Sinergija moči - zdravniskazbornica.si · The President of the Medical Chamber Prim. Gordana Kalan Živčec, M. D. [email protected] The vice-presidents of the Medical

številka 2 | 1. februar 2012

Strokovna revija ISIS | leto XXI. | številka 2 | 1. februar 2012Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije

NaslovniceIsis2012_02_V02.indd 2 19.1.2012 9:24:00

Sestava Amlessa 4 mg/5 mg tablete Ena tableta vsebuje 4 mg terc-butilaminijevega perindoprilata in 5 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata). Amlessa 4 mg/10 mg tablete Ena tableta vsebuje 4 mg terc-butilaminijevega perindoprilata in 10 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata). Amlessa 8 mg/5 mg tablete Ena tableta vsebuje 8 mg terc-butilaminijevega perindoprilata in 5 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata). Amlessa 8 mg/10 mg tablete Ena tableta vsebuje 8 mg terc-butilaminijevega perindoprilata in 10 mg amlodipina (v obliki amlodipinijevega besilata). Indikacije Zdravilo Amlessa je indicirano kot nadomestno zdravilo za zdravljenje esencialne hipertenzije in/ali stabilne koronarne arterijske bolezni pri bolnikih, ki že imajo ustrezno urejen krvni tlak s sočasnim jemanjem perindoprila in amlodipina z isto kombinacijo jakosti. Odmerjanje in način uporabe Zdravilo je priporočljivo jemati peroralno zjutraj pred zajtrkom. Običajni odmerek je ena tableta na dan v enem odmerku. Zdravilo s fiksno kombinacijo odmerkov ni priporočljivo za začetno zdravljenje. Zdravilo Amlessa lahko jemljejo bolniki s kreatininskim očistkom ≥ 60 ml/min, ni pa primerno za bolnike s kreatininskim očistkom < 60 ml/min. Pri teh bolnikih priporočamo prilagojeno titracijo posameznih učinkovin. Odmerne sheme pri bolnikih z jetrno okvaro niso ugotavljali, zato moramo zdravilo Amlessa pri njih uporabljati previdno. Kontraindikacije Preobčutljivost za katerokoli pomožno snov, za perindopril ali katerikoli drug zaviralec angiotenzinske konvertaze (ACE). Preobčutljivost za amlodipin ali katerikoli drug dihidropiridin. Kontraindikacije, povezane s perindoprilom Angioedem v anamnezi pri predhodnem zdravljenju z zaviralci ACE, dedni ali idiopatični angioedem. Kontraindikacije, povezane z amlodipinom Huda hipotenzija. Šok, vključno s kardiogenim šokom. Hujša aortna stenoza. Hemodinamično nestabilno srčno popuščanje po akutnem miokardnem infarktu. Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Ledvična okvara Pri ledvični okvari (kreatininski očistek < 60 ml/min) priporočamo posamezniku prilagojeno titracijo odmerkov posameznih učinkovin. Redno spremljanje vrednosti kalija in kreatinina je pri bolnikih z ledvično okvaro del običajne medicinske prakse. Jetrna odpoved V redkih primerih so bili zaviralci ACE povezani s sindromom, ki se začne s holestatično zlatenico in napreduje v fulminantno jetrno nekrozo ter (včasih) smrt. Mehanizma tega sindroma ne poznamo. Če se pri bolnikih, ki jemljejo zaviralce ACE, pojavi zlatenica ali izrazito povečanje vrednosti jetrnih encimov, je treba zaviralce ACE ukiniti in bolnike ustrezno zdravniško spremljati. Kot pri vseh kalcijevih antagonistih je razpolovni čas amlodipina podaljšan tudi pri bolnikih z zmanjšanim jetrnim delovanjem. Pri uporabi zdravila pri teh bolnikih sta zato potrebna previdnost in redno spremljanje jetrnih encimov. Hiperkaliemija Pri nekaterih bolnikih, ki so bili zdravljeni z zaviralci ACE, vključno s perindoprilom, so opažali povečane vrednosti kalija v serumu. Dejavniki tveganja za razvoj hiperkaliemije vključujejo ledvično odpoved, poslabšanje ledvičnega delovanja, starost (> 70 let), sladkorno

bolezen, vmesne dogodke, zlasti dehidracijo, akutno dekompenzacijo srca, presnovno acidozo, sočasno jemanje diuretikov, ki zadržujejo kalij (npr. spironolaktona, eplerenona, triamterena ali amilorida), kalijevih dodatkov ali nadomestkov soli, ki vsebujejo kalij, in sočasno jemanje drugih zdravil, povezanih s povečanjem vrednosti kalija v serumu (npr. heparina). Jemanje kalijevih dodatkov, diuretikov, ki zadržujejo kalij, ali nadomestkov soli, ki vsebujejo kalij, lahko zlasti pri bolnikih z ledvično okvaro privede do znatnega povečanja vrednosti kalija v serumu. Hiperkaliemija lahko povzroči resne aritmije, včasih s smrtnim izidom. Če menite, da je sočasno jemanje perindoprila in katerekoli izmed zgoraj navedenih učinkovin ustrezno, jih morate uporabljati previdno in pogosto spremljati vrednosti kalija v serumu. Pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem ali sladkorno boleznijo tipa 1 morate zdravljenje začeti previdno. Kombinacije perindoprila in amlodipina ne smete uporabljati pri otrocih in mladostnikih. Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Kombinacije, ki jih ne priporočamo Litij, diuretiki, ki zadržujejo kalij, kalij (kalijeve soli), estramustin. Kombinacije, pri katerih moramo biti previdni Antidiabetična zdravila (inzulin, hipoglikemični sulfonamidi), nesteroidna protivnetna zdravila, vključno z acetilsalicilno kislino (≥ 3 g na dan), diuretiki, simpatikomimetiki, zlato, zaviralci CYP3A4 (eritromicin, diltiazem, ketokonazol, itrakonazol, ritonavir), spodbujevalci CYP3A4 (rifampicin, šentjanževka, antikonvulzivi, kot so karbamazepin, fenobarbital, fenitoin, fosfenitoin, primidon), zaviralci receptorjev beta pri zdravljenju srčnega popuščanja (bisoprolol, karvedilol, metoprolol), baklofen, vazodilatatorji, kortikosteroidi, zaviralci receptorjev alfa (prazosin, alfuzosin, doksazosin, tamsulozin, terazosin), amifostin, triciklični antidepresivi, antipsihotiki, anestetiki. Nosečnost in dojenje Glede na učinke, ki jih imata posamezni učinkovini kombinacije v tem zdravilu na nosečnost in dojenje, uporaba zdravila v prvem trimesečju nosečnosti ni priporočljiva. Zdravilo je kontraindicirano v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti. Zdravila ni priporočljivo jemati med dojenjem, zato se je treba odločiti, ali naj mati prekine dojenje ali zdravljenje, pri čemer je treba upoštevati pomen tega zdravljenja zanjo. Neželeni učinki Glavobol, omotica, vrtoglavica, ščemenje, zaspanost, motnje vida, tinitus, palpitacije, zardevanje (občutek vročine ali toplote na obrazu), omotičnost zaradi nizkega krvnega tlaka, kašelj, zasoplost, siljenje na bruhanje, bruhanje, bolečine v trebuhu, motnje okušanja, dispepsija ali prebavne težave, driska, zaprtje, alergijske reakcije (kot so kožni izpuščaji, srbenje), mišični krči, občutek utrujenosti, edemi (otekanje nog ali gležnjev). Ostali se pojavijo občasno, redko ali zelo redko. Oprema 30 tablet. Imetnik dovoljenja za promet z zdravili Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, Slovenija. Način izdajanja zdravila Na zdravniški recept. Datum priprave besedila December 2011.

Samo za strokovno javnost. Pred predpisovanjem preberite celoten povzetek glavnih značilnosti zdravila. Objavljen je tudi na www.krka.si.Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, www.krka.si

2011

-157

92, A

A/M

Ž.

4 mg/5 mg, 4 mg/10 mg8 mg/5 mg, 8 mg/10 mg

perindopril in amlodipintablete

Amlessa® – Krkina NOVA fiksna kombinacija perindoprila in amlodipina

Sinergija moči

2011-15792_AMLESSA-Red_210x258_SI-1.indd 1 16.12.2011 11:22:17

The President of the Medical ChamberPrim. Gordana Kalan Živčec, M. [email protected]

The vice-presidents of the Medical ChamberProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.Sabina Markoli, D. M. D.

The President of the AssemblyUršula Salobir Gajšek, M. D.

The vice-president of the AssemblyDiana Terlević Dabić, D. M. D.

Executive board of the Medical Chamber of SloveniaThe president of the Educational councilProf. Rafael Ponikvar, M. D., Ph. D.

The president of the Professional medical committeeProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D.

The president of the Primary health care committeeAssist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D.

The president of the Hospital health care committeeProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.

The president of the Dentistry health care committeeSabina Markoli, D. M. D.

The president of the Legal-ethical committeePrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D.

The president of the Social-economic committeeJana Wahl, M. D., M. Sc.

The president of the Private practice committeePrim. assist. Dean Klančič, M. D.

Public Relations DepartmentValentin Hajdinjak, B. Sc.

Legal and General Affairs DepartmentVesna Habe Pranjič, L. L. B.

Finance and Accounting DepartmentNevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc.

Health Economics, Planning and Analysis DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.

Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.

Head of Postgraduate Medical Training, Licensing and Registry Department Tina Šapec, L. L. B.

The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those that work as physicians or dentists in Slovenia and have a direct contact with the patients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their reputation by:Having and issuing a Code of Medical Ethics, monitoring the behaviour of doctors and administering any measures necessary for violations of the Code.Maintaining a register of members and issuing membership cards.Issuing, extending and revoking the doc-tors‘ licences for independent work.Participating in the development of the undergraduate education programme for doctors.Managing (planning, monitoring and supervising) the secondments of the two year compulsory postgraduate training in hospitals; secondments for specialisations; other postgraduate professional training, and examination.Organising professional seminars, meetin-gs and other types of professional medical development.The professional auditing and appraisal of each doctor practising in Slovenia.Participating in the preparation of regula-tions, planning and staffing plans in health care issues.Determining doctors‘ fees and

participating in agreeing the prices of health care services.Representing the interests of doctors in determining contracts with the Institute of Health Insurance of Slovenia.Participating in the negotiation of collecti-ve contracts, and agreeing them on behalf of private doctors as employees, thereby managing the value of medical professio-nal‘ salaries.Providing legal assistance and advice to members on insurance against medical compensation claims.Maintaining a Welfare Fund to help members and their families.Monitoring the demand for doctors and helping unemployed doctors find job.Assisting members to find suitable locums during their absence.Publishing activities, editing activities; issuing a free journal to members, publis-hing books and other publications.Encouraging co-operation between mem-bers and arbitrating in disputes.Encouraging the cultural and social activities of members; organising the cultural, sporting and other social events and activities.Monitoring alternative methods of treatment.Deterring prohibited and unacceptable medical practices.Providing a free permanent consulting service to members.Undertaking other tasks pursuant to legal regulations and the statute.

Tasks

The Medical Chamber Of SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamber for the Carniola Province. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8800 copies. Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis.

Spoštovani zdravnice in zobozdravnice, zdravniki in zobozdravniki!

Zdravniki/zobozdravniki delamo z bolniki. Delo je naporno in odgovorno, saj bolniki od nas pričakujejo nezmotljivost, čas in zdravje. Smo strokovnjaki, a vsak za svoje področje. Včasih se znajdemo v stiski, ki je sami ne zmoremo razrešiti in potrebujemo pomoč, nasvet, poslušalca.

V STISKI NISI SAM!Z veseljem Vas obveščamo, da je Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s prostovoljci (zdravniki in zobozdravniki) sestavila

skupino za pomoč zdravnikom in zobozdravnikom ter njihovim svojcem v stiski.

Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomoc v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev!

Poklicite nas na ANONIMNO telefonsko številko:

01 307 2222vsak ponedeljek in cetrtek

od 15. do 16. ure.

Koraki k cenjenosti stroke?Tonka Poplas Susič

Zadnje mesece smo priča dogodkom, ki dokaj hitro in radi razburkajo slovenski zdravstveni prostor: ključno sporočilo, ki je dano, je, da je zdravstvo potrošno in da je treba ravnati preudarneje. Cilj: zdravstvo je potrebno urediti. Ustrezno urejeni zdrav-stveni sistemi poudarjajo pomen bolnika. Vklju-čujejo ga v partnersko obravnavo in sodelovanje z zdravnikom (zdravnik ima seveda dovolj časa, ki ga

posveti bolniku), nalagajo mu soodgovornost za izhode zdravljenja (upoštevanje navodil zdravstvenih delavcev, primeren življenjski slog), bolniki vodijo lastno evidenco dogodkov med zdravljenjem, o katerih se pogovorijo z zdravstvenim timom, ko ga obiščejo, in imajo spoštljiv odnos do zdravnikov, ki so jih izbrali za svoje. Ne vlagajo zgolj v zakonsko in pravno-formalno finančno vzdržno zdravstvo, temveč vlagajo v družbo, v ljudi. In seveda tudi v zdrav-nike in zdravstveni kader. Slednji so izvajalci, ne potrošniki.Cilj, ki ga je definirala Svetovna zdravstvena organizacija kot edini, ki lahko prihrani, poceni in prispeva k boljšemu zdravju ter zato večji kakovosti bivanja, ni dosežen marsikje, tudi v Sloveniji ne. Pa je preprost: krepiti osnovno zdravstvo, ki je temelj vsakega zdravstvenega sistema, z namenom, da lahko krepimo tudi bolnišnično zdravstvo na način, da ni zasipano z nepotrebnimi storitvami in z bolniki, ki v resnici ne potrebujejo specialistične obravnave na sekundarni ravni.Pa smo daleč od tega? Težko je odgovoriti jasno in dosledno, za-gotovo pa so v zadnjem letu, dveh, prvi koraki narejeni. Skorajda utopično je bilo pričakovati, ko smo na zbornici, v Odboru za osnovno zdravstvo, začeli pripravljati predloge sprememb osnov-nega zdravstva, da bodo relativno hitro zagledali luč sveta. Od-ločili smo se, da bomo na začetku ciljali predvsem na družinsko medicino kot najštevilčnejšo vejo med ostalimi na primarni ravni. Sodelovanje vseh zdravnikov družinske medicine, ki v strokovnih, pedagoških in drugih institucijah predstavljajo vrh stroke, se je izkazalo sicer ne za lahko, je bilo pa učinkovito. Drugo pomem-bno dejstvo je bilo, da je vse predlagane oz. želene spremembe podprl Odbor za bolnišnično dejavnost, ki je uvidel, da na tak način lahko zmanjšamo tudi obremenjenost sekundarne ravni. Nastale so referenčne ambulante (RA), nastal je projekt Minis-trstva za zdravje. Najpomembnejše dejstvo je, da so RA odlično sprejeli bolniki in da le-ti čutijo, da so bolje obravnavani pred-vsem na področju preventivnih presejanj in pri kontroliranju in spremljanju parametrov kronične bolezni. In zdravniku ostaja

nekoliko več časa za tiste bolnike, ki so zboleli ali pa se jim je kronična bolezen poslabšala. Predlog je zaživel in danes uspešno deluje; podprt je bil vsestransko in brezkompromisno s strani stroke, politike in uporabnikov. Referenčne ambulante se bodo ši-rile, širil pa se bo tudi nabor kroničnih obolenj, ki bodo po točno določenih protokolih omogočile enovito obravnavo in napotitev bolnikov. Lahko rečemo, da se je stroka na vseh ravneh združila. Projekt je nadgradilo Ministrstvo za zdravje, saj je Zdravstveni svet sprejel sklep, da je referenčne ambulante smelo uvajati na celotnem področju osnovnega zdravstva, kot smiselno nadgradnjo že obstoječega sistema.Referenčne ambulante prinašajo izjemno doslednost, nadzoro-vano delo in kakovost v obravnavo bolnikov. Zdravniki, ki želijo delati kot nosilci referenčne ambulante, ogromno vlagajo v lastno izobraževanje, spremljanje novosti, kazalnike kakovosti svojega dela in seveda tudi predlagajo izboljšave. Kot taki predstavljajo jedro razvoja lastne specialistične stroke. Ne samo, da ne razmiš-ljajo o doseganju zahtevanega števila licenčnih točk, ki ni stvar možnosti, pač pa lastnega hotenja, temveč želijo več: predlagajo novosti, kot skupina so pripravili vsebinska izhodišča za informa-cijsko podporo dela RA, dajejo pobude za izboljšanje dela, želeli in dobili so testno verzijo podpore predpisovanja zdravil glede interakcij, oblikujejo vsebine dodatnih izobraževanj in natančno skrbijo za doseganje pogojev za nadaljevanje dela svoje RA. Bol-niki so to opazili in to cenijo. Odgovornost zdravnika sili bolnika v spoštovanje, sodelovanje in partnerski odnos, bolniki postanejo pri odgovornem zdravstvenem timu tudi sami odgovorni. Rezul-tat je cenjenost stroke.Zagotovo vsi, ki želijo delati »v koraku s časom«, začudeni sprejemajo odločitev Fidesa, ki ne podpira predloga o povečanem številu licenčnih točk v sedemletnem obdobju z obrazložitvijo, da »nekateri že sedaj ne dosegajo zahtevanega števila«. Graditi pravila na posameznikih ni modro, zagotovo pa je s to odločitvijo odvzeta vodstvom zavodov naloga, da svoje zdravnike pošiljajo na, ali organizirajo sami znotraj zavodov, izobraževanja v večjem obsegu, kot je to nujno zahtevano za doseganje 75 licenčnih točk. Poslanci Skupščine Zdravniške zbornice Slovenije so žal potrdili, da je nekako zadosti, če se zdravnik izobražuje približno en, največ dva dneva na leto, in s tem nakazali vodstvom, koliko odsotnih dni zaradi izobraževanj na zdravnika na letni ravni naj načrtujejo. Zagotovo to ni odločitev, ki je koristna: ne za zdravni-ka, ne za bolnika.Za RA se je izkazalo, da želijo več. Vse zastavljeno do sedaj so dosegle. Zagotovo lahko dosežemo koristne spremembe v zdravstvu. Potrebno je tvorno sodelovanje in zavedanje, da je neenotnost zdravnikov ključni moment, ki omogoča sprejemanje neustreznih in spornih rešitev. Stroka in zdravniki bomo cenjeni toliko, kolikor bomo zahtevni do sebe in do lastne obravnave svojih bolnikov.

3Revija ISIS - Februar 2012

Uvodnik

številka 2 | 1. februar 2012

Strokovna revija ISIS | leto XXI. | številka 2 | 1. februar 2012Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije

NaslovniceIsis2012_02_V02.indd 2 19.1.2012 9:24:00

Avtor logotipa: Primož Kalan Oblikovanje naslovnice: Andrej Schulz, Primož Kalan

KazaloUvodnikKoraki k cenjenosti stroke? 3Tonka Poplas Susič

ZbornicaVolitve poslancev skupščine 8Volitve predsednika 9Izjava o predlogu kandidature za predsednika zbornice 10Pa ga imamo, naš Domus Medica 12Marko DemšarSeminarji in delavnice za člane Zdravniške zbornice Slovenije 12Iz dela zbornice 15Slovesnost ob 20. obletnici ustanovitve Zdravniške zbornice Slovenije 16PersonaliaOpravljeni specialistični izpiti 17iZ evroPePrvi uspeh 18Marjan KordašVodja KABEG pod pritiskom 18Marjan KordašResnica o Mozartovi smrti 18Boris Klun

ZdravstvoNeenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov – najnovejša analiza slovenskih podatkov 20Nina Scagnetti, Helena Jeriček KlanščekSkupnostna psihiatrija v Sloveniji 22Vesna ŠvabVpliv finančne in ekonomske krize na zobozdravnike v EU 24Matjaž RodeKakovost včeraj, danes, jutri 26Jasna Čuk Rupnik, Marija Šemrov

ForUmOdziv članov RSK za ginekologijo in porodništvo na komentarje k pravnemu mnenju o obravnavi mladoletnih pacientk brez vednosti in vnaprejšnjega soglasja staršev 28Adolf LukanovićOdgovor nestrokovnjaka 28Matjaž ZwitterO splošnem starostnem upadu in diagnostičnih procesih (Z. Remškar) 29Tomaž Rott

intervjUJanja Ahčin, dr. med, specialistka družinske medicine 30Karolina GodinaNagrada Republike Slovenije za prostovoljstvo 2011 doktorju Aleksandru Dopliharju 35Alojz Ihan

iZ Zgodovine medicineDuhovna oskrba bolnikov v ljubljanski bolnišnici skozi čas 37Zvonka Zupanič SlavecDr. Boris Kristan (1901–1991), organizator povojnega zobozdravstva v mariborskem okraju 40Velimir Vulikić

ZanimivoPomoč z umetnostjo sedaj tudi za odrasle telesne bolnike in invalide 42Dušan EnovaIvan Čargo (1898–1958) in njegove freske na ljubljanski travmatologiji 45Zvonka Zupanič SlavecReforma zdravstva v ZDA – kaj so sprejeli in česa (še) ne? 47Miha Lučovnik

medicinaMikrobiologija in imunologija 49Alojz Ihan, Vladimir Kotnik, Srečko Koren

4 Revija ISIS - Februar 2012

kazalo

Kako sem transportiral kritično bolnega novorojenčka na silvestrski večer 52Štefan GrosekZbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe kombinirane hormonske kontracepcije, progestogenske oralne kontracepcije in materničnega vložka 54Bojana Pinter, Sara Korošec, Andreja Trojner Bregar, Urška Bizjak Ogrinc, Tinkara Srnovršnik, Senka Imamović KumalićNefrologija v Sloveniji: preteklost, sedanjost, prihodnost 59Robert EkartEndodontija danes, včeraj, jutri 63Vito VrbičSedmi mednarodni ortodontski simpozij 70Elizabeta ZaletelMednarodni tečaj iz 3D-brahiterapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana 72Primož Petrič, Alja LongoNovosti o kaheksiji 73Nada Rotovnik Kozjek, Katja KogovšekTečaj za učitelje družinske medicine 76Zalika Klemenc Ketiš, Marija Petek ŠterSrečanje z multiplo sklerozo 77Jožef MagdičBAHA-simpozij in prehojena pot v Sloveniji 79Janez RebolVroče teme v neonatologiji 81Klavdija Sukič

strokovne PUblikacijeGregor Pivec: Zgodovina medicine 20. stoletja 83Elko Borko

obletnicaOb 80-letnici prof. dr. Marije Us Krašovec, dr. med. 84Ana PogačnikProf. dr. Miloš F. Kobal, dr. med., 85-letnik 85Milan Ličina, Jože Darovec30 let zbora dr. Bogdana Derča s Pediatrične klinike v Ljubljani 87Ana Marija Vrbič

Ob 40-letnici zgraditve in odprtja stavbe zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici 90Tomaž RottPredbožična slovesnost v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica 92Vesna Džubur

s knjižne PoliceLou Marinoff: Raje Platona kot pomirjevala! 93Nina Mazi

strokovna srečanja 96

mali oglasi 109

Zdravniki v Prostem časUPrvi božično-novoletni koncert orkestra Camerata medica v novi dvorani Zdravniške zbornice Slovenije 111Pavle KošorokMedicinci pojejo za spodbudo pri zdravljenju 112Ksenija SlavecPles barvitih mask 115Sara VrščajPrijateljska srečanja 115Sara VrščajRumeni vonj 115Sara VrščajSnežni hrib 116Matjaž LesjakVedeževalka 119Andrej RantKratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom 119Janez TomažičPortreti 120Eldar M. Gadžijev

ZavodnikSlike z razstave 121Boris Klun


Sodelovali

ImpressumLETO XXI., ŠT. 2, 1. februar 2012 natisnjeno 8800 izvodov datum tiska: dan pred izidom UDK 61(497.12) (060.55) UDK 06.055:61(497.12) ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK / PUBLISHED BY Zdravniška zbornica Slovenije The Medical Chamber of Slovenia Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana W: http://www.zdravniskazbornica.si T: 01/ 30 72 100, F: 01/ 30 72 109 E: [email protected] Transakcijski račun: 02014-0014268276PREDSEDNICA / PRESIDENT prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med.UREDNIŠTVO / EDITORIAL OFFICE Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana W: http://www.zdravniskazbornica.si Isis online: ISSN 1581-1611 T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109 E: [email protected] IN GLAVNI UREDNIK / EDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLE EDITOR prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. E: [email protected] T: 01/543 74 93TEHNIČNA UREDNICA, LEKTORICA / EDITOR, REVISION Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. E: [email protected]ŠKI ODBOR IN NOVINARJI / EDITORIAL BOARD AND JOURNALISTS prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. doc. dr. Vojko Flis, dr. med. prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. prof. dr. Anton Grad, dr. med. prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. prof. dr. Boris Klun, dr. med. akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. prof. dr. Črt Marinček, dr. med. asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. asist. Aleš Rozman, dr. med. akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med. prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med. prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.TAJNICI UREDNIŠTVA / SECRETARY Marija Cimperman Slavka SterleOBLIKOVANJE / DESIGN Andrej Schulz, Primož Kalan VisArt studio, LjubljanaRAČUNALNIŠKA POSTAVITEV IN PRIPRAVA ZA TISK - DTP Andrej Schulz, Marko Mastnak, Simon Trampuš, Primož Kalan VisArt studio Kvants-VisArt d.o.o. Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana T: 01/257 67 41TRŽENJE / MARKETING Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109 E: [email protected] / PRINTED BY Tiskarna Povše, Povšetova 36 a, Ljubljana T: 01/439 98 40Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana

Navodila avtorjemRok oddaje vseh prispevkov za objavo v reviji Isis je do 5. v mesecu za naslednji mesec. Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina člankov je omejena na 30.000 znakov – štetje brez presledkov (velikost 12 pt, oblika pisave times new roman).

Za objavo so primerne digitalne fotografije, velike vsaj 1500 x 1200 točk (pixels), to je okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi.

Če uporabljate kratice, ki niso splošno znane, jih je treba pri prvi navedbi razložiti. Prosimo, da se izogibate tujejezičnim besedam in besednim zvezam. Če ni mogoče najti slovenske ustreznice, morate tujo besedo ali besedno zvezo, ko jo uvedete v besedilo, razložiti.

Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega podjetja ali če v članku obravnavate farmacevtske izdelke, morate navesti konflikt interesov.

Ker izbrane prispevke honoriramo, pripišite polni naslov stalnega bivališča, davčno številko, davčno izpostavo, popolno številko transakcijskega računa in ime banke.

Poročila s strokovnih srečanjDolžina prispevka je omejena na največ 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno obravnavanega področ-ja medicine v Sloveniji. Prosimo, da v poročilu povzamete bistvo obravnavane tematike in se ne zaustavljate preveč pri imenih predavateljev, ki za večino bralcev niso sporočilna.

Na koncu prispevka lahko navedete imena pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli prispevale, da ste se lahko udeležili srečanja (uredništvo si pridržuje pravico, da imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem ne bomo objavili.

NekrologiV vsaki številki bomo objavili največ dva nekrologa. Dolžina nekrologa je omejena na eno stran, torej 5000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko eno fotografijo; v tem primeru ima prispevek lahko največ 4000 znakov.

Izjava uredništvaČlanki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Izide.

Letna naročninaLetna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR, za naročnike v tujini 98,40 EUR, posamezna številka za nečlane stane 4,10 EUR. 8,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

Mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Prim. prof. dr. Elko Borko, dr. med., Maribor • Jasna Čuk Rupnik, dr. med., ZD Logatec • Prim. Jože Darovec, dr. med., Psihiatrična klinika Ljubljana • Prim. Marko Demšar, dr. med., Ljubljana • Vesna Džubur, dr. dent. med., Ljubljana • Doc. dr. Robert Ekart, dr. med., Univerzitetni klinični center Maribor, Klinika za interno medicino • Dušan Enova, univ. dipl. psih., Društvo za pomoč z umetnostjo Lotisa • Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., Domžale • Mag. Karolina Godina, dr. med., Celje • Doc. dr. Štefan Grosek, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo • Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije • Senka Imamović Kumalić, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Dr. Helena Jeriček Klanšček, Inštitut za varovanje zdravja RS • Asist. dr. Zalika Klemenc Ketiš, dr. med., ZD Velenje • Prof. dr. Boris Klun, dr. med., Ljubljana • Katja Kogovšek, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana • Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana • Prof. dr. Srečko Koren, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani • Asist. dr. Sara Korošec, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Doc. dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros – dr. Košorok d. o. o. • Prof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani • Matjaž Lesjak, dr. med., Zasebna zdravstvena ordinacija Metka Marković, dr. med., Slovenj Gradec • Doc. dr. Milan Ličina, dr. med., Psihiatrična klinika Ljubljana • Alja Longo, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana • Asist. Miha Lučovnik, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Prof. dr. Adolf Lukanović, dr. med., svetnik, RSK za ginekologijo in porodništvo

• Asist. Jožef Magdič, dr. med., Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za nevrološke bolezni • Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana • Doc. dr. Marija Petek Šter, dr. med., ZD Trebnje • Asist. mag. Primož Petrič, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana • Prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Dr. Ana Pogačnik, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana • Doc. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije • Andrej Rant, dr. dent. med., Ljubljana • Doc. dr. Janez Rebol, dr. med., Univerzitetni klinični center Maribor • Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., višji svetnik, Zdravniška zbornica Slovenije • Mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana • Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med., Ljubljana • Uršula Salobir Gajšek, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije • Mag. Nina Scagnetti, univ. dipl. soc., Inštitut za varovanje zdravja RS • Ksenija Slavec, Kranj • Tinkara Srnovršnik, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Klavdija Sukič, dr. med., Univerzitetni klinični center Maribor • Marija Šemrov • Doc. dr. Vesna Švab, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Ormož • Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja • Mag. Andreja Trojner Bregar, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika • Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., Ljubljana • Ana Marija Vrbič • Sara Vrščaj, dr. med., Ljubljana • Prim. dr. Velimir Vulikić, dr. dent. med., Domžale • Elizabeta Zaletel, dr. dent. med., Orthos, Ljubljana • Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za zgodovino medicine • Izr. prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana

PopravekMed sodelujočimi v januarski številki revije Isis je pri imenu izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., pomotoma izpadel naziv višji svetnik. Moralo bi pisati:

Izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., višji svetnik, Zdravniška zbornica Slovenije.

Se opravičujemo in prosimo za razumevanje.

Uredništvo


Številka: 041-1/2012/106 Datum: 1. 2. 2012

Na podlagi 19. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007)

RAZPISUJEMVOLITVE

POSLANCEV SKUPŠČINEZdravniške zbornice Slovenije

za 8. maj 2012

Poslanci skupščine Zdravniške zbornice Slovenije se volijo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah 8. maja 2012.Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti.Za poslanca skupščine lahko kandidira vsak član volilne enote, čigar kandidaturo predlaga vsaj deset članov volilne enote. Kandidate za poslance določijo zdravniki in zobozdravniki na volilnem zboru posamezne volilne enote.

Uršula Salobir Gajšek, dr. med. predsednica skupščine

Zdravniške zbornice Slovenije


Zbornica

Številka: 041-1/2012/107 Datum: 1. 2. 2012

Na podlagi 24. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007)

RAZPISUJEMVOLITVE

PREDSEDNIKAZdravniške zbornice Slovenije

za 8. maj 2012

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije se voli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah 8. maja 2012.Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti.Za predsednika zbornice lahko kandidira vsak član zbornice, ki pri volilni komisiji vloži prijavo, iz katere izhaja, da je njegovo kandidaturo predlagalo vsaj petdeset zdravnikov s podpisano izjavo (obrazec izjave je objavljen v nadaljevanju), da so kandidaturo predlagali najmanj trije regijski odbori ali da kandidaturo predlaga izvršilni odbor.Kandidat za predsednika zbornice mora ob kandidaturi vložiti tudi izjavo, da ni nosilec funkcij v organih političnih strank.Upoštevane bodo le tiste kandidature, ki jih bo volilna komisija prejela najkasneje do 16. aprila 2012. Nepopolnih kandidatur volilna komisija ne bo upoštevala.Kandidature za predsednika zbornice je potrebno poslati na naslov:Zdravniška zbornica Slovenije, volilna komisija, Dunajska cesta 162, 1000 LjubljanaKandidati za predsednika zbornice lahko od objave volitev dalje objavijo svojo predstavitev in program v glasilu zbornice največ enkrat, na največ treh straneh. Svojo kandidaturo lahko kan-didati predstavljajo tudi na drug način, ki spoštuje kodeks medicinske etike in deontologije ter dostojanstvo zdravnika in zdravniškega poklica.

Uršula Salobir Gajšek, dr. med. predsednica skupščine

Zdravniške zbornice Slovenije


Zbornica

VOLITVE 2012 Obr. št. 5

Izjava o predlogu kandidature za predsednika zborniceSpodaj podpisani/-a član/-ica Zdravniške zbornice Slovenije predlagam kandidaturo

(ime in priimek kandidata)

za predsednika / predsednicoZdravniške zbornice Slovenije na volitvah 2012.

Ime in priimek: Naslov: Podpis:

(s tiskanimi črkami) (s tiskanimi črkami)

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.


Zbornica

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.


Zbornica

Pa ga imamo, naš Domus MedicaMarko Demšar»Za darilo sem se odločil, ker čutim globoko pripadnost zdrav-niškemu stanu, ker sem ponosen, da imamo tak dom, in ker vem, da je tudi njegova notranja lepota, kar zapuščamo nasledn-jim rodovom. Želim, da bi tri drobna zrna lepote dodale tudi te slike,« je povedal prim. Risto Angelski, dr. med., priznani kardiolog, zasebnik.Predsednica ZZS prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je iz njegovih rok sprejela troje umetniških del, katerih avtorja sta mag. Vedran Vražalić, akademski slikar, in Helena Angelski, profesorica likovne pedagogike. V svoji zahvali je izrazila željo in pričakovanje, da bodo dosedanjim donatorjem sledili še novi.P. S.: Po nadvse uspelem božično-novoletnem koncertu je v Domus Medica na vidiku nov dogodek: 28. marca bo srečanje ob 20-letnici ponovne oživitve Zdravniške zbornice Slovenije.

Seminarji in delavnice za člane Zdravniške zbornice SlovenijeV prostorih Domus Medica bodo potekali naslednji seminarji in delavnice:Naslov Datum Ura Prijavnica SPI

točkeKomunikacija in razumevanje drugač-nosti (seminar)

23. 2. 2012 12. 4. 2012

9.00– 16.00

na spletu 5,5

Verbalna in never-balna komunikacija (delavnica 1)*

24. 2. 2012 29. 2. 2012 13. 4. 2012 18. 4. 2012

9.00– 16.30

na spletu 6

Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica 2)*

25. 2. 2012 1. 3. 2012 14. 4. 2012 19. 4. 2012

9.00– 16.30

na spletu 6

Specializirani inten-zivni tečaj slovenske-ga jezika za zdravnike in zobozdravnike

19. 3. 2012 – 30. 5. 2012

17.00– 20.30(pon in sre)

na spletu -

Nujna medicinska stanja v zobozdrav-stveni ambulanti

10. 3. 2012 9.00–16.00

na spletu 6 oz. 9 za aktivno udeležbo

Komuniciranje zdrav-nika in zobozdrav-nika z mediji ter obvladovanje izrednih dogodkov ob pojavih napak in zapletov pri izvajanju zdravstvenih storitev

datum še ni znan

15.00–19.00

Naslov Datum Ura Prijavnica SPI točke

Delavnica za zasebne zdravnike in zo-bozdravnike

datum še ni znan

3–4 ure

* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na semi-narju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.

Vsebina seminarjev:

Komunikacija in razumevanje drugačnosti (seminar)Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi trening tehnik in samih načinov komunici-ranja. Udeleženci se bodo na seminarju seznanili z neverbalno in verbalno komunikacijo, razumevanjem pomena odzivov v komunikaciji in obvladovanja čustev, vplivom samouresničujoče prerokbe (placebo efekt) na zdravje, razumevanjem dinamike konfliktov in strategije njihovega učinkovitega reševanja ter razumevanjem ovir pri doseganju soglasja v komunikaciji.Seminar in delavnico vodi gospa Metka Komar, univ. dipl. ekon., ki je strokovnjakinja na področju osebne in poslovne učinkovitosti. Je trenerka NLP (nevrolingvističnega progra-miranja) – smeri komunikacije, ki išče odličnost v načinu komuniciranja, in ocenjevalka EFQM (poslovne odličnosti). Pred petnajstimi leti je začela voditi delavnice s področja


Zbornica

komunikacije, motivacije in timskega dela. Ko se je njeno delo usmerilo v iskanje osebne učinkovitosti na delovnem mestu, je začela voditi tudi delavnice projektnega vodenja in opolnomo-čenja (empowermenta). Pri svojem delu dosega dobre rezultate, ker motivira ljudi za spremembe, ki so potrebne, da posamezni-ki, timi in podjetja izboljšajo rezultate svojega delovanja, in jih usmerja pri iskanju novih načinov delovanja in komuniciranja, da ohranijo nove navade. Program in prijavnico dobite na naši spletni strani http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokov-na-srecanja.

Verbalna in neverbalna komunikacija (de-lavnica)Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. Seznanili se bodo tudi z miselnimi programi – prepri-čanji, ter se naučili, kako jih prepoznavamo in kako jih spreme-nimo. Cilji delavnice so: trening razumevanja sporočil, trening korakov aktivnega poslušanja, trening načinov jasnega izražanja, prepoznavanje in obvladovanje čustvenih odzivov, razumeti, da si z mislimi sami kreiramo prihodnost, in razumeti, da imamo vpliv na misli, ter zavestna izbira naravnanosti (občutkov) – trening tehnike.

Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica)Konflikte večina ljudi zaznava kot negativne, ker imajo slabe izkušnje z njihovim razreševanjem. Vendar so konflikti tudi pozitivni, ker nas prebudijo, pripravijo do tega, da se postavimo za svoja mnenja in stališča ter se aktiviramo za spremembe. Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševati konfliktne situacije. Ozavestili si bodo tudi, katere strategije zavzemamo v konfliktnih situacijah. Cilji delavnice so: trening strategij reševanja konfliktov, konfrontacija s sogovorni-kom, trening odstranjevanja ovir pri doseganju soglasja, prikaz in trening tehnike odpravljanja notranjih (osebnih) konfliktov.

Specializirani intenzivni tečaj slovenskega jezika za zdravnike in zobozdravnikeKer je v zadnjem obdobju v slovenskem zdravstvenem sistemu pričelo z delom kar nekaj tujih zdravnikov oziroma se za delo pri nas šele potegujejo in imajo pogosto ne dovolj dobro znanje slovenskega jezika, smo pristopili k organizaciji intenzivnega tečaja slovenskega jezika, ki je prilagojen prav zdravnikom in zobozdravnikom. Pri pripravi programa tečaja so namreč poleg slavistov in učiteljev slovenskega jezika sodelovali tudi stro-kovnjaki s področja medicine.

Nujna medicinska stanja v zobozdravstveni ambulantiPri svojem vsakodnevnem, zahtevnem delu zobozdravniki obravnavamo paciente, ki zaradi sistemskih bolezni in stanj zahtevajo posebno skrbno zdravljenje in specifično obravnavo.

Nekateri od njih so rizični zaradi svojega splošnega zdravstve-nega stanja, drugi pa potencialno »kužni« in zato nevarni za zobozdravniški tim in druge paciente.Zato je za varno in kakovostno zobozdravniško zdravljenje po-membno obnoviti znanja in veščine, ki zobozdravniku olajšajo prepoznavo takšnih stanj in bolezni.Prepoznava sistemskih in lokalnih dejavnikov tveganja in njiho-va pravilna ocena poveča možnosti preprečevanja ali reševanja neželenih zapletov.Seminar o nujnih medicinskih stanjih v zobozdravniški ordi-naciji je namenjen posodobitvi znanj in veščin o nujnih stanjih, kot tudi seznanitvi zobozdravnika s sodobnimi smernicami, ki jih mora poznati pri delu s takimi pacienti.V predavanjih bodo ugledni strokovnjaki sistematično pred-stavili vedno aktualne teme, kot so uporaba antibiotikov v stomatologiji, obravnava rizičnega (kužnega) pacienta, lokalna anestezija in anafilaktična reakcija, antikoagulacijsko zdravljenje in posegi v stomatologiji, nujna stanja, povezana s kardiovasku-larnim sistemom, ter zdravila in oprema za uporabo pri nujnih stanjih. V predavanjih bo poudarek na predstavitvi konkretnih primerov iz prakse, zato bo seminar dobra priložnost za razreši-tev dilem, kako ukrepati ob neželenih zapletih.Vsi udeleženci bodo prejeli tudi zbornik predavanj, sodobnih smernic in literature v zvezi z nujnimi stanji.

Komuniciranje zdravnika in zobozdravnika z mediji ter obvladovanje izrednih dogod-kov ob pojavih napak in zapletov pri izva-janju zdravstvenih storitevKomuniciranje z mediji je v današnjem času zelo pomembno. To velja tudi za zdravnike in zobozdravnike, ne glede na to, ali so zaposleni v bolnišnici, zdravstvenem domu ali pa delajo kot zasebniki. Seminar je zato namenjen prav njim, saj se ob svojem delu lahko srečajo tudi z mediji, na kar morajo biti pripravljeni. Osvetlili pa bomo tudi praktične napotke za razkritje zdrav-niške napake (škodljivega dogodka) in zapleta pacientom ter ustrezno komunikacijo z mediji. Od tega je namreč odvisno, kako uspešni bomo pri obvladovanju izrednih dogodkov in soo-čanju z njimi. Zdravniških zapletov in napak vnaprej ni mogoče predvideti in se nanje pripraviti, zaradi česar je toliko bolj po-membno vodenje ustrezne komunikacije s prizadetimi pacienti oziroma njihovimi svojci in mediji. Razkritje tudi ni preprosto in zahteva veliko priprav ter poznavanja osnov komuniciranja ob izrednih dogodkih.

Delavnica za zasebne zdravnike in zo-bozdravnikeDelavnica je namenjena zasebnim zdravnikom in zobozdrav-nikom. Udeleženci se boste ob praktičnih primerih seznanili s predpisi in načini izvedbe le-teh s področja računovodstva: obvezen pobot, multikompenzacija, financiranje v zasebni dejavnosti, nadzori in inšpekcije in drugo. Podroben program


Zbornica

bo objavljen v naslednji številki revije Isis in na spletnih straneh zbornice.Svoja vprašanja in predloge lahko pošljete na: [email protected]. Za dodatne informacije pokličite na 01 30 72 191 (ga. Mojca Vrečar) ali obiščite našo spletno stran http://www.zdravniska-zbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja.

Vtisi z delavnicV naši pestri in prepleteni sodobni družbi so skrb in sočutje za druge, strpnost in razumevanje vrlina. Vsako učenje in znanje o poteh, ki nas pripeljejo do pozitivne naravnanosti do sebe in

drugih, zmernosti in ubranega ravnovesja, je danes za medosebne odnose nujno potrebno.Kratki vtisi s tečaja Komunikacija: v prakso prenesti poudarjanje pozitivih dogodkov s pohvalo, pravilno uporabo besed, tehnik, ki nas učijo lastne zmernosti, da ob skrbi za druge ne izgorevamo, reševanje konfliktov z njihovimi posledicami na učinkovit način... Mnogim bo po tem tečaju uspelo, v to sem prepričana.Gospa Metka Komar je zelo dober učitelj komunikacije z veliko samoiniciativnega učenja, zato dajem veliko pohvalo tečaju Ko-munikacija, predvsem pa Zdravniški zbornici, ki ga organizira! Vzpodbujam tudi organizacijo nadaljevalnih tečajev.Jožefa Kežar, dr. med., ZD Litija

Iz dela zbornicePredsednica zdrav-niške zbornice pozva-la ministra za zdravje, da spremeni odredbo o kvotah za delo tujih zdravnikov v Republiki Sloveniji za leto 2012Predsednica Zdravniške zbornice Slo-venije prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je na ministra za zdravje Dorjana Marušiča naslovila poziv, da spremeni odredbo o zgornji meji števila ponudb za delo v Republiki Sloveniji za leto 2012. Zdravniška zbornica Slovenije namreč z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo do-ločeno le skupno število ponudb za delo zdravnikom iz tretjih držav, to je 235, ki pa niso definirane ne po specialnostih in ne po posameznih regijah.»V skladu z navedenim vas pozivamo, da omenjeno odredbo spremenite in zgornje število ponudb za delo objavite v obliki razpredelnice, v kateri bi bili zobozdravniki izvzeti iz sedanje enotne kvote 235 zdravnikov, saj je tako splošnih zobozdravnikov kot zobozdravnikov spe-cialistov v naši državi dovolj. V razpredel-nici pa omenjeno kvoto razčlenite tako, da bo skupno število ponudb za delo določeno le za deficitarne specialnosti ter za regije, kjer pomanjkanje ustreznih specialistov dejansko obstaja,« je zapisala predsednica. Hkrati je ministru ponudila tudi vse potrebne podatke za pripravo

verodostojne razpredelnice, v kolikor Mi-nistrstvo za zdravje z njimi ne razpolaga.V Zdravniški zbornici Slovenije meni-mo, da bi le na tak način lahko uresničili namen, s katerim je bil sprejet Zakon o priznavanju poklicne kvalifikacije zdrav-nik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (t.i. interventni zakon), to je popolnitev prostih mest v regijah, ki tr-pijo največje pomanjkanje zdravnikov, ter preprečili kopičenje zdravnikov v regijah in specialnostih, ki so zadostno pokrite z obstoječim kadrom ter bodočimi specia-listi, ki specializacijo še opravljajo.

Zdravniška zbornica Slovenije z vodstvom UKC Ljubljana o (ne)- plačevanju koordina-torstvaPredsednica zdravniške zbornice prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., in vodja zborničnega oddelka za podiplomsko usposabljanje, licence in register zdrav-nikov Tina Šapec, univ. dipl. prav., sta se na sestanku sešli z vodstvom Univerzi-tetnega kliničnega centra Ljubljana, na katerem sta opozorili na problematiko neplačevanja koordinatorstva 29 zdravni-kom koordinatorjem, zaposlenim v UKC Ljubljana.Na sestanku so se dogovorili, da bosta Zdravniška zbornica Slovenije in UKC Ljubljana podpisala poseben sporazum,

v katerem bosta uredila vse pravice in obveznosti obeh strank. Na ta način bo omogočeno nemoteno plačilo koordina-torjev, sporazum pa bo opredelil tudi, v kolikšni meri bodo nacionalni koordi-natorji in njihovi namestniki poplačani za nazaj. Koordinatorji bodo tako po novem sklenili civilnopravne pogodbe z Zdravniško zbornico Slovenije, za katero tudi opravljajo koordinatorstvo.Povod za sklic omenjenega sestanka, ki ga je od vodstva UKC Ljubljana zahtevala Zdravniška zbornica Slovenije, je bilo nedavno srečanje z nacionalnimi koordinatorji in njihovimi namestniki v Domus Medica, kjer so ti izpostavili problem neplačevanja koordinatorstva v UKC Ljubljana.

Z novim letom višje upravne takseČlanice in člane Zdravniške zbornice Slovenije obveščamo, da se je v skladu z veljavno zakonodajo z novim letom zvišala upravna taksa. Zakon o upravnih taksah namreč določa, da se s 1. januar-jem 2012 za vlogo plačuje upravna taksa v višini 4,54 EUR, za izdajo odločbe, sklepa ali podajo pritožbe upravna taksa v višini 18,12 EUR, za potrdila 4,54 EUR ter za kopije listin o uspešno končanem izobraževanju ali usposabljanju upravna taksa v višini 1,81 EUR.Opozoriti želimo, da nam zaračunavanje upravne takse nalaga Zakon o upravnih taksah in mora biti vplačana neposredno


Zbornica

v proračun Republike Slovenije. Ne gre torej za prihodek Zdravniške zbornice Slovenije, niti zbornica ni uporabnik teh sredstev, naložena ji je zgolj obveznost izvrševanja zakonskih določb, v tem primeru izdajanja zahtevka za plačilo upravne takse, ki je torej prihodek držav-nega proračuna.

Sodišče EFTA: Ustrez-no znanje jezika je lahko pogoj za podeli-tev zdravniške licence Angleški General Medical Council (institucija, ki je v Angliji pristojna za re-gistracijo in licenciranje zdravnikov) nas je konec preteklega leta obvestil o sodbi sodišča EFTA, ki se nanaša na avtoma-tično priznavanje kvalifikacij po Direktivi 2005/36/EC, v povezavi z zahtevo po znanju jezika države gostiteljice.Bolgarska zdravnica, specialistka psihiat-rije, je namreč želela svoj poklic opravljati na Norveškem. Formalno je izpolnjevala vse pogoje in priložila vsa dokazila, ki jih zahteva prej omenjena direktiva, tako da bi ji morala pristojna norveška institu-cija (Norwegian Registration Authority for Health Personnel – SAFH) dovoliti vpis v register ter ji podeliti licenco za

samostojno zdravniško delo. SAFH je na podlagi ugotovljenega pomanjkanja spo-sobnosti opravljanja strokovnega dela na določeni ravni njeno zahtevo zavrnila ter se odločila, da ji podeli licenco le za eno leto, ki bi ji omogočala delo pod strokov-nim vodstvom in nadzorom odgovornega zdravnika (mentorja).Sodišču je bilo tudi obrazloženo, da ima bolgarska zdravnica pomanjkljivo znanje norveškega jezika, pomanjkanje teore-tičnega znanja ter da je izkazala znake nezadostnega vpogleda v svojo strokovno oceno, kar je bilo nezdružljivo z zahte-vami po skrbnosti dobrega zdravnika pri obravnavi pacientov. Vse to je bilo ugo-tovljeno na opravljanju prakse v norveški bolnišnici, s katerim pa je zdravnica po 10 dneh na zahtevo bolnišnice prenehala.Zdravnica se je na odločitev SAFH pritožila, sodišče EFTA pa je v svojem postopku med drugim podprlo trditve pristojnih institucij v posameznih državah, ki se nanašajo na znanje jezika in izhajajo iz 53. člena zgoraj omenjene direktive. To pomeni, da lahko pristojne institucije za registracijo tujih zdravnikov postavijo pogoj, da morajo zdravniki, ki prihajajo iz tujih držav, znati jezik države gosti-teljice na takšni ravni, ki jim omogoča nemoteno opravljanje poklica.

Sodišče je tudi ugotovilo, da v kolikor ob registraciji in podelitvi licence obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zdravniku licenco odvzeli in ga izbrisali iz registra, ima pristojna institucija pravico (ne glede na določila direktive) postaviti potreben pogoj za podelitev licence (npr. znanje jezika) oziroma takemu zdravniku ne podeliti licence.Tudi Zdravniška zbornica Slovenije je že večkrat vse izvajalce zdravstvene dejav-nosti v Republiki Sloveniji, ki zaposlujejo zdravnike in zobozdravnike, državljane drugih držav članic Evropske unije ter državljane tretjih držav, opozorila, da morajo vsi zdravniki in zobozdravniki, ki v Republiki Sloveniji opravljajo zdrav-niško službo, pri svojem delu uporabljati slovenski jezik, na območju italijanske ali madžarske narodne skupnosti pa tudi italijanski ali madžarski jezik. Učinkovita komunikacija in medsebojno razumevan-je med zdravnikom oziroma zobozdrav-nikom in pacientom, ki temeljita na ustreznem znanju slovenskega jezika, sta namreč izjemnega pomena za nemoteno zdravniško obravnavo in samo varnost pacientov.

Slovesnost ob 20. obletnici ustanovitve Zdravniške zbornice Slovenije Zdravniška zbornica Slovenije bo 28. marca letos praznovala 20-letnico ustanovitve. Zdravniške zbornice so namreč pričeli usta-navljati v drugi polovici 19. stoletja zaradi večje stanovske zavesti in hkrati želje oblasti, da bi s predpisi uredili odnos med zdravniki, oblastjo in družbo. Prva slovenska zdravniška zbornica, Zdravniška zbornica za Kranjsko, je bila ustanovljena 15. maja 1893 in je de-lovala do leta 1918. 28. aprila 1923 je bila ustanovljena Zdravniška zbornica za Slovenijo, ki je delovala do leta 1946, ko je takratna oblast razpustila njena telesa. Njeno ponovno rojstvo je omogočil Zakon o zdravstveni dejavnosti, sprejet leta 1992. Zdravniška zbor-nica Slovenije je bila tako ponovno ustanovljena 28. marca 1992 in nadaljuje tradicijo Zdravniške zbornice za Slovenijo. S ponovno ustanovitvijo se je Slovenija uvrstila med evropske države, ki imajo vse, z redkimi izjemami, podobno organizirano zdravništvo.

Ta jubilej stanovske organizacije slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov bomo obeležili s posebno slovesnostjo, ki bo v sredo, 28. marca 2012, zvečer v Modri dvorani Domus Medica. Program bo sestavljen iz kulturnega programa in slovesnih nagovorov. Zaradi velikega zanimanja, slovesnost bo namreč odprta za vse članice in člane ter povabljene goste, bomo na voljo dali 200 brezplačnih vstopnic, ki jih boste lahko rezervirali in prevzeli v tajništvu zbornice. Po končani prireditvi bosta sledila še sprejem za vse udeležence ter zdravniški ples v slovenski zdravniški hiši. Podrobnejše informacije o tem slovesnem dogodku, ki ga pri-pravlja posebna delovna skupina, bomo posredovali v prihod-njih tedenskih biltenih in v naslednji številki revije Isis.


Zbornica

Opravljeni specialistični izpitiMija Blaganje, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 9. 12. 2011Marta Brunšek Strašek, dr. med., specialistka družin-ske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011Jasna Džanić Unger, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011Simona Ferjan, dr. med., specialistka interne medici-ne, izpit opravila s pohvalo 16. 12. 2011Mateja Fišer, dr. med., specialistka družinske medici-ne, izpit opravila 13. 12. 2011Urška Gajšek, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpit opravila s pohvalo 22. 12. 2011Aida Granda, dr. med., specialistka pediatrija, izpit opravila s pohvalo 23. 12. 2011Martina Horžen, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011Lucija Hrastelj Prater, dr. med., specialistka družin-ske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011Martin Hren, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo 20. 12. 2011Tamara Klarić, dr. med., specialistka splošne kirurgi-je, izpit opravila 15. 12. 2011Katja Knavs, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 16. 12. 2011Maša Knehtl, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 23. 12. 2011Nina Konečnik, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 19. 12. 2011

Mag. Metka Koren Krajnc, dr. med., specialistka revmatologija, izpit opravila 21. 12. 2011Kristjan Lipičnik, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa, izpit opravil 22. 12. 2011Suzana Milanović Ravter, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011Igor Muževič, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil s pohvalo 13. 12. 2011Barbara Prosen Udir, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 13. 12. 2011Boštjan Rožič, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil 22. 12. 2011Matjaž Rožman, dr. med., specialist družinske medi-cine, izpit opravil 13. 12. 2011Kaja Šantić, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil 20. 12. 2011Andreja Štelcar, dr. med., specialistka pediatrija, izpit opravila 20. 12. 2011Judita Trunk, dr. med., specialistka družinske medici-ne, izpit opravila s pohvalo 13. 12. 2011Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 12. 2011Ana Lina Vodušek, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo, izpit opravila 22. 12. 2011Čestitamo!

Nadgradnja intranetnega portala Zdravniške zbornice Slovenije

V želji, da vam ponudimo najbolj kakovostne in aktu-alne informacije ter omogočimo čim bolj kakovostno izvedbo storitev, smo se na Zdravniški zbornici Slove-nije lotili projekta »Splet«, katerega cilj je vzpostavitev sodobnega intranetnega in internetnega portala. Tako smo vzpostavili tudi povezavo s podatkovni-mi bazami zbornice in vam tako preko spletnega portala omogočili dostop do večine informacij, ki jih o članstvu vodimo, kot so npr.: osebni podatki,

izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev, zaseb-ništvo, funkcije v zbornici itn. Nekatere podatke lah-ko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki« (na desni strani). Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime in geslo, ki ste ga prejeli po pošti. V primeru, da ste ju založili, se obrnite na Milana Kokalja ([email protected]), ki vam bo kreiral novo geslo.


Personalia


iz evrope

Prvi uspehZelo spoštovana gospa kolegica! Zelo spoštovani gospod kolega!Zdaj lahko rečemo, da smo uspešni. Dne 1. 12. 2011 je Ines Manegold, diplomirana ekonomistka (uradno: Diplom- Kaufmann), prvič uradno izjavila, da je v Klinikum Klagenfurt premalo medicincev in da je nujno vsem specialistom ponuditi takšne pogoje dela, da bodo ostali doma (»... damit sie im Haus bleiben«). V prvem koraku bo ustvarjeno šest dodatnih zdrav-niških mest. Tako lahko naši kampanji pripišemo manjši uspeh.S svojo informacijsko kampanjo smo sprva dosegli, da se je ustavilo zapiranje delovnih mest. A to mora biti le prvi korak. Delovni pogoji se morajo bistveno izboljšati. Anketa, ki smo jo izvedli, je vznemirljiva. Če se kar 50 odstotkov kolegic in

kolegov boji izgorevanja, je nujno ukrepanje.Izzivi za leto 2012 so dovolj hudi. Kot majhna poklicna skupina lahko napredujemo le, če smo enotni. In to se bo moralo poka-zati tudi v letu 2012.Vaš predsednik, dr. Othmar HaasVir: Kärntner Ärztezeitung št. 12, december 2011

Prevod in priredba: Marjan Kordaš

Vodja KABEG pod pritiskomRazprave o KABEG ter njegovi predsednici Ines Mane-gold kar nočejo ponehati. Potem ko je umaknila tožbo proti Koroški zdravniški zbornici, zdaj KABEG ponovno odmeva na časopisnih naslovnicah. Zato, ker menda zapisnik neke seje domnevno dokazuje, da je gospa Ines Manegold – kar pa je slednja že zanikala – na zasedanje uslužbencev Deželne bolnišnice Celovec (Betriebsversammlung am Landeskrankenhaus Klagenfurt) v oktobru 2010 menda poslala svojega »špiclja«. Takratni medicinski direktor Matthias Angres, ki je podprl zahteve zdravnikov, je bil namreč po tem zasedanju odpuščen zaradi »preloma zaupnosti« (Vertrauensbruch).Predsednik zbornice dr. Othmar Haas zdaj zahteva ukrep od zunaj (»... einen externen Ehrenrat«, morda častno razsodišče, op. prev.). »Mi, zdravnice in zdravniki vsekakor ne moremo sprejeti takšne predsednice KABEG, nad katero visi grozeč sum, da

je na naše zasedanje zavestno poslala nepooblaščenega poslu-šalca.« Dr. Haas meni, da bi takšno razsodišče lahko ukrepalo hitro in zaključno poročilo pripravilo v nekaj tednih.Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 23/24, 15. december 2011Prevod in priredba: Marjan Kordaš

Resnica o Mozartovi smrtiLiječničke Novine pogosto objavljajo življenjepise, pa tudi pa-tografije zgodovinskih osebnosti, v prvi vrsti tistih iz hrvaškega zdravstvenega okolja, pa tudi glasbenega in literarnega ter včasih mednarodnega.Silvio Altarac, znanstveni svetnik, je ponovno načel vprašanje vzroka ali vzrokov Mozartove smrti, temo, ki je med raziskoval-ci Mozarta tako priljubljena kot nerešljiva. Morda je pričujoči članek nastal tudi zaradi bližnje obletnice Mozartove smrti (5. 12.), naša objava pa je blizu njegovemu rojstvu (27. 1.).Dokončne resnice o Mozartovi smrti ni in je verjetno nikoli ne bo, saj ni znan niti kraj, kjer je pokopan. Čeprav je Mo-zartovo življenje dobro raziskano, pa je njegova smrt in tudi bolezen zadnjih mesecev zavita v pajčolan skrivnosti, ki je dala

strokovnjakom in nestrokovnjakom, pisateljem in muzikologom proste roke za najrazličnejša ugibanja. Vsak je dodal svoje misli in pogosto še nekaj samega sebe.Vse, kar vemo o Mozartovi smrtni bolezni, se opira na izjave žene Constanze (nekatere dane šele leta kasneje) in na nekatera pisma sestre Nannerl ter na revno medicinsko dokumentacijo.Zaradi nepojasnjene smrti se je že teden dni po smrti pojavil članek v berlinskem Musikalisches Wochenblatt članek, ki trdi, da je bil zastrupljen, ker je bilo »vse telo oteklo«. Ta domneva se kot kakšen muzikalni ostinato ponavlja vse do današnjih dni. Osumljen je bil Antonio Salieri, dvorni komponist in dirigent in v določenem smislu Mozartov konkurent. Dalje se ome-nja njegov zdravnik Gottfried van Swieten (sin znamenitega


iz evropezdravnika za časa Marije Terezije), nadalje prostozidarji in slednjič izjava, ki jo je menda dal ženi, češ da mu je nekdo dal Acquo toffano (znan strup na osnovi arzena, izum italijanske zastrupljevalke).Od ostalih bolezni se omenjata še tireotoksična kriza in sifilis, oboje premalo verjetno. Večina zgodovinarjev in zdravnikov pa meni, da je skladatelj umrl zaradi uremije. Vemo, da je kot otrok prebolel škrlatinko, da je imel revmatizem (leta 1763 in 1776) in pogoste težave z zobmi. Tako je dokaj verjetno, da je imel posledično kronični glomerulonefritis, iz katerega se je razvila uremija.Vemo, da končna, smrtna bolezen ni bila dolga. Oktobra je legel v posteljo, imel je vročino, pogosto je bruhal, imel je generalizi-rane edeme in dihanje, ki ga danes označujemo kot Kussmaulo-vo. Svoj Rekviem, ki ga ni dokončal, je pisal že v postelji.Tako je 5. decembra 1791 umrl morda največji genij, kar jih je poznalo človeštvo; obubožan, strt in pozabljen.Vir: Liječničke Novine, december 2011Prevedel in priredil Boris Klun

Storilnost in depresijaZdravniki, psihologi in psihoterapevti ugotavljajo, da je vse večji delež depresije naravnan tudi storilnostno – ameriški strokovnjaki jo štejejo za odgovor na človekovo »poklicno, socialno in družinsko/partnersko hiperaktivnost«. Najno-vejša raziskava na Otoku je pokazala, da so depresiji bolj izpostavljeni ljudje v srednjih letih, zlasti ženske, ko dosežejo vrhunec svoje kariere in optimalen socialni položaj ter imajo polne roke dela z otroki in domačimi opravili.Dejstvo, da vsak deseti Evropejec v srednjih letih svoje počutje in razpoloženje izboljšuje z antidepresivi, ki ga navaja Euro-stat, je potrdila tudi zadnja raziskava strokovnjakov z univerze Warwick in Stirling. Znanstveniki ugotavljajo, da je kljub temu, da trenutno doživljamo eno najbolj bogatih in varnih obdobij v zgodovini človeštva, depresija v nenehnem porastu. Zdravniki, psihologi in ostali pomembni strokovnjaki se bodo morali še naprej ukvarjati z vprašanjem, zakaj eden od desetih Evropejcev potrebuje tablete, da se lahko sooča z življenjem. Hkrati pa končno tudi poiskati odgovor in primerno rešitev, ki bo pisana na kožo (ali vsaj sprejemljiva) za ogromno število ljudi na stari celini, ki se zanašajo na srečo in računajo na pomoč, ki jo ponuja kemija. Dr. Andrew Oswald, član skupine britanskih raziskovalcev z univerze Warwick, je prepričan, da morajo zdravniki in ostali pristojni strokovnjaki stori-ti predvsem dvoje: posameznikom, ki jih ogroža depresija, posvetiti več časa in pozornosti, hkrati pa najti nov, boljši način komuniciranja in sodelovanja z njimi, saj se dosedanji očitno

niso obnesli. Med uporabniki antidepresivov je največ žensk v srednjih letih, ki se soočajo z ločitvijo oziroma neuspelim partnerskim in družinskim življenjem oziroma sorodstvenimi navezami ali pa so prezaposlene oziroma nezaposlene. Dejstvo, da so največji uporabniki antidepresivov prav ljudje v srednjih letih, raziskovalci štejejo za posledico krize srednjih let. V tem življenjskem obdobju je veliko ljudi pod hudim stresom zaradi službe in številnih družinskih obveznosti. Ko je človek mlad, na življenje gleda optimistično, je poln vere v uspeh, elana in pričakovanj. V srednjih letih pa glavnina ugotovi, da so včasih stvari izjemno zapletene in zahtevne, sem ter tja celo nemogoče in da svojih življenjskih ambicij morda sploh ne bodo mogli uresničiti. Vse to pa je izjemno boleče, kruto spoznanje in občutek nemoči mnoge pahne na rob obupa. Konec štiridesetih let in v začetku petdesetih let je človek sposoben in pripravljen opustiti določene sanje in se sprijazniti z realnostjo ter zaživeti bolj srečno življenje, zato začne nevarnost depresivne simptomatike počasi upadati.Naloga zdravnikov, psihologov in terapevtov je, da depresiv-nim stojijo ob strani, jim svetujejo, pomagajo in jih podpirajo ter storijo vse, da prizadeti, namesto da posežejo po antide-presivih, skušajo svoje počutje in razpoloženje izboljšati na druge, organizmu bolj prijazne in prijetne načine.Viri: Eurostat, Science, Psychology TodayNina Mazi

Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov – najnovejša analiza slovenskih podatkovNina Scagnetti, Helena Jeriček KlanščekMednarodno raziskavo Health Behaviour in Scholl-Aged Children (HBSC), ki jo je pod svoje okrilje vzela Svetovna zdravstvena organizacija, smo v Sloveniji prvič izvedli leta 2002, od tedaj dalje pa na Inštitutu za varovanje zdravja poteka vsaka štiri leta, in sicer na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Februarja 2010 sta standardiziran anketni vprašalnik, ki vsebuje obvezni del in določen nabor vnaprej do-ločenih izbirnih vprašanj, izpolnjevala 6.502 slovenska osnovno-šolca in srednješolca, od tega jih je bilo 5.429 glede na izpolnjene metodološke pogoje vključenih v bazo. Letošnje raziskovalno vprašanje je bilo, ali obstajajo v zdravju in vedenjih, povezanih z zdravjem, med različnimi skupinami mladih z različnim soci-alno-ekonomskim položajem pomembne razlike, ki so siste-matične, nepravične in preprečljive (1–3). To pomeni, da lahko govorimo o neenakostih v zdravju mladostnikov (neenakosti so razlike, ki so nepravične in preprečljive).V analizo razlik smo vključili socialni kontekst (šola, vrstniki, družina), zdravstvene izide (samoocena zdravja, poškodbe, telesna samopodoba), duševno zdravje (kakovost življenja, različni vidiki duševnega zdravja, občutki žalosti in depresivnosti), življenjski slog (prehranjevalne navade, zdravje zob, telesna dejavnost) in tvegana vedenja (kajenje cigaret in marihuane, uživanje alkohola, pretepanje, trpinčenje, spolno vedenje) mladostnikov. Socialno- ekonomski položaj smo merili s kazalniki za merjenje socialno- ekonomskega položaja (SEP) mladostnikove družine, in sicer lestvico FAS, subjektivno oceno družinskega blagostanja, tip družine in zaposlitveni status staršev, in osebne socialne pozicije (SP): šolski uspeh pri enajst- in trinajstletnikih oz. vrsta šolskega programa pri petnajstletnikih ter število prijateljev. Nekatere razi-skave namreč kažejo, da je pri starejših mladostnikih njihov osebni socialni položaj vsaj tako pomemben kot socialni položaj družine. V nadaljevanju povzemamo slovenske rezultate najnovejše HBSC-raziskave (4), ki je v elektronski različici dostopna na spletni strani In-štituta za varovanje zdravja Republike Slovenije http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=76&pi=3&_3_id=1810&_3_PageIndex=0&_3_groupId=225&_3_newsCatego-ry=&_3_action=ShowNewsFull&pl=76-3.0.

Socialni kontekstUgotovili smo pomembne razlike v družinski komuni-kaciji, v odnosih z vrstniki in tudi v odnosu do šole glede na starost, spol, SEP družine in osebni SP mladostnika. Največ je teh razlik pri komunikaciji s starši in prijatelji, malo manj pa pri vrstnikih in kazalnikih, povezanih s šolo, pri

čemer je izjema podpora sošolcev, kjer so razlike prisotne skoraj v vseh socialno-ekonomskih kazalnikih. Dekleta lažje komunicirajo s prijatelji, so pogosteje v stiku z njimi prek elektronskih medijev in so bolj zadovoljne s šolo, fantje pa se z vrstniki pogosteje družijo in lažje komunicirajo z očeti. Glede tega, kolikšen vpliv ima pri tem starost mladostnika, ne moremo podati enotnega zaključka in prav tako ne glede izbranih kazalnikov SEP, saj ponekod razlik ni, kjer pa so, kažejo kompleksno in raznovrstno sliko. Na splošno pa ugo-tavljamo, da o stvareh, ki jih resnično zanimajo, se z mamo lahko pogovarja 86,6 odstotka in z očetom 73,6 odstotka mladostnikov. S prijatelji se lahko pogovarja 93,5 odstotka mladostnikov, pogosto se druži z njimi ob večerih 16 odstotkov in 41,8 odstotka jih za prijateljevanje uporablja telefon ali internet.

