JESEN | 2012

Čvekamo:

JERNEJ TOZON, pevec skupine ČukiV središču:

SOBA ZA ŠOLARJARaziskujemo:

NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA OTROKA

RR s

troko

vnja

k: M

oj o

trok

noče

v v

rtec!

• V

zgoj

a: M

ini v

odič

za

star

še p

rvoš

olce

v •

Otro

ški k

otič

ek: 1

2 ZA

BAVN

IH N

ALO

GIC

Format revije je 21 x 26,5 cm, 68 barvnih strani. Na leto izidejo 4 številke, za vsak letni čas.Celoletna naročnina s popustom znaša 14,99 €. V ceni je vključen 8,5 % DDV in poštnina. Cena posameznega izvoda je 3,99 €. Naročnina na revijo teče od dneva prejema naročilnice. Po naročilu vam pošljemo položnico, na podlagi katere plačate naročnino. Naročilnico lahko oddate v najbližji poštni nabiralnik. Poštnina je že plačana.

Revija za ustvarjalno preživljanje prostega časa

ročne spretnosti – praznična ustvarjalnost – kulinarika – potepanja z odprtimi očmi – kultura bivanja – družinsko branje – narava pred domačim pragom – skoraj pozabljene otroške igre

Kaj početi v deževnem popoldnevu? Ali ob koncu tedna, ko so naloge že opravljene? In kako pripraviti zabavo za rojstni dan?V Prostočasniku najdete pisane ideje za domiselno preživljanje prostega časa z otroki.Za otroke, starše, vzgojitelje in učitelje.

NAROČILA IN INFORMACIJE e-pošta: revija@prostocasnik.si telefon: 01 51 55 600 041 805 988 www.prostocasnik.si

Darilo! Po plačilu dvoletne naročnine na revijo Prostočasnik prejmete kot darilo Prostočasnikovo priročno torbico.

20 % popust za naročnike revije Prostočasnik pri nakupu priročnikov Drobna božična presenečenja in Ustvarjajmo z naravnimi materiali in Preproste stvari za drobne dlani*Akcija velja za fizične osebe.

Slonom za petami

Pusti gradPusti grad

3,9

9 EU

R

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaJESEN 2010št.17

gradovi Pravljični Slovenije

imaPika Nogavičkardeča lička

Šolskiglasnozvonec

kliče

“Ljube kroglicepregelk,nikdar nočem

biti velk!”

Okrasimo jelko

KDO SE BOJIDIVJEGA MOŽA?

Grad ŽovnekGrad Žovnek

3,9

9 EU

R

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaZIMA 2010št.18

gradovi Pravljični Slovenije

Poskrbimo pticeza

zaPotovanjepredniki

ZASNEŽAK

SNEGU

STOJI

V

HIŠO

PISANIC

NOČVELIKA

Snežnik

3,9

9 EU

R

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaPOMLAD 2011št.19

gradovi Pravljični Slovenije

Pomladnice

V kraljestvu

vesoljskeDogodivščine

deklice

zleti vPikapolonica

neboNOČVELIKA

Benečanka

3,9

9 EU

R

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaPOLETJE 2011št.20

hiše Pravljične Slovenije

Plavalke

HOTEL ZAŽUŽELKE

Poletne

in Zabavamed rožicamibomboni

USTVARJALNICE

Ljubljanskigrad

3,9

9 EU

R

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaJESEN 2011št.21

gradovi Pravljični

Slovenije

Gremov šolo Čarobni vzorci

V sojucarovniškenoci

V škrlatodetajesen

KALEJDOSKOPA

CIRKUŠKE VRAGOLIJE

3,9

9 EU

R

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaZIMA 2011št.22

Čarobniprazniki

V sneguza hišosnezakstoji

TEKAŠKI RAJBohinjska Dobrava

✼✾✼✾

3,9

9 EU

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaPOMLAD 2012št.23

Od kje pridejo ptički? ❥ Pravljične hišice ❥ Je kdo slišal mavrico zaigrati? ❥ Velikonočni vlak ❥ Gumbasti piškoti ❥ Na robu pekla ❥ Otok Lanzarote ❥ Okamenela preteklost Ljubljane

Od kje pridejo ptički? ❥ Pravljične hišice ❥ Je kdo slišal mavrico zaigrati? ❥ Velikonočni vlak ❥ Gumbasti piškoti ❥ Na robu pekla ❥ Otok Lanzarote ❥ Okamenela preteklost Ljubljane

