10 Gorenjski glastorek, 30. avgusta 2016

G i b a j t e s e z n a m i ( 22 )

Barbara Tavčar, master body inštruktorica, PBS center športne odličnosti

REKREACIJA info@g-glas.si

Šport in šolarjiZagotovo se vas večina

strinja s trditvijo, da dana-šnje generacije otrok živi-jo precej drugačno otroštvo, kot ga je živela moja genera-cija ali generacija mojih star-šev in starih staršev. Že res, da imajo dostop do marsi-katerih tehnološko bolj na-prednih »igrač«, a na dru-gi strani jim zmanjka časa, želje ter tudi domišljije za brezskrbno igro v naravi. Sama se še dobro spomi-njam, koliko časa sem s pri-jatelji preživela »na vasi«, kjer je bil vrhunec prostoča-snih pripomočkov kolo brez prestav.

Danes prave otroške raz-posajenosti s tekom po uli-cah, gozdu, parku, kjer bi se organizem nahranil s ki-sikom in sprostil po šolskih obveznostih, skoraj ni. Star-ši pa smo se znašli pred zelo pomembno nalogo – kako ot-rokom zagotoviti vsakodnev-ne trenutke na prostem.

Ko začutite, da vaš šolar potrebuje odmor in odmik od izpolnjevanja obvezno-sti, učenja, hitenja z ene na drugo interesno dejavnost, mu ponudite drugačen od-mor od gledanja televizije in igranja računalniških igric.

Zaradi napačnega sedenja boste sčasoma lahko opa-zili slabšanje telesne drže. Hrbtne mišice slabijo, tre-bušne mišice so popolnoma brez kontrole, zadnje nožne mišice se skrajšajo. Vključi-tev v en šport, ki s številom treningom v tednu ter tek-movalnim pridihom hitro doseže meje vrhunskega, ne bo (v zadostni meri) prines-la želenega pri izboljšanju telesne drže. Ne gre niti za-nemariti dejstva, da telesna drža vsekakor kaže tudi na čustveno stanje vašega ot-roka.

Vsaka minuta, ki jo vaš otrok preživi z vzravnano držo, »odprtim« pršnim

košem, pomeni učinkovi-tejše dihanje in oskrbo tele-sa s kisikom – s tem pa tudi oskrbo možganskih celic. Izboljšal si bo spomin, ot-rok bo srečnejši, z njim pa tudi mi starši. A ne poza-bimo, kdo je otrokom prvi vzor.

Zaradi sedenja pogosto kolki postanejo manj mobilni in zaprti, kar slabo vpliva tudi na zgornje segmente, zato med gledanjem televizije, občasno med učenjem in podobno priporočamo turški sed, kjer mora biti hrbtenica čim bolj vzravnana. Za aktivni odmor pa naj otrok vstane, dvigne eno nogo in jo pokrči v kolenu. Z izdihom naj poskusi koleno čim bolj odmakniti vstran. Od 8 do 10 ponovitev na vsako stran naj bi zadostovalo.

Jelena Justin

Shakespeare je nekoč za-pisal: All the world is a sta-ge and men and women me-rely players; ves svet je oder, moški in ženske pa le igral-ci na njem. In točno to sem imela v mislih, ko sem se tistega vročega dneva pro-ti Mangartu povzpenjala po Via Italiani oz. Italijanski poti od bivaka Nogara. Za-kaj, povem kasneje! Da bi bila tura v celoti velikopo-tezna, bi se bilo treba do vsto-pa v ferato povzpeti od Belo-peških jezer, a mi jo bomo rahlo skrajšali, saj se bomo do bivaka Nogara spustili z Mangartskega sedla.

Dobršen del slovenske-ga ozemlja je bil v obdob-ju med obema svetovnima vojnama priključen Italiji. Tudi območje okoli Man-garta. Leta 1938 se je italijan-ska vojska odločila spelja-ti drzno visokogorsko cesto pod sam vršni del mogočne gore. Preko Rateč se zape-ljemo do Predela, od koder se spustimo mimo zname-nitega spomenika krvaveče-ga leva. Kmalu sledi odcep levo na gorsko cesto, ki nas bo v 12 kilometrih popelja-la preko nadmorske višine 2000 metrov na Mangart-sko sedlo. V smeri marka-cij se odpravimo proti Man-gartu. Pot nas v spodnjem

