Rokusova glasba

Rokusova glasba

Š O L S K O L E T O 2 0 1 0 / 1 1

znanje nas dela

velike

V OSNOVNI ŠOLI

Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole

GLASBA danes in nekoËÐ 6Albinca Pesek

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

EKOOLLOOŠŠKKOOGGRRAADDIVO

GLASBA 6 DZ Naslovnica.indd 1 2/23/09 8:49:44 AM

GLASBA danes in nekoË 6

Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne πole

Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

P O T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS

EKOLOKOLOŠKOOŠKO GRGRADIVRADIVO

UËbenik za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole


U»B

ENIK

EKOOLLOOŠŠŠKKOOGGRRAADDIIVVO

O

GLASBA 6 UC 2009 naslovnica.indd 1 2/6/09 2:25:25 PM

GLASBA danes in nekoË 7Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne πole

Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

P O T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS


GLASBA 7 SDZ Naslovnica.indd 1 3/10/09 12:25:59 PM



DEL

OVN

I ZVE

ZEK

EKOOLLOOŠŠKKOO GGRRAADDIVO

GLASBA 7 DZ Naslovnica.indd 1 2/23/09 2:11:11 PM



U»B

ENIK





DEL

OVN

I ZVE

ZEK

EKOEKOLOŠKO GRADIVO



Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

P O T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS

EKOLOKOLOŠKO ŠKO GRAGRADIVRADIVO



U»B

ENIK




Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

P O T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS


GLASBA 8 SDZ Naslovnica.indd 1 2/24/09 9:34:28 AM



DEL

OVN

I ZVE

ZEK





U»B

ENIK

EKOOLLOOŠŠKKOO RRAADDIVO

EKGG

GLASBA 8 UC Naslovnica.indd 1 2/24/09 8:56:04 AM

V Založbi Rokus Klett je v zadnjih letih nastalo gradivo za glasbeno vzgojo, s katerim želimo profesorjem in učencem čim prijazneje približati vsebine in poti vzgojno-izobraževalnega dela na glasbenem področju. V ospredju je predvsem želja, da bi učenci glasbo sprejeli in jo s kar najprijetnejšimi izkušnjami ponesli s seboj v življenje.

V katalogu boste našli Rokusove učne komplete Glasba danes in nekoč za glasbeno vzgojo od 6. do 9. razreda – učbenike, delovne zvezke in samostojne delovne zvezke. Za zadnje ste se doslej lahko odločili le v 7. in 8. razredu, v preostalih razredih pa te možnosti ni bilo. Na željo številnih profesorjev, ki jim taka oblika učnega gradiva bolj ustreza, smo dopolnili s samostojnima delovnima zvezkoma tudi kompleta za 6. in 9. razred. Na voljo bosta že spomladi 2010.

Glasbena umetnost ima neverjetno močno poslanstvo: mladostniku omogoča sprostitev notranjih energij, ki jih lahko ustvarjalno usmerjamo prek poslušanja glasbe, petja, igranja na glasbila in gibanja ob glasbi. Napotimo ga v iskanje njegove lastne glasbene govorice, pa najsi bo to v svetu klasične glasbe, džeza, roka ali katerega koli drugega glasbenega jezika. Pokažimo mu kakovostno glasbo, ki mu bo pomagala izpolniti trenutke iskanja samega sebe.

Srečno!

Maruša Kmet,glavna direktoricaZaložbe Rokus Klett, d.o.o.

Spoštovane profesorice, spoštovani profesorji glasbene vzgoje!

Glasba danes in nekoč 6 7 8 9

za u

čenc

e

Samostojni delovni zvezek Učbenik Delovni zvezek Rešitve nalog Avdio zgoščenki/-e 2 2 3 2

Pesmarica

za u

čite

lje

Multimedijski priročnik za učitelje DVD Letne tematske priprave Dnevne priprave Interaktivna pesmarica na DVD –– –– ––

9

novo 2010

6

novo 2010

Učbeniški kompleti Glasba danes in nekoč na izviren način pred-stavljajo razvoj glasbe od njenih začetkov do današnjih dni. Avtorica je v povezavi s sodobnostjo in z glasbo, ki jo poslušajo današnji učenci, našla učinkovit in didaktično primeren način za privlačno in zanimivo obravnavo predpisane snovi.

Glasbeni pouk s kompleti Glasba danes in nekoč ne pomeni le pasivnega sprejemanja zgodovinskih dejstev in poslušanja glasbe, pač pa aktivno raziskavo preteklosti v povezavi z glasbo današnjega časa. Za izhodišče služijo glasbene izkušnje in doživetja učencev, ki jih pri pouku ozavestijo, svoja dosedanja znanja pa poglobijo in dopolnijo.

Gradivo se povezuje z glasbeno estetiko učencev in z njihovimi priljubljenimi glasbenimi izvajalci (vključuje namreč obilo sodobnih priredb in drugih sodobnih skladb), ki se jih učijo vrednotiti z vi-dika razvoja glasbene umetnosti. Avtorica upošteva glasbeni svet mladostnikov in tako pomaga graditi most med učitelji, učenci in glasbo. Učence vabi na spodbudno popotovanje skozi čas – od da-našnjega dne v preteklost.

Gradivo s svojo zasnovo presega ozke okvire glasbenega učbeni-ka, saj prinaša multidisciplinarne vsebine. Glasbi in dogodkom na glasbenem področju, ki so v središču pozornosti, se pridružujejo še časovne vzporednice s področja književnosti, upodabljajoče umet-nosti, zgodovine, fi lozofi je in naravoslovja.

Odlike učbeniških kompletov:• sodoben pristop,• razumljivost in humor,• pregledno in barvito oblikovanje,• odlične fotografi je, ilustracije in preglednice,• bogato in izvirno slušno gradivo,• svež izbor pesmi za izvajanje,• medpredmetne povezave,• uporaba sodobnih medijev.

Vse štiri didaktične komplete Glasba danes in nekoč odlikujejo izvirnost, primerljivost z vrhunskimi tujimi didaktičnimi gradivi in poglobljen vpogled v razvojno-psihološke značilnosti učencev.

ZASNOVA UČBENIŠKIH KOMPLETOV

Učbeniki in delovni zvezki ali samostojni delovni zvezkiOd pomladi 2010 bodo vsi kompleti Glasba danes in nekoč na voljo v dveh različicah – v obliki kompleta, sestavljenega iz učbenika in delovnega zvezka, ali v obliki samostojnega delovnega zvezka. Tako lahko izberete način poučevanja, ki vam je bližji.

Vsebina samostojnih delovnih zvezkov je večinoma enaka ali so-vpada z vsebino kompletov iz učbenika in delovnega zvezka, le da ni deljena.

Učne priprave

Da bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, smo sestavili letne in dnevne učne priprave za pouče-vanje po Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave so brez-plačno dostopne na spletni strani www.devetletka.net v rubriki Gradiva. Pri nekaterih pripravah so dodani tudi učni listi in primeri za igro z Orffovimi glasbili.

Avtorica dr. Albinca Pesek je izredna pro-fesorica glasbene didaktike na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in priznana av-torica učnih gradiv za pouk glasbene vzgoje v osnovni šoli.

ali

delovni zvezekučbeniksamostojni delovni zvezek učbenik



U»B

ENIK


Zaloæba Rokus d.o.o., Stegne 9b, 1000 Ljub

ljan

a; b

rezp

laËni telefo

n: 080 1990, telefon: 01/ 513 4600, telefaks: 01/ 513 4699, e-poπta: in

fo@ro

kus.com

, ww

w.r

oku

s-kl

ett.

si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©

200

7. V

se

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1

Glasba 9 ploscek.indd 1 4/5/07 1:57:53 PM

d.oo.oo., Stegne9b,

100

ËË 9999


ljan

a; b

rezp

laËn

i telefon

: 080 1990, telefon: 01/ 513 4600, telefaks: 01/ 513 4699, e-poπta: info

@rokus.

com

, ww

w.r

oku

s-kl

ett.

si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©

200

7. V

se

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



ljan

a; b

rezp

laËni telefo


fo@ro

kus.com

, ww

w.r

oku

s-kl

ett.

si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©

200

7. V

se

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



ljan

a; b

rezp

laËn

i telefon

: 080 1990, telefon: 01/ 513 4600, telefaks: 01/ 513 4699, e-poπta: info

@rokus.

com

, ww

w.r

oku

s-kl

ett.

si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©

200

7. V

se

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2


delovni zvezek

34600,teleefaks:0

GG LLA

SS

BE

OO VV

AN

JE

SK

OOZZ

ekoËekoËoËOO V

Zaloæb

34600,tellefakss:0

SBSBABAnenekekoË

a PesePesek

GG LLA

SS

BE

OO VV

AN

JE

SK

OOZZ



DEL

OVN

I ZVE

ZEK


samostojni delovni zvezek

134600,telefakss:

SK

OOZZ

Zaloæb

SBSBABAnenekekoË

Peseesek

G LA

SS

BB

OO VV

AN

JE



Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

P O T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS

EKOLOŠEKOLOŠKO LOŠKO GRAGRADIVORADIVO

00Lju

blja

na

;b

rezp

laËni

telef

E

d.o.o., Stegne9b,

100

999

Ëni

telefon

:08011990,ttelefon:001/51

GG LLAA

SS

BBE

OO VV

AANN

JJEE

S

ekoekoËoËOO V

134600,telefaks:

BB ESS

KK

OOZZ

G LAA

SSS

BBE

O

VAA

NNJJ

ESS

KKO

Z

novo 2010

ali




U»B

ENIK


EKGG

GLASBA 8 UC Naslovnica.indd 1 2/24/09 8:56:04 AM

Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju

blja

na

; bre

zplaËn

i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@

ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1

Glasba 8 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:05:17 AM


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


telefon:08019900,,teel

dd.oo.o., Stegne9b

,10

8888


blja

na

; bre

zplaËn

i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: ro

kus@ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


telefon:0801990,,teel

dd.oo.o., Stegne9b

,10

ËË 8888


blja

na

; bre

zplaËn


kus@ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



Zaloæba Ro

.ro

kus-

kle

tt.s

i,w

ww

.kn

jig

arn

a.co

m©

2006

. Vseprraavice

pridræannee.

GLASASBSBABAGLdanes in nnenekekoË

Albilbinca PePesek

G LAA

SS

BBEENNO

PO

POO T O VV

AN

JE

1

i k

5134600,teleffaks:011/5134669999,e-poπta:rokkus@

ro

kus-

klet

t.si

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

ga

G LAA

SS

BBEENNO

PO

PO O VV

AN

JE

SK

OOZI»A

S

1

@roo

kus-

klet

t.si

,ww

w

N

SKKK

ASS

arn

a.co

m©

20066

. Vs

dandanes inanes in ekekoËekoËoËOO T O V

ZZaloæba Ro

5134600,telefaks:01/51344699,e-poπta:rokus@

ro

kus-

klet

t.si

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©20

06. Vse

pravicepridræane.

GLGLASASBSBABAdanes in nnenekekoË

Albinca ca Peseesek

G LAA

SS

BBEENNO

PO

POO T O VV

AN

JE

SK

OOZI»A

S

1



Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

P O T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS


GLASBA 8 SDZ Naslovnica.indd 1 2/24/09 9:34:28 AM

delovni zvezek

Zaloæba Ro

.ro

kus-

kle

tt.s

i,w

ww

.kn

jig

arn

a.co

m©

2006

. Vseprraavice

pridræannee.

