 1988 z uvedbo ene same carinske listine (SAD ndash Single Administrative Document) in sestavljene nomenklature Najizrazitejša in najpomembnejša pa je bila uspešna izvedba projekta notranjega (enotnega) trga 111993 Nadomestila je carinski postopek pri pretoku blaga znotraj takratnih 12 držav članic in sicer z novimi fiskalnimi obveznostmi ki ne zahtevajo niti carinskih formalnosti niti carinskega nadzora medsebojnega trgovanja Trgovanje z nečlanicami pa ureja carinski zakon Skupnosti (GZS 2003) Poleg odprave notranjih mej so vse članice Evropske unije sprejele tudi skupno trgovinsko politiko ki jih zavezuje k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami V skladu s 113 členom Rimske pogodbe mora vsaka nova država članica sprejeti skupno carinsko tarifo do tretjih držav skleniti skupne carinske in trgovinske sporazume sprejeti enotne stopnje liberalizacije izvozno politiko ter skupne stopnje zaščite Pri izvajanju skupne zunanjetrgovinske politike pa Evropska unija uporablja različne zunanjetrgovinske instrumente 21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije Najpomembnejši instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike Evropske unije so (Bobek 2003 29)

- carinska tarifa - protidumpinški ukrepi - ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju - kvote

9

Drugi instrumenti - prostovoljne izvozne omejitve - monitoring tretjih držav - odstranjevaje trgovinskih ovir - ukrepi pospeševanja izvoza - trgovinske sankcije - reševanje trgovinskih sporov (WTO) Zunanjetrgovinski sporazumi - sporazumi o prosti trgovini - splošna shema preferencialov - sektorski sporazumi

211 Carinska tarifa Carinska tarifa je sistematično urejen seznam blaga ki vsebuje tarifne oznake tarifna imena in carinske stopnje Sestoji iz Zakona o carinski tarifi in carinske tarife v ožjem pomenu besede Carinska tarifa je pravzaprav cenik za plačevanje carin (Špec Turk 2000) Carinska tarifa je sestavljena iz 21 oddelkov ki jih označujemo z rimskimi številkami (I-XXI) in 97 poglavij (1-97) Osnova Kombinirane nomenklature ki jo uporablja EU in tako tudi Slovenija je Konvencija o Harmoniziranem sistemu (HS) razvrščanja in označevanja blaga Upravlja jo Svetovna carinska organizacija (WCO ndash World Customs Organisation) v Bruslju Harmonizirani sistem je šestmesten Podpisnice konvencije HS so obvezane uporabljati ista 6-mestna števila v oblikovanju in prilagajanju zakonov poleg tega pa lahko svobodno dodajo še svoja števila (Bobek 2002 70) Povprečne carine v Evropski uniji so primerno nizke saj je Evropska unija dejavno sodelovala pri GATT-ovih pogajanjih (Bobek 1999) 212 Protidumpinški ukrepi O dumpingu govorimo takrat kadar določeno gospodarstvo ob vzpodbudi svojih podjetnikov prekorači mednarodno sprejeta načela o trgovanju in s tem povzroči škodo neki drugi državi (Kenda 1993 70) Protidumpinški ukrepi so zajeti v VI Členu GATT in elaborirani v Protidumpinškem kodeksu ki je bil revidiran med Tokijskim krogom pogajanj (1973-1979)(Bobek 2002 79) Za uvedbo protidumpinških ukrepov (ob preiskavi opravljeni skladno s postopkom) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji - da dumping obstaja (proizvod je predmet dumpinškega izvoza) - da dumping že povzroča škodo ali vsaj grozi s povzročitvijo znatne škode neki panogi - da je nastala ali je grozeča škoda v vzročni povezavi z dumpinškim izvozom - da je uvedba zaščitnih ukrepov v interesu skupnosti (Špec in Turk 2000 109)

10

V Evropski uniji dumping kot oblika nepoštene trgovine sam po sebi ni prepovedan dopuščeno pa je da se države uvoznice proti njemu borijo z določenimi zaščitnimi ukrepi kot so dajatve ali cenovne zaveze 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju Subvencije so ena izmed oblik nepoštene trgovinske prakse Poznamo izvozno in domačo subvencijo Izvozno subvencijo prejme izvoznik le za izvoženo količino Domača subvencija pa se izplača proizvajalcu za vso proizvodnjo ne glede na to ali je namenjena izvozu ali domačemu trgu (Bobek 2002 81) Pri izvoznem subvencioniranju ne gre le za plačila v denarju (čiste subvencije) temveč je določeni panogi lahko pomoč nudena tudi v kakšni drugačni obliki (oprostitev dajatve ali njeno povračilo poseben dobavni režim in dosegljivost materialov in podobno) kar pa je težko ugotavljati in še težje dokazati (Špec in Turk 2000 109) Izvozne subvencije povzročajo da izvozniki na tujem trgu prodajajo po nižji ceni kot doma ali pa celo po nižji ceni kot so stroški proizvodnje Zato pravila GATWTO smatrajo tako prakso za nelojalno če povzroča materialno izgubo proizvajalcem v državi uvoznici VI Člen dovoljuje državam uvoznicam povračilne ukrepe katerih stopnja pa ne sme presegati stopnje subvencioniranja (Bobek 2002 81) 214 Kvote Kvote so ena najpogostejših količinskih omejitev v mednarodni menjavi Pogosto jo uporabljajo za nadzor uvoza osnovnega potrošnega blaga npr tekstila oblačilnih izdelkov Uvozna kvota je lahko splošna ndash uporablja se za ves uvoz določenega proizvoda ne glede na izvor Kvote so lahko tudi bilateralne oziroma dvostranske Vlade izdajo dovoljenja uvoznikom Z njimi dovoljujejo uvoz določene količine nekega proizvoda XI člen GATT-a nasprotuje vsem oblikam količinskih omejitev v trgovini razen v posebnih okoliščinah (Bobek 2002 84) Evropska unija trenutno ne uporablja količinske omejitve le pri uvozu jekla in tekstila Poleg teh količinskih omejitev pa se v Evropski uniji uporabljajo tudi določeni nadzorni ukrepi (predhodna dovoljenja dvojna kontrola) s katerimi se spremlja dogajanje na trgu 215 Drugi instrumenti SZTP Prostovoljne izvozne omejitve Samoomejitveni ukrepi pri izvozu so dogovori s katerimi vlada uvozne države pri tujih izvoznikih doseže raquoprostovoljnolaquo omejitev izvoza v to državo Uvozne omejitve kot prikrit način zaščite domačega gospodarstva pred tujim uvozom danes uporabljajo zlasti velike države ZDA je sprejem samoomejitvenih ukrepov pri izvozu dosegla pri azijskih in drugih izvoznikih na trge ZDA vse od konca leta 1960 (Pugel and Lindert 2000 147)

11

Monitoring tretjih držav Z monitoringom tretjih držav Komisija zasleduje aktivnosti v tretjih državah ki jih te izvajajo za zaščito domače proizvodnje V primerih kjer so države članice Evropske unije in industrija neposredni udeleženci v preiskavah je Komisija razvila naslednjo prakso 1 Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vse tretjih državah 2 Svetovanje državam članicam in industriji v zvezi z udeležbo v preiskavah ki so jih sprožile tretje države Še posebej to vključuje zagotovila da so odgovori držav članic koherentni s pravili WTO in pravili pomoči v EU 3 Zagotoviti da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila WTO (Bobek in Živko 2002 36) Odstranjevanje trgovinskih ovir Veliko držav uporablja za preprečevanje oziroma omejevanje uvoza v državo različne finančne ali nefinančne ovire Te ovire so lahko kvote uvozne dajatve monetarne kontrole (nadzor menjalniških tečajev restrikcije plačilhellip) omejevanje uvoznih kanalov (za uvoz je odprtih le nekaj letališčhellip) protidumpinške uredbe administrativne in tehnične ovire (potrebna fumigacijahellip) Podjetja v Evropski uniji so najpomembnejše ovire razvrstila v tri glavne skupine - tehnični standardi in predpisi administrativne ovire in formalnosti na meji - transportni predpisi davki - kontrola trga javne nabave in izvajanje zakonov EU (Bobek in Živko 2002 37) Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU ali na posamezna področja EU ali na posamezni industrijski sektor da se upravičijo ukrepi ki jih predvideva Uredba Če trgovinske ovire vplivajo na notranji trg EU mora trgovinsko združenje ki predstavlja večji del ogroženega sektorja ali država članica vložiti pritožbo(Bobek in Živko 2002 37) Če rezultati preiskav pokažejo obstoj trgovinskih ovir vlada prizadete države začne s pogovori oziroma pogajanji z vlado druge države (Bobek 2002 83) Možni rezultati so - v kolikor tretja država odpravi trgovinske ovire se postopek ustavi izvedbo nadzoruje Komisija - razreševanje sporov pri WTO ali po drugih sporazumih - v nekaterih primerih je potreben mednarodni sporazum postopek je ustavljen s pričetkom pogajanj ki vodijo do sprejetja sporazuma med EU in tretjimi državami (Bobek in Živko 2002 37)

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

8

Evropska unija je z vsega 72 svetovnega prebivalstva (4564 milijonov) pomemben akter na globalnem tržišču saj je največji svetovni izvoznik in drugi največji svetovni uvoznik Cilji skupne zunanjetrgovinske politike so zato na eni strani zaščititi trgovinske interese in gospodarske aktivnosti EU ter na drugi strani zagotavljanje takšnih pravil globalizacije ki bodo sprejemljiva za vse udeležence svetovne trgovine (prirejeno po GZS 2003) Že od podpisa Rimskega sporazuma leta 1957 je zunanjetrgovinska politika pomemben del Evropske unije V Rimskem sporazumu so se države članice dogovorile o oblikovanju skupnega notranjega trga ki je bil v veliki meri dosežen leta 1993 z uvedbo enotnega trga Ta uvedba enotnega trga je potekala postopoma Leta 1958 je začelo prvotnih šest držav članic postopno odpravljati carine v medsebojnem trgovanju in uvajati enotno zunanjo carinsko tarifo za blago ki je uvoženo iz tretjih držav (od leta 1967) Leta 1968 pa je bila ustanovljena carinska unija Od leta 1968 se prav tako izvaja proces postopnega prenosa pristojnosti za carinske zadeve od držav članic na Skupnost Postalo je namreč jasno da je potrebno oblikovati in sprejeti zakone na ravni Skupnosti če se želijo izogniti deformacijam nelojalni konkurenci ali neenaki obravnavi udeležencev na trgu Z začetkom kodifikacije carinske zakonodaje v zgodnjih 80 so se poenostavili postopki trgovanja znotraj Skupnosti (npr z olajšavami pri kontrolah in drugih formalnostih na notranjih mejah) Ta proces je dosegel višek leta 1988 z uvedbo ene same carinske listine (SAD ndash Single Administrative Document) in sestavljene nomenklature Najizrazitejša in najpomembnejša pa je bila uspešna izvedba projekta notranjega (enotnega) trga 111993 Nadomestila je carinski postopek pri pretoku blaga znotraj takratnih 12 držav članic in sicer z novimi fiskalnimi obveznostmi ki ne zahtevajo niti carinskih formalnosti niti carinskega nadzora medsebojnega trgovanja Trgovanje z nečlanicami pa ureja carinski zakon Skupnosti (GZS 2003) Poleg odprave notranjih mej so vse članice Evropske unije sprejele tudi skupno trgovinsko politiko ki jih zavezuje k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami V skladu s 113 členom Rimske pogodbe mora vsaka nova država članica sprejeti skupno carinsko tarifo do tretjih držav skleniti skupne carinske in trgovinske sporazume sprejeti enotne stopnje liberalizacije izvozno politiko ter skupne stopnje zaščite Pri izvajanju skupne zunanjetrgovinske politike pa Evropska unija uporablja različne zunanjetrgovinske instrumente 21 Najpomembnejši instrumenti SZTP Evropske unije Najpomembnejši instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike Evropske unije so (Bobek 2003 29)

- carinska tarifa - protidumpinški ukrepi - ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju - kvote

9

Drugi instrumenti - prostovoljne izvozne omejitve - monitoring tretjih držav - odstranjevaje trgovinskih ovir - ukrepi pospeševanja izvoza - trgovinske sankcije - reševanje trgovinskih sporov (WTO) Zunanjetrgovinski sporazumi - sporazumi o prosti trgovini - splošna shema preferencialov - sektorski sporazumi

211 Carinska tarifa Carinska tarifa je sistematično urejen seznam blaga ki vsebuje tarifne oznake tarifna imena in carinske stopnje Sestoji iz Zakona o carinski tarifi in carinske tarife v ožjem pomenu besede Carinska tarifa je pravzaprav cenik za plačevanje carin (Špec Turk 2000) Carinska tarifa je sestavljena iz 21 oddelkov ki jih označujemo z rimskimi številkami (I-XXI) in 97 poglavij (1-97) Osnova Kombinirane nomenklature ki jo uporablja EU in tako tudi Slovenija je Konvencija o Harmoniziranem sistemu (HS) razvrščanja in označevanja blaga Upravlja jo Svetovna carinska organizacija (WCO ndash World Customs Organisation) v Bruslju Harmonizirani sistem je šestmesten Podpisnice konvencije HS so obvezane uporabljati ista 6-mestna števila v oblikovanju in prilagajanju zakonov poleg tega pa lahko svobodno dodajo še svoja števila (Bobek 2002 70) Povprečne carine v Evropski uniji so primerno nizke saj je Evropska unija dejavno sodelovala pri GATT-ovih pogajanjih (Bobek 1999) 212 Protidumpinški ukrepi O dumpingu govorimo takrat kadar določeno gospodarstvo ob vzpodbudi svojih podjetnikov prekorači mednarodno sprejeta načela o trgovanju in s tem povzroči škodo neki drugi državi (Kenda 1993 70) Protidumpinški ukrepi so zajeti v VI Členu GATT in elaborirani v Protidumpinškem kodeksu ki je bil revidiran med Tokijskim krogom pogajanj (1973-1979)(Bobek 2002 79) Za uvedbo protidumpinških ukrepov (ob preiskavi opravljeni skladno s postopkom) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji - da dumping obstaja (proizvod je predmet dumpinškega izvoza) - da dumping že povzroča škodo ali vsaj grozi s povzročitvijo znatne škode neki panogi - da je nastala ali je grozeča škoda v vzročni povezavi z dumpinškim izvozom - da je uvedba zaščitnih ukrepov v interesu skupnosti (Špec in Turk 2000 109)