delu vodi preko travnikov in po 10 minutah smo pri sme-rokazu, na roke napisanem, bivak Nogara, 1850 m. Zavi-jemo levo, na greben, in se na drugi strani strmo spus-timo po pobočju navzdol do bivaka. Poti sledimo s po-močjo rdečih pik. Pri biva-ku se opremimo z vso pot-rebno opremo: čelada, ple-zalni pas, samovarovalni komplet, priporočam tudi feratarske rokavice. Smero-kaz nas usmeri do vstopa v ferato, ki jo dosežemo v de-setih minutah. Vstop v fera-to poteka po strmem žlebu, na koncu katerega je votli-na, ki jo na drugi strani za-pustimo skozi manjši pre-duh, z oceno B/C. Jeklenica je ves čas ob nas in samova-rovanje 100-odstotno. Smo na polički, s katere nadalju-jemo po izpostavljeni steni do druge votline, ki jo obi-demo po levi strani in do-sežemo naslednji žleb. Sle-di lažje plezanje, ko doseže-mo travnate terase. Preče-nje je zavarovano z jekleni-co. Na koncu terase je pred nami navpična stena, kjer je tehnično najtežji del poti, ki po novih oznakah nosi oce-no C. Ocena C se nadaljuje v B/C in v pomoč pri napredo-vanju so nam skobe, a moč v rokah je vseeno potreb-na. Sledi lažji del, z oceno

A in B. Kljub lažjemu tere-nu je napredovanje ves čas zračno in v tem delu sem se spomnila Shakespeara, saj se z Mangartskega sedla dobro vidi ta del poti in oči začudenih turistov sprem-ljajo vsak gib. Sledi prečka v levo, kjer je izpostavljenost popolna. Še nekaj metrov in že smo iz ferate, kjer se po zagruščenem terenu spus-timo do markirane poti, ki vodi proti Slovenski poti, ki vodi na vrh Mangarta. Vstop v steno poteka po zelo strmi grapi, kjer so številni klini in jeklenice. Na začetku je pot speljana cikcak, nato pa kmalu dosežemo del, kjer je priporočljivo, da imamo pohodne palice pritrjene na desni strani nahrbtnika, si-cer nam bodo le v napoto. Gibljemo se po terenu, kjer je padajoče kamenje nekaj povsem običajnega. Previ-dno! Pot skoraj ves čas po-teka po grapi, ko pa jo pre-či, se znajdemo na jugoza-hodni steni. Na vrhu grape markirana pot zavije levo. S pomočjo jeklenic in kli-nov plezamo po skalni rami jugozahodnega grebena. Kmalu pred seboj v dalja-vi zagledamo križ, ki ozna-čuje vrh Mangarta. Do nje-ga vodi zložna pot. Razgled s četrte najvišje gore v Slove-niji je dih jemajoč: Jalovec,

Kotova špica, Ponce, Vevni-ca; Triglav, Prisojnik Škrla-tica, Špik, Montaž, Viš, Koz-ja mati, Rombon … ni da ni. Vse je kot na dlani!

Nazaj na Mangartsko se-dlo bomo sestopili po t. i. Ita-lijanski poti, ki skoraj v ce-loti poteka po italijanskem ozemlju. Po ozki, izpostav-ljeni in zagruščeni stezici sestopamo v smeri markira-ne poti. Markacije nas bodo usmerile levo. Sestopamo po polici s pomočjo jeklenic po severnem pobočju, ki nas

pripelje nazaj na Mangart-sko sedlo, od koder sestopi-mo do avta.

Na koncu naj napišem le še to: tole je bila čudovita tura v divjem ostenju Man-garta, a po drugi strani je bila tudi tura po ranjenem veli-kanu, saj je vsaj Slovenska pot izjemno krušljiva. Pre-vidno!

Nadmorska višina: 2697 mVišinska razlika: 900 mTrajanje: 6 urZahtevnost:

Planinski izlet: Mangart (2697 m)

Skrajšana velikopotezna turaReality show. Velikopotezni pristop na Mangart, pa vendar malce skrajšan. Vzpon po ferati iz leta 1956, kar jo je desetletja uvrščalo med najtežje tovrstne poti v Julijskih Alpah.

Vstop v ferato Via Italiana / Foto: Jelena Justin

Detajl iz zgornjega dela ferate / Foto: Jelena Justin

Vrh Mangarta z budističnimi zastavicami … Ohm mani padme hum je mantra, ki jo veter nosi v vesolje.

Fot

o: J

elen

a Ju

stin