Zdravstveni izidiRazen pri poškodbah, kjer prednjačijo fantje in starejši mla-dostniki, imajo dekleta slabše zdravstvene izide. Prav tako se zdravstveni izidi večinoma razlikujejo glede na izbrane kazalni-ke SEP. Sicer med posameznimi zdravstvenimi izidi obstajajo razlike, vendar so večinoma slabši zdravstveni izidi povezani z nižjim socialno-ekonomskim položajem družine, z nezapo-slenostjo staršev, neklasičnim tipom družine, slabšim šolskim uspehom in manj prijatelji.Mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom slabše ocenjujejo svoje zdravje, bolj pogosto občutijo nespeč-nost, nervozo, razdražljivost, glavobol, občutke potlačenosti, bolečine v križu ali v želodcu (slika 1) in niso zadovoljni s

14,4%18,8%

31,6%

15,7%15,9%20,3%

15,9%18,0%23,6%M

15,4%20,3%23,5%

30,0%M

13,4%20,7%

37,4%

15,8%21,0%

31,7%M

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

nadp

ovpr

ečno

povp

rečn

o

podp

ovpr

ečno

viso

k

sred

nji

nize

k

oba

zapo

slen

a

en z

apos

len,

en b

rezp

osel

n

oba

brez

pose

lna

klas

ična

enos

tarš

evsk

a

reko

nstru

irana

drug

o

nadp

ovpr

ečen

povp

reče

n

podp

ovpr

ečen

tri a

li več

eneg

a al

i dva

nobe

nega

subjektivnaocena

blagostanjadružine

lestvica FAS zaposlitvenistatus

staršev

tip družine šolski uspeh(11 in 13 let)

številoprijateljev

Slika 1: Delež mladostnikov, ki so pri sebi opazili dva ali več psihosomatskih simptomov, glede na izbrane kazalnike SEP (HBSC, 2010).


Zdravstvo

svojim življenjem, so bolj pogosto predebeli in imajo slabšo telesno samopodobo kot otroci iz družin z višjim socialno-ekonomskim statusom.

Duševno zdravjeSlabše duševno zdravje kažejo dekleta v primerjavi s fanti, starejši najstniki ter mladostniki iz družin, ki imajo podpovprečno blagostanje, kjer so starši neza-posleni, ki prihajajo iz neklasičnih družin, ki imajo slabši šolski uspeh in manj prijateljev (slika 2).Tako 33,3 odstotka mladostnikov kakovost svojega življenja ocenjuje kot nizko,19,9 odstotka mladost-nikov ima prisotne klinično pomembne čustvene in vedenjske težave ter 29 odstotkov je takih, ki so se v zadnjih 14 dneh počutili tako žalostno ali brezupno, da so prenehali početi stvari, ki so jih sicer počeli.

Življenjski slogNezdrave življenjske navade med slovenskimi mla-dostniki naraščajo s starostjo, glede spola pa velja, da se fantje sicer več gibljejo, a tudi več časa presedijo pred različnimi ekrani in redkeje uživajo sadje in zelenjavo. Med 12,6 odstotka vseh mladostnikov, ki počnejo karkoli, da bi shujšali, pa so dekleta pogosteje na dietah in si pogosteje umivajo zobe. Življenjski slog mladostnikov se razlikuje tudi glede na izbrane kazalnike SEP, pri čemer sicer obstajajo razlike med posameznimi vedenji, vendar se v skoraj vseh primerih zdrave navade pogosteje pojavljajo med mladostniki iz bogatejših družin in z boljšim osebnim socialnim položajem (slika 3).Tisti s šibkejšim socialno-ekonomskim položajem med drugim redkeje zajtrkujejo ter jedo sadje in zelenjavo, si manj pogosto umivajo zobe, fantje se premalo gibljejo, dekleta pa več gledajo televizijo. Med vsemi šolarji in dijaki je 31 odstotkov takih, ki vedno izpuščajo zajtrk, le 16,7 odstotka jih dosega priporočila glede rednega uživanja sadja in zelenjave, 63,5 odstotka jih ima zadovoljivo ustno higieno, 20,3 odstotka jih je telesno dejavnih vsaj eno uro vsak dan oziroma 37,5 odstotka se jih rekreira v prostem času in 35,3 odstotka jih sedi pred malimi ekrani največ dve uri na dan.

Tvegana vedenjaTvegana vedenja so večinoma pogostejša pri fantih in naraščajo s starostjo. Obstajajo sicer razlike med posameznimi tveganimi vedenji, vendar so ta v večini primerov bolj značilna za mladostnike, katerih osebni SP ali SEP družine je slabši (slika 4).Rezultati kažejo, da se opija 17,5 odstotka in redno pije 12,2 odstotka slovenskih mladostnikov in da

Slika 2: Delež mladostnikov, ki so poročali o občutkih depresivnosti v zadnjem letu, glede na izbrane kazalnike SEP (HBSC, 2010).

25,9%33,5%

45,8%

26,3%29,0%

33,0% 34,9%32,2%

28,1% 27,8%33,3%

37,9%37,5%M

23,3%

36,6%

44,4% 45,0%M

31,7% 28,5%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

nadp

ovpr

ečno

povp

rečn

o

podp

ovpr

ečno

viso

k

sred

nji

nize

k

oba

brez

posl

ena

en z

apos

len,

en

brez

pose

len

oba

zapo

seln

a

klas

ična

enos

tarš

evsk

a

reko

nstru

irana

drug

o

nadp

opvr

ečen

povp

reče

n

podp

ovpr

ečen

nobe

nega

eneg

a al

i dva

tri a

li več

subjektivnaocena

blagostanja družine

lestvica FAS zaposlitvenistatus

staršev


številoprijateljev

40,9%34,6%

32,8%

40,9% 39,9%32,7%

39,8%35,9% 36,5%

39,6%34,2%35,5%

29,3%M

44,7%

36,7%30,3%

37,4%

26,6%21,5%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

nadp

ovpr

ečno

povp

rečn

o

podp

ovpr

ečno

viso

k

sred

nji

nize

k

oba

zapo

slen

a

en z

apos

len,

en

brez

pose

ln

oba

brez

pose

lna

klas

ična

enos

tarš

evsk

a

reko

nstru

irana

drug

o

nadp

ovpr

ečen

povp

reče

n

podp

ovpr

ečen

gim

nazi

ja

sred

njet

ehničn

a šo

lapo

klic

na in

nižj

epok

licna

šol

a

subjektivnaocena

družinskegablagostanja

lestvica FAS zaposlitvenistatus staršev


šolski program(15 let)

Slika 3: Deleži mladostnikov, ki zajtrkujejo vseh sedem dni v tednu, glede na različne kazalnike SEP (HBSC, 2010).

9,6%12,5%17,8%M

10,0%13,3%

17,6%M

9,6%15,2%

21,3%M

N N8,2%M 11,1%

2,5%8,1%

13,0% 15,8%

26,7%

43,7%

2,6%4,9%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

nadp

ovpr

ečno

povp

rečn

o

podp

ovpr

ečno

oba

zapo

slen

aen

zap

osle

n,en

bre

zpos

eln

oba

brez

pose

lna

klas

ična

enos

tarš

evsk

a

reko

nstru

irana

drug

o

nobe

nega

eneg

a al

i dva

tri a

li več

nadp

ovpr

ečen

povp

reče

n

podp

ovpr

ečen

gim

nazi

ja

sred

njet

ehničn

a šo

lapo

klic

na in

nižj

epok

licna

šol

a

vzho

dna

zaho

dna

subjektivnaocena

blagostanjadružine

zaposlitvenistatus

staršev

tip družine številoprijateljev

šolski uspeh(11 in 13 let)

šolskiprogram(15 let)

kohezijska regija(11 in 13 let)

Slika 4: Deleži mladostnikov, ki so kadili v času anketiranja, glede na izbrane kazalnike SEP (HBSC, 2010).


Zdravstvo

z uživanjem alkohola začnejo že zelo zgodaj. 31,2 odstotka mladostnikov je že kdaj v svojem življenju kadilo, 7,6 odstotka pa jih kadi vsak teden oziroma 5,2 odstotka vsak dan. Pri tem se poskušanje kajenja in tedensko kajenje bistveno poveča do 15. leta. Med toliko starimi mladostniki jih je tudi 23,2 odstotka že poskusilo marihuano, 28,5 odstotka pa jih je že imelo spolne odnose. Naša raziskava je pokazala razlike v vrstniškem nasilju, ki s starostjo mladostnikov upada. Med tistimi 13,5 odstotka, ki so pretepači, tistimi 20,5 odstotka, ki so vpleteni v trpinčenje drugih, in tistimi 21,8 odstotka, ki so žrtve trpinčenja, so vidne tudi razli-ke med spoloma, saj je v vse vrste nasilja vpletenih več fantov.

ZaključekRaziskava kaže, da mladostniki niso homogena skupina in da je, podobno kot pri odraslih, življenjski slog, ki ga izoblikujejo, povezan z njihovo starostjo, spolom in socialno-ekonom-skim položajem. Prevzemanje nezdravih življenjskih navad in tveganih vedenj opažamo zlasti pri mladostnikih s šibkim socialno-ekonomskim statusom, ki imajo največjo verjetnost, da jih že v otroštvu, predvsem pa kasneje v odrasli dobi, pestijo kronične nenalezljive bolezni in druge zdravstvene težave. Pogoje za zdrav in vsestranski razvoj mladostnikov soustvarjajo

država, zdravstveni, vzgojno-izobraževalni in socialni sistem. K dobremu zdravju in kakovosti življenja lahko pripomorejo le celostno zasnovani, standardizirani programi vzgoje za zdravje, katerih izvajanje poteka sistematično in kontinuirano. Le s takim pristopom je namreč mogoče preprečevati in zmanjše-vati neenakosti v zdravju in vedenjih, povezanih z zdravjem, in povečevati zdravje pri vseh. Poleg tega pa je treba pripraviti posebne programe, pripravljene za najbolj ranljive mladostnike, ki prihajajo iz revnejših družin, kjer sta oba starša nezaposlena, ki imajo slabši učni uspeh in manj prijateljev, ter jim omogočiti boljšo kakovost življenja ter jih spodbujati k bolj zdravim nava-dam in jim omogočiti tudi bolj zdrave izbire.Literatura:1. Buzeti T, Djomba Janet K, Gabrijelčič Blenkuš M, Ivanuša M, Jeriček Klanšček

H, Kelšin N et al. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2011.

2. Dahlgren G, Whitehead M. Policies and strategies to promote social equality in health. Stockholm: Institute of Future Studies, 1991.

3. Dahlgren G, Whitehead M. European strategies for lacking social inequalities in health: Levelling up part 2. Copenhagen: WHO Regional office for Europe, 2006.

4. Jeriček Klanšček H, Roškar S, Koprivnikar H, Pucelj V, Bajt M, Zupanič T (ed.): Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov (HBSC 2010). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2011.

Skupnostna psihiatrija v SlovenijiVesna ŠvabV letu 2011 je Ministrstvo za zdravje namenilo oz. prestruktu-riralo zdravstvena sredstva v izvenbolnišnično psihiatrično de-javnost (ambulantne storitve in skupnostni program). Minister za zdravje je za izpeljavo te naloge na področju psihiatrije oz. bolje rečeno varovanja in krepitve duševnega zdravja imenoval Svet za koordinacijo skupnostne psihiatrije v RS.Delovna skupina se je lotila naloge v skladu s smernicami Sve-tovne zdravstvene organizacije in načeli, ki so opisana v števil-nih evropskih dokumentih, med drugim v Helsinški deklaraciji, ki jo je Slovenija podpisala že leta 2005. Temeljne usmeritve so, da naj se psihiatrične službe povežejo z osnovnim zdravstvenim varstvom in zagotovijo čim bolj dostopno obravnavo v bližini pacientovega doma, naj se povežejo z vsemi izvajalci, kar zadeva skrb za duševno zdravje, in naj upoštevajo paciente in njihove svojce kot partnerje v obravnavi. Zadnji poudarki mednarodnih aktov kažejo tudi na nujnost povezave med zdravstvenim in zaposlitvenim sektorjem, saj je slabo duševno zdravje močno povezano z revščino, brezposelnostjo in socialno prikrajšanostjo.Psihiatrične službe je potrebno organizirati po regionalnem na-čelu, saj osnovno zdravstveno varstvo (OZV) potrebuje zaledje služb za duševno zdravje in psihiatrijo. Psihiatrične skup-nostne delovne skupine obravnavajo predvsem ljudi s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami zaradi zahtevnosti, pogostosti kriznih intervencij in potrebe po nepretrganem spremljanju. Dokazano je, da skupnostne psihiatrične delovne skupine pripomorejo k povečanju sodelovanja pri zdravljenju,

zadovoljstvu bolnikov, k zadovoljevanju njihovih potreb ter k zmanjšanju števila sprejemov v bolnišnico, so stroškovno učinkovite in pomembno zmanjšujejo število nevarnih dogod-kov, tudi samomorov. Skupnostne delovne skupine se najpogo-steje organizirajo na območjih s 40.000 do 80.000 prebivalcev. Skupnostna organizacija služb je potrebna zato, ker so duševne motnje zdravstveni, socialni, družinski in zaposlitveni problem. Zdravstvena obravnava teh motenj je pomanjkljiva (pomoč dobi le 20 do 30 odstotkov oseb, ki jo potrebujejo), ob tem pa pomoč dobijo številni, ki je sploh ne potrebujejo.V zadnjem letu je Ministrstvo za zdravje (MZ) imenovalo tudi delovno skupino za prenovo Resolucije za duševno zdravje, ki je v času svojega delovanja predvsem zbrala bistvene podatke za načrtovanje služb na področju duševnega zdravja v RS. S pomočjo Inštituta za varovanje zdravja in Zavoda za zdrav-stveno zavarovanje Slovenije smo pridobili podatke o lokalnih potrebah in dostopnosti različnih služb za duševno zdravje.Potrebe smo ocenili s številom obiskov v osnovnem zdravstve-nem varstvu zaradi duševnih motenj, z indeksom samomoril-nosti v različnih slovenskih regijah, z bruto družbenim proiz-vodom na prebivalca, ki je kazalec socialne prikrajšanosti, ter s pokritostjo regij glede psihiatrične oskrbe.Ugotovili smo, da so največje potrebe po službah (če upošteva-mo vse kazalce in rezultate CINDI monitoringa za Slovenijo) vsaj za odraslo populacijo v JV regiji, pomurski, koroški in notranjsko-kraški regiji.


Zdravstvo

V skladu z ugotovitvami smo pripravili akcijski načrt za skupno-stno psihiatrijo, ki predvideva, da bi z implementacijo programa za-čeli v najbolj ogroženih regijah že v letu 2012. Odločili smo se tudi, da na področjih, kjer na raven osnovnega zdravstvenega varstva uvajamo dodatne psihiatrične time, upoštevamo in uvajamo načela dela skupnostne psihiatrije. Ta je v preteklih letih že začela delovati kot oblika dela v večini slovenskih psihiatričnih bolnišnic, in sicer na način, da so delovne skupine spremljale in izvajale zdravstvene psihiatrične ukrepe pri posebej ogroženih pacientih tudi po njiho-vem odpustu v njihovem domačem okolju. Psihiatrični timi so torej izbrane paciente sledili, jih obiskovali na domu, nadzirali njihovo zdravljenje in sodelovanje pri zdravljenju ter v domačem okolju nudili pomoč in podporo pri komunikaciji in vsakdanjih težavah. Na domu so tudi aplicirali zdravila in reševali nekatere zdravstvene, zaposlitvene in komunikacijske težave, ki bi lahko privedle do po-novne hospitalizacije ali nevarnosti, bodisi za pacienta ali za druge. Bolnišnični projekt skupnostne psihiatrije, ki smo ga pripravili že leta 2005, je pokazal dobre uspehe predvsem kar zadeva zmanjšanje števila hospitalizacij in oskrbnih dni v bolnišnici, ki so padli za več kot 100 odstotkov pri vseh izbranih pacientih.Problem bolnišnične skupnostne psihiatrije pa je ostal ta, da je bilo mogoče vključiti le poznane in relativno redke paciente, da se programi niso mogli izvajati na podlagi ocene potreb in nujnosti, temveč le na podlagi presoje nekaterih psihiatrov, in seveda ta, da program do 2012 ni bil financiran.V letu 2011 smo zato preko delovne skupine za Nacionalni program na področju duševnega zdravja MZ pripravili program, ki bolj zvesto sledi smernicam za ustanavljanje skupnostnih psihiatričnih služb in predlaga ustanavljanje in izvajanje psihiatričnih sto-ritev na regionalno omejenih območjih. Skupnostna psihiatrija je namreč predvsem regionalna organizacija psihiatričnih in drugih služb na področju duševnega zdravja, ki odgovarjajo na potrebe prebivalstva, in po definiciji sodi na raven osnovnega zdravstvenega varstva. Družinski zdravnik namreč ni le vratar

in sodelavec psihiatrije, temveč dokazano pretežni nosilec obravnave pri vseh ljudeh z duševnimi motnjami. Psihiatrične delovne skupine bodo izvajale naslednje naloge:• v povezavi z zdravstvenimi domovi in patronažno službo

bodo intervenirale ali spremljale paciente v njihovem narav-nem okolju, se odzivale v primeru nuje in spremljale paciente s številnimi zdravstvenimi in socialnimi potrebami zunaj institucije;

• identificirale bodo zdravstvene in socialne potrebe psihiatrič-nih pacientov na območju in nanje odgovarjala v povezavi s centri za socialno delo, nevladnimi organizacijami in OZV;

• na podlagi ocene potreb bodo sposobne načrtovati pre-ventivne dejavnosti v določeni regiji (primarna preventiva: zdravstvena vzgoja, promocija zdravih načinov življenja, pomoč pri vzpostavljanju skupin in povezav, ki se izkažejo za pomembne v skupnosti). Del svoje dejavnosti bodo namenile izobraževanju v šolskih in delovnih ustanovah, ki služijo pro-mociji duševnega zdravja;

• nudile bodo pomoč OZV pri sekundarni preventivi (zgodnje odkrivanje in zdravljenje psihičnih motenj) na terenu;

Število prebivalcev na enega ambulantnega psihiatra po statističnih regijah za leto 2008 (vir: IVZ).

0,0

50,0

100,0

150,0

200,0

250,0

300,0

Pomurs

ka

Podrav

ska

Korošk

a

Savinjsk

a

Zasav

ska

Spodn

jepos

avsk

a

Jugo

vzhod

na Slov

enija

Osredn

jeslov

ensk

a

Gorenjs

ka

Notranjs

ko-kr

aška

Gorišk

a

Obalno

-kraš

ka

Število obiskov zaradi duševnih motenj(MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000prebivalcev starostne skupine Po spoluskupaj OBISKI 0-19 LETŠtevilo obiskov zaradi duševnih motenj(MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000prebivalcev starostne skupine Po spoluskupaj OBISKI 20-64 LETŠtevilo obiskov zaradi duševnih motenj(MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000prebivalcev starostne skupine Po spoluskupaj OBISKI 65+ LETŠtevilo obiskov zaradi duševnih motenj(MKB pogl=5) na primarni ravni na 1000prebivalcev starostne skupine Po spoluskupaj Skupaj

Število obiskov v OZV zaradi psihiatričnih motenj (vir: IVZ, 2011).

Samomorilni količnik Slovenija (vir: IVZ).


Zdravstvo

• sodelovale bodo z nevladnimi organizacijami, patronažnimi službami in zavodi za zaposlovanje pri izvajanju terciarne preventive – rehabilitacije;

• na podlagi ocene potreb bodo lahko pripravile načrt razvoja potrebnih preventivnih in kurativnih dejavnosti na področju duševnega zdravja v regiji.

Načeloma bi morale psihiatrične delovne skupine v svojih regi-onalnih centrih predvsem odgovarjati na potrebe tistih pacien-tov, ki imajo največ potreb po zdravstveni in socialni obravnavi, torej za ljudi s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi mot-njami, ki so tudi najbolj ogroženi glede samomora ali nasilja do drugih, ter ljudi, ki se pogosto vračajo v psihiatrične bolnišnice. Skupnostni psihiatrični timi se ukvarjajo tudi s preventivnimi dejavnostmi zgodnjega odkrivanja in zdravljenja duševnih motenj in s participacijo pri programu preprečevanja samomora, ki smo ga pripravili skladno z drugimi uspešnimi programi v Evropi in po vzoru programa EAAD, ki se je v Sloveniji izvajal leta 2003 pod vodstvom dr. Andreja Marušiča.Regionalne psihiatrične delovne skupine, ki se bodo v prihod-njih letih usposabljale doma in v tujini in izvajale program, lahko oblikujejo psihiatrične bolnišnice, zdravstveni domovi, zavodi za zdravstveno varstvo in koncesionarji. Sestavljene so iz psihiatrov (polni ali del delovnega časa), diplomiranih medicin-skih sester, kliničnih psihologov in delovnih terapevtov.Akcijski plan programa, ki čaka na odobritev ministra, je pripravljen tako, da poskušamo najprej odgovoriti na najbolj pereče probleme in potrebe najbolj »psihiatrično zapostavlje-nih« regij, kjer tudi kaže, da je duševnih stisk največ (pogostost samomora). Novi kadri, ki jih bo mogoče pridobiti z novimi sredstvi, bodo ocenili potrebe v regijah, se povezali z lokalnimi

akterji na področju in pripravili programe. Načrti bodo pred-vidoma regijsko različni in prilagojeni zmožnostim, oviram, pobudam in obstoječemu stanju. V vsaki regiji se bo najprej pripravila celotna slika obstoječih služb in storitev, na podlagi katere se bo lahko načrtovalo korake k doseganju tistega, kar bi morali imeti. Do leta 2015 bi morali imeti zdravniki in medi-cinske sestre v OZV, centri za socialno delo, nevladne organiza-cije in društva v vsej državi zaledje psihiatričnih služb, ki bodo lahko odgovarjale lokalno, takoj in glede na zaznane potrebe.Prepričana sem, da ne bo šlo zlahka in da se bomo morali prilagoditi drugačni hierarhiji odnosov ter spremeniti nekatere načine dela. Skupnostna psihiatrija pomeni namreč tudi večji vpliv pacientov in svojcev na procese obravnave in povečevanje dostopnosti specialističnih storitev na osnovni ravni.Zavedamo se tudi, da smo v dosedanji oceni potreb zajeli le odraslo prebivalstvo in da je lokalno načrtovanje treba nadaljevati tudi na področju obravnave otrok, mladostnikov in ostarelih ter odvisnikov. Vemo tudi, da je za dobro lokalno organizacijo služb potrebno ne le ustanavljanje lokalnih generičnih psihiatričnih timov, temveč tudi intenzivno spremljanje, zdravljenje na domu, potrebni so rehabilitacijsko usmerjeni timi, subspecialistični timi (npr. za motnje hranjenja, za dvojne diagnoze in za odvisnike) in skupnostne službe za starostnike, ki bi lahko omogočile, da bi se lahko zdravili in imeli zadostno podporo zunaj socialnih ustanov. Vse to pa je mogoče pričakovati le, če bomo začeli z osnovnim zgoraj opisanim programom, ki je osnova za sistematičen, regio-nalno prilagojen in povezan razvoj služb za duševno zdravje v RS.Literatura:1. http://www.wpanet.org/detail.php?section_id=7&content_id=8982. http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/word/STROKOVNI_CLANKI_-_

razni/Skupnostna_psihiatrija_-_Vesna_Svab.pdf

Vpliv finančne in ekonomske krize na zobozdravnike v EURezultati ankete CEDMatjaž RodeSekretariat Sveta zobozdravnikov EU (CED) je v juniju 2011 razposlal vprašalnik med zobozdravniške organizacije v EU in še v Švico, na Norveško in Hrvaško, s katerim je želel ugotoviti, ali sedanja finančna in ekonomska kriza, ki razsaja po Evropi, kaj vpliva na profesionalno in zasebno življenje evropskih zobo-zdravnic in zobozdravnikov. Do septembra 2011 je prispelo 20 odgovorov, ki so zanimivi, zato jih povzemam.

1. Kakšen je trenutni položaj zobozdravstva v vaši državi?

Boljši je na Poljskem in Hrvaškem, razmeroma enak s tendenco poslabšanja je v osmih državah EU, ki so odgovorile (Avstrija, Češka, Finska, Litva, Malta, Nizozemska, Švedska, Norveška)

in slabši v 10 državah (med njimi so tudi Anglija, Španija, Grčija in Slovenija).

2. Kakšen je delež zdravstvenih zavarovalnic, ki je na-menjen zobozdravstvenemu varstvu?

Porasel je v Latviji, na Poljskem in v Angliji, v večini držav je enak, pada pa v Grčiji, na Madžarskem in tudi v Sloveniji.

3. Kakšni so prihodki zobozdravnikov v primerjavi z letom 2010?

Porasli so na Finskem, Poljskem in Norveškem, drugje kažejo tendenco padanja.


Zdravstvo

4. Kakšen je trend števila pacientov?

Narašča na Poljskem in v Sloveniji, pada pa na Finskem in Madžarskem; drugje je enak.

5. Kakšno je število aktivnih zobozdravnikov?

Število narašča skoraj v vseh vprašanih državah, pada samo na Finskem in Madžarskem.

6. Koliko zobozdravnikov je zapustilo državo v primer-javi s prejšnjimi leti?

Število narašča v Grčiji, na Malti, na Portugalskem in v Španiji, v drugih državah tega ni zaznati.

7. Koliko zobozdravnikov je prišlo v državo v primerjavi s prejšnjimi leti?

Število narašča na Cipru, v Švici in Sloveniji, pada na Ma-džarskem in je stabilno v drugih državah, ki so odgovorile na vprašalnik.

8. Koliko je nezaposlenih zobozdravnikov v državi?

Število narašča v Grčiji, na Portugalskem, Hrvaškem in v Slo-veniji, drugje je zaenkrat stanje še stabilno.

9. Kaj se dogaja z zasebnimi zobozdravniškimi ordina-cijami?

Število narašča v Avstriji, Grčiji, na Cipru in Malti, v drugih vprašanih državah pa stagnira.Zobozdravniške organizacije iz držav, ki so odgovorila na vpraša-nja, so dodatno poslale še nekaj pripomb. Na Cipru upada število pacientov, nasprotno pa število pacientov na Finskem narašča; na Češkem je zavarovalnica uvedla pojem garancije. Vse več Grkov se odpravlja urejat svoje zobovje v Bolgarijo. Norvežani za sedaj ne čutijo posledic finančne krize, prihodki prebivalcev naraščajo in prav dobro je ob tem tudi norveškim zobozdravnikom.

Spodbuden zaključek ankete, ki bi se prilegel tudi drugim.

Kakovost včeraj, danes, jutri20. jubilejna konferenca SZKOJasna Čuk Rupnik, Marija ŠemrovV Portorožu je 10. in 11. novembra 2011 potekala 20. kon-ferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (SZKO). Pokrovitelj slavnostne konference je bil predsednik države dr. Danilo Türk. V svojem odličnem uvodnem govoru je poudaril, da je pri uvajanju kakovosti podpora najvišjega vod-stva ključnega pomena. Za kakovosten razvoj je potrebno zelo intenzivno in predano razmišljanje, predvsem pa usmeritev na rezultate s trajno pozitivnim odnosom do reševanja proble-mov. Neprestano se moramo predajati samoizpraševanju, na kakšen način se obnašamo do svojih obveznosti. Etika – naš lasten odnos do odgovornosti – je orodje, ki vodi do kakovosti.V SZKO je že vsa leta ena od najbolj aktivnih sekcij prav sekcija za zdravstvo. Letos jo je vodil Miran Rems, kirurg iz SB Jesenice. V dveh sklopih je bilo predstavljenih 14 prispevkov 40 avtorjev in soavtorjev. V slovenskem zdravstvu se kakovost opazno dviga. Uvajajo se različna orodja za njeno merjenje in zagotavljanje. Tri bolnišnice, ki so med prvimi pridobile stan-dard ISO 9001, so že prejele mednarodno akreditacijo (ZRI Soča, BPB Golnik in SB Jesenice). 15 ZD v Sloveniji (vseh je 58) ima že uveden sistem ISO. Poudarjena je bila zanimivost, da na sekciji za kakovost v zdravstvu prav te akreditirane bolni-šnice kažejo svoje probleme in pomanjkljivosti (npr. da od 400 izvedenih operacij za 38 operacij niso imeli zahtevanega pri-stanka pacienta na poseg ali pa kolikokrat niso izvedli pregleda check-liste pred operacijo itd.). Dr. Rems je pojasnil, da so v teh bolnišnicah doživeli zaposleni res velik preskok v miselnosti in postali toliko samozavestni, da pogumno pogledajo, kaj je narobe, na teh spoznanjih pa izvedejo izboljšave.

Organizacija mora nenehno izboljševati uspešnost sistema vodenja kakovosti z uporabo politike kakovosti, ciljev kakovosti, rezultatov presoj, analiz podatkov, korektivnih in preventivnih ukrepov in vodstvenega pregleda. Tako je eno od orodij za spre-mljanje uspešnosti in učinkovitosti organizacije vsekakor vestno izvajanje in spremljanje preventivnih in korektivnih ukrepov. V SB Jesenice so vpeljali računalniški program, ki zagotavlja enostavno upravljanje ukrepov in izdelavo poročil. Oblikovali so obrazec Zapis o odklonu s predlogom izboljšav, ki je vsem zaposlenim dosegljiv kar na namizju računalnika. Največ od-klonov so sporočali izvajalci zdravstvene nege. Število poročanj se je vsako leto povečevalo. Zaposleni so vedno bolj osveščeni o tem, kaj je odklon in zakaj ga je treba sporočiti in izvajati ukre-pe za njegovo odpravo. Na osnovi te analize so uvedli aplikacijo ART, ki zagotavlja uporabnikom vse potrebne funkcionalnosti za učinkovito obvladovanje odklonov in ukrepov. Odklone lahko sporočajo vsi zaposleni poimensko ali anonimno. Spo-ročajo jih odgovorni osebi, ki na osnovi odklona odredi ukrep, ga dodeli v reševanje drugi ustrezni odgovorni osebi in določi rok za izvedbo. Podatki o opravljenih odklonih in ukrepih so tako veliko bolj pregledni, ker so zbrani na centralnem mestu v elektronski obliki. Koristi imajo vsi uporabniki, tisti, ki odklone prijavljajo, in osebje, ki je zadolženo za spremljanje in izdelavo poročil.Za celovito obvladovanje kakovosti v zdravstvu so ključnega pomena vpeljave novosti, predvsem na področju sistematične kontrole procesov in postopkov s sledljivostjo le-teh. V SB Jesenice so prenovili prostore za centralno sterilizacijo in z


Zdravstvo

implementacijo sodobnih procesov in informatike pridobili ve-liko idej na področju izboljševanja kakovosti svojih proizvodov in storitev. Sodobno preurejeni prostori so narejeni po zadnjih evropskih standardih. Ločeni so na tri cone različnih barv: rdečo – nečisto, zeleno – čisto in modro – sterilno. Vsi prostori so pod nadtlakom, kar dodatno preprečuje vstop mikroorganiz-mov. Strojna oprema nudi najvišji varni nivo reprocesiranja, kaj-ti nadaljnja pot je možna samo po uspešno zaključenem procesu sterilizacije na način enosmerne poti, ki onemogoča križanje umazanega, čistega in sterilnega materiala. Ob tem poteka tudi sledljivost sterilizacijskih proizvodov preko celotnega postopka sterilizacije. Ves material je opremljen s sledljivimi nalepkami, ki so po uporabi pri pacientu obvezen del njegove dokumen-tacije. Računalniški program z elektronskim sledenjem zajema prav ves proces od naročanja (brez ročnih naročilnic), začetka sterilizacije, fizikalne kontrole, prevzema materiala, uporabe, pa vse do arhiviranja. Na zaslonu so tudi pisna in video navodila sestave setov. Ves ta proces zagotavlja visoko stopnjo kakovosti, kar je pomembno tako za pacienta kot za zaposlene.V bolnišnici Topolšica so kot izboljšavo sistema vodenja kako-vosti uvedli e-sistem obveščanja za varnost pacientov (Projekt E-OVP) in s tem kakovostnejšo oskrbo bolnika. To je sistem alarmiranja za elektronsko obveščanje o stanju bolnika. Glavni elementi sistema so senzorji za zaznavanje nemirnosti bolnikov, sporočilni sistem in telekomunikacijske povezave. Tako lahko sledijo vsakemu pacientu, kjerkoli se nahaja.DMS iz ZD Ivančna Gorica pa je predstavila sistem vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvenega varstva. Poudarila je nujno sodelovanje vseh zaposlenih, saj vsak s svojim kakovo-stnim delom pripomore k izboljšanju zdravstvene storitve in s tem k boljšemu zadovoljstvu in varnosti uporabnikov. Predstavi-la je poročilo z njihovih notranjih presoj, na katerih so bile ugo-tovljene nepravilnosti in na osnovi le-teh izvedene izboljšave.Zanimiv zaključek zdravstvene smeri letošnje konference je, da največ slabosti predstavljajo prav predstavniki, ki imajo vpeljano kakovost, kar kaže, da pomanjkljivosti vztrajno odkrivajo in o njih razpravljajo v smislu napredka.Izboljševanje je proces, ki se nikoli ne konča. Če nekaj delamo tako, kot smo delali pred desetimi leti, se moramo že vprašati, če delam prav. Vsak uspeh je posledica dela v timu, kjer poteka dobra komunikacija. Res je, da lahko spreminjamo le en košček vesolja: sebe. Spreminjati pa se je težko. A usoda voljnega vodi, nevoljnega požira.Mag. Jožko Čuk, dosedanji predsednik SZKO, je ob konferenci uredil še posebno knjigo prispevkov nekaterih uglednih sloven-skih strokovnjakov, ki so bili praviloma v zadnjih letih glavni govorniki letnih konferenc združenja in so, seveda, odlični poznavalci filozofije in sistemov kakovosti.

Univerza v Ljubljani

Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana razpisuje v poletnem semestru študijskega leta 2011/2012

naslednji podiplomski tečaj:

JAVNO ZDRAVJE OTROK, MLADOSTNIC

IN MLADOSTNIKOV

Na šesttedenski podiplomski tečaj »Javno zdravje otrok, mladostnic in mladostnikov« se lahko prijavijo specia-lizanti pediatrije. Na študij bo sprejetih 20 slušateljev. Šolnina bo predvidoma 1.740,76 EUR.Prijave sprejema tajništvo Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, Ljubljana, do 10. februarja 2012. Prijavi priložite življenjepis, fotokopijo diplome, izjavo ustanove ali kan-didata o plačilu kotizacije, dokazilo o opravljeni speciali-zaciji. Vsi kandidati bodo pravočasno obveščeni o kraju in pričetku tečaja.

Humorni prispevki

za SisiKot je že tradicija, je aprilska Izida obogatena z nekoliko obsežnejšo humorno rubriko Sisi. Čeprav se zdi pomlad in prvi april še zelo daleč, vas že zdaj vabimo, da nam v uredništvo pošiljate humorne prispevke (prozna besedila, pesmi, risbe ...). Gradi-vo bomo zbirali do 5. marca in upamo, da nam bo skupaj uspelo pripraviti res zabavno Sisi.Vabljeni!


Zdravstvo

Odziv članov RSK za ginekologijo in porod-ništvo na komentarje k pravnemu mnenju o obravnavi mladoletnih pacientk brez ved-nosti in vnaprejšnjega soglasja starševV reviji Isis, december 2011, stran 14–17, je bilo objavljeno pravno mnenje o obravnavi mladoletnih pacientk brez vednosti in vnaprej-šnjega soglasja staršev za področje svobode odločanja o rojstvu otrok. Pravno mnenje povsem jasno pove, da je pravica do preprečevanja zanositve in umetne prekinitve nosečnosti urejena po posebnem zakonu (lex specialis), Zakonu o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP), ki ima prednost pred splošnejšim Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP). Po naši zakonodaji je pravica do kontracepcije in do umetne prekinitve nosečnosti pravica, ki pripada razsodni mladoletnici. O razsodnosti v konkretnem primeru presoja zdravnik, ki ga obenem zavezuje tudi pojasnilna dolžnost po ZPacP. Vprašanja morebitnih zapletov, do katerih lahko pride pri mladoletnici, so načeloma podobna vprašanjem, ki jih je treba obravnavati tudi v primeru zapletov pri katerikoli drugi pacientki, ki je polnoletna in je sposobna odločanja o sebi (je raz-sodna). Pravno mnenje pove, da zdravnik, ki bo ravnal v skladu s pred-stavljenimi pravili in hkrati tudi v skladu s pravili lastne stroke, ne bo mogel biti odškodninsko odgovoren v primeru kakršnegakoli zapleta pri mladoletni osebi, ki bi bil lahko povezan s prejeto kontracepcijo ali opravljenim splavom. Člani odbora za pravno-etična vprašanja (OPE) ZZS pa se v komentarju ob koncu pravnega mnenja sprašujejo, komu bi sodišče, ob morebitni tožbi, glede zrelosti mladoletnice pritrdilo, zdravniku ali staršem. Člani RSK za ginekologijo in porodništvo menimo, da s tem vprašanjem člani OPE po nepotrebnem postavljajo v dvom celotno pravno mnenje in veljavno pravno ureditev, spodbujajo defenzivno medicino ter zanikajo vlogo zdravnika kot zagovornika pacientovih pravic. Zato člani RSK za ginekologijo in porodništvo pozivamo ginekologe in druge zdravnike, naj v primeru uresničevanja

pravic o svobodnem odločanju o rojstvu otrok delujejo kot kompeten-tni strokovnjaki in hkrati kot zagovorniki pacientovih pravic.Člani RSK za ginekologijo in porodništvo zavračamo navedbe prof. dr. Matjaža Zwittra, da naj zdravnik mladoletnici pojasni škodlji-vost »ženskih« oblik kontracepcije, da je predpisovanje kontracepcije mladoletnici s strokovnega stališča hudo problematično in da tovrstno kontracepcijo odsvetuje. Ta stališča niso v skladu z ginekološko stroko. Kriteriji primernosti za rabo posameznih vrst kontracepcije so namreč natančno opredeljeni, tudi v slovenskih smernicah za rabo kontra-cepcije. Pri mladoletnicah oz. mladostnicah je običajno manj drugih pridruženih bolezenskih stanj, zato je predpisovanje hormonske kontracepcije načeloma celo bolj varno kot pri starejših ženskah, zato so navedeni pomisleki o »ženski« kontracepciji neupravičeni. Vedeti je tudi treba, da v Sloveniji pri svetovanju kontracepcije iščemo najboljšo trenutno izbiro za posamezni par oz. žensko in zato ena sama rešitev za vse pare in za vse čase ni realna. Ob tem pa pri mladih oz. ob tve-ganem spolnem vedenju spodbujamo dvojno zaščito (hkratno zaščito proti spolno prenosljivim okužbam in neželeni nosečnosti) z dosledno rabo kondoma ali s t.i. »dvojno metodo« (hkratna raba kondoma in druge zanesljive kontracepcije). Prav zaradi dosežene visoke ravni stro-kovnega svetovanja kontracepcije s strani slovenskih ginekologov in drugih zdravnikov je Slovenija v zadnjih 15 letih iz povprečne države postala najuspešnejša evropska država – država z najnižjim deležem mladostniških nosečnosti v Evropski uniji.

V imenu RSK za ginekologijo in porodništvopredsednik prof. dr. Adolf Lukanović, dr. med., svetnik

Odgovor nestrokovnjakaNaj mi spoštovani kolega prof. dr. Kamilo Lukanovič ne zameri, če povem, da me ni prepričal. Ni me prepričal, da ima zdravnik izključno in dokončno pravico presoje o zrelosti mladoletnice, in ni me prepričal o najprimernejšem načinu kontracepcije pri mladoletnici.Časi, ko nihče ni smel podvomiti v zdravnikovo mnenje, so dokončno minili. Če to velja za zdravnikove strokovne odločitve, potem dvom v zdravnikovo nezmotljivost toliko bolj dopuščamo pri vprašanjih, ki so na meji medicine, kamor sodi tudi ocena zrelosti mladoletnice. Res je, zrelost mladoletnika je pravno slabo opredeljena kategorija, in res je, da medicina, psihologija ali sociologija ne poznajo jasnih meril, po katerih bi lahko potegnili mejo zrelosti. Če je zakonodajalec kljub tej nedore-čenosti oceno zrelosti mladoletnice zapisal kot pogoj za zdravnikovo ukrepanje brez soglasja staršev, je s tem povedal, da niso prav vse mla-doletnice že dovolj odgovorne, da lahko same odločajo o vprašanjih,

kakršni sta splav in kontracepcija, in je očitno želel zdravnika opozoriti na primerno zadržanost. To me podpira v priporočilu, naj zdravnik svoje mnenje o zrelosti mladoletnice jasno zapiše in ga podpre z mnenjem drugega kolega ali konzilija. Tak postopek bo varnejši za oba, za mladoletnico in za zdravnika. Manjše bo tveganje, da bi »nezrela« mladoletnica staršem prikrivala zaplete po splavu in s tem prišla v resne zdravstvene težave. Manjše bo tudi tveganje za zdravnika, da ga kasneje obtožijo, da je bil pri oceni zrelosti mladoletnice v zmoti.Drugo vprašanje je, katera oblika kontracepcije je najvarnejša za mladoletnico. Res je, da je pri tej starostni skupini manj spremljajočih bolezni in s tem tudi manj tveganja za znane zaplete po kontracep-ciji. Prof. dr. Lukanovič pa ne navaja drugih tveganj kontracepcije pri zelo mladi osebi. Težko me bo prepričal, da je povsem neškodljivo, če zelo zgodaj posežemo v hormonska in druga ravnovesja dekleta,


Forum

ki še odrašča. Iz zaključka nedavnega preglednega članka dobesedno navajam: »Pri mladoletnicah, ki še niso dosegle največje kostne gostote, ima izguba kostne mase kot posledica hormonske kontracepcije lahko resne dolgotrajne posledice.« (Agostino H, Di Meglio G. Low-dose oral contraceptives in adolescents: how low can you go? J Pediatr Adolesc Gynecol. 2010; 23: 195–201.)

Naj ponovim, kar sem zapisal že pred dvema mesecema: etično in tudi strokovno je sporno, da naj bi bila kontracepcija le ženski problem. Kondom je varen in povsem neškodljiv način kontracepcije, zato naj bo prva izbira. To velja za vse starostne skupine, torej tudi za mladoletnike.Matjaž Zwitter

Komentar in dopolnitev prispevka

O splošnem starostnem upadu in diagnostičnih procesih (Z. Remškar)Tomaž RottPrispevek Remškarjeve v januarski številki Izide ponovno odkriva in odpira dileme pri zdravljenju starejših bolnikov. Pri slednjih so gotovo posebnosti, kako se na primer določene bolezni v starosti pojavljajo po-gosteje kot v celotni populaciji, večje je tveganje pri zdravljenju, možni so pogostejši zapleti, včasih tudi zaradi neusklajene uporabe različnih zdravil za kronične in akutne bolezni itd. Starost pa ne sme biti merilo za izbiro diagnostičnih posegov in morebitnega kasnejšega potrebnega agresivnega zdravljenja, vključno s kirurškimi posegi. Danes ni nobena posebnost operacija bolnika, starega preko osemdeset in več let.Vendar pa je za posege pomembno trenutno psihofizično stanje bolnika, ki brez večjih ovir omogoča tako diagnostiko kot tudi morda potrebno zdravljenje. Pri diagnostiki je seveda potrebno pričeti z osnovnimi preiskavami, pri pljučnih boleznih z osnovnimi radiološki-mi preiskavami. Vendar pa imajo te omejitve in je potrebno nadalje-vati z zahtevnejšimi radiološkimi in drugimi preiskavami, vključno citološkimi in histološkimi, ki nemalokrat edine privedejo do pravilne diagnoze. Tudi moderne radiološke preiskave ne morejo nadomestiti zanesljivejše diagnostike s pomočjo citologije in histologije.Še iz časa naše skupne države se spomnim nekaterih primerov, kjer je bil pri starejšem bolniku le radiološko ugotovljen »pljučni rak« in so mu celo odsvetovali kirurško zdravljenje. Bolnik pa je na prigovarjanje prijateljev odšel še v drugo bolnišnico, kjer so mu odstranili hamartom. Drug bolnik pa se je zaradi psihičnih motenj zdravil na psihiatričnem oddelku, ker so mu na rentgenski sliki spregledali sicer majhen nevro-endokrini tumor, ki je povzročal Cushingov sindrom.Nadaljnje preiskave so potrebne tudi v primerih, kjer naj bi šlo radiolo-ško za na videz razsejan pljučni tumor, celo v primerih, ko ima bolnik v anamnezi zdravljenje zaradi pljučnega raka.Zakaj? Iz večletne prakse pri spremljanju pljučne patologije lahko tr-dim, da se za navideznim prognostično brezupnim razsojem pljučnega raka lahko skrivajo različne druge bolezni, ki jih je mogoče zdraviti. Tako se spomnim bolnika, ki se je po zdravljenju pljučnega raka čez nekaj let vrnil z razsejanimi »zasevki« in so mu stanje prikazali kot brezupno. Vendar pa so nadaljnje preiskave dokazale razsoj granulom-skega vnetja, ki so ga uspešno pozdravili.V dveh študijah, ki sta skupno zajeli približno 1.200 pretežno kirurških vzorcev, smo ugotovili, da se pri približno 20 odstotkih bolnikov pojavljajo bodisi sinhrono ali metahrono različne kombinacije bolezni, bodisi le različni tumorji, samo maligni ali maligni in benigni, bodisi tumorji in vnetja, bodisi le vnetja in še druge kombinacije različnih

bolezni. Pri tem so bile osnovne radiološke preiskave večkrat zavajajoče in smo do pravih diagnoz prišli le s histološkimi preiskavami. Mnoge izmed teh bolnikov so lahko zaradi netumorskih »zasevkov« uspešno zdravili.Marsikateri zdravnik še vedno premalo misli na možne kombinacije različnih bolezni pri istem bolniku in hkrati v istem organu. Skoraj pri vseh algoritmih, ki nas peljejo preko bolezenskih znakov, labora-torijskih in drugih preiskav, se diferencialna diagnoza večinoma zoži na eno samo bolezen, čeprav isto ali podobno simptomatiko povzro-čajo lahko različne bolezni, ki se lahko pojavijo hkrati. In ne samo na pljučih, ampak tudi na drugih organih. Omenil bi poleg izkušenj iz pljučne patologije le še nekaj primerov iz ledvične patologije, ki jo tudi nekoliko poznam.Pri bolniku s sladkorno boleznijo proteinurijo res lahko povzroča včasih le diabetična nefropatija, še pogosteje pa samo druge ledvične bolezni, ki se sicer pojavljajo v normalni populaciji, ali pa te ledvične bolezni skupaj z diabetično nefropatijo. Še posebej lahko sočasen pojav različnih bolezni spremljamo pri bolnikih s transplantirano ledvico: neredki so primeri, kjer gre na isti ledvici lahko hkrati za motnje pre-toka tako krvi kot seča zaradi kirurških zapletov, za zavrnitev presadka, za nefrotoksične učinke imunosupresije, za okužbe, za prenos bolezni z dajalčevo ledvico ali za recidiv osnovne bolezni, zaradi katere je prišlo do odpovedi ledvic, ali de novo nastanek ledvične bolezni itd. Tkivo ima le omejen obseg reakcij na omenjeno raznoliko etiopatogenezo, kar seveda zelo oteži interpretacijo histoloških sprememb brez dobrih kliničnih podatkov.Če povzamem, ne glede na starost je predvsem psihofizično stanje bol-nika (za kar sicer uporabljajo različna imena in različne teste) odločilno za nadaljnje ravnanje z bolnikom. Ugodna ocena bolnikovega stanja verjetno terja tudi vsa ustrezna doktrinarno uveljavljena diagnostična in terapevtska načela. V večji meri se je potrebno zavedati, da sinhrono in/ali metahrono lahko potekajo hkrati različne bolezni, ki jih je potrebno dokazati, histološko ali vsaj citološko verificirati, da lahko prilagodimo ali opustimo zdravljenje pri napredovalih malignomih, oziroma ga nadaljujemo pri netumorskih spremembah.Verjetno je tudi težko prelagati realno oceno bolnikovega stanja na rame zdravnika splošne medicine, ki ima omejene možnosti diagno-stike.


Forum

Ob svetovnem dnevu bolnikov: Ohranimo človečnost v medicini

Janja Ahčin, dr. med, specialistka družinske medicineKarolina GodinaJanja Ahčin se je po maturi na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani• 1980 vpisala na Medicinsko fakulteto (MF) v Ljubljani;• 1987 končala študij na MF;• 1988 opravila strokovni izpit, se zaposlila v ZD Ljubljana v

zdravstvenem varstvu odraslih in postala članica Slovenskega zdravniškega društva (SZD);

• od 1990 je v Združenju slovenskih katoliških zdravnikov (ZSKZ);

• 1992 se je vključila v skupino za spremljanje hudo bolnih in umirajočih v okviru Karitas, iz katere je junija 1995 nastalo Slovensko društvo hospic;

• od 2001 do 2004 je specializirala družinsko medicino;• od leta 2007 je v Razširjenem strokovnem kolegiju za palia-

tivno medicino.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1975 sprejela listino Pravice umirajočih.Imam pravico:1. da z menoj ravnajo kot s človeškim bitjem vse do zadnjega

diha;2. da upam ne glede na spremembe in možnosti upanja;3. da z menoj upajo tisti, ki me negujejo;4. da morem svobodno izpovedovati svoj nemir pred smrtjo, ki

je na pragu;5. da soodločam glede zdravljenja;6. da me zdravi strokovno osebje, čeprav je vsem jasno, da

umiram;7. da ne umrem osamljen;8. da mi lajšajo bolečine;9. da mi na vprašanja iskreno odgovarjajo;10. da me nihče ne slepi;11. da mi drugi pomagajo, da bi jaz in moji najbližji sprejeli

mojo smrt;12. da umrem mirno in dostojno človeka;13. da ohranim svojo osebnost in me nihče ne obtožuje, če ne

soglaša z mojim prepričanjem;14. da smem pri umiranju izpovedati svoje versko prepričanje in

prejeti, kar mi daje vera;15. da mojemu telesu po smrti izkazujejo dolžno spoštovanje;16. da me negujejo strokovne in občutljive osebe, ki bodo razu-

mele vse moje želje, da bom lahko pomirjeno zrl smrti v oči.Spoštovana kolegica Janja! Vodja medškofijskega odbora za pasto-ralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Jože Štupnikar, je v svoji knjižici S posluhom za bolne in trpeče (Ljubljana, 1997) med drugim zapisal: »V času, ko družba kot je današnja, poskuša graditi svojo prihodnost na blaginji in porabništvu in vrednoti vse po učinkovitosti in dobičku, ostajata bolezen in trpljenje brez dvoma meja in preizkušnja za človeški um.« Še posebej velja to za umiranje, ki je del našega življenja, in mu nihče od nas ne more uiti. Kadar se znajdemo ob nekom, ki umira, smo vedno začetniki, kot nazorno izpove K. Bartsch v Misere: Ko se je tekač zgrudil, so stali trenerji zbegani. Vse so vadili, samo poraza ne.«Že 15 let objavljate v Prijatelju, verskem listu za bolnike, invalide in njihove prijatelje, članke z zgoraj navedeno tematiko. Skrb-no dodajate praktična navodila njenega reševanja ob soočenju z umiranjem na vaši zdravniški poti. S svojo občutljivostjo in rahločutnostjo v člankih ste nama z mamo, vdovo, bili nema-lokrat v pomoč z zdravniki iz več zdravstvenih ustanov skozi 14-letno spremljanje moje nepomične, težko prizadete sestre

Janja Ahčin (levo) na romanju bolniške župnije iz Ljubljane k Mariji Snežni 14. avgusta 2001 na Kredarico in na Triglav.


intervju

v domači oskrbi, ki je tudi ob paliativni oskrbi umirala doma. Njena bolezen me je naučila potrpljenja. Ob njej sem se naučila brezpogojno ljubiti in biti zadovoljna z najmanjšim v življenju. Ob vaši pomoči sva s prizadeto sestro dokončali veliko nerešenih stvari in dosegli dober zaključek. Prepričana sem, da je tudi ona zadovoljno zaprla oči in se poslovila od naju z mamo. In šele, če človek nekoga zares izpusti, lahko slovo označi kot uspeh.Zato naj ta pogovor zveni tudi kot zahvala vam, ki vztrajno in pogumno ozaveščate slovensko javnost, da za bolj humani svet znanost ni dovolj. Roko si mora podati z etiko. Preprosto povedano: »Možgane mora vselej spremljati srce.«Rojeni ste v Slovenj Gradcu. Po rojstvu in zamenjavi ste srečno pristali pri pravi mami. Kako bi predstavili svoje starše in sestro? Kaj je posebej zaznamovalo vašo mladost in kaj je vplivalo na vašo odločitev za študij medicine in specializacijo iz družinske medicine?V bolnišnici Slovenj Gradec leta 1961 so me takoj po rojstvu zamenjali. Hkrati sta rodili dve porodnici. Mami so povedali, da je rodila hčerko. Ko je naslednji dan previjala otroka, je ugotovila, da previja fantka. Našli so me pri »nepravi mami«. Če bi bila oba otro-ka istega spola, morda zamenjave ne bi nikoli odkrili. Oba starša izhajata iz kmečkih družin. Oče je bil iz Gornjih Retij pri Velikih Laščah, mama pa iz Goriškega Vrha pri Dravogradu. Da sta doštudirala, sta se morala zaradi skromnih materialnih razmer oba zelo potruditi. Oče je bil diplomiran elektroinženir, mama pa višja medicinska sestra. Očetova učiteljica je odkrila njegovo nadarjenost za učenje. Kot dvanajstleten je sam odšel na klasično gimnazijo v Ljubljano. Do diplome je skrbela zanj dobra družina. Ta izkušnja brezpogojne dobrote je očeta močno zaznamovala.Pri petnajstih letih je nenadoma izgubil svojega očeta, ko sta podirala smreke v gozdu. Drevo je padlo na očeta in ga ubilo. Mrtvega je z vozom sam pripeljal domov. Tako je ostala na kmetiji moja stara mama sama s štirimi sinovi. Oče je bil najmlajši med njimi. Mama je obiskovala gimnazijo na Ravnah. Učila se je šele po končanem delu na kmetiji, največkrat ob petrolejki. Sestra je diplomirana socialna delavka.Že v otroštvu sem se odločila, da bom zdravnica. Svojo odločitev sem potrdila v gimnaziji, ko sem med počitnicami delala kot spremljevalka invalidov v ljubljanski Soči. Dodatno pa še ob srečanju z materjo Terezo leta 1980 v ljubljanski stolnici. S svojim pričevanjem o delu z umirajočimi bolniki me je tako nagovorila, da sem se odločila: »To je to!« Kasneje mi je bila največja motivacija za študij medicine počitniško delo za tekočim trakom v Saturnusu v Ljubljani.Med študijem na MF mi je bilo pomembno, kakšen odnos je imel profesor do študentov, bolnikov in zdravstvenega osebja. Kot študentki sta se mi najbolj vtisnila v spomin dva neizogibna dogodka v življenju vsakega: rojstvo in smrt.Šele po več letih dela v ZD Ljubljana sem uspela dobiti specializacijo iz družinske medicine. Kot družinska zdravnica spremljam človeka »od krsta do krste«, kot bi rekel slovenski pes-nik Tone Pavček, ne samo v bolezni, ampak ob vseh življenjskih priložnostih. Vstopam v njegovo družino in njegov dom.

Rojstvo in smrt sta naravna mejnika življenja. Pa vendar, rojstvo je radost. Misel na neizbežnost smrti pa nas navdaja z nelagodjem in strahom. Kje so bili vaši prvi koraki spremljanja umirajočega in njegovih svojcev?Za spremljanje umirajočih in njihovih svojcev me študij na MF ni pripravil. Dobro se spomnim svojega prvega delovnega dneva v domu starejših občanov, kjer sta prav tisti dan umrla dva bolnika. Prišli so svojci in nisem vedela, kako naj jih spremljam. Težko mi je bilo tudi, ko sem začela delati v splošni ambulanti. Vsako leto sem spremljala od 5 do 10 umirajočih na njihovem domu. Umirali so mladi, matere samohranilke. Vedela sem, da imam samo dve možnosti: zapustiti delo v splošni ambulanti ali pa se na tem področju še dodatno izobraževati.Leta 1992 sem se na povabilo onkologinje Metke Klevišar, dr. med., pridružila skupini za spremljanje hudo bolnih in umirajočih, iz katere je leta 1995 nastalo Slovensko društvo hospic. Hospic je organiziral različna izobraževanja za zdravstveno osebje, svojce in prostovoljce. Bolniki so me naučili, kako pomembno je, da jih spremljamo celostno. To pomeni, da nismo pozorni samo na njih-ove telesne, ampak tudi na duševne, duhovne in socialne potrebe. Bolnica z razširjenim rakom mi je po pregledu pri onkologu pove-dala, kako dobro se ji je zdelo, da ji je zdravnik najprej dal roko, jo pogledal v oči, nato pa obesil še njen plašč. Te tri stvari so ji ostale iz srečanja z zdravnikom najbolj v spominu. Zdravniku ni bila pomembna samo kot diagnoza, ampak kot oseba. Srečala sta se kot človek s človekom. To je tisto prvo, kar je pomembno.Zdravniški poklic je v večnem boju za človeško življenje. Ste ob smrti bolnika imeli občutek svoje majhnosti in ničevosti v vesolju?S smrtjo sem se srečala prvič pri trinajstih letih, ko je doma umiral mamin oče. Močno ga je dušilo. Dobil je injekcijo morfija in po tridesetih minutah umrl. Za vedno mi bo ostal v spominu njegov spokojen obraz. Veliko časa sem potrebovala, da sem dojela, da je enkrat ena injekcija tudi zadnja. Na začetku svojega zdravniškega dela sem se velikokrat spraševala, kako bi bilo, če bi bila diagnoza postavljena prej ali če bi za bolnika lahko naredila kaj drugače, bolje. Z leti, ko človek prizna svojo majhnost, spozna, da je bolnik režiser. Mi smo le njegovi soi-gralci in mu moramo slediti. Nimamo pravice, da mu določamo, kaj je zanj najbolje. Spremstvo je v tem, da bolnika poslušamo in slišimo. Ko priznaš svojo majhnost, bolniku dovoliš, da umre, ko je čas za to, in ne izvajaš agresivnih posegov.Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so z raziskavo ugotovili, da 40 odstotkov njihovih bolnikov prejema kemoterapijo v zadnjem mesecu življenja in kar 25 odstotkov bolnikov prejema kemoterapijo zadnjih 14 dni življenja. Akademik prof. dr. Jože Trontelj, dr. med., pravi: »Zdi se, da je danes težje umreti kot kdajkoli prej. V preteklosti je smrt vsakega posameznika občuti-la skupnost, vtkala se je v njeno kulturo, čustvovanje, zavedanje in vest.« Morda je danes težje umreti tudi zato, ker si ne upamo priznati svoje majhnosti.


intervju

Iz vaših člankov je razvidno, da se ves čas zavedate poglavitnega cilja, kako na različne načine najti pot do bolnikove duhovnosti. To je posebna dragocenost, saj tisti, ki se bo ravnal po vaših navodilih, ne bo pomagal samo umirajočim, temveč tudi sebi. Ves čas ga bodo spominjala še na neizbežnost lastne smrti. Od vsega začetka ste članica Slovenskega društva hospic in dol-goletna članica Združenja slovenskih katoliških zdrav-nikov, ustanovljenega leta 1990. Vernost vam gotovo pomeni veliko. Ste vero prinesli od doma? Iz družine? Je po vašem vera za človeka pomembna?Da. Izhajam iz verne družine, mama in oče sta bila verna. Lani me je močno zaznamovala in mojo vero utrdila neozdravljiva bolezen, umiranje in smrt mojega očeta doma. Za 50. rojstni dan mi je oče na voščilnico zapisal: »Prav tako kakor prvi dan tvojega življenja, te tudi po 50-tih letih izročam v božje naročje.« Oba sva čutila, da je to voščilo zadnje. Čez štiri mesece je umrl. Želela bi umirati tako, kot je umiral moj oče: z ljubeznijo in odpuščanjem do vseh, mirno in pokončno, z upanjem in vero do zadnjega diha. Laže verujem v dobroto Boga, ker sem izkusila dobroto svojega očeta. Bog me spremlja v vsaki življenjski priložnosti. Doslej me ni še nikoli pustil na cedilu. Smrt zame ni konec, je le prehod v novo življenje. Zato umirajoče vedno spremljam z upanjem.Ima bolnik pravico izvedeti za diagnozo neozdravljive bolezni? Na kakšen način sporočate slabo novico? Kako pomagate bolniku kot zdravnica, da se sooči s slabo novico? Kako njegovim bližnjim?Če bolnik želi izvedeti diagnozo, ima pravico, da jo izve. Ima pa tudi pravico, da tega ne izve, če ne želi. Razen takrat, ko je to pomembno za odločitev o zdravljenju. Ustanoviteljica Slovenskega društva hospic, Metka Klevišar, dr. med., v knjigi Spremljanje umirajočih (Ljubljana, 1994) piše: »Resnica naj bi bila kot kamen ob poti. Bolnik ga lahko vidi ali ne, kakor želi in kakor čuti v sebi. Ne sme pa biti resnica kamen na poti, ob kate-rega se bolnik spotakne, pade in rani.« Nikoli ne bom pozabila, kako sem izvedela za diagnozo neozdravljive bolezni svojega očeta. Na hodniku bolnišnice, stoje med vrati, ob zvonjenju telefonov, v enem stavku, pred drugimi ljudmi, brez možnosti za pogovor, s pričakovanjem, da bom diagnozo sama sporočila očetu.Sporočanje slabe novice je veščina, ki se je moremo naučiti. Sla-bo novico skušam sporočati postopoma, po korakih. Držim se dveh načel. Da nikoli ne lažem in ne vzbujam lažnega upanja. Bolniku in svojcem skušam dati dovolj časa za čustven odziv. Ali se bo odnos med bolnikom, svojci in zdravnikom okrepil ali razrahljal, je odvisno od načina sporočanja slabe novice. Prim. Jože Felc, dr. med., v knjigi Živeti življenje navaja: »Za opravlja-nje kateregakoli poklica je pomembno znanje, izkušnje, modrost in vest. Po mojem mnenju je človek najbolj odgovoren svoji vesti.« Vse to potrebuje tudi zdravnik, ki sporoča slabo novico. Napačno izrečen stavek lahko povzroči hude duhovne poškodbe pri bolniku ali svojcih in ukrade upanje za vedno.

Česa nas lahko naučijo umirajoči bolniki?Bolniki so me naučili, da je čas našega življenja omejen in je zato potrebno odgovorno živeti sedanji trenutek. Dobro je, če smo pripravljeni, da se lahko naše življenje vsak trenutek konča. Naučili so me izpuščanja, ne samo materialnih stvari, tudi nave-zanosti na bližnje osebe. Naučili so me, da je dobro, če si v svo-jih pričakovanjih realen in ne pričakuješ preveč. Naučili so me, da si vsak želi biti ljubljen, razumljen in da mu je odpuščeno. Kako ljudje trpijo, ker ne morejo odpustiti sebi, bližnjemu ali Bogu. Naučili so me, kako pomembno je, da s paliativno oskrbo začnemo pravočasno. S paliativno oskrbo velikokrat začnemo prepozno, ker ne prepoznamo bolnikov, ki bi jo potrebovali.Kje in kako naj bi ljudje umirali?Idealno bi bilo, da bi ljudje umirali tam, kjer si želijo. Večina si želi umreti doma, a to ni vedno mogoče. Srečujem se s svojci, ki so zelo zadovoljni, da so njihovi bližnji lahko umrli v hiši hospic ali na oddelku za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inšti-tutu v Ljubljani. Nekateri bolniki se bojijo umirati v bolnišnici.Kjerkoli bolnik umira, naj bo deležen pravočasne in dobre paliativne oskrbe. Tisto, kar je za bolnika in svojce v danem tre-nutku najboljše, je vodilo delovanja. Paliativna oskrba temelji na partnerskih odnosih med bolnikom, svojci in timom za paliativno oskrbo. Za te odnose je značilno poslušanje, pogovor o terapevt-skih možnostih, pravica do njihove zavrnitve in upanje. Koliko paliativne oskrbe bo bolnik deležen, ne sme biti odvisno od tega, kateri zdravnik ga spremlja ali v kateri bolnišnici ga zdravijo.

Janja v naročju mame in očeta 18. septembra 1961 v Slovenj Gradcu.


intervju

Kaj umirajoči pričakuje od svojca – zdravnika?Lani sem spoznala ob umirajočem očetu, kako težko je biti hkrati hči in zdravnica. Oče mi je neizmerno zaupal. Prišel je čas, ko je moral spoznati, da mu nikoli ne bom mogla ublažiti vseh bolečin in odvzeti vsega trpljenja. Želel je, da bi ga čim manj bolelo, da bi lahko do konca odločal o sebi in da bi umrl doma. Želel je bližino, resnico in upanje. Učil me je: »Božje je, ko me ne boli.« Spraševal me je:« Ali bom moral umreti od žeje?« V veliko pomoč so mi bili telefonski posveti z zdravni-kom, ki mi je svetoval glede paliativne oskrbe. Zame in za očeta so bili zelo dragoceni. Želela sem vedeti, ali ravnam prav. Težje mi je bilo nekaj opustiti, kot nekaj narediti. Življenje me je naučilo, da umirajočega svojca zelo težko spremljaš sam, tudi če si zdravnik. Naj nas ne bo sram prositi za pomoč.Strokovnjaki, ki proučujejo zadnjih 50 let proces umira-nja, ga delijo na faze: nevednost, negotovost, zanikanje, jeza, pogajanje, potrtost, sprejetje. Še raje pa govorijo o vzorcih reagiranja, med katere sodijo tudi reakcije groze, strahu, upanja in občutka krivde. Katere reakcije so bile ob vašem spremljanju umirajočih v ospredju? Kako ste se odzvali nanje?Tako kot ima vsak človek svoj prstni odtis, ima vsakdo svoj način umiranja. Bolniku moramo dopustiti, da reagira tako, kot reagira. Dopustimo mu, da svoja čustva izrazi. Bolniki so velikokrat obupani, ker se počutijo odvisni ali svojcem v breme. Zelo pomembna sta človeška bližina in pogovor. To bolniki zelo pogrešajo. Bolnik je v največji stiski takrat, ko izve za diagnozo neozdravljive bolezni, ko pride do ponovitve in napredovanja bolezni. Skoraj pri vseh umirajočih nastopi delirij. Tega pogosto spregledamo ali pa si ga napačno razlagamo in ga tako zame-njujemo za bolečino. S predoziranjem zdravil ga še poslabšamo. Podobno kot pri umirajočih, odkrivamo tudi vzorce reagiranja

pri svojcih, ki se velikokrat razlikujejo, npr. bolnik bolezen že sprejme, svojci pa se še pogajajo.Sporazumevanje z umirajočimi je lahko besedno ali nebesedno. Možno in pomembno je sporazumevanje z nezavestnim bolnikom za oba, za umirajočega in za svojca. Kakšne so vaše izkušnje?Pogosto se svojci pritožijo, da niso vedeli, da bolnik umira. Svojci trpijo zaradi nerazrešenih problemov v družini, ker se zaradi motenj zavesti pri bolniku z njim niso mogli pogovoriti in si odpustiti. Trenutno ni znano, koliko nezavestni dejansko sliši. Tega ne moremo izmeriti. Zato ravnajmo ob nezavestnem tako, kakor da vse sliši. Svojci naj ga vključujejo v svoje pogo-vore, naj mu povedo vse, kar čutijo, da bi mu morali povedati. Zelo pomembno je, da bolnik sliši, da mu je dovoljeno, da lahko umre. Dober način izražanja sočutja je dotik.Bolnica mi je zaupala: »Bila sem v nezavesti, a sem vse slišala. Najbolj me je prizadelo, ko so se zdravniki ob moji postelji po-govarjali, ali naj me odklopijo na aparaturah. Zelo sem si želela še živeti, pa nisem mogla niti prsta premakniti v znak, da je še življenje v meni.«Kaj pomeni upati z umirajočim, za katerega vemo, da se neizbežno približuje smrti?Že France Prešeren je zapisal: »Sem dolgo upal in se bal…« Upanje je povezano z vztrajnostjo in strahom, da se morda ne bo izpolnilo. Umirajoči so zelo ranljivi. Stiska tega trenutka je zanje najhujša. Umirajoči oče me je učil: »Veš, nikoli si nisem mislil, da bo tako.« Vprašala sem ga: »Kako si mislil, da bo?« Odgovoril je: »Veliko laže in hitreje.« Nato me je prosil: »Ne pusti me samega, ostani blizu mene.« Poznamo dve vrsti upanj. Prvo je upanje sedanjega trenutka. Bolnik lahko upa, da ga bo čim manj bolelo, da ga bodo svojci vedno spremljali in ga ne bodo zapustili niti takrat, ko bo težko. Upa lahko, da bo

zdravnik prišel na hišni obisk, če ga bo potreboval. Upa lahko, da bo umrl doma. To so realna upanja, ki se jih da uresničiti. Način, kako je bolnik izvedel za slabo novico, močno vpliva na upanje. Če bolnik čuti, da ga je medicina odpisala ali da je svojcem v breme, hitreje obupa. Noben bolnik ne želi biti »brezupen primer«. Drugo upanje je odrešujoče upanje. Lahko upamo, da po smrti ni vsega konec, da nas bo Bog sprejel v svoj objem in se nimamo česa bati. Heinrich Pera v svoji knjigi Razumeti umirajoče pravi: »Človeška bližina in pristnost sta vir upanja, ki doseže vsakega človeka.«Onkologinja Metka Klevišar, dr. med., v svoji knjigi Spremljanje umirajočih trdi: »Človek ni samo telesno, duševno in socialno bitje. Je tudi duhovno bitje in karkoli doživlja, zajema to tudi njegovo duhovno razsežnost.« Kako so dojemali vaši bolniki duhovno oskrbo na zadnjem delu svoje življenjske poti?Med oddihom z medicinsko sestro Sonjo Krebelj v ambulanti ZD Fužine

leta 1995 (foto: Anica Paulin).


intervju

Stephen Schmidt je zapisal: »Ko prihajaš v mojo sobo, moraš poznati mojo dušo in mojega duha: da iščem smisel v trpljenju, da imam vero in jo izgubljam, da sem ujet v boj za smisel in vendar zaposlen z njim.« Bolnika je potrebno spremljati na tisti duhovni poti, na kateri je. Vsakdo se sprašuje, kdo sem, kam grem, zakaj jaz, kakšen smisel ima moje življenje, kaj bo po smrti? Če so duhovne potrebe zadovoljene, je bolnik bolj miren in zadovoljen. Če niso zadovoljene, je nemiren, ima občutke krivde, je jezen in se socialno izolira. Bolnica mi je zaupala: »Vsak dan sem slabša. Ne morem spati. Bi mi dali zdravilo, da bi za vedno zaspala?« Vprašala sem jo: »Kaj vas skrbi?« Odgovorila je: »Pogrešam sina. Obljubil je, da pride k meni, pa ne pride.« Telefonirala sem sinu. Prišel je. Pogovorila sta se. Bolnica se je umi-rila in zaspala. Čez nekaj dni je mirno umrla.Zadnje ure so težke tako za bolnika kot najbliž-je. Kako naj se zdravnik vključi v pomoč družini umirajočega?Družina je velikokrat še v večji stiski kot bolnik sam. Svojci so v strahu, ali bodo zmogli in znali spremljati bolnika do smrti. Iz strahu pogosto želijo, da ga pre-mestijo v bolnišnico. Če svojci niso seznanjeni s pro-cesom umiranja, so pogosto v svojih željah nerealni. V veliki stiski so, ko bolnik ne more več požirati ali je v deliriju. Spremljanje umirajočega je za družino pretež-ko, če na hišne obiske ne prihajata patronažna sestra in zdravnik. Dobro je, da prvi hišni obisk opravita skupaj. S poukom osnovne nege prihranimo svojcem veliko moči. Če je le mogoče, naj za bolnika skrbi več svojcev. Pomembno je, da družina ohrani čim bolj normalen življenjski ritem. Seznanimo jih, kje je možno dobiti pomoč. Svojci morajo biti seznanjeni z učinki in stranskimi učinki zdravil ter z morebitnimi zapleti bolezni. Vedeti morajo, kje je pomoč ob zaple-tu. Svojci pogosto ne vedo, ali ravnajo prav. Zato naj o vseh ukrepih vodijo dnevnik. Vedeti morajo, kaj storiti ob smrti bolnika. Če niso bili prisotni ob umirajočem v času smrti, imajo svojci pogosto občutke krivde. Spodbujajmo jih, naj se ne sramujejo svojih stisk. Naj vprašajo vse, kar jih zanima. Umirajočemu povzro-čajo veliko trpljenja spori v družini. Zato skušajmo ustvarjati med družinskimi člani priložnosti za spravo. Družino spremljajmo tudi v času žalovanja.Imajo otroci pravico izvedeti za bolezen in smrt bližnjih?Prav je, da otroke vključimo v dogajanje v družine tudi v času bolezni, smrti, obredov in pogreba. Za otroke je najhuje, če jih pustijo pred zaprtimi vrati bolniške sobe. Imajo pravico izvedeti, kaj se dogaja z bolnikom, seveda na njim primeren način. Zelo pomembno je, da smo z otroki iskreni. Prikrivanje resnice otroka spravlja v še večjo stisko. Poznam deklico, ki obiskuje

psihologa in psihiatra, ker ji oče nekaj mesecev ni povedal, da ji je mami-ca umrla. Kar je bilo že prej zamujeno, je kasneje zelo težko popravljati.11. februarja obhajamo svetovni dan bolnikov. Njegova sporo-čilna vrednost je v novih spodbudah in pregledu skupnega dela v skrbi za trpeče, ki ga ima Cerkev znotraj celotne skupnosti človeštva. Kakšno bo najino sporočilo slovenskim zdravnikom ob tem dnevu?Spoštujmo življenje! Ohranimo človečnost v medicini in ne pozabimo na zdravniško solidarnost. Spremljanje umirajočega je kakor pot na goro, kjer odkrivaš vedno nova obzorja, ki te uvajajo v pogovor z večnostjo. Naše poslednje dneve tlakujejo že današnja prizadevanja vseh nas za dobro paliativno oskrbo.In z velikim ljubiteljem življenja, nedavno preminulim Tonetom Pavčkom, še:»Naj ne pojdem mimo tebe. Naj te moja roka najde, biser, in posluša, kako v tesen svet vkovana diha ujeta duša oceana.«Fotografije so iz arhiva Ahčinovih.Pogovor je nastal deloma v živo, deloma s pomočjo dopisovanja v drugi polovici leta 2011.