10

V Evropski uniji dumping kot oblika nepoštene trgovine sam po sebi ni prepovedan dopuščeno pa je da se države uvoznice proti njemu borijo z določenimi zaščitnimi ukrepi kot so dajatve ali cenovne zaveze 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju Subvencije so ena izmed oblik nepoštene trgovinske prakse Poznamo izvozno in domačo subvencijo Izvozno subvencijo prejme izvoznik le za izvoženo količino Domača subvencija pa se izplača proizvajalcu za vso proizvodnjo ne glede na to ali je namenjena izvozu ali domačemu trgu (Bobek 2002 81) Pri izvoznem subvencioniranju ne gre le za plačila v denarju (čiste subvencije) temveč je določeni panogi lahko pomoč nudena tudi v kakšni drugačni obliki (oprostitev dajatve ali njeno povračilo poseben dobavni režim in dosegljivost materialov in podobno) kar pa je težko ugotavljati in še težje dokazati (Špec in Turk 2000 109) Izvozne subvencije povzročajo da izvozniki na tujem trgu prodajajo po nižji ceni kot doma ali pa celo po nižji ceni kot so stroški proizvodnje Zato pravila GATWTO smatrajo tako prakso za nelojalno če povzroča materialno izgubo proizvajalcem v državi uvoznici VI Člen dovoljuje državam uvoznicam povračilne ukrepe katerih stopnja pa ne sme presegati stopnje subvencioniranja (Bobek 2002 81) 214 Kvote Kvote so ena najpogostejših količinskih omejitev v mednarodni menjavi Pogosto jo uporabljajo za nadzor uvoza osnovnega potrošnega blaga npr tekstila oblačilnih izdelkov Uvozna kvota je lahko splošna ndash uporablja se za ves uvoz določenega proizvoda ne glede na izvor Kvote so lahko tudi bilateralne oziroma dvostranske Vlade izdajo dovoljenja uvoznikom Z njimi dovoljujejo uvoz določene količine nekega proizvoda XI člen GATT-a nasprotuje vsem oblikam količinskih omejitev v trgovini razen v posebnih okoliščinah (Bobek 2002 84) Evropska unija trenutno ne uporablja količinske omejitve le pri uvozu jekla in tekstila Poleg teh količinskih omejitev pa se v Evropski uniji uporabljajo tudi določeni nadzorni ukrepi (predhodna dovoljenja dvojna kontrola) s katerimi se spremlja dogajanje na trgu 215 Drugi instrumenti SZTP Prostovoljne izvozne omejitve Samoomejitveni ukrepi pri izvozu so dogovori s katerimi vlada uvozne države pri tujih izvoznikih doseže raquoprostovoljnolaquo omejitev izvoza v to državo Uvozne omejitve kot prikrit način zaščite domačega gospodarstva pred tujim uvozom danes uporabljajo zlasti velike države ZDA je sprejem samoomejitvenih ukrepov pri izvozu dosegla pri azijskih in drugih izvoznikih na trge ZDA vse od konca leta 1960 (Pugel and Lindert 2000 147)

11

Monitoring tretjih držav Z monitoringom tretjih držav Komisija zasleduje aktivnosti v tretjih državah ki jih te izvajajo za zaščito domače proizvodnje V primerih kjer so države članice Evropske unije in industrija neposredni udeleženci v preiskavah je Komisija razvila naslednjo prakso 1 Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vse tretjih državah 2 Svetovanje državam članicam in industriji v zvezi z udeležbo v preiskavah ki so jih sprožile tretje države Še posebej to vključuje zagotovila da so odgovori držav članic koherentni s pravili WTO in pravili pomoči v EU 3 Zagotoviti da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila WTO (Bobek in Živko 2002 36) Odstranjevanje trgovinskih ovir Veliko držav uporablja za preprečevanje oziroma omejevanje uvoza v državo različne finančne ali nefinančne ovire Te ovire so lahko kvote uvozne dajatve monetarne kontrole (nadzor menjalniških tečajev restrikcije plačilhellip) omejevanje uvoznih kanalov (za uvoz je odprtih le nekaj letališčhellip) protidumpinške uredbe administrativne in tehnične ovire (potrebna fumigacijahellip) Podjetja v Evropski uniji so najpomembnejše ovire razvrstila v tri glavne skupine - tehnični standardi in predpisi administrativne ovire in formalnosti na meji - transportni predpisi davki - kontrola trga javne nabave in izvajanje zakonov EU (Bobek in Živko 2002 37) Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU ali na posamezna področja EU ali na posamezni industrijski sektor da se upravičijo ukrepi ki jih predvideva Uredba Če trgovinske ovire vplivajo na notranji trg EU mora trgovinsko združenje ki predstavlja večji del ogroženega sektorja ali država članica vložiti pritožbo(Bobek in Živko 2002 37) Če rezultati preiskav pokažejo obstoj trgovinskih ovir vlada prizadete države začne s pogovori oziroma pogajanji z vlado druge države (Bobek 2002 83) Možni rezultati so - v kolikor tretja država odpravi trgovinske ovire se postopek ustavi izvedbo nadzoruje Komisija - razreševanje sporov pri WTO ali po drugih sporazumih - v nekaterih primerih je potreben mednarodni sporazum postopek je ustavljen s pričetkom pogajanj ki vodijo do sprejetja sporazuma med EU in tretjimi državami (Bobek in Živko 2002 37)

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

9

Drugi instrumenti - prostovoljne izvozne omejitve - monitoring tretjih držav - odstranjevaje trgovinskih ovir - ukrepi pospeševanja izvoza - trgovinske sankcije - reševanje trgovinskih sporov (WTO) Zunanjetrgovinski sporazumi - sporazumi o prosti trgovini - splošna shema preferencialov - sektorski sporazumi

211 Carinska tarifa Carinska tarifa je sistematično urejen seznam blaga ki vsebuje tarifne oznake tarifna imena in carinske stopnje Sestoji iz Zakona o carinski tarifi in carinske tarife v ožjem pomenu besede Carinska tarifa je pravzaprav cenik za plačevanje carin (Špec Turk 2000) Carinska tarifa je sestavljena iz 21 oddelkov ki jih označujemo z rimskimi številkami (I-XXI) in 97 poglavij (1-97) Osnova Kombinirane nomenklature ki jo uporablja EU in tako tudi Slovenija je Konvencija o Harmoniziranem sistemu (HS) razvrščanja in označevanja blaga Upravlja jo Svetovna carinska organizacija (WCO ndash World Customs Organisation) v Bruslju Harmonizirani sistem je šestmesten Podpisnice konvencije HS so obvezane uporabljati ista 6-mestna števila v oblikovanju in prilagajanju zakonov poleg tega pa lahko svobodno dodajo še svoja števila (Bobek 2002 70) Povprečne carine v Evropski uniji so primerno nizke saj je Evropska unija dejavno sodelovala pri GATT-ovih pogajanjih (Bobek 1999) 212 Protidumpinški ukrepi O dumpingu govorimo takrat kadar določeno gospodarstvo ob vzpodbudi svojih podjetnikov prekorači mednarodno sprejeta načela o trgovanju in s tem povzroči škodo neki drugi državi (Kenda 1993 70) Protidumpinški ukrepi so zajeti v VI Členu GATT in elaborirani v Protidumpinškem kodeksu ki je bil revidiran med Tokijskim krogom pogajanj (1973-1979)(Bobek 2002 79) Za uvedbo protidumpinških ukrepov (ob preiskavi opravljeni skladno s postopkom) morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji - da dumping obstaja (proizvod je predmet dumpinškega izvoza) - da dumping že povzroča škodo ali vsaj grozi s povzročitvijo znatne škode neki panogi - da je nastala ali je grozeča škoda v vzročni povezavi z dumpinškim izvozom - da je uvedba zaščitnih ukrepov v interesu skupnosti (Špec in Turk 2000 109)

10

V Evropski uniji dumping kot oblika nepoštene trgovine sam po sebi ni prepovedan dopuščeno pa je da se države uvoznice proti njemu borijo z določenimi zaščitnimi ukrepi kot so dajatve ali cenovne zaveze 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju Subvencije so ena izmed oblik nepoštene trgovinske prakse Poznamo izvozno in domačo subvencijo Izvozno subvencijo prejme izvoznik le za izvoženo količino Domača subvencija pa se izplača proizvajalcu za vso proizvodnjo ne glede na to ali je namenjena izvozu ali domačemu trgu (Bobek 2002 81) Pri izvoznem subvencioniranju ne gre le za plačila v denarju (čiste subvencije) temveč je določeni panogi lahko pomoč nudena tudi v kakšni drugačni obliki (oprostitev dajatve ali njeno povračilo poseben dobavni režim in dosegljivost materialov in podobno) kar pa je težko ugotavljati in še težje dokazati (Špec in Turk 2000 109) Izvozne subvencije povzročajo da izvozniki na tujem trgu prodajajo po nižji ceni kot doma ali pa celo po nižji ceni kot so stroški proizvodnje Zato pravila GATWTO smatrajo tako prakso za nelojalno če povzroča materialno izgubo proizvajalcem v državi uvoznici VI Člen dovoljuje državam uvoznicam povračilne ukrepe katerih stopnja pa ne sme presegati stopnje subvencioniranja (Bobek 2002 81) 214 Kvote Kvote so ena najpogostejših količinskih omejitev v mednarodni menjavi Pogosto jo uporabljajo za nadzor uvoza osnovnega potrošnega blaga npr tekstila oblačilnih izdelkov Uvozna kvota je lahko splošna ndash uporablja se za ves uvoz določenega proizvoda ne glede na izvor Kvote so lahko tudi bilateralne oziroma dvostranske Vlade izdajo dovoljenja uvoznikom Z njimi dovoljujejo uvoz določene količine nekega proizvoda XI člen GATT-a nasprotuje vsem oblikam količinskih omejitev v trgovini razen v posebnih okoliščinah (Bobek 2002 84) Evropska unija trenutno ne uporablja količinske omejitve le pri uvozu jekla in tekstila Poleg teh količinskih omejitev pa se v Evropski uniji uporabljajo tudi določeni nadzorni ukrepi (predhodna dovoljenja dvojna kontrola) s katerimi se spremlja dogajanje na trgu 215 Drugi instrumenti SZTP Prostovoljne izvozne omejitve Samoomejitveni ukrepi pri izvozu so dogovori s katerimi vlada uvozne države pri tujih izvoznikih doseže raquoprostovoljnolaquo omejitev izvoza v to državo Uvozne omejitve kot prikrit način zaščite domačega gospodarstva pred tujim uvozom danes uporabljajo zlasti velike države ZDA je sprejem samoomejitvenih ukrepov pri izvozu dosegla pri azijskih in drugih izvoznikih na trge ZDA vse od konca leta 1960 (Pugel and Lindert 2000 147)

11

Monitoring tretjih držav Z monitoringom tretjih držav Komisija zasleduje aktivnosti v tretjih državah ki jih te izvajajo za zaščito domače proizvodnje V primerih kjer so države članice Evropske unije in industrija neposredni udeleženci v preiskavah je Komisija razvila naslednjo prakso 1 Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vse tretjih državah 2 Svetovanje državam članicam in industriji v zvezi z udeležbo v preiskavah ki so jih sprožile tretje države Še posebej to vključuje zagotovila da so odgovori držav članic koherentni s pravili WTO in pravili pomoči v EU 3 Zagotoviti da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila WTO (Bobek in Živko 2002 36) Odstranjevanje trgovinskih ovir Veliko držav uporablja za preprečevanje oziroma omejevanje uvoza v državo različne finančne ali nefinančne ovire Te ovire so lahko kvote uvozne dajatve monetarne kontrole (nadzor menjalniških tečajev restrikcije plačilhellip) omejevanje uvoznih kanalov (za uvoz je odprtih le nekaj letališčhellip) protidumpinške uredbe administrativne in tehnične ovire (potrebna fumigacijahellip) Podjetja v Evropski uniji so najpomembnejše ovire razvrstila v tri glavne skupine - tehnični standardi in predpisi administrativne ovire in formalnosti na meji - transportni predpisi davki - kontrola trga javne nabave in izvajanje zakonov EU (Bobek in Živko 2002 37) Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU ali na posamezna področja EU ali na posamezni industrijski sektor da se upravičijo ukrepi ki jih predvideva Uredba Če trgovinske ovire vplivajo na notranji trg EU mora trgovinsko združenje ki predstavlja večji del ogroženega sektorja ali država članica vložiti pritožbo(Bobek in Živko 2002 37) Če rezultati preiskav pokažejo obstoj trgovinskih ovir vlada prizadete države začne s pogovori oziroma pogajanji z vlado druge države (Bobek 2002 83) Možni rezultati so - v kolikor tretja država odpravi trgovinske ovire se postopek ustavi izvedbo nadzoruje Komisija - razreševanje sporov pri WTO ali po drugih sporazumih - v nekaterih primerih je potreben mednarodni sporazum postopek je ustavljen s pričetkom pogajanj ki vodijo do sprejetja sporazuma med EU in tretjimi državami (Bobek in Živko 2002 37)

