Upload
phungtu
View
239
Download
3
Embed Size (px)
Citation preview
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
1
ŠIVANJE PREVLEČNIH
MATERIALOV
V poglavju o šivanju prevlečnih materialov boš
� šival z osnovnimi ročnimi šivi;
� spoznal sestavne dele šivalnega stroja ter pravilno in varno
šival z njim.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
2
ŠIVANJE
Tapetnik kroji in šiva različne izdelke:
• prevleke za blazinjene izdelke,
• dekoracije in zavese,
• ponjave in
• robi preproge.
Ročno šivanje
Tehnike ročnega šivanja tapetnik uporablja pri garniranju,
oblikovanju in utrditvi robov in blazin.
Šivanje s šivalnim strojem
Večino izdelkov tapetnik šiva s šivalnim strojem. Zato mora
poznati vrste šivalnih strojev, delo z njimi in njihovo vzdrževanje.
Sodobni šivalni stroji imajo veliko dodatne opreme, ki zelo olajša
delo in omogoča boljšo kakovost izdelka. Zato je dobro, da
tapetnik pozna dodatno opremo in jo zna tudi uporabiti pri
strojnem šivanju, nabiranju, robljneju.
Šivalni pribor
Za šivanje uporabljamo poleg šivalnega stroja še šivanke in
sukance, drugo orodje in različne pripomočke. Šivanko in sukanec
moramo izbrati glede na vrsto materiala, ki ga šivamo. Pri šivanju
nastajajo tudi napake in da lahko opravimo delo kakovostno,
moramo te napake poznati in jih znati tudi odpraviti.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
3
ROČNO ŠIVANJE
Šivanje je postopek dela, kjer s pomočjo šivanke in sukanca
spajamo dele tekstilij v celoto. V posebnih primerih šivanje
nadomestimo z varjenjem ali lepljenjem. Ročno šivanje je
opravičeno le takrat, kadar strojno šivanje iz določenih razlogov ni
mogoče.
Običajno je prevleka za blazinjene izdelke sestavljena iz
posameznih krojnih delov. Posamezne krojne dele strojno
sešijemo v obliki kape, jo navlečemo preko oblazinjenih delov in s
strani z ročnim šivanjem prevleko »zapremo«. Pri tem
najpogosteje uporabimo skriti šiv. Šivamo z desne proti levi, v
večini primerov z ukrivljeno šivanko ustrezne velikosti. Izbor
šivanke je odvisen od debeline blaga in temu ustrezno izbranega
sukanca. Dober videz dosežemo z enakomerno napetostjo
sukanca in enako velikimi in enakomerno oddaljenimi šivi. Če
šivamo v daljši ravni liniji, si lahko pomagamo z ravnilom. Blago
namestimo, vzdolž linije šiva prislonimo ravnilo, ga z levo roko
držimo z rahlim enakomernim pritiskom, in blago pripnemo z
bucikami z desno pa vzdolž roba šivamo v enakomernih
presledkih. Tako laže vzdržujemo enakomeren pritisk mehke
podlage. Dekorativnih šivov danes ročno praktično ne izvajamo.
Pri stilnem pohištvu so imeli izključno okrasni značaj. Za
enakomerno in natančno izvajanje je potrebno precej spretnosti in
vaje, predvsem pa časa.
Garnirne šive uporabljamo pri obnovitvenih in restavratorskih
delih, kjer pripenjamo več plasti polnil, jih fiksiramo, oblikujemo
blazine iz naravnih prostih vlaken, utrjujemo robove in vogale ter
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
4
prišijemo vzmeti na oprte. Za navedene primere uporabljamo
posebej določene šive, ki zahtevajo veliko vaje in spretnosti.
prednji vbod
stični ali prešivni vbod
rakasti vbod
poševni vbod
skriti vbod
robni vbod
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
5
Za šivanje uporabljamo več vrst šivank: ravne, ukrivljene in trirobe
šivanke, šivanke z obojestransko konico, zatikače.