Školjka si na belem produ hrepenenja,

drobna školjka si z neskončnim morjem v sebi.

Školjka, s peno sle odkrivanja odhajajočih,

z vdanostjo molitve čakajočih, s kletvijo mornarjev,

besnostjo orkana, z negotovostjo daljin in z zbranostjo pristana;

školjka si iz morja z morjem v sebi,

z večnim ritmom plime in oseke, drobna školjka

s šumno igro širnega življenja.Naj ne pojdem mimo tebe.

Naj te moja roka najde, biser,

in posluša, kako v tesen svet vkovana

diha ujeta duša oceana.TONE PAVČEK (1928-2011)

ANGELKo pride dete na svet,

k njegovi zibeli hodi uspavanke pet angel snežnobeli.

To je angel vseh angelov, angel rojstva, začetka,

boter za čudež nov v verigi nasledka.

Pesem psalmov in hval poje novorojencu,

in ta je kot bistri val v žuborečem studencu.S prhutanjem belih kril angel nad zibko igra se

in obljublja namesto daril detetu zlate čase.


intervju

Nagrada Republike Slovenije za prostovoljstvo 2011 doktorju Aleksandru DopliharjuAlojz IhanOdbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva je Aleksandru Dopliharju, dr. med., do-delil državno nagrado s področja prostovoljstva za leto 2011, kot priznanje za njegovo dolgoletno delo na področju prostovoljstva. Od leta 2002 vodi ambulanto s posvetovalnico za ljudi brez zdrav-stvenega zavarovanja v Ljubljani. Ambulanta je bila ustanovljena kot del projekta »Ljubljana zdravo mesto«. Ustanovitelji: Mestna občina Ljubljana, Slovenska filantropija, Župnijska Karitas Štepanja vas in Zdravstveni dom Ljubljana, so se dogovorili, da vsak od njih prevzame del obveznosti za normalno delovanje ambulante. Ambulanta je bila ustanovljena kot peta tovrstna ustanova v Evropi.

Kako poteka financiranje ambulante?Financiranje ambulante poteka na podlagi dogovora ustanovite-ljev, ki po dogovorjenem ključu krijejo le dejanske funkcionalne stroške: kurjava, elektrika, najemnina prostorov, stroški snažilke, socialne delavke in med. sestre (vse tri so redno zaposlene). Potrebne aparature, rtg filme, nekatera zdravila, ki so na negativni ali vmesni listi, si zagotavljamo z donacijami. Vsi sodelujoči pro-stovoljci za svoje delo ne prejemajo nobenega plačila, tudi plačila potnih stroškov ne! To seveda bistveno zniža stroške poslovanja, ki bi jih obračun opravljenih storitev (ca. 10.000 na leto) krat število faktorjev krat cena faktorja bistveno presegli!Uporabniki storitev ambulante so predvsem brezdomci, ki so se jim pridružili Romi in izbrisani. Občasno pa prihajajo tudi razni potniki skozi Slovenijo, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, razni neprijavljeni delavci in v zadnjem času od-puščeni delavci in obrtniki, ki izgubijo pravico do zdravstvenega zavarovanja. Poleg zdravstvenih uslug in zdravil omogočimo obiskovalcem tudi usluge socialne in pravne službe. V kopalnici pa se ob sveži obleki in perilu lahko uredijo.Organizacija take ambulante nekako štrli iz »sistema«.Projekt je bil zasnovan kot kratkotrajna rešitev po osamosvojitvi nastale situacije. Na žalost nas vse hujša gospodarska kriza sili v podaljševanje projekta. Rešitev vidim ne v ustanavljanju novih brezplačnih ambulant, ampak v sistemski rešitvi, ki jo vsekakor mora najti država in odgovorna ministrstva, ki pa vsa ta leta niso pokazala nobenega interesa za reševanje tega problema. Kljub temu, da opravljamo njihovo delo, nas ignorirajo in štejejo kot tujek v sistemu, ki pa zaradi neurejenosti vse bolj razpada.Pri delu ambulante sodeluje še 38 zdravnikov raznih special-nosti, dva farmacevta in drugi prostovoljci, ki vztrajajo že vsa ta leta in jim gre vse priznanje, saj brez njih ambulanta ne bi

mogla obstojati. Nagrada, ki sem jo prejel, je zato nagrada in priznanje vsem v ambulanti sodelujočim, ki so s svojo priprav-ljenostjo pomagati ljudem v stiski omogočili delovanje naše am-bulante. Zahvaliti se želim predvsem naslednjim prostovoljcem, ki prihajajo v ambulanto: mag. Branki Matoic, Tatjani Erjavec, dr. med., Vidi Sajko, dr. med. ...Letno opravimo ca. 10.000 storitev akutnega in kroničnega značaja kot ustanova na primarnem nivoju. Z namenskimi sred-stvi iz proračuna Mestne občine Ljubljana krijemo strošek dela za redno zaposlene medicinske sestre ter stimulacije za delo so-cialnega delavca, vključenega v program prek javnih del. V sklop stroškov sodijo tudi najnujnejše nagrade tistim zdravnikom, ki bodo s svojo licenco za opravljanje dela (splošni zdravnik oz. družinski zdravnik, pulmolog, pediater, psihiater, ginekolog, zobozdravnik idr.) prevzeli odgovornost za delo v ambulanti po eno do dve uri tedensko (ter zobni asistentki) in minimalne izdatke za nakup najnujnejšega obsega sanitetnega materiala, zdravil in pripomočkov za delo zdravnikov in zobozdravnika, ki jih ne bomo mogli pridobiti z donacijami in sponzorstvi. Večino potrebnega sanitetnega materiala in najnujnejših zdravil pomagajo zagotavljati Lekarne Ljubljana iz svojih zalog in z zbiranjem donatorskih prispevkov samih proizvajalcev oz. distributerjev. Posebnost tega izjemnega projekta je namreč prav v sodelovanju javnih zavodov (Zdravstveni dom Ljubljana in Lekarne Ljubljana), nevladnih organizacij (Slovenska filantro-pija in Župnijska Karitas Štepanja vas) ter države oz. lokalne skupnosti (Mestna občina Ljubljana) pri uresničevanju nalog, ki naj bi izboljšale kakovost življenja oz. njihovega zdravja tudi ljudem z roba, ki so formalno žal brez tovrstnih pravic.


intervju

Kakšen je vaš odnos z MZ in ZZZS?Od MZ in od ZZZS smo se naučili pričakovati samo to, da nam ves čas delajo probleme. Že leta 2003 so nam poslali dopis, da ne smemo uporabljati Zavodovih uradnih napotnic in receptov. Takrat smo sicer z njimi nekajkrat posestankovali in so nazadnje obljubili, da bodo stvar že nekako uredili. A storili niso nič in nam poslali dopis, da nam prepovedujejo uporabo »njihovih« napotnic. Zakaj so to storili? Da bi nam onemogoči-li kontakt z vsemi drugimi uradnimi zdravstvenimi ustanovami. Ker velika večina zdravnikov pacienta brez napotnice pač ne bo sprejela. Uveljavila se je praksa, da ministrstvo zavrne plačilo storitve vsem specialistom, ki so sprejeli našega pacienta, ki ni bil življenjsko ogrožen. To, da ministrstvo rado zavrne plačilo storitve, potem v praksi pomeni, da specialisti bolnikov z napotnico klinike pro bono po navadi nočejo sprejeti.In želje za prihodnost?Želimo si, da bi nas vladne ustanove pričele upošte-vati in nam pomagati pri reševanju težav, ki po ustavi spadajo v njihovo domeno! (Pravica do zdravstvene-ga varstva vseh državljanov.) Pridružile naj bi se jim

tudi razne zavarovalnice in ZZZS, saj gre za njihove nekdanje zavarovance, ki to sedaj niso več, vendar ne po svoji krivdi. V bodočnosti bi nujno potrebovali usta-novo, kamor bi lahko nameščali starejše in obolele, ki za samostojno življenje niso več sposobni, in jim tako omogočili človeka dostojne zadnje dni in preprečili, da bi nam umirali na klopeh v parkih in na ulicah!Za uspešno delo ambulante v prvih desetih letih obstoja gre vsem sodelujočim zdravnikom in drugim prostovoljcem, ki so s svojim delom omogočili, da je ambulanta normalno in uspešno delovala, vse priznanje v upanju, da bodo svoj prosti čas in znanje še naprej pripravljeni podariti soljudem v stiski! Hvala vsem!


Intervju

iz zgodovine medicine

Medicinska Ljubljana

Duhovna oskrba bolnikov v ljubljanski bolnišnici skozi časZvonka Zupanič SlavecBolezen je ena izmed najhujših preizkušenj za človeka. Zato je v času zdravljenja za bolnika izrednega pomena poleg me-dicinske tudi duhovna opora. In kako je v ljubljanski bolni-šnici potekala duhovna pomoč skozi čas? Duhovno življenje bolnikov na Slovenskem je bilo od nekdaj tesno povezano s katoliško cerkvijo. Nemoč, ki so jo bolniki čutili v bolezni, ko je bila medicina še zelo nerazvita, je še posebej vplivala na to, da so se bolniki močneje naslanjali na vero, ki jim je vlivala upanje v ozdravitev. Duhovna pomoč je bila in ostaja stalnica v vsem zahodnem svetu, tudi dandanes, ko poudar-jamo celostno zdravljenje in poskušamo ponuditi bolnikom v bolnišnici vse tisto, kar imajo tudi v vsakdanjem življenju. Velike klinike imajo različne verske kapele, v Evropi najpo-gosteje katoliške, protestantske, pa tudi muslimanske. V njih se zbirajo bolniki k verskim obredom, duhovniki pa na željo bolnikov prihajajo tudi na bolniške oddelke, se z njimi pogo-varjajo, jih spovedujejo in jim podeljujejo različne zakramen-te, predvsem bolniško maziljenje, ki jim olajša bližnji konec življenja in pomaga pri zdravljenju in sprejemanju bolezni.Duševna oskrba bolnikov v ljubljanski bolnišnici poteka od same ustanovitve leta 1786, ko je bila bolnišnica nameščena v avguštinskem samostanu blizu Figovca, kjer je bila tudi cerkev. Ob preselitvi na Zaloško cesto leta 1895 je bila zgrajena manjša bolniška cerkev sv. Križa, ki jo je komunistična oblast leta 1948 prepovedala, 1960 pa ji porušila zvonik, da ni bila več prepoznavna. Pri Bolnici za ženske bolezni in porodništvo na Šlajmerjevi ulici je bila prav tako bolniška kapela, ki so jo po letu 1948 spremenili v predavalnico. Do leta 1948 so v bolnišnicah opravljale vso nego redovnice usmiljenke, ki so bile takrat uki-njene. Leta 1973 so se odnosi med državo in Cerkvijo še dodatno

zaostrili, da so duhovniki za obisk bolnikov v Kliničnem centru in na Onkološkem inštitutu potrebovali celo posebne dovolilni-ce, ki so bile ukinjene šele leta 1991. Poglejmo podrobneje.

Cerkev sv. Petra pri ljubljanski bolnišniciV neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centra, na Hrvatskem trgu, se nahaja cerkev sv. Petra – ljudsko imenovana šempetrska cerkev. Zgrajena je bila že leta 1730 po načrtih arhi-tekta italijanskega rodu Fusconija. Freske so delo Franca Jelovška (1700–1764), oltar pa je poslikal baročni slikarski mojster Valentin J. Metzinger (1699–1759). Današnjo podobo je cerkev dobila med leti 1938 in 1940, ko sta jo preuredila arhitekt Ivan Vurnik (1884–1971) in njegova žena, slikarka Helena Vurnik (1882–1962).Župnija sv. Petra je duhovno oskrbo v ljubljanskih bolnišnicah prevzela po 2. svetovni vojni, njeni duhovniki pa so bolnikom omogočili udeležbo na bogoslužjih tudi v času, ko je bila cerkvena oskrba v bolnišnicah prepovedana. To nalogo je opravljala vse do ustanovitve posebne bolniške župnije.

Cerkev sv. Križa v ljubljanski bolnišniciV drugi polovici 19. stoletja so skrb za bolnike v samostanu bo-sonogih avguštincev na Ajdovščini (nasproti današnje kavarne Evropa oz. Figovca) prevzele hčere krščanske ljubezni, znane kot usmiljenke. Po ljubljanskem potresu 1895, ko so zgradili bolnišnico na Zaloški cesti, je bila v njenem kompleksu posta-vljena tudi cerkev sv. Križa. Odprli so jo oktobra 1895, velike zasluge zanjo pa ima sestra Leopoldina Hoppe, ki je bila prva glavna medicinska sestra v ljubljanski bolnišnici na Zaloški ce-sti. Cerkev, ki jo je blagoslovil škof Jakob Missia (1838–1902), so oskrbovale usmiljene sestre.

Zunanjost in notranjost cerkve sv. Križa, zgrajene 1895 v kompleksu ljubljanske bolnišnice na mestu današnje onkologije D, ki je bila prepovedana leta 1948, zvonik porušen leta 1960, celotna stavba pa 1997 (vse fotografije so last Bolniške župnije v Ljubljani).


iz zgodovine medicineNotranjost cerkve sv. Križa je bila novogotska. Vsako jutro sta tam bili dve maši, ob 5h in ob 6.30. Redno so se jih udeleževale sestre (ob delavnikih tudi do 150), ob nedeljah in praznikih pa tudi zdravniki. Bolniki so prihajali v cerkev kar v bolniških haljah.Dne 8. marca 1948 je kljub vladanja komunizma v vsej Jugosla-viji prišlo le v Sloveniji do prepovedi dela redovnic v bolniških in karitativnih ustanovah. Usmiljene sestre so večinoma odšle v Srbijo in na Kosovo, bolnišnica je ostala brez kvalificiranega negovalnega osebja. Istega dne so prepovedali cerkev sv. Križa in jo zaprli ter vanjo naselili referat za vojaške zadeve. Nato so v šestdesetih letih podrli njen zvonik ter cerkev preoblikovali v kovinarsko delavnico tehničnih služb kliničnih bolnišnic. Ob širitvi Onkološkega inštituta leta 1997 so podrli še zidove prve bolniške cerkve v ljubljanskem bolnišničnem mestu.

Bolniška župnija v LjubljaniDo leta 1948 je Duhovnijski urad kliničnih bolnišnic v Ljub-ljani imel svoje matične knjige in je vodil lastno korespondenco. Bolniški duhovnik (kurat) je bil državni uslužbenec in je za svoje delo prejemal plačo. Duhovniki lazaristi, ki so delovali v ljubljanski bolnišnici, so bili: Janez Šporn, Jakob Ponikvar, Karel Kolenc, Jakob Strašek, Franc Skvarča in Ignacij Slana (1900–1969). Slednji je med dolgoletnim službovanjem (43 let) krstil več kot 30.000 otrok, ki so se rodili v ljubljanski porodnišnici, in pokopal mnogo umrlih bolnikov. Vzorno je vodil matične knjige te največje »župnije« v nadškofiji. Ob svojem delu v bolnišnici je bil tudi sodelavec Družine (1952), kjer je v osmih nadaljevanjih objavil »Pomenke ob bolniški postelji«.Ob koncu šestdesetih let je Slano nasledil Jakob Turšič (1914–1999), salezijanec, ki je službo bolniškega duhovnika opravljal 25 let (1969–1994). Trdno je verjel, da lepa beseda vedno lepo mesto najde in se je po tem tudi ravnal. Med njegovim službovanjem je bila 15. avgusta 1985 ustanovljena nova bolniška župnija, ki je prevzela duhovno oskrbo bolnikov ljubljanske bolnišnice. Za razliko od običajnih ozemeljskih župnij je bolnišnična župnija osebna, kar pomeni, da ima bolniški župnik pravice in dolžnosti

župnika pri pastoralni oskrbi bolnikov v ljubljanskem klinič-nem centru. Po Jakobu Turšiču je bil junija 1985 za bolniškega župnika imenovan Miro Šlibar, ki službo opravlja še danes. Prva maša v Univerzitetnem kliničnem centru je bila na božič 1991 v predavalnici v prvem nadstropju. Na binkošti, 8. junija 1992, pa je bila prva maša tudi na Onkološkem inštitutu.Kapela v Kliničnem centru je nastala iz seminarja št. 3 v prvi kleti, kjer so študenti pred tem imeli vaje iz histologije. Dan pred božičem 1993 je dobil bolniški župnik ključe tega prostora, prvo mašo pa je v zasilno urejeni predavalnici imel že naslednji večer. Kapelo so uredili po načrtih arhitekta prof. dr. Jožeta Marinka in aprila 1994 jo je blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Dokončno je bila urejena s postavitvijo tridelne oltarne slike Križanega, dela akademskega slikarja Lojzeta Če-mažarja. Leta 1995 je kapela dobila še podobe križevega pota, ki so ga darovale sestre usmiljenke iz Šentjakoba ob Savi. Leta 1997 pa je kapela pridobila še orgle, delo inž. Braneta Koširja iz Mariborske orglarske delavnice (iz zapisa bolniškega župnika, teologa Mira Šlibarja). Bolniška župnija je bila 28. julija 2011

izročena Slovenski minoritski provinci sv. Jožefa. Za upravitelja je bil imenovan p. Toni Brinjovc OFMConv. Službo je nastopil 1. avgusta 2011.Naloge bolniškega župnika so zelo raznolike, v prvi vrsti pa podeljuje zakramente ob bolniški postelji. Ker je ves čas v osebnih stikih z bolniki, ki to želijo, njihovimi svojci in zdravstvenim osebjem, je še posebej pomembno, da ga odlikuje razumevanje, poštenost, prija-znost, razsodnost, srčnost ter pripravlje-nost za pogovor in sodelovanje. Župnik veliko sodeluje z ostalimi duhovniki, ki oskrbujejo bolnišnice po ljubljanski nad-škofiji in tudi drugod po Sloveniji, poleg tega je duhovni varuh vernih bolnikov.

Cerkev sv. Petra v Ljubljani, na razglednici iz leta 1912 (iz zbirke doc. dr. Janeza Fischingerja).

Kapela ginekološke klinike Ljubljana zunaj in znotraj. Ukinjena je bila leta 1948 in spremenjena v predavalnico (fotoarhiv Inštituta za zgodovino medicine).


iz zgodovine medicineNudi jim pomoč in podporo ter jim svetuje, kadar je to potrebno. Na ta način pomembno prispeva k zdravljenju.Četudi je Slovenija versko pred-vsem katoliška, so med bolniki tudi pripadniki drugih veroiz-povedi. Tudi te lahko obisku-jejo njihovi dušni pastirji, ki pa nimajo organiziranega pastoral-nega dela v UKCL.

Kip dr. Janeza JanežaDr. Janez Janež (1913–1990), kirurg misijonar, je vzornik lju-bljanski bolniški kapeli. Kot la-ični misijonar je ponesel dobroto in znanje v svet, od Argentine do Kitajske in Tajvana. Rojen je bil 14. januarja 1913 v Dolskem pri Ljubljani. Njegova mati je bila zelo verna in si je želela, da bi sin postal duhovnik, a se je ta po gimnaziji odločil za študij medicine. Začel je v Ljubljani, nadaljeval v Zagrebu in leta 1937 promoviral v Gradcu. Pod mentorstvom splošnega kirurga dr. Roberta Blumauerja (1895–1970) je v Ljubljani opravljal kirurško prakso in kot prvi v to bolnišnico uvedel transfuzijo.Četudi med 2. svetovno vojno ni bil ne vojaško ne politično aktiven, se je znašel na seznamu »sovražnikov domovine«. Pred likvidacijo je pobegnil najprej na Koroško, nato pa preko Rima v Argentino in na Kitajsko. Po rešitvi je svoje življenje posvetil delu v misijonih. Ko so ga komunisti pregnali s Kitajske, se je ustalil na Tajvanu. Ustanovil je bolnišnico, v kateri je predano delal 38 let. Za svoje delo ni pričakoval plačila, zadovoljen je bil s stanovanjem in hrano.Umrl je 11. oktobra 1990. Tajvanci so ga množično pospre-mili na zadnjo pot, leta 2007 pa so v spomin na skromnega in požrtvovalnega zdravnika v kraju Luodong na Tajvanu po njem poimenovali sodobni kirurški blok.V Dolu pri Ljubljani od leta 1994 deluje Društvo misijonarja dr. Janeza Janeža. Uredili so Pastoralni dom, stalno razstavo o njem, leta 1995 pa pred župniščem sv. Helene odkrili Janežev doprsni kip. Društvo je leta 2001 ljubljanski bolniški župniji podarilo kopijo Janeževega obličja. Kip je izdelal kipar in slikar Evgen Guštin iz Breznice.

Kapela Onkološkega inštituta v LjubljaniV novi stavbi Onkološkega inštituta je ljubljanski nadškof Aloj-zij Uran leta 2008 blagoslovil katoliško kapelo, posvečeno Ma-riji, zdravje bolnikov. Načrtoval jo je arhitekt Matija Marinko, krasi pa jo mozaik patra Marka Ivana Rupnika, ki ga obdajajo trije reliefni valovi, simbol trojnega zdravljenja – telesnega, duševnega in duhovnega. Mozaik upodablja angela, ki polaga zvitek Božje besede v Marijino naročje. Marija drži rdečo nit, s katero tke meso za Božjo besedo, zvitek pa se spremeni v bistro studenčnico, vir življenja.

SklepDemokratična in osveščena družba teži k upoštevanju bolniko-vih ne le fizičnih, ampak tudi duhovnih potreb. Zato se širina družbe kaže prav v tem, da se bolnikom ponuja tudi duhovna pomoč. Bolnikom vernikom namreč v težkih trenutkih obisk duhovnika ob njihovi bolniški postelji še posebej veliko pomeni, jih pomiri in jim vlije upanje.

Kapela UKCL z oltarnim triptihom iz leta 1994, ki je delo akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja (foto: Blaž Bertoncelj).

Kapela »Marije, zdravje bolnikov« Onkološkega inštituta v Ljubljani, nastala leta 2008, arhitekt Matija Marinko, z mo-zaikom patra Marka Ivana Rupnika (foto: Blaž Bertoncelj).

Cerkev sv. Petra, prenovljena med leti 1938 in 1940 po načrtu Ivana in Helene Vur-nik (foto: Blaž Bertoncelj).

Kip dr. Janeza Janeža, delo kiparja in slikarja Evgena Guština.



Dr. Boris Kristan (1901–1991), organizator povojnega zobozdravstva v mariborskem okrajuVelimir VulikićStrokovno zobozdravstvo se na ozemlju sedanje Slovenije začenja leta 1814 z začasnim bivanjem tujih zobozdravnikov. Po letu 1853 so se za stalno začeli naseljevati tuji in domači zobozdravstveni delavci, sprva v Ljubljani, nato v Mariboru, Celju in drugih industrijskih mestih, kjer je bila kupna moč večja. Pred prvo svetovno vojno je bilo v Mariboru 12 zobnih ordinacij. Do začetka druge svetovne vojne, leta 1941, se je število teh povečalo le na 18, od tega 12 zobozdravniških in šest dentističnih. Da ne bi zaostajali za naprednim tujim zobozdravstvom, so si nekateri domači entuziasti prizadevali službo strokovno in organizacijsko nadgrajevati. Med njimi je bil tudi mariborski zobozdravnik dr. Boris Kristan.Dr. Boris Kristan je bil rojen v Ormožu, kjer je bil njegov oče dr. Oroslav okrožni zdravnik. Po očetovi zgodnji smrti se je vdova Klotilda s tremi nepreskrbljenimi otroki leta 1913 prese-lila v Maribor. Tu je Boris obiskoval klasično gimnazijo. Medi-cino je začel študirati v Ljubljani, nadaljeval na Dunaju in leta 1926 v Gradcu tudi promoviral. Po opravljenem zdravniškem stažu je bila njegova prva služba (v činu sanitetnega poročnika fregate) v vojaški mornarici v Boki Kotorski. Ker pa je zaman

čakal na obljubljeno specializacijo iz otorinolaringologije, je istega leta opustil službo v mornarici in na Dunaju specializiral zobozdravstvo. Nato se je zaposlil pri zasebniku dr. Franu Sta-molu. Po treh letih je na pobudo Železniške bolniške blagajne odprl lastno zobno ordinacijo, v kateri je večinoma sprejemal zavarovance te blagajne.Druga svetovna vojna je že tako nezadostno število zobnih ambulant v Mariboru in okolici še bolj razredčila, potrebe po sanaciji zob pa so postajale vse večje. Nova oblast je takoj po koncu vojne leta 1945 morala ukrepati. Obrnila se je na dr. Borisa Kristana, ta pa je s sodelavci ustanovil prvo javno zobno ambulanto v Mariboru. Izkušeni in delavoljni zobozdravnik je bil tedaj imenovan za referenta zobozdravstva v mariborskem okraju. Leta 1949 je bil s skupino zdravnikov poslan v Makedo-nijo, kjer je pomagal pri organizaciji zobozdravstvene službe.Dr. Kristan je ustanavljal še druge zobne ambulante – pač toli-ko, kolikor je bilo novih kadrov iz dentistične šole in kasneje z ljubljanske medicinske fakultete. Kmalu je začel s sistematskimi pregledi mladine. Ker so le redke polivalentne zobne ambulante

sprejemale mlade paciente, mu je leta 1950 uprava šolske poliklinike zaupala ustanovitev prve zobne ambulante za šolske in predšolske otroke, ki jo je vodil do upokojitve leta 1965. Z ustanovitvijo zdravstve-nega doma je ta prevzel šolsko zobno ambulanto, zatem pa sta bili ustanovljeni še dve šolski ambulanti na drugih lokacijah. Dr. Kristan je na svojem območju izvajal tudi prenovo organizacije v zobozdravstvu. Kot izjemno aktivnega ga je Mariborsko zdravniško druš-tvo izvolilo za svojega tajnika. Okrajni ljudski odbor Maribor ga je imenoval za nadzornika vseh zobnih ambulant na svojem območju.Po opravljenem tečaju iz ortodontije pri prof. dr. Jožetu Rantu na kliniki v Ljubljani je leta 1960 v Zdravstvenem domu Maribor ustanovil ortodontsko ambulanto za otroke in odrasle, ki jo je vodil do pri-hoda specialista ortodontije dr. Milana Ježa.V letih intenzivnega strokovnega izpopolnjevanja obstoječega zobozdravstvenega kadra je dr. Kristan samoiniciativno organiziral seminarje ter na njih tudi predaval.Dr. Boris Kristan (na desni) z družino. Z leve: sin Peter, žena Viktorija,

zobna tehničarka, hči Silvija in hči Irena (v maminem naročju).



Ko je republiško zobozdravstvo uvajalo preventivne ukrepe v sanaciji zob mladinskega zobozdravstva pod patronatom prof. dr. Valterja Krušiča, je dr. Kristan prevzel nalogo predsednika okrajne komisije za fluorizacijo zob. V zvezi s tem je deloval v zdravstveni prosveti, predvsem s predavanji za prosvetne delav-ce, starše in šolske otroke. Vse te in mnoge druge aktivnosti je opravljal v prostem času, zato je včasih moral delo v ordinaciji dnevno deliti na dva časovna dela. Dr. Boris Kristan je ves čas

deloval tudi v organih mariborske podružnice Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije. Z obiskovanjem številnih zobnih ustanov v tujini je dograjeval službo mladinskega zobozdravstva.Dr. Kristan je bil tudi velik ljubitelj umet-nosti, zlasti slikarstva. Od študentskih let je obiskoval znane in manj znane umetnostne galerije v tujini. Prepotoval je vso Evropo, bil je tudi v ZDA in Afriki. Od vsepovsod je prinašal reprodukcije znanih in manj znanih slikarjev, jih razvrščal in opremljal s podat-ki. V štiridesetih letih je nabral slik za 200 albumov. Kot ljubitelj umetnosti je bil mecen mariborskim slikarjem. Na potovanjih je združeval prijetno s koristnim. V vsaki državi se je namreč seznanjal z novimi dosežki v stomatologiji ter jih uvajal v svoji praksi in praksi drugih zobozdravstvenih delavcev.Da je bil dr. Kristan več kot samo utemeljitelj sodobnega zobozdravstva na širšem območju severovzhodne Slovenije, pričajo priznanja: lastna diploma Zdravstvenega doma Maribor, imenovanje za zdravstvenega svetnika, odli-kovanje z redom dela s srebrnim vencem.Najbolj je bil vesel častnega članstva v Slo-venskem zdravniškem društvu. V obrazložitvi za to priznanje je bilo napisano: »Dr. Boris Kristan je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva zaradi izrednih zaslug za razvoj naše stomatologije. Uvrščamo ga med pionirje slovenskega mladinskega zobozdravstva. Vsa njegova dela razodevajo dobrega zdravnika in dobrega človeka.«Dr. Kristan je bil tudi dober mož in oče. Svojim trem otrokom in štirim vnukom je vzbudil zanimanje za medicino, književnost in umetnost. Tako je sin dr. Peter (1934) sledil očetovem poklicu. Kot specialist zobne protetike je bil predavatelj na Višji stoma-tološki šoli v Mariboru. Hči Silvija (1937), poročena Dekleva, je predavala dietetiko in hranoslovje na Srednji zdravstveni šoli. Najmlajša hči, doc. dr. Irena (1950), poročena Sapač, doktorica bibliotekarskih znanosti, je bila zaposlena v Univerzitetni knjižnici Ma-

ribor, deset let pred upokojitvijo pa kot ravnateljica te knjižnice. Tudi skoraj vsi vnuki in pravnuki so sledili njegovemu poklicu in umetnosti.Zahvaljujoč njemu in njemu podobnim navdušencem slovenska stomatologija po koncu druge svetovne vojne vseskozi zaseda zavidanja vredno mesto v družbi naprednega zobozdravstva.

Dr. Boris Kristan (drugi z leve), sanitetni poročnik fregate z mornarji v Boki Kotorski leta 1927.

Dr. Boris Kristan (tretji z leve) v ordinaciji dr. Frana Stamola (četrti z leve).


Na stičišču umetnosti in medicine v Sloveniji

Pomoč z umetnostjo sedaj tudi za odrasle telesne bolnike in invalideDušan Enova

Ustanovitev Društva za pomoč z umetnostjo LotisaOsnovni namen Društva za pomoč z umetnostjo Lotisa je razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s spodbujanjem ustvar-jalnosti in s pomočjo teh dejavnosti povezovati ljudi, ki se so-očajo z boleznijo ali invalidnostjo. Pri posameznikih in v družbi nasploh naše društvo spodbuja osebnostno rast v razvijanju in negovanju človeških vrednot, in sicer skozi umetnost, kulturo in kreativnost. Temelj delovanja Društva Lotisa je senzibiliziranje posameznikov in družbe za večje udejanjanje apolonskih vred-not (1) v življenju posameznikov, zlasti pri bolnikih, saj lahko iz tega naslova pridobijo še več moči za lažje spoprijemanje z boleznijo in zdravljenjem. Naša duševnost in telo sta bolj zdra-va, če ima človek uravnotežene vrednote. Ta temelj delovanja našega društva bomo na simbolni ravni predstavili na različnih delavnicah za bolnike s projektom Skrivnost triglavske sfinge (2). V antični mitologiji so bile varuhinje zdravilnih vodnih izvirov nimfe, med njimi tudi Lotis. Po njej smo poimenovali naše društvo Lotisa.Področja delovanja društva so vsa področja umetnostne terapije. Društvo Lotisa je kulturno društvo, ki v največji meri deluje na področju zdravstva. Svoj namen in cilje na področju zdravstva uresničuje z nalogami, ki so opisane v statutu društva (3).

Ciljna populacija na področju delovanja v zdravstvu so pred-vsem starejši mladostniki, odrasli in ostareli ljudje s kroničnimi telesnimi boleznimi ali invalidnostjo. Svoje delovanje bomo uresničevali s sodelovanjem z društvi bolnikov in invalidov, z bolnišnicami za telesne bolezni, z zdravstvenimi centri, domovi starejših občanov in z zdravilišči. Seveda se bomo dopolnje-vali tudi z drugimi institucijami in društvi, ki imajo enake ali podobne cilje.

Kako je nastalo Društvo za pomoč z umetnostjo Lotisa?Ta dopolnilni pristop k zdravljenju se je januarja 2011 začel v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL), kjer je v okviru psihološke podpore bolnikov nastal projekt Pomoč z umetnostjo (PZU) za lažje spoprijemanje z boleznijo, ki ga je vodil klinični psiholog Dušan Enova, zaposlen na Interni kliniki UKCL. Namen srečanj skupine je bil s pomočjo metod umetnostne terapije vnesti v proces zdravljenja bolezni kvalitete sproščenosti, humorja, inspiracije in volje za borbo s težavami v poteku bolezni in zdravljenja. To je bil še en način, kako naredi-ti bolnišnico bolj prijazno bolnikom. Vodilna nit srečanj, ki smo jih organizirali enkrat mesečno, je bila umetnost pripovedovanja zgodb. To so bile pripovedi ljudi o svoji zgodbi doživljanja bo-lezenskega procesa in procesa zdravljenja. Bolniki so preko pri-povedovanja svojih zgodb izražali svoja občutja, opisovali svoje

izzive, zmage, vpoglede na poti spoprijemanja z boleznijo. Deljenje lastne zgodbe, pripovedovanje nav-dihujočih zgodb in pravljic iz raz-nih kultur, prelivanje zgodb v razne oblike umetniškega izraza, vse to zdravilno vpliva na počutje ljudi, ki se soočajo z boleznijo. Na srečanjih so prostovoljno sodelovali bolniki z raznih oddelkov, njihovi sorodniki, prijatelji, zdravstveno osebje in zunanji gosti. Vsaki pripovedi je sledil pogovor s poslušalci. Srečan-ja smo popestrili tudi s kratkimi skeči, humorjem, z glasbenimi in plesnimi točkami (4).Zunanji obiskovalci srečanj so bili v največji meri bolniki iz Društva diabetikov Ljubljana. Srečanja

Na 3. srečanju Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo v UKCL je izvedla nekaj skečev Dramska skupina Gimnazije Vič, ki je vključena v ŠILA, v Šolsko improvi-zacijsko ligo (foto: Jolanda Kofol, UKCL)


Zanimivo

so po interni televiziji spremljali bolniki na diabetološkem oddelku, hematološkem oddelku in v dializnem centru v pritličju UKCL. V avlo so prišli gledat program tudi naključni obiskovalci, bolniki iz raznih bolniških oddelkov in njihovi svojci. Od januarja do junija 2011 je bilo pet srečanj skupine, fotodokumentacijo srečanj si lahko ogledate na spletni strani facebook (5). Tretje srečanje je bilo še posebej slovesno, ker so nas obiskale gostje, prof. dr. Breda Kroflič, ga. Elizabeta Bobnar Najžer in ga. Ana Lavrinc. Slednji dve sta spregovorili nekaj pozdravnih besed. Gospa Elizabeta Bobnar, predsednica Sveta pacientov UKCL, je pohvalila naš trud v dobro bolnikov, povedala je, da je Svet pacientov na seji marca 2011 obravna-val dejavnost te skupine, ugotovili so, da so srečanja izvedena kakovostno in so zelo zanimiva. Člani sveta so izpostavili, da bi bilo dobro, da bi v skupini več delovali tudi bolniki drugih druš-tev, saj so do sedaj na srečanjih prevladovali le sladkorni bolniki. Dobro bi bilo, če bi se društva bolnikov bolj aktivno vključila v organizacijo teh srečanj, saj je aktivnost skupine temeljila na požrtvovalnosti pobudnika in vodje skupine, psihologa Dušana Enove, ki je veliko svojega prostega časa namenil organizaciji srečanj. Ga. Ana Lavrinc nam je namenila kratek pozdravni go-vor kot predstavnica Društva Rdeči noski. V posebnem pismu je delovanje naše skupine pohvalilo tudi Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo.V skladu s priporočili Sveta pacientov UKCL sem na vodstvo Interne klinike naslovil dispozicijo projekta Pomoč z umetnost-jo za lažje spoprijemanje z boleznijo. Vodstvo Interne klinike je menilo, da je moja pobuda glede tovrstne obravnave bolni-kov zanimiva, vendar pa je glede na to, da gre za dejavnost, ki presega okvire Interne klinike, menilo, da bi bilo bolj smiselno in ustrezno projekt »Zdravljenje z umetnostjo« umestiti pod okrilje katerega od ustreznih združenj. Pred pričetkom izvajanja

programa pa bi ga bilo treba tudi nekoliko bolj sistematično urediti, npr. izdelati ustre-zen protokol, opredeliti izkušnje in referen-ce, na katerih temelji, pridobiti recenzijo ter oblikovati predlog za ustrezno ovrednotenje učinkovitosti in uspešnosti obravnave. Na podlagi tega sklepa sem se lotil procesa usta-novitve društva, ki bo nadaljevalo z uresni-čevanjem ideje skupine Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo. Društvo je sedaj registrirano in smo v procesu pri-dobivanja recenzij s strani dveh zdravnikov, doktorjev znanosti. Na podlagi izkušenj in ugotovitev delovanja skupine PZU za lažje spoprijemanje z boleznijo sedaj načrtujemo prve projekte.

Ugotovitve na podlagi realizacije srečanj skupine Pomoč z umetnostjo (PZU) za lažje spoprijemanje z boleznijo v UKCL

1. Poročilo Romana Vahčiča, člana Društva Lotisa in KUD-a dr. Alojza Kraigherja, zaposlenega v Multimedijskem centru UKCL: Pomoč z umetnostjo je nekakšna oblika sprostitvene oz. razvedrilne terapije, srečanja lahko obiskujejo bolniki in njihovi svojci s kliničnih oddelkov ali pa jih spremljajo po TV-sprejemniku v bolniških oz. dnevnih sobah. V Mul-timedijskem centru UKCL imamo vso potrebno opremo za snemanje srečanj, potrebno bi bilo le še nekaj sto evrov finančnih sredstev za nakup modulatorjev, ki bi izboljšali prenos TV-signala do bolniških sob. Nabaviti bi morali še prenosni DVD-predvajalnik za predvajanje posnetkov sre-čanj v sobah, kjer nimajo TV-sprejemnikov oziroma niso po-vezane s centralnim televizijskim kablom (npr. dializni cen-ter Leonišče). V kasnejši fazi se bo lahko projekt nadgradil s t.i. sistemom interaktivne televizije (6), ki bi jo v prihodnosti lahko implementiral eden od ponudnikov kabelske televizije. Kasneje, v jeseni 2011, smo v Društvu Lotisa ugotovili, da je v nekaterih oddelkih UKCL že napeljan brezplačni brezžični internet za bolnike, v tem letu bo morda realizirana napelja-va za celotni UKCL. Na podlagi tega dejstva smo v Društvu Lotisa spoznali, da je prihodnost v sistemu interaktivne tele-vizije preko interneta in s pomočjo tabličnih računalnikov v sobah za bolnike. Ta sistem bo podrobneje predstavljen v eni prihodnjih številk revije Isis.

2. Eden od ciljev teh srečanj je ozaveščanje bolnikov o po-membnosti in pozitivnem učinku pripovedovanja zgodb o procesu zdravljenja. Na ta način bi bilo več bolnikov pripravljenih povedati svojo zgodbo pred kamero, kar je po-membno za razvoj sistema digitalnega pripovedovanja zgodb (7).

Na 4. srečanju Pomoč z umetnostjo za lažje spoprijemanje z boleznijo v UKCL je Dramska skupina Šajtrga iz VDC Ilirska Bistrica zaigrala humoristični skeč »Klinika brez upanja«. Igralce je pozdravila znana igralka Alenka Tetičkovič. (fotoarhiv Društva Lotisa)


Zanimivo

Organizacijo takšnih srečanj naj bi v prihodnosti prevzela različna društva bolnikov po vsej Slove-niji, Društvo Lotisa bi bilo v vlogi povezovalca, koordinatorja programov. Poleg društev bolnikov bi se bilo dobro povezati z raznimi ustanovami v okviru Univerze Ljubljana in srednjimi šolami, kjer poučujejo različne oblike umetnosti. Od tam bi lahko dobili prostovoljce, študentke in študen-te umetnike, ki bi bili pripravljeni nastopati na teh srečanjih. Ne nazadnje bi se lahko povezali s Kulturno-umetniškim društvom Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Alojza Kraigherja, ki vsak mesec prireja kulturno-umetniški program v avli UKCL. To društvo razpolaga z obsežno video dokumentacijo svojih srečanj, ki bi jih tudi lahko predvajali bolnikom v bolniških sobah. Organizaci-ja AIM (Art in Medicine), ki izvaja različne oblike PZU za otroke in odrasle bolnike v somatskih bol-nišnicah na Floridi, je razvila tak način sodelovanja z univerzitetnimi in kulturnimi ustanovami (8).

3. PZU kot oblika individualne sprostitvene terapije na kliničnih oddelkih Interne klinike, ki bi jo izva-jali specialisti oz. specializanti (pod mentorstvom) pomoči z umetnostjo na Pedagoški fakulteti. Ocena bi lahko potekala v okviru specialistične naloge, odobrene s strani Komisije za medicinsko etiko. Tukaj niso mišljene intervencije umetnostne terapije v vlogi psihoterapije (»art psychotherapy«), ki se uporablja v psihiatričnih ustanovah, temveč pomoč z umetnostjo (»art as therapy«) (9) za spod-bujanje procesa kreativnosti bolnika, ustvarjanja z različnimi materiali, na preprost, individualno prilagojen način, ki bolniku prinese zadovoljstvo, sprostitev in ga kratkočasi. Največje potrebe za tak-šno vrsto terapije vidim na hematološkem oddelku in v dializnem centru, pa tudi drugje. Kot prvi projekt na tem področju bova s kolegico Marijo Perdih naredila načrt za raziskavo, ki bo vključevala skupinsko likovno terapevtsko obravnavo bolnikov v Centru za dializo v UKCL, in ga predstavila vodstvu Nefrološke klinike.

4. Potrebna bo izdelava DVD-posnetkov zgodb bolnikov z namenom vzgoje bolnikov: psihološ-ke, medicinske in zdravstvene. V svetu obstajajo različni ponudniki zdravstvene vzgoje s pomočjo DVD-materiala, ki vključuje tudi zgodbe bolni-kov, vendar ni smiselno narediti zgolj simultanega prevoda teh zgodb. Raziskave so pokazale (10), da je potrebno delati DVD-je z zgodbami pacien-tov, ki so kulturološko relevantne za bolnike iz določenega kulturnega okolja, tudi za različne izobrazbene stopnje. To je predpogoj, da se bolnik identificira s pacientom na DVD-ju (11) in se

tako ustvari možnost večje motivacije za spre-membe in izboljšanje pripravljenosti za izvajanje navodil zdravnikov ter za zmanjšanje strahu pred različnimi diagnostičnimi in terapevtskimi posegi. Takšna vrsta vzgoje z DVD-ji, kot dodatek k običajni vzgoji, bi olajšala zdravstvenovzgojno delo zdravnikom, medicinskim sestram in tudi psiho-logom, zvišala učinkovitost tega dela in pomenila prihranek časa (12). Opremo za snemanje vzgojnih DVD-jev ima Multimedijski center UKCL, torej je projekt izvedljiv. Zdravniki in medicinske sestre na posameznih kliničnih oddelkih morajo zaznati smiselnost in potrebo po tej dodatni obliki vzgoje in nameniti svoj čas temu projektu izdelave DVD-filmov z zgodbami bolnikov. Naj tukaj omenim še, da nimajo psihovzgojne vrednosti le realne zgodbe bolnikov, temveč delujejo tudi tiste izmišljene zgodbe in pravljice, ki v bolniku lahko zbudijo arhetip junaka oz. junakinje, to je iz nezavednega dela psihe bolnika pritegnejo veliko psihološke energije za lažje spoprijemanje z boleznijo (13).

Kaj je bilo narejenega izven UKCL?Spomladi in jeseni 2011 je ga. Janja Enova, dipl. soc. del., specializantka pomoči z umetnostjo, članica Društva za pomoč z umetnostjo Lotisa, izvajala likov-noterapevtske delavnice za člane in članice Društva diabetikov Ljubljana in za članice društva Europa Donna.Viri (dostop do vseh spletnih virov 5. 1. 2012):1. prof. dr. Janek Musek: Raziskovanje vrednot v Sloveniji in vrednotni

univerzum Slovencev 2. http://lotisa.mkr.si/projekti/skrivnost-triglavske-sfinge/3. http://lotisa.mkr.si/o-drustvu/statut-drustva/4. http://www.napovednik.com/pomoc-z-umetnostjo-za-lazje-spoprije-

manje-z-boleznijo5. http://www.facebook.com/pages/Skupina-Pomo%C4%8D-z-umetnostjo-

za-la%C5%BEje-spoprijemanje-z-boleznijo/1928484573997416. http://www.skylight.com/pages/index7853.html?Section=The+ACCESS

+Solution&MainSection=The+ACCESS+Solution, http://www.allentek.com/ ,

7. http://www.telehealth.com/hospital-interactive-solutions ,8. http://www.patient-education.com/main.asp?p=products&s=xhtv&fs=

hospitals ,9. http://www.patientvoices.org.uk/ ,10. http://www.hopelab.org/innovative-solutions/digital-storytelling/11. http://www.shands.org/aim/about.html12. http://www.arttherapystudio.org/aboutus.html13. http://www.annals.org/content/154/2/77.abstract14. http://www.annals.org/content/154/2/77/suppl/DC115. http://www.synergybroadcast.com/patient-education/hospital-video-on-

demand16. http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/162/11/1597


Zanimivo

Ivan Čargo (1898–1958) in njegove freske na ljubljanski travmatologijiZvonka Zupanič SlavecTravmatološki bolniki so zelo presenečeni, ko so v stavbi sta-re Kirurške klinike v Ljubljani sprejeti v veliko bolniško sobo (okoli 25 m2), ki ima vse stene poslikane s prijaznimi žanrski-mi motivi iz vsakdanjega življenja. Ti človeku napolnijo duha in mu pomagajo s pozitivno spodbudo pri ozdravitvi. Bolniki in tudi zdravstveno osebje se sprašujejo, kako to, da je soba poslikana, kdo jo je poslikal in zakaj?Ker vse, česar ne zabeležimo, dokler so med nami živeči pri-čevalci, postopoma zatone v pozabo, poglejmo, kaj vedo o teh freskah najstarejši živeči ljubljanski kirurgi.Anesteziologinja prim. Jasna Müller in srčni kirurg doc. Dušan Müller se spominjata, da je bil na nekdanjem urološkem oddel-ku v času okoli 2. svetovne vojne večkrat hospitaliziran akadem-ski slikar Ivan Čargo, ki je bil znan ljubljanski boem, brezdo-mec, ki je še posebej v hladnem delu leta potreboval streho nad glavo in je rad kaj naslikal v zameno za udobje vsakdanjega življenja. Tako je tudi na urologiji ostal dlje časa in postopoma poslikal celotno sobo – 19 tekočih metrov freske po treh stenah v pasu, širokem 115 cm, ki jo je osebje poimenovalo Čargova soba. Lahkotni žanrski motivi kažejo na avtorjevo človeško toplo in veselo naravo, ki jo opisujeta tudi sogovornika. Sicer se ga spominjata kot ljubljanskega posebneža, ki ga je po letu 1945 poznala vsa Ljubljana. Neredko se je kot neurejen dolgolasec sprehajal pred gostilno Daj - dam na Cankarjevi ulici ali bil v okolici Jakopičevega razstavišča. Družil se je z dramatikom Ivanom Mrakom in slikarko Karlo Bulovec.

Mlada zdravnica Ana Blatnik, ki končuje tudi študij umetnost-ne zgodovine, je o Čargovih freskah na travmatološki kliniki povedala naslednje: »Čargova slika krajine teži k geometrizaciji, ki je prisotna v njegovih delih iz dvajsetih in tridesetih let in ga približuje kubistom. Podoba zajca, ki nosi korenje, je duhovita reinterpretacija kmečkih žanrskih prizorov. Seveda jo lahko po-vežemo z njegovimi upodobitvami kmečkega življa in delavstva v tridesetih letih, ko se je približal novi stvarnosti, lahko pa jo vi-dimo kot prikupen žanrski prizor, ki še vedno kaže avtorjevo za-vezanost avantgardi. Pravzaprav je dela težko natančno slogovno opredeljevati – gre za priložnostne stvaritve iz Čargovega zrelega obdobja, ko je razvil svoj slog – samosvojo mešanico smeri, ki so nanj vplivale skozi leta, od ekspresionizma, futurizma, odmevov kubizma, celo konstruktivizma ter svojevrstnega realizma. Tudi

Avtoportret Ivana Čarga.

Ivan Čargo leta 1926 ob 15. razstavi Slovenskega umetniške-ga društva v Ljubljani (stoji drugi z leve).

Pod fresko radožive igre zajcev se je podpisal slikar Ivan Čargo in dodal letnico 1941.


Zanimivo

sicer gre za avtorja, ki se izmika preveč togim stilskim označbam in čigar dela ne pripadajo eni sami likovni smeri.«Kdo je bil Ivan Čargo? Slovenski slikar, ilustrator, karikaturist in scenograf, ki se je rodil leta 1898 na Tolminskem. Po končani gimnaziji v Gorici in Novem mestu je študiral v Firencah in Rimu (Accademia di Belle Arti) in bil kot mlad umetnik ob kon-cu dvajsetih let scenograf v goriškem ljudskem gledališču. Svoja prva dela je po zaključku študija s prijateljem Venom Pilonom leta 1924 predstavil na prvi goriški umetnostni razstavi. Desetlet-je med 1927 in 1937 je preživel v srbski metropoli. V Ljubljani se je vključil v krog avantgardistično naravnanih slikarjev, literatov in glasbenikov, ki jih je združevala avantgardistična revija TANK. Čargo je portretiral številne umetnike te skupine. Med 2. svetov-no vojno je preživel v italijanskih zaporih, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po vojni je v Ljubljani živel boemsko življenje in umrl leta 1958.Sprva je slikal impresionistično, italijanska šola pa ga je usme-rila v futuristično in ekspresionistično smer, kasneje pa celo v konstruktivistično in kubistično slikanje. Po letu 1931 je risal predvsem grafike, risbe, še posebno pogosto z rdečo kredo. Sli-kal je tudi socialne teme in razvijal samosvoj slog. Bil pa je tudi karikaturist in časopisni ilustrator. Med socialnimi temami so tipični njegovi motivi delavcev, rudarjev, kovačev, splavarjev in kmetov... Leta 2007 je bilo v ljubljanski galeriji Isis predstavlje-nih okoli 30 njegovih imenitnih del (http://www.isis.si)Posebneži svojega časa ostajajo prepoznavni liki družbe in med-nje sodi tudi slikar Ivan Čargo, ki se je zapisal tudi v slovenski zdravstveni prostor.Za pobudo pri nastanku tega zapisa se zahvaljujem travmato-logu prim. Jožetu Završniku. Zahvaljujem se tudi prijaznemu osebju travmatološke klinike, ki je odobrilo fotografiranje.Slike Ivana Čarga iz bolniške sobe 5 v stari stavbi Kliničnega oddelka za travmatologijo v Ljubljani (vse foto Blaž Bertoncelj).

Čargovi žanrski kmečki motivi so dobra duhovna spodbuda za zdravljenje travmatoloških bolnikov. A Čargo je poskušal v svojem slikanju pustiti tudi svoja sporočila: bil je pristaš delav-stva in je na mušnici prikrito črno zarisal znak kladiva, srp pa je narisal na sliki levo ob tej (ustno izročilo prim. Jože Završnik).

Pastelno obarvana freska slovenskega kraja (velikost motiva okoli 115 x 200 cm).

Še en žanrski motiv zajca v naravi, levo od njega je narobe obrnjen srp, znak delavstva.

Ker so Čargove freske nastale v prvem letu 2. svetovne vojne leta 1941, ima žena z golobom velik mirovni pomen.


Zanimivo

Reforma zdravstva v ZDA – kaj so sprejeli in česa (še) ne?Miha LučovnikLeta 2009 in v začetku leta 2010 je bila pozornost ameriške in tudi širše mednarodne javnosti usmerjena v vnovičen poskus reforme zdravstvenega sistema v ZDA. Po več mesecih ostrih političnih obračunavanj je kongres sprejel tako imenovani Affordable Care Act (ACA). Ta je začel veljati marca 2010, po podpisu predsednika Obame. Kaj si lahko Američani obetajo od ACA, so mediji, predvsem zunaj ZDA, opisali precej površno. Še zdaleč ne tako natančno kot zakulisne igrice, potrebne za njegovo sprejetje. Sam sem v času sprejemanja tega zakona živel v ZDA in me zato ta tema še vedno zanima. Skušal bom predstaviti, kaj ACA prinaša in zakaj je v resnici le prvi korak na poti do prepotrebne reforme ameriškega zdravstva.

Kratka zgodovina reforme ameriškega zdravstvaOd Theodorja Roosvelta dalje je praktično vsak ameriški predsednik poskusil prenoviti zdravstveni sistem v ZDA. Edini, ki je bil pri tem resnično uspešen, je bil predsednik Lyndon B. Johnson. V času njegovega mandata je zvezna vlada ustanovila program Medicare, namenjen starejšim od 65 let, in kasneje še Medicaid, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo najrevnejših. Glav-na težava ameriškega zdravstva pa je tudi po teh spremembah ostala vrtoglava rast stroškov in z njo povezano vse večje število nezavarovanih Američanov. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Bill Clinton svoji ženi zaupal še en poskus zdrav-stvene reforme, imenovan Clinton Health Security Act. Hilary je v Washington povabila 200 profesorjev, ki so v šestih tednih brez sodelovanja politikov ali zavarovalničarjev izdelali precej obsežen seznam ukrepov za prenovo ameriškega zdravstvenega varstva. Mogoče se še kdo spomni, kako klavrno je ta poskus propadel v kongresu. Potreba po reformi je tako ostala. In z njo vse bolj prisotno zavedanje, da bo njeno nesprejetje ZDA prej ali slej pripeljalo do bankrota.

Barack Obama se je od Hilary Clinton očitno veliko na-učil. Zdravstvene reforme ni poskusil sestaviti sam, ampak je zanjo zadolžil kongres. Zadnji poskus reforme torej v resnici ni Obamov načrt, čeprav se mu ga večkrat pripisuje – včasih tudi z zbadljivko Obamacare (slika). Gre bolj za načrt, ki ga je pripravil ameriški kongres. Še več, demokrati v tem procesu sploh niso imeli tako premočne vloge, kot večinoma mislimo. Glavni del predlogov prihaja iz zvezne države Massachussets, ki je imela v času njihovega nastajanja republikansko vlado.Konec leta 2009 in v začetku leta 2010 smo bili priče temu, da je politika res »umetnost mogočega«. Predsednik Obama je sicer predlagal reformo zdravstva in na koncu tudi prevzel od-govornost za sprejete predloga. Reforma sama pa je nastala med burnimi političnimi razpravami, ki so bile nemalokrat osredo-točene na pravico do splava, in pod stalnim pritiskom zasebnih zdravstvenih zavarovalnic. Zato se zdi skoraj neverjetno, da so karkoli sprejeli. Vendar so. Sprejeli so tako imenovani Affordab-le Care Act (ACA).To, da je bil ACA na koncu le sprejet, je po mojem mnenju veliko bolj presenetljivo od dejstva, da ACA v resnici ni celovita zdravstvena reforma.

Kratka napoved prihodnosti reforme ameriškega zdravstvaNačrt reforme zdravstva v ZDA, to je danes že znano, pred-videva tri korake. Prvi je omogočiti dostop do zdravstvenih storitev večjemu deležu prebivalstva. V ZDA se danes ukvarjajo predvsem s tem korakom in o njem nekaj več kasneje.Drugi korak naj bi bil nič manj kot reforma same zasnove zdravstva v ZDA. Izboljšati želijo kakovost, predvsem pa učin-kovitost svojega zdravstvenega sistema. Več predlogov na tem področju lahko pričakujemo okoli leta 2014. Temeljne usmerit-ve pa so že znane. Ena je poudarek na preventivi. Tako naj bi se bistveno povečal pomen organizacij, kot je US Preventive Ser-vices Task Force in drugih, ki pripravljajo strokovna priporočila in smernice na področju preprečevanja bolezni. Poleg tega naj bi center vesolja zdravnikov tako ali drugače postali družinski zdravniki. Teh resnici na ljubo v ZDA danes še ni dovolj in to dejstvo nasprotniki spremembam vedno radi izpostavljajo. Poleg družinskih zdravnikov pa naj bi pomembnejšo vlogo v prihodnje odigrale tudi diplomirane medicinske sestre in babice z večjim številom referenčnih ambulant in porodnih centrov.Zadnji korak bo verjetno najtežji – kontrola stroškov v zdrav-stvu. Danes je ameriški zdravstveni sistem najdražji na svetu. Američani porabijo za zdravstvo na prebivalca vsaj dvakrat toliko kot druge industrijsko razvite države (tudi Slovenija). Po-leg tega stroški v zdravstvu v ZDA hitreje naraščajo kot drugje.

Predlagatelji zdravstvene reforme, s predsednikom Obamo na čelu, so deležni ostrih očitkov, da želijo ameriško zdrav-stvo spremeniti v neke vrste socialistični zdravstveni sistem, podoben tistemu v državah »tretjega sveta«.


Zanimivo

Prav nevzdržno visoki stroški so glavni razlog, zakaj v ZDA reformo zdravstva tako nujno potrebujejo. Celotna reforma bo torej stala ali padla na tem, tretjem koraku. Vsi poskusi reforme bodo brez dvoma propadli, če bodo stroški še naprej tako hitro naraščali. Kongresniki sicer zagotavljajo, da bosta prva koraka ustvarila pogoje za kontrolo stroškov, vendar naj bi se to zgodilo šele okoli leta 2015.

Kaj prinaša Affordable Care Act (ACA)ACA je torej le prvi od treh korakov, ki bodo pripeljali do prave reforme zdravstvenega sistema v ZDA. Kot takšnega ga zato težko zares imenujemo reforma. Prinaša pa nekatere pomem-bne novosti. Glavni namen ACA je, kot že ime pove, razširiti dostopnost zdravstvenega varstva na večji delež prebivalstva. Do sprejetja ACA je bilo brez zdravstvenega zavarovanja skoraj 50 milijonov Američanov. Zavarovanja si enostavno niso mogli privoščiti. Obenem pa so bili njihovi dohodki še vedno previso-ki, da bi se lahko zavarovali po programu Medicaid.Širitev zdravstvenega zavarovanja temelji na treh točkah. Prva je, da morajo zavarovalnice zavarovanje ponuditi vsakomur. Ta del ACA je meni osebno najbolj všeč, ker prinaša več pravič-nosti v ameriški zdravstveni sistem. Naštel bom samo nekaj primerov. Tako imenovane »rescissions« (odprave zavarovan-ja) niso več legalne. Še do nedavnega se je dogajalo, da so se ljudje zavarovali, zavarovalnica pa jim nato ni povrnila stroškov zdravljenja – recimo raka, ker ob sklenitvi pogodbe niso navedli vseh najmanjših podrobnosti – na primer vnetja sečil v otroštvu. Danes so na srečo takšne grozote, ki jih je tudi Michael Moore prikazoval v svojem filmu Sicko, kaznive. ACA ukinja tudi tako imenovani »gender rating«. Do sprejetja tega zakona so namreč ameriške ženske plačevale 50 do 100 odstotkov višje premije zdravstvenega zavarovanja kot moški. Tudi to je zdaj odprav-ljeno. Prav tako morajo zdravstvena zavarovanja vključevati tudi oskrbo v nosečnosti, med in po porodu. To do sprejema ACA ni bilo potrebno. Mogoče najpomembnejše pa je, da predhodne bolezni ne bodo več smele biti razlog, da zavarovalnica neko-ga ne bo hotela zavarovati. Ta del zakona bo začel veljati šele januarja 2014.Druga točka, na kateri v ZDA gradijo bolj dostopno zdrav-stveno varstvo, so državne subvencije za tiste, ki želijo kupiti zdravstveno zavarovanje. Te subvencije zagotavljajo vlade posameznih zveznih držav, do njih pa bodo upravičeni tisti, katerih letni dohodek znaša med 133 in 400 odstotkov v ZDA določene meje revščine. Le 15 odstotkov Američanov zasluži preveč in do subvencij ne bodo upravičeni. Ostalim bo tako ali drugače pomagala država. Tisti, ki zaslužijo premalo (manj kot 133 odstotkov meje revščine), se bodo lahko zavarovali po programu Medicaid. Ta trenutno nudi zavarovanje le najrevnej-šim prebivalcem in se bo v prihodnjih letih bistveno razširil.Tretja točka pa je pogoj, da morajo biti zavarovani vsi. Brez te točke ni prejšnjih dveh. Gre za enostavno zavarovalniško logiko, da večina zdravih plačuje za nekaj bolnih. ACA zato uvaja neke vrste obvezno zdravstveno zavarovanje, ki mu v ZDA rečejo

»Individual Mandate«. Ta bo veljal za vse državljane in legalne priseljence v ZDA. Kdor zdravstvenega zavarovanja ne bo ku-pil, bo plačal več davkov. Izjeme bodo izjemno redke: državljani brez dokumentov; tisti, ki so pred kratkim zamenjali zaposlitev; verski vzroki itd. Velika večina Američanov, okoli 95 odstotkov, pa bo zaradi ACA do leta 2014 morala biti zavarovana. »Indi-vidual Mandate« je bil tarča zelo ostrih kritik, ki jih je z vidika Evropejca precej težko razumeti. Marsikateri Američan trdi, da so takšni »pritiski« s strani vlade neustavni. Dejstvo pa je, da se brez tega celoten načrt sesuje. Če Američani želijo ponuditi zdravstveno zavarovanje vsem, bodo morali biti zavarovani vsi.

OdziviOdzivi na ACA so po pričakovanjih zelo različni. Jasno je, da so nekateri zmagovalci, drugi pa poraženci. Zmagovalci so vsekakor do sedaj nezavarovani Američani, predvsem ženske in otroci. Zmagovalci so tudi družinski zdravniki, diplomirane medicinske sestre in babice. Zdravstvene zavarovalnice sicer same sebe rade prikazujejo kot hudo prizadete, a so resnici na ljubo prav tako med zmagovalci. Že zaradi dejstva, da še obstajajo. V prvotnih načrtih je bila namreč zelo živa zamisel o njihovi ukinitvi in uveljavitvi sistema enega plačnika. Med poraženci pa je prav gotovo večina zdravnikov v ZDA. Ti bodo kot specialisti in subspecialisti raznih strok v prihodnosti plača-ni precej manj kot danes.Pesimisti so se na ACA seveda odzvali negativno. Trdijo, da so vse rešitve povsem zgrešene. Da gre za poskus uničenja ameriš-kega zdravstva. Da se bodo povečale čakalne dobe in poslabšala kakovost oskrbe. Da bo zdravstvo zdaj prevzela vlada, kot v »komunističnih državah«. Očitki o prevelikem vplivu zvezne vlade so sicer pogosti, a v resnici precej neutemeljeni. Zelo veliko je prepuščeno vladam posameznih držav.Večina realnih ocen je osredotočena na dejstvo, da ACA sicer povečuje dostopnost do zdravstvenih storitev, vendar ne odpravlja ključnega problema – previsoke cene teh storitev. Sistem, ki ne deluje in je dolgoročno nevzdržen, bo tako še širše dostopen. Stroški se bodo kratkoročno celo povečali. Redki verjamejo napovedim kongresa, da bodo dolgoročno uspeli pri-varčevati denar, ki bo potreben za širitev sistema zdravstvenega zavarovanja.So pa seveda tudi optimisti, ki gledajo na ACA bolj pozitivno. Trdijo, da je omogočiti zdravstveno zavarovanje 95 odstotkom prebivalcev ZDA, dobro. Da je to dober prvi korak na poti k celoviti reformi zdravstva, ki bo nekoč obsegala tudi izboljšanje učinkovitosti in kontrolo stroškov.