R

3,9

9 EU

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaPOLETJE 2012št.24

PinkainPonkagrestanamorje

R

Skrivnostni samostaniBiseripoletja

PO VSEH MORJIH SVETA

PinkainPonkagrestanamorje

Vsebina Jesen 2012

4 Razglednice

8 Naj srček bije Akcija, ki rešuje življenja

10 Čvekamo Jernej Tozon, pevec skupine Čuki

13 Foto natečaj: Linova foto zvezdica

14 V središču Soba za šolarja Pravo pohištvo za otroško sobo

18 Raziskujemo Nezgodno zavarovanje za otroka

21 RR strokovnjak Moj otrok noče v vrtec!

22 Vzgoja Mini vodič za starše prvošolcev

24 Dobra praksa Srečanje s starši nekoliko drugače

26 Zdravje Bolezni, ki prežijo na otroke v jesenskem času

28 KuhaRajanje Prava hrana za možgančke

31 Samo za očke Delo

32 Eko družina Priprava domače ozimnice? Zakaj pa ne!

34 Urbani podvig Predlogi za družinski potep: Najlepši kotički so skriti

37 Otroške iskrice

Če bi obstajala možnost, da bi se lahko priključila na dodatno napajanje ali si nekam vstavila bate-rije s podaljšanim delovanjem za dodatno koli-čino energije, da bi lahko naredila vse, kar sem si ali so mi naložili, bi zagotovo izkoristila to mo-žnost. Zdi se mi, da sem nekje na poti v odraslost založila del svoje zmožnosti ustvarjanja energije ali pa okolica od mene zahteva več energije, kot je telo lahko naredi. Spomnim se dogodka iz mojih prvih dni v šoli, ko mi je stric vzel z ramen modro šolsko torbo in je bil začuden, kako lahko tako drobceno dekletce nosi tako težko torbo. Meni se ni zdela prav nič pretežka. Zadovoljna sem vanjo stlačila vse svoje lično zavite zvezke, ki sem jih (no, z veliko mami-ne pomoči) zavijala ves avgust, da so bili zaviti tako, kot sem želela. Energije mi ni zmanjkalo niti za prenašanje torbe niti za hojo v hrib do šole, niti za šport niti za igro v naravi. Baterije so bile vedno tako polne, da me je morala mama vsak večer »ugasniti«, da sem zaspala. Še vedno rada nosim težka bremena na svojem hrbtu, ampak le kakšen dan ali dva, potem se moj hrbet upre. Še vedno imam rada lično ure-jen dom, dokončane vse delovne obveznosti, s katerimi si služim kruh, čas za razgibavanje mišic ter sprehode v naravi, ki jo imam tako rada. Ven-dar se moje telo zvečer kar samo od sebe izklopi in bi ostalo izklopljeno še naslednji dan, če ga ne bi prisilila, da čim prej začne nov dan. Ker sta prej omenjeni možnosti za dodatno polnjenjenje energije zaenkrat še znanstvena fantastika, sem sposobnost ustvarjanja velike količine energije najbrž izgubila. Če pa želim dočakati vnuke in mogoče celo pravnuke, moram nekako začeti energijo skladiščiti. Zato sem si za novo šolsko leto zadala naslednje: 1.) Nauči se, kako reči ne, ko veš, da imaš že vsega preveč! 2.) Povej, ko po-trebuješ pomoč! 3.) Nič ni narobe, če ni vedno vse popolno. Tega se nameravam držati in naj-brž bi bilo zelo koristno in zaželeno, če bi se mi pridružil vsakdo, ki meni, da nima dovolj energi-je za vse, kar od njega zahteva življenje.

Uvodnik

Odgovorna in izvršna urednica

10

Ringarajine iskrice – revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 3; letnik V, jesen 2012 | Naklada: 22.000 izvodov | 1855-2838

Izdajatelj: Danu d.o.o., Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana | Direktor Danu d.o.o.: mag. Krešo Gotovac | Odgovorna in izvršna urednica: Metka Troha, metka.troha@ringaraja.net, +386 (0)40 453 542 | Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice | Oblikovanje: Andreja Vekar, andreja.vekar@ringaraja.net | Fotografije: iStockphoto | Lektura: Danijela Cigale, Lektoriranje oglasnih člankov je v domeni oglaševalcev. | Otroške iskrice ustvarja: Damjan Alešnik | Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net; Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, +386 (0)41 894 303; Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net, +386 (0)40 723 676; Tatjana Maguša, tatjana.magusa@ringaraja.net, +386 (0)68 15 65 51 | Tisk: Tiskarna Littera picta d.o.o. | Distribucija: Tali, Jure Novak s. p.

Fotografija na naslovnici: Petra Vrhovec Rozman, www.malizakladi.si | Na naslovnici: : Liam Simović (1,5 leta), zmagovalec foto natečaja Linova foto zvezdica

Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice. NAROČILA: Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: +386 (0)59 960 600 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

32

22

8

Raz

gle

dni

ce

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

Še naprej bomo z veseljem objavljali aktivnosti, ki jih izvajate z otroki v vašem vrtcu ali šoli. Pošljite razglednico in nam pokažite, kako se zabavate, učite, ustvarjate in veselite!Razglednice nam pošiljajte na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Pošljite nam 1 fotografijo in največ 200 besed.

Vrtec Ribnica

Vrtec Mala Nedelja

VrtecAgata

Vrtec Mavrica

OTROCI SVETAVrtec pri OŠ Žirovnica, mentorice Mija Debevc, Sabina Tavčar, Martina Hribovšek, Maruša Oblak

V poletnih mesecih smo v vrtcu za otroke pripravili projekt Otroci sveta. Podrobneje smo spoznavali značilnosti sosednjih držav, na primer sosednje Madžarske. Pošiljamo vam utrinek igre z naslovom Blatno jezero in vrelci. Voda in pesek sta tista dejavnika, v katerem otroci vedno neizmerno uživajo. Pošiljamo vam lepe blatne pozdrave!

SREČANJE Z UMETNOSTJO IN UMETNIKIVVZ Slovenj Gradec, enota Mislinja, vzgojiteljici Erika Pušnik in Anica Klemenc

V šolskem letu 2011/2012 smo v starostni skupini 2–4 leta veliko časa posvetili likovno-oblikovalni dejavnosti. Preko IKT-teh-nologije sva otrokom predstavili zgodbo o škratu Galu, ki si je potem, ko se je prebudil iz dolgoletnega spanja, poiskal novi dom v Gal-eriji. Ob tako prijetni in spodbudni vsebini smo tudi sami želeli postati umetniki. Oblikovali smo maso Das, risali s svinčniki, kredo, flomastri in se igrali s prstnimi ter z vodenimi barvami, v igralnici smo uredili pravo malo galerijo. V goste smo povabili tudi priznano umetnico S. L. Arsovsko. Izkazalo se je, da ni le umetnica, ampak tudi čudovita oseba, ki je otroke očarala s preprostostjo in izredno prisrčnim pristopom. Predstavila je svojo slikarsko dejavnost in pred našimi očmi ustvarila čudovito delo, ki ga je podarila vrtcu, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Vtis, ki ga je naredila na otroke, je viden v njihovih delih, ki so jih ustvarili po njenem obisku.

