GLASBA V VRTCU - Primeri didaktičnih enot

1

GLASBA V VRTCU Primeri didaktičnih enot

Olga Denac

2

Strokovni pregled: dr. Bogdana Borota

3

1 NAPOTKI ZA IZVAJANJE DIDAKTIČNIH ENOT ............................................................... 4

2 IZVAJANJE GLASBE (PETJE PESMI IN IGRANJE NA GLASBILA) ................................. 5

2.1 Seznanitev z novo pesmijo................................................................................................................... 6

2.2 Utrjevanje pesmi .................................................................................................................................. 9

2.3 Ritmično izrekanje besedil ...................................................................................................................11

2.4 Igranje na lastna glasbila, Orffova glasbila in instrumentalno ustvarjanje ...........................................14

2.5 Igranje na zvočila, ki so okoli nas in igranje na glasbila, ki jih sami naredimo ......................................16

2.6 Igranje na Orffova glasbila in seznanjanje z glasbilom ksilofon ...........................................................20

2.7 Seznanitev z glasbili poklicnih glasbenikov - violina ............................................................................22

2.8 Poustvarjalno spremljanje pesmi ........................................................................................................24

3 USTVARJANJE GLASBE ....................................................................................................... 27

3.1 Ustvarjalno spremljanje pesmi ............................................................................................................28

3.2 Vokalno ustvarjanje – izmišljanje melodije na besedilo izštevanke .....................................................31

3.3 Instrumentalno ustvarjanje.................................................................................................................34

3.4 Izmišljamo si zvočne uganke, zvočne zgodbe in pravljice ljudska Trije metulji....................................37

4 POSLUŠANJE GLASBE ......................................................................................................... 40

4.1 Poslušanje različnih zvrsti glasbe ........................................................................................................41

4.2 Poslušanje in ustvarjanje zvokov iz okolja in narave ..........................................................................44

4.3 Ob glasbi plešemo in korakamo ..........................................................................................................47

4.4 Glasba nam pripoveduje .....................................................................................................................49

4.5 Poslušanje glasbene pravljice ..............................................................................................................52

5 RAZVOJ GLASBENIH SPOSOBNOSTI, SPRETNOSTI IN ZNANJ ................................. 56

5.1 Glasbeno didaktične igre za ugotavljanje smeri zvoka ........................................................................57

5.2 Glasbeno didaktične igre za razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha, .......................................60

pevskih spretnosti in prepoznavanja barve zvoka......................................................................................60

5.3 Glasbeno didaktične igre za razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha ........................................63

4

1 NAPOTKI ZA IZVAJANJE DIDAKTIČNIH ENOT Globalne cilje in cilje Kurikula ter primere dejavnosti, ki so zapisani v Kurikulumu za vrtce (1999) uresničujemo preko različnih glasbenih dejavnosti: izvajanje glasbe (petje, igranje glasbil), ustvarjanje (ustvarjanje v glasbi in ustvarjanje ob glasbi), poslušanje, razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja (glasbeno didaktične igre). Globalni cilji in primeri dejavnosti Kurikula pomenijo izhodišče za oblikovanje konkretnejših glasbenih ciljev, ki so navedeni v posameznih didaktičnih enotah. Pri oblikovanju didaktičnih enot smo izhajali iz učno-ciljnega in procesno-razvojnega modela načrtovanja, kar pomeni, da so nam cilji predstavljali izhodišče za načrtovanje vsebin, metod, oblik in sredstev dela. Didaktične enote lahko izvajamo enkrat tedensko v okviru »glasbenega dneva«, ki naj vključuje usmerjene in spontane dejavnosti (aktivnosti po želji otrok). Spontane glasbene dejavnosti se ciljno in vsebinsko dopolnjujejo z usmerjenimi dejavnostmi in jih lahko izvajamo tudi druge dneve v tednu. Usmerjene dejavnosti združujejo več različnih glasbenih dejavnosti (petje, igranje, poslušanje …), čeprav smo v posamezni didaktični enoti posvetili več pozornosti samo eni glasbeni dejavnosti. V primerih, ko so posamezni metodični koraki v didaktičnih enotah prezahtevni za določeno starost otrok, jih lahko izpustimo ali priredimo. Metodične korake v daljših didaktičnih enotah lahko izvajamo v dveh ali več »glasbenih dnevih«. Ne želimo, da bi bili zapisani primeri didaktičnih enot uporabljeni »model«, ki mu je potrebno slediti. Pomenijo zbirko dobrih primerov iz prakse, utemeljenih v teoretičnih izhodiščih načrtovanja glasbene vzgoje. Razumeti jih moramo kot možnosti in predloge, ki po didaktičnih kriterijih ustrezajo sistematično zastavljeni glasbeni vzgoji v vrtcu in 1. razredu osnovne šole. Vključujemo jih lahko v različne tematske celote v integraciji z drugimi področji dejavnosti.

5

2 IZVAJANJE GLASBE (petje pesmi in igranje na glasbila) Petje pesmi Didaktične enote: • seznanjanje z novo pesmijo, • utrjevanje pesmi, • ritmično izrekanje besedil.

Povezava s kurikulumom Globalni cilji in cilji kurikuluma: • razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, • spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, • spodbujanje doživljanja, izražanja in veselja do lepote, • uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, gibom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti kurikuluma: Otrok: • poje otroške ljudske in umetne pesmi v obsegu svojega glasu, • ritmično izreka ljudske in umetne otroške izštevanke in šaljivke, • ritmično izreko in petje spremlja z različnimi glasbili ali z gibanjem, • doživljanje ene umetniške zvrsti izrazi v drugi, • sreča se z ljudsko umetnostjo in obrtjo, • nastopa pred publiko in kamero.

6

2.1 Seznanitev z novo pesmijo

Usmerjene dejavnosti

Tema: Petje pesmi Enota: Seznanitev z novo pesmijo André Grétry: Osel in kukavica Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - spodbujanje doživljanja, izražanja in veselja do lepote. Primeri dejavnosti kurikuluma: otrok poje otroške pesmi v obsegu svojega glasu, doživljanje ene umetniške zvrsti izrazi v drugi. Cilji: Otrok - prepozna žival po barvi glasu, - izraža veselje do učenja nove pesmi, - doživi pesem, - delno osvoji pesem, - ustvarjalno spremlja peto pesem, - ustvarjalno gibalno uprizori vsebino pesmi. Metode: poslušanja, pripevanja, ustvarjalnega spremljanja, improvizacije, razgovora. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Sredstva: knjige o živalih, ilustracije osla in kukavice, palčke, kraguljčki, zgoščenka. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci

1. Poslušanje glasov različnih živali 2. Poslušanje pesmi André Grétry: Osel in kukavica 3. Utrjevanje znanj o kukavici in osličku 4. Poslušanje pesmi Osel in kukavica

Vzgojitelj pripravi otrokom zvočne posnetke glasov različnih živali. Vzgojitelj otrokom zapoje novo pesem (intonacija!). Vzgojitelj spodbudi otroke k razgovoru o osličku in kukavici. Vzgojitelj otrokom ponovno zapoje novo pesem

Otroci prisluhnejo glasu posamezne živali in ugotavljajo, katera žival se oglaša. Otroci pozorno prisluhnejo. Otroci sodelujejo v razgovoru. Otroci pozorno prisluhnejo.

7

5. Razgovor o vsebini pesmi 6. Poslušanje pesmi 7. Pripevanje pesmi 8. Pripevanje pesmi in spremljanje na glasbila 9. Gibalno ponazarjanje oslička in kukavice ob petju pesmi 10. Poslušanje posnete pesmi in petje ob posnetku

(intonacija!). Vzgojitelj vpraša otroke, kam se je odpravil osliček, koga je srečal, s kom se je igral … Vzgojitelj ponovno zapoje pesem (intonacija!). Vzgojitelj povabi otroke k pripevanju. Vzgojitelj razdeli otroke v dve skupini, ena skupina otrok poje, druga skupina pa ustvarjalno spremlja peto pesem s palčkami in kraguljčki. Vzgojitelj je s skupino, ki poje. Ko pesem zapojejo, skupini menja. Vzgojitelj izbere deklico, ki predstavlja kukavico, in dečka, ki predstavlja oslička. Deček in deklica, ob petju ostalih otrok, gibalno in zvočno (kukavica se oglaša »ku, ku«, osliček se oglaša »i-a«) uprizarjata vsebino pesmi. Vzgojitelj otrokom predvaja posnetek pesmi Osel in kukavica. Nato otroke spodbudi, da zapojejo ob posnetku pesmi.

Otroci sodelujejo v razgovoru. Otroci pozorno prisluhnejo. Otroci pripevajo. Otroci se razdelijo v dve skupini, eni pojejo, drugi ustvarjalno spremljajo peto pesem. Nato zamenjajo dejavnost. Dva otroka gibalno in zvočno uprizorita vsebino pesmi, ostali otroci pojejo. Otroci pozorno prisluhnejo predvajanemu posnetku nato pa ob posnetku zapojejo.

Spontane dejavnosti (aktivnosti po želji otrok)

Glasbeni kotički: Poslušanje pesmi Osel in kukavica in likovno izražanje vsebine pesmi Cilj: otrok ob poslušanju pesmi likovno izraža doživetja, predstave oziroma vsebino pesmi. Poslušanje dveh skladb, ki se vsebinsko navezujeta na pesem, ki so se jo otroci učili: Saint Saens: Živalski karneval – Oslički, Kukavica Cilj: otrok z veseljem prisluhne skladbam.

8

9

2.2 Utrjevanje pesmi Usmerjene dejavnosti

Tema: Petje pesmi Enota: Utrjevanje pesmi Lenčka Kupper: Osa Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, - spodbujanje doživljanja, izražanja in veselja do lepote. Primeri dejavnosti kurikuluma: otrok poje otroške pesmi v obsegu svojega glasu. Cilji: Otrok - loči med glasnimi, srednje glasnimi in tihimi zvoki ter nanje gibalno reagira, - ustvarja glasno, srednje glasno in tiho glasbo, - prepozna pesem po melodiji, - z veseljem zapoje pesem, - zapoje pesem z upoštevanjem dinamike, - ustvarjalno spremlja peto pesem z upoštevanjem dinamike, - pozorno prisluhne posnetku, - ovrednoti petje in igranje na glasbila. Metode: poslušanja, razlikovanja, petja z vzgojiteljem, ustvarjalnega spremljanja. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Sredstva: Orffova glasbila, kasetofon. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci

1. Utrjevanje spoznanj o osi, čebeli, čmrlju 2. Glasbeno-didaktična igra Ose, čebele in čmrlji

Vzgojitelj z otroki vodi razgovor o bistvenih značilnostih ose, čebele in čmrlja. Vzgojitelj razdeli otroke v skupino čmrljev, os in čebel. Ko zaigra na triangel glasno, priletijo na travnik čmrlji, ko zaigra srednje glasno, priletijo ose, ko zaigra tiho, priletijo čebele1.

Otroci sodelujejo v razgovoru, primerjajo in pojasnjujejo razlike med oso, čebelo in čmrljem. Otroci pozorno prisluhnejo glasnosti igranja in gibalno ponazarjajo let žuželk. Izberejo si ustrezna glasbila in ustvarjajo glasno, srednje glasno in tiho glasbo.

1 Za tri do štiri leta stare otroke obravnavamo samo dinamično razliko glasno – tiho.

10

3. Glasbena uganka – pesem Lenčka Kupper: Osa 4. Prepevanje že znane pesmi 5. Poslušanje in petje pesmi z upoštevanjem dinamike 6. Spremljanje pesmi na glasbila z upoštevanjem dinamike 7. Snemanje petja in igranja na glasbila 8. Poslušanje posnetka

Nato omogoči otrokom, da si izberejo Orffova glasbila na katera bodo ustvarjali glasno, srednje glasno in tiho glasbo, odvisno od tega ali predstavljajo čmrlje, ose ali čebele. Vzgojitelj zapoje otrokom na nevtralni zlog znano pesem Osa. Vzgojitelj z otroki zapoje pesem. Vzgojitelj otrokom zapoje pesem z upoštevanjem dinamike (repeticijo zapoje tiho) in vpraša otroke ali so slišali kakšno spremembo v petju. Nato spodbudi otroke, da pesem skupaj zapojejo. Vzgojitelj otroke spodbudi, da bi pesem spremljali na glasbila tako, da bi upoštevali različno glasnost tudi pri igranju. Z otroki se pogovori, kateri del pesmi bodo spremljali glasneje in kateri del tiho. Otroke razdeli v dve skupini. Vzgojitelj zvočno posname petje in igranje otrok. Vzgojitelj spodbudi otroke naj pozorno prisluhnejo posnetku in ugotovijo, če so pri petju in igranju upoštevali dinamiko.