Zanimivo

K naslovnici revije: začetki in sodobnost naših medicinskih učbenikov

Mikrobiologija in imunologijaAlojz Ihan, Vladimir Kotnik, Srečko KorenBera učbenikov in priročnikov za delo s študenti s področja mikrobiologije in imunologije je izjemno velika. Začelo se je, kot je zapisala prof. Milica Petrovič Valentinčič v uvodu v svoj prvi učbenik: »Takoj po osvoboditvi smo Slovenci dobili popol-no medicinsko fakulteto. V okviru fakultete je začel samostojno delovati Mikrobiološki inštitut. Zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov in navdušenja, s katerim so se slušatelji medicine začeli pripravljati na svoj bodoči poklic, smo čutili dolžnost, da čimprej napišemo skripta iz Mikrobiologije. Izdaja skript ni bila lahka stvar, ker je bilo potrebno ne le sestaviti rokopis, temveč tudi v inštitutu izdelati matrice in razmnožiti skripta. Kljub velikemu delu so slušatelji medicine dobili v roke učni pripo-moček že junija 1946. leta.«Prof. Milica Valentinčič, dr. med. (1900–1965), velja za za-četnico uradnega in organiziranega poučevanja medicincev s področja mikrobiologije. Po drugi svetovni vojni je julija 1945 postala izredna profesorica za mikrobiologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in v študijskem letu 1945/46 pripravila prva predavanja in vaje za študente medicine in stomatologije. Organizirala je vzpostavitev in delovanje Mikrobiološkega inštituta Medicinske fakultete v Ljubljani in ga vodila do upo-kojitve leta 1961. V tem času je bila tudi predstojnica Katedre za mikrobiologijo. Že leta 1946 je za študente medicine objavila skripta iz mikrobiologije, samo leto pozneje (1947) pa je izšla knjiga Bakteriologija in epidemiologija. To je bil obsežen učbenik na več kot 400 straneh. Listanje po njem hitro razkrije, da je bil bržkone celo preobsežen za zgolj študentsko uporabo, saj po-leg opisov patogenih mikrobov in osnovnih principov njihove diagnostike zajema tudi strokovno mikrobiološko znanje – od teorije do laboratorijske prakse, ki je bila takrat vpeljana v strokovno-diagnostično dejavnost Mikrobiološkega inštituta. Torej gre hkrati za učbenik in laboratorijski priročnik, po ka-terem so laboranti Mikrobiološkega inštituta izvajali diagnos-tične teste. Poleg tega so v učbeniku tudi številne mikrobio-loške, epidemiološke in infektološke specialistične informacije. Da bi študentom olajšala delo, je avtorica v učbenik uvedla veliko drobnega tiska – z njim so bile opisane laborantom ali specialistom namenjene podrobnosti, ki bi povprečnega študenta medicine preveč obremenjevale, jih pa seveda ni bilo prepovedano prebrati in si jih zapomniti. V učbeniku je veliko prostora posvečenega imunizaciji in sero-loški diagnostiki, ki sta v tistem času začenjali svoj pohod. Vse obravnavane mikrobe, od bakterij, virusov in gliv do parazitov je smiselno umeščala v slovenski in jugoslovanski epidemiološki prostor, na koncu učbenika pa tudi v kontekst poslovenjene naravoslovne klasifikacije organizmov. Učbenik je leta 1950

doživel ponovno izdajo in bil preveden v srbohrvaščino ter tako postal tudi jugoslovanski mikrobiološki učbenik. Prvemu učbeniku prof. Valentinčičeve je sledila vrsta mikrobio-loških učbenikov drugih sodelavcev Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo – deloma zaradi naglega razvoja stroke, deloma zaradi izjemno pišočih strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev, ki so na inštitutu službovali (M. Likar, S. Banič, M. Vozelj, A. Z. Dragaš). Do danes je izšlo 25 učbenikov za mikrobiologijo in imunologijo in 10 pomožnih besedil (navodila za vaje, katalogi znanja, zbirke vprašanj za študente), ki so pomembna predvsem zato, ker so jih s pridom uporabljale mnoge generacije bodočih zdravnikov, zobozdravnikov, biologov, farmacevtov, biokemikov in drugih. V vsem obdobju intenzivnega pisanja mikrobioloških in imunoloških učbenikov pa je na avtorje vplival, enako kot na prof. Valentinčičevo, tudi precej izjemen položaj Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki že od vsega začetka ni bil samo univerzitetna – pedagoška in raziskovalna ustanova, ampak tudi vseslovenski osrednji strokovno-diagnostični center za humano mikrobiologijo in imunologijo. Zato je tudi v sodobnih učbenikih mikrobiologije in imunolo-gije poleg učnega gradiva za dodiplomske študente veliko snovi, ki je pomembna za podrobnejše razumevanje diagnostičnih preiskav in interpretacije rezultatov. Prvotnih 400 strani bese-dila je z leti naraslo na več kot 1500 strani mikrobioloških in imunoloških besedil v knjigah, ki obsegajo posamezna področja mikrobiologije in imunologije. Danes naša knjižnica obsega naslednje učbenike: Medicinska bakteriologija z mikologijo in imunologijo (M. Gubina, A. Ihan), Imunologija (M. Vozelj), Splošna medicinska virologija (S. Koren, T. Avšič Županc, B. Drinovec, J. Marin, M. Poljak), Medicinska virologija (M. Poljak, M. Petrovec) in Parazitologija človeka ( J. Logar). Morda zato kakega študenta od »preveč dobrega« pred izpitom zaboli glava in bi bilo iz sedanjega obilja učbenikov primerno začeti oblikovati posamezne izpitno usmerjene repetitorije. Veseli smo, ko pogledamo na številne učbenike, ki so se razvili iz prvega učbenika prof. Valentinčičeve. Že en sam pogled nanje zelo predstavljivo odseva napredek stroke, ki je v zadnjega pol stoletja doživela izjemen razvoj, ki smo mu slovenski mikro-biologi in imunologi strokovno, pedagoško in raziskovalno tudi uspešno sledili.


medicina

Kako sem transportiral kritično bolnega novorojenčka na silvestrski večerŠtefan GrosekTransport kritično bolnih novorojenčkov je pomembna dejavnost, ki poteka v Sloveniji že od leta 1974. Opravljamo ga zdravniki in medicinske sestre Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Kirurške klinike, UKC Ljubljana. V tem času smo prepeljali že blizu 6.000 novorojenčkov tako z reševalnimi vozili kot s helikopterji in tudi letali, ko je šlo za prevoze v ali iz tujine. V transportni ekipi sodelujem že od leta 1982, ko sem nastopil službo na tedanjem Pediatričnem oddelku kirurških strok, sedaj Kli-ničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. Prepeljal sem veliko število kritično bolnih novorojenčkov, nabralo se je veliko spominov, ki si jih poskušam vsakič pri-klicati v spomin pred naslednjim transportom. Ti spomini so mi v pomoč, da bi tudi vsak naslednji transport opravil brez zapletov in čim bolj varno. V ekipi smo vedno zdravnik in diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, ki je tudi šofer reševalnega vozila, in helikopterska ekipa, če letimo s helikopterjem. Veliko se je spremenilo v teh letih, prevažamo se s sodobnimi reševalnimi vozili, ki so dobro opremlje-na, močnejši in večji so policijski helikopterji. Dobili smo avtocestni križ, po katerem prevažamo posebno ponoči, ko ni helikopterskega transporta. In v tem času sem tudi posivel in izgubil lase, vendar se še vedno odpravljam na pot z zavedan-jem, kako pomembno je, da imajo ti otroci najboljšo oskrbo tudi med transportom.Za mano je bilo težko petkovo dežurstvo, umrla sta mi dva hudo bolna otroka, še dva težko bolna otroka sta bila sprejeta ponoči v intenzivno enoto. Po težkem dežurstvu sem še vse dopoldne delal v intenzivni enoti. Delo sem končal kar dve uri kasneje in prišel domov šele pozno popoldne. Čakala me je še 24-urna pripravljenost za transporte novorojenčkov. Bil je sil-vestrski večer in močno sem upal, da bom lahko večer preživel doma, ne pa na transportu otroka. Letno transportiramo okoli 180 kritično bolnih novorojenčkov, bila so leta, ko jih je bilo tudi več kot 300 letno. Verjetnost, da bo potreben transport, ko si v pripravljenosti doma, je okoli 50-odstotna. So bile priprav-ljenosti, ko sem prepeljal tudi tri otroke v 24 urah.Ura je bila 21.00, zunaj so se začele oglašati prve petarde, našega kužka, ki je vsa leta stoično prenašal pokanje petard in spuščanje vseh vrst pirotehničnih sredstev, je bilo strah, kot ga ni bilo še nikoli. Tresel se je navkljub prigovarjanju in se stiskal k meni ali ženi in iskal zavetje in pomoč.Ko je zazvonil telefon, sem pomislil, da bo morda potreben samo nasvet mlajši dežurni zdravnici. Mali otroci so bili zelo

težko bolni in zahtevni za zdravljenje in včasih je potrebno posvetovanje s starejšim zdravnikom. Mlajša zdravnica, ki je bila to noč dežurna, je priljubljena tako med kolegi in kolegi-cami kot medicinskimi sestrami. Prav tako jo zaradi njenega prijaznega pristopa zelo cenijo tudi starši. »V intenzivni enoti je vse v redu,« mi je najprej povedala, »klicali pa so iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, z otroškega oddelka«, in prosijo za transport »k sebi«. »Na oddelku imajo en dan starega nedono-šenčka v dihalni stiski«. Poročala mi je, kaj je z novorojenčkom, kaj so njihovi zdravniki v bolnišnici do sedaj že naredili in kak-šno je trenutno stanje otroka. »Prosili so za čimprejšnji prihod transportne ekipe«, mi je še dejala in odložila slušalko telefona.V prejšnjih letih, ko še ni bilo avtocest, smo po starih vijugastih cestah potrebovali več kot tri ure, da smo dospeli do mursko-soboške bolnišnice. Sedaj smo tam z avtom ponoči v uri in 15 minutah, s helikopterjem v 40 minutah. Seveda je to vožnja »na polno«, z modro lučjo in sireno. Še tako velika hitrost in krajši čas, ki ga potrebujemo, da pridemo do slovenskih bolnišnic, ne more odtehtati pravočasnih in pravilnih postopkov zdravnikov in medicinskih sester v regionalni porodnišnici ali na otroškem oddelku pri oskrbi kritično bolnega novorojenčka ali dojenčka. Zelo pomembno je sodelovanje med pediatri in anesteziologi, ko je otrok v dihalni stiski. Anesteziologi priskočijo na pomoč otroku in mu zagotovijo odprto dihalno pot z intubacijo, ki so je zelo vešči, in z umetnim predihavanjem do prihoda naše transportne ekipe. Tako oskrbljen otrok lažje počaka na tran-sport. Včasih nas pokličejo in se slišimo tudi po telefonu med vožnjo k njim, če potrebujejo kakšen nasvet ali jih enostavno zanima, kje smo. Mobilni telefoni so res olajšali komunikacijo.Oblečem se, ženi razložim, kam grem, in oba veva, da me ne bo doma na silvestrovo, na prehodu v novo leto. Stoično prenaša moje nenadne odsotnosti, tudi sama je zdravnica in pozna delo in skrbi s pacienti, ki prihajajo k njej.V intenzivni enoti me že čaka transportna medicinska sestra, šofer reševalnega vozila. »Vse sem pregledala, transportni inku-bator je pripravljen, vsa zdravila imamo s seboj in tudi rezervne jeklenke kisika in zraka imamo s seboj,« je poročala skrbna medicinska sestra. Ne vem, kdo je prej začel delati na našem oddelku, ona ali jaz, dejstvo pa je, da sodelujeva že približno 30 let, veva, kaj znava in kaj naju čaka. »Ali potrebujemo še kaj?« me je vprašala. »Mislim, da ne,« sem odgovoril.Usedemo se v avto in odpeljemo. Peljemo skozi Ljubljano do avtocestnega priključka in se priključimo na avtocesto. Šofer


medicina

vozi z modro lučjo in opozarja voznike, da smo na nujni vožnji. Brzimo po avtocesti, cesta je praktično prazna, nekoliko mokra, tudi brez težkih tovornjakov. Včasih sedim v reševalnem vozilu zadaj pri inkubatorju, majhni transportni ogrevani posteljici za novorojenčke, včasih spredaj pri vozniku. Med vožnjo sledim in spremljam njihovo vožnjo. Danes nas vozijo samo mladi izobra-ženi medicinski tehniki, ki so povrhu tega še odlični vozniki. Pa vendar me je sedaj, ko sem že starejši, strah zelo hitre vožnje, pre-več hudega sem videl, da ne bi vedel, kaj vse bi se tudi nam lahko zgodilo. Zavijemo s štajerske na prekmursko avtocesto. Zgrajena je bila zelo kasno, vijuganje po stari ovinkasti cesti mi bo za vedno ostalo v spominu, kot tudi slabosti, ki so se me lotevale, posebno, ko sem sedel zadaj in skrbel za otroka med potjo nazaj.Ura je 23 in 15 minut, ko se ustavimo pred otroškim oddelkom murskosoboške bolnišnice. Vstopimo v stavbo, pred sobo, kjer leži bolni novorojenček, sta nas čakala starša, ki sta zaskrbljeno pogledovala od nas v sobo, kjer je ležal njun otrok. Pred vsto-pom v sobo se predstavim staršema in jima naklonim spodbud-ne besede. Prve besede so zelo pomembne, ne smemo iti mimo staršev, ker pričakujejo, da jih vidimo in ohrabrimo in jim damo vedeti, da smo prišli zaradi njih in njihovega otroka.Novorojenček je ležal na ogrevani reanimacijski mizici. Okoli njega so bili zdravniki in medicinske sestre. Pozdravim aneste-ziologa in njegovo kolegico, ki je prišla od doma na pomoč ko-legu, da bi poskrbela za ostale odrasle bolnike, če bi potrebovali pomoč. Dežurni anesteziolog je z balonom predihaval otroka in spremljal njegove vitalne znake. Ob otroku je bila tudi dežurna pediatrinja. Na kratko mi je poročala o otrokovem stanju in kaj je bilo do sedaj narejenega. Anesteziolog je povedal, da je moral otroka intubirati in umetno predihavati, ker je prišlo do nenadnega poslabšanja in je bil zato poklican k otroku. Zaupal mi je, da ga skrbi, ker otroček potrebuje ves čas 100-odstot-ni kisik in ker so pljuča »trda«. »Trda« pljuča je izraz, ki ga intenzivisti uporabljamo za pljuča pri nedonošenčkih, ki so brez zraka in sesedena ali atelektatična, zaradi pomanjkanja surfak-tanta. Pomanjkanje surfaktanta povzroča nestabilnost pljučnih mešičkov in njihovo sesedenje. Pogosto pri takih pljučih pride do nenadnega poslabšanja zaradi kopičenja zraka izven dihalnih poti, v medpljučje ali v plevralni prostor.Pred transportom domov sem zato želel preveriti z rentgenskim slikanjem pljuč, da otrok nima kopičenja zraka izven dihalnih poti. »To bo pa malce težko, otroka bo treba peljati na rentgen-ski oddelek,« je bil odgovor. »To pa ne,« sem odvrnil, »takšnega otroka pa ne moremo peljati na slikanje izven otroškega oddel-ka.« To bi namreč pomenilo, da bi ga morali peljati z otroškega oddelka preko dvorišča v drugo stavbo, kjer je bil njihov radi-ološki oddelek. Anesteziolog je poklical radiološko inženirko in ji povedal, da nujno potrebujemo slikanje na otroškem oddelku. Inženirka je prišla in napravila prvo sliko. Rentgenska slika je potrdila moj sum, da ima otrok majhno kopičenje zraka izven dihalnih poti. »Ali naj takoj naredim punkcijo prsnega koša in torakalno drenažo ali naj počakam, in koliko časa ima novoro-jenček zrak že zunaj pljuč?« sem se spraševal.

Ura je bila 23.50, 10 minut pred polnočjo. Stopil sem k star-šema in jima povedal, kako je z njunim otrokom, in pohvalil zdravnike in medicinske sestre, kako dobro so oskrbeli otroka, ko so čakali na našo ekipo. Povedal sem jima, kako bo potekalo zdravljenje pri nas, kaj nas skrbi in zakaj še čakamo, da se ne odpeljemo takoj.Vzel sem si čas za premislek. Zdravnikom in sestram sem dejal, da je najbolje, da ponovimo še eno sliko pljuč čez pol ure in če bo stanje enako, potem ne bom opravil torakalne drenaže pljuč, sicer jo bomo. »Med tem časom pa si lahko nazdravimo za srečno novo leto 2012,« sem mimogrede navrgel. V sobo z otrokom sta prišla tudi starša in smo si voščili. Nato je sledilo čakanje na novo slikanje in kaj bo. Med čakanjem sem poklical domov in voščil ženi.Nova slika je pokazala enako stanje, zato sem se odločil, da gremo na pot, drenažo, če bo še potrebna, pa bomo opravili v Ljubljani. Preveril sem pri starših, ali imata slikico otroka pri sebi, in ju pomiril. Dobila sta natančna navodila, kje smo, kako nas bosta dobila in kako bo potekalo zdravljenje. Dejal sem, da bomo čez eno uro in pol v Ljubljani, naj pokličeta in bosta zvedela, kako je potekal transport in kako je z njunim fantkom. Najsrečnejši dogodek, rojstvo otroka, je bil za mamico zelo stre-sen, ko se je otrokovo stanje začelo slabšati. Še dodaten stres je bil, ker je moral biti novorojenček transportiran stran od mame v drugo bolnišnico. Kdor tega ni doživel, težko razume, razu-memo pa stres zaradi ločitve mi, transportni zdravniki in sestre, zato se posebej potrudimo, da vlijemo upanje s svojim delom in pravilno izbranimi, vzpodbudnimi besedami, da lahko mama ali oba starša preneseta to ločitev s čim manj posledicami.Pot v Ljubljano je minila hitro in brez zapletov, dečka sem predal v oskrbo dežurni ekipi v KOOKIT. Zaželel sem jim srečno, počakal na kontrolno sliko pljuč, ki je pokazala, da je še vedno prisoten zrak, vendar ga ni več kot pred eno uro in pol v Murski Soboti. Kljub temu sva se s kolegico sedaj odločila, da je čas, da opraviva torakalno punkcijo in drenažo na aktivni vlek. Pomagal sem ji pri vstavljanju, saj sem imel glede na dolgolet-no delo veliko izkušenj in je želela, da ji stojim ob strani. Po opravljeni drenaži je sledilo še dajanje umetnega surfaktanta, kar je zdravnica skupaj z medicinskimi sestrami izvedla sama. Surfaktant je v zdravljenju dihalne stiske nedonošenčkov res čudežno zdravilo. Pridobivajo ga iz pljuč živali po posebnem postopku. Ko ga vbrizgamo v novorojenčkova pljuča, začasno nadomesti pomanjkanje surfaktanta v otrokovih pljučih. Ker se surfaktant razporedi po dojenčkovih pljučnih mešičkih, se zmanjša površinska napetost pljuč in zato se zmanjša sesedanje pljuč in tvorba atelektaz. Po vbrizganju skozi cevko v pljuča prej trda pljuča postanejo mehka, voljna, napolnjena z zrakom in kisikom in sledi zmanjševanje kisika v naslednjih minutah in urah. Po aplikaciji surfaktanta se je dečkovo stanje pljuč hitro izboljševalo in začela je zniževati kisik v vdihanem zraku.Sam sem se po uspešni torakalni drenaži že utrujen, toda zado-voljen odpravil proti domu. Šel sem skozi urgentni blok UKCL, ki je bil bolj prazen kot ne. Usedel sem se v avto in peljal skozi


medicina

Ljubljano proti domu. Po cestah so hodili ljudje, ki so se vračali s praznovanja v centru mesta. Naslednji dan sem v novicah poslušal, da je bilo letošnje praznovanje za dežurno kirurško in internistično ekipo v urgen-tnem bloku UKCL mirnejše kot prejšnja leta.Doma sem prespal naslednje ure. Ko sem se zbudil, je bilo že poldne in na mizi me je čakal zapoznel zajtrk. Ženin pogled mi je pravil, da bi rada vedela, ali je z

novorojenčkom vse v redu. Pomiril sem jo in začel jesti.In kako se je vse skupaj končalo? Srečno, otroček je sedmi dan že dihal samostojno, osmi dan je bil premeščen nazaj k svoji mami na otroški oddelek murkosoboške bolnišnice in nekaj dni kasneje sta lahko šla domov.

Slovenske smernice

Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe kombinirane hormonske kontracepcije, progestogenske oralne kontracepcije in materničnega vložkaBojana Pinter, Sara Korošec, Andreja Trojner Bregar, Urška Bizjak Ogrinc, Tinkara Srnovršnik, Senka Imamović KumalićSZO je leta 2009 izdala četrto, zadnjo verzijo pripo-ročil o rabi kontracepcije v obliki kriterijev primer-nosti pri predpisovanju posameznih kontracepcijskih metod (Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use), ki so bila oblikovana v okviru SZO s pomočjo različnih mednarodno priznanih strokovnjakov (1). Priporočila so namenjena kot pomoč pri izdela-vi nacionalnih smernic posamezne države, katerih izdelava naj upošteva nacionalno zdravstveno politiko, potrebe, prioritete in vire. Na osnovi priporočil SZO je leta 2009 medicinske kriterije izdala tudi britanska Faculty of Sexual and Reproductive Healthcare (UK Medical Eligibility Criteria for Contraceptive use) (2). Obe publikaciji sta bila temeljna vira za izdelavo slovenskih smernic za rabo hormonske kontracepcije in materničnega vložka, ameriška priporočila Centers for Disease Control and Prevention pa so bila vir za priporočila za rabo kontracepcije v poporodnem obdobju in za stanja po presaditvi organov (3, 4). Kri-teriji primernosti se nanašajo na varnost (neposredna zdravstvena tveganja) rabe določene kontracepcijske metode pri ženskah z določenimi zdravstvenimi stanji ali ob sočasni rabi določenih zdravil (2).V zbirni tabeli prikazujemo stanja in kategorije pri-mernosti rabe kombinirane hormonske kontracepcije

(KHK), progestogenske oralne kontracepcije (POK) in materničnega vložka (IUD), povzete po slovenskih smernicah za rabo KHK (5), POK (6) in IUD (7). V skupino KHK sodijo kombinirana oralna kontracep-cija (KOK), kontracepcijski kožni obliž in vaginalni obroček. Slovenske smernice za rabo KHK, POK in IUD ter zbirno tabelo je potrdil Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo na seji dne 6. januarja 2012.Na podlagi anamneze, usmerjenega fizikalnega pregleda in, če je potrebno, še dodatnih laboratorijskih preiskav lahko uporabnico, glede na njeno zdravstveno stanje, razvrstimo v eno od štirih kategorij primernosti rabe določene kontracepcijske metode (1):• Kategorija 1: Stanje, kjer ni omejitev za uporabo

kontracepcijske metode; kontracepcijska metoda se uporablja v vseh okoliščinah.

• Kategorija 2: Stanje, kjer so prednosti oz. koristi uporabe kontracepcijske metode na splošno večje od teoretičnih ali dokazanih zdravstvenih tveganj; kontracepcijska metoda se običajno uporablja.

• Kategorija 3: Stanje, kjer je teoretično ali do-kazano tveganje običajno večje od prednosti oz. koristi uporabe kontracepcijske metode; raba


medicina

kontracepcijske metode običajno ni priporočljiva, razen le izjemoma, če niso na voljo ali niso spre-jemljive druge bolj primerne metode.

• Kategorija 4: Stanje, kjer uporaba kontracepcijske metode predstavlja nesprejemljivo zdravstveno tveganje; kontracepcijska metoda se ne uporablja.

V nekaterih primerih, ob določenih stanjih, sta za-četek (Z) in nadaljevanje (N) rabe določene kontra-cepcijske metode razvrščena v različni kategoriji (2). Npr. če se določeno bolezensko stanje pojavi ob rabi kontracepcijske metode, se lahko nadaljevanje rabe razvrsti v višjo ali nižjo kategorijo.V besedilu so uporabljene kratice: AIDS – akvirirani imunski deficitni sindrom, GVT – globoka venska tromboza, HIV – virus humane imunske pomanjklji-vosti, ITM – indeks telesne mase, IUD – maternični vložek, KHK – kombinirana hormonska kontra-cepcija, KOK – kombinirana oralna kontracepcija, LNG – levonorgestrel, PE – pljučna embolija, POK – progestogenska oralna kontracepcija, SLE – sistemski eritematozni lupus, SPO – spolno prenosljive okužbe, TIA – tranzitorna ishemična ataka, VTE – venska trombembolija.

Literatura:1. World Health Organization. Medical eligibility criteria for

contraceptive use. Fourth edition, 2009. Geneva: World Health Organization, 2009.

2. Faculty of Sexual and Reproductive Healthcare. UK Medical Eli-gibility Criteria for Contraceptive Use, UKMEC 2009, London: Faculty of Sexual and Reproductive Healthcare, 2009.

3. Center for Disease Control. Update to CDC’s U.S. Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use, 2010: Revised Re-commendations for the Use of Contraceptive Methods During the Postpartum Period. Morbidity and Mortality Weekly Report 2011; 60 (26): 878–83.

4. Center for Disease Control. U.S. Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use, 2010: Adapted from the World Health Organization Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use, 4th Edition. Morbidity and Mortality Weekly Report 2010; 59 (RR-4).

5. Pinter B, Korošec S, Srnovršnik T, Bizjak Ogrinc U. Slovenske smernice za rabo kombinirane hormonske kontracepcije. Zdrav Vestn 2012 (v tisku). Dosegljivo na: http://www.reprodukcija.si/strokovno/

6. Pinter B, Korošec S, Srnovršnik T. Slovenske smernice za rabo progestogenske oralne kontracepcije. Zdrav Vestn 2012 (v tisku). Dosegljivo na: http://www.reprodukcija.si/strokovno/

7. Pinter B, Trojner Bregar A, Imamović Kumalić S. Slovenske smernice za rabo materničnega vložka. Zdrav Vestn 2012 (v tisku). Dosegljivo na: http://www.reprodukcija.si/strokovno/

Zb

irn

a t

ab

ela

sta

nj

in k

ate

go

rij

pri

mer

no

sti

rab

e K

HK

, P

OK

in

IU

D

Mate

rni

ni

vlo

žek

S

tan

ja

Ko

mb

inir

an

a

ho

rmo

nsk

a

ko

ntr

ace

pci

ja

(KH

K)

Pro

ges

tog

ensk

a

ora

lna

ko

ntr

ace

pci

ja

(PO

K)

Bak

ren

i IU

D

LN

G –

IU

D

Z

= z

ae

tek

, N

= n

ad

alj

eva

nje

Ose

bn

e zn

ai

lno

sti

in r

epro

du

kti

vn

a z

go

do

vin

a

Nosen

ost

S

e ne

upo

rabl

ja

Se

ne u

pora

blja

4

4

Sta

rost

M

enar

ha d

o

<

40

let =

1

Men

arha

do

> 4

5 le

t = 1

M

enar

ha d

o

<

20

let =

2

Men

arha

do

< 2

0 le

t = 2

40

let =

2

>

20

let =

1

> 2

0 le

t = 1

Pari

teta

a) n

i rod

ila

1

1

1

1

b) ž

e ro

dila

1

1

1

1

Doje

nje

a) <

6 te

dnov

po

poro

du

4

2

b)

6 te

dnov

do

< 6

mes

ecev

po

poro

du

(izk

lju

no/s

kora

j izk

lju

no d

ojen

je)

3

1

c)

6 te

dnov

do

< 6

mes

ecev

po

poro

du

(del

no d

ojen

je)

2

1

d)

6 m

esec

ev p

o po

rodu

1

1

Po p

oro

du

(ne

dojee

mat

ere)

a) <

21

dni

4

1

b)

21

dni d

o <

6 te

dnov

, e

so p

ridr

užen

i dr

ugi d

ejav

niki

tveg

anja

za

VT

E

3

1

c)

21

dni d

o <

6 te

dnov

, e

niso

pr

idru

ženi

dru

gi d

ejav

. tve

ganj

a za

VT

E

2

1

d)

6 te

dnov

1

1

Po p

oro

du

(ne

gle

de n

a do

jenj

e, tu

di p

o ca

rske

m r

ezu)

a) 4

8 ur

do

< 4

tedn

e

3

3

b)

4 te

dne

1

1

c) p

opor

odna

sep

sa

4

4

Po s

pla

vu

a) 1

. tri

mes

eje

1

1

1

1

b) 2

. tri

mes

eje

1

1

2

2

c) p

o se

pti

nem

spl

avu

1

1

4

4

Zu

najm

ate

rni

na n

osen

ost

v

pre

tek

lost

i 1

1

1

1

Kir

urš

ki

pose

gi

v m

ali

med

enic

i v

pre

tek

lost

i (za

car

ski r

ez g

lej p

opor

odna

st

anja

)

1

1

1

1

Kaje

nje

a) s

taro

st <

35

let

2

1

1

1

b) s

taro

st

35

let

- <

15

ciga

ret n

a da

n 3

1

1

1

-

15 c

igar

et n

a da

n 4

1

1

1

- pr

eneh

anje

kaj

enja

pre

d <

1 le

tom

3

1

1

1

- pr

eneh

anje

kaj

enja

pre

d

1 le

tom

2

1

1

1


medicina

Zb

irn

a t

ab

ela

sta

nj

in k

ate

go

rij

pri

mer

no

sti

rab

e K

HK

, P

OK

in

IU

D

Mate

rni

ni

vlo

žek

S

tan

ja

Ko

mb

inir

an

a

ho

rmo

nsk

a

ko

ntr

ace

pci

ja

(KH

K)

Pro

ges

tog

ensk

a

ora

lna

ko

ntr

ace

pci

ja

(PO

K)

Bak

ren

i IU

D

LN

G –

IU

D

Z

= z

ae

tek

, N

= n

ad

alj

eva

nje

Deb

elost

a) I

TM

3

0–34

kg/

m2

2

1

1

1

b) I

TM

3

5 kg

/m2

3

1

1

1

Sr

no

-žil

ne

bo

lezn

i

Ve

dej

av

nik

ov t

veg

an

ja z

a p

oja

v s

rn

o-

žiln

ih b

ole

zni

3/4

2

1

2

Poviš

an

krv

ni

tla

k

a) u

stre

zno

zdra

vlje

n 3

1

1

1

b) s

taln

o po

viša

n kr

vni t

lak

- si

stol

ini

140

–159

mm

Hg

ali

di

asto

lin

i 90–

94 m

m H

g 3

1

1

1

- si

stol

ini

1

60 m

m H

g al

i

dias

tolin

i 9

5 m

m H

g 4

1

1

1

c) b

olez

ni a

rter

ijsk

ih ž

il

4

2

1

2

Poviš

an

krv

ni

tla

k v

nosen

ost

i v

pre

tek

lost

i (no

rmal

en k

rvni

tlak

v

seda

njos

ti)

2

1

1

1

Ven

ska t

rom

bem

boli

ja (

VT

E)

(GV

T in

PE

)

a) V

TE

v p

rete

klos

ti

4

2

1

2

b) s

edan

ja V

TE

(na

ant

ikoa

gula

ntne

m

zdra

vlje

nju)

4

2

1

2

c) V

TE

v d

ruži

nski

ana

mne

zi

- so

rodn

ik v

1. k

olen

u <

45

let

3

1

1

1

- so

rodn

ik v

1. k

olen

u

45 le

t 2

1

1

1

d) v

eji

kir

uršk

i pos

eg

- z

dalj

šo im

obili

zaci

jo

4

2

1

2

- br

ez d

aljš

e im

obil

izac

ije

2

1

1

1

e) m

anjš

i kir

uršk

i pos

eg b

rez

imob

iliz

acij

e 1

1

1

1

d) n

epok

retn

ost,

ki n

i v p

ovez

avi s

ki

rurš

kim

pos

egom

(np

r. o

dvis

nost

od

inva

lids

kega

voz

ika

, iz

rpav

ajo

a bo

leze

n)

3

1

1

1

Zn

an

e tr

om

bog

ene

mu

taci

je (

fakt

or V

L

eide

n, m

utac

ija

prot

rom

bina

, po

man

jkan

je p

rote

ina

S, p

rote

ina

C in

an

titr

ombi

na)

4

2

1

2

Povrh

nja

ven

ska t

rom

boza

a) v

aric

e 1

1

1

1

b) p

ovrh

nji t

rom

bofl

ebit

is

2

1

1

1

Z

N

Z

N

Ish

em

in

a b

ole

zen

src

a (

seda

nja

ali v

pr

etek

lost

i)

4

2

3

1

2

3

Z

N

Z

N

Možg

an

ska k

ap

(se

danj

a al

i v p

rete

klos

ti,

vklj

uno

s T

IA)

4

2

3

1

2

3

Zn

an

a h

iper

lip

idem

ija

2/3

2

1

2

Zb

irn

a t

ab

ela

sta

nj

in k

ate

go

rij

pri

mer

no

sti

rab

e K

HK

, P

OK

in

IU

D

Mate

rni

ni

vlo

žek

S

tan

ja

Ko

mb

inir

an

a

ho

rmo

nsk

a

ko

ntr

ace

pci

ja

(KH

K)

Pro

ges

tog

ensk

a

ora

lna

ko

ntr

ace

pci

ja

(PO

K)

Bak

ren

i IU

D

LN

G –

IU

D

Z

= z

ae

tek

, N

= n

ad

alj

eva

nje

Bole

zen

sr

nih

za

klo

pk

ali

pri

roje

na

bole

zen

src

a

a) b

rez

zapl

etov

2

1

1

1

b) z

zap

leti

4

1

2

2

Nev

rolo

ška

sta

nja

Gla

vob

oli

Z

N

a) n

emig

rens

ki (

blag

i, hu

di)

1

2

1

1

1

Z

N

b)

mig

rena

bre

z av

re

2

3

1

2

1

2

c) m

igre

na z

avr

o 4

2

1

2

d) m

igre

na z

avr

o v

pret

eklo

sti

(pre

d

5 le

ti)

3

2

1

2

Ep

ilep

sija

1

1

1

1

Dep

resi

vn

e m

otn

je

Dep

resi

vn

e m

otn

je

1

1

1

1

Sta

nja

do

jk i

n r

od

il

Krv

avit

ev i

z n

ožn

ice

a) n

ered

na, b

rez

mo

ne k

rvav

itve

1

2

1

1

Z

N

b) m

ona

ali

pod

aljš

ana

krva

vite

v (r

edna

al

i ner

edna

) 1

2

2

1

2

Z

N

Z

N

Nep

oja

snje

na k

rva

vit

ev i

z n

ožn

ice

(sum

na

res

nejš

o bo

leze

n, p

red

izpe

ljan

o di

agno

stik

o)

2

2

4

2

4

2

En

do

met

rio

za

1

1

2

1

Ben

ign

i tu

mo

rji

jaj

nik

a (

vklj

uno

s

cist

ami)

1

1

1

1

Hu

da d

ism

enore

ja

1

1

2

1

Ges

taci

jsk

a t

rofo

bla

stn

a b

ole

zen

a) u

pada

joe

ali

nem

erlj

ive

vred

nost

i -

hCG

1

1

1

1

b) p

erzi

sten

tno

povi

šane

vre

dnos

ti -

hCG

al

i mal

igna

bol

ezen

1

1

4

4

Ek

trop

ija m

ate

rni

neg

a v

ratu

1

1

1

1

Cer

vik

aln

a i

ntr

aep

itel

ijsk

a n

eop

lazi

ja

(CIN

) 2

1

1

2

Z

N

Z

N

Ra

k m

ate

rni

neg

a v

ratu

(pre

d zd

ravl

jenj

em)

2

1

4

2

4

2


medicina

Zb

irn

a t

ab

ela

sta

nj

in k

ate

go

rij

pri

mer

no

sti

rab

e K

HK

, P

OK

in

IU

D

Mate

rni

ni

vlo

žek

S

tan

ja

Ko

mb

inir

an

a

ho

rmo

nsk

a

ko

ntr

ace

pci

ja

(KH

K)

Pro

ges

tog

ensk

a

ora

lna

ko

ntr

ace

pci

ja

(PO

K)

Bak

ren

i IU

D

LN

G –

IU

D

Z

= z

ae

tek

, N

= n

ad

alj

eva

nje

Bole

zni

dojk

Z

N

a) n

eopr

edel

jena

zat

rdlin

a v

dojk

i 3

2

2

1

2

b) b

enig

na b

olez

en d

ojk

1

1

1

1

c) r

ak d

ojke

v d

ruži

ni

1

1

1

1

d) n

osil

ke m

utac

ij g

enov

, pov

ezan

ih z

ra

kom

doj

ke (

npr.

BR

CA

1)

3

2

1

2

e) r

ak d

ojke

- se

danj

i 4

4

1

4

- v

pret

eklo

sti,

brez

zna

kov

bole

zni v

za

dnji

h 5-

ih le

tih

3

3

1

3

Z

N

Z

N

Ra

k e

nd

om

etri

ja

(p

red

zdra

vlje

njem

) 1

1

4

2

4

2

Z

N

Z

N

Ra

k j

aj

nik

ov

(p

red

zdra

vlje

njem

) 1

1

3

2

3

2

Mio

mi

mate

rnic

e

a) b

rez

spre

mem

be o

blik

e m

ater

nin

e vo

tlin

e 1

1

1

1

b) s

spr

emem

bo o

blik

e m

ater

nin

e vo

tlin

e 1

1

3

3

An

ato

msk

e n

epra

vil

nost

i m

ate

rnic

e (p

riro

jene

ali

pri

dobl

jene

)

a) s

spr

emem

bo o

blik

e m

ater

nin

e vo

tlin

e

3

3

b) b

rez

spre

mem

be o

blik

e m

ater

nin

e vo

tlin

e

2

2

Med

eni

na v

net

na b

ole

zen

a) v

pre

tekl

osti

(br

ez s

edan

jega

tveg

anja

za

SPO

) 1

1

1

1

Z

N

Z

N

b) s

edan

ja

1

1

4

2

4

2

Sp

oln

o p

ren

osl

jive

ok

užb

e (S

PO

)

Z

N

Z

N

a) k

lam

idij

ska

okuž

ba (

sim

ptom

atsk

a al

i as

impt

omat

ska)

1

1

4

2

4

2

Z

N

Z

N

b) s

edan

ji gn

ojni

cer

vici

tis

ali g

onor

eja

1

1

4

2

4

2

c) d

ruge

SP

O (

raze

n H

IV in

hep

atit

is)

1

1

2

2

d) v

agin

itis

(vk

lju

no s

Tri

cho

mon

as

vag

ina

lis

in b

akte

rijs

ko v

agin

ozo)

1

1

2

2

e) p

ove

ano

tveg

anje

za

SP

O

1

1

2/3

2

/3

Zb

irn

a t

ab

ela

sta

nj

in k

ate

go

rij

pri

mer

no

sti

rab

e K

HK

, P

OK

in

IU

D

Mate

rni

ni

vlo

žek

S

tan

ja

Ko

mb

inir

an

a

ho

rmo

nsk

a

ko

ntr

ace

pci

ja

(KH

K)

Pro

ges

tog

ensk

a

ora

lna

ko

ntr

ace

pci

ja

(PO

K)

Bak

ren

i IU

D

LN

G –

IU

D

Z

= z

ae

tek

, N

= n

ad

alj

eva

nje

HIV

/AID

S

Vis

ok

o t

veg

an

je z

a o

ku

žbo

1

1

2

2

Ok

užb

a s

HIV

a) b

rez

anti

retr

ovir

usne

ga z

drav

ljen

ja

1

1

2

2

b) z

ant

iret

rovi

rusn

im z

drav

ljen

jem

1

-3

1-3

2

-2/3

2

-2/3

AID

S (

z an

tire

trov

irus

nim

zdr

avlj

enje

m)

2

2

2

2

Dru

ge

ok

užb

e

Sh

isto

som

iaza

brez

zap

leto

v al

i z je

trno

fib

rozo

(br

ez

ciro

ze)

1

1

1

1

Tu

ber

ku

loza

a) b

rez

priz

adet

osti

med

eni

nih

orga

nov

1

1

1

1

Z

N

Z

N

b) s

pri

zade

tost

jo m

eden

ini

h or

gano

v 1

1

4

3

4

3

Mala

rija

1

1

1

1

En

do

kri

na

sta

nja

Sla

dk

orn

a b

ole

zen

a) n

ose

nost

na s

ladk

orna

bol

ezen

v

pret

eklo

sti

1

1

1

1

b) b

rez

žiln

ih z

aple

tov

(od

inzu

lina

neod

visn

a al

i od

insu

lina

odv

isna

) 2

2

1

2

c) z

nef

ropa

tijo

/ ret

inop

atijo

/ nev

ropa

tijo

3

/4

2

1

2

d) p

ridr

užen

e dr

uge

žiln

e bo

lezn

i 3

/4

2

1

2

Motn

je d

elo

va

nja

ši

tnic

e

a) g

olša

1

1

1

1

b) h

ipot

iroz

a 1

1

1

1

c) h

iper

tiro

za

1

1

1

1

Sta

nja

pre

ba

vil

Bole

zen

žol

nik

a

a) s

impt

omat

ska

- v

pret

eklo

sti,

zdra

vlje

na s

ho

leci

stek

tom

ijo

2

2

1

2

- v

pret

eklo

sti,

zdra

vlje

na k

onze

rvat

ivno

3

2

1

2

- se

danj

a 3

2

1

2

b) a

sim

ptom

atsk

a 2

2

1

2

Hole

staza

v p

rete

klo

sti

a) v

nos

eno

sti

2

1

1

1

b) o

b ra

bi K

OK

3

2

1

2


medicina

Zb

irn

a t

ab

ela

sta

nj

in k

ate

go

rij

pri

mer

no

sti

rab

e K

HK

, P

OK

in

IU

D

Mate

rni

ni

vlo

žek

S

tan

ja

Ko

mb

inir

an

a

ho

rmo

nsk

a

ko

ntr

ace

pci

ja

(KH

K)

Pro

ges

tog

ensk

a

ora

lna

ko

ntr

ace

pci

ja

(PO

K)

Bak

ren

i IU

D

LN

G –

IU

D

Z

= z

ae

tek

, N

= n

ad

alj

eva

nje

Vir

usn

i h

epati

tis

Z

N

a) a

kutn

i 3

/4

2

1

1

1

b) n

osil

ka v

irus

a 1

1

1

1

c) k

ronin

i 1

1

1

1

Jet

rna c

iroza

a) b

laga

(ko

mpe

nzir

ana)

1

1

1

1

b) h

uda

(dek

ompe

nzir

ana)

4

3

1

3

Tu

mo

rji

jete

r

a) b

enig

ni

- fo

kaln

a no

dula

rna

hipe

rpla

zija

2

2

1

2

- he

pato

celu

larn

i ade

nom

4

3

1

3

b) m

alig

ni (

hepa

tom

) 4

3

1

3

Vn

etn

e r

eves

ne

bole

zni

(Chr

onov

a bo

leze

n, u

lcer

ozni

kol

itis

) 2

2

1

1

An

em

ije

Tala

sem

ija

1

1

2

1

Srp

ast

oce

lin

a a

nem

ija

2

1

2

1

An

em

ija z

ara

di

po

ma

njk

an

ja ž

elez

a

1

1

2

1

Ra

yn

au

do

va

bo

leze

n

a) p

rim

arna

1

1

1

1

b) s

ekun

darn

a

- br

ez lu

pusn

ih a

ntik

oagu

lant

ov

2

1

1

1

- z

lupu

snim

i ant

ikoa

gula

nti

4

2

1

2

Rev

ma

tin

e b

ole

zn

i

Sis

tem

ski

erit

ema

tozn

i lu

pu

s (S

LE

)

a) p

riso

tna

anti

fosf

olip

idna

pro

tite

lesa

(al

i ne

znan

o)

4

3

1

3

Z

N

b) h

uda

trom

boci

tope

nija

2

2

3

2

2

Z

N

c) im

unos

upre

sivn

o zd

ravl

jenj

e 2

2

2

1

2

d) n

i o

d na

štet

ega

2

2

1

2

Pre

sad

itev

org

an

ov

a) b

rez

zapl

etov

2

2

2

2

Z

N

Z

N

b) z

zap

leti

(od

pove

d pr

esad

ka -

aku

tna

ali

kron

ina

, zav

rnit

ev p

resa

dka,

va

skul

opat

ija)

4

2

3

2

3

2

Zb

irn

a t

ab

ela

sta

nj

in k

ate

go

rij

pri

mer

no

sti

rab

e K

HK

, P

OK

in

IU

D

Mate

rni

ni

vlo

žek

S

tan

ja

Ko

mb

inir

an

a

ho

rmo

nsk

a

ko

ntr

ace

pci

ja

(KH

K)

Pro

ges

tog

ensk

a

ora

lna

ko

ntr

ace

pci

ja

(PO

K)

Bak

ren

i IU

D

LN

G –

IU

D

Z

= z

ae

tek

, N

= n

ad

alj

eva

nje

Inte

rak

cije

z z

dra

vil

i

An

tire

tro

vir

usn

a z

dra

vil

a

Z

N

Z

N

a) n

ukle

ozid

ni z

avir

alci

rev

erzn

e tr

ansk

ript

aze

(NR

TI)

1

1

2

/3

2

2/3

2

Z

N

Z

N

b) n

enuk

leoz

idni

zav

iral

ci r

ever

zne

tran

skri

ptaz

e (N

NR

TI)

2

2

2

/3

2

2/3

2

Z

N

Z

N

c) r

iton

avir

- z

avir

alci

pro

teaz

3

3

2

/3

2

2/3

2

An

tik

on

vu

lziv

na z

dra

vil

a

a) a

ntik

onvu

lziv

i (fe

nito

in, k

arba

maz

epin

, ba

rbitu

rati

, pri

mid

on, t

opir

amat

, ok

skar

baze

pin)

3

3

1

1

b) la

mot

rigi

n 3

1

1

1

An

tim

ikro

bn

a z

dra

vil

a

a) š

irok

ospe

ktra

lni a

ntib

ioti

ki

1

1

1

1

b) a

ntim

ikot

iki

1

1

1

1

c) a

ntip

araz

itik

i 1

1

1

1

d) r

ifam

pici

n, r

ifab

utin

3

3

1

1


medicina

Nefrologija v Sloveniji: preteklost, sedanjost, prihodnostRobert Ekart

UvodInterna medicina je medicinska veja, ki od posameznega zdrav-nika specialista internista zahteva stalno spremljanje številnih novosti. Nefrologija kot sestavni del interne medicine obravnava bolnike z različnimi ledvičnimi boleznimi, katerih delež je med vsemi internističnimi bolniki sicer relativno majhen. Vendar pa je obravnava bolnika z ledvično boleznijo zelo kompleksna, kar je zagotovo v povezavi s fiziologijo in patofiziologijo ledvic, katere razumevanje je še po spominu iz študentskih let dokaj zahtevno in zapleteno. Ledvice opravljajo v človeškem telesu številne fun-kcije, zato se bolezni ledvic lahko kažejo z dokaj pestro klinično sliko, ki zahteva znanje kardiologije, hematologije, revmatologije, imunologije, endokrinologije, gastroenterologije ter v neredkih primerih tudi znanje življenjsko ogrožajočega stanja, kot sta npr. pljučni edem ali hiperkaliemija. Zagotovo je tudi v Sloveniji delež bolnikov s kronično ledvično boleznijo vsaj okoli 10 odstotkov. Tolikšen in še višji delež so prikazale dosedanje raziskave v številnih razvitih državah. Slovenski nefrologi imamo odličen in natančen nacionalni register za bolnike na nadomestnem zdravljenju, ki pa predstavljajo le manjši delež vseh bolnikov s kronično ledvično boleznijo (bolniki s končno ledvično odpoved-jo predstavljajo približno 0,1 odstotka vsega odraslega prebi-valstva v Sloveniji). Določen delež bolnikov s kronično ledvično boleznijo obiskuje ambulante zdravnikov družinske medicine in ostale internistične ambulante, zlasti kardiološko in diabetološko ter seveda tudi nefrološko. Najpogostejši vzroki končne ledvične odpovedi v Sloveniji so sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija in kronični glomerulonefritis.Končna ledvična odpoved je stanje, ko ledvice ne zmorejo več zagotavljati svojih fizioloških nalog za preživetje, zlasti pomem-bni sta tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje. V preteklosti je bila to neozdravljiva bolezen, ki je vodila v smrt. Dvajseto stoletje je v medicini prineslo ogromno novih odkritij, med drugimi tudi zdravljenje z dializo, ki lahko v veliki meri popravi tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje, ne pa tudi vseh ostalih ledvičnih funkcij. V Sloveniji je danes nadomestno zdravljenje z dializo omogočeno vsakemu državljanu, ki tovrsten način zdravljenja tudi potrebuje. Indikacije so znane, kontraindi-kacij ni. Vsak bolnik s kronično ledvično boleznijo mora biti seznanjen z vsemi tremi načini nadomestnega zdravljenja: hemodializo, peritonealno dializo in transplantacijo. Končna odločitev o izbiri nadomestnega zdravljenja je v rokah posa-meznega bolnika/-ce, vendar pa iz lastnih izkušenj menim, da na bolnikovo odločitev lahko v veliki meri vpliva tudi zdravnik, ki bolnika vodi v nefrološki ambulanti.

Zelo pomemben je program preddializnega izobraževanja bolnikov s kronično ledvično boleznijo, saj jim le-ta omogo-ča ustrezno seznanjenost z naravo bolezni in njenimi zapleti, zmanjšanje strahu pred neznanim, lažjo odločitev o načinu na-domestnega zdravljenja. Prav tako jim pravočasna seznanitev z boleznijo in njenim potekom omogoča lažjo odločitev o more-bitni presaditvi ledvice še pred pričetkom dializnega zdravljenja (t.i. »preemptive« presaditev). Seveda niso vsi bolniki primerni kandidati za »preemptive« presaditev ledvice, kot tudi ne za presaditev med nadomestnim zdravljenjem z dializo. Glavna ovira za presaditev sta pogosto starost bolnika in napredoval aterosklerotični proces arterij, ki onemogoča presaditev in zvi-šuje tveganje za zaplete po presaditvi. Zadnja leta smo priča po moji oceni neupravičenemu upadu bolnikov na nadomestnem zdravljenju s peritonealno dializo. Vzrok za tovrsten upad je večplasten: relativno visoka starost bolnikov (okoli 65 let), slabo izvajanje programa preddializnega izobraževanja, nepriprav-ljenost bolnikov za samostojno izvajanje menjav peritonealnih raztopin, neizvajanje programa peritonealne dialize v nekaterih dializnih centrih, nekaj primerov enkapsulirajoče peritonealne skleroze. Menim, da smo nefrologi strokovno dolžni vsakemu bolniku s kronično ledvično boleznijo 4. stopnje v preddializ-nem obdobju omogočiti individualni pristop preddializnega izobraževanja po predvidenem programu z večkratnimi obiski.

Nefrologija v preteklostiV svetu so s programom kronične hemodialize pričeli v 60. letih 20. stoletja, slabih 10 let zatem pa smo s tovrstnim načinom zdravljenja pričeli tudi v Sloveniji. Tako so bolnike z akutno ledvično odpovedjo z akutno hemodializo pričeli zdraviti leta 1959 – na Urološki kliniki v Ljubljani. Z nadomestnim prog-ramom kronične hemodialize so pričeli leta 1970 v Dializnem centru Nefrološke klinike v Ljubljani. V kasnejših nekaj letih se je program kronične hemodialize razširil še v ostale sloven-ske bolnišnice. Tudi prva presaditev ledvice je bila izvedena v Ljubljani leta 1970 – presaditev ledvice živega sorodniškega darovalca. Redno presajanje ledvic umrlih darovalcev pa se je v Sloveniji pričelo leta 1986 na Nefrološki kliniki Kliničnega centra Ljubljana, ki je še danes edini Center za presaditve ledvic v Sloveniji. Od leta 1970 do 31. decembra 2010 so presadili 871 ledvic (126 od živih, 745 od umrlih darovalcev), pred obdobjem Eurotransplanta so presadili 363 ledvic, po vstopu v Eurotrans-plant (2000–2010) pa 508 ledvic. Konec leta 2010 je v Sloveniji živelo z delujočo presajeno ledvico 574 bolnikov.Najpozneje, leta 1980, smo v Sloveniji pričeli s tretjo metodo na-domestnega zdravljenja – peritonealno dializo, ki se je tudi drugje po svetu v primerjavi s prvima dvema možnostma uveljavila dokaj


medicina

pozno – leta 1976 sta Popovich in Moncrieff v Austinu, Tek-sas, prvič poročala o tehniki kontinuirane peritonealne dialize. Delež peritonealne dialize v zadnjih letih upada. Nikakor ne gre pozabiti omeniti afereznih metod. Namen afereznega postopka je čim bolj selektivna odstranitev znatnega dela ene ali več substanc, ki povzročajo bolezen, zato igra pomembno vlogo v obravnavi različnih hematoloških, nevroloških, ledvičnih in revmatoloških bolezni. Abel je leta 1914 postopek plazmafereze prvič izvedel in opisal na psu, vendar sta prvo terapevtsko plazmaferezo leta 1960 izvedla Schwab in Fahey pri dveh bolnikih z makroglo-bulinemijo. Uporaba terapevtske plazmafereze se je razmahnila po letu 1976, v Sloveniji so pričeli izvajati aferezne metode z dializno tehnologijo – membranska plazmafereza, imunoadsorp-cija v Centru za dializo Ljubljana v 90. letih, zadnje leto pa tudi v Dializnem centru v Mariboru. V vseh teh dobrih 40 letih smo slovenski nefrologi pridobili ogromno izkušenj z vsemi metoda-mi, ki jih je potrebno stalno prenašati na mlajše kolege.Tudi v klinični nefrologiji so slovenski strokovnjaki sledili razvoju svetovne nefrologije – pričetek izvajanja ledvičnih biopsij je ob pomoči odličnega patologa akademika prof. dr. Ferluge omogočil natančen vpogled v patohistološko in morfološko diagnostiko ter kasnejše zdravljenje glomerulopatij. Znanje in uporaba ultrazvoka ter dopplerja sta omogočila natančno diagnostiko morfoloških sprememb ledvic, odkrivanje bolnikov z renovaskularno hiper-tenzijo, predoperativno pripravo na konstrukcijo arteriovenskih (AV) fistul, ugotavljanje vzrokov slabega delovanja AV-fistul in akutno razreševanje stenoz ter tromboz AV-fistul. Ljubljanski nefrologi že dolgo vrsto let izvajajo operativne posege konstruk-cije nativnih AV-fistul in AV-vsadkov.

Nefrologija v sedanjostiV letu 2011 je stanje kakovosti izvajanja dializnih postopkov v Sloveniji na zelo visoki ravni. V celotni Sloveniji imamo 21 dializnih centrov, ki so locirani v skoraj vseh regionalnih bol-nišnicah, ter šest zasebnih dializnih centrov. V večini dializnih centrov uporabljajo kakovostne dializne membrane nemških, švedskih, japonskih in italijanskih proizvajalcev. Dializna tehnologija danes omogoča vse kakovostnejšo hemodializo ter hemofiltracijo. Veliko bolnikov zdravimo s hemodiafiltracijo, ki omogoča odstranjevanje toksinov večje molekulske mase kot sama hemodializa. Zdravniki imamo možnost učinkovito zdra-viti ledvično anemijo in sekundarni hiperparatiroidizem, ki sta zelo pogosta zapleta kronične ledvične bolezni. Na razpolago imamo široko paleto eritropoetinov, vezalcev fosfata, aktivni vi-tamin D in analoge vitamina D. Bolniki imajo plačane prevoze na zdravljenje do dializnega centra in domov. Večina dializnih centrov bolniku med ali po dializi ponudi prehranski obrok.Kadrovska situacija na področju nefrologije in dialize ni ravno rožnata. V nekaterih bolnišnicah je zaposlenih le nekaj specia-listov nefrologov (ponekod tudi samo dva specialista), kar je gotovo bistveno premalo. Obseg dela v nefrologiji in dializi je lahko zelo velik in širok – od obravnave bolnikov v nefrološki ambulanti, bolnišničnem delu nefrologije, kronični dializi, kar

večinoma predstavlja rutino, do izvajanja postopkov, ki zahte-vajo visoko raven znanja in izkušenj, da se izognemo neprijet-nim in nepotrebnim zapletom: ultrazvočna dejavnost, doppler žilja okončin, doppler AV-fistul, ledvična biopsija, vstavljanje dializnih katetrov, vstavljanje peritonealnih katetrov, konstruk-cija dializnih AV-fistul, priprava in izvedba presaditve ledvice, vodenje bolnikov s presajeno ledvico, vodenje membranske plazmafereze, imunoadsorpcije, LDL-afereze, jetrne dialize. Seveda ni cilj, da bi vsa ta znanja obvladal prav vsak slovenski nefrolog, a za uspešno izvajanje že uveljavljenih metod ter razvoj novih metod so potrebni novi mladi zdravniki, ki imajo za to vejo interne medicine zanimanje in veselje.V naši stroki je potrebno imeti zelo veliko znanja z različ-nih področij medicine, saj se med svojim delom srečujemo z različnimi specialisti drugih strok. Pogosti so stiki z žilnimi kirurgi, radiologi, urologi, abdominalnimi kirurgi, specialisti v intenzivnih internističnih in kirurških enotah. Vsak od njih ima svoj pogled na naše skupne bolnike, velikokrat pa je ob kritično bolnih potrebno združevanje znanja vseh specialistov, tudi v ob-liki konzilija. Nemalokrat se med svojim delom srečamo s težko bolnimi bolniki, ki imajo večorgansko odpoved in vprašljivo ali zelo slabo prognozo. To so pogosto izredno težke življenjske situacije, ko pri teh bolnikih kljub majhni verjetnosti preživetja izvajamo akutno dializno zdravljenje.Končna odpoved ledvic je kronična bolezen, ki marsikateremu bolniku povsem spremeni življenje. Tisti bolniki, ki se ne odlo-čijo ali niso primerni za presaditev ledvice, pri nas tudi umrejo. Bolniki na to bolezen reagirajo zelo različno, mnogi bolniki svojo bolezen sprejmejo, nekateri nikoli. Menim, da je temelj-na sprememba v zavesti takega bolnika, da ni več svoboden in da je njegovo preživetje odvisno le še od aparata oz. dializne tehnologije. Med delom s temi bolniki se nemalokrat srečamo z zapletenimi situacijami, ko bolniki svoje nesprejemanje bolezni izražajo z nezadovoljstvom, pritoževanjem, jezo. Tako mora vsak od nas biti med delom s temi bolniki dobro psihološko podkovan, psihično stabilen in potrpežljiv, saj v nasprotnem primeru pridemo v konflikt z bolnikom in samim seboj.Peritonealna dializa in presaditev ledvice sta metodi nadomest-nega zdravljenja, ki bolnika ohranjata v domačem okolju. Med zdravljenjem s peritonealno dializo je bolnik sicer še vedno odvisen od menjav raztopin, bodisi ročnih preko dneva, bodisi avtomatskih s pomočjo aparata preko noči. V Sloveniji ni uvel-javljena hemodializa na domu, kar je v prihodnosti potrebno spremeniti. Ta metoda nadomestnega zdravljenja bolnika prav tako ohranja v domačem okolju, kar je za mnoge posameznike najpomembnejše.V Sloveniji je zdravljenje ledvičnih bolnikov zaupano okoli 70 nefrologom. Večina med nami se medsebojno pozna, priložnost za to so nefrološke sekcije, ki jih organizira Slovensko nefrološko društvo, slovenski nefrološki kongresi, različni kongresi v tujini. Ne morem trditi, da medsebojno slabo komuniciramo, a večkrat si želim še več medsebojne kolegialne povezanosti, sproščenosti, izmenjave mnenj ter izkušenj. Včasih je za vse to res premalo


medicina

časa, a tam, kjer sta volja in želja, je mogoče vse. V slovenskem prostoru pogrešam tudi kakšno multicentrično raziskavo, lahko iz tematike nefrologije, lahko dialize. Naša država je majhna, število bolnikov je v primerjavi s številom bolnikov v velikih objavljenih raziskavah relativno majhno. Posamezni center težko naredi ra-ziskavo z velikim številom bolnikov, ki bi bila objavljiva v reviji z visokim faktorjem vpliva. Pogrešam enoten računalniški program obdelave podatkov (laboratorij, morfološke preiskave, žilni pristo-pi, transplantacijski protokol), program vodenja anemije, kostne bolezni, arterijske hipertenzije in nekaterih drugih posebnosti pri kroničnih dializnih bolnikih, ki bi na nacionalni ravni morda lahko poenotil obravnavo in vodenje teh bolnikov.

Nefrologija v prihodnostiV prihodnosti se bo po vsej verjetnosti veliko pozornosti posve-čalo preventivnemu pristopu, predvsem na področju srčno-žil-nih bolezni ter zlasti arterijske hipertenzije in sladkorne bolez-ni. V kolikor uspe te bolezni konzervativno čim bolje obvladati v daljšem obdobju, bo verjetnost nastopa končne ledvične odpo-vedi pomaknjena v starostno obdobje, še bolj, kot je danes. Že danes je povprečna starost dializnih bolnikov v Sloveniji več kot 65 let. Starostniki so nasploh velik izziv interne medicine, saj so s podaljševanjem življenjske dobe ob številnih farmakoloških prijemih pri tej populaciji do neke mere tudi njen »produkt«.

Že danes se v nefroloških ambulantah srečujemo s številnimi bolniki, ki so starejši od 80 let in so napoteni k nam zaradi ledvičnega popuščanja z vrednostmi serumskega kreatinina med 100 in 200 µmol/L. Pomembna naloga nefrologije v prihod-nosti je prav gotovo opredelitev stopnje ledvične okvare pri starostnikih. V kolikor bomo ledvično funkcijo ocenjevali zgolj po »starem dobrem« serumskem kreatininu, bodo nefrološke ambulante vsako leto vse bolj polne.V Sloveniji bo v prihodnje potrebno bolnikom večkrat ponuditi zdravljenje v domačem okolju, bodisi s hemodializo na domu ali peritonealno dializo. Hemodializa na domu pravzaprav še ni zaživela, verjetno pa bi se zanjo odločil marsikdo, tudi kdo med nami zdravniki in drugim medicinskim osebjem, če bi zbolel zaradi končne ledvične odpovedi. Po moji oceni bi bila za dol-goročno preživetje najprimernejša metoda nočna 8- do 12-urna vsakodnevna hemodializa na domu, kar bi bilo ob ustreznem razvoju telemedicine prav mogoče izvedljivo. Mislim, da smo trenutno velikokrat preveč vkalupljeni v standardno shemo hemodialize 3-krat 4 ure tedensko, kar je zgolj 12 ur tedensko. Seveda je za mnoge bolnike še ta režim predolg. V prihodnosti bi lahko postala obligatorna tudi konvektivna tehnika hemofil-tracije in hemodiafiltracije z on-line pripravo ultra čiste vode in visokoprepustnih dializnih membran, izdelanih z nanotehnolo-gijo. Nedvomno je prihodnost tudi v transplantaciji kadavrske

ledvice še pred pričetkom dializnega zdravljenja, t.i. »preemptive« transplan-tacija, katere pogostnost bi v prihodnjih letih lahko bila v porastu, če bo le na voljo dovolj kadavrskih ledvic. V nasprotju z npr. Norveško in nekaterimi drugimi državami pri nas ni preveč zaželena transplantacija živega darovalca. Vizija prihodnjega zdravljenja ledvične odpove-di je tudi zdravljenje z zarodnimi celicami za vzpostavitev ledvične funkcije in stalno delujoča biološko umetna ledvica.

Primerjava dia-liznih metodHemodializa, hemofiltracija, hemodiafil-tracija, peritonealna dializa in transplan-tacija so učinkovite metode zdravljenja ledvične odpovedi. Seveda so med njimi razlike. Med hemodializo in hemodia-filtracijo potekajo procesi difuzije in konvekcije hitreje kot med peritonealno dializo, zato je čas posameznega zdrav-ljenja krajši. Peritonealno dializo mora bolnik izvajati vsakodnevno. Transplan-tacija omogoča najsvobodnejše življenje bolnika s končno ledvično odpovedjo. Spodnja tabela prikazuje nekatere razlike med posameznimi metodami.

Prevalenca bolnikov s končno odpovedjo ledvic na različnih oblikah nadomestnega zdravljenja v Sloveniji na dan 31. december v letih 1998–2008 (samo rezidenti); po-vzeto po letnem poročilu 2007–2008 slovenskega registra nadomestnega zdravljenja.

31. december Hemodializa Peritonealna dializa

Delujoča presajena ledvica Vsi

1998 957 121 201 12791999 1000 129 230 13592000 1051 117 267 14352001 1125 113 304 15422002 1131 110 343 15842003 1171 116 374 16612004 1202 119 415 17362005 1260 115 427 18022006 1271 103 461 18352007 1318 97 482 18972008 1343 105 519 1967Porast 1999 (število/%) 43/4,5 % 8/6,6 % 29/14,4 % 80/6,3 %Porast 2000 (število/%) 51/5,1 % -12/-9,3 % 37/16,1 % 76/5,6 %Porast 2001 (število/%) 74/7,0 % -4/-3,4 % 37/13,9 % 107/7,5 %Porast 2002 (število/%) 6/0,5 % -3/-2,7 % 39/12,8 % 42/2,7 %Porast 2003 (število/%) 40/3,5 % 6/5,5 % 31/9,0 % 77/4,9 %Porast 2004 (število/%) 31/2,6 % 3/2,6 % 41/11,0 % 75/4,9 %Porast 2005 (število/%) 58/4,8 % -4/-3,4 % 12/2,9 % 66/3,8 %Porast 2006 (število/%) 11/0,9 % -12/-10,5 % 34/8,0 % 33/1,8 %Porast 2007 (število/%) 47/3,7 % -6/-5,8 % 21/4,6 % 62/3,4 %Porast 2008 (število/%) 25/1,9 % 8/8,2 % 37/7,7 % 70/3,7 %


medicina

Literatura:1. Ponikvar R, Buturović-Ponikvar J. Dializno zdravljenje. Ljubljana: Klinični

oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Klinični center, 2004.2. http://www.nephro-slovenia.si3. Floege J, Johnson RJ, Feehally J. Comprehensive Clinical Nephrology, 4th

Edition. Philadelphia: Mosby Elsevier, 2011.

4. Brenner & Rector´s. The Kidney. 8th Edition. Philadelphia: Saunders Elsevier, 2008.

5. Daugirdas JT, Blake PG, Ing TS. Handbook of Dialysis. 4th Edition. Phila-delphia: Lippincott Williams & Wilkins, 2007.

Peritonealna dializa

Hemodializa/hemodiafil-tracija v dializnem centru

Hemofiltracija v dializnem centru

Hemodializa doma Transplantacija

Izmenjava snovi poteka preko:

Peritonealne membrane

Membrane hemodiali-zatorja (pri HDF visoko prepustna)

Membrane hemo-dializatorja (visoko prepustna)

Membrane hemodia-lizatorja

X

Mehanizem prenosa snovi:

Difuzija, kon-vekcija

Difuzija, konvekcija Konvekcija Difuzija, konvekcija X

Raztopina na drugi strani membrane:

Peritonealna raztopina

Dializna raztopina pri HD, dializna raztopina in ultra čista voda pri HDF

Je ni.Ultra čista voda po-trebna kot nadomest-na tekočina

Dializna raztopinaX

Antikoagulacija Ni potrebna Heparin ali nizkomoleku-larni heparin ali Na citrat (običajno le pri HD)

Heparin ali nizkomo-lekularni heparin

Heparin ali nizkomo-lekularni heparin

Ni potrebna

Dializo lahko izvaja doma

Da Ne Ne Da Ni potrebno

Dializo lahko izvaja ob želenem času

Da Ne Ne Da Ni potrebno

Lahko redno srečuje druge dializne bolni-ke v dializnem centru

Ne Da Da Ne Večinoma ne, vendar lahko, npr. ob kontro-lah v ambulanti.

Potrebuje opremo/oskrbo doma

Da Ne Ne Da Ne

Potreba po posebni dieti in omejitvi vnosa tekočin

Da, a veliko manj stroga.

Da Da Da Včasih dieta, omejitve tekočin ni.

Lahko sodeluje pri večini športov in ostalih aktivnostih

Da Da Da Da Da

Lahko v celoti izvaja dnevne aktivnosti (npr. šola, delo)

Da Včasih Včasih Da Da

Član družine/partner mora sodelovati pri zdravljenju

Včasih Ne Ne Da Ne

Lahko potuje? Da. Dostava materiala v večino počitniš-kih destinacij je enostavna.

Da. Pred potovanjem si mora v počitniški destina-ciji poiskati lokalni dializni center in urediti termine zdravljenja.

Da. Pred potovanjem si mora v počitniški destinaciji poiskati lokalni dializni center in urediti termine zdravljenja.

Da. Pred potovanjem si mora v počitniški destinaciji poiskati lokalni dializni center in urediti termine zdravljenja.

Da

Značilnosti posameznih metod nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi in primerjava med njimi.


medicina

Endodontija danes, včeraj, jutriVito VrbičBivši glavni urednik Isis prof. E. Gadžijev je 23. marca 2011 poslal vsem bolnišnicam in klinikam v Sloveniji v imenu uredništva vabilo oz. poziv, »da bi bilo koristno objaviti zapo-redje člankov z naslovom: Klinična medicina v Sloveniji: pre-teklost, sedanjost, prihodnost«. Ker doslej ni bilo odziva, je na zadnji decembrski seji uredništva glavni urednik prof. A. Ihan menil, da morda ni odgovorov zato, ker je zadeva preveč kompleksna in da bi bilo verjetno bolj primerno obravnavati samo eno bolezen ali kaj podobnega. Ob tem sem pomislil na možnost, da bi predstavil področje endodontije, katerega večina zdravstvenih delavcev ne pozna, tako kot sem pred časom predstavil v svojem zavodniku problematiko »belih in amalgamskih plomb«.Za uvod poglejmo, kaj, kako in s čim delajo specialisti endo-donti v UKCL in izven njega. Za informacijo se najprej obr-nimo na predsednico Sekcije za zobne bolezni in endodontijo SZD (sekcija), predstojnico istoimenske katedre MF in Centra UKCL prof. dr. Janjo Jan, dr. dent. med.

1. Kako bi na kratko opisali pomen in namen endodontije in delo specialista v njej?Endodontija je veja stomatologije, ki se najpogosteje ukvarja s preprečevanjem nastanka apikalnega parodontitisa ali pa z njegovim zdravljenjem, se pravi: endodonti izvajamo preventiv-ne ukrepe, da zobna pulpa ostane vitalna in zdrava, v primeru že poškodovane pulpe pa se borimo proti okužbi v koreninskem kanalu. Pri klasičnem ortogradnem endodontskem zdravljenju odstranimo preostalo okvarjeno pulpno tkivo, koreninske kanale razširimo, očistimo, zapolnemo in hermetično zapremo. Kadar je potreben pristop z zunanje strani korenine, se odlo-čimo za kirurško endodontijo. Z endodontskim zdravljenjem omogočimo ohranitev naravnih zob, ne da bi pri tem škodovali splošnemu zdravju pacienta. Pacient se tako ogne izdrtju zoba, ki lahko vodi do težav pri žvečenju, slabšemu estetskemu videzu ali pa potrebi za nadomeščanje s protetičnim nadomestkom ali implantatom.