Vrtec pri OŠ Žirovnica

Vrtec

Mislinja

Organizator dobrodelne akcije je:

Pokrovitelja dobrodelne akcije sta:

Pridružite se ObdaRajanju 2012!

Letošnjo jesen bomo spet ustvarjali v 4. Ringarajini srčni akciji ObdaRajanje. Skupaj z Vami in z Objemčki vseh oblik, barv in velikosti želimo tudi v letu 2012, že četrto leto po vrsti, deliti lepe misli, dobro voljo, sočutje in prijateljstvo. V treh letih je v srčni akciji ObdaRajanje sodelovalo že več kot 30.000 otrok iz vse Slovenije in prepričani smo, da bomo letos to številko še močno povečali.

Dragi vzgojitelji in učitelji, vabimo Vas, da vključite svojo domišljijo, aktivirate spretne male ročice in nam pomagate polepšati praznične dni otrokom, ki bodo morali božične in novoletne praznike preživeti v eni izmed bolnišnic ali drugih ustanov po Sloveniji.

PRIJAVITE svojo skupino oz. razred v akcijo ObdaRajanje 2012 s pomočjo e-prijavnicena www.ringaraja.net/obdarajanje2012 ali s tiskano prijavnico, ki smo vam jo poslali, in nam tudi letos pomagajte narisati iskrive nasmehe na obraze vseh otrok!

Pomembne informacije

Rok za prijave: 1. oktober 2012

Tistim, ki ste že sodelovali v akciji ObdaRajanje, smo poslali navodila in prijavnico za ObdaRajanje 2012 ter prvi del pravljice o Kresnički Steli, ki bo letos otrokom po svoje predstavila poslanstvo obdarajanja. Vsi, ki bi želeli sodelovati, lahko vse informacije, navodila in pravljice poiščete ter natisnete na www.ringaraja.net/obdarajanje2012 in se tam tudi zelo enostavno prijavite.

Elektronska prijava na www.ringaraja.net/obdarajanje2012

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Vabilo k prijavi (september 2012).pdf 1 20.8.2012 22:03:18

ČEBELAR NA OBISKUVrtec Agata, Poljane, skupina Čebele, vzgojiteljica Jožica MačekČebelar je otrokom prinesel na ogled opazovalni panj s čebelami. Razložil jim je, da so v pokritih satnicah male čebele, ki se še niso izvalile, ostale čebele, ki so v gruči na satnici, pa grejejo in čuvajo male čebele v lončkih (ličinke). Veliko otrok si je nadelo zaščitna pokrivala. Tudi čebelar je oblekel zaščitno oblačilo in povedal otokom, da je v čebelnjaku vedno tako oblečen zaradi pikanja čebel. Dve deklici sta bili zelo pogumni in čebelarju dovolili, da jima je na roko dal trota. Troti so čebelji samčki, ki so zelo leni in ne pičijo. Otroci so že vedeli, da je v panju ena čebela matica in veliko čebel delavk, ki so nabiralke, čistilke, stražarke in dojilje. Povedal jim je tudi, da čebele nabirajo medičino in cvetni prah. Srečanje je bilo zanimivo in poučno.

ZAKLJUČNI IZLET Z VLAKOM Vrtec Mala Nedelja, vzgojiteljica Silvija FilipičV vrtcu Mala Nedelja smo se s starši odločili, da se bomo na zaključni izlet odpravili z vlakom. Otroci, starši, prijatelji in vzgojiteljice smo komaj dočakali vlak na mali železniški postaji v Ljutomeru, od koder smo se odpravili proti Murski Soboti. Obiskali smo Pokrajinsko in študijsko knjižnico, kjer so nas z velikim veseljem sprejeli in nam pripravili zelo zanimivo pra-vljično uro. Nato smo odkorakali do parka in se malce odpočili, otroci pa so se naužili igre na zanimivih otroških igralih in peskovnikih, rajali in se zabavali. Ta zaključni izlet nam bo vsem ostal v lepem spominu.

TIBETANČKI IN MASAŽE V VRTCUVrtec Ribnica, skupina Petelinčki, vzgojiteljici Eva Podgorelec in Lidija JuvančičObe vzgojiteljici imava radi masaže in sprostitvene vaje, zato sva se odločili, da tovrstne izkušnje omogočiva tudi otrokom iz naše skupine (2–3 leta). Otroci so »tibetančke« takoj vzeli za svoje in odločili smo se, da jih bomo izvajali vsak ponedeljek. V igralnici odmaknemo mize, položimo blazine in prostor napolnimo z mirno, sprostitveno glasbo. Otroci sledijo najinim napotkom in z vsako ponovitvijo bolj natančno ter dlje izvajajo ustrezne gibe. Otroci imajo to dejavnost izredno radi in po njej so bolj umirjeni, sproščeni. Prav zato sva organizirali tudi srečanje s starši, da smo še njih naučili sprostitve. Otroci nama večkrat povejo, da se masirajo tudi doma in tako preživijo dragocen čas s svojimi starši.