Otroci ugotovijo katero pesem je zapel vzgojitelj. Otroci zapojejo pesem. Otroci ugotovijo, da je bila ponovitev drugega dela pesmi zapeta tišje in nato skupaj zapojejo pesem tako, da upoštevajo glasnost petja. Ena skupina otrok poje pesem, druga skupina pa jih ustvarjalno spremlja na glasbila. Vsi skupaj so pozorni na glasno in tiho petje ter igranje. Otroci zapojejo, in spremljajo peto pesem z upoštevanjem dinamike. Otroci pozorno prisluhnejo in ovrednotijo petje in igranje na glasbila.


11

Glasbeni kotički: Igranje na instrumente – ustvarjanje zvočnih slik na temo »žuželke« Cilj: otrok z veseljem ustvarja zvočne slike. Poslušanje in petje otroških pesmi, v različni glasnosti, posnetih na zgoščenki Cilji: otrok slušno zaznava razlike v glasnosti, ki nam jih ponuja CD predvajalnik, razvija si spretnost pri rokovanju s CD predvajalnikom, spoznava slabosti glasnega petja in poslušanja glasbe.

2.3 Ritmično izrekanje besedil Usmerjene dejavnosti

Tema: Ritmično izrekanje besedil Enota: Ritmično izrekanje besedila: ljudska izštevanka Ani bani, ani bani Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, gibom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti: ritmično izreka ljudske in umetne otroške izštevanke, ritmično izreko ter petje spremlja z različnimi glasbili ali z gibanjem, sreča se z ljudsko umetnostjo. Cilji: Otrok - se veseli izrekanja izštevanke in iger, - ritmično izreka besedilo izštevanke, - ustvarjalno spremlja besedilo izštevanke, - besedilo izštevanke spremlja na osnovi ritma besedila, - si razvija ritmični posluh. Metode: ustvarjalnega spremljanja, poustvarjalnega spremljanja, igre. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Sredstva: palčke, boben, tamburin, lastna glasbila. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci

12

1. Gibalna igra Kdo lovi? 2. Ponovitev že znanega besedila 3. Ustvarjalno spremljanje z lastnimi glasbili 4. Poustvarjalno spremljanje izštevanke z lastnimi glasbili 5. Poustvarjalno spremljanje izštevanke z glasbili

Vzgojitelj spodbudi otroke, da z izštevanko Ani bani, ani bani določijo otroka, ki bo lovil. Vzgojitelj povabi otroke, da skupaj ponovijo izštevanko Ani bani, ani bani. Vzgojitelj povabi otroke, da izštevanko ustvarjalno spremljajo s ploskanjem. Vzgojitelj spremlja izštevanko na osnovi ritma besedila. Vzgojitelj spodbudi otroke, da poustvarjalno spremljajo izštevanko na bobne, palčke in tamburin.

Otroci z izštevanko izberejo otroka, ki lovi ostale otroke. Otroci enakomerno izrekajo že znano besedilo Otroci ustvarjalno spremljajo izštevanko s ploskanjem. Otroci prisluhnejo vzgojitelju in tudi sami spremljajo izštevanko na osnovi ritma besedila. Otroci spremljajo ritmično izreko izštevanke z glasbili.

Spontane dejavnosti (aktivnosti po želji otrok) Glasbeni kotiček: Spremljanje izštevank z ritmičnimi glasbili Cilj: otrok ustvarjalno in na osnovi ritma besedila spremlja že znane izštevanke. Glasbeno didaktična igra Zapoj izštevanko: Otroci z vzgojiteljem sedijo v krogu in si podajajo izmišljeno izštevanko (lahko je izbrana igrača) tako, da si vsak izmisli melodijo na del besedila izštevanke Ani bani, ani bani. Ko en otrok preneha peti, mora sosed izmišljarijo nadaljevati. Ko se besedilo izštevanke izteče, začnemo znova. Cilji: otrok nadaljuje izmišljeno melodijo na znano besedilo, razvija si zaupanje v lastne sposobnosti.

13

Ljudska izštevanka: Ani bani, ani bani A - ni ba – ni, a – ni ba – ni, zdaj za i – gro vsi smo zbra – ni, e – ne be – ne, e – ne be-ne, brž iz kro – ga ste – ci Ce – ne, e – ci baš, e – ci biš, ti si za – dnji, ti lo – viš! Igranje na glasbila Didaktične enote: • igranje na lastna glasbila, • igranje na zvočila, ki so okoli nas, • igranje na glasbila, ki jih sami naredimo, • igranje na Orffova glasbila, • seznanjanje z glasbili poklicnih glasbenikov (harmonika, klavir, violina, kitara itd.), • poustvarjalno spremljanje izštevank in pesmic. Povezava s kurikulumom Globalni cilji in cilji kurikuluma: • razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, • spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, • uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, gibom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti kurikuluma: • otrok ritmično izreko ter petje spremlja z različnimi glasbili ali gibanjem, • izvaja ritmične, melodične in ritmično-melodične vzorce s ploskanjem, topotanjem in igranjem na mala ritmična in melodična glasbila, • išče in izdeluje enostavna zvočila in glasbila ter igra nanje, • preizkuša zvočne značilnosti glasu in glasbil, • nastopa pred publiko in kamero.

14

2.4 Igranje na lastna glasbila, Orffova glasbila in instrumentalno ustvarjanje Usmerjene dejavnosti

Tema: Igranje na glasbila Enota: Igranje na lastna glasbila in Orffova glasbila, instrumentalno ustvarjanje Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, gibom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti: preizkuša zvočne značilnosti glasu in glasbil, izvaja ritmične vzorce s ploskanjem, topotanjem in tleskanjem, nastopa pred publiko in kamero. Cilji: Otrok - z veseljem sodeluje pri igri na lastna in Orffova glasbila, - po barvi zvoka prepozna vremenski pojav, - utrjuje spoznanja o lastnih glasbilih, - vremenski pojav zvočno ilustrira z lastnimi glasbili, - izbere ustrezno glasbilo za zvočno slikanje vremenskega pojava, - ustvarja zvočne slike, - doživlja in opazuje igranje drugih otrok v skupini. Metode: ustvarjanja, poslušanja, pogovora, razlage, demonstracije. Oblike: skupna, skupinska Sredstva: slike vremenskih pojavov, radio, zgoščenka, knjige. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci

1. Razgovor o vremenskih pojavih 2. Prepoznavanje vremenskih pojavov po barvi zvoka 3. Razgovor o lastnih glasbilih

Vodi razgovor o vremenu, ki so ga opazovali več dni. Otrokom predvaja zvočne posnetke različnih vremenskih pojavov in jih spodbuja, da jih prepoznajo. Vodi razgovor o lastnih glasbilih: kakšne zvoke oziroma kako lahko igramo

Sodelujejo v razgovoru. Poslušajo in prepoznavajo posnetke različnih vremenskih pojavov. Sodelujejo v razgovoru.

15

4. Posnemanje zvokov naravnih pojavov z lastnimi glasbili 5. Prepoznavanje zvočnih slik z grafičnimi zapisi (veter, strela, dež, toča, sonce, snežinke) 6. Ustvarjanje zvočnih slik z lastnimi glasbili 7. Ustvarjanje zvočnih slik z Orffovimi glasbili 8. Predstavitev skladb po grafičnem zapisu otrokom iz sosednje igralnice

z rokami, nogami in govorili. Spodbuja otroke, da poskušajo posnemati zvoke naravnih pojavov z lastnimi glasbili (veter, strela, dež, toča, sonce, snežinke). Otroke razdeli v štiri skupine in jim izroči slike, na katerih so prikazani različni vremenski pojavi. Z lastnimi glasbili ustvarja zvočne slike vremenskih pojavov in spodbudi otroke, da zvočno prepoznajo določen vremenski pojav in pokažejo ustrezno sliko. Otrokom v skupinah razloži, da bodo ustvarjali zvočne slike tako, da bodo najprej sestavili slike o vremenu v neko zaporedje in ga nato tudi zvočno predstavili. Otrokom ponudi Orffova glasbila in jih spodbudi k ustrezni izbiri ter ustvarjanju zvočnih slik vremenskih pojavov. Spodbuja otroke pri predstavitvi skladb po grafičnem zapisu.

Posnemajo zvoke naravnih pojavov z lastnimi glasbili (rokami - ploskanje, trkanje, tleskanje, drsenje, udarjanje; nogami - topotanje, drsenje; govorili - tleskanje z jezikom, pokanje z ustnicami, brbranje, pihanje, sikanje). Pozorno poslušajo in dvignejo ustrezno sliko vremenskega pojava, ki ga je zaigral vzgojitelj. Ustvarjajo zvočne slike vremenskih pojavov v zaporedju grafičnih zapisov. Otroci preizkušajo zvočne značilnosti glasbil ter izberejo ustrezna glasbila za ustvarjanje zvočnih slik določenih vremenskih pojavov. Predstavijo zvočne slike otrokom iz sosednje igralnice.


16

Glasbeni kotički: Poslušajo zvoke vremenskih pojavov ter jih likovno ilustrirajo Cilj: otrok zvočno prepoznava različne vremenske pojave ter jih likovno ilustrira. Poslušanje glasbenih del, ki zvočno ponazarjajo vremenske pojave Beethoven: VI. simfonija (odlomek - neurje in vihar), Rossini: Wilhelm Tell (odlomek - grmenje), Debussy: Snežinke plešejo, Šegula: Pesem deževnih kapljic. Cilji: otrok doživlja glasbena dela, v glasbenih delih prepoznava posamezne vremenske pojave. 2.5 Igranje na zvočila, ki so okoli nas in igranje na glasbila, ki jih sami naredimo Usmerjene dejavnosti

Tema: Igranje na glasbila Enota: Igranje na zvočila, ki so okoli nas, igranje na glasbila, ki jih sami naredimo Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, gibom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti kurikuluma: preizkuša zvočne značilnosti glasbil, izdeluje enostavna zvočila in glasbila ter igra nanje, ritmično izreko ter petje spremlja z različnimi glasbili. Cilji: Otrok - z veseljem sodeluje pri glasbenih dejavnostih, - poišče in preizkuša različna zvočila, ki se nahajajo v igralnici, - prepoznava zvočila glede na barvo zvoka, - preizkuša zvočne razlike različnih snovi, materialov in predmetov, - pri izdelavi ropotulje si razvija drobne mišice prstov, - preizkuša zvočne značilnosti glasbila, - prepoznava in razlikuje zvoke ropotulj z različnimi vsebinami, - ustvari instrumentalno skladbo, - kaže občudovanje oziroma strpnost do dosežkov nekoga drugega, ki ustvarja, - ob primernem vrednotenju instrumentalnih skladb si razvija samozavest in oblikuje pozitiven odnos do ustvarjanja, - ustvarjalno spremlja pesem z ropotuljo, ki jo je izdelal.

17

Metode: poslušanja, petja z vzgojiteljem, ustvarjalnega spremljanja, razgovora, demonstracije. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Sredstva: material za izdelavo glasbil (različne posodice, jogurtovi lončki, baloni, riž, fižol, kamenje,…), lepilni trak, vodene barvice, čopiči, časopisni papir. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci

1. Iskanje zvočil, ki so okoli nas in igranje na zvočila 2. Prepoznavanje zvočil glede na njihov zvok in poimenovanje predmetov 3. Razgovor o različnih snoveh 4. Utrjevanje že znane pesmi Albinca Pesek Ropotulja 5. Izdelava ropotulj 6. Preizkušanje zvočnih značilnosti ropotulj, ustvarjanje instrumentalnih skladb 7. Ustvarjalno spremljanje pesmi na ropotulje

Vzgojitelj spodbudi otroke, da v igralnici sami poiščejo in preizkušajo različne predmete, snovi, s katerimi bi lahko ustvarjali zvoke, ropote, šume. Vzgojitelj udarja po različnih predmetih (steklo, les, kovina) in ustvarja različne zvoke. Vzgojitelj pripravi različne snovi (riž, fižol, kamenčki, pesek …), balone, lončke ter vodi razgovor z otroki o snoveh in materialu, ki ga je pripravil. Vzgojitelj spodbudi otroke, da ponovijo že osvojeno pesem Ropotulja. Z otroki se pogovori, kako bi lahko izdelali ropotuljo, ter jih spodbudi, da si vsak otrok izdela ropotuljo. Vsakega otroka spodbudi, da najprej preizkuša zvočne značilnosti glasbila, nato pa zaigra oziroma si izmisli instrumentalno skladbo. Instrumentalno skladbo skupaj z otroki ovrednoti. Vzgojitelj spodbudi otroke, da skupaj zapojejo in ustvarjalno spremljajo

Otroci iščejo različna zvočila, ki se nahajajo v igralnici in jih preizkušajo. Otroci z zaprtimi očmi ugotavljajo oziroma prepoznavajo zvoke predmetov in predmete poimenujejo. Sodelujejo v razgovoru in ugotavljajo zvočne razlike med snovmi, ki jih dajejo v različne lončke ali balone (zakaj je zvok glasnejši ali tišji). Pesem ponovijo. Sodelujejo v razgovoru in izdelajo ropotuljo. Vsak otrok preizkuša glasbilo, nato pa zaigra instrumentalno skladbo. Ostali otroci mu pozorno prisluhnejo, zaploskajo in sodelujejo v razgovoru z vzgojiteljem. Petje pesmi ustvarjalno spremljajo na ropotulje.