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

10

V Evropski uniji dumping kot oblika nepoštene trgovine sam po sebi ni prepovedan dopuščeno pa je da se države uvoznice proti njemu borijo z določenimi zaščitnimi ukrepi kot so dajatve ali cenovne zaveze 213 Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju Subvencije so ena izmed oblik nepoštene trgovinske prakse Poznamo izvozno in domačo subvencijo Izvozno subvencijo prejme izvoznik le za izvoženo količino Domača subvencija pa se izplača proizvajalcu za vso proizvodnjo ne glede na to ali je namenjena izvozu ali domačemu trgu (Bobek 2002 81) Pri izvoznem subvencioniranju ne gre le za plačila v denarju (čiste subvencije) temveč je določeni panogi lahko pomoč nudena tudi v kakšni drugačni obliki (oprostitev dajatve ali njeno povračilo poseben dobavni režim in dosegljivost materialov in podobno) kar pa je težko ugotavljati in še težje dokazati (Špec in Turk 2000 109) Izvozne subvencije povzročajo da izvozniki na tujem trgu prodajajo po nižji ceni kot doma ali pa celo po nižji ceni kot so stroški proizvodnje Zato pravila GATWTO smatrajo tako prakso za nelojalno če povzroča materialno izgubo proizvajalcem v državi uvoznici VI Člen dovoljuje državam uvoznicam povračilne ukrepe katerih stopnja pa ne sme presegati stopnje subvencioniranja (Bobek 2002 81) 214 Kvote Kvote so ena najpogostejših količinskih omejitev v mednarodni menjavi Pogosto jo uporabljajo za nadzor uvoza osnovnega potrošnega blaga npr tekstila oblačilnih izdelkov Uvozna kvota je lahko splošna ndash uporablja se za ves uvoz določenega proizvoda ne glede na izvor Kvote so lahko tudi bilateralne oziroma dvostranske Vlade izdajo dovoljenja uvoznikom Z njimi dovoljujejo uvoz določene količine nekega proizvoda XI člen GATT-a nasprotuje vsem oblikam količinskih omejitev v trgovini razen v posebnih okoliščinah (Bobek 2002 84) Evropska unija trenutno ne uporablja količinske omejitve le pri uvozu jekla in tekstila Poleg teh količinskih omejitev pa se v Evropski uniji uporabljajo tudi določeni nadzorni ukrepi (predhodna dovoljenja dvojna kontrola) s katerimi se spremlja dogajanje na trgu 215 Drugi instrumenti SZTP Prostovoljne izvozne omejitve Samoomejitveni ukrepi pri izvozu so dogovori s katerimi vlada uvozne države pri tujih izvoznikih doseže raquoprostovoljnolaquo omejitev izvoza v to državo Uvozne omejitve kot prikrit način zaščite domačega gospodarstva pred tujim uvozom danes uporabljajo zlasti velike države ZDA je sprejem samoomejitvenih ukrepov pri izvozu dosegla pri azijskih in drugih izvoznikih na trge ZDA vse od konca leta 1960 (Pugel and Lindert 2000 147)

11

Monitoring tretjih držav Z monitoringom tretjih držav Komisija zasleduje aktivnosti v tretjih državah ki jih te izvajajo za zaščito domače proizvodnje V primerih kjer so države članice Evropske unije in industrija neposredni udeleženci v preiskavah je Komisija razvila naslednjo prakso 1 Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vse tretjih državah 2 Svetovanje državam članicam in industriji v zvezi z udeležbo v preiskavah ki so jih sprožile tretje države Še posebej to vključuje zagotovila da so odgovori držav članic koherentni s pravili WTO in pravili pomoči v EU 3 Zagotoviti da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila WTO (Bobek in Živko 2002 36) Odstranjevanje trgovinskih ovir Veliko držav uporablja za preprečevanje oziroma omejevanje uvoza v državo različne finančne ali nefinančne ovire Te ovire so lahko kvote uvozne dajatve monetarne kontrole (nadzor menjalniških tečajev restrikcije plačilhellip) omejevanje uvoznih kanalov (za uvoz je odprtih le nekaj letališčhellip) protidumpinške uredbe administrativne in tehnične ovire (potrebna fumigacijahellip) Podjetja v Evropski uniji so najpomembnejše ovire razvrstila v tri glavne skupine - tehnični standardi in predpisi administrativne ovire in formalnosti na meji - transportni predpisi davki - kontrola trga javne nabave in izvajanje zakonov EU (Bobek in Živko 2002 37) Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU ali na posamezna področja EU ali na posamezni industrijski sektor da se upravičijo ukrepi ki jih predvideva Uredba Če trgovinske ovire vplivajo na notranji trg EU mora trgovinsko združenje ki predstavlja večji del ogroženega sektorja ali država članica vložiti pritožbo(Bobek in Živko 2002 37) Če rezultati preiskav pokažejo obstoj trgovinskih ovir vlada prizadete države začne s pogovori oziroma pogajanji z vlado druge države (Bobek 2002 83) Možni rezultati so - v kolikor tretja država odpravi trgovinske ovire se postopek ustavi izvedbo nadzoruje Komisija - razreševanje sporov pri WTO ali po drugih sporazumih - v nekaterih primerih je potreben mednarodni sporazum postopek je ustavljen s pričetkom pogajanj ki vodijo do sprejetja sporazuma med EU in tretjimi državami (Bobek in Živko 2002 37)

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

11

Monitoring tretjih držav Z monitoringom tretjih držav Komisija zasleduje aktivnosti v tretjih državah ki jih te izvajajo za zaščito domače proizvodnje V primerih kjer so države članice Evropske unije in industrija neposredni udeleženci v preiskavah je Komisija razvila naslednjo prakso 1 Monitoring razvoja obrambnih trgovinskih ukrepov v vse tretjih državah 2 Svetovanje državam članicam in industriji v zvezi z udeležbo v preiskavah ki so jih sprožile tretje države Še posebej to vključuje zagotovila da so odgovori držav članic koherentni s pravili WTO in pravili pomoči v EU 3 Zagotoviti da tretje države pri izvajanju preiskav izpolnjujejo pravila WTO (Bobek in Živko 2002 36) Odstranjevanje trgovinskih ovir Veliko držav uporablja za preprečevanje oziroma omejevanje uvoza v državo različne finančne ali nefinančne ovire Te ovire so lahko kvote uvozne dajatve monetarne kontrole (nadzor menjalniških tečajev restrikcije plačilhellip) omejevanje uvoznih kanalov (za uvoz je odprtih le nekaj letališčhellip) protidumpinške uredbe administrativne in tehnične ovire (potrebna fumigacijahellip) Podjetja v Evropski uniji so najpomembnejše ovire razvrstila v tri glavne skupine - tehnični standardi in predpisi administrativne ovire in formalnosti na meji - transportni predpisi davki - kontrola trga javne nabave in izvajanje zakonov EU (Bobek in Živko 2002 37) Trgovinske ovire morajo vplivati na celotno EU ali na posamezna področja EU ali na posamezni industrijski sektor da se upravičijo ukrepi ki jih predvideva Uredba Če trgovinske ovire vplivajo na notranji trg EU mora trgovinsko združenje ki predstavlja večji del ogroženega sektorja ali država članica vložiti pritožbo(Bobek in Živko 2002 37) Če rezultati preiskav pokažejo obstoj trgovinskih ovir vlada prizadete države začne s pogovori oziroma pogajanji z vlado druge države (Bobek 2002 83) Možni rezultati so - v kolikor tretja država odpravi trgovinske ovire se postopek ustavi izvedbo nadzoruje Komisija - razreševanje sporov pri WTO ali po drugih sporazumih - v nekaterih primerih je potreben mednarodni sporazum postopek je ustavljen s pričetkom pogajanj ki vodijo do sprejetja sporazuma med EU in tretjimi državami (Bobek in Živko 2002 37)

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

12

Ukrepi pospeševanja izvoza Razlogi zakaj podjetja potrebujejo izvozno podporo in zakaj jo zagotavljajo javne organizacije so sledeči (Seringhaus and Rosson 1991 6) - naraščajoč pomen mednarodne menjave - naraščanje intenzivnosti mednarodne konkurence - potreba po vključitvi v proces globalne ekspanzije tako v trgovini z blagom kot tudi v storitvenem sektorju - potreba po krepitvi domačega gospodarstva V državah v razvoju je koncept pospeševanja izvoza predvsem instrument za doseganje gospodarskega razvoja v razvitih deželah pa je namen programov za pospeševanje izvoza povečanje konkurenčne prednosti Med aktivnosti za pospeševanje izvoza lahko štejemo - zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja pri sklepanju mednarodnih gospodarskih sporazumov in pri dogovarjanju o pogojih vstopa v mednarodne povezave - usklajevanje zakonodaje z državami ciljnih izvoznih trgov - promocijske aktivnosti državnih institucij organiziranje sejmov promocijski materiali pošiljanje gospodarskihdržavnih delegacij v tujino predstavitve na mednarodnih srečanjih - delovanje diplomatskih in konzularnih predstavništev na poslovnem področju - aktivno članstvo v mednarodnih gospodarskih združenjih in institucijah (Bobek 2002 95) Trgovinske sankcije Trgovinske sankcije so ene izmed gospodarskih sankcij ki imajo velik vpliv na zaostrovanje oziroma celo prekinitev trgovinskih in finančnih povezav med državami Med trgovinske sankcije spadajo kvote trgovinske prepovedi (embargo) povišanje carinskih stopenj Največja škoda sankcionirani državi se povzroči z embargom na tiste izdelke od katerih je sankcionirana država najbolj odvisna (energija nekatere kovine in izdelki visoke tehnologije) (Bobek in Živko 2002 39) 216 Zunanjetrgovinski sporazumi Pravna podlaga za urejanje odnosov držav izven Skupnosti je 210 člen Rimske pogodbe Zunanjetrgovinske sporazume v grobem delimo na naslednje tipe (Bobek in Živko 2002 45) - preferencialni in nepreferncialni trgovinski sporazumi (zajemajo trgovinsko menjavo s tretjimi državami) - sporazumi o gospodarskem sodelovanju (poleg trgovinske menjave urejajo

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

13

tudi sodelovanje na področju financ sociale transportahellip) - pridružitveni sporazumi (pomenijo prehodno stopnjo pred polnopravnim vstopom v Evropsko unijo) - sporazumi o pristopu Splošna shema preferencialov Splošna shema preferencialov (Generalized System of Preferences ndash GSP) je enoten pojem za osem različnih shem carinskih ugodnosti ki jih 32 razvitih držav enostransko priznava na uvoz blaga iz držav v razvoju Poleg članic Evropske unije jih priznavajo še Švica Norveška ZDA Kanada Japonska Avstralija in Nova Zelandija (Špec in Turk 2000 127) Eno izmed najpomembnejših meril za priznavanje GSP-a je bruto nacionalni prihodek na prebivalca Trenutno je na seznamu možnih držav upravičenk do GSP-a 179 držav ki so naštete v Uredbi Sveta (ES) št 9802005 ndash Dodatek I Država upravičenka se izloči iz sheme GSP kadar jo Svetovna banka tri leta zapored uvrsti med države z visokim dohodkom Proizvodi ki so vključeni v splošno shemo preferencialov se ločijo na dve kategoriji - neobčutljivi proizvodi in - občutljivi proizvodi Za neobčutljive proizvode so carinske stopnje ukinjene in se zanje uporablja stopnja 0 Za občutljive proizvode pa so predvidene le ugodnosti Pogoj za priznavanje ugodnosti je da so s poreklom iz države prejemnice ugodnosti ali s poreklom iz države vključene v eno regionalnih skupin znotraj splošne sheme preferncialov ki se ji dopušča regionalna kumulacija Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji - proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov - biti mora s poreklom - spremljati ga mora dokazilo o poreklu (obrazec A ali izjava izvoznika na računu) - izpolnjen mora biti pogoj o direktnem prevozu (Strle 2006 16) Sporazumi o prosti trgovini Sporazumi o prosti trgovini ki jih je Evropska unija sklenila so - ostanek sedanjega sistema pan-evropske kumulacije (PEK) Švica ndash industrijski izdelki Liechtenstein Islandija Norveška Bolgarija Romunija Turčija ndash industrijski izdelki - zahodno balkanske države Makedonija Hrvaška - sredozemske države Alžirija Tunizija Maroko Palestina Egipt Jordanija Libanon Sirija Izrael Turčija ndash kmetijski izdelkiM - sporazumi z drugimi državami Andora Ferski otoki ACP države Južna Afrika Mehika Čile (Generalni carinski urad 2004)

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

14

Evropska unija enostransko priznava carinske ugodnosti - prekomorskim državam in teritorijem (OCT) - državam Afrike Karibov in Pacifika (ACP države) s programom Everything but Arms iniative - EBA - zahodno balkanskim državam (Albaniji Bosni in Hercegovini Srbiji Kosovem in Črni Gori) - državam v razvoju (države v okviru GSP) (TIPO) Sektorski sporazumi Evropska unija daje velik pomen trgovanju v sektorjih ki so zanjo ključnega pomena Sektorji ki so ključnega pomena za Evropsko unijo so - storitve - e-poslovanje - javna naročila - kmetijstvo - jeklarstvo - neželezni kovinski sektor - tekstil in oblačila - avtomobilski sektor - ladjedelništvo - kemični sektor - civilno letalstvo - strojništvo - elektronika V nekaterih sektorjih si Evropska unija v okviru WTO prizadeva za liberalizacijo trgovine nekaj sektorjev pa je predmet takšne ali drugačne zaščite (GZS 2003) 22 Carinska unija S podpisom Sporazuma o ustanovitvi EGS v Rimu (leta 1957) so bili podani tudi temelji za carinsko unijo V sporazumu so opredeljeni pogoji za prost pretok blaga znotraj enotnega carinskega prostora - 9 člen sporazuma odpravlja carine in druge dajatve s podobnim ali enakim učinkom - količinske omejitve in ukrepi s podobnim učinkom so prepovedani s 30 členom - 95 člen pa prepoveduje davke ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic (Bobek in Živko 2002 32) Leta 1968 je bila trgovinska menjava znotraj Skupnosti oproščena carin in količinskih omejitev za uvoz in izvoz S tem pa niso bile odpravljene prav vse trgovinske ovire kot so dajatve z enakim učinkom kot carine in ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve Kljub temu pa se je zaradi omogočenega prostega pretoka blaga gospodarski rezultat trgovanja med tedanjimi članicami Skupnosti zelo povečal