2. Opišite razvoj endodontije pri nas v zadnjih desetih letih.Endodontija je veja, ki se izredno hitro razvija. Načini zdrav-ljenja, ki so bili uveljavljeni pred desetimi leti, so danes lahko že preteklost. Endodontija, enako kot ostala stomatologija, prehaja iz obdobja, ko je bila še empirična veda, v vedo, ki temelji na znanstvenih dognanjih, ki oblikujejo našo doktrino. Vedno bolj poudarjamo biološke osnove, ki usmerjajo naša zdravljenja. Nova znanja in metode, novi instrumenti in materiali so pripo-mogli, da endodontsko zdravljenje danes ni več dolgotrajno in neprijetno, ne za zobozdravnika, ne za pacienta, in kar je naj-pomembnejše, je tudi vedno bolj uspešno. Pacienti sami cenijo endodontijo in želijo ohraniti lastne zobe. Ob hitrem razvoju

Delo z endodontskim mikroskopom na spodnjem kočniku, kjer vidimo (na zrcalni sliki) tri vhode v koreninske kanale.


medicina

stroke je potrebno stalno izobraževanje, da lahko svojemu pacientu nudi-mo oskrbo po načelih dobre endodontske klinične prakse.

3. Od leta 1970 je potekala skupna specializacija za zobne bolezni, ustne bolezni in parodonto-logijo, od leta 2000 pa tečeta ločeni speciali-zaciji za zobne bolezni in endodontijo ter ustne bolezni in parodontologijo. Kako je naš sedanji program iz endodontije primerljiv z obstoječi-mi evropskimi programi? Kako je opredeljeno opravljanje endodontskih storitev med spe-cialisti in splošnimi zobozdravniki pri nas?V Sloveniji imamo od leta 2000 triletni podiplomski program speciali-zacije iz zobnih bolezni in endodontije. V Evropi je le pet podiplomskih programov iz endodontije, ki jih priznava Evropska endodontska zveza; naš je eden izmed njih, na kar smo lahko ponosni.Potrebe za endodontske storitve so zelo velike. Leta 2007 smo v sklopu programa specializacije ugotavljali pogostost endodontsko zdravljenih zob pri slovenski populaciji. Na izbranem vzorcu odraslih pacientov jih je kar 78 odstotkov imelo vsaj en zob z zaključenim endodontskim zdravljen-jem, 80 odstotkov pa vsaj en zob z apikalnim parodontitisom, ki potrebuje endodontsko zdravljenje. Rezultati so primerljivi z rezultati v ostalih evrop-skih državah. V prihodnosti pričakujemo naraščanje potreb po endodontiji, saj ljudje danes v starosti ohranijo več naravnih zob, tudi z bolj zapleteno patologijo. Pomembno pa je, da je endodontija narejena kakovostno. Ra-ziskave kažejo, da je primarno endodontsko zdravljenje uspešno že v okoli 95 odstotkih, ponovno zdravljenje, prisoten apikalni parodontitis, zapleti in predvsem nekakovostna endodontija pa lahko uspešnost značilno zmanjša-jo, pade lahko tudi močno pod 50 odstotkov.Zobozdravnik na primarni ravni precej svojega časa posveti endodont-skemu zdravljenju. Dodiplomski študij stomatologije na MF v Ljublja-ni, ki je v skladu s smernicami v Evropi, vsakega diplomanta dentalne medicine usposobi, da zna diagnosticirati in zdraviti običajna obolenja in poškodbe zobne pulpe in periapikalnih tkiv. Trudili se bomo, da tako tudi ostane. V primeru, da sta diagnostika oz. sama izvedba zdravljenja bolj zahtevni, pa pacienta napoti k specialistu za zobne bolezni in endodonti-jo. Pomembna je dobra komunikacija med osebnim zobozdravnikom in specialistom. Primeri, ki so indicirani za specialista, naj bi bili napoteni dovolj zgodaj, da ne pride do nepopravljivih iatrogenih okvar. Ker so potrebe po endodontskem zdravljenju na primarni ravni velike, zahteve pacientov visoke, osebni zobozdravniki paciente pogosto napotijo na sekundarno in terciarno raven. Vidna je huda zasičenost specialistov, še posebno teh na področju javnega zdravstva.

4. Katere aparature, pripomočke in ma-teriale uporabljate pri endodontskem delu na kliniki v zadnji desetih letih?Na Centru za zobne bolezni UKCL in Katedri za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa MF nam kljub finančnim težavam uspeva obdržati nivo tudi na področju sodobne opreme in materialov. Seve-da endodontije ni brez osušitvene opne. Poznana je že dolgo in je nujna za kakovostno endodontsko zdravljenje. Izboljša nam preglednost delovnega polja, izolira delovno področje in omogoča zaščito pacienta. Zahvala za

uspešnost endodontskega zdravljenja gre tudi napredku instrumenov in materialov. Že več kot petnajst let na kliniki uporabljamo elektronski določevalec delovne dolžine, ki tudi zmanjša število potrebnih rentgenskih slikanj. Leta 2000 smo na kliniki dobili prvi endodont-ski mikroskop, letos kupujemo še tretjega. Ne veliko za 11 zobozdravnikov, ki so redno zaposleni na stoma-tološki kliniki in se ukvarjajo s kliničnim, pedagoškim in raziskovalnim delom. Endodontski mikroskop ima neprecenljiv pomen v sodobni endodontiji. Z njim de-lamo bolj natančno, bolj varno, kar lahko vpliva na bolj zanesljiv uspeh zdravljenja. Delo je tudi bolj ergono-mično. Omogoča nam, da vidimo podrobnosti znotraj kanalskega sistema do 20-krat povečane in primerno osvetljene. Le z njim lahko odkrijemo vse kanale, ki, če jih ne zdravimo, povzročijo težave pacientu in neuspeh zdravljenja. Sliko lahko pokažemo tudi pacientu in jo uporabimo za dokumentacijo. Vzporedno z mikrosko-pom smo se opremili tudi z endodontskimi mikroki-rurškimi instrumenti. V zadnjih letih uporabljamo za širjenje in čiščenje koreninskih kanalov poleg jeklenih tudi instrumente iz nikelj-titanovih materialov in vrteče se instrumente. Omogočajo hitrejše in učinko-vitejše delo. Sodobne endodontije si tudi ne moremo predstavljati brez ultrazvoka, pri izdelavi dostopne preparacije, za vzpostavitev prehodnosti kanalov, odstranitev ovir, namestitev materialov, pri kirurški endodontiji, preparaciji koreninskega kanala in tudi za pasivno ultrazvočno irigacijo koreninskega prostora, ki omogoči bolj predvidljivo dezinfekcijo. Dnevno upo-rabljamo sodobne biokompatibilne materiale, kot na primer mineral trioksid agregat, ki je kljub višji ceni pri nekaterih vrstah zdravljenja material izbora. V tem letu na kliniki načrtujemo tudi nakup naprave za računal-niško tomografijo s stožčastim snopom. V endodonti-ji je potrebna, kadar nam periapikalne rentgenske slike ne zagotovijo dovolj podatkov za razpoznavo obolenja, načrtovanje posega ali spremljanje izida zdravljenja.

5. Endodontske storitve, tako kot os-tale zobozdravstvene, plačuje ZZZS po 30 let stari Zeleni knjigi. Kako to finančno ovrednotenje vpliva na izvajanje endodontskih storitev, ko je izvajanje le-teh v zadnjih desetih letih pridobilo precej novih dra-gih pripomočkov in materialov?Sodobne endodontske storitve žal niso primerno ovrednotene s točkami ZZZS. Marsikateri splošni zobozdravnik se zatorej tem storitvam izogiba. Spe-cialisti se zatekajo k doplačilom, ta bodo nujna tudi na terciarni ravni stomatološke klinike UKCL.


medicina

Danes so storitve s področja zobnih bolezni in endodontije še vedno vključene v skupni program, ki vključuje tudi storitve ustnih bolezni in parodontologije. Sistem ovrednotenja endo-dontskih storitev po Zeleni knjigi je zastarel. Storitve na pri-marni, sekundarni in terciarni ravni so enako ovrednotene. Zato se sedaj dogovarjamo, da vzpostavimo javno mrežo specialistov za zobne bolezni in endodontijo ter ustrezen način financiranja.

6. Kako vidite razvoj endodontije v bodočnosti in kateri ukrepi bi po vašem mnenju izboljšali endodont-sko oskrbo prebivalstva v RS?Pričakujemo lahko, da se bo endodontija z razvojem novih znanj v prihodnosti še naprej hitro razvijala. Za strokovno neoporečno diagnostiko, zdravljenje in oskrbo prebivalstva je potrebno, da zobozdravniki stalno izpopolnjujemo znanje, da je zadostna dostopnost prebivalstva do endodontskih storitev in primerno ovrednotenje teh storitev.

Poleg specialistov ustrezne katedre MF in Centra UKCL delajo sedaj pri nas še trije specialisti endodonti: mag. Nataša Jevnikar, dr. dent. med., Rok Jurič, dr. dent. med., in doc. dr. Igor Potoč-nik, dr. dent. med., katerim smo zastavili naslednja vprašanja o njihovem delu:1. Od kdaj in kje imate svojo zasebno endodontsko ambu-

lanto, v kakšnem odstotku delate samo endodontijo, ali imate koncesijo?

N. Jevnikar: Naša specialistična ordinacija se nahaja na Metelkovi ulici v Ljubljani, kjer v 98 odstotkih opravljamo samo endodontske posege. Vključeni smo tudi v sistem javnega zdravstva, kjer od leta 2003 izvajamo specialistični program samo v polovičnem obsegu.R. Jurič: Od leta 2007, Ljubljana, 75 odstotkov endodontija, koncesije nimam.

I. Potočnik: V samoplačniški zasebni specialistični ambulanti delujem od septembra 2005. V ambulanti opravljam izključ-no endodontska in mikrokirurška endodontska zdravljenja. Na željo napotnega zobozdravnika opravim tudi dograditev endodontsko zdravljenega zoba s kompozitnim zatičkom. S protetičnimi storitvami se ne ukvarjam.2. Kaj menite, da se je v zadnjih desetih letih v endodontiji

najbolj spremenilo oz. izboljšalo?N. Jevnikar: Popolnoma se je spremenil način obravnave pacienta. Zdaj pri svojem delu uporabljamo mikroskop, Ni-Ti strojne instrumente, za dezinfekcijo koreninskih kanalov pa uporabljamo različne sisteme za spiranje koreninskih kanalov.R. Jurič: Spremembe v endodontiji v Sloveniji pomenijo, da se je tudi pri nas začelo endodontsko zdravljenje izvajati na način, ki je v razvitem svetu že dolgo priznan.I. Potočnik: Primerno vrednotenje prvega zdravljenja na primar-ni ravni, priznanje zahtevnosti in primerno vrednotenje specialis-tičnega zdravljenja, vzpostavitev specialistične mreže v RS.Menim, da je do največje izboljšave prišlo na področju apikalne kirurgije. Uporaba operativnega mikroskopa je tradicionalno apikotomijo spremenila v mikrokiruški postopek. Izboljšali so se incizijski rezi, optična povečava in uporaba mikrokiruškega instrumentarija omogočata maloinvazivno dostopno osteotomijo, retrogradno kaviteto prepariram s pomočjo ultrazvočnega aparata z diamantno konico, za polnjene retrogradne kavitete smo opus-tili amalgam in ga nadomestili z biološko sprejemljivimi materiali (MTA). Uspešnost mikrokiruškega pristopa je – s 50- do 60-od-stotne uspešnosti tradicionalne metode – narasla na 90-odstotno.Na področju ortogradnega endodontskega zdravljenja je največja pridobitev uporaba operativnega mikroskopa, ki omogoča pred-vsem predvidljivejše zdravljenje kočnikov (odkrivanje četrtega kanala). Dodaten razvoj opažamo na področju strojnega širjenja (recipročno gibanje instrumentov, SAF), spiranja koreninskih

Kovinska sponka pritrjuje gumijasto opno na krono zoba, skozi katero je uveden endodontski inštrument.

Postopek nameščanja gumijaste opne na spodnji kočnik.


medicina

kanalov, odstranjevanja zalomljenih instrumentov (ultrazvok) in polnjenja koreninskih kanalov (termoplastična polnitev). Nov pogled na endodontsko zdravljenje prinaša tridimenzionalna tehnologija RTG-slikanja s koničnim snopom (CB CT).3. Katere od navedenih aparatur, pripomočkov oz. mate-

rialov (osušitvena opna, določevalec delovne dolžine, ustrezni ročni in vrteči se instrumenti, ultrazvok, sodobni biokompatibilni polnilni materiali) uporabljate pri svojem delu? Katere še?

N. Jevnikar: Poleg vseh naštetih, ki so v bistvu osnovni instru-mentarij specialista endodonta, je za specialistično obravnavo nujna uporaba mikroskopa, ki delovno polje poveča tudi do 20-krat. Možnost, da vidimo, nam omogoča, da tudi zdravimo tisto, kar je prostemu očesu nevidno. Kompleksno morfologijo, ki je značilna za večkoreninske zobe, je brez dobre vizualizacije zelo težko predvidljivo oskrbeti.Pri svojem delu rutinsko uporabljam tudi sistem SAF, kjer posebno oblikovan instrument tridimenzionalno pripravi kore-ninski kanal mehansko, sistem pa hkrati omogoča tudi kemično dezinfekcijo koreninskega kanala.Poleg drobnega inventarja, ki zajema različno dolge in obliko-vane ultrazvočne nastavke, bi izpostavila tudi sistem z negativ-nim tlakom za spiranje koreninskih kanalov.R. Jurič: Uporabljam vse navedene pripomočke in materiale.I. Potočnik: Pri delu uporabljam operativni mikroskop in vse zgoraj naštete instrumente, ki predstavljajo osnovo za specialistično delo. Poleg naštetega uporabljam instrumente

z recipročnim gibanjem za čiščenje in obliko-vanje kanalov in tehnologijo za termoplastično polnitev koreninskih kanalov.4. Ali opravljate tudi manjše kirurške posege in katere?N. Jevnikar: Da. Odgrnitev režnja pri perfora-cijah ali resorptivnih spremembah korenine in apikotomija.R. Jurič: Opravljam posege s področja endo-dontske kirurgije.I. Potočnik: Opravljam vse posege s področja endodontske kirurgije, ki predstavlja pomem-ben delež dejavnosti naše ordinacije. Posege opravljamo po načelih mikrokiruškega pristopa, za katere smo se dodatno usposabljali v Švici in ZDA. Veseli me, da število napotitev na apiktomije z mikrokiruškim pristopom v našo ordinacijo narašča. Naša želja je, da bi mikroki-rurška dejavnost v prihodnosti predstavljala vse večji delež naše dejavnosti.5. Približno koliko minut porabite za kom-pletno endodontsko obdelavo in polnjenje 1-, 2- ali 3-koreninskega zoba in kakšno je vaše

finančno ovrednotenje teh storitev?N. Jevnikar: Za prvo pripravo večkoreninskega zoba z zahtev-no morfologijo koreninskih kanalov potrebujem dve uri in pol. Pri revizijah oz. pri ponovnem zdravljenju pa je čas bistveno daljši, saj je odvisen od tega, kako hitro uspem odstraniti polni-tev in zagotoviti prehodnost kanalov.R. Jurič: Endodontsko zdravljenje je običajno končano v dveh ali treh sejah, izjemoma tudi v eni.I. Potočnik: Porabljeni čas se močno razlikuje od predoperativ-nega statusa zoba. Pri rutinskih primerih za endodontsko zdrav-ljenje kočnika porabim cca eno uro. Pri ponovnih zdravljenjih kočnikov s kompleksno anatomijo pa od 2 do 3 ure. Iz opisanih razlogov se cena zdravljenja razlikuje sorazmerno s predvideno zahtevnostjo zdravljenja. Za kočnik znaša od 570 do 740 EUR.6. Kateri ukrepi bi po vašem mnenju izboljšali endodontsko

oskrbo prebivalstva v RS?N. Jevnikar: Postavitev mreže specialistov v Sloveniji, pri-dobitev več specialističnih programov s strani ZZZS, boljše sodelovanje z napotnimi zobozdravniki, upoštevanje dejstva, da imajo večkoreninski zobje kompleksno morfologijo koreninskih kanalov, zato naj take zobe pripravljajo tisti, ki so za to oprem-ljeni in usposobljeni, saj je primarno zdravljenje bistveno bolj uspešno od ponovnega zdravljenja.R. Jurič: Primerno vrednotenje prvega zdravljenja na primarni ravni, priznanje zahtevnosti in primerno vrednotenje specialis-tičnega zdravljenja, vzpostavitev specialistične mreže v RS.

Različni endodontski instrumenti za vzpostavitev prehodnosti ter širjenje kanalov. Številke na ročajih pomenijo premer konice inštrumenta v stotinkah milimetra. Za primerjavo velikosti služi rezilo skalpela.


medicina

I. Potočnik: Največjo oviro predstavlja cena, ki jo za endo-dontsko zdravljenje ZZZS plačuje splošnim zobozdravnikom (specialistična endodontska storitev s strani ZZZS sploh ni ovrednotena), kar zobozdravnikom poleg onemogočanja inves-ticije v sodobno opremo določa tudi nezadostni časovni okvir zdravljenja. Cena, ki jo ZZZS plača za endodontsko zdrav-ljenje, v moji ordinaciji ne pokriva niti materialnih stroškov (igle za strojno širjenje, termoplastična polnitev, amortizacija opreme). Rezultat je, da se zobozdravniki hitreje odločijo za iz-puljenje zoba in nadomestitev zoba z mostičkom, kar za ZZZS pomeni povečanje stroškov. Torej nerealna cena endodontije ne pomeni prihranka v zdravstveni blagajni, ampak ravno obratno.Menim, da bi realna cena endodontskega zdravljenja ob hkratnem neplačevanju strokovno nekorektnega zdravljenja (to je preverljivo na osnovi RTG-slike) pomenila tako povečanje kakovosti oskrbe kot prihranek v zdravstveni blagajni.Dolgoročno (ob ustreznem povečanju mreže specialistov endodontije) bi povečano kakovost zdravljenja pomenilo tudi povečanje števila napotitev težjih primerov na specialistično zdravljenje. Endodontsko zdravljenje vseh kočnikov po klasifika-ciji o ugotovitvi težavnosti zdravljenja avtomatsko pomeni visoko stopnjo zahtevnosti, predvsem zaradi slabih možnosti odkrivanja četrtega kanala pri zgornjih in spodnjih kočnikih. Endodontsko zdravljenje kočnikov že v izhodišču zahteva uporabo dodatne tehnologije, predvsem optične povečave, zato v razvitih državah večino zdravljenj kočnikov opravijo specialisti endodonti oz. zobozdravniki, ki imajo potrebno opremo, znanje in izkušnje.Iz odgovorov izhaja, da specialisti v visokem odstotku opravljajo le endodontijo, da imajo vsi ustrezno sodobno opremo, vključno z mikroskopom. Iz odgovorov predsednice sekcije in treh vprašanih endodontov na zadnje vprašanje izhaja, da danes obstoja široka paleta problemov, katere bo morala sekcija rešiti z zavarovalnico

in ustreznimi zdravstvenimi institucijami, da bi lahko sedaj še maloštevilni specialisti čim več svoje energije posvetili reševanju težjih endodontskih primerov.O sedanji zgoraj navedeni opremljenosti splošnih zobnih ambulant v Sloveniji nimamo nobenih podatkov. Glede na prejšnje stanje lahko le sklepamo, da imajo (beri: da si lahko nabavijo) sodobne polnilne materiale, tudi ustrezne ročne instrumente, verjetno pa manj vrtečih se instru-mentov iz specialnih jekel, ki zahtevajo, tako kot svedri, posebna nasadišča, da jih v vrtečem stanju vnašamo v korenino. Za zgoraj navedene, kakor tudi za ostale aparature in pripomočke, pa bi rabili natančno analizo, ki jo bo, upajmo, v bodočnosti izvedla sekcija.

Sekcija za zobne bolez-ni in endodontijo SZDČe na kratko pogledamo njeno delovanje, ugotovi-mo, da je zelo aktivna. Med drugim organizira vsaki

dve leti simpozij, ki je namenjen specialistom in splošnim zobo-zdravnikom. Posebno uspešen je bil lanski simpozij (april 2011). V programu so prevladovale endodontske teme. Pri izbiri le-teh in njihovih predavateljev so imeli organizatorji srečno roko, tako pri pridobitvi dolgoletnega predsednika Evropske endodontske zveze prof. G. Bergenholtza (Göteborg) ter drugih treh vabljenih, kakor tudi naših 15 predavateljev, med katerimi so nastopili tudi zgoraj navedeni trije specialisti endodonti, ki so se v svoji zasebni praksi posvetili izključno endodontskemu delu. Razen kirurških so preostale endodontske teme smiselno dopolnjevale druga področja endodontije in so nudile številnim udeležencem (bilo jih je 600, torej polovica vseh slovenskih zobozdravnikov) poleg teoretične-ga tudi prepotrebno praktično znanje o sodobnih problemih in prijemih v endodontiji. S tem uspelim simpozijem sekcija uspešno izpolnjuje zadano nalogo o promociji endodontije v slovenskem prostoru. Nadalje se sekcija dogovarja z evropsko endodontsko zvezo za organizacijo evropskega kongresa v Ljubljani, kar bo še ena promocija te stroke med zobozdravniki v Sloveniji.Doslej smo si na kratko ogledali, kaj in kako danes delajo endo-donti v UKCL in izven njega, njihove trenutne težave ter želje za prihodnost, in omenili dejavnost sekcije. Če pa le upoštevamo uvodoma omenjeni poziv prof. Gadžijeva o preteklosti, sedan-josti in prihodnosti, pa čeprav smo predstavitev drugače usmerili, dodajmo še nekaj o preteklosti oz. začetkih endodontije pri nas.

Ustanovitev katedre in klinič-nega oddelka za zobne bolez-ni in endodontijo pri nasOb ustanovitvi Stomatološke fakultete oz. Odseka za stomatolo-gijo MF in zgraditvi klinike je šest kateder oz. kliničnih oddelkov (otroško zobozdravstvo, ortodontija, zobne bolezni, ustne bolezni

a b c

a) Stojni kanalski instrument (z zaobljeno konico, ki se giblje v vertikalni smeri) v zavitem koreninskem kanalu.

b) in c) Večja povečava instrumenta.


medicina

in parodontopatije, stomatološka protetika in čeljustna kirurgija) vodilo šest profesorjev, ki so ob prof. J. Rantu in prof. F. Čeleš-niku razvijali svoje stroke. Vsi so najprej končali medicino, nato pa po krajšem ali daljšem času službovanja specializirali stoma-tologijo, večinoma na dunajski, graški, pa tudi na praški kliniki. Zobne bolezni (kamor spada plombiranje zob in endodontija) je prevzel odličen strokovnjak prof. A. Logar, pokončen mož, ki je učil in dobro naučil plombirati številne generacije stomatologov in kmalu postavil stroko na evropsko raven. Kakor je bil na eni strani mojster v plombiranju, pa ni maral endodontije. Zato je za predavanja iz endodontije pridobil parodontologa prof. L. Brenčiča, vaje in oskrbo pacientov pa smo opravljali na oddelku za zobne bolezni, kateremu sem se pridružil leta 1961, potem ko sem tri leta sodeloval pri pouku kot demonstrator.

Začetki endodontskega zdrav-ljenja v svetu in pri nasEndodontija se je razvila v moderni obliki pred 2. svetovno voj-no v ZDA kot posebna panoga dentalne medicine s samostojno specializacijo in medicinskim konceptom zdravljenja obolenj zobne pulpe. Žal pa ta koncept v omenjenem času ni prevlado-val v Evropi, posebno ne v naših krajih oz. v Srednji in Vzhodni Evropi, kjer je bil v uporabi koncept konzervativne dunajske šole, ki pa ni bil v skladu s sodobnimi medicinskimi koncepti. Ta koncept zdravljenja se je nato v Evropi posodobil najprej v Angliji in Skandinaviji, pa tudi na naši kliniki in pri pouku je bila po letu 1960 uvedena sodobna diagnostika pulpnih obolenj (upoštevajoč pato-histološko sliko) in ustrezno sodobno kli-nično zdravljenje po vrnitvi prof. Č. Ravnika z izpopolnjevanja na norveškem inštitutu za zobne raziskave. Temu je pri nas pozneje sledilo uvajanje sodobnih polnilnih materialov, zatem pa tudi najsodobnejših vrtečih kanalskih inštrumentov (iz

specialnih elastičnih jekel), ki sledijo tudi močno zavitemu poteku korenine in ki dopolnjujejo delo z ročnimi instrumen-ti. Poleg navedenega sedanji sodobni endodontski način zdravljenja zahte-va še druge zgoraj opisane aparature in pripomočke, ki so se postopoma uvajali v naše klinično delo, dokler se niso okrog leta 2000 izpopolnili z uporabo mikro-skopa.

Razlika med evropsko in ame-riško endodontsko doktrinoMoje prvo srečanje s specialisti endodonti je bilo v letih 1966 in 67 v Bostonu, ZDA, v času podiplomskega študija za izobraže-vanje raziskovalnega in pedagoškega kadra na Forsyth Dental Centru (FDC), ki je bil s svojo veliko kliniko in številnimi novimi raziskovalnimi laboratoriji – tako na primer za analitsko kemijo, biokemijo, biomineralizacijo, molekularno genetiko, imunologijo, parodontologijo, oralno biologijo, kariogenost hrane, klinične raziskave, elektronsko mikroskopijo, biostatistiko in druge, ki uvrščajo FDC kot največjo nevladno dentalno razis-kovalno institucijo na svetu. FDC je zaradi tega tudi pridružena raziskovalna baza harvardske fakultete dentalne medicine – Harvard School of Dental Medicine (HSDM), ki je takrat stara sto let pokala po šivih (imela je le eno klinično vajalnico z 18 delovnimi mesti (stoli) – le toliko dodiplomskih študentov se je lahko vsako leto vpisalo in tudi končalo). Zaradi pomanjkanja prostora jim je FDC nudil klinične prostore za celotno izvedbo specializacije iz endodontije in ortodontije (del kliničnih prosto-rov pa je tudi zasedala najstarejša ameriška šola za zobne higie-nike). Čeprav sem sam sodeloval pri raziskavah mikroelementov v zobni sklenini s poudarkom na delovanju fluora (preventiva kariesa), sem glede na mojo dejavnost v Ljubljani lahko en dan v tednu sodeloval pri kliničnem delu in seminarjih iz endodontije. Oboje je vodil dr. A. Krakow, odličen praktik, takrat še inštruktor, pozneje pa profesor endodontije na HSDM. V tem kliničnem letniku je bilo 17 zobozdravnic in zobozdravnikov iz evropskih držav (Anglija, Irska, Francija, Nemčija, Švica, Danska) nadalje iz Japonske, Filipinov, Tajske in ZDA.Poleg praktičnega je bil v tej skupini zanimiv tudi seminar-ski način dela, ko smo o vsakem končanem endodontskem primeru poročali s projekcijami RTG-posnetkov in komentirali način dela in dosežene rezultate ter iz razprave z učitelji še kaj izvedeli. Na podobnih razgovorih smo tudi primerjali domačo endodontsko doktrino z ameriško. Pri tem sva se najbolje od-rezala s kolegom s züriške klinike. Pri našem delu so negativno ocenili naš takratni polnilni material (navadni dentalni cement z dodatkom jodoforma – to je porozna zmes, ne pa nepropustni polnilni material, ki tesni in ne prepušča snovi in ionov iz ustne votline v periapikalno tkivo, kjer tudi jodoform ni dobrodošel) in premalo učinkovito izpiranje (posebno inficiranega) korenin-skega kanala med instrumentiranjem.

Poglejmo, v čem so bile v tistem času razlike med obema doktrinama• Osnovna razlika je bila v tem, da so v ZDA opravljali

endodontijo po utečenem postopku specialisti (ki navadno niso napravili niti končne plombe čez polnjen zob, ampak so pacienta vrnili k napotnem zobozdravniku) in da so sami opravili vse kirurške posege v zvezi z endodontijo.Kanalski instrument v kanalu in

zavitem apeksu izdrtega zoba.


medicina

• Pri praktičnem delu pa so bile razlike naslednje (pri tem bom na kratko opisal, kako je v tistem času potekala endo-dontska obravnava zob na omenjeni instituciji):

• Učinkovito mehansko in kemično čiščenje korenin-skega kanala posebno pri odstranjevanju infekta. Zob se na široko odpre, na kar se koreninski kanal z ustreznimi iglami učinkovito širi. Kemična sredstva topijo hkrati organsko in anorgansko substanco v steni zoba, ki je nato manj odporna na struganje s pilicami. Med me-hanskim širjenjem kanal izmenoma pogosto izpirajo s tekočino (z iglo in injekcijsko brizgo), tako da ga v polurni seji izperejo do dvajsetkrat in s tem dosežejo čist in razširjen kanal.

• Nadaljnja razlika je bila tudi v tem, da niso vmes med sejami aplicirali v inficiran kanal raznih vložkov, past ali antibiotikov (kar so zavračali), ampak so uporabili le kalcijev hidroksid.

• Določanje delovne dolžine koreninskega kanala z več RTG-posnetki: Dolžino koreninskega kanala so pred njegovo obdelavo do-ločili po orientacijskem RTG-posnetku in na koncu preverili s posnetkom zoba z vstavljenim kanalskim instrumentom. Če je manjkalo do apeksa manj od dva milimetra, se ga je skušalo doseči z nadaljnjim poglabljanjem, če pa več od dveh milimetrov, pa so po poglabljanju ponovno preverili dolžino z RTG. Tako je bilo navadno narejenih več RTG-posnetkov. Slikal in razvijal (4 minute) je vsak sam, kot je tam navada. Kako prav bi že takrat prišla današnja naprava, ki z zvočnim signalom opozori, ko se nahaja igla v bližini apeksa, saj bi odpadli vsi vmesni RTG-posnetki.

• Nadaljnja razlika oz. posebnost pri delu je bila samo enkratna uporaba kanal-skih instrumentov, nakar so jih zavrgli (ker je bila njihova cena glede na ceno storitve zanemarljiva), čeprav to niso bili instrumenti za enkratno uporabo, ampak za večkratno (odlične kakovosti iz specialnih jekel, kot je bilo že omenjeno). Pri nas (kakor tudi v večini drugih držav) smo jih uporabljali, dokler se niso močno zvili ali pa odlomili. (Mlajšim kolegom se bo to morda zdelo čudno, ker ne vedo, česa vse nam je takrat primanjkovalo, ker pač »ni bilo deviz za uvoz«). To odme-tavanje je bilo vseeno težko gledati, tako da je moj šef (razumevajoč in razgledan Norvežan, tudi predsednik International Association for Dental Research) uredil (s pripombo, da tudi v Oslu niso metali proč igel po enkratni uporabi), da so mi sestre te igle sterilizirale in spravile. Do mojega odhoda se jih je nabralo za okrog

štiri kilograme, vendar je žal večina zaradi teže in težav pri prevozu ostala v Bostonu.

S tem krajšim sprehodom po Bostonu tistega časa se na koncu povrnimo v sedanje razmere pri nas. V zvezi z delom specialista endodonta, katere smo predstavili v tem prispevku, menim, da mora biti ta natančen, potrpežljiv, vztrajen, predvsem pa spreten in ročen. Na že omenjenem lanskem endodontskem simpoziju jim je predsednik evropske endodontska zveze položil na srce: »vzemite si čas za pacienta« in »za eno obravnavo standardnega kliničnega primera lahko v eni seji zadostuje že pol ure, pri težjih pa lahko čiščenje in oskrba kanala traja tri ure ali več«.Ne dolgo tega sem bil sam endodontski pacient. Poseg na spod-njem kočniku (dve korenini in trije kanali) pri še neinficirani pulpi je trajal dve uri (tri seje po dobre pol ure). Način dela, metode in materiali so bili približno za 70 odstotkov drugačni od tistih, ko sem pred 13 leti zaradi upokojitve zapustil kliniko. V istem času je imela podoben poseg tudi moja hčerka (spodnji kočnik, zakrivljene korenine, trije oz. štirje kanali), neinficirana pulpa, ekstirpacija, širjenje in polnitev v isti seji. Poseg sem spremljal v neposredni bližini. Prvi del je trajal nepretrgoma eno uro in pol (vmes ni smela zapreti ust), nato presledek za RTG-posnetek in potem še pol ure nadaljnjega poglabljanja kanala, skupaj dve uri in pet minut dela. Uboga hčerka! Še bolj pa njena endodontka. Ali ne?SlikePriprava: doc. dr. Aleš Fidler, dr. dent. med., spec. endodont, in dr. Boris Simončič, dr. dent. med., spec. parodontolog Izbira: Vito Vrbič Oblikovanje: Andrej Schulz in Vito Vrbič

Zrcalna slika polnjenih koreninskih kanalov spodnjega kočnika.


medicina

Sedmi mednarodni ortodontski simpozijElizabeta ZaletelNa Dunaju je 9. in 10. decembra 2011 potekal Sedmi medna-rodni ortodontski simpozij z naslovom »Face (phase) driven decision making«. V zadnjem času se pri ortodontskem načrtovanju in zdravljenju poudarja pomen videza mehkih tkiv, zato je slednje nujno upoštevati tako pri načrtovanju kot tudi pri poteku zdravljenja. Končni rezultat zdravljenja naj bo harmoničen obraz s pravilno oblikovanima zobnima lokoma, optimalno okluzijo, zdravimi obzobnimi tkivi in lepimi zobmi.Preko zgodovinskega pregleda različnih paradigm nas je popeljal prvi predavatelj doc. dr. Franz Weiland. V Anglovem obdobju je bilo zdravljenje usmerjeno v poravnavo zob, večino-ma brez odstranjevanja zob, saj je prevladovalo mnenje, da bodo po terapiji preoblikovana trda tkiva – kosti in zobje, zagotovili ustrezno prilagoditev mehkih tkiv. S pojavom recidivov se je pokazalo, da omenjena trditev ne drži in sledila so obdobja, ko se je odstotek odstranjevanj zob bistveno povečal, z razvojem novejših tehnologij pa se je ponovno močno zmanjšal.Vprašanja za današnji čas so naslednja:• ali zdraviti eno- ali dvofazno in kdaj,• kako zgodnje zdravljenje nepravilnosti R II vpliva na este-

tiko,• kakšen je vpliv odstranitve zob na videz obraza in na funkci-

jo ter• ali dvofazno zdravljenje zagotavlja večjo stabilnost rezultata.

Danes vemo, da je dvofazno zdravljenje naporno tako za zdrav-nika kot pacienta, da ni velikih razlik v rezultatu, zdravljenje je dražje, pa vendar je odločitev v rokah zdravnika, ki preceni, kdaj korist dvofaznega zdravljenja prevlada. Kadar zdravimo dvofazno, je cilj vseh ukrepov usmerjen v to, da z relativno preprosto in kratko fazo zmanjšamo nevarnost poškodb zob, ugodno vplivamo na samozavest in zadovoljstvo in pacientu izboljšamo kakovost življenja. O dvofaznem zdravljenju se torej vedno odločamo individualno, v korist pacienta. Prvi fazi sledi obdobje premora, nato krajša druga faza. Kadar se odločamo za odstranjevanje zob, mehaniko premikov zob in čeljustnic nad-zorujemo tako, da ob koncu zdravljenja zagotovimo ustrezno širino zobnega loka in nasmeha ter ustrezno podprtost ustnic. Ob slednjem moramo upoštevati še četrto dimenzijo – čas.S starostjo se namreč zobna loka skrajšujeta, ožita, pojavi se po-manjkanje prostora s posledičnimi zasuki in nagibi zob. Stopnje premikov se z leti sicer upočasnijo, vendar se nikoli ne ustavijo popolnoma. Kadar je prisotna normalna okluzija, le-ta ostane kljub starostnim spremembam, medtem ko se nepravilnost R II in nepravilnost R III z leti poslabšujeta. Stabilnost rezultata se pri obeh načinih zdravljenja ne razlikuje. Tudi ni dokazana povezava

med zmanjšanimi težavami v čeljustnem sklepu in ortodontskim dvofaznim zdravljenjem. Bistvene spremembe, ki so se zgodile v zadnjem stoletju, so na področju diagnostike, tehnike in tehno-logije, uporabe sodobnih materialov, biomehanike, razširila se je tudi možnost interdisciplinarnega zdravljenja. Vse omenjeno moramo uporabiti v korist čim bolj uspešnega zdravljenja.Dr. Eva Czochrowska se je osredotočila na problem avtotransp-lantacij ličnikov in tretjih kočnikov, predstavila je tudi natančen protokol. Indikacije za poseg so: aplazija drugega ličnika v spodnji čeljustnici pri nepravilnostih R II in povečani globini griza, poškodba sekalcev z izbitjem zoba ali kasnejša izguba po poškodbi zaradi ankiloze ali resorpcije korenine, oligodontija. Najpogosteje presajajo zgornje tretje kočnike in spodnje druge ličnike. Pri otro-cih imamo namreč omejene možnosti protetične oskrbe, hkrati pa želimo z ukrepi zagotoviti zadostno količino kosti za kasnejšo pro-tetično rehabilitacijo. Najugodnejše obdobje za avtotransplantacijo je v fazi, ko je korenina izgrajena med polovico in tremi četrtinami, s široko odprtim apikalnim foramnom. V tem obdobju so običajno otroci tudi prvič pregledani pri ortodontu.Odstranitev avtotransplantata mora biti opravljena povsem netravmatsko, z nepoškodovanim foliklom v vnaprej pripravljeno mesto na alveolarnem grebenu. Rano nato skrbno zašijejo in med sledenjem in ocenjevanjem uspešnosti opazujejo tri spremembe: obliteracija pulpe, izraščanje zoba in rast korenine. Predavateljica je predstavila tudi t.i. transalveolarno avtotransplantacijo. Slednje se lotijo, kadar je položaj zoba do okolice tako neugoden, da bi vsak drugačen mehanizem premika ogrozil zdravje nepravilno ležečega zoba ali sosednje. Tretji kočniki za avtotransplantacijo morajo imeti naslednje lastnosti: eno korenino, ustrezno ozko krono in ustrezno širok apikalni foramen. Kadar nadomeščajo zgornji stranski sekalec s spodnjim ličnikom, zob zasukajo za 90 º. Kontrolirajo mesec dni po presaditvi in po šestih mesecih. Zoba ne obremenijo hitreje kot v šestih mesecih, čas od presadit-ve do obremenitve je odvisen od stanja pulpe, prisotne oblitera-cije in spremembe dolžine korenine. Včasih uvrščanje v zobni lok odložijo tudi do dve leti. Končni rezultat, ki ga pri nadomeščanju sekalcev opredeljujejo širina incizalnega roba, nivo in oblika gin-givalnega roba ter barva, je vedno boljši pri zobeh, kjer presaditvi sledi tudi ortodontsko uvrščanje.Prof. dr. Joseph Bouserhal je v svojem predavanju poudaril pomen individualno načrtovanega zdravljenja, ki ga pričnemo z ustrezno diagnostiko (analiza fotografije, nasmeha, analiza med govorom), s katero določimo profilni tip in vzorec rasti. Za zdravljenje pri otrocih velja, da z določenimi ukrepi (npr. odstranitvijo zob) lahko delno spremenimo smer rasti čeljusti. Med terapijo je potrebno odziv spodnje čeljustnice skrbno spremljati, hkrati pa moramo vedno zagotoviti ustrezno sidrenje


medicina

in vertikalno kontrolo. Slednje zagotavljamo z uporabo transpa-latinalnega loka ali z mini vijaki.O svojih izkušnjah in prednostih zdravljenja v obdobju meša-nega zobovja nas je seznanil dr. Marco Rosa. Čeprav ponekod velja dvofazno zdravljenje za t.i. »overtreatment«, zanj veljajo naslednje prednosti:• z aparatom delujemo le na mlečnih zobeh, s čimer prepre-

čimo nastanek iartogenih poškodb mehkih in trdih zobnih tkiv,

• skrajšamo trajanje druge faze zdravljenja in s tem tveganja za nastanek stranskih učinkov,

• omogočimo spontani premik prvih stalnih kočnikov v pravi-len položaj brez delovanja sile nanje, novi položaj je stabilen. Ukrepi v mešanem zobovju so t.i. interceptivni, kot npr. širjenje zgornjega zobnega loka v primerih križnih grizov, brušenje mezialnih ploskev mlečnih podočnikov pri tesnem stanju, serijske ekstrakcije pri obsežnem pomanjkanju prostora in skeletnem odprtem grizu. Prvi fazi ukrepov sledi premor vse do dokončne izrasti stalnih zob, ko se odločamo, na kakšen način nadaljujemo zdravljenje, če je to potrebno.

Prof. dr. Juan Carlos Perez Varela je predstavil zdravljenja nepravilnosti R III pri odraslih pacientih, kjer je bila skeletna nepravilnost tako obsežna, da bi zahtevala ortognati kirurški poseg (Wittsova vrednost večja od - 7 mm, skeletni odprti

griz). Prikazal je faze nivelacije, urejevanje okluzije in funkcije, obrazno estetiko in estetiko nasmeha, stabilnost rezultatov, parodontalno zdravje in pacientovo zadovoljstvo ob končanem zdravljenju. Predavatelj je pri pacientih, ki imajo tako obsežno skeletno nepravilnost, da so kandidati za ortognati poseg, pa se zanj ne odločijo, svetoval dentalno prikritje nepravilnosti ob sočasni uporabi protrakcijske maske. Ob tem je potrebno izvesti kirurško širitev zgornje čeljustnice. Omenjeni poseg izvede z uporabo RME ali palatinalnim distraktorjem. Zavedati se mo-ramo, da pri odraslih pacientih z ekstrakcijami in ortodontsko terapijo povzročimo le dentalne spremembe, s sočasno upora-bo protrakcijske maske in SARPE pa so le-te tudi na nivoju dentoalveornega kompleksa. Za zmanjšanje obsega dentalnih premikov in povečanje skeletnih učinkov elastik R III preda-vatelj svetuje namestitev mini ploščic v področju podočnikov v spodnji in v TKS v zgornji čeljustnici. Z naštetim se izognemo tudi posteriorni rotaciji spodnje čeljustnice, ki je problematična pri skeletnem odprtem grizu.Prof. dr. Anne Marie Kuijpers Jagtman je podala zanimiv pregled vseh najsodobnejših preiskovalnih metod. Danes so standard pri diagnostiki in načrtovanju ortopanski posnetek, lokalni rentgenski posnetki, stranski telerentgenogram in v primeru izrazitejše asimetrije tudi PA-projekcija. Vse omenje-no nadomesti CBCT, ki daje podatke v vseh treh dimenzijah in ga uporabljajo pri načrtovanju ortodontskega zdravljenja v


medicina

Zdravljenje nepravilnosti R II/1 (slika 1, 2 in 3). V prvi fazi je bil aparat ekstra-oralni vratni teg, nato delni nesnemni ortodontski aparat. Rezultat zdravljenja prve faze prikazujejo slike 4, 5 in 6. Sledilo je zdravljenje z nesnemnim aparatom, končne fotografije (7 in 8) so rezultat po dveh letih retencije.

1

4

7

2

5

8

3

6

primerih prirojenih nepravilnosti ali pri motnjah v izraščanju posameznih zob. Zavedati se moramo, da je doza, ki jo prejme pacient, v primerjavi s standardnimi rentgenskimi slikanji večja, zato se je pri impaktiranih zobeh smiselno omejiti le na priza-deto področje. Slabost CBCT je torej relativno visoka doza, ki jo prejme pacient, podatki niso fotorealistični, prihaja pa tudi do popačenja na nivoju mehkih tkiv. Zadnjima dvema pomanj-kljivostma se izognemo z uporabo laserja ali 3D-stereofotogra-metrije. Danes tehnologija omogoča združitev podatkov o trdih tkivih, dobljenih iz CBCT-posnetka, podatkov za mehka tkiva, pridobljenih s stereofotometrijo, in podatkov iz digitalnega

modela, ki ga naredimo z laserjem. Pri pacientih s prirojenimi nepravilnostmi lahko tako spremljajo rast in razvoj, ugotavljajo, katera čeljustnica zaostaja glede na standardne vrednosti, in tako laže načrtujejo zdravljenje.Najsodobnejše pristope s področja ortognate kirurgije je predstavil prof. dr. Mirco Raffaini. Iz bogate dokumentacije je predstavil primere pacientov, ki jih je obravnaval na zanj znači-len celostni način – rezultati so bili res neverjetni. Letošnja pre-davanja so bila okrnjena zaradi tragične nesreče prof. Baccettija konec novembra v Pragi. Organizatorji so počastili njegov spomin s kratkim programom ob koncu prvega dne predavanj.

Mednarodni tečaj iz 3D-brahiterapije na Onkološkem inštitutu LjubljanaPrimož Petrič, Alja LongoOddelek za brahiterapijo Onkološkega inštituta Ljubljana je 15. in 16. decembra 2011 v sodelovanju z Univerzitetno bolnišnico Aarhus (Danska) in podjetjem Varian medical systems organiziral tečaj iz 3D-brahiterapije raka maternič-nega vratu. Šlo je za drugo tovrstno prireditev. Organizacija in izvedba prve je marca 2011 pripadla Univerzitetni bolniš-nici Aarhus. Tokratnega tečaja se je udeležilo triindvajset izkušenih radioterapevtov in radiofizikov iz Velike Britanije, Avstrije, Belgije, Azerbajdžana, Estonije in Turčije.Brahiterapija ali »notranje ob-sevanje« je intervencijska radio-onkološka tehnika, ki temelji na vstavitvi intrakavitarnih in intersticijskih aplikatorjev v nož-nico, maternično votlino in okolna tkiva v anesteziji. Njena temeljna značilnost je strm padec doze z oddaljenostjo od vira sevanja. Ob računalniško vodenem polnjenju aplikatorjev z virom ionizirajočega sevanja ta značilnost omogoča ugodno tkivno porazdelitev doze. Brahiterapija igra osrednjo vlogo v zdravljenju lokalno napredova-lega raka materničnega vratu. Pri bolnicah z operabilnimi tumorji in internističnimi kontraindikacijami za operacijo pa ta pristop pred-stavlja enakovredno alternativo kirurgiji.

3D konformna radioterapija in intenziteto modulirajoča radio-terapija (IMRT) sta danes splošno sprejeti metodi zunanjega obsevanja (teleradioterapije) ginekoloških tumorjev. Brahiterapija pa v večini onkoloških centrov še vedno temelji na 2D-pristopu, ki uporablja sistem točk, opredeljenih na rentgenogramih mede-nice. Kljub bogatim izkušnjam, pridobljenim z 2D-metodo, pa obstaja strokovno soglasje, da je učinke obsevanja bolj utemeljeno povezovati z dozami v tkivnih volumnih kot v točkah. Poleg tega je ob odsotnosti prostorske informacije o legi tumorja in zdravih

A

Tumor

Predpisanadoza

B

Tumor

Predpisanadoza

Intersticijske igle

Intersticijske igleIntrakavitarna

sondaIntrakavitarna sonda

A

Tumor

Predpisanadoza

B

Tumor

Predpisanadoza

B

Tumor

Predpisanadoza

Intersticijske igle

Intersticijske igleIntrakavitarna

sondaIntrakavitarna sonda

Optimizacija porazdelitve doze pri brahiterapiji raka materničnega vratu. (A) Hipotetični brahiterapevtski plan, kakršnega bi dosegli s konvencionalno 2D-metodo načrtovanja, projiciran na magnetnoresonančne slike male medenice. Predpisana doza nepopolno ob-daja tumor, obenem pa sega v sečni mehur in debelo črevo (rumeno). (B) 3D optimiziran plan. Prostorsko in časovno krmiljenje radioaktivnega vira, upoštevaje bolničine pato-anatomske razmere, omogoča dobro pokritje tarčnega volumna s predpisano dozo, ki ne sega več v sečni mehur in črevo. V primerjavi s konvencionalnim, je od 3D optimiziranega pristopa pričakovati višjo verjetnost ozdravitve brez zapletov zdravljenja.


medicina

tkiv smiselna optimizacija dozne porazdelitve pri 2D-brahitera-piji močno omejena.Na Oddelku za brahiterapijo Onkološkega inštituta Ljubljana smo leta 2006 v rutino uvedli 3D-brahiterapijo raka vratu ma-ternice na podlagi MR-slikanja. MR-slike medenice z vstavlje-nimi aplikatorji ob uporabi računalniškega planirnega sistema omogočajo opredelitev tumorja in zdravih tkiv, kar služi kot podlaga za 3D-rekonstrukcijo »virtualne bolnice«. Računalniška tehnologija in naprave za naknadno polnjenje z radioaktivnimi viri majhnih dimenzij (192Ir) omogočajo krmiljenje položajev in časov zadrževanja radionuklida vzdolž kanalov aplikatorja. Ob upoštevanju individualnih patoanatomskih razmer je mogoče z optimizacijo doseči klinično pomembno povišanje doze v tu-morju, ne da bi presegli toleranco zdravih tkiv (1) (slika), kar se odraža v obetavnih kliničnih rezultatih. V eni izmed največjih objavljenih raziskav je pred uvedbo konceptov 3D-brahitera-pije raka materničnega vratu stopnja trajne kompletne remisije pri tumorjih, večjih od 5 cm, znašala 71 odstotkov, v obdobju sistematičnega izvajanja 3D-brahiterapije pa 90 odstotkov (p = 0,005). Z uvedbo 3D-pristopa je bilo pri bolnicah s tumorji, večjimi od 5 cm, opaziti tudi statistično značilno izboljšanje celokupnega preživetja iz 28 na 58 odstotkov (p = 0,03). Ob tem se je stopnja resnih gastrointestinalnih in urinarnih poznih zapletov zdravljenja znižala z 10 na 2 odstotka (2).Onkološki inštitut Ljubljana sodi med ustanove, ki tvorijo jedro »mednarodne mreže za 3D ginekološko brahiterapijo«. Z dejav-nim in prepoznavnim vključevanjem naših strokovnjakov v ev-ropske in transatlantske raziskovalne projekte zagotavljamo stik z novimi znanstvenimi spoznanji in tehnološkimi rešitvami na tem področju. Naš oddelek za brahiterapijo velja za referenčni center za izobraževanje strokovnega kadra iz drugih držav, naši zaposleni pa kot učitelji sodelujejo v številnih periodičnih in sporadičnih mednarodnih učnih delavnicah in tečajih, vključno s šolo evropske zveze za radioterapijo (angl. European society for therapeutic radiation oncology, ESTRO).

Tečaj, ki je 15. in 16. decembra potekal na našem inštitutu, je udeležencem omogočil intenziven študij teoretičnih in praktič-nih vsebin s področja moderne 3D ginekološke brahiterapije. Od danskih in slovenskih strokovnjakov (Kari Tanderup, Jacob Lindegaard in Primož Petrič) so se poučili o principih upora-be MR in CT v brahiterapiji, načrtovanju in tehniki vstavitve modernih aplikatorjev, podrobnostih konturiranja tumorja in zdravih tkiv ter o optimizaciji dozne porazdelitve. Poudarek prireditve je bil na praktičnih delavnicah, ki so udeležencem omogočile vadbo na realnih primerih iz klinične prakse. Video prikaz zdravljenja konkretne bolnice in obisk našega oddelka sta strokovno vsebino tečaja učinkovito zaokrožila in udele-žencem omogočila vpogled v tehnološko zahtevno organizacijo uspešnega brahiterapevtskega centra. Sodeč po zelo pozitivnih odzivih udeležencev in glede na veliko zanimanje v mednarodni radioterapevtski skupnosti (naslednji udeleženci že »stojijo v vrsti«) bo omenjeni tečaj po vsem sodeč postal periodična prire-ditev, ki bo potekala izmenjaje v Aarhusu in Ljubljani.Literatura:1. Petrič P, Hudej R, Šegedin B, Zobec Logar HB. MRI assisted treatment

planning improves the DVH parameters in cervix cancer brachytherapy. Radiother. oncol. 2011; 99, suppl. 1: S264–S265.

2. Pötter R, Dimopoulos J, Georg P, et al. Clinical impact of MRI assisted dose volume adaptation and dose escalation in brachytherapy of locally advanced cervix cancer. Radiother Oncol. 2007 May; 83: 148–155.

Izjava o konfliktu interesovMag. Primož Petrič, dr. med., avtor prispevka »Mednarodni tečaj iz 3D-brahiterapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana«, izjavljam, da sem prispevek napisal na lastno pobudo, neod-visno, brez vednosti podjetja Varian medical systems in da ne vsebuje reklamnih sporočil, ki bi se nanašala na proizvode tega podjetja. Prispevek ponuja oris znanstveno potrjene radiotera-pevtske tehnike in poročilo s prireditve.

Novosti o kaheksijiNada Rotovnik Kozjek, Katja KogovšekV Milanu je med 8. in 10. decembrom 2011 potekala 6. kon-ferenca o kaheksiji. Relativno mlado področje medicine in znanosti, ki ga zaseda znanje o kaheksiji, je iz leta v leto širše in se vpleta v praktično vsa področja medicine, ki obravnavajo bolnike s stresno presnovo. V prvi vrsti so to kronični bolniki, ki jih v žargonu pogosto imenujemo »internistični«. Vendar kahek-tične presnovne spremembe ne spremljajo le kroničnih bolezni. Sprožijo se pri številnih kirurških bolnikih in bolnikih, zdrav-ljenih na intenzivnih oddelkih, ter pogosto vplivajo na slabši izhod zdravljenja. Zato potekajo številne raziskave, ki že sedaj omogočajo boljše razumevanje same patofiziologije kaheksije ter tudi posegajo po možnih prijemališčih zdravljenja oz. pre-prečevanja teh razdiralnih presnovnih sprememb. Raziskovalci,

tako temeljni kot klinični, so zbrani v svetovnem Združenju za sarkopenijo, kaheksijo in stanja telesnega propadanja (Society on Sarcopenia, Cachexia and Wasting Disorders). Združenje je v lanskem letu začelo izdajati istoimensko revijo, več podatkov pa najdete na spletnem portalu www.cachexia.org.Na letošnji konferenci smo bili seznanjeni z novimi odkritji spremenjenih presnovnih poti, v katere posega kaheksija, z dilemo poimenovanja patofiziološko različnih stanj, kot sta sar-kopenija in kaheksija, ter z novejšimi terapevtskimi možnostmi. V uvodnih predavanjih so bila na konferenci v obliki plenar-nih predavanj predstavljena najnovejša spoznanja o temeljnih kahektičnih presnovnih spremembah.


medicina

Joseph Argiles, biokemik iz Barcelone, je kaheksijo predstavil kot »zapravljiv« energetski sindrom. Energetska presnova je manj učinkovita na tkivni kot tudi interorganski ravni. Pospeše-ni so mehanizmi termogeneze, ki so značilni za rjavo maščevje (t.i. futilni ciklus), in glukoneogeneze, ki je del katabolnega odziva na kronično vnetje in poteka kljub zadostnemu vnosu glukoze in drugih energetskih hranil ter prispeva k dnevni energetski izgubi tudi do 300 kcal. Organizem se pri kronič-nem vnetju torej ves čas obnaša, kot da bi akutno stradal, in pospešeno tvori glukozo za potrebe hitro delečih se celic, zlasti imunocitov. Povečana je tudi ekspresija odklopitvenih beljako-vin (uncoupling proteins – UCP), kar pripomore k disfunkciji mitohondrijev in moteni sintezi ATP. Sinteza ATP je motena tudi na ravni Krebsovega ciklusa. Tako so pri kaheksiji preko različnih presnovnih poti aktivirani energetsko potratni me-hanizmi, ki prispevajo k telesnemu propadanju in izgubi tako puste telesne mase, predvsem mišične, kot maščevja. Predstav-ljeni mehanizmi tudi pojasnjujejo zvišano porabo energije v mirovanju (REE) pri kaheksiji kljub zmanjšani masi mišičnine.Telesno propadanje in slabša energetska učinkovitost seveda prizadene tudi vitalne organe, zlasti »mišične«, kot je srce. De-lovanje sarkomer je tako moteno na strukturni in funkcionalni ravni in vodi do srčnega popuščanja. Tako na primer vnetne bolezni, kot je rak, preko katabolne kahektogene nastavitve presnove vodijo remodeliranja kardiocitov in srčnega popuš-čanja, ki ga še pospeši katabolni vpliv specifičnega zdravljenja (kemoterapija, obsevanje) ter njihovi toksični učinki. Ta in druga novejša razumevanja presnovnih sprememb kažejo tudi na nova prijemališča pri terapiji kroničnih bolezni.Florian Strasser iz St. Gallena je predstavil že praktično upora-bo sintetičnega analoga grelina, ki vpliva na vnos hrane, ener-getsko presnovo in delovanje prebavil. Pri paliativnih rakastih bolnikih ga uporabljajo v odmerku 2–8 mikrog/kg sc. v obdobju šestih tednov in ugotavljajo boljši apetit, izboljšanje počutja in večjo mišično moč.Ravno mišicam, njihovemu propadanju in vplivu sarkopenije na izhod zdravljenja kroničnih boleznih je bilo namenjeno še nekaj uvodnih predavanj. Willam Evans, tudi prvi avtor dogovorne opredelitve kaheksije iz leta 2008, je prikazal, da že 10-dnevno ležanje povzroči nižjo sintezo mišičnih proteinov, povečano občutljivost mišic za razgraditveni učinek kortizola, poveča se rezistenca na insulin, zmanjša oksidacija maščobnih kislin, mi-šična moč in kostna gostota. Mladi ljudje naj bi ob tem izgubili okoli 2 odstotka mišične mase, bolniki pa kar do 9 odstotkov, ob tem pa naj bi se stopnja proteinske sinteze zmanjšala tudi do kar 44 odstotkov. Bolnika, zlasti starejšega, 10-dnevno ležanje postara kar za 15 let! K dodatnemu propadanju mišic vodi še prenizek beljakovinski vnos in že za zdrave naj bi bil danes priporočeni (RDA) vnos beljakovin 0,8 g/kg telesne mase pre-nizek. Razvije se proteinsko-energetska podhranjenost (PEM), ki po podatkih več raziskav neposredno pripomore k slabšemu izhodu zdravljenja, relativno tveganje hospitalne smrtnosti se poveča za 8,0-krat; 90-dnevna smrtnost pa za 2,9-krat.

Negativni vpliv ležanja na mišično propadanje pa bistveno omili že 15 minut hoje na dan, pomagalo naj bi zvišanje proteinskega vnosa na 1,4 g/kg telesne teže, in to predvsem v obliki esencial-nih aminokislin (EAA). Te ugotovitve je v kasnejšem predavan-ju potrdil tudi kardiolog Stephan von Haehling, ki je predstavil prehransko kontrolo mišičnega propadanja z EAA. Njihova uporaba naj bi zmanjšala mitohondrijsko disfunkcijo, izboljšala tvorbo ATP, stimulirala izgradnjo beljakovin in ne nazadnje preko zvišanja števila mitohondrijev, kar omogoča pospešeno oksidativno fosforilacijo, tudi boljšo telesno aktivnost. Pripo-mogla naj bi tudi k manjši izraženosti insulinske rezistence in izboljšala utilizacijo drugih presnovnih substratov (hranil). Dodatno je bila omenjena β2 adrenergična stimulacija skelet-ne mišičnine (v kombinacijo z antagonistom β1 za izključitev učinka na srčno mišičnino) kot možnost inhibicije razgradnje mišičnine in stimulacije izgradnje. Ob tem se seveda marsikdo vpraša, koliko je EAA v naši vsakodnevni prehrani. Za občutek: v zrezku, ki tehta 115 g, je okoli 30 g aminokislin in 12 g EAA.Tudi sicer je bilo mišično propadanje prikazano na vseh ravneh, lahko bi rekli do genov, in v številnih kliničnih stanjih. Zelo dober model negativnega vpliva stresne presnove na mišice je na primer pojav mišične oslabelosti v enotah intenzivne terapije (različni avtorji ga različno poimenujejo, od miopatije, mione-vropatije do polinevropatije kritično bolnega), ki ga je prof. Larsson z uppsalske univerze pojasnil kot zagotovo miopatijo, pri kateri se propadanje sarkomer začne z izgubo miozinskih filamentov, ki jim nato sledijo še aktinski. Kot možno metodo dokazovanja izgube miozina je predlagal merjenje te beljako-vine v urinu. Omenil je na toploto odporne beljakovine (heat shock proteins – HSP) kot pomembno prijemališče za pre-prečevanje degeneracije mišičnine pri kritično bolnih. Zmanj-šana ekspresija le-teh naj bi povzročila t.i. mehansko utišanje (mechanical silencing), kar vodi v izgubo miozina in miopatijo. Drugi presnovni substrati, ki vodijo v omenjeno miopatijo, so še oksidativni stres, beljakovinski šaperoni (chaperons), MuRF 1/2.Druga entiteta, ki poslabša izhod zdravljenja kateregakoli vzro-ka za kaheksijo, je znotrajvlakenska infiltracija sarkomer z maš-čobo. Prof. Goodpaster s pittsburške univerze je dokazal, da je tovrstna infiltracija neposredno povezana z zmanjšano mišično funkcijo, kar se pokaže pred evidentno izgubo same mišični-ne. Večkrat je bila v tem kontekstu omenjena primerjava med dvema vrstama gojene govedine: japonsko kobe in belgijsko. Prva je v primerjavi z drugo med sladokusci veliko bolj cenjena zaradi svoje mehkosti, fine prepredenosti z maščobo in naj bi se zaradi tega topila v ustih. V realnem, z znanostjo podprtem svetu pa vemo, da ravno ta infiltracija maščobe znotraj (ne med) mišičnih vlaken povzroči krhkost in s tem poslabša funkcijo mišic ter vodi v padce, poslabša izid zdravljenja. To temo smo v soočenju med Kennethom Fearonom (kirurg) in Johnom Morleyem (geriater) med salvami smeha spoznali tudi preko temperamentne predstavitve prednosti mišic in/ali maščevja ter se hkrati seznanili s fenotipom obeh vrst govedine.


medicina

Intenzivnost konference se ni odražala samo v prisotnosti vi-sokih predavateljev iz znamenitih ustanov po svetu, pač pa tudi v natrpanosti urnika s perečimi temami. Interaktivni seminarji so potekali celo med obroki – navsezgodaj ob 7. uri zjutraj pri zajtrku in ob zasluženem kosilu.Najbolj pereča od vseh tem je bila najverjetneje tista o sarkopeni-ji. V zadnjih dveh letih smo bili priče petim soglasjem različnih organizacij, ki opredeljujejo sarkopenijo. Vsako od njih ima svoje prednosti in slabosti, vsa pa se strinjajo, da gre za samostojno danost, ločeno od kaheksije. Sarkopenija je s starostjo povezana izguba mišične mase, ki se zelo odraža z izgubo telesne funkcije. Izguba telesne funkcije pri starostniku je posledica kompleksnih presnovnih sprememb v telesu – poleg sarkopenije še infiltraci-ja mišičnih vlaken z maščobo, pojav inzulinske rezistence tkiv, spremenjeno razmerje simpatiko-/parasimpatikotonusa itn. Ker je sarkopenijo praktično nemogoče razdeliti na še fiziološko in patološko obliko, ki spremlja kaheksijo, se nekateri ogrevajo, da bi v primerih patološke komponente uvedli nov pojem: miopenijo.

Dr. Morley, dr. Harris in drugi so poudarili pomen vadbe proti uporu (rezistenčna vadba) pri starostniku, saj tovrstna vadba vsaj dvakrat tedensko dokazano pomembno zmanjšuje obolev-nost in izboljšuje performans in počutje. Ponovno so izpostavili zadosten vnos beljakovin pri sarkopeniji, še zlasti EAA.Analogno s srčno mišičnino tudi v kontekstu skeletne mišični-ne raziskujejo možnosti povečanja občutljivosti sarkomere na kalcij. Dr. Malik s kalifornijske univerze se ukvarja z razisko-vanjem aktivatorjev troponina na skeletni mišici. Dokazal je, da troponinski aktivatorji povečajo občutljivost sarkomere na kalcij in s tem povečajo napetost v hitrih vlaknih skeletne mišičnine. Možnost uporabe napoveduje pri zdravljenju amiotrofične lateralne skleroze.Sklop predavanj se je dotaknil tudi presnovnih poti, ki pote-kajo specifično pri rakasti kaheksiji. Poleg odkritij od tumorja sproženih presnovnih poti, ki vodijo v povečano razgradnjo in zmanjšano izgradnjo beljakovin v skeletni mišičnini – ubikvitin protesomska pot, NF-kB pot, FoxO pot, smo poslušali o novih potencialnih presnovnih poteh. Prof. Herzog s sydneyjske univerze je govoril o presnovnih poteh v povezavi z nevropep-tidom Y, dr. Asakawa s kagoshimske univerze pa je govoril o

Stadiji rakaste kaheksije (vir: Fearon K, Strasser F, Anker SD, Bosaeus I, Bruera E, Fainsinger RL, et al. Definition and classification of cancer cachexia: an international consensus. Lancet Oncol 2011; 12: 489-95.)

Kahetične spremebe presnove (vir: Delano MJ, Moldawer LL. The Origins of Cachexia in Acute and Chronic Inflam-matory Diseases. Nutr Clin Pract 2006; 21: 68–81. )

Ogljikovi hidrati Aktivacija glukoznih prenašalcev GLUT*1

in GLUT*3 Povečana ekspresija

heksokinaze 2 Motena sinteza

glikogena Povečana

glukoneogeneza iz laktata, alanina in glicerola (Corijev

ciklus) Povečana skupna tvorba glukoze

Inzulinska rezistenca v tkivih odvisnih od

inzulina Zmanjšana toleranca

za glukozo

Maščevje Zmanjšanje maščevja in zalog v mišičju

Povečana lipoliza in motena oksidacija maščobnih kislin Povečan obrat

maščobnih kislin in glicerola

Povečana lipoliza zaradi vpliva

tumorskih celic Povečana lipogeneza

v jetrih Hiperlipidemija

Povečana termogeneza v

rjavem maščevju

Beljakovine Sinteza mišičnih

proteinov nespremenjena ali

zmanjšana Razgradnja mišičnih

proteinov nespremenjena ali

povečana Zmanjšan privzem aminokislin v mišice

Povečana sinteza proteinov akutne faze

v jetrih Povečan obrat

telesnih proteinov Sprememba

aminokislinskega profila v plazmi

Razgradnja beljakovin zaradi vpliva

tumorskih celic

Kahektične presnovne spremembe

Spremembe presnove Motnje hranjenja

povečana bazalna poraba energije:

--↓energetskih procesov - odkloptiveni mehanizmi

anoreksija hitra sitost

*GLUT 1, GLUT 2 - transportna receptorja za glukozo


medicina

parathormon podobni beljakovini (PTH related protein – PT-HrP) kot provnetni beljakovini, ki jo sproščajo tumorske celice.Zdravljenje kaheksije ima več različnih prijemališč. Že razis-kava PROactive (Lancet 2005) je prvič dokazala, da povišana telesna teža ob pojavu kroničnega obolenja ni povezana s povečano smrtnostjo. Raziskava ACT-ONE s prof. Coatsom z norviške univerze na čelu proučuje peto generacijo beta zaviral-cev simpatikusa. POWER je raziskava o preventivi in zdrav-ljenju propadanja mišičnine pri bolnikih z rakom, ki jo izvaja skupina prof. Steinerja in vključuje tudi selektivne modulatorje androgenih receptorjev (SARM). Kot mediator pri signalizaciji sitosti s protivnetnim delovanjem je grelin že več kot desetletje tarča mnogih raziskav. Ena od večjih je v tem trenutku razis-kava ROMANA, ki vključuje več kot 90 centrov iz 15 držav sveta. Proučuje učinke anamorelina, analoga grelina in njegovih pozitivnih učinkov.Ne nazadnje ne smemo pozabiti raziskav, ki potekajo v državah daljnega vzhoda, kjer ima tradicionalna medicina še vedno veliko veljavo. Na konferenci so bile predstavljene raziskave, s katerimi so predvsem Japonci in Tajvanci dokazovali pozitivne

anabolne in protivnetne učinke gingsenga, gobe maitake, Vietnamci učinke rastline Panax vietnamensis in juhe iz črnih kokoši.Konferenco je spremljala tudi obsežna predstavitev plakatov, kar je samo po sebi dokaz, da gre za vročo raziskovalno temo. Vsekakor pa se marsikomu ob prebiranju tega zapisa utrne misel, komu je konferenca o kaheksiji pravzaprav namenjena. Odgovor je relativno preprost. Ob obnovitvenem tečaju temelj-nih patofizioloških molekularnih dogajanj vam bodo znanja o telesnem propadanju, sarkopeniji in kaheksiji ponudila pogled na bolnikove težave skozi presnovno okno. Številni simpto-mi in znaki kroničnih bolezni, ki jih sicer težko povežemo z rezultati grobih diagnostičnih metod, se vam bodo prikazali v novi luči. Še več, vedeli boste, komu hujšanje koristi in da je za večino kroničnih bolnikov prognostično ugoden indeks telesne mase tudi 30 ali celo več. Ob tem boste bolje razumeli tudi Hipokrata, ki je hrano, že pred davnimi tisočletji, opredelil kot osnovno presnovno podporo in terapijo ter poslal bolnika na kondicijski trening pred predvidenim elektivnim zdravljenjem ali pa kar tako. Za boljše zdravje in/ali bolj kakovostno življenje z boleznijo.