Navedene šivanke uporabljamo za: oblikovanje roba blazin, za
prebadanje, povezavo več plasti v blazino, za šivanje gumbov, za
zapiranje prevleke, za izdelavo zank.
ravna šivanka z eno konico
ravna šivanka z obojestransko zašiljeno
konico
ukrivljena šivanka
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
6
ŠIVALNI STROJI
so lahko univerzalni, specializirani ali avtomatizirani.
S tehnološkim razvojem so proizvajalci razvili šivalne stroje za
splošne in posebne potrebe. Za splošne potrebe šivanja
uporabljamo predvsem univerzalne stroje, s katerimi je možno
šivati različne materiale, z dodatno opremo pa specialne delovne
operacije. Pri visoko specializiranih delih je smotrno uporabljati
specializirane šivalne stroje z računalniško programiranim
vodenjem in vrstami programov za posamezne vrste blaga in
različne delovne operacije.
Šivalni stroji se ločijo še po moči motorja, vrsti transporta,
možnosti uporabe dodatne opreme, številu igel. Posebej
prilagojeni so še stroji za robljenje, za vzorčno prešivanje z več
iglami hkrati, za prešivanje gumbov, za šivanje pod določenim
kotom.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
7
Po zunanji konstrukciji ločimo šivalne stroje:
• z ravno (normalno in ravno podaljšano) delovno mizo
• z delovno mizo v obliki konzole
• v delovno mizo v obliki stebra (z možnim nagibom stroja)
Šivalni stroj z ravno delovno mizo uporabljamo za šivanje
večjih kosov blaga.
Šivalni stroj z delovno mizo v obliki konzole lažje šivamo
težko dostopne okrogline in vogale.
Šivalni stroj z delovno mizo v obliki stebra
uporabljamo za šivanje izbočenih delov, ki jih navlečemo na
steber.
V katalogih ali na internetu poišči slike
različnih šivalnih strojev in jih nalepi.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
8
Dodatna oprema
K dodatni opremi prištevamo razna vodila, šivalne noge in ostale
pripomočke.
Vodila za:
• za robljenje
• neenakomerno oblikovane robove
• oblikovanje robov
• vstavljanje elementov kot so obrobe, elastike, vrvice in
zadrge, našivanje letvic
Specialne šivalne noge:
• gibljiva noga za šivanje neenakomernih debelin
• noga za šivanje tesno ob povišanem robu (tudi kedru)
• valjasta noga s točkovnim pritiskom za šivanje okroglin in
trakov iz umetnega usnja in usnja
• z valjčki, ki preprečuje prijemanje folije ali umetnega usnja
na šivalno nogo
• s plastično oblogo prepreči prijemanje sintetičnih tkanin
(uporablja se skupaj s transporterjem brez zobcev) šivalna
noga za izdelavo dvojnega ploščatega šiva
• za robljenje odprtega roba
• za tanke in debele kedre
• pripomoček za šivanje gub
• za gubanje (jeziček)
• za izdelavo podvihanega (enojnega in dvojnega) šiva,
izdelavo prekrivnega dvojnega šiva
• za izdelavo trakaste obrobe
• za izdelavo dvojnega ploščatega šiva
• šivanje kedra
• za šivanje zadrge
Nariši ali nalepi slike dodatne opreme za šivalni stroj.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
9
Ker je izbira zelo velika, proizvajalci seznanjajo bodoče uporabnike
šivalnih strojev z možnostmi izbire s katalogi. V katalogih dobimo
natančen pregled o možnostih uporabe, o tehničnih podatkih in
nasvetih proizvajalca. Pred nakupom zato dobro proučimo naše
potrebe in možnosti ter proizvajalčev izbor in se nato o
podrobnostih in nejasnostih posvetujemo s proizvajalcem oziroma
njegovim zastopnikom, ki nudi tudi možnost usposabljanja in
servisiranja.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
10
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
V razpredelnico vpiši imena sestavnih delov šivalnega stroja
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
11
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
V katalogu proizvajalca dobimo podatke: naslov dobavitelja, model
in oznako stroja, vrsto in namembnost, shematski prikaz šiva,
možnih delovnih operacij, možnosti uporabe dodatne opreme in
pripomočkov.