GLAASSBABAGLdanes s in nnekekoË

AlbAlbinca Pa Pesek

G LAA

SS

BBEENO

PO

POO T OO VV

AN

JE

1

134600,teleffaks:011/5134669999,e-poπta:rokkus@

ro

kus-

klet

t.si

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

ga

G LAA

SS

BBEENO

PO

POO O VV

AN

JE

SK

OOZZII»»A

S

1

@roo

kus-

klet

t.si

,ww

w

N

SKK

ASS

arn

a.co

m©

20066

. Vs

dandanes inanes i ekekoËkoËoËOO T OO V

Zaloæba Ro

134600,teelefaks:011/5134699,e-poπta:rokus@

ro

kus-

klet

t.si

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©20

06. Vse

pravicepridræane.

GLGLAASSBABAdanes s in nnekekoË

Albinnca PesPesek

G LAA

SS

BBEENO

PO

POO T OO VV

AN

JE

SK

OOZZI»A

S

1



DEL

OVN

I ZVE

ZEK

EKOOLLOOŠŠKKOOGGRRAADDIVOE

O


ali




U»B

ENIK

EKOOLLOOŠŠŠKKOO GGRRAADDIIVVO



blja

na

; bre

zplaËn


kus@ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


dd.o.o., Stegne9b

,10

ooËoË 7777


blja

na

; bre

zplaËn


kus@ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



blja

na

; bre

zplaËn


kus@ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


dd.o.o., Stegne9b

,10

oËoË 7777


blja

na

; bre

zplaËn


kus@ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



00,telefaks:01//51344699,e-poπta:rokus@

ro

kus-

klet

t.si

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

g

G LA

S

BBEENNOO

PO

PP V

AN

SK

OZZII»A

S

1

gar

na.

com

©20

055. V

danes idanes ianes koËkoËoË

PO TT OO V

Zaloæ

00,telefakks:01/5134699,ee-poπta:rokus@

ro

kus-

klet

t.si

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©20

05. Vse

pravicepridrræane.

GLALAASSBAdanees inin nnekoË

AlbAlbincanca PesPesek

G LA

S

BBEENNOO

PO

PPO T OO V

AN

SK

OZZII»A

S

1

GLASBA danes in nekoË 7Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne πole

Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

P O T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS


GLASBA 7 SDZ Naslovnica.indd 1 3/10/09 12:25:59 PM

delovni zvezek

00,telefaks:01/5134699,e-ppoπta:rokus@

ro

kus-

klet

t.si

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

g

G LA

S

BENNO

PO

PP V

AN

SK

OZZII»A

S

1

gar

na.

com

©20

055. V

danes idanes ianes koko

PPO T OO V

Zalo

00,telefaks:01//5134699,e-poπta:rokus@

ro

kus-

klet

t.si

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©20

05. Vse

pravicepriddræane.

GLGLAASSBAdanees iinn nneko

Albincnca PePesek

G LA

S

BENNO

PO

PPO TT OO V

AN

SK

OZZII»A

S

1



DEL

OVN

I ZVE

ZEK



ali




U»B

ENIK


O



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.

GLASBA danes in nekoč 6

Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1

, dd.oo.o., Stegne9b

,1

6666


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1

delovni zvezek

134600,teelefakks:01//51346999,e-poπta:rokus@

ro

kus-

klet

t.si

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

ga

GG LAA

SS

BBEENNO

PO

PO O VV

AN

JE

SK

OOZI»A

S

1

arn

a.co

m©

2005

. VVs

danedanes innes in nneknekočkočočO T OOO V

ZZaloæba Ro

134600,telefaks:01/51344699,e-poπta:rokus@

ro

kus-

klet

t.si

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©20

05. Vse

pravicepridræane.

GLGLASASBSBABAdanes iin nenekkoč

Albincca Peseesek

GG LAA

SS

BBEENNO

PO

PO T O VV

AN

JE

SK

OZI»A

S

1



DEL

OVN

I ZVE

ZEK


OEK

O

GLASBA 6 DZ Naslovnica.indd 1 2/23/09 8:49:44 AM


5134600,telefaks

BB ES

K

OZ

Zaloæba Rok

SBSBABAneekkoč

Pesesek

LLAA

O V

AN

J



Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

P O T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS

EKOLOŠEKOLOŠKO OŠKO GRGRADIVADIVO

10000Lju

bljaa

na

;b

rezp

, dd.oo.o., Stegne99b

,1

666

bre

zplaËn

iteleefon:080

19990,telefon:01/5

LLAA

S

O VVV

AANN

JE

enekoekočočOO V

5134600,telefaks

S

BB

JE

SKK

OOZZ

G LLAA

SS

BBE

O T O

VVAA

NNJ

EESS

KO

novo 2010

6. razred 7. razred

SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZKI

70

Antonín Dvorák (1841—1904)

Tudi Dvorák je predstavnik Ëeπke nacionalne

πole. V njegovih skladbah ni Ëutiti teænje po

novih kompozicijskih prijemih, z glasbo je pred-

vsem æelel spregovoriti ljudstvu.

Vsa njegova dela preveva izrazita melodika.

Posluπaj eno od osmih Humoresk, ki jo je skladatelj napisal po vrnitvi iz Amerike, kjer je bival dve leti.

Kako se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo?

V Ëem se klavirska izvedba razlikuje od orkestralne?

Tudi Dvorákova 9. simfonija, imenovana Simfonija iz Novega sveta, je nastala

v Ameriki. Znamenita melodija iz drugega stavka Largo spominja na Ërnsko

duhovno pesem z ameriπkega juga.

Kaj meniπ, zakaj se delo imenuje Simfonija iz Novega sveta?

Katero glasbilo igra témo?

Kaj pomeni largo?

Melodijo zapoj in jo skupaj s soπolci spremljaj na Orffova glasbila. Priredbo najdeπ v pesmarici.

Antonín Dvorák,

Humoreske,

9. simfonija

(Simfonija iz Novega

sveta)

ANTONÍN DVORÁK

95. Antonín DvorákHumoreska

v Ges-duru, op. 101

(za klavir)

96. Antonín DvorákHumoreska

v Ges-duru, op. 101

(za orkester)

97. Antonín Dvorák 9. simfonija

(Simfonija iz Novega

sveta), 2. stavek — Largo

7 d

36

Inπtrumentalna glasbaInπtrumentalna glasba je bila skozi stoletja namenjena le za spremljavo plesu,

petju in zabavi. ©ele v 16. stoletju se je izoblikovala kot samostojna glasba.

Najbolj razπirjena srednjeveπka glasbila viteπke lirike so bila: harfa, fidel,

rebek, dude, portativ, boben, piπËal in razliËna druga.

BOBEN IN ENORO»NA PI©»AL

HARFA

DUDE

PORTATIV

FIDEL

REBEK

FOTO: JANEZ JOCIF

harfo

fidel

rebek

dude

portativ

boben

piπËal

V katere druæine (godala, brenkala ...) bi uvrstil/-a naslednja glasbila:

harfa, fidel, rebek,

dude, portativ, boben,

piπËal, saltarello

GLASBA 7 SDZ 2010 notranjost.indd 36 25.2.10 8:09

“Ukvarjanje s ‘staro’ glasbo mi pomeni vraËanje v Ëase, ko je bil odnos

Ëloveka do glasbe mnogo spoπtljivejπi in hkrati pristnejπi od danaπnjega.

Danes nam glasbo najveËkrat vsiljujejo le kot zvoËno kuliso, ki nam

pomaga pri pisanju domaËih nalog, pomivanju posode ali zapravl-

janju pri ‘najboljπem sosedu’. Teæko si je predstavljati, da je skromni

ton piπËali ali lutnje pri Ëloveku lahko vzbudil enako moËna

Ëustva, kot nam jih danes komaj πe uspe stoËlanski simfoniËni

orkester. Po drugi strani mi pomeni raziskovanje inπtrumentov,

upodobljenih na naπih gotskih freskah, tudi æiv in ustvarjalen

odnos do najstarejπih ohranjenih plasti naπe glasbene

dediπËine. Stik z njo smo v nasprotju z mnogimi

drugimi narodi æe davno izgubili.

Da je to nepopravljiva πkoda, se sami æal pre-

malo zavedamo.”

Janez Jocif

Katere inπtrumente prepoznaπ na posnetku?

Posluπaj srednjeveπki renesanËni ples v izvedbi ansambla, ki se ukvarja z izvaja njem srednjeveπke glasbe.

Ali prepoznaπ katero od prej naπtetih glasbil v skladbi Saltarello?

Kako bi opisal/-a znaËaj plesa?

37

SALTARELLO (it. saltare —skoËiti) je italijanski poskoËni ples.

31. Zvoki srednjeveπkih glasbil

32. Saltarello


54

ZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI

GLASBENIKI SLOVENSKEGA RODU

UPODABLJAJO»A UMETNOST

1453 — konec Vzhodnega

rimskega cesarstva

Jezuiti in kapucini zaËnejo

protireformacijo.

(1570)

Michelangelo Buonarroti

(1475—1564)Pietà

»ASOVNE VZPOREDNICEDopolni preglednico.

GLASBENIKI

Giovanni Pierluigi da

Palestrina(ok. 1525—1594)

Orlando di Lasso(ok. 1532—1594)

Thomas Morley(1557—1603)

Iacobus Gallus(1550—1591)

Daniel Lagkhner

(organist)

(po 1550—po 1607)

Jurij Prenner

(zaË. 16. st.—1590)

Martin Luther (1483—1546)

Luthrove teze povzroËijo

zaËetek reformacije.(1517)

Leonardo da Vinci(1452—1519)

Mona Liza

Tizian(ok. 1477—1576)

Jezdec


Gradivo v obliki delovnega zvezka je odslej na voljo v vseh razredih (6–9).

Vsak samostojni delovni zvezek združuje snov in vse rubri-ke učbenika ter delovnega zvezka. Z njim učenci spozna-vajo bistvene značilnosti posameznega obdobja, glasbene oblike, skladatelje in njihove misli ter dela. Svoje ugotovi-tve vpisujejo neposredno v samostojni delovni zvezek, zato ne potrebujejo dodatnega zvezka za glasbeno vzgojo. Spoznavanje zgodovine glasbe in glasbene teorije jih vabi k sprotnemu reševanju nalog, ki spremljajo snov in s katerimi bodo svoje znanje dopolnili, poglobili in utrdili.

Naloge so zastavljene primerno učenčevi starosti, spodbu-jajo k iskanju podatkov v strokovni literaturi (glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) ali na spletnih straneh. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, ki jih bodo lahko uporabili tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju.

Nekaj strani je namenjenih zapisovanju vtisov ob posluša-nju glasbe (dnevnik poslušanja glasbe), dodane so tudi strani z notnim črtovjem.

6 d

41

ZGRADBA HARMONIKE

mehregistri

klavirske tipke ohišje basovski gumbi

HARMONIKAŠICA

Glasbenika, ki igra na harmoniko, imenujemo

harmonikar ali harmonikaš.

SINTETIZATOR

Sintetizator je naprava, ki lahko pretvarja in obdeluje električne signale tako,

da zvenijo podobno kot toni, ki jih dobimo z običajnimi glasbili. Sintetiziran

zvok pa lahko zveni tudi popolnoma drugače kot naravni zvoki,

saj sintetizator omogoča ustvarjanje novih, doslej še

neslišanih zvočnih svetov, ki jih s pridom uporablja

tudi fi lmska industrija.

Moderni sintetizatorji imajo pogosto klaviaturo,

zato spominjajo na električni klavir ali orgle.

SINTETIZATOR

Učitelj vpraša

učenca: »Kaj

meniš, katero

glasbilo je

najstarejše?«

»Gotovo

harmonika. Ima

največ gub,«

odgovori učenec.

V miselni vzorec napiši imena glasbil.