Tečaj za učitelje družinske medicineZalika Klemenc Ketiš, Marija Petek ŠterV Lizboni je od 2. do 4. decembra 2011 potekal tretji del mednarodnega tečaja za učitelje družinske medicine, ki sva se ga kot udeleženki udeležili doc. dr. Zalika Klemenc Ketiš in doc. dr. Marija Petek Šter, kot učitelj pa prof. dr. Igor Švab.Tečaj je del mednarodnega programa projektov Leonardo da Vinci in nosi naslov »Framework for Continuing Educati-onal Development of Trainers in General Practice in Euro-pe«. Vodja projekta je poljski College of Family Physicians, koordinator pa poljska organizacija Health and Manage-ment. Ostali parternji projekta so EURACT, danski College of General Practitioners, grška Association of General Prac-titioners, portugalska Association of General Practitioners,

turška Assocition of Family Physicians in slovenski Zavod za razvoj družinske medicine.V sklopu projekta je bilo razvito ogrodje in program izobraže-vanj za učitelje družinske medicine, ki poteka na treh ravneh: tečaj za učitelje začetnike, nadaljevalni tečaj za izkušene učitelje ter izpopolnjevalni tečaj za strokovnjake na področju izobraže-vanja v družinski medicini.Tokratni tečaj je bil na tretji ravni in je bil namenjen izkušenim učiteljem ter bodočim pripravljav-cem programov in vodjem izobraževanj. Po opravljenem tečaju bodo udeleženci prejeli naziv »experteducator«.Tretja raven tečaja je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je potekal

v Lizboni, drugi pa bo potekal junija naslednje leto v Faru na Por-tugalskem. Večina tečaja temelji na individualnem delu, ki ga usmerja vsak posamezen mentor udeležen-ca. Udeleženci smo del svojih nalog morali opraviti že pred začetkom tečaja, saj smo morali določiti izobraževalne potrebe mentorjev in učiteljev družinske medicine v svoji državi in pripraviti načrt inter-vencije. Prav tako smo se morali zazreti vase in pripraviti osebni načrt izobraževanja na področju poučevanja družinske medicine.Udeleženci tečaja za učitelje družinske medicine v Lizboni decembra 2011.


medicina

Tudi na samem tečaju smo veliko dela opravili v skupinah, pa tudi individualno. Za razliko od ostalih tečajev smo morali pokazati veliko mero samoiniciativnosti, saj so bili vodje skupin le opazovalci, člani skupine pa smo se morali sami dogovoriti za vodjo skupine, za časovni okvir in za potek dela. Namen prvega dela tečaja v Lizboni je bil priprava modula s področja predhodne prepoznave izobraževalnih potreb, ki smo ga ob koncu prvega dela tečaja plenarno predstavili učiteljem tečaja in drugim udeležencem.Udeleženki iz Slovenije sva predstavili dva izobraževalna pro-jekta: projekt Učenje in ocenjevanje zgodnjega stika z bolnikom in projekt Učenje in ocenjevanje strukturirane, na kliničnem primeru temelječe, razprave s študentom.Zgodnji stik z bolnikom je bil s predmetom »Sporazumevan-je« uveden v program študija splošne in dentalne medicine v študijskem letu 2009/2010. Predmet je bil s strani študentov in učiteljev dobro sprejet ter ocenjen kot zelo potreben. Učitelji pa se zavedamo, da je potrebno poskrbeti za usposobljene učitelje in mentorje ter program izobraževanja stalno dopolnjevati in izboljševati, da bi v kar največji meri dosegli zastavljene učne cilje, ki so: študente naučiti osnov medicinske psihologije, jih naučiti osnovnih pravil sporazumevanja z zdravim človekom in bolnikom ter pravil, ki veljajo za sporazumevanje v skupini, ter študentom pomagati razumeti, da so dobri medsebojni odnosi med bolnikom in zdravnikom ključni za uspešno obravnavo

bolnika. Pričakovani rezultat projekta je delavnica za učitelje o poučevanju zgodnjega stika z bolnikom in dopolnitev programa izobraževanja, upoštevajoč izkušnje kolegov iz tujine in odzive, ki smo jih prejeli ob predstavitvi našega dela.Odločitev za pripravo projekta o učenju in ocenjevanja struk-turirane, na kliničnem primeru temelječe, razprave s študen-tom je temeljila na določitvi izobraževalnih potreb mentorjev družinske medicine. Le-ti v svojih ambulantah pri poučevanju študentov uporabljajo metodo ena na ena, enega od bistvenih delov pa predstavljajo pogovori oz. razprave o kliničnih prime-rih. Priporočljivo je, da so te razprave strukturirane po vnaprej določenem vzorcu, kar mentorju omogoča natančno in celostno vodenje pogovora, študentu pa je tak način pogovora o bolnikih lažji in bolj didaktičen. Pričakovani rezultat projekta je priprava materialov in izvedba delavnice na to temo.V naslednjih šestih mesecih do drugega dela tečaja v Faru naju čaka kar precej vmesnega individualnega dela. Pripraviti morava gradivo za modul ter izvesti in ovrednotiti pilotno izvedbo modula. Pri delu nama stojita ob stani najina mentorja (prof. dr. Igor Švab in prof. dr. Janko Kersnik), s katerima se bova redno sestajali in poročali o napredku.Ob zaključku izobraževanja mora vsak od udeležencev poročilo o izobraževalnem projektu, vključno z vsemi materiali in poro-čilom o pilotni izvedbi (približno 8000 besed), ter svoj projekt predstaviti vodjem tečaja.

Srečanje z multiplo sklerozoJožef MagdičV Mariboru je 25. novembra 2011 potekalo strokovno srečan-je o multipli sklerozi. Bolezen je v zadnjih 15 letih zaradi boljših diagnostičnih možnosti vse bolje prepoznana, zaradi različnih zdravil, ki vplivajo na potek bolezni, pa je postala obravnava bolnikov kompleksnejša. Posameznega bolnika je potrebno spremljati od prvega kliničnega dogodka oz. manifestacije bolezni, saj poteka bolezni, ki najpogosteje prizadene mlade ljudi in lahko vodi v prezgodnjo invalidnost, ni možno natančno predvideti. Z dokazi je podprto načelo, da zgodnje zdravljenje z imunomodulatornimi zdravili pomem-bno upočasni ali prepreči napredovanje invalidnosti. Različni simptomi in znaki bolezni in različna zdravila z različnimi stranskimi učinki zahtevajo danes od nevrologa pogloblje-no znanje in timsko obravnavo. Dosedanja manjša in bolj usmerjena strokovna srečanja na temo multiple skleroze smo zato z dobrim sodelovanjem strokovnjakov Nevrološke kli-nike UKC Ljubljana in Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor nadgradili z organizacijo širšega srečanja, ki so se ga udeležili tudi povabljeni tuji predavatelji.Enodnevno srečanje je tako bilo namenjeno nevrologom, fiziat-rom, radiologom in družinskim zdravnikom, specializantom navedenih strok, zdravstveni negi in fizioterapevtom. Zanos in

prizadevanja organizatorjev so bili nagrajeni s polno predaval-nico. V programu smo zajeli novosti v diagnostičnih kriterijih za multiplo sklerozo, povzeli lastne izkušnje z imunomodu-latornimi zdravili prvega in drugega reda ter imunoglobulini po porodu, pri simptomatskem zdravljenju pa je bil poudarek na obvladovanju utrudljivosti in motenj mokrenja ter lajšanju motenj hoje z dalfampridinom. Predstavljeni so bili tudi temelji in cilji delovanja združenja bolnikov z multiplo sklerozo.Razvoj diagnostičnih kriterijev za multiplo sklerozo skozi čas in lani posodobljene McDonaldove diagnostične kriterije je predstavil asist. Jožef Magdič in povzel, da je zadnja različi-ca teh kriterijev enostavnejša za uporabo, še vedno pa dovolj občutljiva in natančna. Še večji pomen v diagnostiki je dobila MR-tomografija, kjer je sedaj možno že z eno samo preiskavo ob prvem kliničnem dogodku zadostiti kriterijem razsoja v času in prostoru. Na drugi strani je zmanjšan pomen likvorske diagnostike in nevrofizioloških preiskav v diagnostiki recidivno remitentne multiple skleroze.Doc. dr. Karl Vass z Dunaja je predstavil dokaze iz preteklih raziskav, da je potrebno bolezen zdraviti čim prej, saj je tudi od tega odvisno, kakšna bo stopnja prizadetosti ali invalidnosti bolnika po desetih letih in več. Vpliv na vnetne procese je pri


medicina

trenutno razpoložljivih zdravilih večji kot zaviranje nevrodege-neracije. Ta je bodisi posledica vnetja ali vzporedno potekajoč proces in je na dolgi rok glavni vzrok za invalidnost. Težave in neželene učinke pri delovanju interferonov je povzel doc. dr. Uroš Rot in poudaril, da nevtralizirajoča protitelesa preprečijo učinkovitost interferona beta, zaradi česar je potrebno zdrav-ljenje z le-tem ukiniti. To je podkrepil tudi s svojimi bogatimi raziskovalnimi izkušnjami. Zdravljenje z natalizumabom kot zdravilom drugega reda je predstavila doc. dr. Tanja Hojs Fab-jan in pokazala, da je, kljub možnim redkim in resnim zapletom zdravljenja, s tem zdravilom dobro obvladovati bolezen pri bolnikih, kjer zdravila prvega reda niso bila dovolj učinkovita. Pojasnila je, da je pojav progresivne multifokalne levkoencefalo-patije pri zdravljenju z natalizumabom pogostejši pri bolnikih, ki so predhodno bili zdravljeni s citostatiki, so prekuženi z virusom JC in prejemajo natalizumab dlje časa.Velik napredek v zdravljenju bolezni pomenijo prihajajoča peroralna zdravila za multiplo sklerozo. Rezultate raziskav in nekaj lastnih izkušenj s fingolimodom kot prvim izmed teh zdravil je pokazal prof. dr. Hans-Peter Hartung iz Dortmunda, ki spada med vodilne svetovne raziskovalce na področju multip-le skleroze. Fingolimod ponuja povsem nov princip delovanja s selektivno imunosupresijo in se z zgodnjim varnostnim profi-lom, praktičnostjo in učinkovitostjo v ZDA uvršča med zdravila prvega reda, v Evropi pa med zdravila drugega reda. Zdravilo je zaenkrat v postopku razvrstitve na listo zdravil ZZZS in ga glede na to, da je prvo peroralno zdravilo, že pričakujejo tako strokovnjaki kot bolniki. Pregled ostalih zdravil, ki so na obzor-ju in v različnih fazah kliničnega preizkušanja, je podala doc. dr. Saša Šega Jazbec, ki je poudarila, da so nekatera od teh zdravil obetajoča predvsem zaradi manj neželenih učinkov in primerlji-ve učinkovitosti s trenutno razpoložljivimi zdravili.Podlago in izkušnje zdravljenja s citostatikom mitoksantronom je predstavila asist. mag. Alenka Horvat Ledinek. Pri večini od doslej zdravljenih več kot 170 bolnikov z multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki je šlo za sekundarno napredujočo obliko bolezni, v manjši meri pa je bilo zdravljenje uporabljeno kot induktivno pri recidivno-remitentni multipli sklerozi. V opazo-valni skupini bolnikov je bilo sicer veliko prehodnih neželenih učinkov, dolgotrajnih pa k sreči malo. Predvsem prinaša to zdravilo večje tveganje za kardiomiopatijo in akutno levkemijo, slednjo lahko tudi z latenco več let. Ostali citostatiki, predvsem peroralni, kot so ciklofosfamid, azatioprin in metotreksat, se za-enkrat niso izkazali kot zelo učinkovoti pri zdravljenju multiple skleroze in se zato uporabljajo redko.Priporočila in pregled doslej zdravljenih bolnic z multiplo sklerozo v poporodnem obdobju z imunoglobulini je podala asist. Lidija Žitnik, gre pa za zdravljenje bolnic, ki so zaradi nosečnosti in dojenja prekinile z imunomodulatornim zdravljenjem. Namen je predvsem preprečitev zagonov bolezni v poporodnem obdobju, zato se intravenski imunoglobulini uporabljajo od poroda pa do 6. meseca po njem, nakar se priporoča prehod nazaj na imu-nomodulatorno zdravljenje. Dopoldanski sklop predavanj smo

zaključili s predavan-jem prim. dr. Ulfa Baumhackla z Dunaja, ki je govoril o simpto-matskem zdravljenju z dalfampridinom, ki lahko pri skoraj polo-vici bolnikov izboljša hojo in velja torej za simptomatsko zdravilo. Zdravilo izboljša pre-nos akcijskega poten-ciala preko demieli-nizacijske lezije in ga bomo imeli v kratkem možnost preizkusiti pri določenih bolnikih tudi pri nas.V popoldanskem sklopu smo obravna-vali problem utrudljivosti pri bolnikih z multiplo sklerozo, kjer sta asist. mag. Alenka Horvat Ledinek in mag. Jelka Janša orisali velikost problema, pojavnost in možne načine obvladovanja. Po-men spremljanja in obvladovanja motenj mokrenja pri bolnikih z multiplo sklerozo je predstavila Anita Pirečnik Noč. Prikazala je rezultate raziskav na Nevrološki kliniki v Ljubljani in Oddelku za nevrološke bolezni v Mariboru, kjer je motnje mokrenja navajalo od 42 do 79 odstotkov bolnikov, pogosteje in v težji obliki tisti z večjo prizadetostjo.Razprava je ponudila možnost za podrobnejša vprašanja, pred-vsem o novih zdravilih, tudi o pomenu odkrivanja nevtralizirajo-čih protiteles proti interferonom pri bolnikih, ki jih prejemajo že vrsto let in so klinično brez zagonov ali večje prizadetosti. Izrazila pa se je tudi potreba po večji aktivnosti oz. ustanovitvi centrov za multiplo sklerozo, kamor bi se posamezni nevrologi ali lečeči zdravniki lahko obrnili po nasvet ali mnenje, saj je obravnava teh bolnikov postala kompleksnejša, izkušnje z zdravili drugega reda pa so skoncentrirane na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana in Oddelek za nevrološke bolezni UKC Maribor. Nevrološki konzilij v vsaki od teh ustanov bo odslej tudi prevzel nalogo do-sedanje Komisije za imunomodulatorno zdravljenje pri bolnikih z multiplo sklerozo pri ZZZS, kjer je doslej potekalo odločanje o odobritvi tovrstnega zdravljenja. Ob srečanju je izšel tudi zbornik prispevkov kot priloga Medicinskih razgledov, ki ga je recenziral prof. dr. Anton Mesec. Ta je pred samim srečanjem v pozdrav-nem govoru tudi nagovoril udeležence. Generalni sponzor srečanja je bilo podjetje Biogen Idec, podjetji Novartis in Merck pa sta omogočili udeležbo dveh tujih preda-vateljev.Uspešno izvedeno srečanje je zagotovo potrditev, da je sodelo-vanje strokovnjakov na nacionalnem nivoju možno in učinkovi-to, zato se nadejamo, da bo postalo tradicionalno.


medicina

BAHA-simpozij in prehojena pot v SlovenijiJanez RebolV UKC Maribor se je 12. oktobra odvijal simpozij o BAHA-slušnih pripomočkih. BAHA je kratica za bone anchored hearing aid – kostno vsidrani slušni pripomoček (slika 1). Gre za napravo, ki omogoča zaznavanje zvoka preko kosti. Uporablja se pri prevodni ali kombinirani naglušnosti, kjer bolniki ne morejo uporabljati konvencionalnih slušnih apa-ratov. Indikacije so atrezija sluhovodov, stanja po operacijah zaradi kroničnega otitisa, enostranska gluhost in naglušnost pri sindromih. Srečanje je potekalo pod naslovom »Experien-ce the journey of successful BAHA treatment«. Finančno sta ga podprla UKC Maribor in podjetje Cochlear, ki je vodeči proizvajalec tovrstnih naprav na svetu.Udeleženci simpozija, ki so prišli iz 15 evropskih držav in dve gostji celo iz Avstralije, so lahko spoznali prihajajoče novosti na področju kostno usidranih slušnih pripomočkov, slišali pre-davanja o indikacijah za BAHA, kirurgiji in možnih zapletih, nastavitvah BAHA in rezultatih rehabilitacije sluha z BA-HA-slušnim pripomočkom (slika 2). S svojim prispevkom je simpozij obogatil gospod Rom Mendel iz Švedske, ki vodi pro-izvodnjo in prodajo BAHA. Razvoj na področju kostnega pre-vajanja in pripomočkov za kostno prevajanje je v zadnjem času skokovit. Problem zmanjšanja procesorja vselej ni možen zaradi velikosti membrane, ki mora biti večja pri večji naglušnosti. Pri enostranski gluhosti pa lahko pričakujemo v prihodnosti manjši procesor, saj v tem primeru v višjih frekvencah ni potrebno več-je ojačanje. Cilj je tudi, da bi s perkutanega načina stimulacije prešli na transkutanega z intaktno kožo v področju stimulacije. Problem predstavlja prenos signala in poraba energije. Vsekakor lahko pričakujemo različne sisteme stimulacije kostnega preva-janja zvoka pri različnih indikacijah v prihodnosti.

Gospa Margaret Price iz Velike Britanije, ki je inštruktorica kirurškega posega za BAHA, je znatno popestrila srečanje s svojimi bogatimi izkušnjami. Pomemben prispevek k prireditvi je dodal tudi kolega iz Poljske dr. Maciej Wrobel, ki je komentiral potek operacije v dvorani in sodeloval z dvema predavanjema. Z našega oddelka je veliko prispevala dr. Majda Spindler, ki je bila aktivna s predavanji s področja avdiologije in pri nastavitvi BAHA.Organizirali smo tri okrogle mize o izboru bolnikov oziroma indikacijah za BAHA, kirurgiji in zapletih ter nastavitvah BAHA-sistemov. Na simpoziju so si udeleženci lahko v živo ogledali ope-racijo vstavitve BAHA, ki se je odvijala v operacijski sobi ORL-oddelka. Predstavili smo tudi dve bolnici, ki že nosita BAHA. Udeleženci simpozija so jima zastavili veliko vprašanj. Predstavili smo tudi nastavitev pripomočka BAHA pri dveh bolnicah.Kolegi, ki se uvajajo v kirurgijo BAHA, so dan po simpoziju lah-ko izkoristili za učenje operativnega posega na modelih (slika 3).Namen simpozija je bil prikazati celotno pot rehabilitacije z BAHA – od predstavitve bolniku, operacije in nato nastavitve ter spremljanja bolnikov. Z BAHA smo tudi mi prehodili svojo pot. Junija pred osmimi leti smo pri nas izvedli prvo takšno operacijo v Sloveniji. Z dr. Majdo Spindler, avdiologinjo na našem oddelku, sva ugotavljala, da obstajajo bolniki, ki bi jim rehabilitacija sluha z BAHA omogočila najboljšo rešitev. Leto pred tem sva z dr. Matjažem Krajncem iz Portoroža, ki sem ga navdušil za to problematiko, navezala stike s predstavniki podjetja Entific, ki je bilo naslednik podjetja Nobel Biocare. Slednje je nosilo ime še po ustanovitelju Alfredu Nobelu. Kostni vsadek je namreč narejen iz skoraj 100-odstotnega titanija, kar je zagotavljalo optimal-ne možnosti za osteointegracijo. Pri tem pride do popolnega

Slika 1. Deli kostno usidranega slušnega pripomoč-ka (BAHA): implant, nosilec in procesor.

Slika 2. Udeleženci okrogle mize o indikacijah za BAHA iz Estonije, Češke, Litve, Poljske in Slovenije.


medicina

zraščenja vsadka s kostjo brez formacije vmesnega vezivnega tkiva. Takšno stanje je pomembno za prenos zvoka z zunanjega procesorja na kost, pa tudi za stabilnost vsadka.Leta 2002 sem se udeležil tečaja v Göteborgu na Švedskem, ki ga je vodil prof. Anders Tjelström. V toku tečaja sem mu imel priložnost asistirati pri operaciji. Poseg je bil takrat bistveno bolj zapleten, kot je sedaj, ko so ga precej poenostavili.Prvi poseg smo napravili v splošni anesteziji pri mladostniku iz Postojne, ki je imel obojestransko atrezijo sluhovodov (nerazvi-te sluhovode). Vse življenje je nosil poseben aparat za kostno prevajanje, obod katerega je potekal preko glave, ga močno stiskal v predelu kosti za ušesom, pa tudi kakovost zvoka, ki ga je slišal, je bila skromna. Poseg je potekal brez težav. Po operaciji smo mla-demu bolniku namestili slušni pripomoček in takoj je dvignil roko s prstom navzgor kot znamenje pozitivne spremembe. Kasneje je začel telefonirati tudi z mobilnim telefonom, česar prej ni mogel.Nato smo v toku enega leta opravili še šest posegov z dobri-mi rezultati. Šlo je za bolnike s stanji po radikalnih operacijah srednjega ušesa in občasnimi vnetji, ki niso omogočala nošenja navadnega slušnega aparata, in še za bolnico z obojestransko nerazvitimi sluhovodi. Novo metodo smo predstavili strokovni javnosti na slovenskem ORL-kongresu leta 2004 in v reviji Isis (1). Oddali smo vlogo na Republiški strokovni kolegij in nato še vlogo na Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje. Ves po-stopek priznanja in načrt financiranja nove metode v Sloveniji je trajal skoraj tri leta. Leta 2007 so nam odobrili 10 posegov letno.Po treh letih je bilo nekoliko težje spet začeti, vmesni čas sem izkoristil za obisk še enega nadaljevalnega tečaja v Göteborgu, ki ga je organiziral ponovno profesor Anders Tjelström.Podjetje Entific je v tem času kupila družba Cochlear, ki je vodilni proizvajalec kohlearnih implantov (polžkovih vsadkov) na svetu. To je dalo BAHA nov zagon, saj je imel Cochlear veliko večje možnosti za tehnološki razvoj in trženje BAHA po svetu. Zgradili so novo zgradbo v okolici Göteborga, kjer proizvajajo BAHA, pred tem so delali v nekaj nadstropjih večje zgradbe v predmestju Göte-borga. Kmalu so razvili nove pripomočke, ki so prinašali izboljšave

predvsem na področju kakovosti zvoka in vrste naglušnosti. Sedaj ponujajo tri naprave glede na težavnost naglušnosti. Pred dvema letoma so razvili nov sistem za vstavitev v kost, ki povzroča manj draženja kože, pa tudi osnovni model z digitalno tehnologijo (BP 100). Na mariborskem simpoziju so predstavili še močnejši model za srednje težke okvare sluha, prav tako z digitalno tehnologijo, in eden od naših bolnikov ga bo tudi nosil.V teh osmih letih smo v Mariboru operirali 50 bolnikov. Med operiranimi bolniki prevladujejo bolniki s kroničnim otitisom, atre-zijo sluhovodov, Downovim sindromom in enostransko gluhostjo (2, 3). Slednja indikacija se je pojavila v zadnjih letih in bolniku omogoča, da sliši zvoke, ki prihajajo z njegove gluhe strani, v zdra-vem ušesu (4). Z doslej operiranimi bolniki z enostransko gluhostjo smo imeli zelo dobre izkušnje. Tudi sicer je le pri enem bolniku prišlo do zavrnitve vsadka, včasih se pri nekaterih srečujemo z vnetji kože, ki pa jih je z lokalno terapijo mogoče odpraviti (5).Svoje izkušnje prenašamo tudi v sosednje države. Pripravljali smo kolege s Hrvaške pred njihovo prvo BAHA-operacijo. Letos sem bil v Beogradu, kjer sem opravil operacijo in sodeloval na simpo-ziju ob začetku BAHA v Srbiji.Letos smo z ZZZS uspeli še v zadnji točki vpeljave BAHA v Slovenijo. Bolniki morajo po petih letih zamenjati stare pri-pomočke, ki jih seveda pritrdijo na že prej vstavljen nosilec. V letošnjem letu je stekla zamenjava pri bolnikih s starimi pripo-močki in celoten projekt vpeljave BAHA v Slovenijo se je s tem zaključil. Problem predstavlja čakalna doba, ki nastaja, tako da je že v tem trenutku izpolnjena kvota bolnikov za naslednje leto.Za nami je torej v zvezi z BAHA prehojena zahtevna in zanimi-va pot, ki se bo glede na opravljeno, upam, uspešno nadaljevala tudi v prihodnje.

Izjava o konfliktu interesovAvtor prispevka »BAHA–simpozij in prehojena pot v Slove-niji« izjavljam, da sem prispevek napisal na lastno pobudo in v podjetju Cochlear nimam finančnih interesov.

Literatura:1. Rebol J. Kostno vsidrani slušni pripomoček (BAHA) v Sloveniji. Isis 2004; 13

(2): 60–1.2. Proops DW. The Birmingham bone anchored hearing aid programe: surgical

methods and complications. Journal of Laryngology and Otology 110 (Supl 21); 1996: 7–12.

3. Mac Namara M, Phillips D, Proops DW. The use of bone anchored hearing aids in chronic suppurative otitis media. Journal of Laryngology and Otology 110 (Suppl 21); 1996: 37–39.

4. Martin TP, Lowther R, Cooper H, Holder RL, Irving RM, Reid AP, Proops DW. The bone-anchored hearing aid in the rehabilitation of single-sided deafness: experience with 58 patients. Clin Otolaryngol. 2010 Aug; 35 (4): 284–90.

5. Wazen JJ, Young DL, Farrugia MC et al. Successes and and complications of the BAHA system. Otol & Neurotol 2008; 29: 1115– 9.

Slika 3. Vaja vstavitve BAHA-nosilca na modelu.


medicina

Vroče teme v neonatologijiKlavdija SukičOd 4. do 6. decembra 2011 je v Washingtonu potekalo že 31. srečanje Vroče teme v neonatologiji (Hot Topics in Neonato-logy). Kongresa se je letos udeležilo okoli 1.100 udeležencev iz različnih držav sveta. Iz Slovenije smo na srečanju sode-lovale Lilijana Kornhauser Cerar iz Porodnišnice Ljubljana, Andreja Škofljanec s Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo UKC v Ljubljani in Klavdija Sukič s Kliničnega oddelka za pediatrijo UKC Maribor, spremljala nas je predstavnica Abbott Laboratories Slovenija Neda Radolović.Kongres sta s pozdravnima nagovoroma odprla dolgoletni orga-nizator kongresa Jerold F. Lucey in njegov naslednik Jay Greens-pan. Zelo pester znanstveni program so podajali svetovno znani strokovnjaki in izvrstni predavatelji. Anesteziologinja Mary Ellen McCann je predstavila pozne učinke anestezije pri dojenčkih: uvodoma je podala pregled dokazov o učinkih nekaterih anesteti-kov na strukturo nevronov in nevrokognitivne funkcije. Razis-kave na živalskih modelih ugotavljajo povečano smrt živčnih celic in zaostanek v razvoju po splošni anesteziji, kar vzbuja skrb glede varnosti splošne anestezije pri novorojencih, saj je pri njih mnogo diagnostičnih in kirurških posegov opravljenih v splošni anesteziji. Predstavljena so bila tudi retrospektivna poročila, ki so ugotavljala povezavo med uporabo splošne anestezije pri otrocih, mlajših od 4 let, in pojavom učnih težav. V zaključku je bilo poudarjeno, da se nadaljuje z uporabo sedativov in anestetikov pri novorojencih, saj nimamo drugih alternativ za analgezijo in znižanje stresa med operacijo. Ob tem se kliniki morajo zavedati možnih posledic njihove uporabe.Prednosti in kontroverznosti shranjevanja popkovnične krvi je prikazal Mervin Yoder. Dve predavanji (Gauthama Suresha in Simona Tullocha) sta bili posvečeni vrednotenju in novejšim možnostim zdravljenja neonatalne hiperbilirubinemije, ki je eden izmed najpogostejših pojavov pri novorojencih. Pred-stavljeno je bilo zdravilo stannsoporfin (stanate®), inhibitor hem-oksigenaze, ki v enkratnem intramuskularnem odmerku prepreči nastajanje bilirubina v obdobju do sedem dni; v opravl-jenih raziskavah se je zdravilo pokazalo kot varno in je pomem-bno znižalo potrebo po fototerapiji ali njeno trajanje.Letošnje predavanje oftalmologinje Helen Mintz Hittner o uporabi antiVEGF-zdravila bevacizumaba za zdravljenje retinopatije nedonošenčka je bilo usmerjeno predvsem na bol-nike s prizadetostjo cone 1 (področje mrežnice, ki je 2-kratna razdalja od centra diskusa do centra makule), torej na bolnike z najslabšo prognozo. Predstavljeni rezultati so pokazali po-memben uspeh zdravljenja z intravitrealnim bevacizumabom v

monoterapiji v primerjavi z laserjem. Trenutno pa še potekajo raziskave o varnosti uporabe bevacizumaba pri nedonošenčkih.Letos so prvič del programa namenili tudi temam iz perina-tologije: Ronald Wapner je podal najnovejša priporočila glede uporabe antenatalnih steroidov, otroški kirurg Scott Adzick je prikazal kirurško zdravljenje ploda z mielomeningokelo. Predstavljeni so bili rezultati študije MOMS, ki je primerjala izid prenatalne korekcije mielomeningokele v primerjavi s posegom, opravljenim po rojstvu. Poseg, opravljen in utero, je zmanjšal potrebo po vstavitvi ventrikuloperitonealne drenaže in izboljšal motorični izid v starosti 30 mesecev, je pa bil povezan s povečanim tveganjem za mater (zaradi operativnega posega na maternici in povečanega tveganja za okužbe) in plod (prezgod-nje rojstvo). V predstavljenem posnetku smo si udeleženci lahko ogledali, kako poteka ta zanimiv in tehnično zahteven poseg. Roberto Romero je prikazal obetajočo novost: uporabo proges-tagenov v preprečevanju grozečega prezgodnjega poroda.Tudi letos je bilo veliko pozornosti namenjene terapevtskim možnostim v zdravljenju hipoksično-ishemične encefalopatije. Seetha Shankaran, ugledna profesorica pediatrije, je predstavila rezultate spremljanja otrok, starih 6 do 7 let, ki so bili vključeni

Od leve proti desni: Lilijana Kornhauser Cerar, Klavdija Sukič in Andreja Škofljanec.


medicina

v študijo NICHD. Gre za otroke, katerih telo je bilo zaradi neonatalne hipoksično-ishemične encefalopatije ohlajano 72 ur na telesno temperaturo 33,5º C. V skupini otrok, zdravljenih s hipotermijo, je bila smrtnost pomembno nižja v primerjavi s kontrolno skupino. Koristni učinki hipotermije, ki so bili ugotovljeni v starosti 18 mesecev, se nadaljujejo tudi v zgodnje otroško obdobje. Zadnjih 13 let so poznani nevroprotektiv-ni učinki plina ksenona. Raziskave, ki so potrdile izboljšano zaščito možganov, kadar se je ksenon uporabljal v kombinaciji s hipotermijo, so bile do sedaj opravljene na živalskih modelih. Marianne Thoresen je predstavila preliminarne rezultate prve raziskave, opravljene na novorojencih. Uporabljali so dodatek 50-odstotnega ksenona v trajanju 18 ur. Čeprav raziskava še ni zaključena, so prvi rezultati vzpodbudni. Tudi eritropoetin ima poleg hematopoetičnega pomemben nevroprotektivni učinek. V predavanju Sandre Juul z naslovom Nevroprotekcija z eritro-poetinom – je prišel njegov čas? so bili predstavljeni rezultati do sedaj opravljenih retrospektivnih in prospektivnih raziskav v neonatalnem obdobju. V prihodnosti se pričakuje raziskava, ki vključuje uporabo eritropoetina kot dodatek hipotermiji v zdravljenju hipoksično-ishemične encefalopatije. Kot tretja možnost zdravljenja oz. zaščite možganov novorojenčkov po obporodni asfiksiji je bila predstavljena uporaba avtolognih celic popkovnične krvi (Charles Michael Cotten). Na Univerzi Duke je trenutno v teku prva raziskava, kjer vključujejo otroke s hipoksično-ishemično encefalopatijo, ki poleg hipotermije prejmejo infuzijo 4 x 5 ml avtologne popkovnične krvi. Robert Tasker pa je podal še pregled ohlajanja možganov pri odraslih.Okrogla miza, v kateri so sodelovale nosilke najbolj znanih »follow-up« raziskav s področja pediatrije Maureen Hack, Betty Vohr, Seetha Shankaran in Rosemary Higgins, je bila namen-jena reševanju težav pri večletnem spremljanju otrok, ki so bili v neonatalnem obdobju vključeni v raziskave. Predavateljice so predlagale različne rešitve, s katerimi bi motivirali otroke in predvsem njihove starše k čim večji udeležbi na kontrolah, saj bi s tem povečali statistično pomembnost rezultatov.Kot pomemben del preprečevanja obolevnosti novorojencev zaradi okužb veliko obeta laktoferin, ki mu je bilo posvečeno predavanje Paola Manzonija. Laktoferin je pomembna beljako-vina mleka sesalcev; v najvišji koncentraciji se nahaja v kolo-stromu. Analiza do sedaj opravljenih raziskav ugotavlja njegov pomemben učinek v preprečevanju pozne sepse pri novorojenč-kih z zelo nizko porodno težo, okužb, povzročenih s Candido, in nekrotizantnega enterokolitisa. Trenutno poteka več raziskav s ciljem opredelitve optimalnega odmerjanja laktoferina; ugotavljajo tudi interakcije s humanim mlekom in probiotiki, varnost njegove uporabe ter druge učinke. Prehrani v zgodnjem otroškem obdobju in povezavi med hiperalimentacijo v obdobju prvega leta ter debelostjo v odraslem obdobju je bilo posvečeno predavanje Atula Singhala. V zadnjem predavanju je Barbara Schmidt predstavila rezultate 5-letnega spremljanja uporabe kofeina za preprečevanje dihalnih premorov zaradi nedono-šenosti (študija CAP). Znano je, da metilksantini zmanjšajo

pogostnost prekinitev dihanja pri nedonošenčkih in potrebo po umetnem predihovanju v prvih sedmih dneh. V teku pa so analize, ali imajo metilksantini pri nedonošenčkih z zelo nizko porodno težo tudi druge dolgotrajne učinke.Kongres je bil izpeljan zelo uspešno. Udeleženci smo bili za-dovoljni tako s kakovostjo predavanj, možnostmi za razprave s kolegi, kot tudi z organizacijo srečanja. Udeleženke iz Slovenije smo se polne vtisov vrnile domov s ciljem, da osvojeno znanje predstavimo kolegom in ga uspešno uporabimo pri vsakdanjem delu. V letu 2012 bo srečanje potekalo med 2. in 4. decembrom, informacije o srečanju bo možno že poleti najti na spletni strani http://www.hottopics.org/.Udeležbo na srečanju nam je omogočilo podjetje Abbott Labo-ratories Slovenija.

Izjava o konfliktu interesovAvtorica članka »Vroče teme v neonatologiji« izjavljam, da članek ni naročen s strani farmacevtske industrije in ne vsebuje reklamnih sporočil za v članku omenjeno zdravilo. S podjetjem Abbott Laboratories Slovenija nimam poslovnih odnosov.

Zlato praviloS pravilom, ki je do pred kratkim veljalo predvsem na področju ekonomije, se je v zadnjem desetletju začelo pospešeno spogledovati tudi zdravstvo. K njegovi uvelja-vitvi je znatno pripomogla predvsem vse bolj intenzivna tržna naravnanost zdravstvenega sektorja. Bistvo zlatega pravila, ki temelji na zahtevi, da morajo biti proračuni brez primanjkljajev oziroma da morajo podjetja in organizacije poslovati brez rdečih številk (s črnimi številkami ali na nevtralni ničli), se je v 20. stoletju pristojnim za zdravstvo zdelo nerelevantno in nepomembno. Danes pa strokov-njaki, lastniki in zdravstveni menedžerji, pa tudi politiki ugotavljajo, da je zlato pravilo več kot kompatibilno, rele-vantno in potrebno tudi v zdravstvenem sektorju. Ne glede na specifičen status, ki zdravstvene ustanove in organizacije uvršča v mejno področje med profitnim in neprofitnim sektorjem, tudi tu ni opravičila za insolventnost in izgube, ki so predvsem posledica slabega gospodarjenja, neprofesi-onalnega delovanja in nepremišljenega ravnanja. Predstoj-nik, ki krši zlato pravilo, pa je podobno kot njegovi kolegi v gospodarstvu in ostalih sektorjih izpostavljen kritiki in vnaprej določenim sankcijam.Vira: Economist, Health Management Nina Mazi


medicina

Gregor Pivec: Zgodovina medicine 20. stoletjaPrispevki k prikazu razvoja medicinske stroke in zdravstvenega sistemaV veliki in prostorni Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Univerze v Mariboru, ki je bila prepolna zainteresiranih obisko-valcev, so 6. decembra 2011 Medikohistorična sekcija Slovenskega zdravniškega društva (MH SZD), Zgodovinsko društvo Frana Ko-vačiča in Založba Pivec pripravili odmevno predstavitev monogra-fije »Zgodovina medicine 20. stoletja« s podnaslovom »Prispevki k prikazu razvoja medicinske stroke in zdravstvenega sistema«, ki jo je napisal mariborski zdravnik, dolgoletni direktor Univerzi-tetnega kliničnega centra v Mariboru, prim. dr. Gregor Pivec.Po uvodnih pozdravnih nagovorih direktorice Univerzitetne knjižnice v Mariboru dr. Zdenke Petermanec, dekana MF UM prof. Ivana Kranjca, predsednika Zgodovinskega društva Frana Kovačiča prof. Darka Friša in predstavitvi avtorja, ki jo je prispeval prof. Viljem Brumec, je avtor v sproščenem pogovoru, ki ga je vodil predsednik MH SZD prof. Elko Borko, predstavil svoje pogle-de in načela, ki so ga vodili med tri leta dolgim obdobjem, ko je pripravljal knjigo.Prepričan je, da je danes medicina znanstvena disciplina, ki je izrazito razvojno naravnana, način dela in njen filozofski pristop pa temeljita na eksperimentu kot edinem znanstveno utemeljenem principu dela in je zaradi tega tako zanimiva za strokovno kot tudi širšo javnost. Zgodovina medicine se je v 20. stoletju soočala s številnimi odkritji in bogatim strokovnim razvojem, ki so ga uresničevali izjemni zdravstveni delavci ob sodelovanju številnih znanstvenikov drugih strok.Avtor je pregledno predstavil razvoj posameznih medicinskih strok, opisal širša gospodarska, znanstvena in druž-bena dogajanja v 20. stoletju ter prikazal povezavo z razvojem zdravstvenega sistema v slovenskem in mednarodnem prostoru v naslednjih poglavjih: Hiter razvoj medicine, Živi in neživi kužni delci, Notranje izločanje (endokrinolo-gija), Razvoj kemoterapije, Pogled v telo, Bolnik in zdravnik, Zdravstveno varstvo žensk in otrok, Pogled v dušo, Informa-cijski sistem telesa, Svet se je zmanjšal, Organizacija rešuje življenja, Stranpoti medicine 20. stoletja, Etična kodifikacija medicine, Socialno medicinska misel, Izobraževanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, Zdravstvene usta-nove v Sloveniji, Slovensko zdravstvo v vojnih časih.

Z avtorjevo predstavitvijo in dodatnimi vprašanji se je zaključil uradni del promocije knjige. Številni udeleženci tega pomembne-ga strokovnega dogodka so bili enotni v oceni, da je monografija »Zgodovina medicine v 20. stoletju« Gregorja Pivca v mnogih pogledih izjemna, saj je bilo v slovenski zgodovini medicine to obdobje samo delno obravnavano. S pričujočo monografijo smo dobili knjigo, ki ustrezno prikazuje zgodovino medicine v 20. stole-tju, izhajajoč iz našega nacionalnega zornega kota.Do sedaj so zgodovino medicine v celoti pokrivale tri publikacije:Prva je učbenik Ivana Pintarja »Kratka zgodovina medicine«, ki je izšla že leta 1950, druga je delo Petra Borisova »Zgodovina medicine«, ki je izšla leta 1980 in v ponatisu in popravljeni izdaji leta 2011. Za obe publikaciji je značilno, da je zgodovina medicine v 20. stoletju pomanjkljivo prikazana in je obstajala potreba po sodobnejšem pogledu in razlagi za izjemne dosežke medicine v preteklem stoletju. Tretjo publikacijo predstavlja novejša »Kratka zgodovina medicine« iz leta 2008, ki jo je napisal Viljem Brumec, ki kratko opisuje tudi dogajanja v medicini 20. stoletja.Gregor Pivec je v svoji »Zgodovini medicine v 20. stoletju« obdelal to obdobje zelo natančno, strokovno in usklajeno z že objavljenimi spoznanji slovenskih strokovnjakov nekaterih medicinskih strok. Monografija Gregorja Pivca je dobrodošlo dopolnilo in prispevek

v slovenskemu zgodovinopisju, ki na svojstven in svež način prikazuje razvoj novejše svetovne in slovenske zgodovine medicine v zadnjem stoletju.Ponovna izdaja posodobljene knjige dr. Petra Borisova Zgodovina medicine in knjiga dr. Gregorja Pivca Zgodovi-na medicine 20. stoletja predstavljata celoto v pregledu razvoja zgodovine medicine od praskupnosti do danes. Založba Pivec iz Maribora je obe knjigi, s skupnim obsegom preko 1.100 barvnih strani, bogato slikovno in grafično opre-mila in predstavljata pomemben kultur-nozgodovinski dogodek in pridobitev za slovensko skupnost.Format 19 x 26 cm, 472 strani, štiribarv-ni tisk, trda vezava s ščitnim ovitkom, ISBN 978-961-6817-63-9Elko Borko


strokovne publikacije

Ob 80-letnici prof. dr. Marije Us Krašovec, dr. med.Ana PogačnikZadnji decembrski sestanek Sekcije za citopatologijo SZD v letu 2011 je potekal nekoliko drugače, z zaznamovanjem visokega jubileja ustanoviteljice sekcije, prof. dr. Marije Us Krašovec, dr. med., sicer dolgoletne vodje Oddelka za cito-patologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Slavljenki sta v imenu OI oziroma članov sekcije čestitali direktorica Onko-loškega inštituta Ana Žličar, univ. dipl. ekon., in predsednica sekcije Helena Gutnik, dr. med., dr. Ana Pogačnik, dr. med., pa je predstavila slavljenko in njeno delo.»Spoštovana prof. dr. Marija Us Krašovec, spoštovane kolegice in kolegi, prepričana sem, da izražam zadovoljstvo vseh članov Sekcije za citopatologijo Slovenije, da je danes med nami prof. dr. Marija Us Krašovec, ustanoviteljica naše sekcije.Ko so člani Mednarodne akademije za citologijo leta 2005 v ZDA pisali obrazložitev za podelitev Goldblattove nagrade prof. dr. Mariji Us Krašovec, niso prezrli njenega pionirskega dela pri uvajanju citopatologije v Sloveniji in v svetu. Zato naj ob njenem visokem življenjskem jubileju spomnim vsaj na nekaj drobcev iz njenega izredno bogatega, štiri desetletja dolgega delovanja, ki je, to danes lahko mirno rečemo, odločilno zaznamovalo razvoj celotne slovenske citopatologije, vplivalo pa je tudi na njen razvoj v svetu.Ko se je prof. dr. Marija Us Krašovec leta 1959 zaposlila na Onkološkem inštitutu, se je citopatologija šele uvajala tako pri nas kot v svetu, v Sloveniji od leta 1951 dalje. Ko je leta 1959 prof. dr. Us Krašovec prevzela vodenje citološkega laborato-rija na Onkološkem inštitutu, so v njem pregledovali le celice v izpljunku, v telesnih izlivih in cervikalne brise. V redno diagnostiko je uvedla še druga področja eksfoliativne citologije, od citologije izcedka iz dojke, citologije urina, želodčnega soka in drugih. Že na samem začetku je uvedla tudi citopatološke preiskave solidnih tumorjev s pomočjo aspiracijske biopsije s tanko iglo. Ta metoda je bila tedaj (leta 1959) poznana le na Švedskem in Nizozemskem. Prof. dr. Us Krašovec je aspiracij-sko biopsijo s tanko iglo solidnih tumorjev uvedla v Ljubljani kot samouk na podlagi sistematičnih odvzemov vzorcev iz tumorjev in s primerjavami s klasično histološko preiskavo. To koristno metodo za diagnostiko tumorjev je posredovala klinikom preko predavanj in publikacij, kot rezultat sodelovanja s prof. dr. R. Golouhom in dr. I. Damjanovim pa je tudi v ZDA leta 1982 izšel avdiovizualni učbenik za aspiracijsko biopsijo. V laboratoriju za citopatologijo Onkološkega inštituta so se šolali številni citopatologi iz Slovenije in vseh delov nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz Italije in ZDA. Danes je aspiracijska biopsija nepogrešljiva metoda v diagnostični obravnavi bolnikov s sumom na tumorski proces. Zasluge za razvoj aspiracijske biopsije s tanko iglo v svetu ji je priznala med drugim že tudi

omenjena Mednarodna akademija za citologijo. Če kdaj nanese pogovor na to, sama, namesto o svojih zaslugah, raje govori o sreči, da v Sloveniji pri uvajanju novosti ni naletela na naspro-tovanja kirurgov in patologov, kajti v tistih časih so drugod ob teh novostih predvsem kirurgi videli nevarnost za zmanjšanje dobičkonosnosti njihove dejavnosti.V program citološkega laboratorija je prof. Us Kršovec uvedla šte-vilne specialne metode, ki so jih pred tem delali le na vzorcih, pri-dobljenih s kirurško biopsijo, kot je npr. elektronska mikroskopija, fluorescenčna mikroskopija in imunocitokemija. Uvedla je številne izboljšave v tehnikah fiksacije celic in barvanja, uvedla je metodo pretočne in slikovne citometrije. Zelo pomembno pa je tudi delo prof. Us Krašovec na področju standardizacije v citometriji.Daljnosežnosti pomena vključitve citopatologije v specializacijo iz patološke anatomije se je zavedala prof. dr. Us Krašovec že leta 1965, zato je Sekcija za citologijo in citodiagnostiko, katere duša in motor je bila seveda prav ona, preko SZD predlagala uvedbo specializacije iz citopatologije v okviru specializacije iz patologije. Žal je bilo potrebno čakati na njegovo uresničitev skoraj dve desetletji.

Prof. dr. Marija Us Krašovec, dr. med., dobitnica Maurice Goldblattove nagrade za leto 2005.


obletnica

Ob pomanjkanju učbenikov in denarja za izobraževanje v tujini se je do specialnih znanj iz citopatologije prebijala predvsem s trdim delom in z veliko samoodpovedovanja. Že leta 1963 je s pomočjo primitivne opreme in kot samouk uspešno gojila v celičnih kulturah tumorske celice bolnikov in preizkušala, kako se celice odzivajo na različne citostatike. Že v zgodnjih 60. letih je prof. Us Krašovec skupaj s kliničnimi kolegi razvila domiselno metodo sledenja učinka zdravljenja in kasneje tudi individualne-ga načrtovanja zdravljenja na podlagi podatkov, ki jih je dobila z zaporednimi citološkimi punkcijami tumorja pred začetkom zdravljenja in v različnih časovnih presledkih po uvedbi posa-meznega zdravila. Ta način, ki je sprva temeljil le na opazovanju sprememb na celicah z optičnim mikroskopom, je kasneje izpo-polnjevala še z uvedbo metod, ki so temeljile na kvantitativnem vrednotenju sprememb v jedrih, in na podlagi teh ugotovitev so planirali zdravljenje tako, da je bilo prilagojeno individualnim značilnostim tumorja. S tem načinom so dosegli dobre uspehe pri tumorjih, ki sicer slabo odgovorijo na kemoterapijo.Poleg strokovne dejavnosti se je prof. dr. Us Krašovčeva odli-kovala tudi pri nesebičnem prenašanju znanja na mlajše rodove kot njihov odličen učitelj in mentor. Predavala je študentom na dodiplomskem in podiplomskem študiju, bila je mentor kolegicam in kolegom pri kar dveh desetinah magisterijev in doktoratov znanosti na Medicinski fakulteti in pri več diplom-skih nalogah na drugih fakultetah.Raziskovalna dejavnost je spremljala prof. dr. Us Krašovčevo od vsega začetka zaposlitve na Onkološkem inštitutu. Sodelovala ali vodila je različne nacionalne in mednarodne projekte, sodelovala je v mednarodni študiji, ki jo je financiral Fulbrightov program, kakor tudi v mednarodni študiji o uporabi kvantitativne slikovne citometrije pri zgodnjem odkrivanju raka pljuč. V okviru projekta, vodenega v Sloveniji je med drugim zanimiva študija o pomenu slikovne citometrije za odkrivanje, zdravljenje in sledenje spre-memb po terapiji pri bolnikih z različnimi malignimi tumorji, ki med drugim nakazuje, da bi proučevanje celic ustne sluznice s slikovno citometrijo lahko postalo test za zgodnje odkrivanje raka.Strokovna in raziskovalna dejavnost prof. dr. Us Krašovec ni bila odločilna le za njen osebni strokovni razvoj, ampak je

blagodejno vplivala na razvoj citopatologije na splošno. Tako je npr. leta 1971 prejela nagrado Sklada Borisa Kidriča za sodelo-vanje pri razvoju kemoterapije. Leta 1988 je prejela Hribarjevo nagrado za delo v patologiji. Ob 60-letnici Onkološkega inšti-tuta je prejela priznanje za življenjsko delo. Njeno delo ni ostalo neopaženo niti v svetu. Leta 1975 so ji podelili »pečat mesta Milana« za prispevek k razvoju citologije, Mednarodna akade-mija za citologijo ji je podelila »felow«, pred tem je bila članica te organizacije (»member« od leta 1969) in leta 2005 je prejela Goldblattovo nagrado za razvoj citologije v Sloveniji in v svetu ter za nesebično učenje slovenskih in tujih citopatologov. Bila je ustanovni član Adiatic Society of Pathology. Sodelovala je v redakcijskih odborih tujih in domačih strokovnih publikacij. Kot vabljeni predavatelj je sodelovala na številnih mednarodnih in domačih kongresih ter v uglednih tujih onkoloških usta-novah. Kot zanimivost naj omenim, da je v okviru neprofitne organizacije »People to people«, ki jo je ustanovil predsednik ZDA Eisenhower, s skupino mednarodnih strokovnjakov celo obiskala Moskvo, Leningrad in Novosibirsk z namenom, da na podlagi 3-tedenskega obiska podajo ekspertno mnenje, kako organizirati sodobno citologijo in izboljšati delo citoloških la-boratorijev. Prof. dr. Us Krašovčeva je bila organizator številnih strokovnih prireditev in med drugim leta 1974 predsednica or-ganizacijskega odbora 4. Evropskega kongresa za citopatologijo, ki je v precejšnji meri prav zaradi njenega strokovnega slovesa potekal v Ljubljani, in ponovno zasedal v Ljubljani leta 1997 pod predsedstvom dr. Bizjakove, ko je bila prof. dr. Us Kra-šovec predsednica strokovnega programa. Široko znanje prof. Usove in njena razvejana strokovna in raziskovalna dejavnost sta botrovali številnim obiskom uglednih tujih strokovnjakov s področja citopatologije na Onkološkem inštitutu.Vsi, ki smo imeli priložnost, da smo spremljali njeno strokovno, raziskovalno ali pedagoško dejavnost, čutimo veliko hvaležnost za to priložnost, obenem pa ji dolgujemo tudi zahvalo, da smo se ob njej lahko izpopolnjevali. Mlajšim rodovom, ki te prilož-nosti niso imeli, pa je prof. dr. Marija Us Krašovec zlahka lahko vsaj navdih za njihov osebni strokovni razvoj in zavzemanje za nadaljnji razvoj citopatologije.«

Prof. dr. Miloš F. Kobal, dr. med., 85-letnikMilan Ličina, Jože DarovecOktobra lani je praznoval svoj 85. rojstni dan prof. dr. Miloš F. Kobal, dr. med., redni profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti v Ljubljani in diplomirani pravnik. Glede na profe-sorjevo častitljivo starost je bilo o njegovem delu in življenju že marsikaj povedanega in napisanega. Tako mu je bila ob 75-letnici življenja posvečena posebna številka psihiatrične publikacije »ViceVersa«. Njegove temeljne zasluge za razvoj

slovenske psihiatrije od leta 1968 dalje so bile predstavljene tudi svetu, npr. leta 2002 v najbolj brani ameriški psihiatrični »on-line« reviji Psychiatric Times. Upamo, da bo svoj oeuvre z mnogimi še neznanimi, a nadvse zanimivimi dogajanji v kratkem predstavil tudi sam: v osnutku so njegovi spomini na leta od 1941 do 2011!


obletnica

Prof. dr. Kobal je bil rojen 11. oktobra 1926 v Novem mestu. Starša sta bila sicer Idrijča-na in tako se profesor šteje tudi za idrijskega rojaka. Otroštva ni imel posebno lepega, morda je to oblikovalo njegov značilni strpni in razumevajoči odnos do soljudi, zlasti do vseh odrinjenih, trpečih, bolnih.Oče je bil široko razgledan, narodno zave-den razumnik. Nedvomno je močno vplival na sina, saj naš profesor leta 1941 nikakor ni mogel mirno sprejeti okupatorskega raz-kosanja domovine. Tako se je še ne petnaj-stleten že aprila 1941 pridružil Osvobodilni fronti. Od samega začetka je kot izjemno inteligenten in zrel fant opravljal številne odgovorne naloge in velikokrat povsem od blizu zrl smrti v oči. Te zgodnje in skrajne izkušnje so poleg danega značaja nedvomno tudi prispevale k temu, da ga poznamo kot vedno hrabrega in sposobnega človeka in sodelavca.Po vojni je študiral pravo na Univerzi v Ljubljani in diplomiral leta 1949. Kot mlad pravnik je leta 1950 dobil nalogo, da preuči stanje na t.i. »priporniškem oddelku« v Bolnišnici za duševne in živčne bolezni, kot se je takrat imenovala ljubljanska Psihia-trična klinika. Sprejel ga je legendarni prof. dr. Janez Kanoni, tedanji ravnatelj bolnišnice. Ravnatelj Kanoni vedoželjnemu in humanistično usmerjenemu pravniku ni prikrival obupnih raz-mer v bolnišnici, v katerih so tedaj trpeli bolniki in osebje. Bil je tudi izrazito sugestiven človek, z njemu lastnim navdušenjem je govoril o psihiatriji in je morda odločilno prispeval, da se je dr. Kobal odločil, da po pravu študira še medicino in morda po svojih močeh in zmožnostih pomaga prav bolnikom, ki jih je tedaj srečeval v bolnišnici.Na Medicinsko fakulteto v Ljubljani se je dr. Kobal vpisal leta 1951 in se že med študijem izpopolnjeval iz nevropsihiatrije na univerzah v Leidnu in Kölnu. Diplomiral je leta 1956, specia-listični izpit je opravil leta 1960 v Ljubljani. Po diplomi se je – med drugim – vključil tudi v delo na Inštitutu za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani. V letu 1962 do 63 je opravil študij iz psihoterapije na sloviti londonski kliniki Maudsley Hospital. Dodatno izobrazbo s tega področja je pridobil med študijem v Moskvi leta 1966. Leta 1971 je v Ljubljani doktori-ral iz nevropsihiatrije. Za docenta je bil habilitiran leta 1967. Vodenje nekdanje bolnišnice za duševne in živčne bolezni na Studencu je kot direktor prevzel 9. septembra 1968. Zaradi svoje velike strokovnosti, široke razgledanosti in – ne nazad-nje – vrhunskih organizacijskih sposobnosti mu je v nekaj letih uspelo reformirati ne samo bolnišnico, ampak tudi slovensko psihiatrijo v celoti. Predvsem je sistematično odpravil relikte preteklosti, npr. zaprtost bolnišnic navznoter in navzven, uvedel je psihoterapevtski in socioterapevtski način dela, bistveno izboljšal kadrovsko zasedbo tako z intenzivnim zaposlovanjem zdravnikov kot tudi s psihologi, socialnimi delavci, delovnimi

terapevti in drugimi za sodobno psihiatrijo pomembnimi strokovnjaki. Uvedel je – med prvimi v Evropi – intermediarne dejavnosti kot nočni oddelek, dnevni oddelek, odde-lek za mladostnike, oddelek za urgentno psihiatrijo ipd. Zahteval in dosegel je, da so vse psihiatrične bolnišnice ustanovile od-delke za zdravljenje alkoholizma in ob njih ambulantno dejavnost. Z ustanavljanjem psihiatričnih dispanzerjev in ambulant po vsej republiki je bil dosežen bistven premik s prej pretežno bolnišnične na sodobno zunajbolnišnično dejavnost.Prof. dr. Miloš Kobal je bil osem let dekan Medicinske fakultete. Zapomnili si ga bomo npr. po njegovi zavzetosti za kakovostni dvig fakultete, pa tudi po vodenju izgradnje njene nove stavbe. Pravzaprav je njegova zasluga,

da je bila sploh dograjena v razumnem roku. Kljub nasproto-vanju dela tedanje politike in celo javnosti je mdr. dosegel, da je bil zdravnikom vrnjen tradicionalni naziv »dr. med.«. Imel je tudi čast podeliti do tedaj nedvignjene diplome generacij zdravnikov.Naj na kratko omeniva še druge pomembnejše dejavnosti dr. Kobala:Bil je predsednik izpitnih komisij številnim psihiatrom, nevrologom, kliničnim psihologom in strokovnjakom drugih usmeritev.Bil je izjemno pozoren in učinkovit mentor magistrandov in doktorandov različnih strokovnih profilov.Znan je po odličnih do- in podiplomskih predavanjih na Me-dicinski fakulteti, na Pravni fakulteti in na oddelku za klinično psihologijo na Filozofski fakulteti.Prof. Kobal je napisal več strokovno vrhunskih poglavij v obeh slovenskih učbenikih psihiatrije v letu 1985 in 1999. Napisal pa je tudi – če dovoli ta izraz – v »odmaknjenih letih« učbenik psihiatrije za slušatelje Visoke šole za varnostne vede, ki je doživel že tudi drugo izdajo! Vsega občudovanja vredno je dejstvo, da na tej šoli še vedno predava in aktivno sodeluje pri drugih dejavnostih.Ne gre pozabiti njegovega pomembnega prispevka za huma-nizacijo razmer v zaporih, v vzgojnih zavodih in podobnih ustanovah, kjer dolga leta ni bilo ustreznih strokovnjakov in je njihovo angažiranost spodbudil prav prof. Kobal.Prav tako je prof. Kobal še vedno terapevtsko aktiven: še vedno, že 40 let, vodi Klub zdravljenih alkoholikov (KZA). Zaupa-nim klientom je na voljo dobesedno noč in dan, mnogim je rešil zdravje in tudi življenje. Žal mu nenaklonjene strukture ne omogočajo psihoterapevtskih obravnav, kjer je na podro-čju kratke dinamične psihoterapije vrhunski in nepreseženi strokovnjak.


obletnica

Njegov bibliografski opus raziskovalnih, strokovnih, poljudnih in drugih del je osupljiv po obsegu in kakovosti. Mnogi pri-spevki so vzbudili veliko pozornost tudi v tujini.Prof. Kobal je zelo skromen človek, nikoli se ni silil v soje medijskih žarometov in je tako v slovenski širši javnosti veliko premalo znan. Premalo je znana njegova odločilna vloga pri naglem razvoju slovenske psihiatrije. Dr. Kobal pač zelo skrbno varuje svojo zasebnost. Vemo pa, da je upodabljajoča umetnost njegov najljubši konjiček. Sistematično že desetletja preučuje velike umetnike, okolja njihovega časa, zgodovinske razmere. Redno obiskuje vse pomembnejše razstave, galerije, spremlja

zadevne razprave in svoje vtise, poglede nato na predavanjih tudi na svoj zanimiv način deli z zainteresiranimi kolegi.Omenili smo profesorjeve osnutke spominov. Tam je zapisano takole: »V aprilu leta 1941 so se spet razcveteli kostanji ob Ljubljanici. Dejali bi, kakor vedno. Toda čas je bil že nekaj let poseben.« Tudi ta čas, ki ga še aktivno živi in radoživo spremlja, je spet na svoj način poseben. Veselimo se njegovih pogledov nanj in spominov, upamo, da kmalu v knjigi ugledajo luč sveta.Ob tem lepem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo še mno-go zdravih, ustvarjalnih let.

30 let zbora dr. Bogdana Derča s Pediatrične klinike v LjubljaniAna Marija VrbičZbor je svoj jubilej proslavil s slavnostnim koncertom meseca junija v Veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet v Ljub-ljani. Ob visokem jubileju je Javni sklad za kulturne dejavnosti Ljubljana, tako kot ob prejšnjih jubilejnih koncertih, podelil Gallusova priznanja, KUD KC in MF dr. Lojz Kraigher pa je zbor predlagal za priznanje Javnega sklada za kulturne dejav-nosti Slovenije. Predsednica KUD-a je o zboru med drugim zapisala: »Derčev zbor je prehodil 30 let truda za bolj humano hospitalizacijo bolnikov in duhovno bogatejše življenje otrok in starostnikov. Zazrti v humanizem, visoka moralno-etična načela sožitja bolnikov in osebja v bolnišnicah, domovih ostarelih in drugih socialno zdravstvenih ustanovah s svojim vodilom Pesem za zdravje hodijo po poti optimizma in vnašajo sončno vzpodbudo povsod tja, kjer je njihovo izbrano okolje. Med vodji zbora so se vedno znova našli posamezniki, ki so bili pripra-vljeni prevzeti tudi zahtevno organizacijsko delo in so znali motivirati člane k ohranjanju idejnega koncepta zbora. Zato velja posebna zahvala dosedanjim zborovim predsednikom, prim. mag. Matjažu Bidovcu, dr. med. (1981), Vidi Gleščič, vms (1982–1996), as. mag. Borutu Brataniču (vsi Pediatrična klinika Ljubljana), prof. Janezu Lahu, samostojnemu biblio-tekarju in direktorju Knjižnice Jožeta Mazovca (1997–1998), Janezu Čeplaku, univ. dipl. ing., na ministrstvu vlade RS (1999–2006), Ani Mariji Vrbič, ing., glavnemu tehniku Centra za tipizacijo tkiv na Zavodu za transfuzijsko medicino (2006–…) in obema umetniškima vodjema – glasbenikoma Marjanci Grdiša Vidic in Venclu Zadravcu, ki sta v 30 letih krojila zborov pevski repertoar.«V decembru je zbor zaokrožil jubilejno leto z božičnim koncer-tom za bolnike v razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ob tem pa je Janez Lah na priložnostni razstavi pred-stavil tudi 30-letni zborovski historiat. Na decembrski prireditvi za bolnike se je predstavila tudi Likovna skupina KUD-a z veliko pregledno razstavo, ki jo je predstavil njihov predsednik

doc. Tone Pačnik. Zbrane pa je z božičnim nagovorom pozdra-vil tudi bolniški duhovnik Tone Brinjovc. Slavnostni govornik je bil generalni direktor UKC mag. Simon Vrhunec, ki je zboru »za neprestano oživljanje kulturne dediščine v največji slovenski bolnišnici in za prizadevnost na področju humani-zacije« podelil najvišje priznanje UKC – zlato dediščino.Spomine na sodelovanje v zboru je na kratko obudil tudi nekdanji tenorist zbora Marko Alauf, dipl. inž., sedanji pod-predsednik Sveta zavoda UKCL.Prireditev je vodila predsednica Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (nadalje KUD) zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec in v imenu le-tega ob slavnostnem dogodku svečano podelila priznanja zaslužnejšim članom zbora. Priznanja so prejeli:Vida Gleščič, ustanovna članica, prejemnica zlate Gallusove značke in častne značke JSKD Ljubljana, sopranistka, solistka, višja medicinska sestra na Onkološkem oddelku Pediatrične klinike v pokoju. V prvem letu delovanja zbora je za več kot deset let prevzela predsedovanje zboru. Navezala je stike z izseljenimi Slovenci in utrla zboru prvo pot v Ameriko in Kanado leta 1991. Tesno je sodelovala s takratnim predsedni-kom KUD KC in MF prof. Pavletom Kornhauserjem. V času njenega mandata so naši izseljenci obiskali Slovenijo. Skupaj smo koncertirali, obiskali so Klinični center, Pediatrično kliniko in domove ostarelih. Uživali so gostoljubje na naših domovih, popeljali smo jih po naši in njihovi domovini. Stkala je vezi z zborom Belt iz Črnomlja. Spretna pri nagovarjanju sponzorjev je pripomogla k pridobivanju finančnih sredstev za delovanje zbora, med drugim tudi sponzorstvo tovarne Mura, kjer so izdelali prve koncertne obleke za pevce.Vali Glavič Tretnjak, ustanovna članica, prejemnica zlate Gallusove značke, altistka, klinična psihologinja in predava-teljica na Pediatrični kliniki. S svojo širino, razgledanostjo in


obletnica

svetovljanstvom je pripomogla k promociji in navezovanju sti-kov v domačem in mednarodnem okolju, s Slovenci po svetu in z medicinskimi strokovnjaki v Sloveniji, Ameriki, Avstraliji, Nemčiji, Italiji in drugje.Barbara Žemva, ustanovna članica, prejemnica zlate Gallu-sove značke, sopranistka, psihologinja na Pediatrični kliniki. S krajšimi prekinitvami zaradi strokovnega dela je vztrajala pri zboru vseh 30 let.Vencel Zadravec, baritonist Opere in baleta v Ljubljani. Več kot 27 let je umetniški vodja in dirigent zbora, prejemnik številnih Gallusovih in drugih priznanj. S svojo strokovnostjo, vedrino, hudomušnostjo in smislom za zborovsko ustvarjanje vzpodbuja pevce k petju, jih pohvali, jih pokritizira in skuša na-rediti tisto, kar je z ljubiteljsko pevsko zasedbo možno ustvariti in poustvariti. Vsakič znova navduši poslušalstvo in s svojim solom pogosto popestri koncerte zbora.Janez Lah, prejemnik zlate Gallusove značke in častne značke JSKD Ljubljana, baritonist, dolgoletni direktor knji-žnice Jožeta Mazovca v Ljubljani, občinski svetnik, literat in pesnik, sodelavec pri oblikovanju uradnih aktov društva dr. Bogdan Derč, korektni voditelj sestankov, retorik, organizator, soustvarjalec in povezovalec dogodkov zbora, povezovalec koncertov in drugih kulturnih dogodkov. Vztrajni borec za izboljšanje kakovosti zbora. En mandat je bil predsednik zbora, podpredsednik pa skoraj v vseh letih svojega članstva v zboru, član upravnega in nadzornega odbora KUD-a. Njegova neprecenljiva vloga je vloga oblikovalca in umetniš-kega urednika zborovih almanahov in obeh monografij Ars medici, kjer je tudi avtor vseh besedil. Je avtor mnogih objavlje-nih člankov o zboru. Prav tako je tudi avtor razstave Utrinki zbora, ki jo je pripravil, oblikoval in postavil ob slavnostnem koncertu zbora meseca junija 2011 v Konservatoriju za glas-bo v Ljubljani in meseca decembra v avlah UKC in MF.

Veronika Logar, prejemnica zlate Gallusove značke in častne značke JSKD Ljubljana, altistka, bila je zaposlena kot sekretarka Informacijskega centra Kliničnega centra v Ljubljani in več kot 25 let tajnica zbora. Veronika Logar je s svojim delovanjem ves čas močno presegala okvire tajniškega dela, kot je pisanje aktov in urejanja arhiva zbora, pisanje in razpošiljanje vabil, dopisov in zapisnikov, nesebično in iskreno tkala vezi med člani zbora in med Slovenci po svetu vzpostavila mrežo naših zvestih poslušalcev, bila organizatorka ali soorganizatorka zborovih po-tovanj po Sloveniji in tujini, s svojo umetniško žilico in otroškim veseljem je oblikovala svojstvena vabila pevcem za vsako novo koncertno sezono in poslušalcem za vsakoletne koncerte in druge dogodke. S svojo pozitivnostjo in delavnostjo je kot članica zbora ves čas igrala pomembno in težko nadomestljivo vlogo.Silva Kobal, prejemnica srebrne Gallusove značke in častne značke JSKD Ljubljana, sopranistka, podjetnica in mama medicinske sestre, zaposlene na Pediatrični kliniki, je dolga leta vodila blagajno zbora in še vodi listo prisotnosti na pevskih vajah in koncertih. S svojimi podjetniškimi sposobnostmi je ob pomoči svojega moža, podjetnika Štefana Kobala – Prekmurca, organizirala številne pevske nastope zbora v Prekmurju, zan-je priskrbela sponzorje, nas seznanila s pomembnimi lokalni-mi župani, organizirala mrežo poslušalstva in nas uvedla v svet kulinaričnih dobrot Prekmurja.Milica Štivan, prejemnica zlate Gallusove značke in častne značke JSKD Ljubljana, altistka, pedagoška delavka s smislom za poetično oblikovanje člankov o delovanju zbora, ki jih je objavljala v strokovnih in drugih revijah. Kot pedagoška delavka je s svojim znanjem vedno skušala vplivati na kakovost petja v zboru.Katja Benedik Kreitmayer, prejemnica srebrne Gallusove značke, tenoristka, arhitektka, ki je bila zaposlena na Urbani-stičnem zavodu RS, je s svojo strokovnostjo in natančnostjo opravila enkratno in zahtevno delo, saj je uredila notni arhiv zbora, ki šteje preko 500 skladb, dala navodila za njegovo

Generalni direktor UKCL, mag. Simon Vrhunec, je spod-budno pozdravil zbrane na božičnem koncertu, Derčevemu zboru iskreno čestital ob 30-letnici in predsednici Ani Vrbič izročil visoko priznanje UKCL.