Z uporabo ustreznih strojev želimo predvsem izboljšati kakovost
šivanja in ga racionalizirati. Zagotoviti želimo stalne in enake
pogoje dela pri šivanju.
Upoštevati moramo, da imajo sodobnejši stroji po pravilu določene
prednosti pred starimi, zato je potrebno slediti razvoju in novostim
na trgu. Te prednosti so lahko: večja zmogljivost, lažje,
natančnejše in kvalitetnejše delo, manjša poraba energije, boljši
izkoristki materialov, lažje vzdrževanje, bolj varno delo.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
12
Transport na šivalnih strojih
Pomembne so razlike pri strojih glede na vrsto podajanja. Za bolj
zahtevno blago (na primer blago večjih debelin, drseče in gladko
blago, umetne folije) so primernejši stroji z večjim številom
podajalnih naprav, ki pomagajo potiskati šivane plasti
enakomerno, usklajeno s hitrostjo vbodov.
Spodnji transport
Ena ali več podajalnih naprav se nahaja v mizni plošči. Hitrost
pomika nastavimo glede na vbodno hitrost šivanja. Tako lahko
»pomagajo« blago pomikati naprej, če pa naravnamo večjo ali
manjšo hitrost pa omogočijo raztezanje ali nabiranje blaga.
Zgornji igelni in spodnji transport
Pri strojih, ki imajo še zgornji igelni transport, se igelni drog z iglo
giblje usklajeno tako, da sledi podajanju blaga. To omogoča
vbodna luknja, ki je v podajalni napravi in ne kot običajno v
vbodni plošči. Tako podajanje omogoča kvaliteten šiv za blago v
več plasteh, umetno usnje in folije.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
13
Pri zahtevnem blagu, ki ga težko šivamo, uporabljamo šivalni stroj
z neodvisno nastavljivima spodnjim in zgornjim transportom, ki ju
glede na potrebe vsakega posebej nastavimo. Naprava je
sestavljena iz že znanega spodnjega transporta in iz dveh gibljivih
šivalnih nog (šivalna in oprijemna noga), ki predstavljata zgornji
transport. Šivalna noga na spodnji strani je nazobčana., blago
zagrabi in skupaj z iglo blago vleče naprej. Ko se transportni
elementi vračajo v začetni položaj, se oprijemna noga spusti in
čvrsto prime blago. Vsak trenutek blago drži ena od nog in ga na
ta način zanesljivo transportira naprej. Tak podajanje uporabljamo
predvsem za šivanje elastičnih materialov, umetnega usnja s
penastim slojem, debelega blaga.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
14
Težki šivalni stroji
Za posebej debelo blago, ki ga moramo šivati v več plasteh (blago
za ponjave, debelo umetno in nravno usnje) so primerni posebni
težki šivalni stroji. Ti stroji so močneje grajeni, imajo posebne
lovilce z ustrezno večjim vretencem za navijanje debelejšega
sukanca. Hitrost šivanja je največ 1200 vbodov/min.
Dvoigelni šivalni stroji so posebej primerni, ko se zahteva
velika trpežnost, na primer pri izdelavi ponjav. Šivi so natančno
vzporedno zašiti, produktivnost je izredno velika. Šivalni stroj je v
osnovi enako zgrajen kot enoigelni, le da ima na igelni osi dve
vzporedni igli z dvema lovilcema, za vodenje in napenjanje niti pa
je na glavi stroja posebna oprema.