ZDRAVA HRANA VES DAN ODŽENE ZDRAVNIKA STRANVrtec Mavrica, Trebnje, strokovne delavke Magda, Milena, Barbara, Tjaša in PetraS skupinama Levčki in Murenčki (4–5 let) smo si v okviru projekta Z igro do prvih turističnih korakov v jesenskem in spomla-danskem času ogledali sadovnjak. Iz jabolk smo naredili jabolčni kis in posušili jabolka za jabolčne krhlje. Vsaka skupina je posadila svoje drevo in zdaj čakamo na prvi sadež. Sadili pa smo tudi na svojem eko vrtičku. Iz spomladanskih cvetlic smo naredili »čaj pomladi«, iz regratovih cvetov pa med. Projekt smo zaključili na Jurjevi domačiji na Občinah. Pri projektu so sodelovali tudi starši s prinašanjem različnih stvari, ki smo jih potrebovali.

Eko

raz

gle

dni

ce

Vrtec Miškolin Vrtec Čebelica

Vrtec Ringaraja

Vrtec

Najdihojca

SPOZNAVANJE TRAVNIKAVrtec Rogašovci pri OŠ Sveti Jurij, vzgojiteljice Danijela Hajdinjak, Aleksandra Gider in Valentina Hajdinjak

Celo šolsko leto smo pridno obiskovali travnik v bližini na-šega vrtca. Spoznavali smo imena travniških cvetlic in trav, izdelali smo herbarij, ki ga imamo razstavljenega na steni v igralnici, razvrščali travniške cvetlice in trave glede na vonj, okušali kislico, spoznavali smo živali, ki živijo na travniku (mravlje, polži, pikapolonice, kobilice, pajki, metulji, čebele, čmrlji, …), jih opazovali, primerjali, poslušali njihovo petje in brenčanje. Nabirali in pihali smo regratove lučke, si ogledali trave od korenine do cveta in tako spoznali sestavne dele cvetlic. Spoznali smo način košnje nekdaj in danes, se ude-ležili košnje trave, jo grabili, vozili s samokolnico, obračali, jo opazovali, kaj se z njo dogaja na soncu in spoznali proces sušenja trave. V tem vrtčevskem letu smo naš travnik resnično raziskali z vsemi svojimi čuti.

OBISK ČEBELARSKE EKO KMETIJE ČEBELJI GRADIČOŠ Sveti Jurij, VVE Sveti Jurij, vzgojiteljica Bernarda Skledar

Na eko kmetiji Čebelji gradič v Serdici sta otroke in starše pričakala čebelarja Herman in Andrej Kisilak, ki že vrsto let sodelujeta z našim vrtcem. Po uvodnem pozdravu smo si nadeli čebelarske kape, kar je bilo za otroke prav posebno doživetje in vznemirjenje. Nato nas je čebelar Herman odpeljal v čebelnjak in nam predstavil čebeljo družino, njihovo življenje in delo. Otroci so dobili tudi informacijo o delu če-belarja in pripravi čebeljih izdelkov. Skupaj smo se odpravili še na pokušnjo različnega medu, predvsem pa smo spoznavali, kako koristen in zdravilen je med za zdravje. Na koncu smo ugotovili, da je življenje čebel izredno zanimivo in pravzaprav precej zapleteno, zato bomo čebele in njihove izdelke še bolj spoštovali, kot smo jih do sedaj.

Vrtec Rogaševci

VrtecSv. Jurij

180 x 125 mm

USTVARAJANJEPRIHAJA

Več informacij o nagradnem natečaju lahko poiščete na

www.ringaraja.net/ustvarajanje

Vzgojiteljice boste podrobnejše informacije in navodila za sodelovanje

prejele preko elektronske pošte, kot tudi v pismu po pošti.

bo izbrana za platnico risalnega bloka.Najlepša risba

Dodatne nagrade bomo podarili tudi vrtcem, iz katerih bomo prejeli

10 najbolj izvirnih izdelkov.

atraktivnih risbic bo nagrajenih z izdelki Jolly.10 najbolj

Jolly v sodelovanju z Ringarajo ponovno

pripravlja ustvarjalno-nagradni likovni natečaj, ki bo potekal

od 10. 09. 2012 do 31. 10. 2012.

Tema letošnjega natečaja je PODVODNI SVET.

DRUŽINSKI IZLET NA RANČ ALADIN NA MIRNI Vrtec Čebelica, Gabrovka, vzgojiteljica Marinka LenartOb zaključku leta in slovesu pred odhodom na dopust smo se s starši in z otroki vseh treh skupin vrtca odpravili na izlet na ranč Aladin na Mirni. Na turistični kmetiji smo si ogledali različne živali, od kengurujev, noja, divje svinje, kamele in še kar nekaj drugih ter jahali oslička. Otroci so se lahko igrali na različnih igralih, s starši so igrali nogomet … Prijazni gospodar nam je pripravil odlično malico z jedmi z žara, s prebrancem in z zelenjavo. Ob prijetnem klepetu in igri je popoldne minilo v sproščenem počitniškem vzdušju.

ZAKLJUČNO SREČANJEVrtec Najdihojca – jasli, Kranj, vzgojiteljici Nina Sekovanič, Maja ZupanV naši skupini smo se odločili, da zaključno srečanje pripravimo v naravi. Z otroki in s starši smo se srečali na Svetem Joštu nad Kranjem. V prijetnem okolju in sončnem vremenu smo se družili in skupaj strnili vtise odhajajočega vrtčevskega leta. Otroci so se gugali, spuščali po toboganu, igrali v peskovniku, z največjim veseljem pa so skakali na velikem trampolinu. Vzdušje je bilo zelo prijetno. Še enkrat bi se zahvalili Jakobovemu očku za prijazno gostoljubje na Svetem Joštu. Pogostil nas je tudi s pijačo, prigrizkom in sladoledom, ki so ga bili otroci še posebej veseli.