Zbor dr. Bogdana Derča s svojim zborovodjo Venčeslavom Zadravcem, ki jih vodi 27 let.


obletnica

nadaljnje urejanje in kot pomočnica umetniškega vodje skušala vplivati na izbor skladb in kakovost njihovega izvajanja.Milica Trenkič, altistka, referentka na Zdravniški zbornici Slovenije kot sedanja tajnica zbora razmnožuje notna gradiva, piše in razpošilja zapisnike sestankov, bedi nad objavljenimi članki o zboru in jih razmnožuje za člane zbora, nas obvešča o dogodkih, programih in skrbi za ostala tajniška dela.Nataša Pangerc, sopranistka, neumorno deluje tudi v KUD Golo pri Igu, kjer je predsednica, ekonomistka in menedžerka, zaposlena v Kemofarmaciji, s svojim obširnim znanjem in spo-sobnostjo vodi finančno poslovanje zbora, v skladu z republi-škimi akti je oblikovala Pravilnik finančnega poslovanja zbora, pripravlja bilance in nas oskrbuje z novostmi iz finančnega in upravnega področja. Kljub študiju in zahtevnemu delovnemu mestu najde čas, da vse to z entuziazmom in brez plačila opravi za naš zbor. Je tudi predsednica nadzornega odbora KUD-a in skrbi za njegovo pravilno poslovanje.Marija Miladinovič, višja medicinska sestra na ORL, soci-ologinja in dolgoletna direktorica Doma starejših občanov Moste Polje, nas je nemalokrat popeljala v domove starejših v Sloveniji, tudi v Clevelandu in Berlinu, kjer smo svet starejših, ločenih od doma, popestrili in ganili z njim ljubimi napevi in se z njimi družili. Kot modra in umirjena oseba je pogosto sveto-valka zboru pri različnih dilemah in vprašanjih.Jože Logar, »ad bonum« povezovalec koncertov zbora skozi 16 let. S svojo umetniško besedo in s svojim globokim glasom vedno znova očara naše poslušalce. Smiselno razporeja koncer-tne skladbe, da skupaj z izbranim besedilom tvorijo umetniško celoto. S poznanstvi, ki jih nima malo, je omogočil koncer-tiranje v Festivalni dvorani na Bledu ob zborovi 25-letnici. Pripomogel je k številnim sponzorstvom in televizijskim snemanjem.

Ana Marija Vrbič, inž., višja zdravstvena delavka na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v pokoju, altistka, prejemnica srebrne Gallusove značke, predsednica KUD MePZ dr. Bog-dan Derč je sprejela odgovorno nalogo predsednice društva v najbolj zahtevnih časih njegovega razvoja, na razpotju med nadaljnjim razvojem in nadaljevanjem poslanstva ter preneha-njem. Sprejela je mesto predsednice in izbrala pot razvoja, rasti in uveljavljanja temeljnega poslanstva KUD: »Pesem za zdrav-je«. Že pred temi burnimi časi si je intenzivno prizadevala za uveljavljanje zbora, za pridobivanje sponzorjev in za pomladitev zbora. Uspešno. S prevzemom odgovorne naloge pa je uvelja-vila tudi skrbno načrtovanje, posodobitev društvenih pravil, vzorno računovodsko in finančno poslovanje in iskanje poti za novo in boljše. Večkrat je dajala prednost zboru pred svojimi težavami z zdravjem. Uveljavila je timsko delo. Vztrajno se je tudi borila za kakovost, za boljše, strokovne pevske vaje, za kakovostne nastope in promocijo. Trmasto je uspela. Uresni-čila je programske razsežnosti, ki jih je poimenovala pesem generacij, povabila v program mlade umetnike, otroke pevcev našega zbora in njihove sodelavce, kar se je posebej odrazilo na zadnjem letnem koncertu ob 30-letnici zborovega delovanja. Takšen primer je tudi koncert ob 50-letnici smrti dr. Bogdana Derča. O zboru smo prebirali v strokovnih glasilih in poseb-nih izdajah obeh KUD-ov. Hkrati je ohranila vse programske značilnosti in tradicionalne koncerte. Zbor je predstavljala in povezovala s KUD-om. Sodelovala je tudi v organih KUD-a. S svojim neumornim delom si je prislužila naziv »mama zbora«, ki ga ni v klubskih pravilih.Vsaj ustno priznanje pa si za svoje več kot ali skoraj 20-letno petje pri zboru zaslužijo:Terezija Dušič (prejemnica srebrne Gallusove značke), sopranistka, nekdanja višja medicinska sestra na onkološkem inštitutu v Ljubljani in v Švici, Biserka Lesjak (prejemni-ca zlate Gallusove značke), sopranistka, fizioterapevtka v ZD Grosuplje, Metka Prevec (prejemnica zlate Gallusove značke), sopranistka, odgovorna oddelčna višja medicinska sestra na Infekcijski kliniki v Ljubljani, Anica Lah (prejemnica

KUD-ovo vodstvo je s predsednico prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec posameznim pevcem poklonilo priznanja za dolgole-tno predano delo pri zboru. Sopodeljujeta jih podpredsednica KUD-a prof. dr. Bojana Boh (desno) in zdravnica Marija Gačič.

Zadovoljna publika na božičnem koncertu v UKCL.


obletnica

zlate Gallusove značke), altistka, vms v KC, Meta Marolt (prejemnica zlate Gallusove značke), tenoristka, pediatrinja, nekdaj zaposlena v Zdravstvenem domu Vič - Rudnik, Mira Milič (prejemnica srebrne Gallusove značke), altistka, višja medicinska sestra, nekdaj zaposlena na Nevrološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, Brigita Rijavec (prejemnica srebrne Gallusove značke), sopranistka, višji farmacevtski tehnik, pred upokojitvijo zaposlena v Centru za tipizacijo Zavoda za transfuzijsko medicino, Majda Odlazek, mag. farm. (prejemnica srebrne Gallusove značke), sopranistka, Zma-ga Donkov (prejemnica bronaste Gallusove značke), višja medicinska sestra na Ginekološki kliniki KC, pesnica, Rado Berginc (prejemnik srebrne Gallusove značke), tenorist, dipl. ekonomist, Pavle Zidar (prejemnik zlate Gallusove značke in drugih priznanj), baritonist, solist, Zvonko Skalar (prejemnik zlate Gallusove značke in drugih priznanj), basist, najstarejši član zbora (82 let), z več kot 60-letnim pevskim stažem in še vedno čistim in zvonkim glasom.Priznanje tudi vsem tako po letih kot po stažu mlajšim pevcem v zboru, ki so se odločili pridružiti pevskemu zboru dr. Bogdan Derč, saj vsak daje zboru svoj prispevek in poseben pečat. (Nekateri so tudi prejemniki bronastih Gallusovih priznanj). Ne bomo jih naštevali, da ne bomo na koga pozabili, lahko pa reče-mo, da računamo na njih in jih prosimo, da bi prav oni ohranjali tradicijo zborovskega petja na Pediatrični kliniki, privabili nove pevce in skrbeli, da bo zbor deloval tudi v prihodnje.

Vodstvo KUD MePZ dr. Bogdan Derč je odločilo, da se za vsestransko podporo zboru ob njegovi 30-letnici podeli posebna priznanja:Prof. dr. Zvonki Zupanič Slavec, dr. med., neumorni voditel-jici KUD-a KC in MF Lojz Kraigher od leta 1993, za njeno neumorno, zagnano tako strokovno kot ljubiteljsko delo na področju negovanja umetnosti in kulture v Kliničnem centru in na Medicinski fakulteti, saj nas derčevce in člane ostalih skupin KUD-a vedno iz vsega srca vzpodbuja, animira in spre-mlja pri našem delu. V zboru zelo spoštujemo njeno delo, njeno energijo, občudujemo številne sposobnosti, pisateljske, retorične, organizacijske in druge, predvsem pa cenimo tisto neizmerno moč, s katero nas poustvarjalce kulture v bolnišničnem okol-ju povezuje in združuje v celovito in ustvarjalno enoto.Prof. Pavle Kornhauser, dr. med., pediater, dolgoletni predstoj-nik Otroškega oddelka v KC, skupaj s profesorjema Lenartom in Dolencem avtor ideje o pred dobrimi 30 leti ustanovljenem KUD dr. Lojz Kraigher, njegov predsednik (1988–1093), usta-novitelj instrumentalnih sekcij KUD-a. Z našim zborom je vse od začetka delovanja močno povezan. Vključil nas je v vsakole-tne umetniške predstave ob zaključku mednarodnih simpozijev, imenovanih Plečnikovi dnevi, z njim skupaj smo naštudirali od-lomke iz Gershwinove opere Porgy in Bess in z njimi nastopali na prireditvah Poletje v Stari Ljubljani v cerkvi svetega Jakoba.Foto: Tea Šulek

Ob 40-letnici zgraditve in odprtja stavbe zdravstvenega doma in lekarne v SevniciTomaž RottPraznovanje jubilejev je vedno praznik, vreden širše ali vsaj ožje pozornosti. Prav tak praznik smo doživljali 15. novembra 2011 v Sevnici ob Savi. Spominjali smo se odprtja novega zdravstvenega doma in lekarne pred 40 leti, 13. novembra 1971. Takrat sta bila verjetno med najsodobnejšimi v Sloveniji.Dogodek je vreden omembe zaradi nekaterih posebnosti.Med njimi je prva ta, da je bila stavba zgrajena s pomočjo samoprispevka, za katerega so občanke in občani naklonjeno glasovali na referendumu leta 1969. Izglasovani samoprispevek je bil prvi v Sloveniji, namenjen izključno zdravstvu. Velika potreba po ustreznem zdravstvenem domu in dobra organiza-cija sta omogočili tudi za današnje čase hitro uresničitev želja, še posebno če upoštevamo čas od referenduma do odprtja zdravstvenega doma.Zdravstveni dom in lekarna v Sevnici s podružnico v Kr-melju pokriva široko področje, od Loke pri Zidanem Mostu

na zahodu in do Blance na vzhodu, od Bučke na jugu in do Zabukovja na severu, lahko bi rekli tudi precejšen del štajerske-ga in dolenjskega Posavja. Na vsem tem območju ni bolnišnice, relativno oddaljene so v Celju, Brežicah in Novem mestu.Zato je druga posebnost v tem, da je bila organizacija zdrav-stvene službe organizirana tako, da so opravljali več dela in posegov, kot običajno pritiče ambulantam splošne prakse (npr. manjši kirurški posegi, odstranjevanje kovinskih opilkov z roženice, intraartikularne injekcije, punkcije itd.). Razvijala se je delna avtonomnost dejavnosti, ki jo je poleg oddaljenosti od sekundarnega in terciarnega zdravstva terjala v začetku tudi le delna zdravstvena zavarovanost kmečkega prebivalstva. Nujno in deloma tudi po inerciji ohranjeno relativno avtonomnost so v danih razmerah izboljševali in širili tudi z ohranjanjem in nadaljnjim razvijanjem nekaterih potrebnih dejavnosti. Poleg splošne medicine je bila skrb posvečena zobozdravstvu,


obletnica

ustreznim dispanzerjem za žene, otroke in šolsko mladino, zdravstveni negi in fizioterapiji ter okulistiki. Razvijal se je laboratorij. Razgiban teren je zahteval tudi dobro patronažno in reševalno službo. Seveda je novim smernicam sledila tudi lekarniška služba. Širjenje dejavnosti pa je z leti pripeljalo tudi do postopnega dograjevanja zdravstvenega doma.Tretja posebnost jubileja je, da so ob njem izdali bogato doku-mentirano in ilustrirano 178 strani obsegajočo knjigo, Razvoj zdravstva in lekarništva v občini Sevnica, z opisom vseh že omenjenih služb in dejavnosti, vključno z lekarniško službo in delovanjem zdravstvene postaje v Krmelju in predvsem zani-mivim zgodovinskim uvodnim pregledom razvoja zdravstva od srednjega veka do danes.Četrta bolj osebno zanimiva posebnost pa je tudi, da je v sevniškem zdravstvenem domu delalo vsaj sedem, verjetno pa osem (zobo)zdravnikov, ki smo (bili) medsebojno sorodstve-no povezani, pa čeprav smo prihajali z Gorenjske, Primorske, Ljubljane, Sevnice in Boštanja.Spominska prireditev je potekala ob prikazu knjige, ki sta jo bogato in uspešno uredila in oblikovala Oskar Zoran Zelič in Melita Rak s prispevki preko 20 avtorjev. Spored je obogatila dekliška pesem mlade pevske skupine Zverke in tudi nekateri deloma hudomušni odlomki iz televizijske oddaje o slovenskih zdravnikih, ki jo je vodil pred dobrimi 35 leti Sandi Čolnik v režiji legendarnega Angela Miladinova. Predstavil je zdravniško družino Jurija in Marije Rott Pesjak. Prvi ima nedvomno mno-go zaslug, da se je zgradil nov zdravstveni dom, ki je v začetkih svojega obstoja od leta 1955 najprej deloval deloma v prirejenih prostorih stare vile, deloma v prostorih gasilskega doma. Zdra-vstveni dom se je v poznejših letih še močno širil, tako leta 1995 v času vodenja Željka Halapije kot leta 2007 v času vodenja Bo-židarja Groboljška. Tudi sedanje vodstvo Vladimire Tomšič in

Dušana Senice z nabavo sodobne medicinske opreme še naprej izboljšuje delovne pogoje v prid vsem bolnikom.Samostojno lekarno pa je Sevnica dobila leta 1925.V knjigi je v zgodovinskem prikazu nanizanih mnogo imen, ki so bila vpletena v zdravstveno dejavnost še pred formalno ustanovitvijo zdravstvenega doma, med drugimi tudi v Sevnici rojeni Ignacij Verbega (1735–1795), ki se je uveljavil v zagreb-ških medicinskih krogih. Najstarejši ranocelnik je bil Anton Rumpler, njegov naslednik Franc Šuklič pa je bil tudi začet-nik homeopatije na Štajerskem. Za ranocelnike s skromnim medicinskim znanjem je bila ovira obsežen in hribovit sevniški okoliš. Prvega šolanega zdravnika je Sevnica dobila konec 19. stoletja, Avstrijca Antona Wienerroitherja (1866–1936). Prvi rentgenski aparat je imel v Sevnici Drago Mušič (1899–1993). Za njim sta prišla Franc Pungerčič (1906–1980) in Leon Matajc. Za slovensko zobozdravstvo je bil pomemben v Sevnici rojeni Alojzij Praunseis (1866–1934). Zanimivo ime je tudi zobozdravnik France Hribar (1898–1935), soimenjak znanega patologa.Mnogo (zobo)zdravnikov je delovalo v sevniškem zdravstve-nem domu, nekateri so se tu ustalili, mnogi pa so svojo poklicno pot nadaljevali po Sloveniji in tujini. Knjiga je res lep pregled sevniškega zdravstva, vredna ohranitve tako v zasebnih knjižni-cah kot zgodovinskih arhivih.Praznik je prehitro minil v mimobežnem srečanju tako starih kot mladih sodelavcev, žal kar prehitro, da bi lahko z vsemi zaokrožil spomine na nekdanje prijazno in predvsem veselo medsebojno sodelovanje, ki nam v vrhunskih ustanovah tako manjka.

Jurij Pesjak.Marija Rott Pesjak.


obletnica

Predbožična slovesnost v Zdravstvenem domu Ivančna GoricaVesna DžuburVesela sem bila povabila na slovesnost ob odprtju novih pro-storov v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica ter zaznamo-vanja 46-letnice njegovega obstoja in delovanja. Bila je sreda, 21. decembra 2011, ko sem se v zgodnih večernih urah od-pravila v Ivančno Gorico. Večer je bil hladen, svež, čist, ovit v rahlo snežno belino, ki je krasila drevje, smreke, grmovje, zelenice in strehe na okoliških hišah. Očarljivo je bilo videti bleščeče luči na vseh trgovinah, restavracijah, slaščičarnah, na oknih in balkonih okoliških hiš in blokov. Začutila sem prijetno predbožično vzdušje.Ko sem stopila na ploščad zdravstvenega doma, so bila vhodna vrata na široko odprta. Pred vhodom je stala smreka, okrašena z bleščečimi lučmi, stojalo z vrtečimi se plakati. Zdravstveni delavci so stali svečano oblečeni, v črnih plaščih in z enaki-mi svetlo zelenimi rutami okoli vratu in s skrbno urejenimi frizurami. Prihajali so povabljeni gostje, predstavniki kultur-no-politične dejavnosti občine Ivančna Gorica, predsednik občine, direktor zdravstvenega doma Janez Zupančič, dr. med., specialist internist, bivša direktorica zdravstvenega doma Jana Lampret, dr. dent. med., minister za zdravje Dorjan Marušič, dr. med., internist, predstavnica lekarne Ivančna Gorica Vida Bahor, mag. farm., voditelji slavnostnega programa, otroški in mladinski zbor Osnovne šole Stična, učenci glasbene šole Stič-na, zborovodkinja Bojana Mulh, prof. glasbe, Urša Petek, prof. slovenskega jezika, in ostali.Točno ob 17.00 se je začela slovesnost. Na obletnico obstoja, razvoj in zgodovino zdravstvenega doma je v slavnostnem nagovoru opozorila gospa Damjana Vidic. Poudarila je za-nimiv zgodovinski razvoj zdravstvenega doma, čigar gradnja se je začela leta 1960 in končala 1965. Bil je podaljšana roka Zdravstvenega doma Grosuplje, določene prostore so uporabl-jali uslužbenci policije, potem vrtec. V tem obdobju Ivančna Gorica ni bila samostojna občina. To je postala leta 1995. Od takrat Ivančna Gorica spreminja svojo podobo na vseh ravneh, vključno z zdravstvenim domom.V nadaljevanju so se zvrstili slovesni govori. Predsednik občine Ivančna Gorica gospod Dušan Strnad je pripovedoval o razvoju in bodočih načrtih občine. Sledil je govor ministra za zdravje, gospoda Dorjana Marušiča. Besede je namenil donatorstvu za gradnjo novih prostorov ZD. Poudaril je, da je ministrstvo prispevalo eno petino, čeprav so težki časi za zdravstvo. Gospod Janez Zupančič, dr. med., direktor ZD, se je z vljudnimi beseda-mi zahvalil vsem prisotnim gostom, vsem sodelavcem ZD, vsem donatorjem, ki so pripomogli h gradnji novih prostorov.Rdeči slovesni trak so prerezali vsi trije visoki predstavniki, mi-nister za zdravje Dorjan Marušič, predsednik občine in direktor

zdravstvenega doma Janez Zupančič. Slovesnost je popestril kulturno-glasbeni program, ki so ga izvajali učenci glasbene šole Stična in mladinski zbor glasbene šole pod taktirko profesorice Bojane Mulh. Profesorica Urša Petek je igrala sintetizator in uprizorila svojo točko.Potem je bil dovoljen vstop za ogled novih prostorov, v velikosti 300 m2 (prostor za urgentno medicino, med. spec. dejavnosti, kot so srčno-žilne, urološke...),v kleti pa je prostor za sejno sobo. Vsi oddelki so prostorni in pobarvani v svetlo zeleno in belo, opremljeni z najsodobnejšo opremo, v skladu z evropskimi standardi. Tako so zagotovljeni veliko boljši pogoji dela za 63 zdravstvenih delavcev, kolikor jih zdaj dela v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica.Vsi gostje in zdravstveni delavci so imeli pogostitev s hrano in pijačo, bogato in lepo pripravljeno na pogrnjenih mizah. Na koncu je bilo odprtje razstave slik. Avtor razstave je Janez Zupančič, direktor ZD. Njegove slike čudovito upodabljajo prelepo naravo, gozdove, travnike, njegov domači kraj, ki ga ima zelo rad in mu je vdan.V letopisu zgodovine zdravstvenega doma bo vsekakor zapisano odprtje njegovih novih prostorov, opremljenih z najsodobnej-šo opremo. Prebivalci Ivančne Gorice in širše okolice bodo hvaležni predstavnikom svoje občine, vodilnim v zdravstvenem domu, gospodu direktorju, gospodu ministru, gospodu Borisu Hribarju, ki so s svojo zavzetostjo, vdanostjo in ljubeznijo do svojega kraja in krajanov pripomogli k izgradnji omenjenega objekta. Dragocena sporočila, ki jih izrekamo v predbožičnem in božičnem času, kot so mir, ljubezen, prijaznost, veselje, in obdarovanja niso ostala le na papirju.Ivančna Gorica leži v objemu okoliških vasi s čudovito, ohranje-no naravo, z bogato kulturno-zgodovinsko dediščino, zanimi-vimi arheološkimi najdišči iz železne, bronaste in rimske dobe (rimski miljnik – simbol v občinskem grbu). Dolenjska lepotica, kakor jo še kličejo, je znana po starodavnem samostanu Stična, v katerem živijo menihi cistercijanci, ki so s svojim življenjem in delom zaznamovali okraj in prinesli veliko dobrega (prva glasbena šola na Slovenskem). Znana je tudi po pisatelju Josipu Jurčiču, ki je ponos teh krajev (ime srednje šole po pisatelju), vasi Krka, za katero sta značilna izvir čudovite reke Krke in Kr-ška jama, Šentvidu pri Stični, znanem po edinstvenem vsakole-tnem tekmovanju zborov iz vse Slovenije.Obiščite te kraje, sprejeli vas bodo ljudje z veliko občutka za gostoljubnost in prijaznost.


obletnica

Lou Marinoff: Raje Platona kot pomirjevala! Kako z večno modrostjo reševati vsakodnevne težave. Založba Mladinska knjiga, 2011.Psihološki priročnik, ki je v angleškem izvirniku izšel že pred več kot desetimi leti, je sprva blestel kot bestseller, nato pa se še dobro desetletje ohranil na policah knjigarn kot prodajna uspešnica. Lou Marinoff, britansko-ameriški strokovnjak in akademik kanadskega rodu, se že več desetletij ukvarja s preuče-vanjem in praktično uporabo dognanj klasične in novodobne filozofije pri reševanju različnih osebnih in/ali osebnostnih težav in zapletov. Avtor pričujoče uspešnice, Lou Marinoff, je univerzitetni profesor in predstojnik oddelka za filozofijo na priznani univerzi The City College v New Yorku, pa tudi usta-novni predsednik ameriškega zveznega Združenja poklicnih filozofov (APPA). Zadnji dve desetletji se ukvarja s psiholo-škim svetovanjem in osebnostno terapijo, izhajajoč iz naukov in spoznanj klasične ter novodobne filozofije. Je eden najbolj priljubljenih zagovornikov filozofskih metod kot načina za doseganje eksistencialnega ravnovesja in premišljenih odločitev v vsakdanjem življenjuČeprav smo Slovenci prevod v domači jezik dobili relativno pozno, je bilo nanj vredno počakati, saj je Niki Neubauer kot izkušen in inovativen prevajalec v tem primeru odlično opravil svojo nalogo.Filozofijo in medicino, ki se kot rdeča nit vlečeta skozi Ma-rinoffovo praktično naravnano delo, so imeli za imenitno kombinacijo že v antiki. V preteklosti se je s filozofijo spo-gledovala ali celo resno ukvarjala vrsta zdravnikov. Od očeta medicine Hipokrata in Lucretiusa Carusa (rimski filozof in zdravnik, ki se je ukvarjal tudi z raziskovanjem in preučevanjem vpliva magnetizma na človeški organizem; svoje raziskave je opisal v šestih nadaljevanjih) do Avicenne (perzijski zdravnik in filozof, aristotelik in neoplatonist, znan po svojem imeni-tnem delu Medicinski kanon, ki se je kot standardni medicinski priročnik v Evropi uporabljal do 17. stoletja; v tedanjo medi-cino je ponovno uvedel zdravljenje z barvami, kromoterapijo), Paracelsusa (zdravnik, alkimist, filozof, fizik in astrolog, Luter na področju medicine – po vzoru svojega idola Martina Lutra je sklenil reformirati medicino, ukvarjal se je z alkimijo, uvedel nov pogled na zdravilstvo in poudarjal, da specifična motnja, bolezen ali poškodba terja tudi specifično zdravljenje) in Maimonidesa (židovski zdravnik, filozof in učitelj Moses Ben Maimon, ki je po vzoru Hipokratove zaprisege sestavil molitev, ki naj bi jo zdravniki molili pred začetkom opravljanja svojega zdravniškega poslanstva. Še danes se uporablja predvsem na novi celini. Maimonides je pomembno prispeval k razvoju in uveljavljanju medicinske etike in deontologije tedanjega časa, pa tudi sodobnega trenutka.).

Poleg naštetih so se obema vedama posvečali še Joao Habib Rodrigues - Amatus Lusitanus (slavni zdravnik in filozof, ki je aktivno deloval na obeh področjih in je postavil prve zametke medicinskega sodnega izvedenstva), Cornelius Agrippa (nemški zdravnik in filozof, ki je trdil in napisal, da imajo vse stvari v vesolju svoja števila ter da vsa števila otipljivih in neotipljivih stvari utelešajo posebno vrednost, skupaj s posebnim magijskim ali transcendentalnim pomenom), Julien Offray de La Met-trie, francoski zdravnik in filozof iz 18. stoletja (velja za enega najpomembnejših predstavnikov materializma v francoskem razsvetljenstvu. Njegovo najbolj odmevno in najbolj vplivno delo je »Človek-stroj« (L‘homme machine), v katerem zavrača kartezijanski dualizem substanc (telesa in duha) in zreducira človekovega duha oziroma dušo na materialen del možganov. La Mettriejev materialistični monizem je tesno povezan z njegovo medicinsko izobrazbo in delom, ki ga je opravljal kot zdravnik) in drugi.Tudi prvi kitajski zdravitelji so bili vsi zdravniki in filozofi hkrati. Tako je njihov pogled na svet in človekovo vlogo v njem vplival na njihovo medicino (delovanje v teh okvirih). Med slovenskimi strokovnjaki na tem področju velja omeniti Jožefa Misleja ( Jožef Peter Alkantara Mislej), slovenskega zdravnika in filozofa, avtorja ambicioznega matematično-filozofsko-teo-loškega koncepta oziroma sistema.Dober zdravnik s pravo mero razumevanja in socialne empatije se zaveda, da ima vsak človek svojo življenjsko filozofijo. Žal pa so posamezniki, ki imajo ta privilegij in/ali dovolj prostega časa, da lahko v miru razmišljajo in se poglabljajo v njene podrobno-stih, tudi med zdravniki zelo redki (so prej izjema kot pravilo). Ko gre za življenjsko filozofijo, večina zdravnikov in ostalih intelektualcev prisega predvsem na pragmatičnost in praktič-nost, zato jo pogosto oblikujejo mimogrede oziroma spotoma in jo po možnosti tudi sproti prilagajajo okoliščinam oziroma razmeram.Izkušnje so človeku pogosto najboljši učitelj. Kdor jih hoče doumeti in razumeti, pa mora kritično razmišljati, preučevati, iskati modele in vzorce, nato pa vse naštete elemente sestaviti v kompleksno sliko oziroma umestiti v širši kontekst, s pomočjo katerega si lahko uspešno utira pot skozi življenje in se pogu-mno sooča z njegovimi izzivi. Zdravnik oziroma človek, ki obli-kuje, razume, prilagaja, dopolnjuje, poglablja in nadgrajuje svojo osebno filozofijo, je sposoben, pripravljen in zmožen preprečiti, omiliti, odpraviti oziroma rešiti ali vsaj obvladovati glavnino te-žav in zapletov (svojih in tistih, ki mu zaupajo oziroma pri njem


s knjižne police

iščejo pomoči in tolažbe). Pri tem se je treba zavedati tudi »te-mne plati« življenjske filozofije, ki posamezniku lahko predstavlja tudi (prikrit, posreden) vzrok težav in zapletov, s katerimi se sooča oziroma jih doživlja. Zato je zelo pomembno, ali je človek sposoben in pripravljen preso-jati o svojih idejah, stališčih in prepričanjih. Prizadevati si mora za oblikovanje pogleda na svet, dogajanje in življenje v njem, ki bo temu naklonjen. Svoje pre-pričanje lahko človek (zdravnik, bolnik, svojci) spremeni tako, da bolj učinkovito in hitreje razre-šuje težave in zaplete oziroma še bolje: jih preprečuje.Marinoff je svojo uspešnico

zasnoval kot priročnik, ki naj bi človeku pomagal na poti do dobrega zdravja, zadovoljstva in blagostan-ja. Filozofija in medicina se povezujeta, sodelujeta in se prepletata tudi v konkretni praksi. Tako se v svetu danes vse bolj uveljavlja in uporablja praktična filozofija v obliki tako imenovane »filozofske terapi-je«, pri kateri gre predvsem za pogovor, razmišljanje, razglabljanje in filozofsko svetovanje.Dr. Marinoff filozofijo obravnava in uporablja kot psihoterapijo. Med pomembne postulate na tem področju po njegovem prepričanju sodijo predvsem naslednji: Nesorazmernost v odnosu kot odraz He-glove teorije o odnosu gospodar - suženj, končanje odnosa kot izpolnjevanje rekla Lao Ceja: »Bodi enako pozoren na konec, kot si bil na začetek, pa ne boš doživljal neuspehov in ne boš žrtev porazov.« ipd. Ti pričujočemu priročniku zagotavljajo ekskluzivno in nepogrešljivo dodano vrednost, zahvaljujoč kateri se razlikuje od podobnih drugorazrednih instant priroč-nikov. Njegova odličnost je hkrati povezana še z dej-stvom, da omogoča premišljevanje, analizo, preverjanje in primerjanje, pa tudi konkretno razreševanje, lajšanje oziroma preprečevanje problemov posameznika v širšem filozofsko-sociološkem kontekstu. Vse našteto sodi v pomemben del profesionalnega in človeškega kurikuluma sodobnega zdravnika, ki bi se v odločil-nem trenutku pogosto raje kot za farmacijo odločil za filozofijo, a žal ni povsem prepričan, da je to priporo-čljivo in smotrno. Ker si noče nakopati dodatnih težav, se po »liniji najmanjšega odpora« v skladu z železno rutino in uveljavljeno »tržno doktrino« raje odloči za prozac (podobna zdravila), Platona pa postavi na

stranski tir in si obljubi, da ga bo nekoč res vzel v roke in se mu posvetil.Kot pretanjen opazovalec, pronicljiv mislec in spreten analitik prof. dr. Marinoff v svojem delu ugotavlja, da ima vsak človek svojo lastno življenjsko filozofijo, ki je individualno pogojena in značajsko specifična. Žal pa jo mnogi premalo poznajo in upoštevajo, prepričani, da nimajo časa, energije in priložnosti za njeno uvelja-vitev, pa mnogi raje kopirajo (posnemajo in imitirajo) preverjene (pogosto že preživele ali vsaj oguljene) načine razmišljanja, obnašanja in ravnanja. Svoj lastni, specifičen odnos do človeka, sveta, dogajanja in življenja v njem pa zaradi pomanjkanja samozaupanja, samozavesti in samospoštovanja raje zatajijo in se kot uniformirani konformisti udobno zlijejo z množico. Drugačnost je tudi v zdravniških vrstah še vedno pogosto predmet neodobravanja, kritike, posmeha, zavrnitve in obsodbe. Samo najbolj pogumni, odločni in samozavestni posamezniki si upajo z Marinoffom stopiti na barikade in brezkompromisno oznaniti, da je bilo dovolj »prozaca« in da je končno napočil čas za Platona. S tovrstnimi izzivi se v času finančne in družbene krize ter gospodarske recesije (vsaj potiho in naskrivaj) soočajo številni zdravniki. Vprašanje pa je, ali je sploh kdo pripravljen prostovoljno tvegati in odločno reči »ne« medikalizaciji zdravja oziroma zdravstva.Marinoffova svetovna uspešnica »Raje Platona kot pomirjevala«, ki se zdi po desetih letih od svojega nastanka bolj aktualna kot kdajkoli poprej, prinaša vrsto zanimivih idej, spodbud, priporočil, nasvetov in namigov, s pomočjo katerih je mogoče v zdravstvu bolj racionalno in učinkovito uporabljati razpoložljiva sredstva in potenciale, seveda ne na račun bolnikov/uporabnikov oziroma zdravnikov/izvajalcev. Filozofija dobrega zdravja in blagostanja ter racionalizacije in minimalizacije sta bolj kompatibilni, kot si človek lahko predstavlja.Nina Mazi


s knjižne police


strokovna srečanja

ENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA ZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)

prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo (ustrezno obkrožite oz. dopišite)

srečanje

ime in priimek udeleženca

naslov stalnega bivališča

Izjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:

IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUG

Plačnik udeležbe – kotizacije

Naziv plačnika

Točen naslov sedeža plačnika

Telefon Faks E-pošta

Kontaktna oseba

Izjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka

IZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCE

Kraj rojstva

Datum rojstva

Naziv delovne organizacije

Delovno mesto

Želim sodelovati:

kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktične usposabljanju

Prosim informacije o možnostih nočitve da ne

Kotizacijo za srečanje bom poravnal(a) s položnico ob prijavi

Datum Podpis


strokovna srečanjafE

BRU

AR

2012 2. ob 14.00 • KAKO IZBOLJŠATI OBRAVNAVO BOLNIKOV Z OBOLENJI PREBAVIL?

kraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropje kirurške stolpnice – predavalnica prim. dr. Zmaga Slokana, Ljubljanska ulica 5

št. udeležencev: do 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***

vsebina: strokovno srečanje je namenje-no specialistom in specializantom družin-ske medicine, kirurgije, interne medicine, otorinolaringologije in pulmologije

organizator: UKC Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za gastroenterologijo, prof. dr. Pavel Skok, dr. med.

prijave, informacije: prijave: prijavnico iz revije Isis pošlji-te na: E: [email protected] ali F: 02 321 28 26, informacije: Slavica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, univ. dipl. zgod., T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26

2.–4. ob 12.00 • 2. SLOVENSKI TEČAJ UKREPOV ZDRAVSTVA OB IZREDNIH DOGODKIH (MRMI) kraj: PORTOROŽ, Lifeclass hoteli št. udeležencev: 56 kotizacija: 120 EUR k. točke: ***

vsebina: tečaj reorganizacije prehospitalne in hospitalne dejavnosti ob izrednih dogodkih je na splošno namenjen vsem, ki se ukvarjajo z nujnim zdravljenjem (medicinsko in negovalno osebje, prehospitalne in hospitalne ekipe, zlasti pa vodje omenjenih ekip)

organizator: Društvo travmatologov Slovenije SZD, prof. dr. Radko Komadi-na, dr. med., svetnik, tajnik DTS, Simon Herman

prijave, informacije: prijave: Simon Herman, KO za travmatologijo, Zaloška cesta 7, 1525 Ljubljana, E: [email protected], informacije: Simon Herman, T: 01 522 53 71, F: 01 522 27 21, E: [email protected]

3. ob 8.00 • NOVOSTI NA PODROČJU CELIAKIJE kraj: VELENJE, Hotel Paka št. udeležencev: 50–90 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v

postopku

vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom splošne in družinske medicine, zdravnikom specialistom, medicinskim sestram, dietetikom. Obravnavane teme: Nove smernice espghan za diagnostiko celiakije pri otrocih (asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med.), Kožne spremembe pri bolnikih s celiakijo (Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije), Celiakija in osteoporoza (Dejan Urlep, dr. med., spec. int. med.), Celiakija v odrasli dobi: diagnostika, diferencialna diagno-za, pomen diete in pozni zapleti (Jasna Volfand, dr. med., spec. internist)

organizator: Slovensko društvo za celiakijo, Podru-žnica Celje, Janja Košuta Špegel

prijave, informa-cije: prijave: E: [email protected], informacije: Janja Košuta Špegel, Nataša Forstner Holešek, T: 041 489 052, 041 787 827

3. • 34. IATROSSKI – POSVETOVANJE ŠPORTNE MEDICINE, ZDRUŽENO S SMUČARSKIM TEKMOVANJEM ZDRAVNIKOV podroben program na spletni strani zbornice kraj: KRANJSKA GORA

št. udeležencev: ni omejeno

kotizacija: tek 30 EUR, veleslalom 50 EUR, tek in veleslalom 60 EUR, spremljevalci 20 EUR, kotizacijo nakažite na račun Zdravniškega društva IATROS, TRR: 04750-000122409. Svojim članom omogočajo plačilo kotizacije področni odbori Fidesa!

k. točke: ***

vsebina: posvet in smučar-sko tekmovanje

organizator: Zdravniško društvo Iatros

prijave in informacije: prijave: najkasneje do 30. januarja 2012 na naslov: Franci Koglot, dr. med., Bolnišnica Nova Gorica, 5290 Šempeter pri Gorici, T: 041 775 705 ali E: [email protected]. Kasnejših prijav ne sprejemamo.

9. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: PERKUTANO ZDRAVLJENJE MITRALNE REGURGITACIJE kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica

št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1

vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok

organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med.

prijave, informacije: prijave: E: [email protected], facebook.com/cardiojour-nalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505

10.–11. ob 8.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: STRUNJAN, Zdravilišče Strunjan št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11

vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjim in bodočim mentorjem študentov in specializantov s področja družinske medicine. Namen delavnic je udeležencem pomagati razu-meti pomen profesionalnega odnosa zdravnika do bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi in institucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi

organizator: Katedra za družinsko medicino Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medi-cino Univerze v Mariboru, Združenje zdravnikov družinske medicine – SZD, prim. prof. dr. Janko Kersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. asist. dr. Davorina Petek

prijave, informacije: Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: [email protected]



BRU

AR

2012 14. ob 9.00 • TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV

kraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in Simulacijski center UKC Ljubljana

št. udeležencev: 8–10 kotizacija: 200 EUR k. točke: ***

vsebina: učenje učiteljev je name-njeno mentorjem specializantov, študentov

organizator: Svet za izobraževanje UKC Ljubljana, prof. dr. Živa Novak Antolič

prijave, informacije: prijave: E: [email protected] in vedno tudi E: [email protected], informaci-je: Živa Novak Antolič, Porodnišnica Ljubljana, Zaloška 11, 1000 Ljubljana, T: 01 522 62 55, F: 01 43 97 590

16. ob 8.30 • GENETIKA V GINEKOLOGIJI IN PORODNIŠTVU podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Ginekolo-ška klinika

št. udeležencev: ni ome-jeno

kotizacija: 100 EUR specializanti, 150 EUR specialisti, za študente in sekundarije kotizacije ni

k. točke: ***

vsebina: strokovno srečanje je name-njeno specializantom in specialistom ginekologije in porodništva

organizator: Inštitut za genomske raziskave in edukacijo (IGRE), Združenje za medicinsko genetiko SZD, prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., svetnik

prijave, informacije: in-formacije: Luca Lovrečić, E: [email protected]

17. ob 8.30 • OBLIKOVANJE PROFESIONALNEGA TERAPEVTSKEGA ODNOSA PRI DELU Z ZASVOJENIMI PACIENTI – MORALIZIRANJE, KAZNOVANJE, POTUHA? podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana, Enota za zdravljenje odvisnih od alkohola PKL, Poljanski nasip 58, 2. nadstropje

št. udeležencev: 60

kotizacija: 50 EUR (DDV vključen), za specializante kotizacije ni

k. točke: v postopku

vsebina: učna delavnica je namenjena vsem zdravnikom

organizator: Psihiatrična klinika Ljubljana, Maja Rus Makovec

prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: E: [email protected], E: [email protected], T: 01 300 34 60, F: 01 300 34 57

17. ob 9.00 • XVIII. CEDENS podroben program na spletni strani zbornice kraj: CELJE, Narodni dom Celje, Trg celjskih knezov 9

št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 EUR, kotizacije ni za upokojene zdravnike in študente


vsebina: podiplomski seminar za zobozdravstvene delavce

organizator: Društvo zobozdrav-stvenih delavcev Celje, Nikola Potoč-nik, dr. dent. med.

prijave, informacije: Nikola Potočnik, Dobriša vas 2 B, 3301 Petrovče, T: 03 571 60 44, E: [email protected]

17.–19. ob 14.00 • TEČAJ METODE CYRIAX ZA ZDRAVNIKE kraj: TREBNJE, ZD Trebnje, Goliev trg 3


kotizacija: 300 EUR (Vsak udeleženec prejme zbornik predavanj v angleškem jeziku, ocenjevalne pole za periferne sklepe in celotno hrbtenico v slovenskem jeziku. Prigrizki, osvežilna pijača med odmori, kosila so všteti v ceno kotizacije.)

k. točke: ***

vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom splošne in družinske medici-ne, fiziatrom, ortopedom, travmatologom (prenesena bolečina: uvod, diagnoza, lezije mehkih tkiv lokomotornega sistema, rama: anamneza, klinična preiskava, artritis, tendinitis, burzitis, infiltracije – injekcije, koleno: anamneza, klinična preiskava, artikularne in ligamentarne lezije, infiltracije – injekcije, kolk: anamneza, klinična preiskava, artikularne in muskularne lezije, burzitisi, infiltracije – injekcije)

organizator: ZD Treb-nje, Elizabeta Žlajpah, dr. med., specialistka splošne medicine

prijave, informacije: pri-jave: ZD Trebnje, Goliev trg 3, 8210 Trebnje, informacije: Elizabeta Žlajpah, 041 319 578, Jožica Zupančič, 07 348 17 82

20. ob 13.00 • SHIZOIDNA IN SHIZOTIPSKA MOTNJA podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana, predavalni-ca EIPT, Studenec 48

št. udeležencev: 80 kotizacija: 60 EUR k. točke: v postopku

vsebina: klinična, diagnostična in terapevtska obravnava shizoidne in shizo-tipske motnje, predavanja, klinični primer, razprava so namenjeni psihiatrom, zdravnikom družinske medicine in drugim zdravnikom, kliničnim psihologom ter specializantom ter mladim raziskovalcem na teh področjih

organizator: Psihiatrična klinika Ljubljana, Enota za psihoterapijo – Center za mentalno zdravje, doc. dr. Borut Škodlar, dr. med.

prijave, informa-cije: prijave: E: [email protected], informacije: T: 01 587 49 43, E: [email protected]



BRU

AR

2012 23. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: OBRAVNAVA SUPRAVENTRIKULARNE TAHIKARDIJE

kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica





23. ob 9.00 • KOMUNIKACIJA IN RAZUMEVANJE DRUGAČNOSTI (seminar) podroben program na spletni strani zbornice: W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162

št. udeležencev: omejeno

kotizacija: Predavanje: 120 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izo-braževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj.

k. točke: 5,5

vsebina: Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi tre-ning tehnik in samih načinov komuniciranja.

organizator: Zdravniška zborni-ca Slovenije

prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: [email protected]

24. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162


kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predava-nje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbra-nega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj.

k. točke: 6

vsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.)



25. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162



k. točke: 6

vsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razre-ševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.)






k. točke: 6


organizator: Zdravniška zbornica Slovenije

prijave, informacije: prija-ve: E: [email protected], infor-macije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: [email protected]


strokovna srečanjaM

ARE

C 20

12 1. ob 8.00 • OBNOVITVENI TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: BLED št. udeležencev: 24 kotizacija: 190 EUR k. točke: ***

vsebina: tečaj je namenjen vsem zdravnikom

organizator: Slovensko združenje za urgentno medicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med.

prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E: [email protected], informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402




k. točke: 6



prijave, informacije: prijave: E: [email protected], in-formacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: [email protected]

1.–3. ob 15.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: MORAVSKE TOPLICE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11

vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjim in bodočim mentorjem študentov in specializantov s področja družinske medicine. Namen delavnic je udeležencem pomagati razu-meti pomen profesionalnega odnosa zdravnika do bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi in institucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi

organizator: Katedra za družinsko medicino Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medi-cino Univerze v Mariboru, Združenje zdravnikov družinske medicine – SZD, prim. prof. dr. Janko Kersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. asist. dr. Davorina Petek

prijave, informacije: Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: [email protected]

1., 2. in 6. ob 16.00 • OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE podroben program na spletni strani zbornice kraj: KRANJ, Ljudska univerza

št. udeležencev: omejeno kotizacija: 300 EUR z vključenim DDV, za redne dodiplom-ske študente s statusom pa 150 EUR

k. točke: ***

vsebina: na tečaj se lahko prijavijo psihologi, zdravniki, zobozdravniki in drugi zdravstveni delavci, ki delajo pod vodstvom zdravnika, zobozdravnika ali psihologa, ter absolventi in študentje zadnjih letnikov medicine, dentalne medicine in psiholo-gije ter drugih zdravstvenih smeri, ki delajo pod okriljem zdravnika ali psihologa

organizator: Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije

prijave, informacije: pri-jave: E: [email protected]

2. ob 8.00 • ATOPIJSKI DERMATITIS: SODOBNA OBRAVNAVA V AMBULANTI OSEBNEGA ZDRAVNIKA podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Dermato-venerološka klinika UKCL

št. udeležencev: 35–40

kotizacija: 100 EUR specialisti, 50 EUR sekundariji, specializanti, na TRR: 01100-6030277894, sklic na številko: 299 30 34 / 7204501

k. točke: ***

vsebina: seminar je namenjen dermatologom, zdravnikom družinske medicine

organizator: ZSD in Dermatovene-rološka klinika Ljubljana, asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., svetnica

prijave, informacije: prijave: Dermatovenerološka klinika, Zaloška 2, Ljubljana, informacije: Verica Petrovič, T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 33

2. ob 9.00 • ESTETIKA V PRAKSI IN VEČ kraj: BRDO PRI KRANJU, Kongresni center


kotizacija: 130 EUR + DDV, za upokojene zobozdravnike in študente kotizacije ni

k. točke: ***

vsebina: seminar je namenjen zobo-zdravnikom

organizator: Stomatološka sekcija SZD, Gorazd Sajko, dr. dent. med.

prijave, informacije: Stomatološka sekcija SZD, Dalmati-nova 10, 1000 Ljubljana, Katarina Jovanovič, T: 041 703 347, F: 01 434 25 84, E: [email protected]


strokovna srečanja

2.–3. ob 9.00 • ŠOLA KIRURŠKIH TEHNIK – OPERATIVNO ZDRAVLJENJE ZLOMOV PROKSIMALNEGA IN DISTALNEGA DELA HUMERUSA PRI STAROSTNIKU kraj: PORTOROŽ, Kongresni center hotelov LifeClass, Hotel Slovenija

št. udeležencev: 30 za kadavrski tečaj, za udeležence teoretičnih pre-davanj ni omejitve

kotizacija: 400 EUR + DDV (kadavrski tečaj), ostali 50 EUR + DDV

k. točke: ***

vsebina: učna delavnica je namenjena specializantom in speciali-stom splošne kirurgije, ortopedske kirurgije in travmatologije (tečaj bo imel tri sklope: teoretična uvodna predavanja, vaje udeležencev s plastičnimi kostmi in demo implantati (v hotelu), kadavrsko prepa-racijo in implantacijo implantatov, trije tečajniki na en preparat (na patologiji v izolski bolnišnici)

organizator: Splošna in učna bolnišnica Celje, Medicinska fakulteta UL, Društvo travmatolo-gov Slovenije SZD, prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svetnik

prijave, informacije: prija-ve: E: [email protected], informacije: prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svetnik, T: 03 423 30 96, F: 03 423 39 88, E: [email protected]

2.–4. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: BLED št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***




8. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: IZZIVI IN NOVOSTI ZDRAVLJENJA Z ANTAGONISTI ALDOSTERONA PRI BOLNIKIH S SRČNIM POPUŠČANJEM kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica





8.–10. ob 9.00 • BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKA HIPERTENZIJA kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični center, predavalnica 1

št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR k. točke: ***

vsebina: podiplomska nefrološka šola je namenjena zdravnikom v osnovnem zdravstvu, specializantom interne medi-cine in nefrologije

organizator: SZD, Slovensko nefro-loško društvo, prof. dr. Damjan Kovač, dr. med.

prijave, informacije: prijave: KO za nefrologijo, UKC Ljubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, informacije: prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., doc. dr. Jernej Pajek, dr. med., prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., T: 051 388 352, E: [email protected]

8.–10. ob 8.30 • 5. MEDNARODNO SREČANJE ZA KATARAKTO IN REFRAKTIVNO KIRURGIJO kraj: LJUBLJANA, Hotel Lev št. udeležencev: omejeno kotizacija: 250 EUR, specializanti 70

EUR (plačilo v januarju 50 EUR), speciali-sti 250 EUR (plačilo v januarju 200 EUR)

k. točke: ***

vsebina: seminar je namenjen oftal-mologom

organizator: Društvo za razvoj minimalno invazivne kirurgije, Kristina Mikek

prijave, informacije: prijave: Morela okulisti, Tehnološki park 21, 1000 Ljubljana, informacije: Kristina Mikek, Suzana Pavlič, T: 041 351 339, 01 510 23 41, F: 01 510 23 42, E: [email protected]

9. ob 8.00 • NAŠIH PRVIH 5000 OTROK kraj: MARIBOR, Hotel Habakuk Maribor št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***

vsebina: strokovni simpozij je name-njen ginekologom, pediatrom, embrio-logom, medicinskim sestram

organizator: UKC Maribor, Klinika za ginekologijo in porodništvo, Oddelek za reproduktivno medicino in gineko-loško endokrinologijo, prof. dr. Veljko Vlaisavljević, dr. med., višji svetnik

prijave, informacije: prijave: prijavnica revije Isis ali E: [email protected], in-formacije: Slavica Keršič, Tina Muzlovič, T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26, Suzana Knuplež, T: 02 321 24 60

9. ob 8.00 • FOCUS ON CORONARY BIFURCATIONS WITH JEAN MARCO kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***

vsebina: strokovno srečanje je name-njeno interventnim kardiologom

organizator: PCR v sodelovanju z Društvom Akutni koronarni sindrom v Sloveniji, prof. dr. Marko Noč

prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: Blaž Mrevlje, E: [email protected], T: 041 665 627

MA

REC

2012


strokovna srečanja

9.–10. ob 9.00 • INTEGRACIJA KOGNITIVNO-VEDENJSKE TERAPIJE Z INTERPERSONALNO IN IZKUSTVENO TERAPIJO (prof. dr. Tom D. Borkovec – Pennsylvania State University) kraj: LJUBLJANA, Križanke, Viteška dvorana


kotizacija: 190 EUR, kotizacija se poravna na podlagi izdanega računa, ki ga pri-javljeni prejmejo po potrditvi prijave po zaključku zbiranja prijav. Člani društva s poravnano članarino za leto 2011 imajo pri kotizaciji 10-odstotni popust.

k. točke: ***

vsebina: dvodnevna delavnica je namenjena zdravnikom, psihologom, psihoterapevtom, ostalim zainteresi-ranim

organizator: Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije, dr. Barbara Starovasnik

prijave, informacije: Društvo za VKT Slovenije, Gotska 18, Ljubljana, Peter Janjušević, Barbara Zemljak, T: 01 583 75 00, E: [email protected]

10. ob 9.00 • NUJNA MEDICINSKA STANJA V ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162

št. udeležencev: omejeno kotizacija: do 29. 2. 2012 110 EUR (DDV je vključen), od 1. 3. 2012 140 EUR (DDV je vključen)

k. točke: 6 oz. 9 za aktivno udeležbo

vsebina: seminar je namenjen doktorjem dentalne medici-ne za seznanitev z nujnimi medicinskimi stanji in primernimi ukrepi, če do njih pride

organizator: Zdravniška zborni-ca Slovenije, Diana Terlević Dabić


10. ob 8.00 • OTORINOLARINGOLOŠKI DAN 2012 podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta, Korytkova 2, srednja predavalnica

št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 50 EUR, DDV je vključen v ceno kotizacije


vsebina: seminar za družinske zdravnike, pediatre, šolske zdravnike, otorinolaringologe

organizator: Katedra za otorinolaringologijo, Medicinska fakulteta UL, Klinika za ORL in CFK, UKC Ljubljana, Zdru-ženje otorinolaringologov Slovenije SZD, prof. dr. Irena Hočevar Boltežar

prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: Tatjana Železnik, dipl. ekon., Klinika za ORL in CFK, E: [email protected]

12.–14. ob 8.00 • EVROPSKI TRAVMA TEČAJ – TIMSKI PRISTOP kraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 750 EUR k. točke: ***




14. ob 9.00 • NADALJEVANJE TTT2 – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV kraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in Simulacijski center UKC Ljubljana





16. ob 9.00 • DELAVNICA O TORAKALNI PUNKCIJI IN DRENAŽI kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV, I. nadstropje

št. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: ***

vsebina: učna delavnica je namenjena kirurgom, splošnim zdravnikom, ane-stezistom, pulmologom, reševalcem, medicinskim sestram

organizator: UKC Ljubljana, Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, UKC Ljubljana, v sodelovanju s SZD, prof. dr. Miha Sok, dr. med.

prijave, informacije: UKC Ljubljana, KO za torakalno kirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana, Ksenija Potočnik, T: 01 522 39 68, F: 01 522 24 85, E: [email protected]

16.–17. ob 9.00 • 12. AKUTNI KORONARNI SINDROM V SLOVENIJI kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 300 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***

vsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom ter študentom obeh strok

organizator: Slovensko medicinsko društvo, prof. dr. Marko Noč, asist. Blaž Mrevlje

prijave, informacije: prijave: E: [email protected], facebook.com/simpozijAKS, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627

MA

REC

2012



ARE

C 20

12 22. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: INFILTRATIVNE BOLEZNI SRČNE MIŠICE - KRKA kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica




prijave, informacije: prijave: E: [email protected], facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505

23. ob 9.00 • DELAVNICA: PERKUTANA TRAHEOTOMIJA kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV, I. nadstropje

št. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: ***

vsebina: učna delavnica je namenjena intenzivistom, anesteziologom, kirur-gom, pulmologom, internistom, otorino-laringologom, medicinskim sestram

organizator: Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, v sodelovanju s KO za anestezijo in intenzivno terapijo, Nevrološko kliniko, UKCL in SZD, prof. dr. Miha Sok, dr. med.

prijave, informacije: UKC Ljubljana, KO za torakalno kirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana, Ksenija Potočnik, T: 01 522 39 68, F: 01 522 24 85, E: [email protected]

23. • 17. REDNI POSVET O OBRAVNAVI IN SPREMLJANJU BOLNIKOV S TUBERKULOZO (TB) V SLOVENIJI kraj: GOLNIK, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo

št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***

vsebina: simpozij je name-njen pulmologom, pedia-trom, medicinskim sestram

organizator: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, prof. Mitja Košnik, dr. med., Petra Svetina, dr. med.

prijave, informacije: prijave: spletna prijavnica: W: www.klinika-golnik.si, informacije: Irena Dolhar, T: 04 256 94 93, E: [email protected]

23.–24. ob 8.30 • 23. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: POMEN ZAZNAVNIH IN PREPOZNAVNIH SPOSOBNOSTI V REHABILITACIJSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Re-publike Slovenije (URI – Soča), Linhartova 51, predavalnica v 4. nadstropju


kotizacija: 200 EUR (za oba dneva), 100 EUR (za en dan), 100 EUR (za specializan-te in sekundarije)

k. točke: ***

vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikom specialistom in speciali-zantom družinske medicine, fizikalne in rehabilitacijske medicine, ortopedije, travmatologije, nevrologije in drugim zdravstvenim delavcem ter ostalim strokovnjakom s tega področja

organizator: URI – Soča v sodelova-nju s Katedro za fizikalno in rehabi-litacijsko medicino MF v Ljubljani, asist. dr. Nika Goljar, dr. med., prof. dr. Helena Burger, dr. med.

prijave, informacije: prijave: Ela Loparič, tajništvo strokovne direktorice, URI – Soča, Linhartova 51, 1000 Ljub-ljana, E: [email protected], informacije: asist. dr. Nika Goljar, dr. med., prof. dr. Helena Burger, dr. med., T: 01 475 83 43, 01 475 84 41, F: 01 437 65 89

23.–24. ob 13.00 • 2. ŠOLA ZA PALIATIVNO OSKRBO: ABC PALIATIVNE OSKRBE PRI BOLNIKU Z RAKOM podroben program na spletni strani zbornice kraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropje kirurške stolpnice, predavalnica prim. dr. Zmaga Slokana

št. udeležencev: do 100 kotizacija: 70 EUR z vključenim DDV, kotizacije ni za specializante in študente medicine


vsebina: simpozij z učnimi delavnicami je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s paliativno oskrbo, zdravnikom, medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom, socialnim delavcem

organizator: UKC Maribor v sodelovanju s timom pali-ativne oskrbe OI Ljubljana, doc. dr. Darja Arko, dr. med.

prijave, informacije: prijave: E: [email protected] ali prijavnica iz revije Isis, informacije: Slavica Keršič, posl. sek, T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26

23.–24. ob 8.00 • OBNOVITVENI KOLPOSKOPSKI TEČAJ podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Ginekološka klinika


kotizacija: 200 EUR specialisti, 150 EUR specializanti (DDV vključen v ceno), na TRR Združenja za za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno pato-logijo Slovenskega zdravniškega društva SI 056 2222-0019518588, sklic 20127 (kolposkopski tečaj)

k. točke: ***

vsebina: tečaj organizator: Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo Slovenskega zdravniškega društva, Klinični oddelek za ginekologijo, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana, Klinika za ginekologijo in perinatologijo, UKC Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana - DP Zora

prijave, informacije: prijave: E: [email protected], T:/F: 01 439 75 90


strokovna srečanja

23.–24. ob 9.00 • INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2012: NOVOSTI V INFEKTOLOGIJI PREPREČEVANJE OKUŽB: IMUPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični center, Zaloška 2, predavalnica I

št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 130 EUR z DDV k. točke: ***

vsebina: simpozij je namenjen vsem zdravnikom

organizator: Sekcija za protimikrobno zdravljenje SZD, Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, prof. dr. Bojana Beović, dr. med.

prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike za infek-cijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525 Ljubljana, informacije: Simona Rojs, T: 01 522 42 20, 01 522 21 10, F: 522 24 56, E: [email protected]

29.–31. ob 9.00 • ADVANCED TRAUMA LIFE SUPPORT PROVIDER COURSE kraj: IG PRI LJUBLJANI, IC URSZR, Zabrv 12, Ig

št. udeležencev: 16 (možnost opa-zovalcev)

kotizacija: 750 EUR + DDV k. točke: ***

vsebina: tečaj »nadaljevalni postopki oskrbe poškodo-vancev« je namenjen vsem zdravnikom, ki se ukvarjajo s poškodovanci

organizator: Zdravniško društvo ATLS Slovenija, Roman Košir, dr. med.

prijave, informacije: prijave: W: http://www.atls.si/, E: [email protected], informacije: Roman Košir, T: 031 541 202

29.–31. ob 18.00 • MEDICINA IN PRAVO: ODSEV MEDICINE IN PRAVA V SODOBNI DRUŽBI podroben program na spletni strani zbornice kraj: MARIBOR, Univerza, Slomškov trg


kotizacija: dvodnevna 200 EUR + DDV, prvi dan (30. 3.) 150 EUR + DDV, drugi dan (31. 3.) 75 EUR + DDV, kotizacije ni za upokojene zdrav-nike, študente medicine, upokojene pravnike in študente prava

k. točke: ***

vsebina: posvet je na-menjen vsem zdravnikom, pravnikom in sociologom

organizator: Zdravniško društvo Maribor, Pravniško društvo Maribor, prim. Jelka Reberšek Gorišek

prijave, informacije: prijave: UKC Maribor, Oddelek za nalezlji-ve bolezni, informacije: Majda Petek, E: [email protected], T: 02 321 26 62, 02 321 26 57, F: 02 331 23 93

30. • 10. GOLNIŠKI SIMPOZIJ 2012 – DELAVNICA: ULTRAZVOK PRSNEGA KOŠA podroben program na spletni strani zbornice kraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljuč-ne bolezni in alergijo


kotizacija: 50 EUR k. točke: ***

vsebina: strokovno srečanje (10–15 minut teoretičnega predavanja in 45 minut praktičnih prikazov)

organizator: Klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik

prijave, informacije: prijave: Irena Dolhar, Klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 4204 Golnik, E: [email protected]

30. ob 9.00 • PLAN ZA DOBER IMUNSKI SISTEM NEPROFITNIH ORGANIZACIJ kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Rantova soba, Dunajska cesta 162

št. udeležencev: 20–25 kotizacija: 248 EUR + DDV k. točke: ***

vsebina: Na delavnici se boste naučili vseh potrebnih korakov za pripravo kakovostnega plana, še posebej pa vas bomo opozorili na posebnosti planiranja v neprofitnih organizacijah. Več o vsebini in prijavi na W: http://www.crmt.com/si/7/128/Kako-hkrati-povecati-stroskovno-ucinkovitost-in-kakovost-v-neprofitnih--organizacijah%3F. Seminar je namenjen strokovnim in poslovnim direktorjem, sedanjim in bodočim nadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, analitikom, pripravljalcem poročil, računovodjem, vsem, ki želijo dobiti »recepte« za vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora oz. upravljanja (za zdravstvene domove, bolnišnice, domove za starejše in ostale zavode).

organizator: CRMT Inštitut, CRMT, d. o. o., Dragica Erčulj

prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: Nives Nadoh, E: [email protected], T: + 386 (0)40 437 127, T: + 386 (0)5 99 437 00

30.–31. ob 8.30 • AKUTNA MOŽGANSKA KAP VII podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Gospodarsko raz-stavišče

št. udeležencev: do 350 in po pred-hodni prijavi

kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***

vsebina: tradicionalno strokovno srečanje z mednarodno udeležbo je namenjeno zdravni-kom družinske in splošne medicine, nevrologom, internistom, kardiologom, radiologom, fiziatrom, intenzivistom, farmacevtom in vsem, ki želijo izpopolniti svoje znanje s področja obravnave bolnikov z akutno možgansko kapjo

organizator: Sekcija za možganskožilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu in Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni ob strokovnem sodelovanju zdravnikov UKC Ljubljana, UKC Maribor in drugih slovenskih in tujih strokovnjakov s področja možganskožilnih bolezni, prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica

prijave, informacije: prijave: Društvo MŽB, Mala ulica 8, 1000 Ljubljana, informacije: Andreja Merčun, E: [email protected], T: 0590 11234, F: 01 430 23 14

MA

REC

2012


strokovna srečanja

30.–31. ob 8.00 • DELAVNICA KIRURŠKIH TEHNIK »UČVRSTITEV INTRAMEDULARNIH ZLOMOV« podroben program na spletni strani zbornice kraj: MARIBOR, UKC, Ljubljanska ulica 5, 16. nadstropje kirurške stolpnice, predavalnica prim. dr. Zmaga Slokana

št. udeležencev: do 18

kotizacija: 150 EUR z vključenim DDV k. točke: v postopku

vsebina: strokovno srečanje z učno delavnico je namenjeno specialistom in specializantom kirurgije, travmatologije in ortopedije

organizator: UKC Maribor, Klinika za kirurgijo, Oddelek za travmatologijo, Medicinska fakulteta v Mariboru, Medicin-ska fakulteta v Ljubljani, Katedra za kirurgijo, Podiplomska šola kirurških tehnik, Društvo travmatologov Slovenije, prof. dr. Andrej Čretnik, dr. med.

prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: Sla-vica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, univ. dipl. zgod., T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26

31. • SESTANEK ALERGOLOŠKO-IMUNOLOŠKE SEKCIJE SZD: NUTRITIVNA ALERGIJA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica št. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***

vsebina: simpozij je namenjen alergo-logom, gastroenterologom, pediatrom, zdravnikom splošne/družinske medici-ne, specializantom interne medicine

organizator: Alergološko-imunološka sekcija SZD in Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, asist. mag. Mihaela Zidarn, dr. med.


4.–5. ob 9.00 • KAKO HKRATI POVEČATI STROŠKOVNO UČINKOVITOST IN KAKOVOST V NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Rantova soba, Dunajska cesta 162


vsebina: Več o vsebini in prijavi na W: http://www.crmt.com/si/7/128/Kako-hkra-ti-povecati-stroskovno-ucinkovitost-in-kakovost-v-neprofitnih-organizacijah%3F. Strokovno srečanje je namenjeno strokovnim in poslovnim direktorjem, sedanjim in bodočim nadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, analitikom, pripravljalcem poročil, računovodjem, vsem, ki želijo recept za vzpo-stavitev učinkovitega sistema nadzora (zdravstveni dom, bolnišnice, domovi za starejše in ostali zavodi).


prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: Nives Na-doh, [email protected], T: + 386 (0)40 437 127, T: + 386 (0)5 99 437 00

12. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: CRT UPDATE - KRKA kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica


vsebina: strokovno srečanje je name-njeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok


prijave, informacije: prijave: E: [email protected], facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505

12. ob 9.00 • KOMUNIKACIJA IN RAZUMEVANJE DRUGAČNOSTI (seminar) podroben program na spletni strani zbornice: W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162


kotizacija: Predavanje: 120 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izo-braževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj

k. točke: 5,5

vsebina: Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi tre-ning tehnik in samih načinov komuniciranja.



12. ob 9.00 • TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV kraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in Simulacijski center UKC Ljubljana


vsebina: učenje učiteljev je namenje-no mentorjem specializantov, študentov



APR

IL 2

012

MA

REC

2012


strokovna srečanja

12.–14. ob 15.00 • XXII. SREČANJE PEDIATROV IN IX. SREČANJE MEDICINSKIH SESTER V PEDIATRIJI kraj: MARIBOR, Hotel Habakuk


kotizacija: Zgodnja kotizacija (plačilo do 24. 3. 2012): za oba dneva: 230 EUR, za prvi dan 180 EUR, za drugi dan 140 EUR, pozna kotizacija (plačilo 25. 3.–11. 4. 2012): za oba dneva 250 EUR, za prvi dan 200 EUR, za drugi dan 150 EUR, kotizacija na srečanju: za oba dneva 290 EUR, za prvi dan 230 EUR, za drugi dan 170 EUR. Sekundariji in specializanti: 50 % popust na polno kotizacijo. Študentje in upokojenci: brezplačno. Osnovni tečaj klinične prehrane – ESPEN-modul: ni kotizacije, Praktična delavnica: Ultrazvočni pregled 100 EUR

k. točke: ***

vsebina: kongres je namenjen vsem zdravnikom specia-listom pediatrom in splošnim zdravnikom, specializantom medicine, študentom medicine, medicinskim sestram, študentom zdravstvenih šol, dietetičarjem, rentgenologom, socialnim delavcem

organizator: UKC Maribor, Klinika za pediatrijo Maribor, asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med.

prijave, informacije: prijave: W: www.pediater.si in Srečo Peterlič, S5kongres, Štihova ulica 18, 1000 Ljubljana, informacije: Srečo Peterlič, S5kongres, Štihova ulica 18, Ljubljana, T: 040 164 040, Slavica Keršič, T: 02 321 29 40




k. točke: 6




13. ob 8.00 • 40 LET ELEKTROSTIMULACIJE SRCA V MARIBORU kraj: MARIBOR, Hotel City št. udeležencev: do 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***

vsebina: mednarodni simpozij je na-menjen specialistom interne medicine, kardiologom, zdravnikom družinske medicine

organizator: UKC Maribor, Klinika za interno medicino, Oddelek za internistično intenzivno medicino, MF Maribor, dr. Zlatko Pehnec, dr. med.

prijave, informacije: prijave: E: [email protected], infor-macije: Slavica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, univ. dipl. zgod., T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26

13. ob 9.00 • ŠOLA PREPOZNAVANJA MELANOMA IN DRUGIH KOŽNIH TUMORJEV podroben program na spletni strani zbornice kraj: Ljubljana, Dermatovenerolo-ška klinika, UKC

št. udeležencev: 35–40

kotizacija: 160 EUR specialisti, specializanti, študentje MF 80 EUR, na TRR 01100-6030277894, sklic na številko: 299 30 34 / 7204599 – Šola o melanomu in kožnih tumorjih

k. točke: ***

vsebina: šola je namenjena zdravni-kom MDPŠ, specializantom dermatolo-gom, zdravnikom družinske medicine

organizator: Dermatovenerološka klinika Ljubljana, asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., svetnica

prijave, informacije: prijave: Dermatovenerološka klinika, Zaloška 2, Ljubljana, informacije: Verica Petrovič, T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 33

13.–14. • 12. KOKALJEVI DNEVI kraj: LAŠKO, Wellness Hotel št. udeležencev: 170 kotizacija: 170 EUR (DDV ni vključen) k. točke: ***

vsebina: strokovno izobraževanje za zdravnike, medicinske sestre, zdravstvene tehnike, patronažne sestre, reševalce in farmacevte (teme: bolečina, fitoterapija, KOPB, angina pektoris, demenca, praktične delavnice: povijanje goleni pri venski insuficienci, interakcije med zdravili, E-ambulanta, TPO in DPO)

organizator: Združenje zdrav-nikov družinske medicine – SZD

prijave, informacije: Nina Štojs, Zavod za razvoj družinske medicine, Poljanski nasip 58, Ljubljana, T: 01 438 69 14, E: [email protected], W: http://www.facebook.com/event.php?eid=135477956536445

APR

IL 2

012


strokovna srečanja

13.–14. • 17. SLOVENSKI PARODONTOLOŠKI DNEVI podroben program na spletni strani zbornice kraj: BLED, Festivalna dvorana


kotizacija: zobozdravniki 280 EUR, ustni higieniki 150 EUR, zobne asistentke 100 EUR

k. točke: ***

vsebina: strokovno srečanje za zo-bozdravnike, ustne higienike in zobne asistentke

organizator: Združenje za ustne bolezni, parodontologijo in stomato-loško implantologijo, akad. prof. dr. Uroš Skalerič

prijave, informacije: prijave: W: www.albatros-bled.com, Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled, Ksenija Blažič, T: 04 57 80 358, F: 04 57 80 355, E: [email protected], infor-macije: izr. prof. dr. Erika Cvetko, E: [email protected], T: 030 253 200

13.–15. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: BOVEC št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***







k. točke: 6







k. točke: 6







k. točke: 6




19.–21. • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek št. udeležencev: 20 kotizacija: 250 EUR k. točke: ***

vsebina: delavnica je namenjena zdravnikom splošne/družinske medici-ne, specializantom interne medicine

organizator: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, prof. Mitja Košnik, dr. med., prof. Stanislav Šuškovič, dr. med.