Stroji za prešivanje tkanin
Za šivanje več plasti blaga z vmesnim polnilom uporabljamo
prešivalce tkanin. To so računalniško vodeni stroji in naprave
večjih formatov s šivalnimi glavami na pomičnih vodilih, ki se
pomikajo in hkrati prešivajo blago po v naprej določenem vzorcu.
Uporabljamo jih za prevleke posteljnih vložkov, avtomobilskih
sedežev, sedežnega pohištva, posteljna pregrinjala in dekoracije.
Prešite prevleke dajejo poseben videz in omogočajo veliko
racionalizacijo dela.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
15
Stroji in naprave za prešivanje gumbov
Gumbe pri blazinjenem pohištvu pogosto prišijemo ročno z ročnimi
pripomočki. Pri specializirani proizvodnji večjih količin pa je
smotrno uporabiti napravo za prešivanje gumbov. V napravo
vložimo blazino, (ki jo nalahno stisne) in natančno nastavimo
razdalje oziroma mesta gumbov v blazini. Gumbe na vnaprej
določeni dolžini zanke lahko hitro pritrdimo z obema prostima
rokama.
Stroj za prešivanje gumbov deluje tako, da blazino vložimo v
napravo, jo točno namestimo in na osnovi predhodnega načrta
razporeditve stroj prišije vse gumbe istočasno. Število gumbov in
razporeditev nastavimo hitro in točno.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
16
Varno delo na šivalnih strojih
Nevarni deli šivalnega stroja so zaščiteni. To so predvsem zaščita
strojne igle, zaščita nitnega vzvoda in zaščita električne napeljave.
Stroj je potrebno pravilno negovati, vzdrževati in po določeni
uporabi ali pri poškodbah poklicati servis. Servis ali popravilo
izvede za to usposobljen strokovnjak. Upoštevati je potrebno
navodila proizvajalca.
Zaščitne naprave na šivalnem stroju
Vzdrževanje šivalnega stroja
Osebna odgovornost za vzdrževanje stroja je še posebej
pomembna pri zahtevnih in dragih strojih. Vzdrževanje zajema
čiščenje in mazanje stroja
Pred čiščenjem stroj izključimo. Pri zelo pogosto uporabljenem
stroju čistimo dnevno ali v večjih časovnih presledkih, kadar
šivamo močno vlaknato blago, pa večkrat na dan. Podajalnik in
transport čistimo s čopičem, po tem ko smo odmaknili vbodno
ploščo. Tedensko čistimo tiste dele, kjer se nabirajo prah, vlakna
ali ostanki niti. Čistimo s čopičem, krpo, ki ne pušča muck in
plastičnimi paličicami, s katerimi dosežemo težje dostopne dele.
čiščenje šivalnega stroja
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
17
Skrbeti moramo, da ne poškodujemo površine strojnih delov.
Zaskorjena mesta in ostanke olja očistimo s petrolejem. Po
uporabi, ob koncu delovnega dne stroj vedno pokrijemo, da ga
zaščitimo pred prahom.
Ob navodilih za uporabo stroja dobimo tudi navodila za
vzdrževanje in mazanje. Pri starejših strojih označena mesta
oskrbujemo s predpisanim mazivom, pri tem pa upoštevamo
osnovno pravilo: malo, vendar pogosto mazati. Novejši stroji z
večjimi hitrostmi se avtomatično mažejo (močno obremenjeni
drsni deli in zglobi), mi moramo skrbeti le za to, da je posoda za
olje napolnjena.
Motorja stroja ne vzdržujemo sami. Po približno 5000 delovnih
urah opravi potrebni servis strokovnjak.
Pogoj za uspešno šivanje je upoštevanje navodil proizvajalca.
Posebej moramo biti pozorni na posebnosti določenega tipa stroja.