GLASBILA S TIPKAMI

Kaj prepoznaš na posamezni sliki?

Poslušaj odlomke iz navedenih skladb in na črte napiši odgovore.

Glasbilo

Glasbena zvrst

Po katerih značilnostih bi si zapomnil/-a skladbo?

Glasbilo

Glasbena zvrst


Glasbila


Solistično glasbilo

Glasbena zvrst


Solistično glasbilo

Glasbena zvrst


47. Accordion TribePortaletyde

49. Boston Smokin' (Kajenje)

45. Frédéric Chopin Poloneza v

As-duru, op. 53

48. Charles-Marie Widor Toccata (5. stavek) iz Orgelske simfonije št.

5 v f-molu, op. 42/1

46. Domenico ScarlattiSonata v G-duru

»Capriccio«

40


GLA

SBA

da

nes

in

nek

oË

6


Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

PO T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS

Sam

ost

ojn

i del

ovn

i zv

ezek

EKOLOEKOLOŠKO OŠKO GRGRADIGRADIVO


GLA

SBA

da

nes

in

nek

oË

7


Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

P O T O

VA

NJ

E

S

KOZI »

AS

Sam

ost

ojn

i del

ovn

i zv

ezek


FSC. ovo.

GLASBA 7 SDZ Naslovnica.indd 1

3/10/09 12:25:59 PM


GLA

SBA

da

nes

in

nek

oË

9


Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

P O T O

VA

NJ

E

S

KOZI »

AS

Sam

ost

ojn

i del

ovn

i zv

ezek

EKOLOŠEKOLOŠKO OŠKO GRGRADIVORADIVO

m FSC. novo.

GLASBA danes in nekoË

GLA

SBA

da

nes

in

nek

oË

8

8Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne πole

Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

PO T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS

Sam

ost

ojn

i del

ovn

i zv

ezek


GLASBA 8 SDZ Naslovnica.indd 1

2/24/09 9:34:28 AM2/24/09 9:34:28 AM

novo 2010

PO

novo 2010

V prilogiSamostojnimi delovnim zvezkom so priložene avdio zgoščenke.

8. razred

7. razred 8. razred 9. razred

8 d

71

Simfonija je leta 2005 v New Yorku

doæivela tudi odrsko postavitev v okviru

prireditve Naredimo glasbo vidno.

Na fotografiji je prizor izraznega plesa

na Dvorákovo glasbo.

IZ NOVEGA SVETA

PRIZOR IZ IZRAZNEGA PLESA NA GLASBO IZ

SIMFONIJE IZ NOVEGA SVETA

ZA

BOLJ RADOVEDNE

http://music.minnesota.publicradio.org/features/9909_dvorak/(spletna stran o Antonínu Dvoráku in Ëasu, ki ga je preæivel v Ameriki)

Skladatelj Johannes Brahms je bil oËaran nadDvor ákovim koncertom za violonËelo. Rekel mu je: ≈Nikoli si nisem

mislil, da lahko kdo na svetu napiπe tako dober koncert. »e bi vedel, da je tomoæno, bi ga æe prej sam napisal.«

7 d

55

KNJIÆEVNOSTDOSEÆKI IN

ZANIMIVOSTINA SLOVENSKIH

TLEHFILM

Astronomija omogoËi

navigacijo in s tem

potovalne podvige ter

odkritja.

Primoæ Trubar

(1508—1586);prvi dve slovenski knjigi

Abecednik in Katekizem

Filmi s tematiko o

æivljenju v renesanËnem

Ëasu

Televizijska nadaljevan-

ka o Primoæu Trubarju

(1986)Erazem Rotterdamski

(1466—1536)

Miguel de Cervantes(1547—1616)

William Shakespeare(1564—1616)

Johannes Gutenberg (ok. 1400—1468)

Gutenbergov

tiskarski stroj (okrog leta 1450)

Nikolaj Kopernik (1473—1543)

Trdil, da je Zemlja okrogla in

se vrti okrog Sonca.

Kriπtof Kolumb odkrije

Ameriko. (1492)

Vseslovenski kmeËki upor (1515)

Adam BohoriË (ok. 1520— ok. 1598);

prva slovenska slovnica

Zimske urice (1584)

Jurij Dalmatin (1547—1589)

Dalmatinova Biblija (1584)

prevod celotnega Svetega pisma

Elizabeth

Luther

Nebeπko kraljestvo

Zaljubljeni Shakespeare

GLASBA 7 SDZ 2010 notranjost.indd 55 25.2.10 8:09 8 d

22

STING (GORDON SUMNER)

EVERY BREATH YOU TAKE

Every breath you take Every move you makeEvery bond you breakEvery step you takeI’ll be watching you

Every single dayEvery word you say

Every game you playEvery night you stayI’ll be watching you

O can’t you seeYou belong to me

How my poor heart aches with every stepyou take

Every move you makeEvery vow you breakEvery smile you fakeEvery claim you stake

I’ll be watching you

Since you’ve gone I’ve been lost without a traceI dream at night I can only see your faceI look around but it’s you I can’t replace

I feel so cold and I long for your embraceI keep crying baby, baby, please

Inπtrumentalni del iz dela A (brez besedila)

O can’t you seeYou belong to me

How my poor heart aches with every step you take

Every move you makeEvery vow you breakEvery smile you fakeEvery claim you stake

I’ll be watching youEvery move you makeEvery step you takeI’ll be watching you.

Posluπaj pesem Every Breath You Take v izvedbiStinga in ansambla The Police ter spremljaj glasbeno obliko. Prevod pesmi najdeπ v pesmarici.

A

B

A

C

A

B

A

Coda (fade out)

FADE OUT je izraz, kioznaËuje postopno utiπanjeposnetka na koncu skladbe.

26. Sting Every Breath You Take

Mozart je napisal 41 simfonij, dve najpogosteje izvajani sta Simfonija

πt 40. v g-molu KV. 550 in Simfonija πt. 41 v C-duru, ≈Jupiter«, KV. 551.

Mozart se je æe v Ëasu æivljenja proslavil tudi s svojimi operami.

Ali se spomniπ katere?

Æe v zgodnjih letih se je skladatelj zavzemal za libreto

v nemπkem jeziku, kar je bilo za tisti Ëas, v katerem je

po celi Evropi prevladovala italijanska opera,

odraz teænje po nacionalnem gledaliπËu.

Znova posluπaj Arijo Kraljice noËi iz opere »arobnapiπËal, ki si jo æe posluπal/-a v poglavju Naπa glasba v vesolju. Opiπi naËin petja in svoje vtise ob posluπanju.

KRALJICA NO»I IZ OPERE »AROBNA PI©»AL

23

ZA

BOLJ RADOVEDNE

http://www.geocities.com/mozart_radio/(Mozart Radio — internetni radio, kjer lahko 24 ur na dan posluπaπ Mozartovo glasbo)http://www.mozartproject.org/index.html(obseæna stran o Mozartu z bogatim slikovnim gradivom)

Neki mladeniË je vpraπalMozarta za nasvet, kakonaj napiπe simfonijo.Mozart mu je odvrnil:

≈Glede na to, da ste πezelo mladi, lahko zaËnete

z baladami.«

MladeniË se je ujezil in rekel:≈Toda gospod Mozart, vi stepri mojih letih æe pisali sim-fonije.« ≈Æe, æe,« je odvrnil skla-

datelj, ≈toda meni ni bilo trebanikogar vpraπati, kako se to

dela.«

Posluπaj Uverturo iz opere Figarova svatba, najprej originalno izvedbo, nato πe priredbo. Pogovori se o izvedbah.

V dnevnem Ëasopisju in/ali na spletnih staneh poglej, katere opere izvajajo v Mariboru in Ljubljani.

Napiπi naslove oper in njihove skladatelje.

Zapoj Mozartovo pesem O, pridi maj zeleni, ki jo najdeπ v pesmarici.

Za zakljuËek posluπaj πe sodobno priredbo skladbe Mala noËna glasbain se o njej pogovori. V kateri glasbeni zvrsti je napisana?

Melodija dela priredbe spominja na znano slovensko pesem. Katero?

27. Wolfgang AmadeusMozart Uvertura iz opereFigarova svatba

28. Wolfgang AmadeusMozart Uvertura iz opereFigarova svatba

(priredba)

29. Wolfgang AmadeusMozart Mala noËna

glasba (priredba)

30. Slovenski napev Majolka

PRIZOR IZ OPERE FIGAROVA SVATBA

Poredni majMoniot d’Arras

(? + po 1239)

Izvirni naslov v stari francoπËini: Ce fut en mai (To je bilo v maju)

14

Glasba 7 pesmarica.indd 14Glasba 7 pesmarica.indd 14

7/2/07 1:55:17 PM

14

GLASBA danes in nekoË7PESMARICA

Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

PO T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS

Skozi igro do utrjevanja znanja

Seznam zvoËnih primerov

Glasba 7 pesmarica.indd 1

7/2/07 1:55:07 PM7/2/07 1:55:07 PM

SamostojnI delovnI zvezki vključujejo tudi pesmarice.


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1

6. razred • 82 zvočnih primerov


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

3



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1





ljan

a; b

rezp

laËni telefo


fo@ro

kus.co

m, w

ww

.ro

kus-

klet

t.si

, w

ww

.kn

jig

arn

a.co

m

© 2

007.

Vse

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



ljan

a; b

rezp

laËni telefo


fo@ro

kus.co

m, w

ww

.ro

kus-

klet

t.si

, w

ww

.kn

jig

arn

a.co

m

© 2

007.

Vse

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



9 d

26 27

Arnolda Schönberga je ne-koË nek πtudent kompozicije, ki je pisal fi lmsko glasbo, prosil za nasvet: ≈Gospod skladatelj, napisati moram glasbo, ki bo ponazarjala gibanje letal. Kako naj zveni?« ≈Napiπite jo tako kot za ve-like Ëebele, le glasnejπa naj bo,« je odvrnil Schönberg.

ArArArrrnononn ldlddddddaaaa aaa ScScSS hh

Svojim študentom nisem predaval vsega, kar sem vedel, temveË to, kar

so potrebovali.

(Arnold Schönberg, 1948)

PLAKAT ZA PREMIERO SCHÖNBERGOVEGA DELA MESE»NIK PIERROT

16. Arnold Schönberg MeseËeva pega iz cikla

pesmi MeseËnik Pierrot

DER MONDFLECK

Einen weißen Fleck des hellen MondesAuf dem Rücken seines schwarzen Rockes,So spaziert Pierrot im lauen Abend,Aufzusuchen Glück und Abenteuer.

Plötzlich stört ihn was an seinem Anzug,Er beschaut sich rings und findet richtig −Einen weißen Fleck des hellen MondesAuf dem Rücken seines schwarzen Rockes.

Warte! denkt er: das ist so ein Gipsfleck!Wischt und wischt, doch − bringt ihn nicht herunter! Und so geht er, giftgeschwollen, weiter,Reibt und reibt bis an den frühen Morgen −Einen weißen Fleck des hellen Mondes.

Avtor pesmi: Albert GiraudPrevod v nemšËino: Otto Erich Hartleben

MESE»EVA PEGA Z belo, svetlo meseËevo pego na hrbtu Ërnega suknjiËaPierrot pohajkuje v blagem veËeru,išËoË sreËe in vznemirjenja.

Nenadoma ga spreleti, da vse prav ni,pregleda si obleko in, seveda, najdebelo, svetlo meseËevo pegona hrbtu Ërnega suknjiËa.

Presneto! pomisli: Z beležem sem ga opacal!Briše, briše, a − je ne izbriše.