18

pesem Ropotulja.


Glasbeni kotički: Raziskovanje sveta zvokov v naravi in igranje na zvočila, ki se nahajajo v okolici vrtca, na travniku, gozdu Cilj: otrok v naravi raziskuje svet zvokov in preizkuša zvočne značilnosti materialov, sredstev ozirom zvočil. Poslušanje otroških pesmi ter spremljanje le-teh na glasbila, ki so jih otroci sami naredili Cilj: otrok ustvarjalno spremlja znane pesmi z improviziranimi glasbili.

19

20

2.6 Igranje na Orffova glasbila in seznanjanje z glasbilom ksilofon Usmerjene dejavnosti

Tema: Igranje na glasbila Enota: Igranje na Orffova glasbila, seznanjanje z glasbilom ksilofon Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, gibom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti: preizkuša zvočne značilnosti glasbil, izvaja ritmične vzorce z igranjem na Orffova glasbila, nastopa pred publiko in kamero. Cilji: Otrok - z veseljem sodeluje pri igranju na glasbila, - utrjuje spoznanja o Orffovih glasbilih, ki jih pozna, - utrjuje tehniko igranja na znana glasbila, - prepozna glasbila po barvi zvoka, - spozna glasbilo ksilofon in njegove zvočne značilnosti, - preizkuša in raziskuje zvočne značilnosti ksilofona, - ustvari instrumentalno skladbo in jo poimenuje, - kaže občudovanje oziroma strpnost do dosežkov nekoga drugega, ki ustvarja. Metode: ustvarjanja, poslušanja, razgovora, demonstracije. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Sredstva: Orffova glasbila. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci

1. Razgovor o Orffovih glasbilih 2. Utrjevanje tehnike igranja na glasbila

Vzgojitelj utrjuje spoznanja o glasbilih, ki so jih otroci imeli v glasbenem kotičku (glasbila so otrokom že poznana). Vzgojitelj skupaj z otroki demonstrira pravilno igranje na Orffova glasbila, ki jih otroci že poznajo.

Otroci sodelujejo v razgovoru in glasbila poimenujejo. Pozorno opazujejo in tudi sami poskušajo tako igrati.

21

4. Prepoznavanje glasbil po barvi zvoka 5. Poslušanje skladbe in zvočna predstavitev glasbila ksilofon 6. Preizkušanje zvočnih značilnosti glasbila 7. Ustvarjanje skladb

Vzgojitelj za kuliso igra na različna Orffova glasbila (triangel, palčke, frulica, boben¸ činele) in spodbudi otroke, da jih prepoznajo po barvi zvoka. Spodbudi otroke, da pozorno prisluhnejo skladbi, ki jo bo zaigral na ksilofon. Nato predstavi sestavne dele glasbila (lesene ploščice različnih dolžin, zvočno telo, tolkala), material, iz katerega je glasbilo izdelano, zvočne značilnosti glasbila (na glasbilo lahko igramo tone različne višine in jakosti, tone v hitrem in počasnem tempu) in tehniko igranja na glasbilo. Vzgojitelj spodbudi otroke, da preizkušajo zvočne značilnosti ksilofona. Vzgojitelj spodbudi otroke, da si izberejo Orffova glasbila, na katera bodo ustvarjali instrumentalne skladbe in jih tudi poimenovali (naslov skladbe). Otroke spodbudi, da pozorno prisluhnejo ustvarjalnim domislicam svojih prijateljev.

Prisluhnejo vzgojitelju in prepoznajo glasbilo po barvi zvoka. Otroci pozorno prisluhnejo in doživijo barvo zvoka glasbila. Sodelujejo v razgovoru pri predstavitvi glasbila. Otroci preizkušajo zvočne značilnosti glasbila. Otrok si izbere glasbilo na katerega zaigra skladbo. Zaigrano skladbo poimenuje. Pozorno prisluhne igri svojih prijateljev in jih nagradi s ploskanjem.


Glasbeni kotički: Ogledovanje knjig z Orffovimi glasbili Cilj: otrok prepoznava glasbila in jih poimenuje. Igranje na Orffova glasbila Cilji: otrok sproščeno igra na glasbila.

22

2.7 Seznanitev z glasbili poklicnih glasbenikov - violina Usmerjene dejavnosti

Tema: Igranje na glasbila Enota: Seznanitev z glasbili poklicnih glasbenikov - violina Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti: otrok preizkuša zvočne značilnosti glasbil. Cilji: Otrok - se prepušča barvi zvoka glasbila, - prepozna in poimenuje glasbilo, - seznani se s sestavnimi deli glasbila in tehniko igranja, - prepozna zvočne značilnosti glasbila - višino, dinamiko, tempo, - doživeto poje pesmi ob spremljavi violine, - primerno ravna z glasbilom in oblikuje pozitiven odnos do glasbila, - preizkuša zvočne značilnosti glasbila, - pozorno prisluhne skladbi in prepoznava glasbila. Metode: poslušanja, petja ob spremljavi, igre, razgovora. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Sredstva: violina, CD predvajalnik, zgoščenka. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci

1. Violina se predstavi 2. Uganka (violina) 3. Razgovor o violini

Vzgojitelj ali povabljena oseba, ki igra na violino zaigra skladbo, npr. Peter Iljič Čajkovski: Napolitanska pesem. Zastavi uganko: »Struna in lok - zasliši se prijetni zvok. Kdo sem jaz?« Vzgojitelj predstavi violino (oblika violine, material,

Otroci poslušajo. Otroci sodelujejo v razgovoru, rešijo uganko. Otroci poslušajo in sprašujejo.

23

4. Igranje znane otroške pesmi in petje ob spremljavi 5. Predstavitev zvočnih značilnosti glasbila 6. Glasbeno-didaktična igra Zvočna tombola 7. Igranje na violino 8. Poslušanje skladbe: Ludvig van Beethoven: Violinski koncert v D-duru (3. stavek: Rondo)

zvočno telo, strune, ključi za napenjanje strun), tehniko igranja (kako igramo na glasbilo - z lokom ali pizzikato), lok (kobilica, žima …) idr. Zaigra otrokom znano pesem in povabi otroke, da pesem zapojejo ob spremljavi violine. Vzgojitelj na violino zaigra določen melodični motiv na različne načine: v visoki in nizki legi, hitro in počasi, glasno in tiho, vezano in sekano. Vzgojitelj otrokom razdeli kartončke z narisanimi motivi iz pesmic (žogica, barčica, kuža, metuljček, sonček). On sam ali povabljena oseba zaigra melodije pesmic. Vzgojitelj ponudi otrokom violino, da poskusijo nanjo zaigrati. Vzgojitelj spodbudi otroke, da pozorno prisluhnejo glasbenemu delu. Po poslušanju vodi razgovor o glasbilih, ki so ji v skladbi prepoznali.

Otroci zbrano prisluhnejo pesmi in jo nato zapojejo. Pozorno poslušajo in ugotavljajo, kdaj je bil melodični motiv zaigran v visoki in kdaj v nizki legi, kdaj hitro, počasi, glasno in tiho ter vezano in sekano. Otroci prepoznajo pesem po melodiji in dvigujejo kartončke z narisanimi motivi iz pesmic ter pesmice tudi zapojejo. . Otroci preizkušajo zvočne značilnosti instrumenta. Otroci pozorno prisluhnejo in poimenujejo glasbila, ki so jih v skladbi prepoznali.


Glasbeni kotički: Likovno ustvarjanje ob poslušanju glasbenega dela Ludwig van Beethoven: Violinski koncert v D-duru Cilj: otrok z veseljem posluša glasbeno delo in likovno ustvarja. Izdelovanje violin ob pomoči vzgojitelja Cilj: otrok z veseljem izdeluje glasbilo, razvija si ročne spretnosti.

24

2.8 Poustvarjalno spremljanje pesmi Usmerjene dejavnosti

Tema: Igranje na instrumente Enota: Poustvarjalno spremljanje pesmi Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje u umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti: ritmično izreko ter petje spremlja z različnimi glasbili ali gibanjem, izvaja ritmične in ritmično melodične vzorce s ploskanjem in igranjem na mala ritmična glasbila. Cilji: Otrok - izraža veselje pri petju in igranju na glasbila, - si razvija občutek za ritem, - loči med hitrim in počasnim izvajanjem istega ritma ter se gibalno odziva, - reproducira hitre in počasne ritme, - prepozna pesem po melodiji, - že znano pesem spremlja na osnovi ritma. Metode: razlikovanja, reproduciranja, petja z vzgojiteljem, poustvarjalnega spremljanja, poslušanja, razgovora. Oblike: skupna, skupinska. Sredstva: ritmična glasbila, lastni instrumenti. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci

1. Glasbeno didaktična igra: Žalostni in veseli petelinčki

Vzgojitelj razdeli otroke v dve skupini, skupino žalostnih in veselih petelinčkov. Na boben izmenično igra ritmične motive v počasnem in hitrem tempu. Izbira med posameznimi takti oziroma ritmičnimi motivi iz pesmice Janeza Bitenca - Trije petelinčki (glej prilogo). Ko igra motiv v

Sodelujejo v glasbeno- didaktični igri.

25

2. Glasbena uganka – Janez Bitenc: Trije petelinčki 3. Poustvarjalno spremljanje pesmi 4. Spremljanje pesmi z Orffovimi ritmičnimi glasbili

počasnem tempu, se gibljejo žalostni petelinčki, ko igra motiv v hitrem tempu se gibljejo veseli, nagajivi petelinčki. Žalostni in veseli petelinčki nato še ponavljajo za vzgojiteljem posamezne ritmične motive iz pesmice s ploskanjem. Vzgojitelj na zlog »la« zapoje melodijo pesmi Trije petelinčki. Otroke spodbudi, da dobro poslušajo, ugotovijo naslov pesmi in pesem zapojejo. Vzgojitelj otrokom zapoje pesem, ki jo spremlja s ploskanjem na osnovi ritma,2 nato povabi tudi otroke. Otrokom ponudi ritmična glasbila (palčke, boben, tamburin, leseni blok, ropotulje) in skupaj z njimi spremlja pesem na osnovi ritma.

Otroci pozorno prisluhnejo melodiji, ugotovijo naslov pesmi in pesem zapojejo. Pozorno prisluhnejo in nato tudi sami s ploskanjem spremljajo pesem na osnovi ritma. Otroci si izberejo ritmična glasbila in spremljajo pesem na osnovi ritma.


Glasbeni kotički: Poslušanje otroških pesmi in spremljanje le-teh na ritmična glasbila Cilj: otrok izraža veselo razpoloženje ob poslušanju in spremljanju otroških pesmi na ritmična glasbila. Igranje na Orffova glasbila Cilj: otrok preizkuša zvočne značilnosti ritmičnih in melodičnih Orffovih glasbil.

2 Oblika poustvarjalnega spremljanja, kjer izhajamo iz notnih vrednosti pesmi oz. besednega ritma. Poustvarjalno spremljanje vključuje tudi spremljanje na osnovi mere (takta) in na osnovi ostinata (ponavljajoči ritmični motiv).

26

27

3 USTVARJANJE GLASBE

Didaktične enote:

• ustvarjalno spremljanje izštevank in pesmi, • vokalno ustvarjanje, • instrumentalno ustvarjanje, • izmišljanje zvočnih ugank, zvočnih zgodb in pravljic.

Povezava s kurikulumom

Globalni cilji in cilji kurikuluma:

• razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, • razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti, • spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, • razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem, • negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih potencialov v fazah doživljanja, zamišljanja, izražanja, komuniciranja in uveljavljanja na področju umetniških dejavnosti, • odkrivanje specifičnih umetniških sposobnosti in nadarjenosti, • uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti kurikuluma:

• otrok posluša, izbira, si zamišlja, izvaja zvočno in glasbeno opremo za glasbene pravljice, plesne in dramske predstave ter video, • preizkuša zvočne značilnosti glasu in glasbil, • si zamišlja, improvizira krajše ali daljše glasbene motive, melodije, pesmi, • oblikuje spremljave z otroškimi glasbili za petje in izreko,3 • z glasbili, glasom, risbo in gibom izraža doživetja in predstave,4 • nastopa pred publiko in kamero.