Poleg posebnosti pa veljajo splošno uveljavljena pravila. Za
uspešno šivanje je potrebna pravilna izbira igle, sukanca in
ustrezna priprava na šivanje.
mazanje šivalnega stroja
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
18
IGLA
1
2
3
4
5
Izbor igle za šivanje je pomemben za dober šiv. Igla ima na batu
oznako, ki pomeni tovarniško oznako in število, ki v stotinah
pomeni debelino igle v mm (npr. ICH 120 pomeni določen tip igle
debeline 1,2 mm). Proizvajalec v navodilih navaja tip igle za
določen šivalni stroj. Navodilo moramo upoštevati, sicer imamo
lahko težave pri šivanju ali pa sploh ne moremo šivati.
Debelino igle izberemo glede na debelino blaga, ki ga šivamo.
Tanke igle se v debelem materialu lomijo, debele pa puščajo v
tankem materialu sledi in poškodujejo niti v blagu. Oblika igle je
tudi pomembna. Igle za hitro šivanje imajo žlebič, v katerega se
uleže sukanec in s tem zmanjša trenje pri prodiranju v blago. Pri
uporabi tankih igel izboljšamo cik-cak efekt z uporabo specialne
neupogljive igle, ki ima odebelitev na spodnjem in zgornjem koncu
stebla.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
19
Igla za strojno šivanje
Oblika konice igle je pomembna za lažje prodiranje v blago. Iglo
z okroglo konico uporabljamo za tkanine in mehke tekstilije ter
mehko usnje. Pri tkaninah okrogla konica razmakne niti in jih ne
preseka. Igla z ostro konico blago pri vbodu zareže, da lažje
prodre. Tako iglo uporabljamo za debelejše usnje in podobne
materiale.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
20
SUKANEC
Lastnosti sukanca so opredeljene:
→ s surovino, iz katere je izdelan
→ z debelino, ki jo označuje finost
→ z načinom izdelave
V praksi najpogosteje uporabljamo sukance iz umetne snovi, in
sicer iz poliestra (PES) in poliamida (PA). Vsak od navedenih ima
določene lastnosti bolj izrazite in jih je za kvalitetno šivanje
potrebno upoštevati. V trgovini jih dobimo pogosto pod
komercialnimi oznakami proizvajalcev, ki imajo proizvode zaščitene
z imenom, na primer nylon, terital. Iz naravnih vlaken
uporabljamo za strojno šivanje sukance iz bombaža (CO), za ročno
šivanje pa uporabljamo laneni sukanec.
Debelino sukanca izražamo s številom finosti. Mednarodna enota
za finost je tex. Oznaka tex se piše vedno za številom, na primer
60 tex, kar pomeni, da ima sukanec dolžine 1000 m težo 60 g.
Večje je število, bolj grob, debelejši in težji je sukanec.
Za šivanje uporabljamo nit ali sukanec. Enonitni sukanci so iz ene
niti in so izdelani iz umetne snovi. Sukanec je praviloma sukan iz
več niti ali preje (ta je predena iz vlaken), število zasukov na
dolžino pa povečuje trdoto sukanca. Pri debelejših sukancih se
sukane niti združujejo še na drugi ali tretji stopnji, oznaka je na
primer 60/2 tex, 60/3 tex.
Zelo fini sukanci se izražajo v dtex (teža v gramih na 10 000 m
dolžine sukanca). DIN oznake pa imajo za finost sukanca oznako
Nm, kar pomeni, koliko metrov ima sukanec, ki tehta 1 gram.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
21
Priprave na šivanje
Tanko blago šivamo s tankimi (večje finosti), debelo pa z debelimi
sukanci. Glede na blago izberemo sukanec, temu pa moramo
prilagoditi tudi debelino strojne igle. Če šivamo bombažno blago,
izberemo tudi sukanec iz bombaža. Tako se pozneje pri
vzdrževanju blago obnaša enako kot sukanec v šivu (enako krči).