DEDKI SO NAM POMAGALI PRI IZDELAVI LESENIH PIŠČALIJVIZ OŠ Dobrepolje, vrtec Ringaraja, skupina Miške, vzgojiteljici Tanja Tegel, Mateja LohkarV letošnjem letu smo si za prednostno nalogo izbrali, da se poglobimo v svet glasbe. Spoznavali smo zvrsti glasbe, različne plese, pesmi in različne instrumente. Iz odpadnih in naravnih materialov smo izdelali male instrumente in si obogatili glasbeni kotiček. V vrtec smo povabili dedke, da so nam izdelali lesene piščali. Skupaj smo odšli v gozd, kjer so nam dedki prikazali postopek izdelave piščali iz leskovih, bezgovih in trslikovnih palic. Le redki še poznajo ta stari način izdelovanja, ki so ga uporabljali kot otroci med pašo živine in si s tem krajšali čas. Otroci so na svoje dedke in njihovo spretnost zelo ponosni. Dedki so bili zelo veseli povabila in možnosti, da so svoje znanje predstavili mlajši generaciji.

MIŠKOLINOV ZELIŠČNI KOTIČEKVrtec Miškolin, skupina Želvice, vzgojiteljici Mojca in TatjanaŽelvice smo s pomočjo staršev naredile ogromne spremembe pri preureditvi našega vrtca. Najprej smo se lotili preurejanja glavnega jasličnega vhoda, kjer smo prepleskali zid, ki je že kar »klical« po novi preobleki, nato smo zasadili še zeliščni kotiček. Posadili smo kar nekaj zelišč: baziliko, origano, timijan, peteršilj, meto, meliso, šetraj, drobnjak, luštrek, … Za zeliščni kotiček bomo lepo skrbeli. Seveda pa bomo zdaj še bolj uživali v hrani, saj ji bomo lahko dodali kanček novega priokusa. Zahvaljujemo se staršem za vse podarjene sadike, njihov vloženi trud ter dobro voljo, ki so jo z veseljem delili z nami.

VrtecSv. Jurij

Jesen 2012 | | 7

piše: mag. Krešo Gotovac, vodja projekta Najsrčekbije

NAJ SRČEK BIJEAKCIJA, KI REŠUJE ŽIVLJENJAAkcija usposabljanja o temeljnih postopkih oživljanja za starše in pedagoge se nadaljuje tudi v novem šolskem letu!

»Najsrčekbije je edinstvena akcija v vsej Evropi, zato so me vodilni pri Evropskem združenju za pediatrijo prosili, da akcijo podrobneje pred-stavim vsem članom na osrednjem kongresu združenja, ki bo naslednje leto v Glasgowu na Škotskem. Primer sistematičnega nacionalnega usposabljanja nestrokovnjakov o temeljnih postopkih oživljanja otrok, ki se z njimi poklicno ukvarjajo, še ni bil zabeležen v njihovi 35-letni zgodovini!« je s ponosom povedal primarij Ivan Vidmar, dr. med., av-tor tečaja in strokovni vodja akcije Najsrčekbije, akcije osveščanja in usposabljanja vzgojiteljev in učiteljev ter staršev o temeljnih postopkih oživljanja otrok. Njemu gre zahvala, da je dal pobudo in da je skupaj s sodelavkami ter sodelavci poskrbel, da smo z idejo in s kakovostno iz-vedbo v pičlem letu dni pritegnili pozornost evropske srenje pediatrov. Zdi se, da bo akcija v rekordnem času iz nacionalne prerasla v medna-rodno. Vendar začnimo na začetku.

Če se želite osebno prijaviti za opravljanje tečaja oziroma za certifikat Najsrčekbije predlagati vrtec, šolo ali društvo, v katerega je vključen vaš otrok, ali pa organizacijo, ki jo zastopate, nam pišite na elektronski naslov najsrcekbije@danu.biz oziroma za več informacij obiščite našo spletno stran www.najsrcekbije.si. Z usposabljanji v šolskem letu 2012/2013 bomo predvidoma pričeli v mesecu oktobru.

Naj

srč

ek b

ije

8 | | Jesen 2012

loti-180x83-OUT.indd 1 8/13/12 2:45 PM

Posebej usposobljena ekipa predavateljev – odraz kakovosti tečajevPrimarij Vidmar je od samega začetka vztrajal na dodatni strokovni pripravi ekip predavateljev, čeprav so vsi sodelujoči njegovi sode-lavci na oddelku. Osebno me je presenetilo, a kot izkušen inštruk-tor je primarij Vidmar dobro vedel, da mora vsak predavatelj poleg podrobnega poznavanja učne snovi obvladati tudi napredne an-dragoške prijeme, kajti velika razlika je predavati temeljne postop-ke oživljanja otrok zdravstvenemu delavcu ali pa nestrokovnjaku, pa čeprav je slednji vsak dan v stiku z otroki. Kmalu se je izkazalo,

kako prav je imel, da ni ničesar prepustil naključju. Kritike začetnih tečajev so bile enkratne: udele-

ženci so predavatelje opisovali kot zanimive, strokovne in pripravljene odgovarjati na do-datna vprašanja. Tečaj so označili za koristen, praktičen in odlično izveden, nekateri celo kot najboljše tovrstno usposabljanje, ki so mu

bili priča do tedaj. Nemalo ravnateljic in rav-nateljev nam je po usposabljanjih navdušeno

pisalo sporočila zahvale, še več, sodelovanje v akciji Najsrčekbije so priporočali tudi svojim

stanovskim kolegom in številni so na podlagi teh pričanj pozneje oddali svojo prijavo.