3 Primer dejavnosti ni naveden v Kurikulumu za vrtce. 4 Primer dejavnosti ni naveden v Kurikulumu za vrtce.

28

3.1 Ustvarjalno spremljanje pesmi Usmerjene dejavnosti

Tema: Ustvarjanje glasbe: ustvarjanje v glasbi, ustvarjanje ob glasbi Enota: Ustvarjalno spremljanje pesmi Globalni cilji in cilji kurikuluma:

- razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem, - negovanje in razvijanje individualnih ustvarjalnih potencialov v fazah doživljanja, zamišljanja, izražanja, komuniciranja in uveljavljanja na področju umetniških dejavnosti, - razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti. Primeri dejavnosti kurikuluma: otrok oblikuje spremljave z otroškimi glasbili. Cilji: Otrok - izraža veselje do glasbenih dejavnosti, - ustvari zvočno sliko, - prepozna pesem na osnovi melodije, - ustvarjalno spremlja peto pesem, - vrednoti lastno delo in delo ostalih otrok, - razvija pozitiven odnos do lastnega in tujega ustvarjanja, - pozorno prisluhne skladbam, - glasbeno doživetje in predstave izrazi z ustvarjalnim gibanjem. Metode: poslušanja, petja, ustvarjanja, ustvarjalnega spremljanja, izražanje doživetij in predstav glasbenega dela z ustvarjalnim gibalnim izrazom, razgovora, igre. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Sredstva: flavta, ritmični in melodični instrumenti, kasetofon, kaseta, video-kamera, video-recorder. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci 1. Uganka

Motivira otroke s kostumom žabe ter jim zastavi uganko Aleš Točaj: Žaba Iz mlake jo zasliši vsak, ko poje rega, rega, kvak!

Rešijo uganko.

2. Ustvarjanje zvočnih slik

Vzgojitelj razdeli otrokom različna glasbila in jih

Otroci izberejo glasbila, ki zvočno ponazarjajo

29

3. Glasbena uganka: Mira Voglar Žabe

spodbudi k ustvarjanju zvočne slike Žabe v ribniku. Na nevtralni zlog zapoje otrokom že znano pesem Mira Voglar Žabe, otroke spodbudi, da ugotovijo naslov pesmi in pesem zapojejo.

oglašanje žab Pozorno prisluhnejo pesmi, prepoznajo pesem po melodiji in pesem zapojejo.

4. Ustvarjalno spremljanje pete pesmi 5. Petje in igranje po skupinah.

Spodbudi otroke, da lastno petje spremljajo z glasbili. Razdeli otroke v dve skupini. Ena skupina poje, druga ustvarjalno spremlja petje z glasbili.

Izbirajo med ponujenimi glasbili ter ob petju oblikujejo spremljavo. Pojejo in igrajo.

6. Snemanje (na avdio ali video kaseto) petja in ustvarjalnega spremljanja

Spodbudi otroke, da posnamejo petje in ustvarjalno spremljanje.

Sodelujejo pri snemanju in glasbenem ustvarjanju.

7. Poslušanje in ogled posnetkov ter vrednotenje le-teh

Predvaja posnetek, ga skupaj z otroki vrednoti in izraža pozitiven odnos do ustvarjanja.

Prisluhnejo oziroma si ogledajo posnetek in sodelujejo pri vrednotenju.

8. Poslušanje otroških pesmi in gibalno izražanje vsebine in doživetij

Predvaja posnetke, na katerih so znane pesmi o žabah, ter otroke povabi, da ob poslušanju ustvarjalno gibalno izražajo vsebino in doživetja pesmi.

Ob poslušanju ustvarjalno gibalno izražajo vsebino in doživetja pesmi.

9. Opazovanje žab v naravi in petje pesmi

Povabi otroke do bližnje mlake ali pa žabo prinese v vrtec. Otroke spodbudi, da žabi zapojejo pesem ob ustvarjalnem spremljanju na glasbila.

Se sprehodijo do mlake, poiščejo žabo, oziroma opazujejo žabo v igralnici, ji z veseljem zapojejo pesem ob ustvarjalnem igranju na glasbila.


30

Glasbeni kotički: Ustvarjanje zvočnih slik z melodičnimi in ritmičnimi glasbili Cilj: otrok preizkuša in raziskuje zvočne značilnosti melodičnih in ritmičnih glasbil in ustvarja zvočne slike. Ustvarjanje besedila in melodije na temo: žabica Regica Cilj: otrok ustvarja izmišljije.

ŽABE (Voglar, M. )

31

3.2 Vokalno ustvarjanje – izmišljanje melodije na besedilo izštevanke Usmerjene dejavnosti

Tema: Ustvarjanje v glasbi Eota: Vokalno ustvarjanje – izmišljanje melodije na besedilo izštevanke

Globalni cilji in cilji kurikuluma: - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi, - razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti. Primeri dejavnosti kurikuluma: otrok si zamišlja, improvizira krajše ali daljše glasbene motive, melodije, pesmi. Cilji: Otrok - izraža veselje do vokalnega ustvarjanja, - utrjuje znane izštevanke, - ustvarja melodijo na znano besedilo (izštevanko), - si izmišlja besedila (izštevanke) in jih ustvarjalno spremlja na glasbila, - posluša in vrednoti nastale izmišljije, - si ob primernem vrednotenju izmišljij razvija samozavest in oblikuje pozitiven odnos do ustvarjanja, - se vključuje v skupno delo in z glasbenim ustvarjanjem vzpostavlja pozitivne medsebojne odnose, - si razvija strpnost do dosežkov drugega, ki ustvarja, - zbrano prisluhne glasbenim izštevankam. Metode: poslušanja, izmišljanja melodije na znano besedilo, ustvarjalnega spremljanja z ritmičnimi glasbili, razgovora. Oblike: skupna, individualna. Sredstva: mala ritmična glasbila (palčke, bobni, tamburin, ropotulje), radio, zgoščenka (Tamara Kranjec Laganin: Glasbene izštevanke - En, en, ti pa pojdeš ven!), kamera/diktafon. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci

32

1. Izštevanje

Izbere otroka in ga spodbudi, da z že znano izštevanko (npr. En kovač; An ban; Črni maček se prismuka…) izšteje drugega otroka.

Izbrani otrok izšteje drugega.

2. Družabne igre

Spodbudi otroke, da si sami izberejo igro, ki si jo želijo igrati.

Otrok, ki je izštet, začne igro (Črni mož; Lisica, kaj ješ; lovljenje …).

3. Izmišljanje melodije na besedilo izštevanke

Povabi otroke v krog in si na izbrano izštevanko izmisli melodijo. Nato na enak način izšteje otroka in ga spodbudi, da si izmisli svojo melodijo in izšteje naslednjega otroka.

Otroci prisluhnejo in si nato izmišljajo melodijo na besedilo izštevanke. Zadnji izbrani otrok začne igro.

4. Ustvarjanje lastnih glasbenih izštevank

Usmeri otroke k ustvarjanju besedila in melodije izštevank (rime, čudne besede, nesmisli …). Če so si otroci že večkrat izmišljali izštevanke, jim ponudi ritmična glasbila, s katerimi ustvarjalno spremljajo izštevanko.

Otroci uživajo ob ustvarjanju kratkih izštevank in spremljanju na glasbila.

5. Snemanje petja izštevank

Vzgojitelj s kamero ali diktafonom posname otroke ob ustvarjanju izštevank.

Otroci ustvarjajo in se ob tem veselijo.

6. Ogled posnetka

Predvaja posnetek in skupaj z otroki vrednoti izmišljije.

Z veseljem si ogledajo posnetek in sodelujejo v razgovoru.

7. Poslušanje glasbenih izštevank drugih avtorjev

Povabi otroke, da za konec prisluhnejo glasbenim izštevankam Tamare Kranjec Laganin: En, en, ti pa pojdeš ven.

Otroci z zanimanjem prisluhnejo glasbenim izštevankam.


33

Glasbeni kotički: Glasbeno-didaktična igra »Prireditev na livadi«: Na livadi sredi gozda so se dogajale čudne reči. Živali so se zbrale, da bi proslavile prvi pomladni dan. Vsakdo je nastopil s svojo točko. Živali so pele, zastavljale glasbene uganke, igrale na glasbila. Tudi otroci lahko nastopajo na prireditvi. Spodbudimo jih, da vsak pokaže, kaj želi. Nastopajoče nagradimo s ploskanjem. Cilj: otrok spontano vokalno ustvarja in se veseli nastopanja pred otroki. Petje pesmi Mira Voglar: Nadaljevanka Cilj: otrok izraža veselje ob izmišljanju melodije na znano besedilo.

NADALJEVANKA (Voglar, M.)

DRUGE PRIMERNE PESMI ZA SOUSTVARJANJE (v »Majhna sem bila«): - Nadaljevanka za ure (Voglar, M.); - Kos (Bitenc, J.); - V parku (Kuhar, J.);

34

3.3 Instrumentalno ustvarjanje Usmerjene dejavnosti

Tema: Ustvarjanje v glasbi Enota: Instrumentalno ustvarjanje - izražanje čustev in občutij s pomočjo glasbe. Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje sposobnosti izražanja istih doživetij v različnih umetniških jezikih, plesnem, dramskem, likovnem, glasbenem, filmskem idr., - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi, - razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti, - razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem. Primeri dejavnosti kurikuluma: z glasbili, glasom in gibom izraža doživetja in predstave, si zamišlja, improvizira krajše ali daljše glasbene motive, melodije. Cilji: Otrok - zbrano prisluhne deklamaciji, - se zaveda lastnih občutij in čustev ter le-te neverbalno izrazi, - izraža veselje do glasbenih dejavnosti, - preizkuša zvočne značilnosti glasbil, - zvočno izraža posamezna čustva, ustvarja zvočne slike, - doživlja in prepoznava zvočne slike in le-te gibalno izraža, - prepoznava čustvena stanja sovrstnikov in le-te ustvarjalno izraža s pomočjo glasbil, - pozorno prisluhne pesmim, ki izražajo različna čustva. Metode: poslušanja, ustvarjanja, gibalnega izražanja, petja. Oblike: skupna, skupinska. Sredstva: glasbila, slike z obrazi. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci 1. Posredovanje deklamacije

Deklamira pesem Uroš Vošnjak: Strah (glej prilogo) in otroke motivira za naslednje aktivnosti.

Prisluhnejo deklamaciji.

2. Pogovor o čustvih in razpoloženjih.

Vodi pogovor o čustvih in razpoloženjih (kdaj jih je strah, kdaj so veseli, kdaj so žalostni.…).

Sodelujejo v pogovoru in izražajo svoja mnenja.

35

3. Neverbalno izražanje čustev

Otrokom pokaže štiri slike obrazov, ki izražajo različna čustva. Otroke spodbudi, da ta čustva izrazijo neverbalno (veselje - smeh, poskoki; strah – krik, globok vdih, tresenje telesa, jeza – renčanje in kričanje, sunkoviti gibi; žalost – jok, sklonjena glava).

Otroci neverbalno izražajo različna čustva, npr. z glasom, mimiko obraza, telesnimi gibi …

4. Preizkušanje zvočnih značilnosti glasbil

Ponudi otrokom glasbila in vodi razgovor o zvočnih značilnostih glasbil, s katerimi bi lahko zvočno ilustrirali posamezna čustva oziroma razpoloženja (npr. boben – jeza; sopranski zvončki – veselje; činele – strah …).

Otroci sodelujejo v razgovoru, izražajo svoja mnenja, preizkušajo zvočne značilnosti glasbil in izberejo ustrezna glasbila.

5. Ustvarjanje zvočnih slik

Z obrazno mimiko in slikami usmerja otroke k ustvarjanju zvočnih slik (npr. STRAH - menjavanje dinamike (glasno – tiho) in tempa (hitro – počasi); VESELJE – glasno, razigrano, hitro, višji toni; ŽALOST, UMIRJENOST – srednje glasno, počasi, nižji toni; PRESENEČENJE – glasno ali zelo tiho, hitro ali zelo počasi, nizki ali zelo visoki toni).

Otroci izbirajo med glasbili in ustvarjajo zvočne slike različnih razpoloženj.

6. Prepoznavanje zvočnih slik in gibalno izražanje

Razdeli jih v dve skupini. Eni skupini sporoči čustvo, ki ga zvočno ilustrirajo, druga skupina pa mora to čustvo prepoznati, poimenovati ter gibalno izraziti.

Ustvarjajo zvočne slike, jih poimenujejo ter gibalno izrazijo. Menjajo skupine.

36

7. Poslušanje in petje pesmi, ki govorijo o čustvih

Vzgojitelj vodi razgovor o pesmih, ki govorijo o različnih čustvih. Pesmi zapoje ali predvaja na zgoščenki.

Prisluhnejo oziroma pojejo pesmi, ki govorijo o čustvih, npr. Janez Bitenc Sonce se smeje; Pavel Šavli Jaz sem pa pogumna punčka; Igor Štuhec Kakšen je strah …


Glasbeni kotiček: Poslušanje glasbe za različna razpoloženja in likovno ustvarjanje - veselje – Joseph Haydn: Godalni kvartet, op. 33. št .2., 2. stavek Scherzo (šala), - žalost – Brahms: Štiri resne pesmi, - presenečenje – Joseph Haydn: Simfonija št. 94 v G-duru, 2. stavek - Presenečenje ali

Z udarcem po pavkah, - strah – Modest Petrovič Musorgski: Slike z razstave, Koča Jaga babe. Cilji: otrok preko glasbe doživlja različna čustva in razpoloženja, likovno ustvarja doživetja in predstave glasbenih del.