In tako gre dalje svojo pot, niË veË veselega srca,drgne, drgne do jutra ranega − svetlo, belo meseËevo pego.

Prevod: Andreja BlažiË Klemenc

Kako bi opisal/-a razpoloženje v glasbi?

Na ustrezne tipke v klaviaturi napiši številke istoimenskih tonov iz melodije

ValËka. Po istem vrstnem redu jih zaigraj na pravi klaviaturi (pri tem upoštevaj

le tonske višine).17. Arnold Schönberg

ValËek iz cikla 5 klavirskih skladb

Kako se imenuje vrsta tonov, ki si jo zaigral/-a?

Zakaj meniš, da je skladatelj imenoval skladbo ValËek?

ALBAN BERG

(1885 Dunaj — 1935 Dunaj)

IZBRANI DELI

VojËÐek (Wozzeck) — opera

Koncert za violino in orkester

POMEN

Avstrijski skladatelj je bil poleg Arnolda Schönberga

in Antona Weberna pripadnik tako imenovane nove dunajske šole.

V svojih delih je uporabljal dvanajsttonsko tehniko, vendar veliko bolj

svobodno kot zahtevajo njena stroga pravila.

SKLADATELJEVA MISEL

• Glasba je hkratni produkt znanja in Ëustev, saj od skladateljev in izvajalcev ne

zahteva le talenta in entuziazma, temveË tudi znanje, ki je rezultat dolgega študija.

IZI

VV

KKKK

PPPP

AAA

ii

SSSSS

••

A

(((

27

ALBAN BERG

Bergova opera VojËek je napisana veËinoma atonalno (ne moremo ji doloËiti tonovskega naËina),

Ëeprav obËasno najdemo tudi tonalna mesta in dodekafonijo. Zanjo so znaËilni vodilni motivi

(leitmotivi), vendar jih skladatelj uporablja drugaËe kot Wagner. Glavnega junaka VojËka spremljata

dva vodilna motiva: prvega slišimo, ko gre glavni junak na oder ali z njega, drugi pa oznaËuje

njegovo bedo in nemoË. Opera nima tradicionalne številËne oblike (arije, recitativi, zbori itd.).

Berg v posameznih scenah uporabi razne inštrumentalne glasbene oblike, kot sta na primer fuga in

variacije; drugo dejanje je zasnovano kot petstavËna simfonija.

Eno njegovih znanih ekspresionistiËnih del je cikel

enaindvajsetih melodram z naslovom MeseËnik

Pierrot za glas in pet glasbil. Skladatelja so verzi

belgijskega pesnika Alberta Girauda pritegnili zaradi

hitrih sprememb vsebinskih razpoloženj. Namesto

tradicionalnega petja je v tej skladbi uporabil tako

imenovani govorjeni glas, kjer se petje spremeni v

govor in krik.

ValËek iz Petih klavirskih skladb op. 23 temelji na

tonski vrsti, sestavljeni iz dvanajstih tonov kromatiËne

lestvice.

G9 SDZ 2010.indd 26-27 2/26/10 2:42 PM

V pregledno oblikovanih učbenikih učenci spoznavajo svet glasbil in glasbe, bistvene poteze vsakega obdobja in glas-bene oblike v vrstnem redu, kot so se pojavljale. Spozna-vajo pa tudi velike skladatelje, njihove misli in dela. Učenci se ne zgubljajo v morju podatkov, ampak se seznanijo s ključnimi pojmi, s katerimi dojemajo duha in stilne pote-ze posameznih obdobij.

Učbenik popestrijo številne fotografi je, zabavne ilustra-cije, anekdote o skladateljih in glasbene šale. Posebno vrednost imajo tudi medpredmetne povezave – poveza-ve glasbe z ostalimi umetnostnimi panogami, s kulturnimi dosežki, političnimi dogodki in znanstvenimi odkritji ...

Ključni pojmiNa vrhu strani vsakega poglavja so ključni pojmi, ki jih učenec usvoji v posamezni enoti.

SlovarčekVsi novi pojmi, ki se pojavijo znotraj posamezne teme, so sproti obrazloženi na robu strani.

UČBENIKI

34

DOGODKI, POVEZANI Z GLASBO

GLASBENIKIZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI

UPODABLJAJO»AUMETNOST

»ASOVNE VZPOREDNICE

Claude Debussy(1862—1918)

Arnold Schönberg(1874—1951)

Maurice Ravel(1875—1937)

Béla Bartók (1881—1945)

Igor Stravinski(1882—1971)

Edgar Varèse(1883—1965)

Sergej Prokofjev(1891—1953)

Arthur Honegger(1892—1955)

Carl Orff(1895—1982)

George Gershwin(1898—1937)

Aaron Copland(1900—1990)

Olivier Messiaen(1908—1992)

Pierre Schaeffer(1910—1995)

John Cage(1912—1992)

Benjamin Britten(1913—1976)

György Ligeti(1923—2006)

Karlheinz Stockhausen(1928)

Krzysztof Penderecki(1933)

1918Svetovna prodaja

gramofonskih plošË doseže število 100 milijonov

prodanih izvodov letno.

1931EMI ustanovi Abbey Road Studios, najveËji snemalni

studio na svetu.

1956ZaËetek vsakoletnega tekmovanja za pesem

Evrovizije

1959Prva podelitev nagrad

grammy, ki veljajo za oskarje v svetu glasbe.

1965Skupino The Beatles

odlikuje britanska kraljica.

1973Odprtje slovite operne hiše v

Sydneyju

1980Odprtje najveËjega

vsakoletnega festivala jazza na svetu v Montrealu

1985Live Aid — množiËni

rockovski koncert za pomoË žrtvam lakote v Afriki

1901Ustanovitev zvezne države

Avstralije

1914ZaËne se 1. svetovna vojna.

1917Oktobrska revolucija v Rusiji

1929ZaËetek svetovne gospodarske krize

1933Hitler postane kancler.

1939ZaËne se 2. svetovna vojna.

1945 Kapitulacija NemËije

1946 Prvo zasedanje OZN v

Londonu

1955Ustanovitev Varšavskega

pakta

1989Padec berlinskega zidu in zaËetek demokratiËnega

procesa v vzhodnih državah Evrope

1990VnoviËna združitev NemËije

1991Ukinitev Varšavskega pakta

in razpad SZ

Henri Matisse(1869—1954)

Pablo Picasso(1881—1973)

Guernica (1937)

Marchel Duchamp(1987—1968)

Akt, ki se spušËa po

stopnicah (1912)

René Magritte(1898—1967)

Pirenejski grad, 1961

Vasilij Kandinski(1866—1944)

Jackson Pollock(1912—1956)

Andy Warhol(1930—1987)

glasba 9 UC kor V.indd 34 4/17/07 9:29:28 AM

35

FILM(Glasba znanih skla-

dateljev v filmih)KNJIŽEVNOST

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI,

POVEZANI Z GLASBO

Maksim Gorki(1868—1936)

Jack London(1876—1916)

Hermann Hesse(1877—1962)

James Joyce(1882—1941)

Jaroslav Hašek(1883—1923)

Franz Kafka(1883—1924)

Bertold Brecht(1898—1956)

Ernest Hemingway(1899—1961)

George Orwell(1903—1950)

Jean-Paul Sartre(1905—1980)

Aleksander Solženicin(1918)

Günter Grass(1927)

Gabriel García Márquez(1928)

Peter Handke(1942)

1903Prvi polet z motornim letalom

(brata Wright)

1905Albert Einstein postavi relativnostno teorijo.

1912Bohr — o strukturi atoma

1928Odkritje penicilina (Fleming)

1937Walt Disney posname prvi

celoveËerni risani fi lm SneguljËica.

1957V vesolje poleti prvi umetni

satelit Sputnik.

1961Prvi Ëlovek (Jurij Gagarin)

poleti v vesolje.

1969Prvi Ëlovek pristane na Luni.

1977Prvi industrijsko narejeni

osebni raËunalnik (Apple II)

1997Prvo vozilo na Marsu

(Sojourner)

1906 Izumljen je telharmonium,

prva priprava za produciranje glasbe.

1910 Prvo radijsko oddajanje v

New Yorku

1920Prvi radijski prenosi

1925Prvi TV-prenosi

1927Prvi zvoËni fi lm z dialogi

Pevec jazza

1929 Laurens Hammond iznajde Hammondove orgle, ki so

še danes nepogrešljive na številnih jazzovskih in rockovskih produkcijah.

1935 Prvi magnetofon

1936 Prve serijsko izdelane

elektriËne kitare (Gibson)

1971 Minimoog, prvi prenosni in komercialno dosegljiv

sintetizator

1990 Podjetje Sony predstavi

snemalno CD-tehnologijo.

1994Pojavi se digitalna vizualna

tehnologija (DVD).

2001: Vesoljska odiseja

(2001: A Space Odyssey, 1968) /HaËaturjan, Ligeti/

Želo (The Sting, 1973)/Scott Joplin/

Manhattan (1979)/George Gershwin/

Izžarevanje

(The Shining, 1980)/Béla Bartók/

Eskalibur — MeË kralja

Arturja (Excalibur, 1981) /Carl Orff/

Oceanovih 11 (Ocean’s

Eleven, 2001)/Claude Debussy/

VeliËastni Tenenbaumi

(The Royal

Tenenbaums, 2001)/Maurice Ravel/


Časovne vzporednice predstavljajo pomembne osebnosti in dogodke na področjih književnosti, zgodovine, znanosti, glasbe, likovne in fi lmske umetnosti ter tako omogočajo celostno razumevanje zgodovinskih obdobij.


GLASBA danes in nekoËÐ 6

Albinca Pesek U»B

ENIK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË

U»B

ENIK

6

EKOOLLOOŠŠŠKKOO GGRRAADDIIVVOEK

O

GLASBA 6 UC 2009 naslovnica.indd 1

2/6/09 2:25:25 PM2/6/09 2:25:25 PM



U»B

ENIK

ba d

an

es in

nek

oË

U»B

ENIK

7

EKOOLLOOŠŠŠKKOO GGRRAADDIIVVO

FSC. ovo.

GLASBA 7 UC 2009 naslovnica.indd 1

2/6/09 2:32:42 PM



U»B

ENIK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË

U»B

ENIK

9


m FSC. novo.



Albinca Pesek U»B

ENIK


EKGGR

GLASBA 8 UC Naslovnica.indd 1

2/24/09 8:56:04 AM2/24/09 8:56:04 AM

trobila, lijast in

kotlast ustnik, ventili,

rog, francoski rog,

rogist ali hornist,

trobenta, trobentar

ali trobentač, pozavna

ali trombon, pozavnist

ali trombonist, tuba,

tubist, helikon, suzafon

ZGRADBA ROGA

odmevnik

lijast ustnik

enovita kovinska cev

ventili in tipke ventilov

TrobilaTrobila so cevasta glasbila, pri katerih dobimo zvok tako, da s pihanjem

ustvarimo vibracijo napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok. Sestavljajo

jih zavite kovinske cevi, na začetku katerih je ustnik, ki določa barvo zvoka

glasbila. Lijast ustnik omogoča mehkejšo in temnejšo barvo zvoka, kotlast

pa prodornejši zvok.

Običajno imajo vsa trobila po tri ventile (razen pozavne na poteg, ki ventilov

nima).

ROGIST ALI HORNIST

ROG (FRANCOSKI ROG)

Najstarejši rogovi so bili izdelani iz živalskih rogov. Prednik današnjega roga

je bil zaviti lovski rog iz Francije, po katerem ima tudi ime francoski rog.

V 19. stoletju je dobil ventile, konec istega stoletja pa je postal stalni član

simfoničnih orkestrov.