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

15

Pogoji prostega trgovanja z blagom v okviru carinske unije med državami članicami ne veljajo na splošno ampak veljajo le za blago ki - je po poreklu iz držav članic Evropskih skupnosti ali - je uvoženo iz tretje države in je v eni od držav Evropskih skupnosti sproščeno v prost promet Za blago ki se je v Evropski skupnosti sprostilo v prost promet se šteje tisto blago za katero so bile v eni od držav članic opravljene uvozne formalnosti in obračunane carinske ter druge uvozne dajatve Če je bilo blago ob uvozu iz kakršnegakoli vzroka deležno popolne ali delne oprostitve plačila uvoznih dajatev takšnega blaga ni mogoče šteti za sproščenega v prost promet (Ferlinc 2003)

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

16

3 EVROPSKA UNIJA IN DRŽAVE V RAZVOJU Države v razvoju Razlika med najmanj in najbolj razvitimi državami na svetu je zelo velika Ta razlika se nanaša tako na gospodarske socialne politične kot tudi ostale razlike Mednarodni denarni sklad je med najmanj razvite države uvrstil 49 držav od katerih jih je kar 39 iz skupine ACP držav Najmanj razvite države sveta predstavljajo 105 svetovne populacije kar pomeni 6105 milijonov ljudi Večina najmanj razvitih držav je bila mnogo let pod kolonialnimi oblastmi in s tem tudi brez lastne ekonomske osnove zaradi česar so se po pridobitvi neodvisnosti znašle v ekonomsko zelo težkem položaju Skupna značilnost držav v razvoju pa je revščina velika zadolženost nizka gospodarska rast nepismenost in odvisnost od razvitih držav Bogate države realizirajo 80 svetovne trgovine 85 direktnih investicij in 95 vseh stroškov za raziskave (RampD) Na drugi strani pa število revnih in obubožanih v svetu absolutno narašča leta 1993 jih je bilo 13 milijarde 15 milijarde jih nima dostopa do neoporečne pitne vode 2 milijardi nimata zagotovljenega temeljnega zdravstva več kot milijarda je nepismenih V 80 letih je življenjski standard padel v petini držav sveta prav življenjski pogoji teh 20 človeštva pa naj bi bila temeljna prioritetna naloga skupnosti Na začetku 21 stoletja ni več klasične razlike med Vzhodom in Zahodom Severom in Jugom ampak ostaja razlika med bogatimi in obrobnimi (Kenda in Bobek 2003 282) Po statističnih podatkih se v sedanjem času več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan kar pomeni da razlike med razvitimi in nerazvitimi državami niso več le socialni problem temveč tudi problem ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva Da bi se zagotovila stabilnost svetovnega gospodarstva se Mednarodni gospodarski sklad trudi zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi državami sveta ter tako za države v razvoju kot razvite države predlaga različne ukrepe (Kenda in Bobek 2003 283) a) za dežele v razvoju predlaga - makroekonomsko stabilnost in s tem ugodne pogoje za investiranje in varčevanje - vodenje navzven usmerjene in odprte zunanjetrgovinske politike - strukturno preobrazbo s spodbudami za večjo domačo konkurenco - učinkovito vodenje državnih institucij in vlade - večja vlaganja v izobrazbo vzgojo raziskave in razvoj - zdravo upravljanje zunanjega dolga ki zagotavlja vire za razvoj b) za razvite dežele predlaga - enostransko odpravo uvoznih preprek za najrevnejše dežele - spodbudo zasebnega kapitala zlasti neposrednih tujih investicij v manj razvite dežele - olajšave pri vračanju dolgov zadolženih in revnih dežel - povečanje uradne razvojne pomoči ta je pomoč v razvitih deželah v letu 1998 padla od ciljnih 070 na 024 BDP

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

17

Zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti držav v razvoju bi lahko bil izvoz Pri konkuriranju na svetovnem tržišču izvozna podjetja prihajajo v kontakt s tujo tehnologijo in novimi načini proizvodnje kar jim lahko pomaga pri povečanju svoje produktivnosti Ta način so raziskovalci poimenovali raquoUčenje z izvozomlaquo (Development gateway 2005) Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov njihovi dostop do finančnih institucij do novih tehnologij ali zdravil pa je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični Pritiski kmetijske politike razvitih držav so taki da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju Kot so izračunali v Oxfamu bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko Vzhodno Azijo Južno Azijo in latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi (Borovšek 2006) Res je da uvozne restrikcije zahodnih držav pomembno vplivajo na izvozne priložnosti držav v razvoju vendar tudi omejitve znotraj samih držav v razvoju pomembno vplivajo na zmanjšanje izvoza Posebej je potrebno omeniti tako imenovane raquone-tarifne omejitvelaquo Primeri takšnih omejitev ki ovirajo izvoz so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj slaba carinska administracija in včasih celo neformalna plačila za zagotovitev pravočasnih izvoznih procesov Primeri ki smo jih našteli so omejitve ki povišujejo izvozne stroške in prav tako tudi riziko (Development gateway 2005) Pomoč EU državam v razvoju Evropska unija je kot največja trgovinska velesila zelo pomemben akter na globalnem tržišču In kot takšna velesila že desetletja nudi pomoč državam v razvoju v obliki ugodnejših trgovinskih pogojev kot neposredno finančno pomoč ter kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom (boj proti revščini razvoj demokracije boj za človekove pravicehellip) Evropska unija prispeva približno polovico vseh sredstev ki jih mednarodna skupnost namenja državam v razvoju V letu 2005 je komisija članice Evropske unije pozvala naj okrepijo razvojno pomoč in tako dosežejo cilj ki je do leta 2015 v ta namen kolektivno zagotoviti 07 odstotka bruto nacionalnega prihodka povezave Po okvirnih izračunih bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 Evropska unija namenila skoraj 67 milijard evrov leta 2015 pa več kot 90 milijard Z razvojno pomočjo skuša EU v državah v razvoju ustvariti razmere v katerih bodo lahko države na dolgi rok same zagotavljale osnovne pogoje za razvoj in blaginjo svojih prebivalcev Pomoč je med drugim namenjena zagotavljanju hrane in čiste vode povečanju možnosti za izobraževanje projektom na področju zdravstvenega varstva zaposlovanju izgradnji infrastrukture vključevanju v globalne trgovinske trge izgradnji institucij in varovanju okolja (Mladina on-line 2005)

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

18

Evropska unija ima skupno osem ciljev ki jih želi doseči do leta 2015 in to so 1 zmanjšati revščino in lakoto na polovico 2 vsem otrokom sveta omogočiti osnovno izobrazbo 3 spodbuditi enakopravnost spolov 4 zmanjšati umrljivost otrok za dve tretjini 5 izboljšati zdravje mater 6 boj proti aidsu malariji in drugim boleznim 7 zagotoviti trajnostni razvoj in 8 razviti globalno partnerstvo

Kljub vsem naporom ki jih tako Evropska unija kot ostale razvite države vlagajo za izboljšanje razmer v najmanj razvitih državah sveta je življenjski standard upadel v 32 od 49 najmanj razvitih držav Veliko nam pove tudi podatek da se je v zadnjih 25 letih le eni državi uspelo prebiti iz skupine najmanj razvitih To je bila leta 1984 Botswana (Europaeuint 2001) 31 ACP Države Skupina afriških pacifiških in karibskih držav se je izoblikovala s konvencijo Yaounde Skupina ACP držav leži na različnih delih sveta in pokrivajo obširna geografska področja ACP države trenutno sestavlja 79 držav od tega 48 afriških 16 karibskih in 15 pacifiških

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

19

TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH

Afrika Karibi Pacifik Angola Antigva in Barbuda Cookovi otoki Benin Bahami Vzhodni Timor Bocvana Barbados Fidži Burkina Faso Belize Kiribati Burundi Dominika Marshallovi otoki Centralno Afriška republika Dominikanska republika Mikronezija Čad Grenada Nauru Džibuti Gvajana Niue Ekvatorialna Gvineja Haiti Palau Eritreja Jamajka Papua Nova Gvineja Etiopija Kuba 1 Samoa Gabon Saint Kitts in Nevis Salamonovi otoki Gambija Santa Lucija Tonga Gana Saint Vincent Tuvalu Gvineja Surinam Vanuatu Gvineja Bissau Trinidad in Tobago Kenija Kamerun Komori Kongo rep Kongo dem rep Lesoto Liberija Madagaskar Malavi Mali Mavretanija Mauritius Mozambik Namibija Niger Nigerija Ruanda Sao Tome in Principe Senegal Sejšeli Sierra Leone Slonokoščena obala Somalija Južna Afrika 2 Sudan Svazi Tanzanija Togo Uganda Zambija Zelenortski otoki Zimbabve

Opombe = z zvezdico označene države spadajo med najmanj razvite države na svetu (podatki povzeti iz Least development countries (LDC) introduction [httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm]

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

20

1 = Kuba je članica ACP skupine vendar ni podpisala Cotonovskega sporazuma 2 = Južna Afrika je članica ACP skupine in je podpisala Cotonovski sporazum vendar je pomoč Južni Afriki zagotovljena iz EU proračuna in ne iz Evropskega denarnega sklada Velikost in ekonomska razvitost teh držav sta zelo različni kljub temu pa je potrebno omeniti da je 40 držav iz te skupine še vedno označenih za manj razvite države kar pomeni da imajo dohodek na prebivalca manjši od 300 USD TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV (vključno z Južno Afriko) Kazalci Leto Število prebivalcev 2003 7363 mio Površina (1000 km2) 2004 49386 Bruto domači proizvod (BDP) 2004 472 mio euro BDP na prebivalca 2003 641 euro Odstotek izvoza v BDP 2004 279

Simboli BDP = bruto domači proizvod Vir DG TRADE 2005 Skupina ACP sestavljena iz držav ki so v mnogih pogledih zelo različne ima kljub vsemu veliko skupnih interesov Oblikovana na principih solidarnosti in enotnosti je skupina ACP držav navkljub svoji različnosti vzdrževala visoko raven stikov in sposobnosti zaščite svojih interesov v odnosih z državami evropske skupnosti vse do danes (Mihevc 2004) 311 Zunanjetrgovinska usmeritev ACP držav Skupna trgovina ACP držav s svetom je zelo naraščala v letih 1950-1980 Ta rast v mednarodni menjavi se je končala nekje po letu 1980 in od takrat dalje je razkorak med razvojem ACP držav in razvitim svetom vse večji Po podatkih pridobljenih iz DG Trade (2005) je izvoz ACP držav na svetovno tržišče leta 2000 znašal 122856 mio EUR do leta 2002 je padel na 116760 mio EUR v letu 2004 pa je zaznati ponovno rast ki je dosegla 131745 mio EUR Natančen prikaz blagovne menjave ACP držav s svetom v letih 2000 - 2004 je prikazan v Tabeli 4 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) - MENJAVA S SVETOM V MIO euro Leto Uvoz Letni Izvoz Letni Bilanca Uvoz +

Izvoz 2000 2001 2002 2003 2004

116 184 121 768 121 708 126 220 139 062

48

-01 37

102

122 856 116 289 113 863 116 760 131 745

-53 -21

25 128

6 673 -5 480 -7 845 -9 459 -7 317

239 040 238 058 235 570 242 980 270 808

Povprečna letna rast

46 18 32

Vir DG Trade 2005

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

21

V nadaljevanju si bomo na kratko ogledali gospodarsko usmerjenost posameznih regij znotraj ACP skupine - Afriške države se počasi usmerjajo k diverzifikaciji svoje izvozne strukture s tem da svoj izvoz nadgrajujejo z izdelki z višjo dodano vrednostjo iz segmenta proizvodnje in predelave hrane Čeprav se regija še vedno opira na izvoz primarnih proizvodov (vključno z rudninami nafto) in nepredelanimi kmetijskimi pridelki se ta odstotek glede na pretekla obdobja zmanjšuje - Karibi in Pacifiške države pa so svojo mednarodno menjavo usmerile bolj k trgovanju s storitvami Največji del njihove mednarodne menjave predstavlja turizem Konstanten razvoj je opaziti tudi v sektorju mednarodnih provizij finančnih in zavarovalniških storitev (UNCTAD 2002 3) Ta diverzifikacija v mednarodni menjavi je vidna tudi v strukturi partnerjev ACP držav V preteklosti sta bila njihova glavna poslovna partnerja EU in Severna Amerika dandanes pa se vse več trgovine odvija tudi z ostalimi državami v razvoju (predvsem z Vzhodno in Jugovzhodno Azijo) (UNCTAD 2002 4) Udejstvovanje v mednarodni menjavi je za ACP države zelo pomembno kajti njihovo gospodarstvo je v veliki meri odvisno od mednarodne trgovine Merjeno s trgovinsko odprtostjo (odstotek menjave v BDP) imajo vse tri ACP regije višjo stopnjo odprtosti kot je svetovno povprečje (46 v letu 1999) Karibi in Pacifik so zelo odprti za mednarodno trgovino kar statistično pomeni 80 v BDP-ju v primeru Karibskih držav in 114 v primeru pacifiških držav Gospodarstva ki so tako odprta navzven so tudi zelo ranljiva v primeru zunanjih mednarodnih šokov Gospodarstvo Afriških držav pa je manj odprto navzven vendar še vedno bolj kot je svetovno povprečje kajti njihov menjave v BDP-ju je 49 Iz te skupine držav so najbolj navzven odprte majhne otoške države kot so Gvajana (235) Nauru (210) Sejšeli (176) Swaziland (164) in Kongo (159) Vse regije ACP so se v povprečju začele navzven odpirati po letu 1990 (UNCTAD 2002 6-7) 32 Preferencialni sporazumi Evropske unije z državami ACP Evropska unija ima z državami v razvoju sklenjenih mnogo preferencialnih sporazumov Najstarejši in najbolj znan izmed njih je preferencialni sporazum EU z državami ACP Problem odnosov z državami ACP se je pojavil takoj na začetku delovanja EGS zaradi francoskih posesti v Afriki tedanjih francoskih kolonij ki so šele kasneje postale neodvisne države Izvoz v Francijo iz teh dežel (26 pridruženih teritorijev od tega 22 francoskih posesti) je bil posledica predhodnih investicij uvedba carin pa bi pomenila takso na francoske naložbe in dobičke v tujini Ko je večina teh držav po letu 1961 dosegla neodvisnost je Skupnost ponudila pogajanja o tesnejšem sodelovanju (Bobek in Živko 2002 62)