Poleg debeline izberemo ustrezno barvo sukanca. Ta naj bo barve,
ki je prevladujoča v blagu ali za odtenek temnejša. Vdenemo
spodnji in zgornji sukanec, nastavimo velikost šiva in napetost
obeh sukancev (praviloma zgornjega). Pred začetkom šivanja
preverimo sliko šiva na odpadnem koščku blaga.
pravilna napetost
Zgornja nit je prenapeta ali spodnja nit preohlapna.
Zgornja nit je preohlapna ali spodnja nit prenapeta.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
22
Težave pri šivanju
Zgornji sukanec se trga, če je:
• igla slabo nameščena
• zgornji sukanec preveč napet
• sukanec nepravilno vdet
• igla pretanka ali ima preostro ušesce
• igla topa ali skrivljena
• poškodovano ležišče lovilca ali luknjica na vbodni plošči
• sukanec slabe kakovosti, preležan, izsušen
• igla neustrezna glede na vrsto sukanca
Spodnji sukanec se trga, če je:
• spodnji sukanec preveč napet
• vretence slabo navito ali preveč navito, tako da se težko
obrača
Igla se zvije ali zlomi, če je:
• topa ali kriva
• zadeva ob rob plošče zaradi nepravilne vleke blaga
• napačno vložen lovilec
• igla napačno vstavljena, pretanka
Stroj izpušča vbode, če je:
• igla topa, nepravilno vstavljena ali kriva
• debelina sukanca neustrezno izbrana
• sukanec nepravilno napeljan
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
23
Šivanje ni enakomerno, če:
• napetost niti ni pravilna
• je sukanec pretrd, predebel
• je spodnja nit neenakomerno navita
• je pritisk šivalne noge na blago nezadosten
• blago z roko preveč vlečemo
• je igla pretanka
• so zobci pri transportu spuščeni prenizko
Blago se med šivanjem nabira ali stroj težko dela, če je:
• napetost sukanca prevelika
• med zobci transporta stisnjen prah
• v lovilcu ostanek vlaken ali nitk
• igla topa
Če napake ne moremo odpraviti, se obrnemo na servisno službo.
Pri normalni uporabi in upoštevanju navodil ima stroj poleg
garancijske dobe tudi rok, v katerem proizvajalec jamči za servisne
storitve in rezervne dele.
Sukanci iz naravnih vlaken ne smejo biti presuhi, ker izgubijo
voljnost, se lažje trgajo, so trdi in povzročajo težave pri šivanju.
Bombažni sukanci (CO) so manj močni, zato jih radi uporabljamo v
mešanici s sintetičnimi vlakni. Lanene sukance (FL) uporabljamo le
za ročno šivanje. So zelo močni. Ker so bolj grobi, za strojno
šivanje niso primerni. Ker so naravni sukanci higroskopični, jih je
potrebno primerno shranjevati, torej pri ustrezni klimi prostora.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
24
Sintetični sukanci so zelo močni, elastični in trajni. PVC sukanci so
na primer cenejši, niso pa primerni za velike hitrosti šivanja, ker se
hitreje deformirajo. PES sukanci so močni in elastični, PA sukanci
so dobro odporni proti neposredni sončni svetlobi, so cenejši in
tudi močni. Ker so sintetični sukanci elastični, je potrebno šivati z
ustrezno - manjšo napetostjo niti.
Težave pri šivanju lahko nastanejo zaradi elastičnosti, občutljivosti
na vročino in slabe drsnosti na poliranih površinah. Elastični
sukanci težijo za tem, da se po raztezanju vrnejo v prvotno stanje.
To se lahko kaže kot napaka, ker se blago guba po šivu. Zato
sukance navijamo brez napetosti in šivamo z zelo omejeno
napetostjo. Sintetični sukanci se tudi radi oprijemajo zglajene
kovinske površine in pride do težav pri šivanju. V takem primeru
zglajene dele nalahno pobrusimo.