Glasbeniku, ki igra na rog,

rečemo rogist ali hornist.

LIJAST USTNIK ROGA

24

30

Gioacchino Rossini,

opera buffa,

Seviljski brivec,

Viljem Tell

PRIZOR IZ OPERE SEVILJSKI BRIVEC

Gioacchino Rossini (1792—1868)

Italijanski skladatelj je bil v pisanju oper izredno

plodovit, saj jih je napisal kar 39. Bil je mojster

komiËne opere, imenovane opera buffa, ki je

pravzaprav glasbena komedija.

Njena vsebina je vzeta iz vsakdanjega æivljenja

(npr. iz æivljenja brivca), velikokrat uporablja

vsakdanjo govorico in nareËja. Zanjo so znaËilni

tudi elementi, kot so kihanje, kaπljanje, smrka-

nje. Rossinijeva dela odlikujejo iskrivost, vedrina,

sproπËenost in spevnost. Najpogosteje izvajani operi sta Seviljski brivec in

Viljem Tell.

GIOACCHINO ROSSINI

Rossinija so æe v Ëasu njegovega æiv-ljenja zelo cenili. Sklenili so, da mu æe pred smrtjo postavijo spo-menik. Ko jih je skladatelj vpraπal, koliko bi ta lepa gesta stala, so mu

povedali kar zajetno vsoto. ≈Dajte ta denar raje meni, jaz pa bom vsak dan do smrti stal na trgu,

kjer nameravate postaviti spome-nik,« je odgovoril glasbenik.

PRIZOR IZ OPERE VILJEM TELL

6. razred 7. razred 9. razred6 d

ZGRADBA TROBENTE

kotlast ustnik

ventili in tipke ventilov

kovinska cev

odmevnik

TROBENTA

Za trobento je značilen predirni zvok in so jo že od nekdaj uporabljali za

prenašanje signalov ter sporočil. Po tonskem obsegu je najviše zveneče glasbilo

v skupini trobil.

Za posebne priložnosti izdelujejo različne trobente. Znana je na primer trobenta

Aida, ki so jo izdelali po antičnem vzoru za Verdijevo opero Aida.

Glasbeniku, ki igra na trobento,

rečemo trobentar ali trobentač.

TROBENTAR ALI TROBENTAČ

KOTLAST USTNIK TROBENTE

Trobentač vadi dvanajst ur dnevno. Kolega ga vpraša: »Kako neki lahko toliko časa vadiš? Kaj želiš doseči?«»Stanovanje tam čez,« odgovori glasbenik.

TROBENTA AIDA

PIKOLO TROBENTA

25

9 d

26

OLIVIER MESSIAEN

(1908 Avignon — 1992 Pariz)

IZBRANA DELA

Katalog ptiËev (Catalogue d’oiseaux) — klavirska skladba

EksotiËni ptiËi (Oiseaux exotiques) — orkestralna skladba

Gospodovo rojstvo (La nativitée du Seigneur) — skladba za orgle

POMEN

Olivier Messiaen je znan kot zaËetnik serialne glasbe (razširjene dodekafonske

tehnike), pri kateri so po strogo doloËenem redu urejeni tudi ostali parametri

tona (trajanje, jakost, barva). Že od svojega devetnajstega leta se je ukvarjal

s preuËevanjem ptic in njihovega petja, ki ga je zapisoval. Te melodije najdemo

v mnogih njegovih skladbah. Njegova glasba je pogosto izraz mistike

in religioznosti. Pisal je v tonskih vrstah, ki jih je imenoval modusi.

SKLADATELJEVA MISEL

• Ko sem bil star 20 let, sem sreËal švicarskega slikarja Charlesa Blanc-Gattija,

ki je bil sinestetik, kar pomeni, da je imel motnjo med vidnim in slušnim

živcem. Sinestetik lahko sliši zvoke in hkrati vidi njihove barve. Sam žal nisem

eden od njih, vendar si zvoËne barve predstavljam razumsko. ResniËno si

predstavljam barve, resniËno so navzoËe in se ujemajo z zvokom.

V delu za klavir in orkester EksotiËni ptiËi je skladatelj uporabil ritme starih

Grkov in eksotiËne ritme tujih ljudstev, v pihalih najdemo melodije drozga,

v ksilofonih pa ptiËa kobilarja.

EKSOTI»NI

VRSTI DROZGA

IN KOBILARJA

serialna glasba, modusi, sinestezija

OLIVIER MESSIAEN

IZBRANI SKLADATELJI

Igor Stravinski je po izvedbi Messiaenovega znamenitega dela Simfonija Turangalîla izjavil: ≈Od tovrstnih skladb bi priËakoval nekaj veË kot le porabo izjemnih koliËin Ërnila.√


27

PIERRE SCHAEFFER

(1910 Nancy — 1995 Aix-en-Provence)

IZBRANA DELA

Etuda z železnico (Étude aux chemins de fer),

Etuda s ponvami (Étude aux casseroles),

Simfonija za osamljenega Ëloveka (Symphonie

pour un homme seul) — konkretne skladbe za

magnetofonski trak

POMEN

Schaeffer je bil kot inženir elektrotehnike in

skladateljski samouk pionir elektroakustiËne

glasbe, ki jo je imenoval konkretna glasba

(musique concrete). Na magnetofonske trakove

je snemal zvoke iz vsakdanjega življenja urbanih

podroËij, glasbil, ptiËjega petja ipd. in posnetke

obdelal v svojem elektronskem studiu ter jih povezal v smiselne

glasbene celote.

SKLADATELJEVE MISLI

• Zvok je besedni zaklad narave.

• Svet glasbe je verjetno znotraj ≈do-re-mi√. Trdim pa, da je svet

zvoka mnogo širši od tega.

• O sebi ne mislim, da sem pravi glasbenik. Dejstvo, da me lahko

najdete v glasbenih leksikonih, me spravlja v smeh. Sem le dober

raziskovalec.

Mladega Pierra je ob posluπanju zvoËnih eksperimentov njegov oËe velikokrat vpraπal: ≈Dragi moj sin, kdaj se boπ konËno zaËel ukvarjati z glasbo?√

elektroakustiËna

glasba, konkretna

glasba

PIERRE SCHAEFFER


7 d

52

HENRY PURCELL (1659—1695), angleπki baroËni

skladatelj, je avtor znamenite opere Dido in Enej,

ki velja za najpomembnejπo angleπko opero

17. stoletja. Pripoveduje o usodi zapuπËene Didone.

Pozneje so opero razliËno inπtrumentirali πtevilni

znani skladatelji.

V zaËetku leta 2005 so jo izvedli tudi v Mariboru

v priredbi skladatelja Marjana ©ijanca.

PRIZOR IZ SODOBNE IZVEDBE OPERE DIDO IN ENEJ V MARIBORU / FOTO: STUDIO HOCHSTÄTTER

HENRY PURCELL

MARC-ANTOINE CHARPENTIER

(1643—1704),

francoski baroËni skladatelj, je

najbolj znan po svojem delu Te

Deum (lat. hvalnica).

Preludij iz tega dela je postal

avizo za evrovizijske televizijske

prenose.

ODLOMEK IZ SKLADATELJEVEGA ROKOPISA TE DEUM

53

JOHANN SEBASTIAN BACH (1685—1750)

Rodil se je leta 1685 v nemški glasbeni družini v Eisenachu. Kot

violinist je služboval v kapeli v Weimarju, pozneje pa kot organist

in kapelnik na nemških dvorih in v cerkvah. Kot kantor je od leta

1723 pa do svoje smrti leta 1750 deloval v cerkvi Sv. Tomaža v

Leipzigu. Imel je 21 otrok.

Johann Sebastian Bach je ustvarjal v številnih glasbenih zvrsteh

z izjemo opere. Skladal je za razliËne inštrumente in razliËne

glasbene sestave. Njegov obširni opus šteje preko 300 zborovskih

kantat, oratorije, maše, pasijone, 6 Brandenburških koncertov,

koncerte za violino in Ëembalo, skladbe za orgle in preko 200

skladb za klavir. Med slednjimi je najznamenitejša zbirka Dobro

uglašeni klavir, sestavljena iz dveh delov. V vsakem je 24

preludijev in fug v vseh durovih in molovih lestvicah. Preludiju

vedno sledi fuga v istoimenskem duru oziroma molu (to je v isti

tonaliteti).

Med njegovimi zelo znanimi stvaritvami so tudi BožiËni oratorij,

Italijanski koncert, Umetnost fuge in Tokata in fuga v d-molu.

JOHANN SEBASTIAN BACH

FUGA (it. fuga — beg) je polifona monotematska skladba. Sestavljena je iz ekspozicije, izpeljav in code.

PRELUDIJ (lat. prae — pred, ludus — igra) je inπtrumentalna predigra ali uvodna glasba veËinoma brez doloËene oblike.

TOKATA (it. toccare — uda-riti, dotakniti se) je oblika inπtrumental ne glasbe predvsem za glasbila s tip-kami.

KANTATA (it. cantare — petje) je vokalno--inπtrumentalna skladba, ki ima veËinoma posvetno vsebino.Njena oblika je podobna operi. Od nje se razlikuje po tem, da jo izvajajo na kon-certnih odrih brez gledaliπkih elementov.

Bacha so nekoË

spraševali o skrivnosti

njegovega virtuoznega

igranja na orgle.

≈NiË posebnega ni

v tem. Vse, kar je

potrebno storiti, je

pritisniti pravo tipko

ob pravem Ëasu (tre-

nutku) in inštrument

igra sam,« je smrtno

resno odgovoril Bach.

8. razred

Preverjeno!»Popestritev besedil z anekdotami in izjavami avtorjev je gotovo privlačnejša in zanimivejša pa tudi ustreznej-ša metoda od puste bibliografske metode, ki namenja večjo pozornost življenjepisnim podatkom in zanemar-ja glasbena dela. Uporabljena pot, ki ima v ospredju sloge in glasbena dela, je zagotovo sodobna in edina ustrezna pot za oblikovanje glasbenih predstav o pomembnih umetniških delih s področja glasbene umetnosti.«dr. Janja Črčinovič Rozman, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

6. razred6 d

tonska abeceda,

solmizacijski zlogi

polton,

celi ton (celton)

1 1 1/2 1/21 1 1

c d e f g a h c

1 11/2 1/2 1/2

prestavni znaki ali

predznaki, višaj, nižaj

c d e f g a h c

discis fi s giseis ais his

des es fes cesfes as hes(b)

c chishaisagisgfisfeisedisdcis cis

c d e f g a h c

discis fi s giseis ais his

c ches(b)

hasagesgfesfesedesdces ces

c d e f g a h c

des es fes cesfes as hes(b)

c1 c2h1a1g1f1e1d1

c d e f g a h c

DO RE MI FA SO LA TI DO

1 2 3 4 5 6 7 8

ce de e ef ge a ha ce

Tonska abecedaTone lahko označujemo s solmizacijskimi zlogi, črkami abecede, številkami itd.

tonska abeceda

izgovorjava tonske abecede

solmizacijski zlogi

številčne oznake

Polton in celi tonPolton je najmanjša dogovorjena razdalja med dvema tonoma, ki jo uporabljamo

v zahodni glasbi. S seštevkom dveh poltonov dobimo celi ton (celton).

Na klaviaturi najdemo polton med dvema sosednjima tipkama.

Prestavni znaki ali predznaki: višaji in nižajiVišaj zviša ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo zvišati.

Zvišanim tonom dodamo končnico -is.

Nižaj zniža ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo znižati.

Znižanim tonom dodamo končnico -es.