Kar 35 vrtcev in osnovnih šol že ima certifikat Najsrčekbije

V takšnem pozitivnem vzdušju je minil ves pilotni projekt in nato tudi preostanek šolskega leta. Posledično smo z akcijo v

njenem uvodnem letu dosegli resnično zavidanja vreden uspeh. Certifikat Najsrčekbije (certifikat potrjuje, da je usposabljanje opra-vilo najmanj 75 odstotkov vseh strokovnih delavcev zavoda, op. a.) si je prislužilo kar 35 vrtcev in osnovnih šol iz vse Slovenije, na 65 tečajih pa je sodelovalo preko 1.600 strokovnih delavcev in staršev. In nenazadnje je prišlo tudi omenjeno priznanje v obliki zanimanja Evropskega združenja za pediatrijo.

Postanite del akcije, ki rešuje življenja!In tako smo spet na začetku – tokrat na začetku novega poglavja akcije Najsrčekbije. Načrti za prihodnost so smeli, a ker je zdaj jasno, da je akcija Najsrčekbije vredna vsega truda, ne dvomimo, da nam bo uspelo tudi v letošnjem šolskem letu usposobiti števil-ne tečajnike in ob tem projekt nadgraditi še z novostmi, ki bodo še povečale dostopnost poučevanih vsebin in ključno pomagale pri »detabuizaciji« oživljanja v naši družbi. Tako predstavnike vzgojno--izobraževalnih zavodov kot tudi posameznike vabimo, da se nam pridružite in postanete del akcije, ki rešuje življenja.

Od ideje do poskusne izvedbe v vrtcihNekako ob tem času lansko leto sva s primarijem Vidmarjem sedela v njegovi pisarni v prvem nadstropju nove Pediatrične kli-nike v Ljubljani, kjer je svoj prostor našel tudi Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, ki sicer sodi v sklop Kirur-ške klinike. Pogovarjala sva se o smiselnosti akcije, ki je že takrat nosila naziv Najsrčekbije. Primarij Vidmar mi je vneto razlagal in pojasnjeval, zakaj je treba problematiko usposabljanja nestrokov-njakov za temeljne postopke oživljanja otrok urediti sistemsko, na ravni države. Živo se spominjam, da se me je v tistih trenutkih loteval dvom, ali lahko z našo akcijo sploh uspe-mo pomembneje vplivati, še toliko bolj, ker sva se oba zavedala, da v trenutnih eko-nomskih okoliščinah ne moreva priča-kovati finančne pomoči Ministrstva za zdravje RS, hkrati pa sva bila v dvomih tudi glede zmožnosti slovenskih vrtcev in šol, da najdejo denar za plačilo stro-škov usposabljanja njihovih sodelavk in sodelavcev. A ker nisva dvomila v pomembnost akcije in pripravljenost rav-nateljic in ravnateljev, da vsaj poslušajo, kaj jim želiva sporočiti, sva v dobri veri sprejela odločitev, da s pomočjo pilotnega projekta vendarle nadaljujemo začeto.

Dober odziv je najboljši dokaz, da smo ubrali pravo potŠe pred uradnim začetkom akcije sva že imela formalno in neformalno podporo Ministrstva za zdravje RS, Združenja rav-nateljev in ravnateljic osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, Skupnosti vrtcev Slovenije ter Združenja za pediatrijo pri Sloven-skem zdravniškem društvu. Strinjali se boste, da gre za imenitno skupino ustanov in združenj, toda s primarijem Vidmarjem sva se zavedala dejstva, da bo pravo vrednost akcije moč oceniti le glede na odziv ciljne publike (vrtcev, šol itd.) in zadovoljstvo tečajnikov (vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev, trenerjev, staršev in drugih). Zato sva vsak s svojo ekipo k pilotnemu projektu pri-stopila nadvse zavzeto in sistematično, da le ne bi izpustila kakšne pomembne malenkosti, ki bi utegnila pokvariti končni rezultat. In ta ni izostal. Čeprav smo vrtcem ponudili sodelovanje precej po-zno, ko so že imeli zastavljen letni načrt dela in posledično načrt izobraževanj ter usposabljanj, je bil odziv razveseljujoč, saj smo namesto načrtovanih desetih prejeli skupaj več kot dvajset prijav, v prvih nekaj mesecih letošnjega leta pa še enkrat toliko.

Jesen 2012 | | 9

Čve

kam

o

Jernej Tozon, pevec skupine Čuki»Delo v vrtcu mi je v čisto veselje!«

sprašuje: Metka Trohafotografije: IZTOK DIMC, Revija Obrazi

Simpatičnega pevca Jerneja Tozona poznamo kot člana skupine Čuki, ki se je skupini pridružil nazadnje, vendar se je med ostalimi tremi »čukci« takoj počutil domače. Nekateri, predvsem otroci in njihovi starši, pa ga poznajo tudi kot vzgo-jitelja Jerneja oziroma Jereta, kot mu pravijo najmlajši otroci skupine v vrtcu v Škoflji Loki, v katerem Jernej dela kot pomočnik vzgojiteljice. Pravi, da se v vrtcu tudi sam prelevi v otroka in ko ga poslušaš, kako govori o »svojih« otrocih, ti je takoj jasno, da svoj poklic obožuje.