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

22

321 Načela Rimske pogodbe Z Rimsko pogodbo ki je bila podpisana leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) V četrtem členu te pogodbe je bila izražena solidarnost kolonijam in prekomorskim državam ter pripravljenost EGS prispevati k njihovemu napredovanju Tako je bila leta 1958 ustanovljen prvi Evropski razvojni sklad (ERS I) katerega namen je bilo sodelovanje EGS z neevropskimi državami do katerih so imele države podpisnice Rimske pogodbe poseben interes Evropski razvojni sklad naj bi nudil tehnično in finančno pomoč še vedno koloniziranim afriškim državam Do leta 1961 je večina teh držav dosegla samostojnost 322 Konvencije v preteklosti V tabeli bomo prikazali različne sporazume s katerimi je skušala Evropska unija na različne načine pomagati pri razvoju AKP držav TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI

Število držav Leto

Pogodba ACP Evropa

Sredstva ERS (vključno s sredstvi

za OCT) v mio euro 1957 Asociacijski sporazum (Rimska pogodba) 5694 1963 Konvencija Yaoundeacute I 18 6 7304 1969 Konvencija Yaoundeacute II 18 6 8873 1975 Konvencija Lomeacute I 46 9 30533 1980 Konvencija Lomeacute II 58 9 42070 1985 Konvencija Lomeacute III 65 10 78826 1990 Konvencija Lomeacute IV 68 12 115830 1995 Revizija konvencije Lomeacute IV 70 15 131511 2000 Cotonovski sporazum 77 15 143000

Simboli ERS = Evropski razvojni sklad OCT = prekomorske države in teritoriji (overseas countries and teritories) Vir Dominique 2000 12 Konvencija Yaoundeacute I Leta 1963 je bila v prestolnici Kameruna podpisana prva konvencija Yaoundeacute I s strani 6ih držav EGS in 18ih držav Združene Afrike in Madagaskarja (AASM ndash Associated African States and Madagascar) Podpis te konvencije je pomenil začetek novega sodelovanja med državami EGS in Afriškimi državami ki so bile v preteklosti le bivše kolonije s to konvencijo pa jim je bila ponujena finančna pomoč in ugodnosti pri trgovinskem poslovanju z Evropo S to konvencijo je bil ustanovljen drugi Evropski razvojni sklad (ERS II)

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

23

Konvencija Yaoundeacute II Leta 1969 je bila prav tako kot Yaoundeacute I v prestolnici Kameruna podpisana druga konvencija Yaoundeacute II S to konvencijo je bil ustanovljen tudi tretji Evropski razvojni sklad (ERS III) Ta konvencija je predvidevala ustanovitev proste trgovinske cone izdelavo sistema finančne pomoči za družbeni in gospodarski razvoj članic ter ustanovitev posebnih institucij kot nosilcev razvoja (Kenda in Bobek 2003 250) Konvencija Yaoundeacute II prestavlja tudi osnovo za sklenitev najpomembnejšega sporazuma za države v razvoju ndash Sporazum Lomeacute Konvencija Lomeacute I Po dolgem obdobju negotovosti je bil leta 1975 med devetimi Evropskimi državami in 46 državami ACP v glavnem mestu Toga podpisana konvencija Lomeacute I Ta sporazum je bil zasnovan kot dolgoročno sodelovanje med ACP in Evropskimi državami V tem času je bil ustanovljen tudi četrti Evropski razvojni sklad (ERS IV) ki je nudil razvojno pomoč državam ACP Leta 1973 se je Evropski skupnosti priključila Velika Britanija ki se je odločila da bo za določene izdelke vzpostavila posebne trgovinske prednosti Tako so bili v okviru konvencije Lomeacute I uvedeni trije posebni trgovinski raquoprotokolilaquo za sladkor govedino in teletino ter banane Vsebina teh treh trgovinskih protokolov pa je zajemala (Europaeuint 2000)

- raquoprotokol o bananahlaquo je zagotavljal da se za določeno kvoto uvede brezcarinski uvoz banan na trg Evropske unije Ta protokol je omogočil preživetje za mnoge majhne otoške Karibske države

- s raquoprotokolom o sladkorjulaquo se je Evropska unija zavezala da bo od držav ACP ki pridelujejo sladkor kupovala določene količine sladkorja po atraktivni visoki vnaprej določeni ceni Ta protokol je ugodno vplival na razvoj določenih držav Mauritius Fiji Gvajano in Barbados

- raquoprotokol o govedini in teletinilaquo dovoljuje 90 odstotno povračilo dajatev ki so se navadno plačevale ob uvozu govedine iz mnogih ACP držav Ta protokol je še posebej pomagal Južnoafriškim izvoznikom

V tem obdobju je bil vzpostavljen tudi raquoSTABEXlaquo to je Sistem za stabilizacijo prihodka od izvoza kmetijskih proizvodov STABEX je proizvajalcem in izvoznikom kmetijskih proizvodov (čaj kava kakav kikiriki itd) skušal zagotoviti stabilni prihodek od izvoza v države Evropske unije

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

24

Glavne značilnosti konvencije Lomeacute I so (Europaeuint 2000) - nerecipročne prednosti za večino izvoza na tržišče Evropske unije ki prihaja iz

držav ACP - enakost med partnerji spoštovanje suverenosti vzajemnih interesov in medsebojne

odvisnosti - pravica vsake države o določanju lastne politike - varnost odnosov ki temeljijo na dosežkih sistema sodelovanja

Konvencija je dajala velik poudarek razvoju infrastrukture v državah ACP (gradnja cest mostov šol bolnišnic itd) Konvencija Lomeacute II Druga konvencija Lomeacute II je bila podpisana leta 1979 Tokrat jo je podpisalo že 58 ACP držav in 9 Evropskih držav Ta konvencija ni prinesela velikih sprememb glede na prejšnji sporazum Ena izmed večjih sprememb je bila vzpostavitev sistema raquoSYSMINlaquo to je Sistem za zaščito in razvoj rudninskih proizvodov Sistem SYSMIN je pomagal ACP državam ki so bile v veliki meri odvisne od rudarstva in sicer tako da je ACP državam ki so utrpele izgube v izvozu nudil dostop do Sysmin kreditov s katerimi naj bi zmanjšala svojo odvisnost od rudarstva Podobno kot konvencija Lomeacute I je tudi konvencija Lomeacute II poudarjala razvoj infrastrukture v ACP državah ter dajala velik poudarek na vlaganja v kmetijske programe Konvencija Lomeacute III Konvencija Lomeacute III je bila podpisana s strani petinšestdesetih ACP in desetih Evropskih držav leta 1984 Pri tem sporazumu je bila pozornost iz industrijskega razvoja preusmerjena na samozadosten razvoj ki temelji na varnosti prehrane Povzetek dosežkov Lomeacute politike (Dominique 2000 13)

- vsesplošno sodelovanje z regijami v razvoju še posebej s tistimi predeli kjer so locirane mnoge najrevnejše države sveta (skoraj 40 držav ACP)

- sodelovanje ki ima namen podpirati lastne sposobnosti partnerjev v ACP državah ter njihov dostop do komercialnih dotokov pod mednarodno nadzorovanimi pogoji

- mreža ki temelji na solidarnosti in skupnih interesih in je podprta z začasnimi raquovarnostnimi mrežamilaquo za tiste države ki so najbolj ranljive

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

25

Konvencija Lomeacute IV Ker so bili po podpisu in izvajanju prejšnjih konvencij doseženi vidni pozitivni rezultati razvoja se je nova konvencija Lomeacute IV podpisala za daljšo dobo in sicer za obdobje desetih let vendar se je finančni protokol podpisal le za dobo petih let Tako da je prvi finančni protokol trajal od leta 1990 do 1995 drugi pa od leta 1995 do 2000 Konvencija Lomeacute IV je bila podpisana leta 1990 med oseminšestdesetimi ACP in dvanajstimi evropskimi državami Ta konvencija je dajala velik poudarek naslednjim področjem (Europaeuint 2000) - promociji človeških pravic - demokraciji in dobremu vladanju - izboljšanju položaja žensk - varovanju okolja - decentraliziranemu sodelovanju - različnosti (diverzifikaciji) ekonomij ACP držav - promociji privatnega sektorja in - povečanju regionalnega sodelovanja V okviru Lomeacute IV so izvozniki iz držav ACP v države EU oproščeni carin medtem ko je njihov uvoz blaga in mineralov zaščiten s stabilizacijskimi programi (Kenda in Bobek 2003 250) Kot je bilo dogovorjeno že ob podpisu konvencije se je v letih 1994-1995 opravil pregled (revizija) rezultatov kar je bilo potrebno zaradi velikih ekonomskih in političnih sprememb tako v državah ACP (proces demokratizacije strukturne ureditve) kot v Evropi (širitev EU povečan poudarek na vzhodno evropskih in mediteranskih partnerjih) ter seveda tudi v svetovnem okolju (Urugvajski krog pogajanj) Zaradi vseh teh sprememb je bilo potrebno dopolniti obstoječi sporazum Rezultat teh dopolnitev pa je revizija konvencije Lomeacute IV Revizija konvencije Lomeacute IV Tako je bil leta 1995 po preteku prvega finančnega protokola na Mauritiusu podpisana Revizija četrte konvencije Lomeacute Podpisalo jo je 70 ACP držav in 15 Evropskih držav Kot del konvencije je bil podpisan tudi drugi finančni protokol ki je zajemal leta 1995 do 2000 Bistvene prvine te revizije so varovanje človeških pravic načela demokracije in moč zakona Ena izmed novosti te konvencije je bil tudi protokol o varovanju gozdov v ACP državah V ta namen je bil dodeljen poseben proračun namenjen ohranjanju tropskega pragozda Ključna dopolnila k prejšnji konvenciji so(Europaeuint 2000)

- spoštovanje človekovih pravic načela demokracije in moč zakona so tako pomembni elementi Konvencije da kršitev le teh za vsako posamezno državo ACP pomeni tveganje da se finančna razvojna pomoč namenjena določeni državi dodeli drugam

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

26

- predstavljeni so bili razvojni programi s pomočjo naraščajoče fleksibilnosti in izboljšanih predstav ACP držav

- več poudarka se daje decentraliziranemu sodelovanju v obliki participativnega partnerstva ki vključuje večjo raznovrstnost sodelujočih iz civilne družbe

Uvedene spremembe so bile zajete v dokumentu ki se je imenoval raquoZelena knjigalaquo (Green Paper) in je zajemal odnose med Evropsko unijo in ACP državami njune izzive in možnosti za novo partnersko sodelovanje 323 Zelena Knjiga (Green Paper) Leta 1997 je Evropska Komisija izdala dokument raquoZelena knjigalaquo v kateri je bilo statistično prikazano da velikodušne trgovinske preference ki jih daje Evropska unija niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Ti statistični pokazatelji pa so naslednji (Europaeuint 2000)

- delež izvoza iz ACP držav na Evropsko tržišče se je od leta 1976 iz 67 zmanjšal na 3 do leta 1998 Od tega je bilo kar 60 celotnega izvoza koncentriranega v samo 10 proizvodih

- vidno ekonomsko rast kot rezultat trgovinskih protokolov in prednosti je doseglo le nekaj ACP držav Te države so Slonokoščena obala Mavretanija Zimbabve in Jamajka

- v Pod-Saharski Afriki je BDP na prebivalca v letih 1960 do 1992 v povprečju rasel 04 letno V istem obdobje je rasel BDP na prebivalca povprečno v državah v razvoju 23

- samo 6 afriške trgovine je potekalo z drugimi državami na kontinentu Kot je razvidno iz zgornjih podatkov so bile razlike med samimi državami znotraj skupine ACP vedno večje Medtem ko so si nekatere države uspele z razvojno pomočjo ustvariti pogoje za boljše trgovinsko sodelovanje s tujimi državami predvsem z evropskimi državami so se druge države znotraj iste skupine vse bolj pogrezale v revščino in se zapirale pred ostalim svetom Na osnovi vseh teh sprememb je bilo odločeno da se sodelovanje med Evropsko unijo in ACP državami vsekakor mora nadaljevati vendar je potrebno pri novem sporazumu te spremembe upoštevati in jih tudi poskušati rešiti 324 Partnerski sporazum Cotonou Sporazum Cotonou je bil podpisan junija leta 2000 v glavnem mestu Benina po katerem je tudi dobil svoje ime Ta sporazum je bil sklenjen med 77 državami ACP ter 15 državami Evropske unije Tukaj je potrebno omeniti tudi Južno Afriko ki se je pridružila Cotonouskemo sporazumu vendar prejema pomoč le v omejeni politični obliki V nasprotju s prejšnjimi konvencijami je Cotonouski sporazum poleg razvojnih strategij in boja proti revščini v svoje jedro postavil politični dialog Ta sporazum je najbolj ambiciozen in daljnosežen sporazum na področju trgovine in pomoči med razvitimi državami in državami v razvoju