Če je igla pretanka, lahko nastane slab videz šiva, ker jo močnejša
nit v blagu odrine - nastane tako imenovani cik-cak šiv. Temu se
ognemo, če uporabimo specialno neupogljivo iglo, ki ima
odebelitev na spodnjem in zgornjem koncu.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
25
Šivanje z večjimi hitrostmi in v primeru, ko se blago guba
Zaradi trenja pri šivanju, posebej pri večjih hitrostih, pride do
segrevanja, deformacij, taljenja in pretrganja sintetičnih sukancev.
Temperature mehčanja so pri 170 do 240° C, taljenja pa pri 220
do 260° C. Če šivamo blago iz sintetičnih mas, lahko pride do
taljenja sintetične snovi, ki se prijema na iglo. Iglo očistimo z
rnravljično kislino ali fenolom. Segrevanje igle omejimo z ustrezno
izbiro (material, oblika) igle, mazanjem sukanca (silikonsko olje) in
hlajenjem igle z zračnim curkom. Če nimamo na razpolago
specialnih igel in dodatne opreme za omejevanje temperature igle,
šivamo s sintetičnimi sukanci z manjšo hitrostjo.
Gubanje blaga na spodnji strani nastane zaradi nezadostnega
podajanja blaga in kadar je oprijemna moč med plastmi majhna.
Gubanje pogosteje nastane pri šivanju sintetičnega blaga. Poleg
tega se zgornja plast močneje oprijema na polirano kovinsko
površino šivalne noge. Pri šivanju folije pride lahko do podobnih
težav »šivanja na mestu«.To nevšečnost odpravimo, če uporabimo
šivalno nogo obloženo s plastiko in šivalni stroj z alternirano
šivalno nogo in diferencialnim transportom. Pri šivanju usnja in
folije preprečimo zatrganje, če šivamo s kolikor je mogoče majhno
napetostjo sukanca.
Različne lastnosti sukancev so lahko vzrok za nekvaliteten šiv ali
težave pri šivanju.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
26
Odgovori
1. Kaj je šivanje?
2. Od česa je odvisen izbor sukanca pri šivanju?
3. Kje uporabljamo garnirne šive?
4. Kako ločimo šivalne stroje po zunanji konstrukciji?
5. Kaj prištevamo k dodatni opremi šivalnega stroja in zakaj jo
uporabljamo?
6. Kateri so sestavni deli šivalnega stroja?
7. Kako ločimo šivalne stroje po načinu transporta in zakaj
moramo biti pri nakupu novega stroja na to pozorni?
8. V katerih primerih uporabljamo stroj za prešivanje tkanin?
9. Zakaj in kako je stroj zaščiten?
10. Kako vzdržujemo stroj?
11. Nariši in opiši strojno iglo. Kaj vpliva na izbiro strojne igle?
12. Kako izberemo sukanec za šivanje?
13. Zakaj moramo pred šivanjem preveriti sliko šivanja?
14. Opiši težave, ki lahko nastanejo pri šivanju, in kako jih
odpravimo.
15. Razloži, zakaj se blago po šivanju guba in kako odpravimo
to napako.
PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban
Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________
27
LITERATURA
1. Gaston, Desmond. 1995. Upholstery. A practical guide.
Glasgow: Harper Collins Publishers.
2. Nastran, Albina. 1990: Blazinjenje pohištva. Ljubljana:
Lesarska založba.
3. Nastran, Albina. 1991: Blazinjenje pohištva – tehnologija v
tapetništvu. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo in šport.
4. Schröter, Helmut. Polstertechnik un Innendekoration. Leipzig:
VEB Fachbuchverlag.
SLIKOVNO GRADIVO
1. Marjeta Federl
2. Rok Leban
3. Različni prodajni katalogi v elektronski in tiskani obliki
Avtorici:
Marjeta Federl, Srednja lesarska šola Škofja Loka
Irena Leban, Srednja lesarska šola Škofja Loka
Strokovni pregled:
Igor Jelovčan, Srednja lesarska šola Škofja Loka
Lektorica:
Vida Krpič, Srednja lesarska šola Škofja Loka