Ima moški vzgojitelj drugačno energijo, dru-gačen pristop do otrok kot ženske?

Ja, zagotovo. Mislim, da je enako kot doma – mama in oče imata vsak svojo energijo, drugačne poglede in to daje vzgoji večjo širino. Tako imamo tudi moški vzgojitelji malce drugačen pristop in malčki gledajo na nas malce drugače.

Kako pa na moškega vzgojitelja gledajo star-ši? Se ti zdi, da jim moraš bolj dokazovati, da znaš z njihovimi otroki?

Pri nas v Loki so starši navdušeni, da imajo njihovi otroci tudi vzgojitelja. No, vsaj mi-slim, da je tako, saj z njihove strani nikoli ni bilo drugače izraženo. Tako ali tako se takoj vidi pri otroku, če zadeva z moškim vzgoji-teljem deluje. Če otrok nerad hodi v vrtec, potem je najbrž nekaj narobe z vzgojite-ljem, pa naj bo to moški ali ženska. »Moji« otroci vsako jutro »priletijo« k meni, tako da mislim, da so tudi starši zadovoljni, ker vedo, da njihov otrok v vrtcu uživa.

So otroci, ki prvič pridejo v vrtec, bolj zadrža-ni do tebe, ker si moški?

Na začetki so otroci vedno bolj zadržani in se te lahko ustrašijo. Jaz imam vedno še malce brade in se mi včasih zgodi, da je otrok do mene sprva malce nezaupljiv, ko pa se spoznamo, ni več težav. Ampak to se ti lahko zgodi, tudi če si ženska.

»Moški kot vzgojiteljse mi zdi odlična pridobitev za vrtec, saj s svojim malce drugačnim pristopom do otrok prinašamo v vrtec neko drugo energijo.«

oziroma Jere in večino časa sem zanje samo vzgojitelj in ne "čuk".

Kako si se sploh navdušil za poklic vzgojitelja, ki je vse prej kot »moški« poklic?

Moja mama mi je vedno govorila, da bi moral izbrati poklic, ki je povezan z otroki, saj sem se vedno dobro razumel z njimi. Ta-krat mi je bilo malce nerodno, da bi postal vzgojitelj, saj fantov, ki bi delali v vrtcu, ni bilo. Odločil sem se, da grem raje v vojsko. Potem pa se je moj znanec odločil, da na-redi poklicno prekvalifikacijo za pomočnika vzgojitelja. Preko njega sem malce poizve-doval in tipal, kako gledajo starši in drugi na to, da je fant vzgojitelj. Izvedel sem, da to ni nič takega, zato sem se še v času službo-vanja v vojski odločil, da naredim srednjo vzgojiteljsko šolo. Po določenem času sem pustil vojaško službo in postal vzgojitelj. To delo me veseli in ga zares obožujem.

Ti je kdaj žal, da se nisi že prej odločil za ta-kšno pot in si raje izbral vojsko?

Ne, tudi vojska je bila super izkušnja. Še zdaj menim, da bi vsak moški moral iti skozi izkušnjo služenja v vojski, saj te to malce utrdi, navadiš se reda in discipline. Pa tudi drugače sem tak človek, da za na-zaj vidim samo dobro, slabo pa hitro po-zabim. Mislim, da se ti vse zgodi z nekim namenom. Tako kot je meni padla skupina Čuki. Nikoli si nisem predstavljal, da bom kdaj to počel in stal na odru pred števil-nim občinstvom.

Dopoldneve večinoma preživljaš v kolektivu, kjer prevladujejo ženske. Se dobro razumeš s kolegicami?

Odlično se razumemo in vesel sem, da imam takšne sodelavke. Sicer pa nas je v vrtcih v Škoflji Loki kar pet vzgojiteljev, am-pak je vsak v svoji enoti. Najbrž ravnateljica ni želela, da bi bili fantje preveč skupaj. Naš kolektiv, vključno z ravnateljico Janjo Boga-taj, je super.

Čuki so zagotovo ena izmed glasbenih sku-pin, ki jih pozna prav vsak. Ti je to, da si se pridružil skupini, precej spremenilo življenje?

Niti ne. Sprememba je bila predvsem v tem, da imam zdaj precej manj časa. Po naravi sem bolj svododnjak in rad prosto razpo-lagam s časom, zdaj pa to ne gre več in se je velikokrat treba določenim stvarem od-povedati. Praznovanje rojstnih dni s kolegi zdaj skoraj odpade, pa različna potepanja za konec tedna in pikniki, za to zdaj ni časa, saj imamo za vikende večinoma nastope s skupino. Drugače se moje življenje ni tako zelo spremenilo, počutim se tako kot ve-dno.

Kako svojega znanega vzgojitelja sprejemajo otroci in starši, ki te zdaj videvajo še na televi-ziji in v drugih medijih?

Glede na to, da delam v domačem kraju, se s starši poznam že od prej, tako da me ne jemljejo kot »čuka«, ampak samo kot Jerneja. Starejši otroci, ki bolj poznajo sku-pino, name kdaj gledajo malce drugače in jim je všeč, da poznajo »čuka« osebno. Jaz večinoma delam v najmlajši starostni sku-pini in ti otroci o skupini tako ali tako še ničesar ne vejo, tako da nimam posebnega statusa. Preprosto me kličejo Jernej

10 | | Jesen 2012

Kako se kot moški, zaenkrat še brez otrok, znajdeš pri previjanju, brisanju ritk in smrka-vih noskov?