Toni (in tudi tipke) imajo lahko tudi dva ali več imeni:

72 73

8 d

31

Franz Schubert,

samospev Postrv,

Postrvni kvintet,

8. simfonija v h-molu

(NedokonËana),

téma z variacijami

Franz Schubert (1797—1828)

Skladatelj se je rodil v uËiteljski druæini blizu

Dunaja. Prvo glasbeno izobrazbo je dobil od oËeta

in brata. Kot deËek je prepeval v dvornem deπkem

zboru ter nadaljeval spoznavanje glasbenih veπËin

pri Beethovnovem uËitelju Salieriju. Bil je velik

mojster samospeva. Slikarji, pesniki in interpreti,

ki so bili navduπeni nad Schubertovo glasbo, so se

sreËevali na tako imenovanih schubertiadah.

Pisal je skoraj nepretrgoma in teæko najdemo glasbeno zvrst, ki se je ni lotil.

Kljub kratkemu æivljenju je ustvaril obseæen opus simfonij, samospevov, komorne

in klavirske glasbe.

Pogosto izvajana skladba za klavirski kvintet, ki v Ëetrtem stavku vsebuje témo

iz Schubertovega samospeva Postrv, se imenuje Postrvni kvintet. Obdelana je v

obliki téme z variacijami.

Skladatelj spreminja ali variira:

• melodijo (z okraπevanjem, obigravanjem),

• ritem in metrum (s spreminjanjem ritmiËnih vrednosti in taktovskih naËinov),

• tempo (z izbiranjem razliËnih hitrosti),

• dinamiko (z izbiranjem razliËnih stopenj glasnosti),

• tonsko barvo (z izbiranjem in spajanjem razliËnih glasbil),

• tonaliteto (npr. z izbiranjem med durom in molom),

• znaËaj skladbe (skladatelj prvo variacijo napiπe æivahno, drugo umirjeno itd.).

FRANZ SCHUBERT

SCHUBERTIADA

SAMOSPEV je skladbaza glas in klavir, ki se je razvila ob koncu 18. stoletja.

Na koncu učbenika za 6. razred je glasbeno teoretični kotiček, poseben sklop, kjer je dodatno predstavljena glasbena teorija.

Slikovno gradivoFotografi je poleg skladateljev, izvajalcev in glasbil predstavljajo tudi likovna dela posameznega obdobja, prizore z glasbenih predstav in objekte, povezane s tematiko.

Anekdote in šaleZabavne anekdote iz življenja skladateljev in glasbene šale prinašajo popestritev pouka in prispevajo k večji motiviranosti učencev za pouk glasbe. Anekdote in šale vedno spremlja zabavna ilustracija.

Naloge v delovnem zvezku so zastavljene primerno učen-čevi starosti, spodbujajo k iskanju podatkov v strokovni lite-raturi (glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) ali na spletnih straneh. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, ki jih bodo lahko uporabili tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju.

Vsak delovni zvezek vključuje poglavje Skozi igro do utr-jevanja znanja, ki spominja na ugankarsko revijo. V njem so dodatne naloge: križanke, dopolnjevanke, premetanke, številčnice in druge zabavne naloge, povezane z vsakim poglavjem. V delovnih zvezkih najdete tudi analize glas-benih del v obliki razpredelnic s časovnim potekom skladb in obsežno pesmarico z notnim gradivom.

Nekaj strani je namenjenih tudi zapisovanju vtisov ob po-slušanju glasbe (t. i. dnevnik poslušanja glasbe), dodane so tudi strani z notnim črtovjem.

DELOVNI ZVEZKI

42

ROCKNajpopularnejši rockovski slogi

Oblikuj koreografi jo za ples ob skladbi.

Izmisli si ostinatni ritmiËni vzorec in spremljaj pesem.

Katere skladbe skupine The Beatles še poznaš?

V Ëem se glasba skupine The Rolling Stones razlikuje od glasbe Beatlov?

Kako bi oznaËil/-a znaËaj pesmi Satisfaction?

66. Bill Haley Rock Around the Clock

67. Elvis Presley Don’t Be Cruel

68. The Beatles Help!

69. The Rolling StonesSatisfaction

Bill Haley

The Beatles

glasba 9 DZ 03.indd 42 4/17/07 11:31:51 AM

12

Znanost in umetnost v 20. stoletju

V zgodovini in tudi v današnjem Ëasu najdemo veliko glasbenikov in drugih

umetnikov, ki so hkrati znanstveniki in obratno. Na navedenih spletnih straneh

poišËi posameznike, ki so bili uspešni na obeh podroËjih. Nekaj jih izberi,

izpiši njihova imena in podroËja, s katerimi so se ukvarjali.

Albert Einstein

Pitagora

Robert Applebaum − fi zik in jazz pianist (prvi z desne) v The New Trier Faculty Jazz Quartetu

http://www.zkdlj-zveza.si/Skupina.asp?SkupinaID=64Camerata medica

http://www.geocities.com/Vienna/3941/thelist.htmlGlasbeniki in druge znanosti in umetnosti

Glasba v 1. polovici 20. stoletja

Ponovi, kako so v razliËnih glasbenozgodovinskih obdobjih zapisovali glasbo.

V katero obdobje bi uvrstil/-a naslednje glasbene zapise in kako se imenujejo?

ime notacije

obdobje

ime notacije

obdobje

glasba 9 DZ 03.indd 12 4/17/07 11:28:37 AM

13

ime notacije

obdobje

ime notacije

obdobje

ime notacije

obdobje

ime notacije

obdobje

Zapiši svoj primer grafi Ëne notacije in ga izvajaj.

Vaja z dvanajsttonsko vrsto

Napiši svojo dvanajsttonsko

melodijo tako, da v kroge v

klaviaturi napišeš številke od

1 do 12 po nakljuËnem vrstnem

redu. Tone zaigraj na pravi

klaviaturi − naj bodo razliËnih

trajanj.

glasba 9 DZ 03.indd 13 4/17/07 11:28:41 AM

10

MAURICE RAVEL

»asovni potek skladbe

Na Ërte napiši glasbilo, ki v posameznih primerih igra melodijo Bolera.

Uvod

/Mali boben igra ritem bolera, spremljajo ga viole in violonËela

s pizzicatom v ostinatnem ritmu in melodiji./ /pp/

/ predstavi melodijo Bolera.

Mali boben in godala igrajo enako kot v uvodu./ /pp/

/Melodijo Bolera igra ./ /p/

/Razširjeno melodijo Bolera prevzame ./ /mp/

/Ponovitev dela A1 zveni za oktavo više v ./ /mp/

/Ponovitev dela A v oboi d’amore/ /mp/

/Ponovitev melodije dela A zveni v z dušilcem ter v fl avti

za oktavo više./ /p/

14. Maurice Ravel Bolero

0:58

4:10

Bolero je španski ples v ¾ taktu, prvotno za enega plesalca ali par. Plesalci se ob glasbi kitare in bobenËkov spremljajo s kastanjetami.

0:00

A 0:11

A1 1:46

A1 2:34

A 3:22

glasba 9 DZ 03.indd 10 4/17/07 11:27:51 AM

11

V Ëem se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo?

Poslušaj priredbo iste skladbe. Ali je ritmiËna struktura enaka kot v izvirniku?

»e ni, v Ëem se razlikuje?

Katera glasbila igrajo melodijo v priredbi Bolera?

Odgovori:

• Kako se v razliËnih umetnostih (glasbi, slikarstvu) odražajo znaËilnosti

impresionizma?

• Kaj je menil skladatelj Maurice Ravel s stavkom o emocionalnosti in

intelektualnosti v glasbi?

• Katere lastnosti mora imeti glasbenik, da s svojo glasbo prepriËa

poslušalce?

http://www.youtube.com/Veliko video posnetkov skladb v tej knjigi omenjenih skladateljev in izvajalcev si lahko ogledaš na strani YouTube. Najdeš jih tako, da v iskalnik (search) vpišeš želeno ime.

http://www.wikipedia.org/Dodatne informacije in povezave o témah, ki te zanimajo, lahko poiščeš na straniWikipedia. Marsikatero informacijo je možno najti tudi v slovenski verziji Wikipedije. http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran

Claude Debussyhttp://www.tcd.ie/Music/JF%20History/debussy.htmlElementi impresionizma v skladbah Clauda Debussyja

Maurice Ravelhttp://www.maurice-ravel.net/Dokumentirane informacije o delu Maurica Ravela, osebnosti in življenju ter o prijateljih

15. Maurice Ravel Bolero (priredba)

glasba 9 DZ 03.indd 11 4/17/07 11:28:28 AM

28

PHILIP GLASS

Poslušaj odlomek skladbe in opiši zvoËno dogajanje.

Koliko razliËnih tonov igrajo orgle?

Kakšno glasbeno vlogo imata moški in ženski zbor?

V Ëem se kaže minimalizem v glasbi omenjenega odlomka?

Vtise odlomka izrazi z gibi.

Kako bi opisal/-a naslednje glasbene elemente v skladbi:

Ritem

Melodika

Dinamika

MinimalistiËna slika MinimalistiËni plakat za koncert Philipa Glassa v New Yorku

38. Philip Glass Einstein na obali

39. Philip Glass Koncert za violino in

orkester

glasba 9 DZ 03.indd 28 4/17/07 11:30:47 AM

Časovni potek skladbe



Albinca Pesek

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

6

DEL

OVN

I ZVEZ

EK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË

EKOOLLOOŠŠKKOO GGRRAADDIVOEK

O

GLASBA 6 DZ Naslovnica.indd 1

2/23/09 8:49:44 AM2/23/09 8:49:44 AM

s in

nek

oË



DEL

OVN

I ZVE

ZEK

DEL

OVN

I ZVEZ

EK

7


FSC. ovo.


2/23/09 2:11:11 PM



DEL

OVN

I ZVE

ZEK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË

DEL

OVN

I ZVEZ

EK

9

Gla

sba

d

EKEKOLOŠKO GRADIVO

m FSC. o novo.



Albinca Pesek

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË

DEL

OVN

I ZVEZ

EK

8

EKOOLLOOŠŠKKOO GGRRAADDIVOEK

O


2/18/09 1:04:30 PM2/18/09 1:04:30 PM

43

Primerjaj obe izvedbi skladbe. Kaj meniš o

prirejanju rock glasbe za simfoniËni orkester

in kaj o priredbah klasiËne glasbe?

http://www.beatles.com/The Beatles - multimedijska stran http://www.pinkfloyd.com/home/home.htmlPnk Floyd - multimedijska stran http://www.emersonlakepalmer.com/elp2.htmlEmerson, Lake & Palmer – obsežna stran (povezave k slikam, biografijam idr. so pri dnu strani)

72. Pink Floyd Another Brick In The

Wall


Wall (priredba)


Wall (priredba)

70. Procol Harum A Whiter Shade Of Pale

71. Procol Harum A Whiter Shade Of Pale (priredba)

Katera izvedba skladbe ti je najbližja in zakaj?

Ob glasbenem odlomku zapleši.75. Deep Purple

Highway Star

Koncert skupine The Rolling Stones

glasba 9 DZ 03.indd 43 4/17/07 11:32:16 AM

70

glasba 9 pesmarica 02.indd 70 4/17/07 11:46:17 AM

71


Madžarski skladatelj, ki ga išËemo tukaj, je pisal balete, npr. »udežni mandarin, ne moremo pa ga uvrstiti v baroËno obdobje.