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

27

Čeprav so v nov sporazum eksplicitno vključena še druga področja kot so migracije preprečevanje sporov ali krepitev miru še vedno ostaja kot prednostni cilj odpravljanje revščine vendar ne več samo z izplačevanjem finančnih pomoči Gre tudi za pomoč državam v razvoju da se vključijo v svetovno gospodarstvo sledijo ciljem rasti in trajnostnega razvoja ter izboljšajo svoj dostop do proizvodnih virov Države ACP naj bi delovale v smeri bolj trajne regionalne in subregionalne integracije ki bo sposobna privabljati zasebne investicije (European Parliament 2004) S sporazumom določena razvojna finančna pomoč je za prvo petletno obdobje določala 135 mlrd euro (Kenda in Bobek 2003 250) Cotonouski sporazum določa da je treba pri gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z državami ACP spoštovati njihovo politično izbiro in njihove razvojne prioritete ter delovati v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (European Parliament 2004) Najkasneje do leta 2008 bi moral vstopiti v veljavo nov sporazum - Ekonomsko partnerski sporazum ki bi moral določati recipročno prosto menjavo med EU in skupinami (ki še morajo biti definirane) ACP držav Za ACP države ki se ne bodo mogle vključiti v te regionalne sporazume pa bo obstajala tako imenovana WTO varnostna mreža Te države bodo še vedno v EU ndash GSP shemi (DTI 2003)

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

28

4 ANALIZA SODELOVANJA EVROPSKE UNIJE Z DRŽAVAMI ACP Konvencije in sporazumi sklenjeni med EU in ACP državami prestavljajo osnovo za trgovinsko sodelovanje med tema dvema skupinama držav Kot je razvidno iz prejšnjih poglavij je EU ves čas podpirala razvoj ACP držav tako s finančno razvojno pomočjo kot s trgovinskimi preferencami s katerimi omogoča ACP državam prost vstop na Evropski trg za skoraj vse industrijske izdelke in večino kmetijskih proizvodov V nadaljevanju bomo analizirali dejansko sodelovanje med EU in ACP državami 41 Pregled razvoja sodelovanja med EU in državami ACP Velik del ACP držav je še vedno zelo revnih in ima kljub podpori Evropske unije težave pri vklapljanju v mednarodno trgovino Kot je razvidno iz povzetkov sporazumov med EU in ACP državami v prejšnjem poglavju je EU ACP državam ves čas nudila zelo ugodne trgovinske pogoje Kljub temu pa izvoz ACP držav na svetovni trg ves čas upada Blagovna menjava Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav V letu 2004 je menjava med EU in ACP državami znašala preko 55 milijard EUR od tega je znašal uvoz Evropske unije iz ACP držav 284 milijona EUR izvoz pa 265 milijona EUR Glede na leto 2003 se je izvoz EU v ACP države zmanjšal za 38 uvoz pa za 49 Blagovna menjava med tema dvema skupinama držav poteka na izvozni strani EU predvsem s stroji (31) vozili (10) plovili (9) kemikalijami (9) gorivom (8) zdravili (4) ter na izvozni strani ACP držav z nafto (26) dragimi kamni in kovinami (14) in kakavom 8 (DG Trade 2005) Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar kot vidimo iz zgornjih podatkov večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Sam obseg trgovine se močno razlikuje med posameznimi regijami ACP skupin (afriška karibska in pacifiška) ter tudi med samimi državami V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali statistiko izvoza in uvoza posameznih regij ACP skupine znotraj njih pa tudi izvoz in uvoz posameznih držav

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

29

TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ AFRIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Angola 200970 224660 113730 97340 137360 140820 190800 161550

Benin 6850 5980 3850 3230 54950 56550 51600 42910

Bocvana 137230 156840 151250 190680 12940 15300 14770 18960

Burkina Faso

6790 5430 4690 4150 22640 26990 33110 34140

Burundi 2370 2000 2290 1730 6040 4330 3910 5580

Centralno Afriška republika

16240 17310 9330 7600 6730 6040 4450 4410

Čad 6950 5210 4600 23050 16320 21220 13460 16010

Džibuti 6180 470 580 560 20890 16660 14260 12410

Ekvatorialna Gvineja

75950 74430 96450 81420 18300 21760 47920 26550

Eritreja 730 590 370 340 13160 11580 9070 12390

Etiopija 17610 19440 18960 19460 41670 37650 45050 41530

Gabon 117770 60970 53570 55620 115420 80480 79430 83040

Gambija 2080 2400 850 1720 14170 12380 11400 9950

Gana 107880 112780 105520 103170 96790 104790 100770 118630

Gvineja 59620 47980 37240 36680 36110 44100 36530 32960

Gvineja Bissau

460 1090 790 490 4210 4080 4470 3990

Kenija 93870 86470 80860 86890 104420 92710 79700 93670

Kamerun 174830 156200 172570 164270 114750 109940 113670 90970

Komori 2100 1930 2020 800 3640 3990 3920 3480

Kongo rep 41170 50520 32730 26170 52770 53030 45000 46000

Kongo dem rep

103600 124480 72540 73240 28360 37320 38730 39220

Lesoto 1780 1030 570 2390 1210 1120 1980 1560

Liberija 84170 5660 103840 62850 173410 96890 68660 37680

Madagaskar 60500 50530 50910 54950 43630 27010 39350 36910

Malavi 22120 20860 20350 15700 5560 7220 5650 8960

Mali 5670 7510 5120 5750 41810 38000 35310 37800

Mavretanija 37930 37530 32150 34360 38670 42010 42030 38330

Mauritius 129740 134910 137750 112510 84440 74650 102070 67920

Mozambik 52190 58720 60050 84110 19610 31750 20750 18900

Namibija 88480 74560 56760 90580 16890 16570 17970 19240

Niger 13210 8390 7790 12110 19950 21280 18330 21520

Nigerija 647860 502810 618270 518600 512840 520960 507550 522290

Ruanda 5300 2370 1890 2350 6460 7610 7380 8890

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

30

Sao Tome in Principe

950 640 750 510 3600 5050 4360 3740

Senegal 45360 40980 33880 31800 104100 118340 108790 113990

Sejšeli 19370 25980 22820 23080 14440 16950 18120 17840

Sierra Leone 4180 8620 11250 11410 26110 30920 28960 17620

Slonokoščena obala

217150 266330 267530 218950 133670 127070 109180 116060

Somalija 340 310 180 080 2690 3180 1470 1940

Južna Afrika 1629650 1586990 1501500 1573460 1257800 1261610 1358730 1611050

Sudan 31060 26920 23520 25420 63200 56120 66950 84290

Svazi 14920 13000 12050 13930 1710 1980 1780 2660

Tanzanija 42020 44200 62300 67480 41390 38470 40750 43920

Togo 6900 7690 6620 6840 33980 43510 45240 37850

Uganda 26650 28000 25350 26150 19610 20310 21190 22290

Zambija 16930 12030 12900 17790 11970 11410 11660 12510

Zelenortski otoki

1200 2410 1990 1300 23170 24530 22560 23030

Zimbabve 81010 64760 50740 45130 22630 18410 16960 15200

Vir podatkov DG Trade 2005 Kot lahko razberemo iz zgornje tabele se je uvoz proizvodov iz Afriških držav skupine ACP na Evropsko tržišče vsa leta zniževal Porast uvoza lahko zasledimo le pri 9 državah od skupno 48 Afriških držav skupine ACP Te so Botswana Zelenortski otoki Čad Ekvatorialna Gvineja Etiopija Mozambik Sejšeli Sierra Leone in Tanzanija Največji upad uvoza lahko opazimo v letu 2002 Na drugi strani pa lahko opazimo porast poslovanja pri skoraj polovici izvoza EU v države ACP Na izvozni strani lahko opazimo največja porast v letu 2004

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

31

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

IZVOZ v mio euro UVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004

Antigva in Barbuda

35550 79010 48710 12360 29420 36430 12320 12500

Bahami 66950 65320 59400 63080 70630 129410 126690 64400

Barbados 8690 10740 5670 5310 18670 20110 18840 14180

Belize 8320 7080 9190 7910 6540 6010 6070 3970

Dominika 2600 2780 2080 1720 4330 2590 2690 2800

Dominikanska Republika

32080 36340 34390 44470 113430 105870 71110 70150

Grenada 3690 1470 1370 840 2300 2610 2730 2430

Gvajana 20480 18310 18250 18810 7860 10190 12270 5590

Haiti 1900 1460 1390 1350 11010 11190 9280 7160

Jamajka 57510 51050 54680 62310 43890 49070 53970 38140

Kuba 58830 62930 55780 69010 144060 115980 109690 97790

St Kitts in Nevis 1440 1410 1010 1080 2040 3230 5750 2900

St Lucija 4830 3850 2360 3150 4720 5380 4450 6000

St Vincent 16080 17970 15560 25030 12460 20870 21950 20510

Surinam 15510 11480 17980 16940 13400 19620 16720 16620

Trinidad in Tobago

48590 50440 45820 46710 61170 43100 58180 121530

Vir podatkov DG Trade 2005 Podatki iz zgornje tabele nam pokažejo da je uvoz v EU iz Karibskih držav skupine ACP od leta 2001 do leta 2004 gledano v povprečju ostal približno na istem obsegu Uvoz se je konstantno povečeval le iz nekaj držav in te so Kuba Dominikanska Republika Jamajka ter St Vincent pri skoraj vseh ostalih državah znotraj te skupine pa je opaziti upad uvoza Podobno kot v Afriških državah se je tudi tukaj na izvozni strani povečala menjava za okoli polovico držav vendar je velik upad izvoza v Karibske države ACP opaziti v letu 2003 in predvsem v letu 2004 V letu 2004 je Karibsko območje zelo prizadela sezona hurikanov ki so najbolj opustošili Grenado Kajmanske otoke Bahame Kubo Dominikansko republiko in Haiti

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

32

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EVROPSKE UNIJE VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 do 2004

UVOZ v mio euro IZVOZ v mio euro Država

2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 Cookovi otoki 01 30 06 26 09 25 28 95

Vzhodni Timor 59 35 17 18 112 117 96 73

Fidži 1044 927 1045 1004 408 248 227 364

Kiribati 08 13 04 81 17 258 20 33

Maršalovi otoki 1216 1410 2234 754 2212 4382 1329 2321

Mikronezija 01 06 01 00 09 139 07 04

Nauru 02 14 06 31 29 42 15 18

Niue 01 03 01 02 08 25 14 15

Palau 01 01 00 00 103 05 29 05

Papva Nova Gvineja 2882 2635 3532 3718 313 457 321 305

Samoa 23 27 26 35 131 50 58 17

Salamonovi otoki 52 13 18 74 28 19 31 36

Tonga 08 34 12 06 49 45 49 37

Tuvala 04 10 14 03 11 12 46 07

Vanuatu 133 44 61 151 29 53 44 74

Vir podatkov DG Trade 2005 Pri tej skupini ACP držav je trgovanje na njihovi uvozni strani doživelo največja nihanja v letih 2002 in 2003 Leto 2002 je bilo za evropske izvoznike zelo uspešno leto saj se je njihov izvoz v to skupino ACP držav povečal za več kot 60 Pri natančnem pregledu pa ugotovimo da je tega leta uvoz na Maršalove otoke poskočil kar za 50 ta država pa predstavlja kar 75 celotnega uvoza iz EU Težave s katerimi se sooča regija pacifiških držav so predvsem

- pomanjkljiva ekonomska struktura - geografska izolacija in - visoki transportni stroški

Poleg teh dejavnikov pa je to območje velikokrat prizadeto zaradi naravnih katastrof kot so cikloni poplave suša potresi in vulkanske erupcije Zaradi teh dejavnikov je izvoz iz tega področja v upadu V 1980ih so cikloni najbolj prizadeli naslednje države Fidži Salomonove otoke Tongo in Vanatu Kot primer lahko povemo da je leta 1987 ciklon na Vanatuju povzročil škode v višini 90 BDP-ja in dobesedno onemogočil njihov izvoz

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

33

Investicije Investicijski tokovi EU v ACP države so se povečali iz 1922 mio EUR v letu 1996 na 4319 mio EUR v letu 2002 Največji porast investicijskih tokov je bil v Afriško skupino ACP držav in sicer iz 1532 mio EUR v letu 1995 na 2799 mio EUR v letu 2002 (Europaeuint 2006) Sodelovanje med EU in reprezentančnimi državami članicami ACP skupine Ker je število držav članic skupine ACP preveliko da bi analizirali vsako izmed njih sem si za analizo izbrala nekaj reprezentančnih držav Primerjali bomo gospodarsko rast države ki ima še danes enega izmed najnižjih BDP na prebivalca (Etiopija) ter državo s skoraj najvišjim BDP-jem na prebivalca v Afriki (Maurcius) Prikazali bomo tudi ekonomsko rast držav ki je rezultat trgovinskih protokolov Pri državi Mauricius bomo analizirali vpliv protokola o sladkorju pri Jamajki pa vpliv protokola o bananah in sladkorju Etiopija Etiopija spada med najmanj razvite države na svetu kjer še vedno vlada lakota nepismenost (56 v letu 2004) velika zadolženost gospodarstva ženske še vedno niso enakopravne članice družbe V tej državi je zelo veliko ljudi obolelih za virusom HIVAIDS malarijo in tuberkulozo Zaradi slabih življenjskih pogojev pada tudi pričakovana življenjska doba ljudi ki v letih 2000 ndash 2005 znaša 455 letNa njihovo gospodarsko rast je zelo negativno vplivala tudi vojna z Eritrejo ki se je končala leta 2000 Gospodarstvo Etiopije temelji na kmetijstvu ki predstavlja polovico njihovega BDP-ja 60 izvoza ter 80 vseh zaposlenih Tudi njihovo kmetijstvo večkrat trpi zaradi pogostih suš in nezadostne obdelave rodnih površin Enega glavnih kmetijskih proizvodov predstavlja kava ki je znatnega pomena za Etiopijsko gospodarstvo (v letu 2002 je znašal izvoz kave 156 milijonov USD) Pogoste suše pa zadajajo velike udarce gospodarstvu Etiopije Zadnja velika suša je bila leta 2002 Povzročila je 2 padec BDP-ja (World facts 2005) Na splošno je zunanja menjava Etiopije v deficitu že od leta 1953 Izjema je leto 1975 ki ga je zaznamoval neverjetno velik prihodek od prodaje oljnih semen Zaradi negativnega tržnega deficita je gospodarstvo Etiopije zelo odvisno od zunanje pomoči (Country studies US 2005a) Leta 2003 je znašal skupni izvoz Etiopije 537 milijonov USD uvoz pa 1964 milijard USD Zunanji dolg Etiopije je v letu 2001 dosegel že 29 milijarde USD Njihov BDP na prebivalca pa je eden najnižjih na svetu Gospodarsko sodelovanje med Etiopijo in EU sega v leto 1976 ko je bila podpisana prva Lomeacute konvencija Vse od takrat dalje pa EU vodi podporo tako Etiopijskega gospodarstva kot politike v finančnem in tehničnem pogledu EU aktivno sodeluje v podpori njihovega razvoja kjer se je sodelovanje usmerilo predvsem na vitalne sektorje kot so kmetijstvo preskrbljenost s hrano infrastruktura zdravje in izobraževanje Tako je danes Etiopija poleg Egipta prejemnica največjega dela razvojne pomoči v Afriki Od začetka sodelovanja je Etiopija od EU prejela že 25 milijarde EUR finančne pomoči (Addis Tribune 2005)