Priloga

Uroš Vošnjak: Strah Strah je čudna stvar! Nagajiv je in straši. Nima rok in nog ne glave, Vse, ne srca in ne postave. Najrajši pa ljudi. Kakor hitro pade mrak, Sam pa hraber je tako, sonce ko zaspi, da ko se lučke prižgo, z listjem v divjem plesu vetra smukne hitro v varen kot, strah se prebudi. saj plašljivec je falot.

37

3.4 Izmišljamo si zvočne uganke, zvočne zgodbe in pravljice ljudska Trije metulji Usmerjene dejavnosti

Tema: Ustvarjanje v glasbi Enota: Izmišljamo si zvočne uganke, zvočne zgodbe in pravljice ljudska Trije metulji Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje sposobnosti izražanja istih doživetij v različnih umetniških jezikih, plesnem, dramskem, likovnem, glasbenem, filmskem idr., - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi, - razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti, - razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem. Primeri dejavnosti kurikuluma: z glasbili, glasom in gibom izraža doživetja in predstave, si zamišlja, improvizira krajše ali daljše glasbene motive, melodije, nastopa pred publiko in kamero. Cilji: Otrok - doživi glasbeno delo, - izraža veselje ob ustvarjanju glasbene pravljice, - ustvarjalno sodelujejo pri izbiri glasbil za posamezne zvočne slike, - ustvarja zvočne slike, - samostojno in brez strahu zaigra solistični del zvočne slike, - ustvari glasbeno pravljico, - igro na glasbila prilagaja soigralcu, - pri skupinskem muziciranju na glasbila je pozoren na skupen vstop in zaključek, - se vključuje v skupno delo in vzpostavlja pozitivne medsebojne odnose pri ustvarjanju glasbene pravljice. Metode: poslušanja, ustvarjanja, pripovedovanja. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Sredstva: glasbila, CD predvajalnik, zgoščenka. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci 1. Poslušanje skladbe Antonio Vivaldi: Pomlad, 1. stavek: Allegro 2. Razgovor o ljudski

Vzgojitelj otroke seznani, da bodo prisluhnili skladbi z naslovom Pomlad. Spodbudi otroke, da zbrano prisluhnejo skladbi.

Otroci prisluhnejo skladbi. Otroci sodelujejo v

38

pravljici Trije metulji Vzgojitelj vodi razgovor o vsebini pravljice Trije metulji, ki jo otroci že poznajo.

razgovoru.

3. Izbira vsebinskih motivov in glasbil za ustvarjanje glasbene pravljice 4. Ustvarjanje zvočnih slik

Vzgojitelj skupaj z otroki izbere vsebinske motive iz pravljice, ki jih bodo otroci zvočno ilustrirali, in glasbila, s katerimi bodo zvočno ponazorili vsebino pravljice (npr. beli metulj: metalofon; rdeči metulj: triangel; rumeni metulj: kraguljčki; let in ples metuljev: metalofon, triangel, kraguljčki; tulipan: frulica; marjetica: citre; narcisa: ksilofon; dež: palčke, boben; pogovor metuljev: metalofon, triangel, kraguljčki; sonce: tamburin. Vzgojitelj spodbudi otroke k ustvarjanju zvočnih slik posameznih vsebinskih motivov pravljice.

Sodelujejo pri izbiri vsebinskih motivov in izbiri glasbil. Otroci ustvarjajo zvočne slike.

5. Izvajanje glasbene pravljice

Glede na interes otrok, vzgojitelj razdeli vloge oziroma glasbila. Pripoveduje pravljico in spodbuja otroke k izvajanju posameznih zvočnih slik v pravilnem zaporedju (glej prilogo). Glede na interes otrok, vloge zamenja.

Otroci prevzamejo vloge, pozorno sledijo pripovedovanju vzgojitelja in ustvarjajo zvočne slike.

5. Izvajanje glasbene pravljice za otroke iz sosednje igralnice

Vzgojitelj skupaj z otroki povabi otroke iz sosednje igralnice na predstavo.

Otroci izvajajo glasbeno pravljico.


Glasbeni kotički:

39

Opazovanje metuljev in cvetlic v neposrednem okolju in petje pomladnih otroških pesmi Cilj: otrok na osnovi opazovanja metuljev in cvetlic v neposrednem okolju z veseljem poje pomladne otroške pesmi. Likovno ustvarjanje na temo pravljice Trije metulji ob glasbi Vivaldi: Pomlad,

1. stavek: Allegro

Cilj: otrok ob poslušanju glasbe izrazi vsebino pravljice z likovnim ustvarjanjem.

Priloga TRIJE METULJI (ljudska) (delno prirejena za glasbeno pravljico) V sončnem dopoldnevu so se na trati poigravali trije metulji: beli (zvočna slika), rdeči (zvočna slika) in rumeni (zvočna slika). Plesali so med travami in sedali zdaj na to zdaj na drugo cvetico (zvočna slika). Tako lepo jim je bilo, da se niso utrudili. Nebo pa je prekril črn oblak in padle so dežne kaplje (zvočna slika). Metulji so hiteli domov, toda hišna vrata so bila zaprta in morali so ostati na dežju. Zmeraj težja in težja so bila njih pisana krilca. Poleteli so k marjetici (zvočna slika) in rekli: „Ljuba marjetica, odpri nam svoje cvetne liste, da ne bomo čisto premočeni.“ Marjetica je odvrnila (zvočna slika): „Belega metulja že vzamem, vaju pa ne.” Bel metulj je dejal (zvočna slika): „Če nočeš vzeti še mojih dveh bratcev, tudi jaz ne maram tvojega zavetišča. Raje bomo vsi trije premočeni, kot da bi eden zapustil druga dva.“ Deževalo je in deževalo (zvočna slika), pa so poleteli k tulipanu (zvočna slika) in rekli: „Tulipan, odpri nam svojo cvetno hišico, da se bomo varno skrili pred dežjem.“ Tulipan je dejal (zvočna slika): „Odprem jo rdečemu, rumenemu in belemu metuljčku pa ne.“ Rdeč metulj je dejal (zvočna slika): „Če ne sprejmeš mojih dveh bratcev potem tudi jaz ne maram tvojega varstva.“ Še vedno je deževalo (zvočna slika) in poleteli so k rumeni narcisi (zvočna slika) in rekli: „Draga narcisa, odpri nam cvetne liste, da ne bomo premočeni.“ Narcisa je odvrnila (zvočna slika): „ Rumenega metulja že vzamem, vaju pa ne.“ Rumeni metulj je dejal (zvočna slika): „ Če nočeš vzeti mojih dveh bratcev, tudi jaz ne maram tvojega zavetišča.“ Žalostni metulji so čisto premočeni posedli na trato. Sonce za oblaki pa je slišalo, kar so se pogovarjali trije bratci - metulji. Prepodilo je dežni oblak in toplo zasijalo nad Zemljo (zvočna slika). Posušilo je krilca belemu, rdečemu in rumenemu metulju, da so spet plesali in se igrali do večera (zvočna slika). Potem so poleteli domov (zvočna slika) in utrujeni, zaspali. Najprej je zaspal beli metulj (zvočna slika), nato rdeči metulj (zvočna slika) in rumeni metulj (zvočna slika).

40

4 POSLUŠANJE GLASBE Didaktične enote: • poslušanje glasbe za različna razpoloženja (veselje, žalost, strah), tempe (hitro, zmerno, počasi) in dinamične kontraste (glasno, srednje glasno, tiho), • poslušanje različnih zvrsti glasbe (zabavna, narodno-zabavna, klasična, jaaz …), • poslušanje in ustvarjanje zvokov iz okolja in narave, • ob glasbi plešemo, korakamo in rajamo, • glasba nam pripoveduje (programska glasba): besedno, likovno in plesno izražanje vsebine skladbe, • poslušanje glasbene pravljice.

Povezava s kurikulum Globalni cilji in cilji kurikuluma: • doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti, • razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti, • spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, • doživljanje umetnosti kot del družabnega in kulturnega življenja, • doživljanje in spoznavanje umetniških del, • razvijanje sposobnosti izražanja istih doživetij v različnih umetniških jezikih, plesnem, dramskem, likovnem, glasbenem, filmskem idr., • negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane pozornosti v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje sebe ter izbranih virov iz okolja, • uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti kurikuluma: • otrok sodeluje in samostojno izbira med izbranim gradivom glasbene primere za izvajanje in poslušanje, tudi med različnimi zvrstmi, • posluša, posnema in upodablja zvoke iz narave in okolja, • posluša izvedbe in posnetke izbranih del glasbene literature, • ob poslušanju gibalno in likovno izraža doživetja ter predstave glasbenega dela, • prepoznava, razlikuje, razvršča glasbene primere (rajalna glasba, praznična glasba, uspavanke, instrumentalna glasba, vokalna glasba, umirjena, vesela itn.), • posluša, izbira, si zamišlja, izvaja zvočno in glasbeno opremo za glasbene pravljice, • sreča se z umetnostjo različnih in drugačnih kultur, • doživljanje ene umetniške zvrsti izrazi v drugi.

41

4.1 Poslušanje različnih zvrsti glasbe Usmerjene dejavnosti

Tema: Poslušanje glasbe Enota: Poslušanje različnih zvrsti glasbe – zabavna (Čuki Kavbojci in Indijanci), narodno-zabavna (ansambel bratov Avsenik Na Golici), klasična (Beethoven, L., V., Simfonija št. 5, v c-molu, 1. stavek), gibalno ustvarjanje ob glasbi

Globalni cilji in cilji kurikuluma: - doživljanje umetnosti kot dela družbenega in kulturnega življenja, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti kurikuluma: otrok sodeluje in med izbranim gradivom samostojno izbira glasbene primere za izvajanje in poslušanje, tudi med različnimi zvrstmi. Cilji: Otrok - si razvija namerno slušno pozornost, - prepozna pesem po melodiji, - doživlja različne zvrsti glasbe, - spoznava bistvene značilnosti različnih zvrsti glasbe, - spoznava glasbila, ki so značilna za posamezno zvrst glasbe, - preizkuša zvočne značilnosti glasbil, - spoznava in odkriva razlike in podobnosti med različnimi zvrstmi glasbe, - spoznava pomen pojma solist, skupina, ansambel, orkester, dirigent, - ustvarjalno gibalno izrazi doživetja in predstave glasbenih del. Metode: doživljajskega poslušanja, petja z vzgojiteljem, izražanja doživetij in predstav glasbenega dela z gibalno komunikacijo, razgovora. Oblike: skupna, skupinska, individualna Sredstva: zgoščenke, radio, video in VHS, glasbila (harmonika, el. kitara, violina …). Metodični koraki Vzgojitelj Otroci 1. Prepoznavanje pesmi po melodiji Mira Voglar: Jutranja pesem

Vzgojitelj otrokom zaigra melodijo pesmi ter jih spodbudi, da ugotovijo njen naslov. Nato pesem vsi skupaj zapojejo.

Otroci prisluhnejo vzgojitelju in ugotovijo naslov pesmi ter jo zapojejo.

2. Pogovor o različnih zvrsteh glasbe

Vpraša otroke, kakšno glasbo poleg otroških pesmi, še poznajo.

Sodelujejo v razgovoru, izražajo svoja mnenja in ugotovitve.

42

Napove, da bodo prisluhnili še drugim zvrstem glasbe.

3. Poslušanje glasbe

Predvaja posnetke različnih zvrsti glasbe in opazuje spontane odzive otrok. Po poslušanju glasbo ponovno predvaja, če je mogoče preko video posnetka.

Prisluhnejo glasbi, se nanjo spontano odzivajo ter sodelujejo v razgovoru. Nato si ogledajo video posnetek.

4. Spoznavanje značilnosti različnih zvrsti glasbe

Po poslušanju vsake skladbe posebej, vodi razgovor o bistvenih značilnostih posamezne skladbe (o izvajalcih, instrumentalnih sestavih, času nastanka skladbe, značilnih oblačilih izvajalcev, kraju izvajanja glasbe).

Glasbena dela ponovno poslušajo ter sodelujejo v razgovoru.

5. Spoznavanje in utrjevanje novih pojmov

V razgovoru pojasnjuje pojme klasično, zabavno, narodno-zabavno, solist, skupina, ansambel, orkester …

Otroci se seznanjajo s pomenom novih pojmov.

6. Gibalno izražanje glasbenih del

Ponovno predvaja glasbene primere in otroke spodbudi k ustvarjalnemu gibalnemu izražanju.

Otroci ob poslušanju glasbenih primerov ustvarjalno zaplešejo.