Rešitev:

Glasba v 2. polovici 20. stoletja

©TEVIL»NICA

V številËnici pomeni ista številka vedno isto Ërko. Te številke dobimo iz kljuËa. Potem jih prenesemo v drugi lik. »e kakšne besede v kljuËu ne rešimo takoj, si pomagamo s tistimi, ki jih dobivamo pri izpolnjevanju lika. Nekaj Ërk je že vpisanih na pravih mestih. Dobili bomo vseh osem tujih skladateljev, obravnavanih v poglavju Glasba v 2. polovici 20. stoletja.

KljuË (prvi lik):A Priimek odliËnega slovenskega tenorista

(Rudolf; piše se enako kot oblika imena Franc),

B Ime slovenskega skladatelja Sattnerja (prve štiri Ërke so enake kot v imenu skladatelja Wolfa),

C priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami.

Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja

1. OKVIR»KI

IOR FON KES CAN TER

I»N KAR DOM JEV SIM

»rkovne trojke v okvirËkih poveži v pravilno zaporedje, da dobiš osrednji center slovenskega kulturnega dogajanja (v Ljubljani) in najveËji glasbeni ansambel bodisi Slovenske fi lharmonije ali RTV Ljubljana.

1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 6 11 4

12 3 13 14 15 10 1 10 4

M14 13 13 11 3 14 4 13 5 7 3 14 1 1 14

2

V3 2 14 13 14 5 3 9 14 13 15 10 5 12

7 3 8 13 14 4 6 8 15 10 13 6 3

W13 12

11

P14 4

D14 2 14 5 12 11 9 6 3 13 13

BALET — BAROK

62


Rešitev:

2. PREMETANKA

Kateri slovenski tenorist je to?

Rešitev:

3. MENJAVA IMEN

Alojz BožiË, Božidar Globokar, Darijan Jež, Igor Kos, Ivo LebiË, Jakob MatiËiË, Janez PetriÊ, Lojze Srebotnjak, Vinko ©tuhec

Zgoraj smo zamenjali imena in priimke šestih Ëlanov skladateljske skupine Pro musica viva in še treh Slovencev, ki so se uveljavili v tujini. Seveda je treba narediti red in poiskati prave pare imen in priimkov.

1. 6.

2. 7.

3. 8.

4. 9.

5.

Jazz

1. SKRITI PRIIMKI

V vsakem stavku se skriva domaË ali tuj predstavnik v svetu jazza (npr. ≈Vso praviCO REAlistom« = Corea). Priimki so dolgi 5 do 7 Ërk.

MLADA, MI»NA PUNCA.

LEP PAR KERAMI»NIH VAZ.

POLETI NA JUG RINE VELIKO TURISTOV.

PREVOZITI PROGO OD MANCHESTRA DO LIVERPOOLA.

KOPRIV ©E KOZA NE MARA.

MAZANJE KOLESJA KORISTI GLADKEMU TEKU.

NACEK SI JE UMIL LE ROKE DO ZAPESTJA.

KO JE ROŽNIK V SONCU, GRE GOR CEL BATALJON IZLETNIKOV.

ZVEDAV ISKALEC RESNICE.

JAZ, »IL TENOR!

63


29

DOGODKI, POVEZANI Z GLASBO

GLASBENIKIZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI

UPODABLJAJO»AUMETNOST

»asovne vzporednice v svetuDopolni tabelo.

FILM(Glasba znanih

skladateljev v filmih)KNJIŽEVNOST DOSEŽKI IN

ZANIMIVOSTI

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI,

POVEZANI Z GLASBO

glasba 9 DZ 03.indd 29 4/17/07 11:30:49 AM

Časovne vzporednice Dodatne naloge Pesmarica

V prilogiDelovnemu zvezku so priložene avdio zgoščenke z zvočnimi primeri.


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

3



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1





ljan

a; b

rezp

laËni telefo


fo@ro

kus.co

m, w

ww

.ro

kus-

klet

t.si

, w

ww

.kn

jig

arn

a.co

m

© 2

007.

Vse

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



ljan

a; b

rezp

laËni telefo


fo@ro

kus.co

m, w

ww

.ro

kus-

klet

t.si

, w

ww

.kn

jig

arn

a.co

m

© 2

007.

Vse

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



Avdio zgoščenke Avdio zgoščenke, ki so priložene delovnim zvezkom oz. sa-mostojnim delovnim zvezkom, so ena izmed bistvenih sesta-vin kompletov. Dejstvo, da imajo učenci lastne komplete zgo-ščenk, jih spodbuja, da se z glasbo različnih obdobij srečujejo tudi doma, še posebej, ker so nekateri zvočni primeri posneti v žanrih, ki so blizu glasbenim govoricam mladostnikov (npr. rap, tehno, hip hop priredbe).

PesmaricePesmarice vsebujejo note in besedila izbranih skladb, ki so obogatena s tematsko obarvanimi ilustracijami. Izbrane skladbe so prirejene za Orffova glasbila. Pesmarice so vklju-čene v delovne zvezke oz. samostojne delovne zvezke.

Interaktivna pesmarica na DVDInteraktivna pesmarica vam omogoča, da se z izbiro skladbe na računalniškem zaslonu (oz. na projekcijskem platnu ali in-teraktivni tabli) prikaže njena partitura, hkrati pa se predvaja tudi zvok. Učitelj in učenci tako spremljajo notno in zvočno podobo priredbe, ki jo nameravajo izvajati.V pesmarici najdete besedila pesmi, melodije in harmonske oznake za spremljavo pesmi, note in zvoke priredb za gla-sove s spremljavo Orffovih glasbil in s klavirsko spremljavo.

Interaktivna pesmarica je zaenkrat na voljo samo za 6. razred, v pripravi pa je tudi gradivo za preostale razrede.

Učne priprave Da bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, smo sestavili letne in dnevne učne priprave za pouče-vanje po Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave so brez-plačno dostopne na spletni strani www.devetletka.net v rubriki Gradiva.

Multimedijski priročniki za učitelje na DVDMultimedijski priročnik za učitelje na DVD-ju predstavlja posodobitev didak-tičnih pristopov z multimedijo. Učne snovi bodo podprte z:• intervjuji z glasbeniki, ki se ukvarajo z različnimi glasbenimi zvrstmi (člani

skupine Pro musica viva, Siddharta, Big Foot Mama, Anja Bukovec itd.);• razgovorom z izdelovalci glasbil (Jože Prezelj – didžeridu, Marino Kranjac

– slovenska ljudska glasbila itd.);• razgovorom z raziskovalci glasbene zgodovine (Janez Jocif – razlaga oz.

opis srednjeveških glasbil in igra nanje, Lidija Podlesnik – opis in izvajanje srednjeveških plesov itd);

• izvajanjem ljudskih godcev in pevcev (Ljoba Jenče, Bogdana Herman itd.);• animacijami za boljšo predstavitev učne snovi; • itd.

ZGOŠČENKE | PESMARICE | DVD | PRIPRAVE


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2


poπta:rokus@

ro

kuus-

kkle

©220

005. Vse

pravicepri

daned

PO

P

AS


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


poπta:rokus@

ro

kuus-

kkle

©220

005. Vse

pravicepri

daned

PO

P

AS


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2

poπta:rokus@

ro

kuus-

kklett

tt.si

,www

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

ccom

©220

005. Vse

pravicepri

daned

PO

P

AS

2


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

007.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G

LA

SB

EN

O P

OP

OT

O

V A N J E SK

OZ

I

»A

S

2

DN070 Glasba 9 DVD ploscek.ind2 2 8/3/07 1:36:41 PM

oπta:rokus@

ro

kkuus-

kkl©©

20007

. Vsepravice

pr

d da n©200

0

OPP

OOTT

O

V


ljan

a; b

rezp

laËni telefo


fo@ro

kus.com

, ww

w.r

oku

s-kl

ett.

si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©

200

7. V

se

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2


πta:info@ro

kus.ccoomm

,,w000

7Vse

pravice

pridræ

da n07. VV

s

S


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

3


πta:rokus@

ro

kuss--

kleett

t©©

220006

. Vsepravice

dan

PO

AS


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2


πta:rokus@

ro

kuss--

kleett

t.ssi

,wwww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

nnaa.

comm

©©2200

06. Vse

pravice

dan

PO

AS

22


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


Poredni majMoniot d’Arras

(? + po 1239)

Izvirni naslov v stari francoπËini: Ce fut en mai (To je bilo v maju)

14

. n 14Glasba 7 pesmarica.indd 14

7/2/07 1:55:17 PM

Izvirni naslov v

14 7

Adagio

Mi jau, mi jau, mi

- --

- -

7

jau,

Mi jau, mi- - -

- -

- - - - -

13

jau, mi

jau,

movendo

cresc.

mi

- - - - - - -

- -

19 cresc.

mjau,

jau, mi

mjau,

jau,

rimettendosi

mi

mi

jau,-

- - -- - - - - - -

25 a tempo

mjau,

jau,

mi jau,

mi jau,

mi jau,

mi jau,

poch. rit.

mi

mi

jau. (Ah)

jau. (Ah)

-- - - -

--

- - -

Ma~ji duet – dvospev

Gioacchino Rossini

(1792-1868)(sopranski duet)

pesmarica 8.indd 77

7/20/06 8:24:27 AM7/20/06 8:24:27 AM

z

Glasba iz razli nih obdobij

Zaklju ek

Opombe

V samostojnem delovnem zvezku na strani 8 je navedenih pet naslovov glasbenih del in njihovih avtorjev – skladateljev. Poslušanje glasbenih del, izvajanje nalog od 1 do 3 in razgovor o poslušanem. Doslej smo spoznali že vrsto skladb in za vse lahko re emo, da so nastale v preteklosti. Zato je prav, da jih umestimo v zgodovinska glasbena obdobja in tako spoznamo razvojno pot glasbene umet-nosti. Veliko znanj o umetnosti in glasbi lahko poiš emo tudi v knjiž-nici ali na spletni strani www.exploratorium.edu/music/. Glasbeni as od za etkov do 18. stoletja in glasbeni razvoj predstavlja glas-

bena razpredelnica v samostojnem delovnem zvezku na strani 5.

Poslušajo pet glasbenih primerov, ki so navedeni v samostojnem delovnem zvezku na strani 8. Rešijo naloge od 1 do 3. Na strani 9 odgovorijo na vprašanje in se (v za to pripravljen prostor likovno izrazijo. Seznanijo se z glasbenim oddel-kom v knjižnici in s spletno stranjo na ra unalniku. Ogledajo si razpredelnico v samostojnem delovnem zvezku in si zapišejo glavna obdobja v zvezek.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 3. U ni sklop: GLASBA V STAREM VEKU (4 ure od 35) U na enota: GLASBA V DAVNINI (1. ura od 4) Cilji: U enci... - spoznajo domnevne za etke glasbe in primerjajo svoje znanje iz zgodovine z odkritji glasbene zgodovine, - vedo za najstarejše glasbene najdbe in improvizirajo krajše ritmi ne in melodi ne vsebine, - ob enostavni glasbi lastnih glasbil s petjem improvizirajo obredno pesem in se ob njej gibalno izrazijo.

Glasbeni pojmi: paleolitska piš al, rekonstruirano glasbilo, muzikolog. Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis.

U ne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega u enja, razgovor, pripovedovanje. U ne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

U na sredstva in pripomo ki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in neko 7 (str. 7 - 13).