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

34

Poleg finančne pomoči pa nudi EU Etiopiji tudi veliko pomoči v obliki bilateralnega trgovinskega sodelovanja S podpisom Cotonouskega sporazuma leta 2000 in leta 2001 raquoVse razen orožjalaquo je tudi za Etiopijo omogočen prost vstop na evropsko tržišče Mauricius Od osamosvojitve leta 1968 se je Mauricius razvil iz revne države z visoko nezaposlenostjo ki je izvažala predvsem sladkor v relativno obetajočo in diverzificirano gospodarstvo V 70 letih je vlada Mauriciusa obljubila da bo diverzificirala ekonomijo in zagotovila večje število boljše plačanih delovnih mest Ta obljuba je bila dosežena predvsem s promocijo turizma in ustanovitvijo raquoizvoznih conlaquo Nekaj pa je k temu dodala tudi povečana tuja pomoč in izredne letine sladkorja ki so dosegale tudi visoke cene na mednarodnem tržišču Konec 70tih se je ekonomska situacija poslabšala saj so se začele dvigovati cene nafte izredno veliki dohodki pri prodaji sladkorja pa so se umirili Leta 1986 je imel Muricius po dvanajstih letih zopet presežek v mednarodni menjavi in istočasno je začel cveteti tudi turizem (Country studies 2005c) Mauricius je država ki ima že od leta 1975 stabilno ekonomsko rast (okoli 5 letno) Poleg tega je Mauricius država z največjim BDP na prebivalca v celotni Afriki in ta je po podatkih iz leta 2003 4628 USD Nezaposlenost je bila v letu 2002 88 povprečna življenjska doba prebivalcev je 72 let nepismenost pa je v tej državi nizka saj po podatkih iz leta 2004 znaša le 14 Mauricius je znan kot država z zelo zaščitenim gospodarstvom s stabilnim in demokratičnim političnim režimom intenzivnimi investicijami v delovno silo ter hitrim odzivanjem na izzive mednarodnega tržišča V letu 2003 je znašal skupni izvoz Mauriciusa 1965 milijarde USD uvoz pa 2136 milijarde USD Glavni trgovinski partnerji v izvozu so Velika Britanija (305 Francija 203 ZDA (202) in Madagaskar (4) Na uvozni strani pa poslujejo z Južno Afriko (126) Francijo (11) Kitajsko (85) Indijo (73) in Avstralijo (4) K uspešnemu gospodarskemu razvoju je v veliki meri pripomogla diverzifikacija gospodarstva ki je po African Economic Outlook (2005 311) zgrajena na petih opornikih sladkor turizem izvozne cone finančni servis in informacije ter komunikacijska tehnologija Začetek gospodarskega sodelovanja med Mauriciusom in EU je slonel le na trgovanju s sladkorjem S podpisom Konvencije Lomeacute I leta 1975 oz njenega raquoprotokola o sladkorjulaquo ki je na to državo vplival zelo ugodno pa je gospodarska rast Mauriciusa začela naraščati Kot je navedeno v Country studies US (2005c) je bila s protokolom o sladkorju leta 1975 Mauriciusu določena izvozna kvota 500000 ton letno Zajamčena cena leta 1991 pa je bila skoraj dvakrat tolikšna kot cena na prostem svetovnem tržišču Po podatkih iz Foreign amp Commonwealth Office (2006) se predvideva da je imel Mauricius v letih 1975-2005 na podlagi tega protokola korist v višini 4 milijarde EUR Sodelovanje med EU in Mauriciusom je razvidno tudi iz uspešnega dogovora o ribolovu tun (1989-2005) ki je Mauriciusu prinesel letno okoli 500000 EUR torej skupno okoli 8 milijonov EUR za ribolovne pravice ladij iz EU

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

35

Mauricius je od EU prejel tudi razvojno pomoč tako v okviru Lomeacute konvencij kot tudi Cotonuskega sporazuma Od leta 1975 do 2005 je Mauricius prejel skupno 150 milijonov EUR razvojne pomoči (Foreign amp Commonwealth Office 2006) EU tako za Mauricius predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja gledano tako iz stališča skupne menjave (izvoz + uvoz) kot samo iz izvozne strani kjer je v letih 2002-2004 Mauricius na tržišče EU izvozil 66 svojega skupnega izvoza Jamajka Jamajka je tretji največji otok Karibskega otočja z populacijo 26 milijonov prebivalcev v letu 2003 Izpod Britanske države se je osamosvojila leta 1962 in velja za državo s srednje velikim prihodkom V 50ih in 60ih letih se je Jamajka gospodarsko zelo hitro vzpenjala to pa predvsem zaradi razcveta industrije boksita Prav zaradi recesije v industriji boksita je bilo gospodarstvo Jamajke v velikem upadu med leti 1972 in 1986 Najpomembnejši sektorji gospodarstva so bili od osamosvojitve dalje boksit aluminij turizem proizvodnja in kmetijstvo Proizvodnja boksita se je znatno zmanjšala v 80ih letih zaradi splošne svetovne recesije v proizvodnji aluminija ter prevelikih svetovnih zalog boksita V 70ih letih je na Jamajki prišlo tudi do upada turizma ki pa si je opomoglo med leti 1980 in 1986 in je dandanes drugi najpomembnejši sektor v gospodarstvu Kmetijstvo ki je bilo dolga stoletja osnova gospodarstva na Jamajki pa je od druge svetovne vojne dalje v nenehnem upadu (Country studies US 2005b) V današnjem času pa je njihova ekonomija zelo odvisna od storitev ki predstavljajo 65 BDP-ja iz podatkov o letu 2003 Velik delež teh storitev predstavlja turizem ki je doživel manjši upad leta 2002 zaradi terorističnega napada na ZDA 1109 vendar si je ta sektor dokaj hitro opomogel kajti najboljša turistična sezona Jamajke je bila zabeležena že leta 2003 Gospodarska rast na Jamajki je vedno bolj v upadu (v letu 2003 je bila 19) kajti država se sooča z vedno večjimi problemi kot so visoke obrestne mere vedno večja tuja konkurenca narekovan menjalni tečaj znaten primanjkljaj v zunanji trgovini visoka stopnja brezposelnosti (159 v letu 2003) in naraščajoča notranja zadolženost Razmerje med zadolženostjo in BDP-jem je približno 150 V letu 2003 je znašal zunanji dolg Jamajke 43 milijarde USD Zaradi vse slabših gospodarskih razmer je med prebivalstvom vse več nemira opaziti je velik porast trgovine z mamili (World facts US 2005b) Jamajka ima že od osamosvojitve dokaj odprto gospodarstvo Delež trgovine v BDP-ju je v 50-ih letih znašal več kot 50 in skozi desetletja je samo naraščal (Country studies US 2005b) V letu 2003 je znašal skupni izvoz Jamajke 1355 milijarde USD uvoz pa 3265 milijard USD Glavi izvozni trgovinski partnerji so ZDA (283) Kanada (141 Nizozemska 122 Velika Britanija (1215) Norveška (84) Na uvozni strani pa so to naslednje države ZDA (44) Trinidad in Tobago (91) Japonska (59) Venezuela (4)

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

36

Dobri gospodarski odnosi tako s celotno EU kot z njenimi posameznimi članicami so za Jamajko izrednega pomena Že od podpisa prve konvencije Lomeacute Jamajka uživa prednosti ki jih EU ponuja podpisnicam sporazuma To pa je predvsem preferencialni dostop na evropsko tržišče še posebej velike koristi dosega zaradi posebnih protokolov o sladkorju rumu in bananah V letu 2003 je Jamajka izvršila z EU 362 skupnega izvoza ter 99 skupnega uvoza Iz teh podatkov lahko vidimo da je EU za Jamajko najpomembnejša destinacija in da je bilanca menjave z EU kot že dolga leta pozitivna (europaeuint 2005b) EU prispeva Jamajki tudi velik delež razvojne pomoči ki je od podpisa Lomeacute I ocenjena na 666 milijonov EUR (The EU and Jamaica 2003) 42 Predvideno sodelovanje med Evropsko Unijo in državami ACP v prihodnosti Evropska unija že skoraj 40 let na različne načine sodeluje z ACP državami in pomaga pri njihovem gospodarskem razvoju Zaradi pozitivnih rezultatov ki jih dosega s svojo pomočjo se bo to sodelovanje nadaljevalo še v prihodnosti Osnovni cilj sporazuma iz Cotonoua je boj proti revščini s povečanjem medsebojne trgovine in z gospodarsko dejavnostjo 25Junija 2005 podpisani revidirani partnerski sporazum ACP-ES pa poleg tega zajema še vrsto vprašanj ki zadevajo (EUROPA 2005)

- politično razsežnost zlasti z vključitvijo določb v zvezi z mednarodnim bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje

- strategije razvoja z upoštevanjem novih elementov na primer razvojnih ciljev novega tisočletja ali informacijskih in komunikacijskih tehnologij

- sklad za spodbujanje naložb za države ACP ki ga upravlja Evropska investicijska banka in

- postopke izvajanja in upravljanja s poenostavitvijo teh postopkov in zlasti z večjo prilagodljivostjo pri dodelitvi sredstev

Eden izmed glavnih ciljev unije je razpolovitev svetovne revščine do leta 2015 Po okvirnih izračunih naj bi z dosego srednjeročnega kolektivnega deleža pomoči za države v razvoju leta 2010 EU namenila skoraj 67 milijard EUR leta 2015 pa več kot 90 milijard (Mladina on-line 2005) Razvojno sodelovanje med EU in ACP državami se financira preko Evropskega razvojnega sklada (ERS) in Evropske investicijske banke(EIB) V okviru sporazuma Cotonou je trenutno v veljavi ERS IX ki za pomoč zagotavlja znesek 135 milijard EUR (temu zesku je potrebno dodati 95 milijarde EUR to je vsota ki je ostala iz prejšnjih neizrabljenih skladov) Po pravilih bi moral IX ERS pokrivati petletno obdobje od leta 2000 do 2005 vendar je zaradi zamud stopil v veljavo šele leta 2003 zato je bilo določeno da bo ta finančni protokol pokrival obdobje od leta 2000 do 2007 Naslednji finančni protokol ERS X pa bo pokrival obdobje 2007 do 2013 Po podatkih European Investment Bank (2005) naj bi njihova posojila za ACP projekte za obdobje 2003-2008 znašala 37 milijarde EUR Od tega bo EIB zagotovila 17 milijarde lastnih posojil preostalih 2 milijarde EUR pa bo zagotovljenih preko investicijskih skladov

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

37

V okviru gospodarskega in trgovinskega sodelovanja potekajo obsežna pogajanja za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu s šestimi regijami ACP v letu 2007 Splošni razvojni cilj EU za Karibsko regijo je pomagati vsem državam te regije pri njihovem avtonomnem doseganju dolgoročnih razvojnih ciljev v ozračju stabilnosti in varnosti To vključuje tudi podporo tistim karibskim državam katerih cilj je da se uvrstijo med razvite države do leta 2020 ko poteče trenutno veljavni sporazum iz Cotonouja EU spodbuja karibske države k razvoju njihovih potencialov ter k trajni socialno ekonomski rasti (Komisija Evropskih skupnosti 2006) Za področje Afrike je EU oblikovala dolgoročno globalno strategijo (za naslednje desetletje) ki temelji na Strateškem partnerstvu za varnost in razvoj med Evropsko unijo in Afriko EU ima za Afriško regijo naslednje cilje

- izboljšati upravljanje v Afriki zlasti z razvojem zmogljivosti Afriške unije in spodbujanjem raquopartnerstva za sodelovanjelaquo med institucijami Evropske unije in Afriške unije hkrati pa spodbujati mir in varnost na afriški celini

- oblikovati in ohraniti storitve in omrežja regionalnih infrastruktur v Afriki z uporabo modelov ki jih je EU že vzpostavila s finančno pomočjo za vodo in energijo

- okrepiti sodelovanje med Evropo in Afriko na področju trgovine - prizadevati si za okoljsko trajnost in pravično družbo in spodbujati dostop do

storitev zlasti storitev na področju zdravstva in izobraževanja in dostojno delo za ženske in moške (EUROPA 2005)