7. Ogledovanje in poimenovanje glasbil

Pripravi tri glasbila (el. kitaro, harmoniko, violino), ki so značilna za posamezno zvrst glasbe. Otroke povabi, da si jih ogledajo in poimenujejo. Seznani jih z načinom igranja, zaigra ter vodi pogovor o sestavnih delih glasbila, zvočnih značilnosti vsakega od glasbil …

Otroci si ogledujejo, poimenujejo glasbila, se seznanijo z načinom igranja ter sodelujejo v razgovoru pri opisu glasbil.

8. Igranje na glasbila

Povabi otroke, da glasbila vzamejo v roke in nanje skušajo zaigrati.

Igrajo na glasbila.

43

9. Izbira najljubše skladbe

Vzgojitelj otroke spodbudi, da izberejo skladbo, ki jim je bila najbolj všeč in ob njej zaplešejo.

Izberejo najljubše glasbeno delo in zaplešejo.


Glasbeni kotički: Poslušajo glasbeno delo Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 5, v c-molu, 1.

stavek in gibalno ali likovno izražajo doživetja in predstave glasbenega dela Cilj: otrok doživetja in predstave glasbenega dela izrazi z likovno ali gibalno komunikacijo, razvija si estetski odnos do umetniško vredne glasbe. Glasbeno-didaktična igra: glasbena pantomima Vzgojitelj ima pripravljene fotografije oziroma slike glasbil, ki jih otroci naključno izbirajo (npr. kitara, violina, harmonika …). Glasbilo, ki ga otrok izbere, s pantomimo ponazori, ostali otroci ugotavljajo ime glasbila. Cilj: otrok glede na obrazno oziroma telesno mimiko prepoznava glasbila.

JUTRANJA PESEM (Voglar, M.)

44

4.2 Poslušanje in ustvarjanje zvokov iz okolja in narave Usmerjene dejavnosti

Tema: Poslušanje glasbe Enota: Poslušanje in ustvarjanje zvokov iz okolja in narave Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane pozornosti v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje sebe ter izbranih virov iz okolja. Primeri dejavnosti kurikuluma: otrok posluša, posnema in upodablja zvoke iz narave in okolja. Cilji: Otrok - izraža veselje do poslušanja in ustvarjanja zvokov, - si razvija namerno slušno pozornost, - odziva se na zvočni zunanji svet, - posluša, ugotavlja, primerja zvoke iz narave in okolja, - posnema zvoke iz okolja, - izbere primerna glasbila za ustvarjanje zvočnih slik, - ustvarja zvočne slike iz narave in okolja, - slušno prepoznava zvoke iz narave in jih likovno izrazi. Metode: poslušanja, petja, ustvarjanja, izražanje zvokov iz narave z likovno komunikacijo, razgovora. Oblike: skupna, individualna. Sredstva: kovinska glasbila (zvonci, kovinske palice, cevi), glasbila s kratkotrajnimi zvoki (lupine, drdrala, orehi, palčke), ropotulje, zamaški, jogurtovi lončki, bobni, Orffova glasbila; zgoščenka/kaseta, radio. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci

45

1. Poslušanje zvokov v mestu 2. Petje pesmi Mira Voglar Moj rdeči avto

Odpelje otroke v mesto (na ulico) in jih spodbudi, da z zaprtimi očmi poslušajo zvoke, ropote in šume, jih poimenujejo in ugotovijo smer zvoka. Usmeri pozornost na rdeči avto in otroke povabi k petju pesmi Moj rdeči avto.

Otroci poslušajo zvoke, ropote in šume, jih poimenujejo in ugotovijo smer zvoka. Zapojejo znano pesem.

3. Petje pesmi Janez Bitenc Kukavica in poslušanje zvokov v naravi 4. Posnemanje zvokov iz narave z glasom 5. Ugotavljanje razlik v zvokih

Odpelje otroke v naravo (gozd, travnik, potok, reka, itd.) in zapoje pesem Kukavica. Otroke spodbudi, da v tišini prisluhnejo zvokom iz narave in okolja ter jih poimenujejo. Otroke spodbudi, da slišane zvoke iz narave posnemajo z glasom Vzgojitelj otroke spodbudi, da ugotavljajo razlike v zvokih, ki so jih slišali v mestu, in zvokih, ki so jih slišali v naravi.

Zapojejo znano pesem, prisluhnejo zvokom iz okolja, jih poimenujejo in ugotavljajo smer izvora zvoka. Otroci z glasom ponavljajo slišane zvoke iz narave. Otroci sodelujejo v razgovoru.

6. Ustvarjanje zvokov

Otrokom pripravi improvizirana glasbila, ki so jih izdelali v jutranjem glasbenem kotičku in Orffova glasbila ter jim predlaga, da z glasbili ustvarijo zvoke, ki so jih slišali.

Ustvarjajo zvoke z glasbili.

7. Poslušanje in prepoznavanje zvokov ter likovno izražanje

Predvaja posnetek zvokov iz narave in otroke usmeri k prepoznavanju in ugotavljanju le-teh ter likovnemu izražanju.

Poslušajo, doživljajo, prepoznavajo in poimenujejo slišane zvoke ter jih likovno izrazijo.


46

Glasbeni kotički: Glasbeno didaktično igra Poišči zvonček Otroci sedijo v krogu, en otrok pa z zavezanimi očmi v sredini kroga. Nekdo izmed otrok, ki tvorijo krog, dobi v roke zvonček in nanj igra. Otrok, ki je v krogu sledi zvoku zvončka. Ko ga najde, se otroka zamenjata. Cilj: otrok določi smer zvoka in mu sledi. Poslušajo glasbeno delo Marijan Lipovšek Pesem deževnih kapljic ter ob tem ustvarjalno zaplešejo, z glasbili ustvarijo pesem deževnih kapljic Cilj: otrok zbrano prisluhne skladbi, ustvarjalno gibalno izraža doživetja in predstave glasbenega dela, ustvari pesem deževnih kapljic. Izdelujejo glasbila, s katerimi lahko ponazarjajo zvoke, ki so jih slišali v naravi in mestu. Cilj: otrok si zamišlja, načrtuje in izdeluje preprosta glasbila.

KUKAVICA (Bitenc, J.) MOJ RDEČI AVTO (Voglar, M.)

47

4.3 Ob glasbi plešemo in korakamo Usmerjene dejavnosti

Tema: Poslušanje glasbe Enota: Ob glasbi plešemo in korakamo Globalni cilji in cilji kurikuluma: - doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti, - razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - doživljanje umetnosti kot dela družabnega in kulturnega življenja. Primeri dejavnosti kurikuluma: otrok posluša izvedbe in posnetke izbranih del glasbene literature, sreča se z umetnostjo različnih in drugačnih kultur. Cilji: Otrok - izraža veselje do poslušanja glasbe, - pozorno prisluhne glasbi, - se prepušča glasbi in svojim predstavam, - doživlja ugodje ob spoznavanju glasbe različnih ljudstev (Afrika), - se preko glasbe seznanja z afriško kulturo, - glasbeno doživetje in predstave glasbenega dela izrazi z gibanjem. Metode: petja, poslušanja, izražanje glasbenih doživetij in predstav z besedno ter gibalno komunikacijo, od vodenja k improvizaciji, razgovora. Oblike: skupna. Sredstva: zgoščenka/kaseta, radio, VHS, video, afriški boben, afriška oblačila in ostali predmeti. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci 1. Poslušanje pesmi Zimba, zimba, zaja (prepesnila Albinca Pesek)

Spodbudi otroke, da prisluhnejo pesmi iz Afrike.

Otroci prisluhnejo pesmi.

2. Ogled video posnetka

Povabi otroke, da si ogledajo video posnetek obrednega plesa plemena iz Afrike in pozornost usmeri na glasbo, glasbila, kostume, način plesa …

Otroci si ogledajo posnetek obrednega plesa.

3. Pogovor o video posnetku in ogled glasbil, oblačil in predmetov

Vodi pogovor o video posnetku. Če ima možnost, v igralnico prinese afriški

Otroci sodelujejo v pogovoru, izražajo svoje predstave, mnenja, si

48

boben ali katero drugo glasbilo, značilno za Afriko. Prinese tudi oblačila in različne predmete.

ogledujejo glasbila, oblačila, predmete.

4. Pogovor in načrtovanje afriškega dne

Predlaga otrokom, da si v vrtcu pripravijo afriški dan, si ob afriški glasbi izmislijo svoj ples, izdelajo oblačila, glasbila (bobne).

Otroci sodelujejo pri načrtovanju afriškega dne.

5. Poslušanje glasbe Spirit of Africa.

Predvaja otrokom glasbeni posnetek.

Prisluhnejo glasbi.

6. Korakanje ob glasbi Povabi otroke v krog in jih spodbudi, da ob glasbi korakajo ter jih ob tem usmerja in vodi. Nato jih povabi, da to še enkrat ponovijo.

Ob glasbi korakajo in opazujejo vzgojitelja.

7. Izražanje glasbenih doživetij in predstav z gibanjem

Ponovno predvaja posnetek in povabi otroke, da ustvarjalno zaplešejo.

Ob glasbi se zabavajo, plešejo, korakajo, rajajo.


Glasbeni kotički: Izdelovanje bobnov iz velikih tulcev in drugega odpadnega materiala ter igranje Cilji: otrok si izdela svoj boben, ga okrasi ter nanj ustvarjalno zaigra. Ob poslušanju posnetkov afriške glasbe si ogledujejo literaturo o afriških plemenih Cilji: otrok se ob poslušanju afriške glasbe seznanja z značilnostmi celine Afrike.

ZIMBA, ZIMBA, ZAJA

49

4.4 Glasba nam pripoveduje Usmerjene dejavnosti

Tema: Poslušanje glasbe Enota: Glasba nam pripoveduje – programska glasba (Claude Debussy: Morje – Igra valov), likovno in plesno izražanje vsebine skladbe. Globalni cilji in cilji kurikuluma: - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - doživljanje in spoznavanje umetniških del, - razvijanje sposobnosti izražanja istih doživetij v različnih umetniških jezikih, plesnem, dramskem, likovnem, glasbenem, filmskem idr., - razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti. Primeri dejavnosti: posluša izvedbe in posnetke izbranih del glasbene literature, otrok ob poslušanju gibalno in likovno izraža doživetja ter predstave glasbenega dela. Cilji: Otrok - si razvija slušno pozornost, - doživi glasbeno delo, - izraža vsebino glasbenega dela z gibalnim poustvarjanjem, - se vključuje v skupno delo preko gibalnega ustvarjanja, - si razvija estetsko občutljivost, - z barvo oziroma sliko izraža vsebino, doživetja in predstave glasbenega dela, - doživeto zapoje znano pesem. Metode: doživljajskega poslušanja, izražanja vsebine glasbenega dela z gibalno in likovno komunikacijo, petja ob spremljavi glasbila, razgovora. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Sredstva: zgoščenka/kaseta, radio, vrtna koprena (vrteks) pobarvana z modro barvo, papir večjega formata, tempera barve, lončki, čopiči, slamice, slike morij, valov, viharjev na morjih, kitara.

Metodični koraki Vzgojitelj Otroci 1. Reševanje uganke (morje)

Vzgojitelj otrokom zastavi uganko Aleš Točaj: Morje - Mogočno je in slano! Tam ladje plujejo v neznano. Školjke v njem ležijo, se jih otroci veselijo.

Prisluhnejo uganki in jo rešijo.

2. Pogovor o morju

Vodi pogovor o morju, spodbuja otroke, da povedo

Sodelujejo v razgovoru.

50

svoje izkušnje in prigode.

3. Poslušanje glasbenega dela

Predstavi skladatelja Debussya in njegovo skladbo Igra valov, otrokom razloži, da je ta skladatelj poslušal zvok valov in ob tem napisal skladbo. Nato pove, da si je igro valov predstavljal tako, kot lahko slišijo na posnetku.

Prisluhnejo glasbenemu delu.5

4. Izražanje doživetij in predstav glasbenega dela z gibanjem

Vzgojitelj ponudi otrokom moder vrteks (koprena oz. pajčevina za vrt) in jih spodbudi, da se razdelijo v skupine in ustvarjalno zaplešejo igro valov oziroma ples valov. Nato vzgojitelj zapleše sam. Gibalno uprizori naslednje vsebinske elemente: nastajanje vala, vrtinčenje, vedno večji val, izlitje na obalo, penjenje in nato igra mehurčkov ter valov). Otroke spodbudi, da z njim zaplešejo po omenjenem zaporedju.

Otroci s kopreno v skupinah do pet otrok ustvarjalno zaplešejo, si ogledajo ples vzgojitelja in nato z njim zaplešejo ob glasbi.

5. Izražanje doživetij in predstav z barvo oziroma sliko

Povabi otroke v igralnico, kjer jim pokaže slike morij, valov, viharjev na morjih, jim razdeli večje liste (A2) in jih spodbudi, da s tempera barvami naslikajo igro valov (npr. barve, mešane z vodo, lahko pihajo s slamico na list in tako ustvarjajo »vihar«).