Zaporedje dejavnosti U itelj U enci

Uvodni razgovor

O nastanku sveta v davnini je ve razlag. Eno je v svojem delu Tako je govoril Zaratustra z besedo in glasbo napisal skladatelj Richard Strauss. (Son ni vzhod. lovek uti božjo mo ). Pradavni lovek je najprej odkrival naravne zvoke in glasbila, ki so

Poslušajo skladbo Tako je go-voril Zaratustra in se ob njej likovno izrazijo.

m zvezku nin njihov

izvajanje n

vrsto skladb ato je prav, dko spoznamoetnosti in glaswww.explora

. stoletja in glaamostojnem de

Razred:M VEKU (4 ure INI (1. ura od 4)

asbe in primerjajonajdbe in improvizisbil s petjem impro

š al, rekonstruiranoodovina, zemljepis

nja, izvajanje (imitacedovanje.ska, individualna.

i: klavir, AV sredstva

U iteta v davnini je ve raztustra z besedo in glni vzhod. lovek uti b

k je najprej odkrival n

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 1. in 2. U ni sklop: Z GLASBO SKOZI AS (2 uri od 35) U na enota: GLASBA SKOZI GLASBENA OBDOBJA (1. in 2. ura od 2) Cilji: U enci ... - zapojejo in ovrednotijo ljudske pesmi in si ogledajo ter poslušajo nekaj znanih odlomkov iz umetne glasbe, - obnovijo nekatere pojme in glasbena znanja (glasbeni zapis, Gallus, vokalna glasba...), - poimenujejo in poznajo asovne vzporednice med zgodovino in glasbenimi obdobji od za etkov do klasicizma, - pregledajo, spoznajo in se znajo orientirati v u beniku za glasbeno vzgojo. Glasbeni pojmi: glasbena obdobja: stari vek, srednji vek, novi vek (renesansa, barok); muzikologi. Medpredmetne povezave: zgodovina, slovenš ina. U ne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega u enja, razgovor, pripovedovanje. U ne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

U na sredstva in pripomo ki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in neko 7 (str. 6). Dodatna literatura: knjige iz knjižnice, ki opisujejo glasbeni razvoj. Zaporedje dejavnosti U itelj U enci Uvodni

razgovor, petje

Petje

ljudskih pesmi

Dežela brez

glasbe

Brez

glasbe ni življenja

Glasba in skladatelji

v preteklosti

Pozdrav in postavitev u encev v diskusijsko – izvajalski krog. Zastavljanje vprašanj o doživetjih med po itnicami. Vpletanje dihalnih in upevalnih vaj v razgovor. Znano je, da je pesem najpomembnejša oblika glasbenega družen-ja, zato predstavim pesem Zvedel sem nekaj novega. Ob glasbe-nem zapisu lahko utrdimo veliko dosedanjega usvojenega znanja (notno rtovje, violinski klju , note, dinamika, artikulacija…).

Kaj bi se zgodilo s loveštvom in družbo, e ne bi bilo glasbe. Na svetu ni družbe, ki ne bi poznala glasbe. Pesnik Otto Höschle je napisal zanimivo zgodbo, kjer opisuje deželo, v kateri je prišel na oblast lovek, ki je sovražil glasbo, zato jo je prepovedal. Njegova diktatura je iz dežele pregnala vse glasbenike, pesem je utihnila, inštrumente pa so uni ili. V deželi je za ela vladati brezvoljnost, žalost in dolgo asje. Kljub temu ima zgodba sre en konec. Zgodba se kon a tako, da sam vladar za ne pogrešati glasbo, zato prekli e prepoved in spet pripelje glasbo v svojo deželo.

Doslej smo spoznali le majhen del glasbenega življenje doma, v sosednjih deželah in po svetu. Vsak narod na svetu ima svoje ljud-ske pesmi, ki segajo v preteklost. S tem, ko bomo glasbo odkrivali, se bomo s asoma lahko samostojno vklju evali med milijone ljubiteljev glasbene umetnosti.

Pripovedujejo o glasbi v po it-niškem asu in posnemajo upe-valne vaje. Zapojejo novo pesem in notnem zapisu, utrdijo dosedanja usvo-jena znanja, ter estetsko izvede-jo in vrednotijo pesem.

Sami si izmislijo konec zgodbe, kjer glasba zmaga.

Primerjajo svoj zaklju ek zgod-be z zaklju kom Otta Höschla. Gledajo video posnetke oz. po-slušajo znana dela iz preteklosti in posamezne prepoznajo. Ugo-tovijo, da imajo nekatere melodi-je v spominu svojih mobilnih te-lefonov in zapojejo ali zaigrajo z njimi.

Datum: U ni sklop: Z GLASBO SKU na enota: GLASBA SKOZCilji: U enci ... - zapojejo in ovrednotijo ljuds - obnovijo nekatere pojme in g - poimenujejo in poznajo asov - pregledajo, spoznajo in se zn

Glasbeni pojmi: glasbena obdMedpredmetne povezave: zgo

U ne metode: metoda poslušanj razgovor, pripoveU ne oblike: frontalna, skupinskU na sredstva in pripomo ki: kDodatna literatura: knjige iz knjiZaporedje dejavnosti

Uvodni razgovor,

petje

Petje ljudskih pesmi

Dežela brez

glasbe

Brez glasbe ni življenja

Glasba in skladatelji

v preteklosti

Pozdrav in postaviteZastavljanje vprašanjdihalnih in upevalnih vajZnano je, da je pesemja, zato predstavim penem zapisu lahko utrd(notno rtovje, violinski

Kaj bi se zgodilo s lovsvetu ni družbe, ki ne bnapisal zanimivo zgodboblast lovek, ki je sovrdiktatura je iz dežele prinštrumente pa so uni ižalost in dolgo asje. KljubZgodba se kon a tako, daprekli e prepoved in spet p

Doslej smo spoznali le masosednjih deželah in po svske pesmi, ki segajo v prese bomo s asoma lahkoljubiteljev glasbene umetno

Gre-

gorijanski koral

Vidimus Stellam, Principles

of Lust, Pace mihi

domine

Nevme

Legenda o gre-gorijan-

skem koralu

O e naš

(Pater noster)

Korali danes

Guido iz Arezza

Notne rte

Note

Gvidova roka

S asoma je v koralno petje psalmov za ela vdirati ljudska glasba, zato

je papež Gregor 1. Veliki (540 - 604) s svojimi menihi uredil in dolo il

približno 3000 napevov, ki so bili obvezni pri bogoslužju. Ravno tako je

dolo il vsakemu svetniku dolo en dan v letu in melodijo.

Poslušanje gregorijanskega korala Vidimus Stellam (Videli smo

zvezdo), Principles of Lust (Vodilo hrepenenja) in Pace mihi domine

(Gospod, podari nam mir). Pogovor o poslušanem.

Melodije so bile najprej zapisane z nevmami. To je srednjeveška notna

pisava sestavljena iz pik, rtic, lokov in kljukic. ez as je nevme za-

menjala koralna in menzuralna notacija, ki je nastala iz potrebe po

natan nejši dolo itvi notnega trajanja. V 17. stoletju je to notacijo

zamenjala današnja notacija.

Legenda pravi, da je knjiga z zbranimi korali bila z zlato verigo pripeta

za oltar Petrove cerkve v Rimu. Duhovniki, ki so iz vsega katoliškega

sveta prihajali v Rim, so se v pevski šoli, ki jo je ustanovil Gregor 1.

Veliki korale nau ili na pamet in jih širili po svetu. Ob vpadu barbarov

se je original knjige izgubil. Ohranili so se le prepisi knjige.

Gregorijansko petje v današnjih cerkvah živi še danes. Dolo ene korale

in molitve pojejo duhovniki in verniki pri bogoslužju. Ena najbolj znanih

molitev je Pater noster ali O e naš, ki jo molijo vsi kristjani po svetu in

je tako tudi prevedena iz latinš ine v skoraj vse jezike sveta.

Da bi petje koralov bilo im boljše, se danes usposabljajo pevci v

posebnih šolah. Gregorijanske korale sre amo tudi v sodobnih

glasbenih vokalnih in inštrumentalnih priredbah.

Na podro ju glasbenega šolstva in notne pisave je imel pomembno

vlogo v srednjem veku tudi Guido iz Arezza (rojen pred letom 1000,

umrl okoli leta 1050). On je postavil temelje notnega sistema in sodob-

ne današnje pisave. Dolo il je štiri notne rte razli nih barv, na za e-

tek rtovja pa je postavil klju , ki je ozna eval višino tona. Note so ime-

le obliko rnih kvadratkov, kar imenujemo kvadratna ali koralna

notacija. Pri u enju pevcev si je Guido pomagal s lenki na svoji roki (Gvidova

roka) in z zlogi iz Himne Svetega Janeza, ki je bil zaš itnik pevcev. V

tej himni se za ne vsak novi verz za en ton više od prejšnjega. Uporabil

je prve zloge besedila in tako dobil zaporedje: UT-RE-MI-FA-SOL-LA.

Poslušajo zvo ne primere treh

razli ic gregorijanskega korala

in razmislijo katera je po

njihovem mnenju najbližja

izvajanju v srednjem veku.

V samostojnem delovnem

zvezku na strani 30 in 31 si

ogledajo zapis iste pesmi

(Videli smo zvezdo) v

kvadratni in današnji notaciji.

Vejo, da se srednjeveški znaki

za zapis glasbe imenujejo

nevme. V samostojnem delovnem

zvezku na straneh 30 in 31 si

ogledajo slike. V Pesmarici na strani 6 si

ogledajo notni zapis z

latinskim besedilom, nato pa

zapojejo melodijo molitve v

slovenskem jeziku

(Pesmarica, stran 7). Poiš ejo sliko Gvida Areškega

v samostojnem delovnem

zvezku na strani 32. Ogledajo si srednjeveško no-

tacijo in jo primerjajo z nevma-

mi in z današnjo notacijo.

Utrdijo svoje znanje o solmiza-

ciji, ki so jo spoznali v nižjih

razredih svojega šolanja.

Poslušajo himno pevcev sve-

Založba Rokus Klett, d. o. o., © 2009. Vse pravice pridržane.

GLASBA danes in nekoč

Albinca Pesek

6Interaktivna pesmarica

Glasba 6 DVD 2009 ploscek 2.indd 10/1/09 10:27:09 AM

Klett,

GLGLs erakerak

Zaalloožžba Rokus

GG dddddada d d d ddadanes

InteInte

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Marinka VelikanjeGSM: 031/725 534E-pošta: [email protected]

Koroška in Zasavje

Marko HanušGSM: 041/426 627E-pošta: [email protected]

Prekmurje in Maribor

Slavica BelaGSM: 031/622 751E-pošta: [email protected]

Bela krajina in Dolenjska

Ksenija ŠimnovecGSM: 031/649 783E-pošta: [email protected]

Primorska

Miran DomajnkoGSM: 041/734 603E-pošta: [email protected]

ŠOLSKI ZASTOPNIKI ZALOŽBE ROKUS KLETT

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 513 46 00

Telefaks: 01 513 46 99

Brezplačni telefon: 080 19 90

www.rokus-klett.si

www.devetletka.net

www.praktik.org

www.knjigarna.com

znanje nas dela

velike

Naročila in informacije

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22Telefaks: 01 513 46 79E-pošta: [email protected]

Prodaja

vodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 [email protected]

podpora kupcem Anja Potočnik, tel.: 01 513 46 [email protected]

Skladišče

vodja skladiščaTomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 [email protected]

Uredništvo

Telefon: 01 513 46 94Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji

Telefon: 01 513 46 53Telefaks: 01 513 46 99

DN100117

Založba Rokus Klett

je članica Evropskega združenja

šolskih založnikov (EEPG).

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

telefon: 01 513 46 00

telefaks: 01 513 46 99

e-pošta: [email protected]

www.rokus-klett.si

Z nakupom delovnih zvezkov in samostojnih delovnih

zvezkov Založbe Rokus Klett prispevate sredstva za

razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami.

S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali

težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

Documents

Rokusova glasba