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

38

5 SKLEP Pomoč Evropske unije pozitivno vpliva na gospodarsko rast afriških karibskih in pacifiških držav Za nekatere države je ta pomoč celo ključnega pomena za njihovo preživetje Že od začetka sodelovanja od podpisa Rimskega sporazuma je Evropska unija del svojih finančnih sredstev preko sklada ERS namenjala razvoju nerazvitih držav Ta sklad se je obdržal vse do danes Trenutno je v veljavi ERS IX ki za razvoj ACP držav namenja 25 milijard EUR Poleg že omenjenih finančnih sredstev daje Evropska unija preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so bili ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino V okviru teh protokolov so imele države ki se ukvarjajo s pridelavo oz rejo navedenih kultur oz živali in so tudi znale izkoristiti dane ugodnosti velike finančne koristi Primer je Mauricius ki je imel na osnovi protokola o sladkorju v letih 1975 ndash 2005 finančne koristi v višini 4 milijarde EUR Velikodušne trgovinske preference pa kot je že zabeleženo v Zeleni knjigi niso dovolj za gospodarski vzpon ACP držav Zelo veliko nam pove podatek da se je iz skupine najmanj razvitih držav na svetu do sedaj uspelo prebiti le eni državi ndash Botsvani Razvite države si vse bolj želijo da bi tudi ACP države čim bolj odpirale svoje trge Če je država odprta in izvozno usmerjena je možnost njenega gospodarskega razvoja veliko večja kot pri državah ki se zapirajo vase Primer zelo zaprte države je Etiopija ki se je zaradi samozadostnosti v preteklosti zelo zaprla vase vendar kot smo lahko videli jo je to še bolj potisnilo na dno lestvice najmanj razvitih držav Kot primer odprtega izvozno usmerjenega gospodarstva pa lahko omenimo Mauricius ki ima že desetletja zelo stabilno gospodarsko rast Iz tega lahko sklepamo da je izvoz zelo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja države Odprtost ACP držav pomeni tudi odstranjevanje njihovih notranjih omejitev ki vplivajo na zmanjševanje izvoza kot so dolgi postopki za pridobitev izvoznih dovoljenj in podobno ter odstranjevanje zunanjih trgovinskih ovir Odpiranje svojih meja mora vsaka država opraviti zelo jasno in vnaprej načrtovano da si ne uniči še tistega odstotka industrije ki ga ima Industrije je v ACP državah zelo malo kajti z veliko večino v njihovem gospodarstvu prevladuje delež surovin in kmetijstva Tudi Evropska unija kot njihov glavni trgovinski partner iz ACP držav uvaža predvsem nafto drage kamne in kovine ter kakav Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

39

Povzetek Evropska unija kot trgovinska velesila ne skrbi le za svojo skupno trgovinsko politiko in zunanje odnose temveč tudi za razvojno pomoč državam v razvoju Ta razvojna pomoč pa se ne kaže le kot neposredna finančna pomoč temveč tudi kot pomoč preko nevladnih organizacij za boj proti svetovnim problemom in v podpisu preferencialnih sporazumov Eden najpomembnejših je preferencialni sporazum Evropske unije z afriškimi karibskimi in pacifiškimi državami (ACP) Sodelovanje med Evropsko unijo in državami ACP sega že v leto 1957 ko je bil podpisan Rimski sporazum S podpisom tega sporazuma so se ohranile določene gospodarske povezave nekaterih držav članic Evropske Unije s svojimi bivšimi kolonijami Sodelovanje na podlagi tega sporazuma pa se je v vseh teh letih razvilo v pravo partnerstvo čeprav je liberalizacija potekala neenotno in sicer večinoma v korist držav ACP Vse države članice Evropske Unije so podpisnice sporazuma Cotonou na osnovi katerega Evropska unija daje preferencialne trgovinske pogoje vsem državam skupine ACP za dostop na evropsko tržišče Za gospodarski razvoj nekaterih ACP držav so ključnega pomena dodatni trgovinski protokoli v okviru konvencije Lomeacute I To so protokoli za sladkor banane govedino in teletino Za večino ACP držav predstavlja EU glavnega trgovinskega partnerja s katero se odvije 29 skupnega uvoza in 27 skupnega izvoza ACP držav Trgovanje med EU in ACP državami ima zelo velik pomen za obe strani vendar večji del izvoza ACP držav prestavljajo surovine in kmetijski proizvodi Če bo Evropska unija želela ACP državam omogočiti gospodarski razvoj bo morala svojo strukturo uvoza iz teh držav spremeniti in pomagati ACP državam do pridobitev novih znanj in tehnologije ter tako do diverzifikacije njene gospodarske strukture in s tem do razvoja industrije Le na takšen način bodo te države uspešne na mednarodnem tržišču kar bo omogočilo povečanje njihovega izvoza in s tem krepitev in uspešno gospodarsko rast Ključne besede AFRIŠKO KARIBSKO PACIFIŠKE DRŽAVE (ACP) EVROPSKA UNIJA (EU) ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU INSTRUMENTI SKUPNE ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE DRŽAVE V RAZVOJU PREFERENCIALNI SPORAZUMI RIMSKA POGODBA KONVENCIJA YAOUNDE KONVENCIJA LOMEacute ZELENA KNJIGA SPORAZUM COTONOU GOSPODARSKO SODELOVANJE MAURICIUS ETIOPIJA JAMAJKA SODELOVANJE V PRIHODNOSTI

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

40

Abstract European Union which is having a great power in trade is not taking care just for its own commercial policy and foreign relationships but also for development aid for least developed countries The development aid is not just direct financial aid but also aid through non-government organizations for fighting against world problems and also in signing preferential agreements One of the most important agreements is preferential agreement between EU and African Caribbean and Pacific countries (ACP) Cooperation between EU and ACP countries began already in 1957 when The Treaty of Rome has been signed With subscribing this agreement several economical linking between some EU members and their former colonies have been preserved Cooperation with its base on this agreement has developed in all this years into real partnership although the liberalization has always been disunited mostly to ACP countries benefit All EU membersrsquo countries have signed Cotonou agreement On the base of this agreement all ACP countries are having special preferential trade terms for access on European market Special trade protocols which were given under convention Lomeacute I are very important for some ACP countries and their economic development This are protocols for sugar bananas beef and veal For most ACP countries EU is main trade partner Trade between the ACP countries and European Union approximately accounts for 29 of ACP imports and 27 of ACP exports Trade between ACP countries and EU is very important for both sides The main part of ACP export to EU market is still from agricultural and mining sector If EU wants to help ACP countries to improve their economic development will have to change its import structure from ACP countries and will have to help them to acquire new knowledge and technology Only with obtaining new knowledgersquos they can diversify their economic structure Only these way ACP countries will be successful on the world market what will lead them to increase their export and to strength their economy Key words AFRICAN CARIBBEAN PACIFIC COUNTRIES (ACP) EUROPEAN UNION (EU) COMMON COMMERCIAL POLICY DEVELOPING COUNTRIES PREFERENCIAL AGREEMENTS THE TREATY OF ROME YAOUNDE CONVENTION LOME CONVENTION GREEN PAPER COTONOU AGREEMENT ECONOMIC COOPEARTION MAURITUS ETHIOPIA JAMAICA FUTURE COOPERATION

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

41

6 SEZNAM VIROV Literatura 1 Bobek Vito (1999) Politika ekonomskih odnosov z državami izven EU po vključitvi Slovenije v EU s poudarkom na Jugovzhodni Evropi [online] Dostopno na httpwwwsigovsizmarsgrsdiskusijbobek2html [19112005] 2 Bobek Vito 2002 Doktrine in instrumenti mednarodne menjave Maribor Ekonomsko -poslovna fakulteta 3 Bobek Vito in Živko Tjaša 2002 Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki Evropske unije Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 4 Bobek Vito 2003 S pomočjo EU do novih trgov Glas gospodarstva April 28-29 5 Borovšek Jelko (2006) Stanje človeštva [online] Dostopno na httpwwwdelosibloggibanjezapravičnostinmirindexphpBLOG_PATH=6262444 [15032006] 6 Dominique David 2000 Cotonou Agreement 40 years of Europe ndash ACP relationship The Courier September 11-14 7 Ferlinc Maja (2003) Carinska unija [online] Dostopno na httpwwwgzssiNivo3aspID=8705ampIDpm=8230 [03032006] 8 Kenda Vladimir 1993 Mednarodno poslovanje Maribor EPF 9 Kenda Vladimir in Bobek Vito 2003 Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov Maribor Ekonomsko ndash poslovna fakulteta 10 Mihevc (2004) Afrika Karibi in Pacifik [online] Ministrstvo za gospodarstvo Dostopno na httpwwwmggovsiindexphpid=8220 [16032006] 11 OECD ndash African development bank 2005 African Economic Outlook Paris OECD Publishing 12 Pugel Thomas A in Lindert Peter H 2000 International economics USA McGrow-Hill 13 Seringhaus Rolf FH in Rosson Philip J 1991 Export development and promotion the role of public organizations Boston Kluwer 14 Strle Marjan 2006 Poreklo blaga Ljubljana Carinski urad RS 15 Špec Emil in Turk Franc 2000 Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju Velenje Gorenje

42

Viri 1 Addis Tribune (2005) The EU-Ethiopia Partnership Reviewed [online] Available httpaddistribunecomArchives20021220-12-02EUhtm [11052006] 2 Country studies US (2005a) Ethiopia [online] Available httpcountrystdiesusethiopia76htm [09042006] 3 Country studies US (2005b) Jamaica [online] Available httpcountrystudiesuscaribbean-islands24htm [10052006] 4 Country studies US (2005c) Mauritius [online] Available httpcountrystudiesusmauritius15htm [09042006] 5 Development gateway (2005) Barriers in less developed countries [online] Available httptopicsdevelopmentgatewayorgtradehighlightsviewHighlightdo~activeHighlightld=106001activeHighlightld=106001 6 DG TRADE (2005) ACP-Trade Statistic-Economy fiche [online] Available httptrade-infoceceuintdoclibdocs2005julytradoc_113340SouthAfricapdf [20042006] 7 DTI (2003) The Cotonou Partnership Agreement [online] Available httpwwwdtigovukewtlomehtm [25112004] 8 Europaeuint (2000) The Cotonou Agreement The Lome Convention [online] Available httpeuropaeuintcommdevelopmentbodycotonoulome_history_enhtm [20112004] 9 Europaeuint (2001) Least developed countries (LDC) introduction [online] Available httpeuropaeuintscadpluslegenlvbr12400htm [03052006] 10 Europaeuint (2005a) Regionalni pristopi [online] Available httpeuropaeuabcdocoffrgsl2005rg104htm [11052006] 11 Europaeuint (2005b) EU Relations with Jamaica [online] Available httpeuropaeuintcommdevelopmentbodycountrycountry_home_encfmcid=jmamplnhtm [08052006] 12 Europaeuint (2006) Bilateral Trade Relations Africa Caribbean Pacific [online] Available httpeuropaeuintcommtradeissuesbilateralregionsocpindex_enhtm [16042006] 13 European Investment Bank (2005) Financing in African Caribbean and Pacific countries [online] Available httpwwweiborgsiteindexasapdesignation=acp [19042006]

43

14 European Parliament (2004) Države AKP uravnoteženo partnerstvo [online] Available httpwwwelections2004euinthighlightssl607html [04032006] 15 Foreign amp Commonwealth Office (2006) Highlights on the European union cooperation in Mauritius [online] Available httpwwwfcogovukFileskfileWebsite20EU20Dev20Assistpdf [08052006] 16 Generalni carinski urad (2004) Sporazumi o prosti trgovini [online] Available http7214203104searchq=cacheAeg1960lnEOJcarinagovsisloveusprem_dov_poen_potr_EUpdf+sporazumi+o+prosti+trgovini+2B+EUamphl=slampct=clnkampcd=17 [16032006] 17 GZS (2003) Skupna zunanjetrgovinska politika EU [online] Available httpwwwgzssiNivo3aspIDpm=8230 [03032006] 18 Komisija Evropskih skupnosti (2006) Partnerstvo EU in Karibov za rast stabilnost in razvoj [online] Available httpeuropaeuinteur-lexlexLexUriServsiteslcom2006com2006_0086slarpdf [10052006] 19 Mladina On-line (2005) EU največja donatorka razvojne pomoči na svetu [online] Available httpwwwmladinasidnevnik62464 [16032006] 20 The EU and Jamaica (2003) Bilateral Relations Overview [online] Available httpdeljamceceuintenjamaicabilateral_relationshtm [08052006] 21 TIPO - IZVOZNOOKNO Kako trgovati po vstopu v EU [online] Available httpwwwizvoznooknosiEU_trgovanjeindexphpgr1=prkBlg [01032006] 22 UNCTAD (2002) Participation of the African Caribbean and Pacific group of states in international trade [online] Available httpwwwunctadorgendocspoditctncdm27enpdf [09042006] 23 World facts (2005a) Facts about Ethiopia [online] Available httpworldfactsusEthiopiahtm [ 17032006] 24 World facts (2005b) Facts about Jamaica [online] Available httpworldfactsusJamaicahtm [18032006] 25 WTO (2003) Understandiong the WTO The panel process [online] Available httpwwwwtoorgenglishthewto_ewhatis_etif_edispl_ehtm [10042006]

44

7 SEZNAM TABEL

stran

TABELA 1 ČLANICE EVROPSKE UNIJE 7 TABELA 2 DRŽAVE ČLANICE ACP SKUPINE PO REGIJAH 19 TABELA 3 OSNOVNE ZNAČILNOSTI ACP DRŽAV 20 TABELA 4 ACP (vključno z Južno Afriko) ndash MENJAVA S SVETOM V

MIO euro 20

TABELA 5 POGODBE MED EU IN ACP DRŽAVAMI 22 TABELA 6 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EU VIZ AFRIŠKEGA

OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004 29

TABELA 7 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EU VIZ KARIBSKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

31

TABELA 8 PRIKAZ IZVOZA IN UVOZA EU VIZ PACIFIŠKEGA OBMOČJA ACP DRŽAV V LETIH 2001 DO 2004

32