Otroci uživajo ob gledanju fotografij, slikarskih umetnin in s tempera barvami slikajo igro valov.

6. Petje znane pesmi ob spremljavi kitare

Otroke spodbudi, da ob spremljavi kitare zapojejo že znano pesem Olga Denac Na morje.

Ob spremljavi kitare zapojejo pesem.


5 Dolžina glasbenega dela je odvisna od starosti otrok in izkušenj poslušalcev (od 1 do 3 minute).

51

Glasbeni kotički: Poslušanje glasbenega dela Debussy Morje in ogledovanje knjig o morju, ladjah, živalih, ki prebivajo v morju Cilj: otrok ob poslušanju glasbenega dela intenzivneje doživlja vsebine iz morskega sveta. Ustvarjanje zvočnih slik z glasbili na temo morski svet Cilj: otrok sproščeno ustvarja zvočne slike.

NA MORJE (Denac, O.)

52

4.5 Poslušanje glasbene pravljice Usmerjene dejavnosti

Tema: Poslušanje glasbe in ustvarjanje v glasbi Enota: Poslušanje glasbene pravljice Janez Bitenc Pikapolonica in pikice Globalni cilji in cilji kurikuluma: - razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, - razvijanje umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem, - spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (glasom, predmeti, instrumenti) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti kurikuluma: otrok posluša, izbira, si zamišlja, izvaja zvočno in glasbeno opremo za glasbene pravljice, nastopa pred publiko. Cilji: Otrok - izraža veselje do poslušanja glasbene pravljice, - razvija namerno slušno pozornost, - prepoznava zvočne slike, - preizkuša zvočne značilnosti glasbil, - sodeluje pri nastajanju glasbene pravljice (načrtuje, si zamišlja, sprejema odločitve), - ustvarja zvočne slike, - predstavi svoje delo in nastopa pred publiko, - ovrednoti svoje delo in delo celotne skupine, - z ustvarjanjem se vključuje v skupinsko delo ter vzpostavlja pozitivne medsebojne odnose. Metode: poslušanja, ustvarjanja, pripovedovanja, razgovora. Oblike: skupna, skupinska, individualna Sredstva: pravljica, melodična in ritmična glasbila Metodični koraki Vzgojitelj Otroci 1. Poslušanje pravljice

Povabi otroke v glasbeni kotiček in jim prebere že znano pravljico Janez Bitenc Pikapolonica in pikice.

Prisluhnejo znani pravljici.

2. Poslušanje pravljice, opremljene z zvočnimi slikami

Nato ponovno pripoveduje pravljico, vendar jo tokrat opremi z zvočnimi slikami

Prisluhnejo glasbeni pravljici.

53

(glej prilogo).

3. Prepoznavanje zvočnih slik

Posamezne zvočne slike zaigra na glasbila ter otroke spodbudi, da jih vsebinsko opredelijo.

Poslušajo in prepoznavajo posamezne zvočne slike.

4. Opremljanje pravljice z zvočnimi slikami

Otrokom ponudi glasbila in jih povabi, da zvočno ilustrirajo posamezne vsebinske motive iz pravljice.

Otroci ustvarjajo zvočne slike.

5. Predstavitev glasbene pravljice

Vzgojitelj pripoveduje pravljico ter usmerja in spodbuja otroke k ustvarjanju zvočnih slik.

Predstavijo glasbeno pravljico in upoštevajo dogovore.

6. Vrednotenje izvedbe glasbene pravljice

Skupaj z otroki ovrednoti nastalo pravljico.

Vrednotijo lastno delo in delo celotne skupine.

7. Priprava prostora za izvedbo glasbene pravljice ostalim skupinam v vrtcu

Otroke spodbudi, da spremenijo igralnico v koncertno dvorano (pripravljajo mize, stole, oder, instrumente …).

Otroci pospravljajo, pripravljajo prostor za predstavitev glasbene pravljice.

8. Izvajanje glasbene pravljice pred drugimi skupinami

Povabi ostale skupine na ogled glasbene pravljice.

Pravljico zaigrajo ostalim otrokom v vrtcu.

Spontane dejavnosti (aktivnosti po želji otrok) Glasbeni kotički: Ustvarjanje zvočnih slik za pravljico Janez Bitenc Medvedek Mikec

Cilj: otrok zvočno ilustrira posamezne vsebinske motive iz pravljice. Igranje na Orffova glasbila Cilji: otrok preizkuša zvočne značilnosti glasbil.

54

Priloga: Glasbena pravljica Janez Bitenc Pikapolonica in pikice (dopolnjena s primeri zvočnih slik) Pikapolonica je brezskrbno poletavala z lista na list, s cveta na cvet (ksilofon). Veselila se je življenja med cvetlicami. Najraje je imela marjetico. Morda zaradi njenih snežno belih cvetnih listov, po katerih se je rada sprehajala? Ali zaradi okrogle, rumene cvetne blazinice, na kateri se je tako varno počutila? Mogoče pa zaradi tega, ker so bile marjetice z njo najbolj prijazne? Tiho, skoraj neslišno je zapela marjetici (petje 1. kitice): PIKAPOLONICA IN PIKICE »Pikice naj ti preštejem? O, kako rada, a tudi jaz še ne znam šteti. Majhna sem še, stara komaj dva dni. Poleti k mojim starejšim sestricam. Če pa boš še kaj letela tod okoli, se le oglasi.« »Bom!« je obljubila pikapolonica in odletela (ksilofon). Na svoji poti je srečala čebele (brenkala), čmrlje (brenkala, boben – igranje s konicami prstov, didgeridoo) in metulje (triangel, zvončki, palčke). Pogledovala je za njimi in se čudila njihovi velikosti. Zaželela si je, da bi poletela z metuljem. »Citronček, bi me vzel s seboj?« je prosila enega, ki je počepnil na deteljico. »Zakaj ne?« ji je odvrnil in pikapolonica je zlezla na trup med krilca. Odletela sta med travnike in vrtove (vsi instrumenti, ki so vključeni v glasbeni pravljici). »Bi se ustavila tamle, Citronček, na tisti marjetici?« »Kakor želiš,« je s krilci pomahal metuljček in se usedel na cvet. »O, pikapolonica!« se je razveselila marjetica (zvončki, kovinske cevke različnih dolžin). »Že veš, koliko pikic imaš?« »Še ne!« je pokimala pikapolonica in pomislila: »Morda bi mi jih pa Citronček znal prešteti?« (petje 2. kitice)

55

»Samo do tri znam šteti. Ti, pikapolonica, pa imaš gotovo več pikic.« (triangel, zvončki, palčke). »Nič zato!« odvrne pikapolonica, »bom že našla koga, da mi jih bo preštel.« Metuljček je odletel, pikapolonica pa se je tudi poslovila. Privabilo jo je dehteče bezgovo cvetje. Pod seboj je zagledala polža (ropotulja, triangel, drgnjenje koruznih in smrekovih storžev), ki je kazal roge ter se leno premikal. Zletela je do njega in zapela (petje 3. kitice). Zletela je predenj, tako da jo je videl čisto od blizu. »O!« je vzkliknil. »Številke! Za številke pa polži nismo preveč vneti. Brez njih nam je prav prijetno in brez skrbi živimo.« »Tudi prav, če je tako,« je rekla pikapolonica in odletela (ksilofon). Sedla je na rumen regratov cvet in utrujena zaspala (kovinske cevke različnih dolžin, triangel). Zbudilo jo je brenčanje (brenkala, boben – igranje s konicami prstov, didgeridoo). Bila je čebela, ki je nabirala med. »Res je pridna,« je pomislila pikapolonica, »čebele so menda zelo marljive delavke. Če so tako pridne, so gotovo tudi pametne. Kdo ve, morda pa znajo šteti?« »Dober dan! Nekaj bi te rada vprašala.« »Kar vprašaj!« je zabrenčala čebela, pikapolonica pa je zapela (petje 4. kitice). »Nič lažjega! Se oglasi čebela, odleti k pikapolonici in začne šteti. »Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem! Na levem krilcu imaš tri in na desnem štiri kot oglje črne pike.« »Sedem pikic! To je pa veliko!« se razveseli pikapolonica in zagleda metuljčka Citrončka, ki je priletel (triangel, zvončki, palčke) mimo ter sedel na cvetno čašo modre zvončnice. »Sedem pikic imam, veš, Citronček. Čebela mi jih je preštela. Takole je štela: ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem.« »A tako?« se je čudil Citronček. »Bom še jaz poskusil: en, dve, pet, tri, sedem.« »Ne, ne tako! Štejva skupaj: ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem.« Potem je Citronček zopet vzel pikapolonico med svoji krilci in poletela sta k marjetici. Čez čas pa sta tja prišla še polž in čebela. Zdaj so vsi izvedeli, da ima pikapolonica sedem pik (vsi instrumenti, ki so vključeni v glasbeni pravljici).

56

5 RAZVOJ GLASBENIH SPOSOBNOSTI, SPRETNOSTI IN ZNANJ Didaktični sklop: Igrajmo se z glasbo Didaktične enote • igre za ugotavljanje lastnosti (barva, jakost, višina, trajanje), hitrosti in smeri zvoka, • igre za razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha, • igre za razvijanje pevskih in instrumentalnih spretnosti, • igre za utrjevanje glasbenega besednjaka (temeljnih glasbenih pojmov).6 Povezava s kurikulumom Globalni cilji in cilji kurikuluma: • razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, • spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti, umetnosti in različnosti, • razvijanje prostorskih, časovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav ter predstav o umetnosti, komunikaciji, o sebi in drugih, • negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane pozornosti v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje sebe ter izbranih virov iz okolja, • uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti kurikuluma: • otrok posluša, izvaja in pomni ritmično-melodične celote, • se igra, posluša, izvaja, si izmišlja zvoke in glasbo ter odkriva in spoznava značilnosti zvoka: jakost, trajanje, barvo in tonsko višino, • sodeluje pri glasbenih didaktičnih igrah.

6 Vzgojitelj lahko izvaja pri posameznih didaktičnih enotah samo nekatere glasbeno-didaktične igre oziroma metodične korake, seveda je oboje odvisno od starosti in glasbenega razvoja otrok.

57

5.1 Glasbeno didaktične igre za ugotavljanje smeri zvoka Usmerjene dejavnosti

Tema: Razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti

Enota: Glasbeno didaktične igre za ugotavljanje smeri zvoka (Moj copatek), razvijanje melodičnega posluha (Lina in igrače), razvijanje pevskih spretnosti (Moj balon)

Globalni cilji in cilji iz kurikula: - razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo, - razvijanje prostorskih, časovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav ter predstav o umetnosti, komunikaciji sebe in drugih, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, inštrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti kurikuluma: otrok se igra, posluša, izvaja, si izmišlja zvoke in glasbo, sodeluje pri glasbenih didaktičnih igrah. Cilji: Otrok - z veseljem sodeluje v igrah, - razvija slušno pozornost, - določi smer glasu in mu sledi, - ustvarja melodične motive na znano besedilo, - se navaja na pravilno dihanje. Metode: ugibanja, petja z vzgojiteljem, poslušanja, ustvarjanja, razgovora, igre. Oblike: individualna, skupna. Sredstva: Lutka Lina, dva radia, zgoščenki, copati.

Metodični koraki Vzgojitelj Otroci 1. Uvodna motivacija

Vzgojitelj se skrije v igralnici in v rokah drži lutko Lino, ki poje otrokom že znano pesmico Janez Kuhar Kje je copatek.

Pogledajo, od kod prihaja zvok. Pomagajo tudi pri petju pesmice.

2. Lutka Lina se predstavi

Lina pozdravi otroke, vsakega pokliče po imenu in ga poboža po glavi.

Pozdravijo Lino, ji ponudijo roko ali jo pobožajo.

3. Glasbeno-didaktična igra Moj copatek

Lina pove, da bodo iskali vzgojiteljeve copate in da

Pogledajo, ali je vzgojitelj bos, si ogledajo njegove

58

naj sledijo zvoku glasbe, saj se copat nahaja tam, od koder prihaja zvok pesmi.

copate in dobro poslušajo Linina navodila.

6. Glasbeno-didaktična igra Lina in igrače

Lina prinese zaboj igrač, ki jih je našla na podstrešju. Ker je vesela, izroči vsakemu otoku eno igračo. Lina stopi do vsakega otroka in ga pojoče vpraša »Kako ti je ime«? Otrok ji mora pojoče odgovoriti ime živali ali predmeta, ki ga ima v roki in uprizoriti gibanje te živali ali predmeta (medved, kuža, gosenica, žoga...)

Otroci prisluhnejo pravilom igre ter v igri z veseljem sodelujejo.