APR

IL 2

012


strokovna srečanja

20.–21. ob 16.00 • 23. SPOMLADANSKI ZBOR ZASEBNIH ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE kraj: OTOČEC, Šport hotel, konferenč-na dvorana Optimus

št. udeležencev: do 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***

vsebina: srečanje je name-njeno zasebnim zdravnikom in zasebnim zobozdravni-kom

organizator: Strokovno združenje zasebnih zdravni-kov in zobozdravnikov Slo-venije in Zdravniška zbornica Slovenije

prijave, informacije: prijav ni potrebno pošiljati, rezervacijo za nočitev in/ali večerjo pošljite neposredno na kraj dogodka, informacije: pisarna Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana in Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana, T: SZZZZS: 01 433 85 35, ZZS: 01 307 21 23

20.–21. ob 8.30 • OSKRBA DIHALNIH POTI – UČNA DELAVNICA podroben program na spletni strani zbornice kraj: MARIBOR, UKC, Ljubljanska ulica 5, 16. nadstropje kirurške stolpnice – mala predavalnica

št. udeležencev: 20 kotizacija: 240 EUR z vključenim DDV k. točke: ***

vsebina: učna delavnica je namenjena specializantom anestezije, urgentne medicine, interne intenzivne medicine in ostalim

organizator: UKC Maribor, Oddelek za anesteziologijo, intenzivno tera-pijo in terapijo bolečin UKC Maribor, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta v Mariboru, prim. Zoran Zabavnik, dr. med.

prijave, informacije: prijave: prijavnico iz revije Isis pošljite na: E: [email protected] ali UKC Maribor, Center za odnose z javnostmi in marketing, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, informacije: Slavica Keršič, posl. sek., T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26

26. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: MEHANSKA CIRKULATORNA PODPORA – NOVI TRENDI - KRKA kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica


vsebina: strokovno srečanje je name-njeno zdravnikom, medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, študentom obeh strok



APR

IL 2

012

MA

J 201

2

11.–13. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: MARIBOR št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***



prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E: [email protected], informaci-je: Monika Grünfeld, T: 041 607 402

12. • 17. MEDICINSKI DUATLON IN STROKOVNI SIMPOZIJ kraj: UDEN BORŠT PRI KRANJU št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: na spletni strani W:

http://www.agp-pro.si/duatlon_brdo/ k. točke: ***

vsebina: promocija zdravega načina življenja

organizator: TK Triglav in Medicus prijave, informacije: Milivoj Veličković Perat, E: [email protected]

18. • KOGOJEVI DNEVI: NAJPOGOSTEJŠE DERMATOZE V AMBULANTI DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA – PODSKLOPI: DERMATOZE OBRAZA, DERMATOZE ROK, DERMATOZE GOLENI IN PODPLATOV, DERMATOZE TRUPA kraj: LJUBLJANA št. udeležencev: 100 kotizacija: ni podatka k. točke: ***

vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikom družinske medicine in dermatologom

organizator: Dermatovenerološka klinika UKCL, Katedra za dermatove-nerologijo pri MF Univerze v Ljubljani, asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med.

prijave, informacije: Dermatovenerološka klinika Ljub-ljana, Zaloška 2, Verica Petrovič, T: 01 522 42 80, F: 01 522 43 33



AJ 2

012

18.–19. ob 12.00 • XXXII. PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični center

št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***

vsebina: šola je namenjena zdravnikom speci-alistom in specializantom splošne in družinske medicine ter drugim zainteresiranim

organizator: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, KO za endokrinologi-jo, diabetes in presnovne bolezni, prim. Franc Mrevlje, dr. med.

prijave, informacije: prijave: izključ-no na E: [email protected], informacije: T: 051 304 408.

24.–26. ob 9.00 • ADVANCED TRAUMA LIFE SUPPORT PROVIDER COURSE kraj: IG PRI LJUBLJANI, IC URSZR, Zabrv 12, Ig

št. udeležencev: 16 (možnost opa-zovalcev)

kotizacija: 750 EUR + DDV k. točke: ***

vsebina: tečaj »nadaljevalni postopki oskrbe poškodovancev« je namenjen vsem zdravnikom, ki se ukvarjajo s poškodovanci

organizator: Zdravniško društvo ATLS Slovenija, Roman Košir, dr. med.

prijave, informacije: prijave: W: http://www.atls.si/, E: [email protected], informacije: Roman Košir, T: 031 541 202

24.–26. • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME kraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek št. udeležencev: 20 kotizacija: 250 EUR k. točke: ***

vsebina: delavnica je namenjena zdravnikom splošne/družinske medici-ne, specializantom interne medicine

organizator: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, prof. Mitja Košnik, dr. med., prof. Stanislav Šuškovič, dr. med.


25.–26. • XIII. NOVAKOVI DNEVI: PSIHIATRIČNE IN SRČNE BOLEZNI V NOSEČNOSTI, NOVOROJENČEK PO OPLODITVI Z BIOMEDICINSKO POMOČJO XX. STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA ZA PERINATALNO MEDICINO podroben program na spletni strani zbornice kraj: RIMSKE TOPLICE, Rimske terme


kotizacija: z vključenim DDV 260 EUR za specialiste in 130 EUR za specializante in babice, delavnica 50 EUR

k. točke: ***

vsebina: strokovno srečanje je name-njeno specialistom in specializantom ginekologije in porodništva, pediatrije, kardiologije, psihiatrije, družinske medi-cine, neonatologom in babicam

organizator: Združenje za perina-talno medicino Slovenije, Klinični oddelek za perinatologijo Ginekolo-ške klinike v Ljubljani, Univerzitetni klinični center Ljubljana

prijave, informacije: Prijavo lahko pošljete po pošti na naslov Martina Pečlin, Ginekološka klinika, Enota za razi-skovalno delo, Šlajmerjeva 3, Ljubljana, ali F: 01 439 75 90 ali E: [email protected]. Predhodna prijava je obvezna

JUN

IJ 2

012

1.–2. ob 10.00 • 37. STROKOVNO SREČANJE STOMATOLOGOV SLOVENIJE »IZ PRAKSE ZA PRAKSO« kraj: PORTOROŽ, Avditorij št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 EUR k. točke: ***

vsebina: seminar je namenjen doktor-jem dentalne medicine

organizator: Stomatološka sekcija SZD

informacije, prijave: informacije: Stomatološka sekcija SZD, Katarina Jovanovič, T: 041 703 347, F: 01 434 25 84, E: [email protected]

4.–6. ob 8.00 • EVROPSKI TRAVMA TEČAJ – TIMSKI PRISTOP kraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 750 EUR k. točke: ***




6.–9. • EUROPERIO 7 kraj: DUNAJ, AVSTRIJA, Messe Wien Exhibition & Conference Center


kotizacija: zobozdravniki 550 EUR (do 27. 2. 2012), 650 EUR (do 20. 5. 2012), ustni higieniki: 200 EUR (do 27. 2. 2012), 250 EUR (do 20. 5. 2012)

k. točke: ***

vsebina: stro-kovno srečanje za zobozdravnike in ustne higienike

organizator: European Federation of Periodontology, soorganizator: Združenje za ustne bolezni, parodontologi-jo in stomatološko implantologijo SZD, predsednik: akad. prof. dr. Uroš Skalerič

prijave, informacije: prijave: individualno: W: http://www.europerio7.com/, skupinski odhod: HRG Slovenia, kontaktna oseba Boštjan Napotnik, T: 01 423 36 36, informa-cije: E: [email protected], E: [email protected]


strokovna srečanjaJU

NIJ

201

2

8.–10. ob 8.30 • ULTRAZVOČNO VODENO ENDOVENSKO LASERSKO/RF ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL podroben program na spletni strani zbornice kraj: OTOČEC, Vila Otočec in Avelana, d. o. o.

št. udeležencev: 8 kotizacija: 1.500 EUR k. točke: v postopku

vsebina: učna delavnica je namenjena flebologom, kirurgom, varikologom, radiologom

organizator: Avelana, d. o. o., prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med.

prijave, informacije: Avelana, d. o. o., Dobrava 72, 8222 Otočec, Damjana Bradač Zupančič, T: 07 30 75 107, F: 07 30 75 174, E: [email protected]

12.–13. ob 9.00 • KAKO HKRATI POVEČATI STROŠKOVNO UČINKOVITOST IN KAKOVOST V NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Rantova soba, Dunajska cesta 162


vsebina: Več o vsebini in prijavi na W: http://www.crmt.com/si/7/128/Kako-hkra-ti-povecati-stroskovno-ucinkovitost-in-kakovost-v-neprofitnih-organizacijah%3F. Strokovno srečanje je namenjeno strokovnim in poslovnim direktorjem, sedanjim in bodočim nadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, analitikom, pripravljalcem poročil, računovodjem, vsem, ki želijo recept za vzpo-stavitev učinkovitega sistema nadzora (zdravstveni dom, bolnišnice, domovi za starejše in ostali zavodi).


prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: Nives Na-doh, [email protected], T: +386 (0)40 437 127, T: + 386 (0)5 99 437 00

13. ob 9.00 • TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV kraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in Simulacijski center UKC Ljubljana





DELOVNA MESTA

Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije

»Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je javni zavod, ki zagotavlja zavarovancem v državi uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z usposobljenimi in motiviranimi zaposlenimi, s sodobno tehnologijo in organiziranostjo želimo zavarovancem, partnerjem in drugim strankam nuditi odlične storitve.«K sodelovanju vabimo komunikativne in dinamične sodelavce, ki želijo nadaljevati svojo poklicno kariero v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.Zaposlili bomo: zdravnico/zdravnika (lokacija delovnega mesta je v Ljubljani, Direkcija) za:

• odločanje o pravicah zavarovancev v skladu z zakonom in pravili,

• podajanje izvedenskih mnenj,• sodelovanje pri oblikovanju strokovnih

smernic za odločanje o pravicah.

Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pričakujemo, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje za zasedbo delovnega mesta:

• doktor medicine, specialist splošne medicine ali druge specializacije,

• veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,

• najmanj 48 mesecev delovnih izkušenj,• strokovni izpit iz splošnega upravnega

postopka (izbrani kandidat, ki ob razpisu tega izpita ne bi imel opravljenega, ga bo dolžan opraviti najkasneje v roku šestih mesecev od dneva zaposlitve),

• poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega jezika.

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.Od novega sodelavca pričakujemo sposobnosti komuniciranja in reševanja problemov, sposobnosti organiziranja in analitičnega razmišljanja, sposobnost timskega dela, sposobnost hitre presoje in sodelovanja, predvsem pa profesionalnost in samoiniciativnost ter pripravljenost za

pridobivanje specifičnih znanj s področja zdravstvenega zavarovanja. Novemu sodelavcu nudimo dinamično delo v urejenem okolju ter možnost strokovnega izpopolnjevanja in razvoja.Kandidati bodo izbrani na podlagi selekcijskega postopka, ki lahko vključuje tudi testiranje.Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenem roku.Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas, T: 01 30 77 410.Vaše pisne prijave, z življenjepisom in predstavitvijo dosedanjega dela, pošljite do 29. februarja 2012 na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana oz. E: [email protected]

ODDAM

V občini Domžale dajem v najem objekt za zdravstveno dejavnost, velikosti cca 200 m2. Dodatne informacije na T: 041 800 521.


strokovna srečanja

V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.

Prvo obvestilo želimo objaviti v številki Izide.

Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice.

Datum prireditve Začetek, ura

Kraj

Prostor, kjer bo prireditev

Naslov strokovnega srečanja

Število poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)

Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...)

Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)

Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...)

Predstavnik ali strokovni vodja

Naslov za pošiljanje prijav

Informacije, kontaktne osebe

Njihove tel. številke in št. faksa

Višina kotizacije

Brezplačna kotizacija da ne za upokojene zdravnike in študente

Uredništvu revije Isis Dunajska c. 162 p.p. 439 1001 Ljubljana

faks: 01 30 72 109

Prvi božično-novoletni koncert orkestra Camerata medica v novi dvorani Zdravniške zbornice SlovenijePavle KošorokV letu 2011 je zdravniški orkester »Camerata medica« praznoval 20-letnico delovanja. Vsak, ki ustvarja, si želi pokazati svoje delo. Tako čutimo tudi v zdravniškem orkestru in za tako po-membno obletnico se je orkester posebej pripravil. Naš dirigent Franc Avsenek, docent na ljubljanski akademiji za glasbo, je v tem jubilejnem letu izbral zanimiv program in se posebej potru-dil tako, da je nekatere skladbe priredil za zasedbo orkestra.Prvi koncert, ki ga je pripravil orkester za to pomembno obletnico, je bil že meseca maja nastop v veliki dvorani Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje. Drugi nastop, ki vedno zbere zanimivo občinstvo in ki tudi orkestru že veliko pomeni, je sodelovanje v polhograjski graščini na Grajskih glasbenih večerih. Orkester ima rezerviran termin v juniju. Poseben čar tega dogodka je sproščenost, ki jo omogočata grajski park in čudovita okolica. Občinstvo se že pred koncertom prične zbirati v parku, po nastopu pa je vsako leto pripravljena skromna pogostitev, ki poveže izvajalce in poslušalce.Vsako leto sodelujemo tudi na zdravniškem koncertu, ki je obenem slovesen zaključek Plečnikovega simpozija s podelitvijo priznanj in nagrad študentom in zaslužnim učiteljem. Nastopanje na tej slovesnosti ima za orkester in sploh vse sodelujoče še poseben pomen. Sodelovanje glasbenikov je že pred 42 leti spodbudil prof. Lenart, naš učitelj patologije, ki je bil tudi sam čelist. Navdušil je nekaj izvajalcev, ki so kot kvartet pripravili prvi glasbeni program, ki je polepšal večer ob zaključku Plečnikovega simpozija. Ta nastop je opogumil še mnoge druge, da so v naslednjih letih sodelovali in poleg medicinskega pokazali tudi svoje glasbeno znanje.

Mnogo zdravnikov ima glasbeno izobrazbo in pogosto se pojavlja vprašanje, ali je glasba tista, ki pripelje človeka v medicino, ali pa so zdravniki tisti ljudje, ki znajo čutiti z glasbo in s človekom. Ka-korkoli, glasba je prav gotovo človekova dejavnost, ki življenju daje višjo kakovost, ob odgovornem delu pa tudi pomaga, da je stres manjši in je lažje premagovati delovne obremenitve.Prav prvi božično-novoletni koncert orkestra »Camerata« 20. decembra 2011 je bil darilo kolegom in priložnost, da se ob pri-jateljskem druženju sprostimo in si vzamemo čas za nekaj lepega. Predsednica zdravniške zbornice prim. Gordana Kalan Živčec nas je v svojem nagovoru prijazno pozdravila v naši skupni hiši in orkestru dala spodbudo za začetek koncerta.Program je bil sestavljen iz klasičnih del (Tartini, Vivaldi, Doniz-zeti, Mahler), v katerem je bilo potrebno pokazati klasično znanje in koncertni pristop k igranju. V nadaljevanju je bilo predstavljenih nekaj sicer zahtevnih, vendar po svojem žanru bolj popularnih del (Sarasate, Toselli, Fibich). Občinstvo je nato presenetil dirigent, ki je prevzel vlogo solista skupaj s harmonikarjem Mirkom Jevto-vićem v skladbi Astorja Piazzole. S skladbo E. Claptona je orkester pričaral utrinek iz filmske glasbe s solistko in mlado zdravnico Aljo Koren. Zaključna skladba A. Templetona s solistom klarinetistom dr. Jernejem Podbojem je bila priložnost, da orkester pokaže, da se znajde tudi v glasbi z džezovskim pridihom.Orkester je ob svoji 20-letnici pokazal, da je postal uigran korpus, in škoda bi bilo, da te svoje kondicije ne bi vzdrževal tudi naprej.

Nastop orkestra Camerata medica z violončelistko študentko medicine Tino Gregorc.


Zdravniki v prostem času

Nastopi so priložnost, da se opogumijo tudi tisti, ki znajo igrati, pa morda kolebajo zaradi pomanjkanja časa ali obvez. Nikomur od nas, ki igramo, ni žal, da sodelujemo. Res je, da čisto vsi člani orkestra niso zdravniki. Nekateri so tudi iz drugih strok, ki pa imajo povezavo z medicino, če pa to ne, so, kot se radi pošalimo, naši bodoči pacienti! Prav zdravniški koncert v dvorani zdravniške zbornice je pokazal, da je tak orkester potreben, saj je sprem-ljal soliste, ki so bili vsi zdravniki in so ob orkestrski spremljavi pokazali svoje vrhunsko znanje: violinist Andrej Gubenšek, dr. med., mezzosopranistka Alja Koren, dr. med., violončelistka Tina Gregorc, študentka medicine. Posebno darilo orkestru pa je bil

še nastop pianistke Katarine Tominec in solistična točka našega dirigenta maestra Avseneka! Privškova priredba napeva »Svete noči« je bila začetek praznovanja. Orkestru so se pridružili poslušalci in skupaj ustvarili praznično vzdušje, ki nas je spremljalo v novo leto. Pogostitev, ki jo je pripra-vila zdravniška zbornica, nas je vse presenetila. Prijazno vzdušje se je kar zavleklo in želja vseh je bila nedvoumna: takšen dogodek smo potrebovali in si ga še želimo! Lahko rečemo, da se orkester s tem strinja, odziv poslušalcev pa nas je prepričal, da se bomo potru-dili tudi v naslednjem letu.Foto: Janez Platiše

Medicinci pojejo za spodbudo pri zdravljenjuKsenija SlavecMladostna svežina vedno znova prinese empatijo, odprtost, sodelovanje in na obraze pričara radostni nasmeh. Tako je 10. januarja v razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (nadalje UKCL) zbrane navdušil TrioQuartet, katerega član je tudi Miha Zabret, študent 6. letnika Me-dicinske fakultete v Ljubljani. Kvartet aktivno deluje že od leta 2006, v sedanji postavi pa se je pojavil šele pred nekaj meseci. Pevci prihajajo iz okolice Škofje Loke, svoje glasbene talente pa zaupajo v razvoj kakovostnim slovenskim pevskim pedagogom. Izvajajo različne zvrsti glasbe in njihov glavni cilj je poslušalcu postreči z vrhunskim zvenom, čisto harmo-nijo, predvsem pa s svojo energijo dvigniti občinstvo in mu podariti čim lepše glasbeno izkustvo in dobro voljo. Zasedba ima za sabo že kar pestro glasbeno zgodovino. Med drugim so pridobili naziv »ime meseca« na Radiu Sora, prejeli prvo nagrado na srečanju »Večer kvartetov« na Turjaku in osvojili prvo mesto na festivalu v Pécsu na Madžarskem (izrecna po-hvala za umetniški vtis direktorja festivala Tamasa Laknerja). V lanskem letu so posneli svoj prvi album z naslovom Večerni

ave, ki je v celoti posvečen slovenski ljudski glasbi. Sicer pojejo ob različnih slovesnostih, slavnostnih odprtjih, pode-litvah diplom, na obletnicah in večjih slavjih, slovesnostih na državni ravni in tudi sodelujejo z znanimi slovenskimi glas-beniki. Med vsem, kar umetnost ponuja, so se fantje odločili za petje. In prav to je tisto, kar jim daje možnost, da vedno znova prinesejo svojemu občinstvu radost in energijo.Prvi tenorist Miha Lušin je najnovejši član, prihaja iz Ribnice, od koder tudi prinaša svež, temperamentni duh, ki daje zasedbi posebno energijo. Tudi on se poleg solopetja ukvarja s števil-nimi drugimi inštrumenti, med drugim igra kitaro, bugarijo in harmoniko, ki so nepogrešljivi inštrumenti pri izvajanju kvarte-tovega repertoarja. Drugi tenorist, akademski glasbenik Jernej Strah Bergant, je že prepeval na različnih prireditvah Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani (nadalje KUD), med drugim tudi v duetu s sedanjo mlado zdravnico, sopranistko Vlasto Rožman. Jernej sicer igra še klavir, harmoniko, po potrebi pa poseže tudi po kitari in tako sooblikuje inštrumentalno ozadje pevskih nastopov kvarteta.

Ob spremljavi orkestra se je predstavil tudi violinist Andrej Gubenšek, dr. med.Z orkestrom je pela mlada zdravnica Alja Koren.



Bariton je že omenjeni Miha Zabret, ki z lepo slovensko besedo rad oblikuje rdečo nit koncertov, poleg tega pa v zasedbi igra pri nas zelo eksotičen inštrument – havajski ukulele, sicer pa poleg solističnega prepevanja rad sede za klavir. Basist Lenart Rupar zaključuje študij kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. S svojim inštrumentom ustvarja energično glasbeno vzdušje v kvartetu in prevzame kitarske sole na koncertih, poprime pa še za bisernico in druga brenkala. Tudi on izpopolnjuje svojo tehniko petja v glasbeni šoli.Fantje so najprej zapeli v živahnih ritmih pesmi Ko so lipe cvetele, Črnski venček in Ne čakaj na maj, nato malo bolj resen domoljubni del: Domača hiša, Bratci veseli vsi in Za njo, ob koncu pa spet bolj razgiban in ljudem prikupen del Vjeruj u ljubav, Somewhere, over the rainbow in Zemlja pleše. Ker pa so bili obiskovalci prireditve več kot zadovoljni, so zapeli za dodatek še srčno dalmatinsko pesem Ružo moja crvena.V osrednji galeriji je razstavljal član Likovne skupine KUD-a Ivan Prešeren - Žan, sicer upokojeni poklicni trobentač, ki je vse življenje igral v džezovskih sestavih. Zadnjih 15 let slika in na svoja platna prenaša glasbo v barvah in njen izjemni ritem. Njegovo slikarstvo je likovna kritičarka Polona Škodič pred-stavila v duhu naslova ZVOK in svetloba. »To naj bi bilo tisto prvo, prvinsko osnovno, tisto, s čimer se je vse začelo… »Zvok in Svetloba« – veliki pok in veliki začetek. To je točka, preko katere ne uspe priti niti znanstvenikom. Vse, kar nam je dano spoznati obstane, ko pridemo do prvinskega Zvoka in Svet-lobe, do točke od koder vse izvira, tudi mi in to vesolje, ki nas obdaja…

Umetniki naj bi skozi zgodovino prav zato izumljali glasbila, da bi lahko izvedli prvobiten, izviren, prazvok in na platnih uprizorili svetlobo, njeno igro s temo in paleto barv, ki imajo svoj izvor v eni sami niansi. Zaradi njihovega navdiha so jih zelo pogosto povezovali z nadčutnim, duhovnim, kot nekakš-ne znanilce, kot tiste, ki čutijo in vidijo več od običajnih ljudi. So tisti, ki lahko v svoji glasbi izražajo največ, kar je mogoče povedati, in na slikah upodobijo svetlobo v vsej njeni veličini in orkestraciji barv.Ivana Prešerna Žana, v prvi vrsti dolgoletnega priznanega glas-benika, je z leti vse bolj navduševala tudi likovna umetnost. Pre-vzela ga je tako močno, da jo je izbral za pomembno ustvarjalno vsebino. Svoje slikarstvo je predvsem v zadnjem ustvarjalnem obdobju v veliki meri tematsko posvetil ravno zvokom in glasbi, glasbilom in pevcem. Pričujoča razstava pomeni nadaljevanje avtorjevih zanimanj in raziskovanj. Ti osnovni motivi in hkrati simboli lebdijo v nedefiniranem prostoru in nakazujejo poveza-vo človeka z esenco umetnosti. Ob njih začutimo življenje barv in oblik, ki se med seboj mešajo, zlivajo, sintetizirajo in tonsko spreminjajo. Iz del izžarevata notranji temperament in energija, v nenehnem prepletanju sproščene domišljije – od dramatične napetosti do poetične umirjenosti. Zvoki in instrumenti posta-nejo prava vizualna paša za oči. Tako avtor v izvirnih interpre-tacijah z gledalcem deli svoj doživljajski svet kot krogotok in harmonijo. Z dinamičnimi potezami razdelane kompozicije zaživijo v vibracijah etrskega prostora skozi gibanje, utripanje in vrtinčenje. Vsakokrat nov, domišljijsko dodelan ritem motiva

Baritonist Miha Zabret je študent 6. letnika Medicinske fakultete v Ljub-ljani, ki vodi na MF tudi Impro ligo in je odličen retorik.

Slikar Ivan Prešeren - Žan prejema priznanje za svojo razstavo od pod-predsednika Likovne skupine KUD-a, likovnega terapevta Jana Milkoviča.

Likovnica Metka Kolenc, ki je pripra-vila terapevtsko razstavo v Mali galeriji, v pogovoru s prof. Zvonko Z. Slavec.



je čista avtorska stvaritev in v vsakem se že poraja zametek novega.Dela iz tega ciklusa prinašajo svežo likovno izpo-ved in se nas lahko dotaknejo na več načinov. Za vsa platna je značilna barvno bogata, sijoča paleta in ekspresija, ki razodeva globinsko razumevan-je vsebin. Slikar je z učinkovitim stopnjevanjem dosegel samodejno prehajanje ostrine v mehkobo, liričnosti v dramatičnost, impresije v ekspresijo in slednjič v čisto abstrakcijo. Poteze čopiča so lahko zelo drobne in mehke ali praviloma močno izrazite in hitre, bolj površinske ali skrite pod težo več pas-toznih nanosov. Likovne rešitve, ki jih uporablja, ne glede na izbran motiv, se v izhodiščih sicer vedno gibljejo v realističnih okvirih, a se pod težo občutij, čustev in zaznave lahko zabrišejo v nemirne barvne impresije. Lepota in moč glasbe, ki jo zna avtor izraziti na platnih, je izoblikovala njegov značilen razpoznaven slog, ki ga odlikuje sodobna in estet-sko čista likovna govorica.Ivan Prešeren Žan je risarsko in slikarsko spretnost dopolnjeval v širokem zamahu in vselej v poglobljenem odnosu do stvar-nosti, ki je postajala upodabljajoča vsebina. Svoj slikarski talent je začel polno in intenzivno uresničevati pred petnajstimi leti in večkrat uspel prepričati tudi zahtevnejšo kulturno javnost, da njegovo slikanje lahko daleč presega zgolj ljubiteljstvo. Ko se je začel izobraževati in s tem spoznavati odlične likovne pedagoge in mentorje, pa tudi številne slikarske kolege, se je dokaj hitro vključil v tokove likovnih aktivnosti, tečaje, delavnice, kolonije, natečaje... Dotaknile so se ga, tako rekoč, vse vidnejše slogovne in umetniške smeri, znotraj katerih je vselej želel izslikati svoje želje in hotenja, od realizma do abstrakcije. Tudi v preteklih ustvarjalnih obdobjih je bil pripovedno zgovoren in usmerjen predvsem v tradicionalne slikarske teme, kot so: krajina, tiho-žitja, portret in različne figuralne kompozicije. S svojo ustvar-jalnostjo je pomenljivo dopolnil slovenski likovni prostor, kar potrjujejo tudi številne razstave ter mnoge nagrade in priznanja, ki jih je prejel za svoje uspešno delo. Več kot pet let je član likovne sekcije našega KUD-a, je pa tudi izjemno dejaven in nepogrešljiv član drugih likovnih društev.«V Mali galeriji je razstavljala Metka Kolenc, amaterska likov-nica, ki je v slikanju našla pot za premagovanje svoje bolezni in spoznala, da je zanjo umetnost zdravilna, poživljajoča, pomirju-joča in navdihujoča. O njej je Maruša Vršnik zapisala: »Matka Kolenc predvsem globoko spoštuje življenje. Živi na gričku, ki ji nudi razgled po okoliških gričih, travnikih, gozdovih in ob njih pripetih domovih, vse do kamor nam nese oko. Tako lahko opa-zuje prelepe sončne zahode, ki rišejo svoje prečudovite barve in se potem skrijejo za obronki Pohorja, igro oblakov… Vse okoli sebe vidi v barvah, kakor se pač z njimi igra leto skozi svoj čas. Vse to jo navdihuje, ji daje moč in energijo ter vodi njeno bit in roko k platnu. Vsakokrat v barvah zlije na platno svoje trenutno

občutenje, zato je njeno slikanje tako intenzivno in naravnost iz srca, izvor veselja, sreče, žalosti, hvaležnosti…Predvsem rada slika naravo, tihožitja, zadnje čase pa jo vse bolj navdihujejo drevesa, ki so simbol življenja in energije. Nekaj tega je prenesla tudi na svoja platna in iz njih res veje inten-zivnost barve, energije in moči. Metka je članica kulturnega društva PAVZA iz Selnice ob Dravi, likovno znanje pa nabira tudi na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Sodeluje na vseh skupinskih razstavah tako v društvu kot tudi na univerzi, kot gostja je sodelovala na razstavi slikarja Rajka Ferka v UKC Maribor. V novembru pa je imela tudi svojo prvo samostojno razstavo v Litiji.«Prireditev je žlahtno vodila in povezovala predsednica KUD-a zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je vsem sodelu-jočim odmerila pravo mesto in jih s svojo srčnostjo med seboj povezala v celoto, da so vsi zbrani čutili toplino KUD-ovega dela in poslanstva. Srečanje je sklenila z veliko mislijo urugvaj-skega pesnika Maria Benedettija (1920–2009), da je človekova moč v tem, da se zna ob svojih težavah in bolezni boriti zase:Nemogoče je dobiti, ne da bi znal izgubiti. Nemogoče je hoditi, ne da bi znal pasti. Nemogoče je zadeti, ne da bi se znal motiti. Nemogoče je živeti, ne da bi znal podoživeti.Veličastnost ni v tem, da nikoli ne padeš ampak v tem, da se pobereš, kadar je to potrebno.To je nekaj, kar imajo le redki. prednost, da lahko poskušajo in preizkušajo.Srečni so tisti, ki jim je že uspelo enako naravno sprejeti dobitek ali izgubo, zadetek in zmoto, zmago in poraz ...Foto: Teja Šulek

TrioQuartet prinaša prešernost in izjemno glasbeno kakovost.



Ples barvitih maskPles mask Bereš čustva ki plavajo med ljudmi Čustva te ogrožajo Kot barve akvarela plavajo med ljudmi tvoje telo in duša se vedno obarvata z barvami čustev ki plavajo med ljudmi Ne maraš bližine ljudi Ne maraš teh barv ki izžarevajo iz ljudi Ne maraš teh vsiljivih barv ki zasežejo tvoje telo in dušo V besedah ne obstajaš V barvah ljudi se izgubiš Barve zamažejo tvojo obleko in telo V besedah ne obstajaš Kje začutiš sebe? V tvoji duši so sledi vseh barv ljudi ki s svojo barvito senco pridejo mimo tebe Vse te barve ljudi te preganjajo kot ukazujoči glasovi v duši V besedah pogovora se izgubiš Tvoje pesmi tvoj ples tvoje slike Tam je zatočišče v tvojem svetu Tam opereš sence ljudi iz svojega telesa Tam opereš svojo dušoOsamljenost v tvojem svetu kjer ni besed kjer so barve in melodija glasu kjer so toni in barve Nasilje besed Prekleto nasilje govora! Osamljena si v svojem jeziku slik in podob melodije in tonov Vedno znova si posiljena in zlorabljena skozi besede Manipulativna zloraba besed Osamljena si v svojem svetu pesništva slik in melodij Osamljena si Tam obstajaš Tam je tvoja domovina Tam čutiš kapljice sebe Pred barvami ljudi se ne moreš braniti Barve ljudi prevzameš nase Ti ne obstajaš Si barvita senca ljudi ki so prišli mimo Vsakdo te lahko s svojo barvo zamaže V vsaki skupini ljudi potoneš v akvarelu ki plava v nezavednem svetu človeških skupin Prekletstvo nerazvitih notranjih meja Prekletstvo senzibilnosti Prekletstvo umetniške duše Prekletstvo in blagostanje domovine v slikanju pesništvu glasbi kjer umiješ iz sebe ljudi.Sara Vrščaj Menterschwaige, 16. 12. 2011

Prijateljska srečanjaBila si tam sama Igrala se je s tabo Igrala se je s tabo kot se igra slepec s svojo palico ko štorklja po pločnikuSlepec je jezen in se napije vrže svojo palico ob tla Palica je kriva da ne vidi palica je kriva da šepa Palica je kriva da njegovo življenje brez smisla tone v pozaboBila si tam Spremeniš se v njeno novo hodilko palico S tabo se pogovarja kot se invalid pogovarja s svojim vozičkomPridejo ljudje Porivajo voziček z njo v naročju Ti si tam Ti si ta voziček In ko kaj ne gre tako kot naj bi šlo ti si kriva Ti si uporabljenaVoziček je odvržen v kotu bolnice kjer čaka bolj usmiljenja vrednega pacienta Ona si je kupila že nov voziček...Sara Vrščaj Menterschwaige, 16. 2. 2011

Rumeni vonjV svojih sanjah pogrešaš njega Njegov vonj nosi veter iz sobe po kliniki Vznemirljiv vonj po njem Intenzivna rumena barva njegovih slik te skrivnostno podžiga v hrepenenje po njemu Bližina njegovih čustev buta na površje jezne zadržane rdečice njegovega obraza Stari strahove se pretegnejo v spanju Groza izničenja stoji pred oknom njegove rumene sobe Zapustitveni strah gleda skozi okno njegove sobe kjer si sedita nasproti Njegove kričeče rumene barvite slike vaju obkrožajo Bojazen pred zapustitvijo vaju opazuje Njega in tebe Besede besedeKaj si sporočata v z vonjem napolnjeni sobi Vonj spolnosti Vonj njegove sobe polni preddverje klinike Stopiš v preddverje Vonjaš njegovo sobo Vrata so odprta Vonj te neustavljivo vleče k njemu Groza izničenja se skozi njegovo okno pričakujoče reži

Strah pred zavrnitvijo Bližina rumene božajoče barve se prepleteta s spolnostjo telesne bližine s toploto kože s hrepenenjem sorodnih duš Tam si Ljudje pravijo Lepa Lepa postava Erotika kliče iz vsakega roba tvoje obleke Pred njim trepetaš Strah pred izničenjem se ti reži skozi njegovo okno in rumena barva njegovih slik te dražeče vabi.Vse izgubiš Tvoja erotika je le senca tvoje drame Tvoja postava je dolga senca športa V zrcalu športa kažeš svojo strastno senzualno spolnost Groza izničenja strastne želje po njegovi bližini te vabi v nepovratne boleče globineNjegove rane te zavračajo Ne prenese oranžne barve tvoje spolnosti Ne prenese tvoje črne erotike Beži pred tvojim strahospoštovanjem njegovih rumenih slik ko ti skozi nosnice udari vsiljivi vonj njegove rumene sobe.Sara Vrščaj Menterschwaige, 16. 12. 2011



Snežni hribMatjaž LesjakSedela sva vsak na svojem štoru in gledala lastno sapo. Izdih se je uparjal v minljiv oblak. Strma vesina naju je upehala pa sva malo posedela, čeprav je izgledalo vse skupaj zelo čud-no. Snega je bilo čez kolena in drevesa so se vegasto držala postrani zaradi nepričakovanega snežnega bremena. Les na katerem sva sedela pa je bil prav lepo presušen. Dva štora, primerne višine in širine. Ponudba gozda. Ni slabo, če najdeš suho sedišče sredi zime. Joško je vsake toliko udaril skupaj z rokami in rekel hu, hu. Jaz sem bil bolj tiho. Pred pol ure sem ga vprašal, če je še daleč in je s prav veselim in zanesljivim glasom rekel, da sva že čisto blizu. Enakega mišljenja je bil tudi pred eno uro, zato sem sklepal, da sva – že spet – zelo blizu. Prav mudilo se nama ni. Gorolazniki in kmetje vemo, da se počasi daleč pride. Usoda pa te lahko vedno prehiti, če te hoče. Imel sem občutek, da ona pravzaprav sedi z nama z neko lagodno brezbrižnostjo. Morda je bolj visela na veji, kajti tret-jega štora ni bilo. Pojmi kot so nuja, hitro, ukrepati, odločati... so ostali v dolini. Z vsakim metrom je narava bolj prijemala in usoda je iz usodnosti postajala prirodnost. Že mora tako biti. Če ji je usojeno, bo preživela, če ne, bo pa preknjižena v onostranstvo. Ta sapa je izgledala, kot da bi si prižigala tobak. Joško je sicer tipal po žepih, potem pa je v zadregi pomislil, da v moji družbi morda ni primerno kaditi. Zdravje pa take reči. Hotel sem že predlagati, da bi spet dvignila sedali pa je prizor postal nebeško lep. Mraz je že popuščal in dopoldan-sko sonce je prerezalo senco pod Gozdičem. V dolgi zlati črti je sonce seglo v dolino in vznemirilo ledeni spokoj otrplega gozda. Hiše so bile že globoko pod nama, sneg pod mojimi nogami pa bel, da bolj ne bi mogel biti. Potem se je sonce še nekoliko napelo in še dva, trije prsti svetlobe so prežarčili pobočje. Nato je tiho zašumelo. Mrzla zimska toplota je začela topiti najbolj rahle snežinke in zgodil se je tisti zimski čudež: sončno sneženje. Med diamantnimi odsevi so padale snežinke z zgornjih vej. Odprl sem usta, da so se topile v meni, Joško se je pa režal. Udaril je skupaj dlani in rekel hu, hu. Jaz pa sem se smejal, ker se je vse obrnilo v takšno lepoto. Morda ni bilo prav, da sva bila dobre volje. Na izletu pa spet nisva bila. Obleka nama je že nekoliko zlezla izza pasu in znoj je že naredil svoje. Snežinke so še kar padale. Tihožitje je nekoliko kvarila črna zdravniška torba, ki sem jo zapičil v sneg, da se nama ne bi odpeljala v dolino, do koder so nazaj vodile najine stopinje. Pravzaprav so bile stopinje samo enojne. Joško je v svojih lodnastih kmečkih hlačah in univerzalnih črnih čevljih za vse letne čase hodil pred mano. Suhe noge je nastavil na snežno skorjo in jo predrl, jaz pa sem vtikal svoje okončine v nastale luknje. Tako sva z novo izumljeno tehnologijo hoje kar solidno izmerila hrib. Hlačnice so nama že zdavnaj pomrznile do kolena in s prirodno izolacijo varovale najine krače pred mokroto. Vse ima svoj prav. Joško je nesel mojo torbo tako, da jo je zavil pod suknjič, jaz pa sem pihal v prste. Ko sva sedla,

jo je prav na rahlo položil na sneg, jaz pa sem menil, da je bolje, da jo zapičiva, da nama ne uide. Tako smo sedeli v troje, če ne štejem že omenjene usode, ki je visela na veji in še vedno brezbrižno motrila duše v dolini.Ko je prišel v mojo ambulanto, je bil v svoji olikani nerodnosti prav originalen. Oblečen je bil kar solidno, a zadišalo je po hlevu in senu. Neke vrste vonjalna informacija. V rokah je vrtel premajhen klobuček in prihajal na dan s predlogom, da bi šla pogledat tetko, ki leži v daljši obnemoglosti. Ne kaže nobene volje do izboljšanja, o apetitu ni da bi govoril. Potipal sem, če jo lahko pripelje na pregled? Tako odločno je odkimal, da sem že slačil haljo in vezal zimske čevlje na noge. Da sploh ni daleč, nekaj korakov pa bova le morala stopiti do nje. Da mi bo rade volje nesel torbo in kazal pot.Pred zdravstvenim domom sva čofotnila v žlavso in sneg. Hišnik je bil zgolj na plačilnem seznamu, čiščenje snega je bilo daleč pod njegovim nivojem. Joško je kazal s prstom star bicikel s katerim je pripotoval pa sem ga potegnil v fičota. Joška – ne kolo. V ledene šipe sva zdrsala dva okenčka in s čevlji razbila ledeni lužici pod sedežema. Avto je imel naravno prezračevanje v obliki lukenj na podu, od koder je radovoljno zajemal tudi vodo s cestišča. Joško se je režal, ko sva se tako imenitno peljala. Verige na kolesih so rožljale. Vrtel je glavo na suhem vratu in me usmerjal levo in desno, čez mostiček, pred drevesom levo, v vas, sedaj pa ne gre več. Kako ne gre več, Joško? V zadregi se je nasmihal, da bova sedaj šla pa peš, gospod dohtar. Peš pa ne. Cesta v vas se je bleščala v ledenih kolesnicah. Rikverc bova zmogla klanec, gor se ne da več obrniti. Pa dajva, je Joško popustil in zmigoval roko v zapest-jih namigujoč na mojo neprištevnost. Gas pa gremo. Verige so grabile po cesti, kamenje je letelo po pločevini, Joško je zijal čez zadnjo šipo in me zvočno krmaril. Še malo, še malo, gas, zadnja hiša, konec, sedaj pa ne gre več. Avto je smrdel po za-žgani sklopki, ko sva z vrati odmikala sneg in izplazila najini telesi. Še torbo sem vrgel v Joškota in mu zmagoslavno rapor-tiral, da sva le prišla z avtom do konca. Ampak še nisva tukaj, je kazal Joško nekam v breg in že meril čez travnik. Sledil sem mu v njegove stopinje in ko sem ga vprašal, če je še daleč, sem dobil že znani odgovor. Vsake pol ure sva bila že čisto blizu. Vas se je že manjšala za nama, megla je delala iz doline privid.Tako sva sopihala v gozd, ko sem naenkrat začutil, da sva prestopila mejo med civilizacijo in naravo. Zaslišal sem tišino. Drevesa so bila prisotna. Naležavanje snega. Čez veje se je zasvetila markacija in rdeča tablica. Joško, ali greva na Gozdič, sem zazeval v presenečenju? Pa ne čisto gor, me je potolažil in potegnil korake, da ga ne bi vprašal še kaj bolj neprimernega. Gnal me je v vesino, da več kot dihati nisem mogel. Suknjič mu je napenjala moja torba. Vsake toliko se je obrnil, se mi vzpodbudno nasmehnil in z dlanjo zasekal navzgor. Glede na



to, da sva bila nikjer, je bilo navzgor še najbolj prav. Počival sem kar stoje ob hrapavi smreki, Joško pa se je zgoraj obesil čez vitek gaber in me vzpodbudno gledal. Menil je, da je bolje hoditi navkreber proti cilju, kot pa po ravnem v brezno. Poskusil sem najti kakšen prav duhovit pregovor pa sem samo odmah-nil. Bog v belem, sem se potem spomnil medijskih zmerljivk, ki so veljale zdravnikom. Res sem bil bog v belem, sredi bleščečega snega, pod padajočimi snežinkami, pokrit s srežem, v oblaku pare. Potem sem spet pognal telo in poiskal nožne luknje svojega vodnika.V škripanju čevljev sva dosegla rob jase in tam je čisto samoumevno stala še kar spodobna hiša in se delala, kot da je povsem priroden podaljšek vasi. Rdeča streha, lesen plot, živ dimnik, pes na verigi, ki se ni mogel odločiti ali bi mahal z repom ali bi lajal. Joško ga je s cmokanjem pripravil do cviljenja. Ver-jetno sem nagonsko zavil tja, kjer sem slutil kuhinj-sko toploto, star zakurjen štedilnik in čaj iz domačih rož. Če se bom sedaj ustavil bom otrpnil v ledenega belega boga in se stopil spomladi kot žrtev delov-nih razmer. Joško pa je že mahal z obema rokama proti vegastemu hlevčku in me preusmerjal iz moje namere po udobju. Pa sem prehodil še tistih ducat korakov, vstopil v hlev in se spomnil vonja s katerim je Joško prišel zjutraj v ambulanto. Koze in ovce sva obšla, Joško je odpahnil lesena vrata in kazoč na lesen tram in mojo glavo, nizko vstopil v prostor. Sledil sem mu brez poškodbe in počakal, da je siva svetloba naredila svoje. Vid se je prilagodil na mrak, moja duševnost pa na novo človeško stvarnost. Idila diamantnih snežink je ugašala in nastal je prostor čudenja in nejevere.Na nekakšni postelji, na otrepu sena, ki je silil izpod sumljive rjuhe, je ležalo suhljato človeško bitje. Nekakšna ženica, mamka, hlevska teta, ki je že na prvi pogled jemala slovo od te solzne doline. Poiskal sem nizko pručko in sede premišljeval, Joško pa mi je z molkom pomagal. Potem se je počil po čelu in izginil v temo. Vrnil se je z nekakšno lučjo in jo prikimajoč svoji domislici, dvignil pod nizek strop. Sence so zaplesale in moja se je grozeče nagnila nad mamko. Previdno sem potegnil rjuho do kolen, njene oči pa so poblisknile po mojem obrazu. Potipal sem pulz, izmeril tlak, pljuča sem našel pod zamaščeno kombinežo. Trebuh je bil že poln vode pod otrdelimi jetri in ves zrak nad Gozdičem ji ni pomagal, ko je lovila sapo. Gledala sva se prestrašena, ona v odha-janju, jaz v zmedi presojanj. Jutra ne bo dočakala. Joško me je vzpodbudno gledal in pokimal s tisto kmečko odločnostjo s katero ljudje rinejo čez težke in nemogoče čase. Umaknil sem obraz v senco in

segel po torbo. Našla sva pooblano desko in previdno sem zlagal ampule in igle v ravno vrsto. Joško mi je pomagal z radovednostjo malega otroka. V roke sem mu potisnil stekleničko z alkoholom in poznavalsko je zavrtel oči ob jedkem vonju. Teti je prigovarjal, da bo sedaj vse v redu, ko ji je dohtarja zrihtal. Potlačil sem odkimavanje in poiskal žilo na suhljati ročici. Z alkoholom sem zdrgnil umazanijo in nastalo je svetlo rožnato okence v katero sem zapičil iglo. Joško mi je podajal ampule in brizge in se imenitno držal ob to-liki uporabnosti. Ob vsaki ampuli so se mu zasvetile oči in še bolj vzpodbudno je kimal. Njemu je cere-monijal očitno pomagal, tetka pa je nemirno vrtela usta za zrakom. Zatlačila sva ji slame za hrbet in jo nekoliko privzdignila. Oči so ji zaplavale po jami-cah in se nato ustalile na najinih obrazih. V čakanju na učinek zdravil sem spet sedel na pručko, Joško je počenil ob vrata, mamki pa se je podaljšal vdih. Tišina je bila dolga pa sem jo vprašal, zakaj se ne umiva. Joško je v začudenju dvignil obrvi, kot da se je ta hip tudi on tega domislil in se vprašujoče obrnil k njej. Tetki se je povrnil prosojen glas. Če se umiva, se prehladi. Kratko in jasno. Joško je ob tem nedvo-umnem odgovoru sprožil roko proti meni. Vidite, gospod dohtar, prehladi. Obrnil je dlani proti obema in se z obrazom nedolžnika opral morebitne krivde za nehigieno. Spet tišina. Pa alkohol je bil prevečkrat na mizi. Odločno odkimavanje. Samo jesih na solati. Seveda, samo jesih. Tako smo sedeli v zemljanki, ki je že nekoliko spominjala na grob. Duša je že plezala po suhljatih rebrih kot po nekakšni Jakobovi lestvi v nebesa. S stene nas je gledala mati božja Brezjanska s svojim milo-resnim obrazom. Nič takega ni bilo v sobici za kar bi se človek oklepal pred smrtjo, telo pa s svojo trhlostjo skoraj ni zmoglo več držati duše.Saj bi ga lahko vprašal, kaj dela tetka v čumnati sredi hleva pa sem vedel sam. Srečal sem jih že, hlevske ljudi. Desetnice, dekle, hlapci, ki so raje živeli v hlevu ob živini ali pa jih drugam niti niso pustili. Razo-čarani, ranjeni, nezaupljivi so se pred ljudmi zatekli med toploto živine. Od lažnivih besed k tišini. Od človeškega smradu, k vonjem sena in slame.V spomin mi je prišel kravji Miha. Kot otrok je že spal pri kravah, sirota. Kako, da ni našel pot do ljudi, sam bog ve. Kasneje so se našli dobri ljudje, ki so ga na kolenih prosili, naj se preseli v sobo v njihovi mogočni hiši. Pa ni hotel. Izbral je hlev, ki pa je bil resnici na ljubo prav tako mogočen in visok, svetal in prostoren. Ob zadnji kravi v vrsti si je uredil po-steljo, ki je bila čisto snažna in prekrita s kockastim kovtrom. Živel je s kravami in med njimi. Čistil jih je, napajal, hranil, sredi noči je vlekel teleta iz brejih trebuhov. Ko sem ga videl, je ležal čisto na robu



ležišča in obraz je imel spokojen, obrnjen na smeh-ljaj. Nas sploh ni videl. Ves pogled je bil namenjen kravam.Čisto drugačna slika je bila v Podgrajski vasi. Klicali so za mrliški ogled. Pripeljal sem se pred nekoliko večjo kmetijo, na dvorišču je stal gospodar. Razkora-čen v blatnih škornjah mi je oblastno pomignil, naj mu sledim. Navajen ukazovanja, je kar s kazalcem kazal smer. Ne v hišo, ne v hlev, ne v kaščo. Čez vrt sva se splazila v kevder, kjer je med kupi repe in krompirja, med vso šaro, ki se je nabrala z leti, ležal pokojni. Hlapec, je pokazal gospodar. Nobenega imena si ni zaslužil. Padel je po stopnicah. Vprašal sem, kaj je delal v hlevu. Naduto je revsknil, da v hle-vu ni imel kaj iskati. Tu v kleti je živel, živ zakopan. Še sedaj, ko je bil mrtev, je imel trpeč obraz poniža-nega človeka, ki ni slišal dobre besede in ne doživel toplega dotika. Ledene plavkaste roke so mu gledale iz rokavov zasvinjanega suknjiča. Še iz mrtvega telesa je silila dušna bolečina. Zazeblo me je. Mrliški list sem napisal kar na hrbtni strani torbe, gospodar pa ga je kritično pregledal. Ko sem obračal avto, je spet stal sredi dvorišča z rokami v boku. Kup gnoja mu je gledal čez naduto glavo.Luč v Joškovi roki je zatrepetala. Tetka je spokojno dihala in odplazila sva se v predklonu mimo koz in ovc spet na svetlo. Oba sva zamižala v jarkem soncu in vlekla vase smrekov zrak. Kako je dobro del. Spet sem prehodil tistih ducat korakov do hiše in gledal številko nad vrati. Sneg se je že spreminjal v žlavso in cepetaje sem vlekel noge iz mokrote. Joško me je usmerjal nazaj na pot. Spet sem pogledal čez ramo hišno številko in se sedaj dokončno ustavil. Mokrota gor ali dol. Od kdaj spada ta hišna številka v našo občino? Joško je mencal in z mahajočimi rokami prekrival hišo za seboj. Da gre meja prav po sredi dvorišča, da so vsi rodovi hodili v dolino urejat stvari, da se ne morejo navaditi tiste mestne gospode na drugi strani. Gledal sem ga prazno, saj nisem mogel biti jezen. Po pravilih bi moral poklicati oni drugi zdravstveni dom. Nekaj časa sva se gledala odprtih ust, potem sva oba dvignila rameni in roki spustila ob telesu. Kar je, je. Obrnila sva se na peti in odšla vsak v svojo smer. Pa sem se po desetih korakih spet ustavil in se obrnil. Joško je že čakal v polobratu. Prehodila sva vsak pol razdalje in Joško je poizkušal narediti čimbolj nedolžen obraz, jaz pa nakazano resnega. Potem sva odvrgla narejenost, z dlanjo sem Joškota potapkal po suknjiču in sva si povedala še tiste ritualne stvari, ki sledijo takemu obisku. Da je teta zelo slaba, da verjetno ne bo dočakala jutra. V tem primeru naj Joško nekako uredi stvari... logič-no... praktično... Gledala sva se po moško v oči in ob

vsakem stavku je razumevajoče prikimal. Mislim, da sva se razumela. Spet sva se zasukala na petah in po snežnih lužicah sem dosegel rob gozda. Luknjaste stopinje so me vodile nazaj in na tistem štoru sem spet počival. Žarki so sedaj sekali gozd navpično in tiho so se sukljale snežinke na mojo glavo. Preden sem dosegel avto, sem se še nekajkrat prekopicnil in spet postal bog v belem. Fičo je čakal s snežno čepi-co. Spraskal sem okence v led in oddrsal v dolino.Drugo jutro se je spet delal kristalen zimski dan. V topli ordinaciji sem tiščal noge med rebra radiatorja in med kratkimi pavzami gledal snežna poboč-ja Mrzlega vrha. Ko je vstopil Joško, se je kopiral včerajšnji dan. V rokah je vrtel premajhen klobuček in zadišalo je po hlevu in senu. Zaupljivo je sedel na stolec, se primaknil mojemu ušesu in skoraj navdu-šeno povedal, da sem imel prav. Ni dočakala jutra. Spet se je odmaknil in me opazoval, kot da pričakuje pohvalo. Potem se mi je spet zarotniško približal in povedal, da je vse praktično uredil, gospod dohtar bo izdal samo še papirje. Kot da sva v teh dveh dnevih postala zaveznika v dobrem in hudem. Oblekel sem se, zavezal močne zimske čevlje in ponovno sva pre-gazila sneg, ki ga je hišnik običajno premagal s spo-mladansko odjugo. Verige so zarožljale po isti cesti, levo, desno, pred drevesom v vas. Pogledal sem Joška, ki me je poganjal v breg, da avto ne izgubi moč. Na koncu vasi sem parkiral, Joško mi je uslužno odprla vrata in z roko pokazal čez travnik na rob gozda. Tam je stal moški s črno kmečko marelo, osamljen in nekako obupan v svoji čudni stražarski nalogi. Joško mi je dihal čez ramo in mi zagotavljal, da danes ne bo treba daleč. Pregazila sva do stražarja. Ob njem so stale sani in na dveh deskah je ležal suhljat zavoj, skrbno pritrjen z vrvjo. Bil je zelo podoben hlevski tetki.Sedaj smo bili pogrebci. Privoščili smo si malo tišine. Spet je mrzlo sonce rezalo zrak. Snežinke so na truplu spletle tanek mrliški prt. Z diamantnimi kristali posuta je odhajala kot kraljica. Potem sem se pomenljivo odhrknil, Joško je nastavil hrbet v predklonu in moški z dežnikom se je nagnil v impro-vizirano streho. Izvlekel sem papirje in imenovano potrdil za mrtvo. Usoda, ki se nam je spet pridru-žila, se je nekoliko posmehljivo namrdnila. Ona je svoje opravila, papirji gor ali dol. Joško se je zravnal, prepolovil dokumente in jih stisnil v suknjič. Spet smo malo postali v zadregi. Nato je dvignil ramena in razširil roke. Je že tako, gospod dohtar, sedaj pa spet vsak svojo pot. Z možakom sta poprijela sani in jih brezslišno odvlekla čez pobočje. Gledal sem ju, dokler nista z žalostnim tovorom vred zbledela na belem obzorju.



VedeževalkaAndrej RantPred časom mi je prijatelj omenil, da pozna vedeževalko, ki mu je vse, prav vse, uganila iz kavne usedline. Dal mi je tudi njen naslov. Slučajno je stanovala prav v bloku, kjer stanuje moja nečakinja. Nekaj mesecev je že tega, kar sem se namenil k nečakinji na obisk. Vzpenjal sem se po stopnicah, kar me nena-doma preplavi čudovit vonj po sveži kavi. Na vratih stanovanja, od koder je prihajal opojni vonj, je bila tablica s priimkom vedeževalke. Ne vem, kaj mi je bilo, pa sem pozvonil. Odprla mi je suhljata ženska, črnih las in me pogledala z globokimi, razprtimi očmi. Prijazno me je sprejela in me v temni izbi posadila na ozek, neudoben stol za črno okroglo mizico. Kavo je bila ravno skuhala in ob cigareti se mi je res prilegla. Spraševala me je to in ono, jaz pa sem ji odgovarjal zelo nedoločno. Kaj me sploh sprašuje, saj je vedeževalka, sem si mislil. Počasi sva posrebala vsak svojo skodelico. Spomnil sem se, da zjutraj nisem vzel zdravila in sem poprosil gospo za čašo vode. Medtem ko je odšla v kuhinjo po vodo, sem zavrtel mizico, da sem lahko nekoliko bolj udobno namestil svoje, že tako predolge noge. Vrnila se je s čašo vode in mi pokazala, kako naj obrnem kavno skodelico. Pogoltnil sem tableto in obrnil skodelico, kot je zah-tevala gospa. Malo sva še kramljala, nato pa je vzela posodico in mi začela prerokovati. Zaskrbljeno je gledala v kavno usedlino, v razlite srage. Zgrozil sem se, ko sem se spomnil, da sem malo prej zavrtel mizo in da mi pravzaprav prerokuje iz svoje kavne usedline. Že sem jo hotel na to opozoriti, a je bilo prepozno. »Vidim mnogo ljudi, ki prihajajo k vam na obisk, največ je žensk. Z navezavo stikov nimate težav. Dobivate tudi precej pošte.« Vrtela je skodelico v rokah, oči so se ji iskrile, bila je kot

v transu. »Ah, tule vidim denarne težave.« Pomislil sem, kdo jih pa dandanes nima. Stvar me je začela zabavati. »Hja, tukaj vidim neznanega moškega, vidite te dolge noge? Ta je nevaren. Kaj pa je tukaj, tale pena na robu? Kot razgrnjen časopis izgle-da, kot da nekaj usodnega piše. Tele črte, ja, to je potovanje. In polmesec. To je potovanje v Bosno.« In tako je ženska nakladala in nakladala. Imel sem je dovolj, plačal in odšel. Ker sem novi-nar po poklicu in ker sem ravno imel »pisateljski blok« in nisem pač vedel, o čem pisati, bilo pa je ravno sredi počitnic, sem napi-sal kratko zgodbico o vedeževanju iz kavne usedline in kako na pragu tretjega tisočletja goljufive vedeževalke, kot je Sevda, vlečejo naivnežem in bedakom denar iz žepa. Opisal sem, kako sem jo preizkusil in da mi je »šlogala« iz svoje skodelice.Na moj obisk pri vedeževalki sem že pozabil, pa se je zgodilo, da sem spet obiskal nečakinjo v tisti hiši. Grem po stopnicah in se spomnim vedeževalke in njene res dobre kavice. To pot ni nič dišalo. Vrata v njeno stanovanje so bila odprta in neka starejša ženska je pomivala tla. Vprašal sem jo, če je gospa Sevda doma. »A, ne, ona ne stanuje več tukaj. Nek novinar, človek brez srca, je napisal, kako se norčuje iz ljudi in da jim samo jemlje denar iz žepa s svojim šloganjem. Ni imela več strank in je odpoto-vala domov v Bosno.« Skoraj bi me kap. Ženska je sama sebi prerokovala! In vse se je točno uresničilo. Bilo mi je neugodno, mučno, neskončno mi je bilo žal zanjo. Nehote sem jo uničil. Pa je kuhala tako dobro kavo in bila je res dobra vedeževalka.Zgrozil sem se.

»AU«-foristična tinktura

Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklomJanez TomažičSlovenska bipolarna motnja se je ponovno izrazila na volitvah.Nekoč so imeli mučilne naprave, zdaj imamo pa volitve.Za dobro vlado bi šel v smrt, a niti koraka dlje.Za vse naše vlade velja: »Plus ça change plus c‘est la même chose.Nove vlade se ne bojim, ne bi bil pa takrat rad zraven.Kaže, da nam demokracija, izumljena za lajšanje življenja, začenja škodovati.



PortretiEldar M. Gadžijev



Slike z razstaveBoris KlunKdo pa je na vrsti za zavodnik, vpraša Urednik. Imamo namreč novega Urednika (za vsak slučaj pišem z veliko začetnico, dandanes si kaj hitro ob službo). Tajnica se prijazno nasmehne in pove, da sem to jaz.Nasmeh, privoščljivi pogledi članov uredništva in novi Urednik so argumenti, ki se jim težko upreš.Pisati o čem? Eden simpatičnih članov uredništva pravi, da nima nobenih težav s temami. Beatus ille, če polovično vzkliknem s Horacem. Jaz jih imam. Da niso to leta? Nemogoče. Ali pa slaba prilagodljivost? To bi še priznal. In neobvladljivi obrati življenjskega motorja, kondenzacija časa in še kup razlogov, ki so jih iznašli tisti, ki nočejo postati člani društva anonimnih alkoholikov.Ustavimo se le pri današnjem ritmu. Če si živel desetle-tja analogno lagodno, je dvajset let digitalnega življenja povsem dovolj, da današnja ideja ni več jutrišnja.V nekem londonskem muzeju je oddelek, ki govori o zgodovini telefonije. Tako nek angleški gentleman v drugi tretjini devetnajstega stoletja ogorčeno meni: »A tako! Sedaj naj bi pa kdorkoli, ki ga sploh ne poznam, poklical in hotel govoriti z menoj, namesto da bi kot pravi gentleman prišel v hišo in pustil svojo posetni-co.« (Bralca ne bi rad prikrajšal za sočno oxfordščino: »instead to call in and leave his card, as every real gentle-man should do«.)

Danes smo popolnoma pozabili na to. Nikomur ne pade na misel, da bi se razburjal, še manj pa, da mu nekaj jemljejo. V zasebnost nam vdirajo neznanci z rušilno močjo cunamija. Pravkar mi je hotel nekdo izmeriti krvni tlak (jutri ga bodo izmerili po vsej ulici in ne smem biti izjema) in pol ure kasneje me Marinka (ki je res ne poznam – to poudarjam zaradi žene) navdušuje za novo knjigo Seks na Marsu brez ovir. Zastonj ji dopovedujem, da je na napačni zvezi in pri napačni osebi, ker sem zamudil dve revoluciji; za narodnoosvobodilno sem bil premlad, za seksualno pa prestar.Kako se torej v takem okolju lahko zbereš in napišeš Divino komedijo?No, ampak o starosti se pa vendar da lepo pisati. Prvič, ker je to aktualna tema, in drugič, ker tega nihče ne bere, ker pač nihče noče biti star in živi v prepričanju, da nikoli ne bo, pač pa vsi komaj čakajo, da postanejo upokojenci.Nekoč so primerjali starost z jesenjo, melodijo v molu in podobnimi milopojkami. Ali ste že opazili, da nastopajo starejši v reklamah in filmih skoraj vedno le kot porabniki prehranskih dopolnil, maž za pritrje-vanje zobnih protez in čajev za inkontinenco. Konec temu. Predlagam novo, sodobno in predvsem humano razdelitev.


Zavodnik

Starost se obnaša popolnoma enako kot avtomo-bil. Zato smo ga tudi izumili. Ko je nov, je bleščeč, hiter, poskočen in privlači poglede. Kasneje se prične pojavljati malo rje, motor ne potegne več dobro, nekje pušča olje, barva se lušči in lastnik ga vse slabše vzdržuje in vse manj mu je pri srcu, popravila so vse dražja, nadomestni deli (transplantacije organov!) pa vse bolj pogosti. Lastnik na začetku noče priznati, da je nevoščljivih pogledov vse manj, in ga opremi še s kakšnim spoilerjem ali meglenko.Ali vidite analogijo? In še to, povprečna starost avto-mobilov v naši državici se podaljšuje, prav podobno kot starost prebivalstva.Ta globoka razmišljanja prekine televizijska oddaja, kjer eden mladih vojščakov prihajajoče generacije (dobrohotni bralec je medtem gotovo opazil, da gre za skrito vojno med mladimi in starejšimi) pripoveduje, da nekaj več kot dva (menda 2,16) zaposlena prehra-njujeta, oblačita in sploh skrbita za telesni in duševni blagor enega upokojenca. To me je močno pretreslo. Da dva državljana skrbita zame, ne da bi to kdaj opazil. Prva misel je, da bi bilo nujno potrebno oba spoznati, se z njima vsaj rokovati, ju povabiti kdaj na kavo in v nedeljo bi se lahko odpravili na kakšen izlet. Morda je napačna predstava, da sta to dva možakarja žuljavih rok, te vrste, ki smo jih nekoč srečevali na znamkah in bankovcih. Kakšna prikupna dama v naj-boljših letih (dve bi bilo že nekoliko naporno) bi zelo popestrila nedeljske izlete.Nekoliko neprijetno je le, da ne vem, kaj narediti s tisto šestnajstinko zaposlenega. Sploh pa, kako je pravzaprav videti človek, ki ga je le šestnajsti del?Ampak, ko takole razmišljam o vsej stvari, se prič-nem spraševati, koliko ljudi sem sam preživljal v svoji analogni dobi. Do sedaj sem bil trdno prepričan, da mi je država s trdo roko jemala slabo polovico plače in nežno nalagala dinar na dinar za kasnejše čase. In ko si dosegel zaslužena odmaknjena leta (to frazo sem si izposodil iz nekrologov) in želel pobrati, kar se je pač nabralo, so te krcnili po roki in ti pričeli počasi izpla-čevati nazaj, v drobnih obrokih vsak mesec, v upanju, da bi bilo mesecev čim manj.No in končno k stvari. Bistvo stvari je v tem, da živimo dlje, otrok pa se rojeva vse manj. Demografi, antropologi in še drugi znanstveniki vsako leto nari-šejo piramido, ki stoji vse bolj na prstih kot baletka, le da ta ne lovi ravnotežja ob pezi nad njo. Tisti, ki bi se morali s tem ukvarjati, se potolažijo s samoprevaro »tega pač mi ne bomo doživeli«. Le parlamentarni od-bori in pododbori rastejo kot gobe po dežju, razmno-žujejo se kot zajci in delijo kot amebe.

Ampak nekdo mora biti za to kriv. Jasen logičen in priročen grešnik je medicina. Kdo jo sili v to, da je boljša (če vsi vemo, da je slaba), da ima boljša zdravila in da zna boljše zdraviti nove bolezni. Treba bo iznajti kakšen način, da se stvari uredijo tako, da ne bodo več proizvajale biološko nesposobnih državljanov, ki samo izčrpavajo državo.Imam odličnega zdravnika, s katerim se poznava že dolgo. Prijeten, vljuden, uglajen. Edina pomanjkljivost, ki me nekoliko moti, je ta, da ima tudi on vse bolezni, s katerimi se zatekam k njemu.»Dober dan.«»Dober dan, gospod kolega.«»S čim vam lahko pomagam?«»Križ me boli.«»Ha, križ, to pa poznam. Včasih sem dvigoval uteži in sem bil zelo blizu naslovu republiškega prvaka; pa mi je nek preveč zagnan trener naložil še deset kilogra-mov zraven, v hrbtu je naredilo hrsk in konec je bilo moje kariere. Prav gotovo bi postal še državni prvak. Kaj ste že rekli, da vas boli?«»Križ.«»Aha, križ, ja seveda, no saj vidite, to imam tudi sam in iz lastne izkušnje vem, da se tu ne da narediti nič.«Razmislimo, ali ni to panacea, ki lahko reši vse probleme.No, sedaj je pa res skrajni čas, da se lotim pisanja tega salamenskega zavodnika. Izida ima namreč novega Urednika.


Zavodnik

The President of the Medical ChamberPrim. Gordana Kalan Živčec, M. [email protected]

The vice-presidents of the Medical ChamberProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.Sabina Markoli, D. M. D.

The President of the AssemblyUršula Salobir Gajšek, M. D.

The vice-president of the AssemblyDiana Terlević Dabić, D. M. D.

Executive board of the Medical Chamber of SloveniaThe president of the Educational councilProf. Rafael Ponikvar, M. D., Ph. D.

The president of the Professional medical committeeProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D.

The president of the Primary health care committeeAssist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D.

The president of the Hospital health care committeeProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.

The president of the Dentistry health care committeeSabina Markoli, D. M. D.

The president of the Legal-ethical committeePrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D.

The president of the Social-economic committeeJana Wahl, M. D., M. Sc.

The president of the Private practice committeePrim. assist. Dean Klančič, M. D.

Public Relations DepartmentValentin Hajdinjak, B. Sc.

Legal and General Affairs DepartmentVesna Habe Pranjič, L. L. B.

Finance and Accounting DepartmentNevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc.

Health Economics, Planning and Analysis DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.

Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.

Head of Postgraduate Medical Training, Licensing and Registry Department Tina Šapec, L. L. B.

The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those that work as physicians or dentists in Slovenia and have a direct contact with the patients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their reputation by:Having and issuing a Code of Medical Ethics, monitoring the behaviour of doctors and administering any measures necessary for violations of the Code.Maintaining a register of members and issuing membership cards.Issuing, extending and revoking the doc-tors‘ licences for independent work.Participating in the development of the undergraduate education programme for doctors.Managing (planning, monitoring and supervising) the secondments of the two year compulsory postgraduate training in hospitals; secondments for specialisations; other postgraduate professional training, and examination.Organising professional seminars, meetin-gs and other types of professional medical development.The professional auditing and appraisal of each doctor practising in Slovenia.Participating in the preparation of regula-tions, planning and staffing plans in health care issues.Determining doctors‘ fees and

participating in agreeing the prices of health care services.Representing the interests of doctors in determining contracts with the Institute of Health Insurance of Slovenia.Participating in the negotiation of collecti-ve contracts, and agreeing them on behalf of private doctors as employees, thereby managing the value of medical professio-nal‘ salaries.Providing legal assistance and advice to members on insurance against medical compensation claims.Maintaining a Welfare Fund to help members and their families.Monitoring the demand for doctors and helping unemployed doctors find job.Assisting members to find suitable locums during their absence.Publishing activities, editing activities; issuing a free journal to members, publis-hing books and other publications.Encouraging co-operation between mem-bers and arbitrating in disputes.Encouraging the cultural and social activities of members; organising the cultural, sporting and other social events and activities.Monitoring alternative methods of treatment.Deterring prohibited and unacceptable medical practices.Providing a free permanent consulting service to members.Undertaking other tasks pursuant to legal regulations and the statute.

Tasks

The Medical Chamber Of SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamber for the Carniola Province. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8800 copies. Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis.

Spoštovani zdravnice in zobozdravnice, zdravniki in zobozdravniki!

Zdravniki/zobozdravniki delamo z bolniki. Delo je naporno in odgovorno, saj bolniki od nas pričakujejo nezmotljivost, čas in zdravje. Smo strokovnjaki, a vsak za svoje področje. Včasih se znajdemo v stiski, ki je sami ne zmoremo razrešiti in potrebujemo pomoč, nasvet, poslušalca.

V STISKI NISI SAM!Z veseljem Vas obveščamo, da je Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s prostovoljci (zdravniki in zobozdravniki) sestavila

skupino za pomoč zdravnikom in zobozdravnikom ter njihovim svojcem v stiski.

Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomoc v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev!

Poklicite nas na ANONIMNO telefonsko številko:

01 307 2222vsak ponedeljek in cetrtek

od 15. do 16. ure.

Documents

Sinergija moči - zdravniskazbornica.si · The President of the Medical Chamber Prim. Gordana Kalan Živčec, M. D. [email protected] The vice-presidents of the Medical