7. Glasbeno didaktična igra Moj balon

Lina zapoje otrokom pesem Janeza Kuharja: Balonček. Otroke povabi, da ležejo in dihajo tako, da predstavlja zgornji del telesa balon, ki ga napolnijo z zrakom (vaja za vdih). Nato sedejo in pihajo balon v zrak (vaja za izdih). Lina začetek igre naznani z udarcem na tamburin, konec igre z udarcem na činele.

Otroci prisluhnejo pesmi. Na dani zvočni signal ležejo in dihajo tako, da napolnijo trebuh z zrakom in se spremenijo v balone. Na dani zvočni signal sedejo in pihajo balone. Opazujejo vzgojitelja in upoštevajo znak za začetek in konec igre.

8. Petje pesmi Lina se poslovi od otrok s petjem pesmi, ki jih otroci poznajo.

Otroci zapojejo znane pesmi in se poslovijo od lutke Line.

Spontane aktivnosti (aktivnosti po želji otrok) Glasbeni kotički:

Poslušanje znanih otroških pesmic Cilj: otrok z veseljem posluša pesmi ter likovno izraža vsebino pesmi. Ustvarjanje izmišljij o igračah, ki jih imajo otroci v vrtcu

Cilj: izraža veselje do ustvarjanja izmišljenih pesmi.

Prepevanje znanih pesmi z vzgojiteljem Cilj: otrok se ob petju sprosti, doživlja pesmi ter uživa ob petju.

59

60

5.2 Glasbeno didaktične igre za razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha, pevskih spretnosti in prepoznavanja barve zvoka Usmerjene dejavnosti

Tema: Razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti

Enota: Glasbeno didaktične igre za razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha (Avto in semafor), pevskih spretnosti in prepoznavanja barve zvoka (Stoj, policist)

Globalni cilji in cilji iz kurikula: - razvijanje prostorskih, časovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav ter predstav o umetnosti, komunikaciji sebe in drugih, - negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane pozornosti v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje sebe ter izbranih virov iz okolja, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, inštrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi. Primeri dejavnosti kurikuluma: otrok posluša, izvaja in pomni ritmično-melodične celote, spoznava značilnosti zvoka: barvo, sodeluje pri glasbenih didaktičnih igrah. Cilji: Otrok - izraža veselje do glasbeno-didaktičnih iger, - ustvarja in reproducira ritmične motive, - ustvarja in reproducira melodične motive, - preizkuša zvočne značilnosti glasu, - pravilno izgovarja različne vokale,

61

- prepozna barvo glasu ali barvo zvoka glasbila ter gibalno reagira, - pozorno sledi navodilom igre.

Metode: reproduciranja, ustvarjanja, razlikovanja, opazovanja, razgovora, igre.

Oblike: individualna, skupna.

Sredstva: stoli, barvni trakovi, barvni krogi, škarje.

Metodični koraki Vzgojitelj Otroci

1. Uvodna motivacija 2. Priprava prostora

Ponudi barvni papir in jim pomaga pri rezanju trakov in krogov. Pomaga otrokom pri pripravi stolov in lepljenju krogov na stole.

Režejo trakove in kroge zelene, rdeče in rumene barve. Trakove nalepijo na stole in jih razporedijo po prostoru.

3. Predstavitev glasbeno didaktične igre Avto in semafor 4. Predstavitev glasbeno didaktične igre Stoj, policist

Razloži jim, da se bodo igrali glasbeno didaktično igro Avto in semafor (glej prilogo). Avto vozi po cesti in sreča semafor, ki ga pozdravi z ritmičnim (ploskanje) in pozneje z melodičnim motivom (oponašanje zvoka avtomobila z glasom). Semafor pozdrav ponovi. Avto prisluhne navodilom vzgojitelja in se vrne v garažo. Vodi razgovor o policistu in njegovi vlogi v prometu. Razloži potek igre Stoj, policist (glej prilogo). Otroci se bodo spremenili v prevozna sredstva, ki morajo upoštevati navodila policista. Vozila potujejo po prostoru (gibalno oponašajo vozilo) in se oglašajo (npr. sirena na gasilskem avtu). Vozila morajo voziti v smeri, ki jo pokaže policist, ter oponašati gibalno in glasovno tisto vozilo, v katero jih je »spremenil«

Prisluhnejo pravilom igre ter ustvarjajo in reproducirajo ritmične in melodične motive ter gibalno reagirajo. Sodelujejo v razgovoru. Poslušajo pravila glasbeno- didaktične igre ter si zamišljajo, prepoznavajo, ustvarjajo in reproducirajo zvoke različnih vozil in gibalno reagirajo.

62

policist. Ko vzgojitelj zaigra na glasbila melodične motive, značilne za neko prevozno sredstvo, otroci prepoznajo zvok glasbila oziroma vozila in ga gibalno uprizorijo. Upoštevati morajo tudi pisk piščalke.

Spontane aktivnosti (aktivnosti po želji otrok) Glasbeni kotički: Igranje na glasbila - ustvarjanje zvočnih slik na temo vozila Cilj: otrok ustvarja zvočne slike. Poslušanje in petje otroških pesmi Cilj: otrok z veseljem prisluhne pesmim in jih zapoje.

Priloga opis igre Avto in semafor in Stoj, policist! Igra: Avto in semafor Avtomobile predstavljajo štirje otroci, ki sedijo na stolčkih (v garažah), ki so označeni s barvnimi trakovi (rdeča, modra, zelena, rumena). Semaforje predstavljajo otroci, ki imajo okrog vratu barvne kroge iz papirja (rdeča, oranžna, zelena) in so razporejeni po igralnici. Vzgojitelj pripoveduje: »Avto iz rdeče garaže se odpelje k rumenemu semaforju ter se mimo modre in zelene garaže vrne domov.« Ko avto pripelje do semaforja z rumeno lučjo, ga mora pozdraviti tako, da zaploska ritmični motiv. Ko rumena luč na semaforju pravilno ponovi oziroma zaploska ritmični motiv, se avtomobil vrne nazaj mimo modre in zelene garaže v svojo garažo. Ko vsi otroci ustvarjajo in reproducirajo ritmične motive, povabi vzgojitelj otroke, da igro nadaljujejo, ampak namesto ritmičnega motiva vozilo pozdravlja semafor z melodičnim motivom, ki oponaša zvok avtomobila (npr. brrrrrrrr, br br br brrrr br). Semafor mora ponoviti melodični motiv.

Igra Stoj, policist! Otroke »spremenimo« v prevozna sredstva. Vzgojitelj prevzame vlogo policista. Otroci hodijo po prostoru. Ko policist zapiska na piščalko, reče: »Stoj, vsi otroci postanite gasilski avtomobili in vozite v to smer.« (smer – levo, desno, naprej, nazaj nakaže z roko). Nato zopet zapiska. Otroci se začnejo premikati po prostoru v smeri, ki jo je nakazal policist. Zraven se oglašajo npr. kot sirene na gasilskem avtu (viu, viu, viu), traktor (trtrtrtrtrtr), vlak (čičičičiči), kolo (cincin, cincin)… Ko policist zapiska, se otroci ustavijo in utihnejo ter prisluhnejo naslednjim navodilom policista. Oponašajo lahko gibanje in oglašanje različnih prevoznih sredstev, npr: traktor, rešilni avto, policijski avto, motor, vlak, helikopter, čoln, kolo, hupa na avtih, zvonec itn. Policist izbere ustrezno glasbilo in ustvarja melodične ali ritmične motive, značilne za neko prevozno sredstvo (npr. blok flavta – sirena za gasilski avto, zvončki – zvonec, metalofon – motor, palčke – traktor …). Otroci melodičnemu motivu prisluhnejo, prepoznajo vozilo in po pisku policista vozilo gibalno ponazorijo.

63

5.3 Glasbeno didaktične igre za razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha Usmerjene dejavnosti Tema: Razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti Enota: Glasbeno didaktične igre za razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha (Ptiček, ne jezi se)

Globalni cilji in cilji iz kurikuluma: - razvijanje prostorskih, časovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav ter predstav o umetnosti, komunikaciji sebe in drugih, - uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, inštrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi, - spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri pripravi, organizaciji in uporabi sredstev in prostora. Primeri dejavnosti kurikuluma: otrok posluša, izvaja in pomni ritmično-melodične celote, sodeluje pri glasbenih didaktičnih igrah. Cilji: Otrok - se veseli sodelovanja pri glasbeno didaktičnih igrah, - reproducira ritmično-melodične vzorce, - razvija slušno občutljivost, - prepozna melodijo pesmi, - nadaljuje znano melodijo pesmi na zlog la, - sproščeno in brez strahu izvrši nalogo, - doživeto zapoje že znano pesem. Metode: reproduciranja, ugibanja, petja z vzgojiteljem, igre, pogovora. Oblike: individualna, skupna. Sredstva: krogi (bele, rdeče, zelene in modre barve), kocka s pikami, Orffova glasbila. Metodični koraki Vzgojitelj Otroci 1. Uvodna motivacija

Otrokom ponudi model kroga (za velikost), barvni papir in škarje. Pove jim, da morajo izrezati nekaj krogov.

Obrišejo model kroga in kroge nato izrežejo.

2. Postavitev poti po prostoru

Z otroki razporedi kroge po prostoru ter si pripravi glasbila za vlogo sove.

Pomagajo pri pripravi prostora. Na vsak rdeči krog položijo glasbilo.

64

3. Predstavitev glasbeno didaktične igre Ptiček ne jezi se

Pove jim, da se bodo igrali glasbeno didaktično igro Ptiček, ne jezi se (glej prilogo). Ptice se odpravijo na čukovo ženitev skozi nevaren gozd, ki ima polno pasti. Med potjo bodo srečale sovo in orla, ki jima bosta postavila ovire. Ptice morajo dobro opraviti zadane naloge in čim prej prispeti na čukovo svatbo. Število pik na kocki bo določilo, koliko se lahko ptica premakne naprej. Če prispe na rdeči krog, mora ponoviti ritmični motiv, ki ga zaigra sova, če pa na zeleni krog, mora prepoznati melodijo pesmi in jo nadaljevati na zlog la. Če pravilno reši nalogo, počaka, da pridejo na vrsto vse ptice, če pa naloge ne reši pravilno, mora odleteti za dve polji nazaj. Na enem polju lahko stoji tudi več ptic.

Dobro prisluhnejo navodilom glasbeno didaktične igre. Razdelijo si vloge ptic in orla ter sledijo igri.

6. Petje pesmi in rajanje Povabi otroke v krog in

zapoje pesem Čukova ženitev (ljudska).

Ko prispejo na cilj vsi otroci, skupaj rajajo in pojejo pesem Čukova ženitev.

Spontane aktivnosti (aktivnosti po želji otrok)

Glasbeni kotički: Poiščejo glasbila, ki imajo podobne zvoke kot ptice, in ustvarjajo zvočne slike

Cilj: otrok preizkuša in raziskuje zvočne značilnosti melodičnih in ritmičnih glasbil in ustvarja zvočne slike. Poslušajo skladbo Joseph Haydn Otroška simfonija in likovno izrazijo doživetja in predstave glasbenega dela Cilj: otrok posluša, doživlja, prepoznava in poimenuje slišane zvoke v skladbi ter likovno izrazi svoja občutja.

65

Opis igre: Ptiček, ne jezi se! Z otroki izrežemo iz papirja tako velike bele kroge, da lahko na njih stojijo. Izrežemo tudi nekaj krogov rdeče barve (na njih bodo glasbila) in nekaj krogov zelene barve (za prepoznavanje melodije). Oblikujemo pot, ki jo označimo s krogci. Začetni krog je moder, prav tako tudi krog na cilju. Vlogo sove prevzame vzgojitelj, ki ima ob sebi glasbila na katera bo igral. Vlogo orla, ki meče kocko, prevzame otrok. Vsi ostali otroci prevzamejo vloge ptic. Ptice so povabljene na čukovo ženitev. Do čuka lahko pridejo samo skozi nevaren gozd, zato morajo slediti označeni poti. Da pot ni prelahka, pa morajo premagati nekaj ovir, ki jih je postavila sova. Ptice se dogovorijo, katera bo odletela prva, katera druga itn. Igra poteka tako kot igra Človek ne jezi se. Na katero polje prileti ptica določi število pik na kocki, ki jo meče orel. Če ptica prileti na rdeče polje, mora s ploskanjem ponoviti ritmični motiv, ki ga je zaigrala sova na ritmično glasbilo, ter počakati na krogu tako dolgo, dokler spet ne pride na vrsto. Če ptica prileti na zeleno polje, mora prepoznati in nadaljevati melodijo pesmi, ki jo zapoje sova na zlog la. Če ptica zaigra ali zapoje nepravilno, stopi dve polji nazaj. Na enem polju lahko stoji več ptic. Ko vse ptice pridejo na cilj, se začne čukova svatba. Primer pesmi:

66

Documents

GLASBA V VRTCU - Primeri didaktičnih enot