Ah, to ni nobena težava, saj vse to obvladam že od prej. Imel sem namreč precej mlajšo se-strico, ki sem jo veliko pazil, ko sta bila mama in oče na turnejah. »Ta malo« sem celo pre-vijal še po starem, z bombažnimi plenicami, saj takrat še ni bilo »pampersk«. Mama me je naučila, kako preverim temperaturo mleka na zapestju, kako jo držim in pestujem, kako jo uspavam, ... Vse to sem že dal skozi in sem v teh opravilih že pravi mojster.

Kaj se ti zdi najpomembnejša lastnost, ki jomora imeti vzgojitelj? Je dovolj, da imaš rad otroke, ali potrebuješ za to, da si dober, še kaj več?

Jaz sem v vrtcu glavni dvorni norček, ani-mator. V vrtcu se prelevim v otroka in zato se z njimi tudi tako dobro razumem. Mislim, da moraš imeti v sebi malce otroka, če ho-češ z otroki dobro delati. V vrtcu moraš ime-ti kar trdne živce, še posebej pri najmlajših. Številni ljudje mislijo, da je poklic vzgojite-lja enostaven, da malce skačeš gor in dol in animiraš. Vedno jim rečem, naj poskusijo, pa bodo videli.

Ker imaš rad glasbo, je verjetno le-ta pogosto del vrtčevskih uric v skupini? Katere pesmice najraje izbereš za prepevanje otrokom?

V našem vrtcu se trudimo, da otrokom predstavimo čim več slovenskih ljudskih pesmic. Seveda, ne morem se upreti temu, da jim ne bi zaigral tudi kaj od Čukov. Vse-kakor jim najraje prepevam slovenske pe-smice, žal pa imamo Slovenci zelo malo ustvarjalcev, ki ustvarjajo slovensko glasbo za otroke. Trenutno je pogosto na spore-du tudi popularna brazilska skladba Nossa Nossa, saj jo obožujejo celo tisti malčki, ki sploh še ne znajo govoriti.

Se mogoče spomniš svojega prvega nastopa pred publiko? Kdaj je to bilo?

Seveda se spomnim, imam celo posnetek enega in edinega nastopa, ki smo ga imeli s srednješolskim Štrudl bandom. Spomnim se, da smo bili tisti dan vsi prave zvezde

Foto

: Arh

iv Je

rnej

a To

zona

šole, pa še kakšen dan za tem, potem pa je naš nastop šel v pozabo.

Si potem kdaj kasneje razmišljal o svoji glas-beni skupini?

Ne, nikoli nisem razmišljal, da se bom kdaj ukvarjal s pop glasbo. Vedno sem bil bolj v zborovski glasbi, saj je bil moj oče zbo-rovodja in producent in tudi mama je pro-fesionalno pela v zboru. Cela družina je pravzaprav živela z glasbo in tudi sam sem prepeval v zboru. To mi je bilo všeč in v tem sem se bolj prepoznal kot v neki glasbeni skupini. Zdaj za zbor nimam več časa, kar mi je po svoje žal, saj je bilo prepevanje v zboru prepevanje za mojo dušo.

Zelo si navezan na svoje domače, na svojo družino?

Ja, zelo smo povezani. Skupaj nas je šest otrok, dva je imel oče že prej, potem smo prišli še mi štirje. V resnici smo si vsi tako zelo različni, da se nekako med seboj do-polnjujemo in ne predstavljam si, da bi kdo manjkal. Super se razumemo in se radi dru-žimo.

Kako je odraščati v družini z veliko otroki?

Mami je bila gospodinja in zato smo bili tudi otroci doma do male šole. Zelo do-bro nas je vzgojila, postavila dobre meje, ki smo se jih vsi držali. Vsak otrok je moral delati, kar je bilo treba. No, priznam, edino z mano in bratom je pri učenju in šoli izgu-bljala živce.

Je otroštvo in odraščanje danes drugačno, kot je bilo, ko si bil otrok?

Mi smo imeli čisto drugačno otroštvo. Danes ne opazim, da bi se otroci toliko igrali zunaj pred blokom, kot smo se mi včasih. Ko sem bil majhen, smo se zunaj igrali vse mogoče igre, od ristanca, pa zemlje, lov na lisice itd. Ogromno je igric, za katere današnji otroci niti slišali niso. Težavo vidim v tem, da imajo starši danes veliko manj časa in bolj stresne službe. Večino časa otrok tako ali tako preživi v vrcu, doma pa ga starši prevečkrat pose-dejo pred televizijo, da se zamoti. Za konec tedna se družine zapodijo v nakupovalne centre in otroka spet posadijo v igralnico, da lahko starši v miru nakupujejo oz. klepetajo.

Novo!

PLESNO MESTO je družabno središče, kjer vam v 4 klimatiziranih dvoranah nudimo: otroškeplesne programe od 3. leta dalje, hip hop, disco, rock’n’roll, oriental, jazz show dance tečaje, manekenskoplesno šolo za otroke, rojstnodnevne plesne, klovnske ali čarovniške zabave, družabne plesne tečaje, jogo,zvočne kopeli in druge programe za boljšo kvaliteto življenja, vadbo za zrela leta … in še marsikaj.

PLESNO MESTO• Mercator center Šiška - 1. nadstropje• Cesta Ljubljanske brigade 3301 510 84 84 in 041 33 33 03• www.plesnomesto.si• Uradne ure: od 1000 do 1200 in od 1600 do 2000

4 klimatizirane plesne dvorane na 450m2 v Mercator centru v Šiški

Jesen 2012 | | 11

Zadnje čase te lahko srečamo tudi na vodi, v kajaku.

Ja, trenutno je res kajak tisti, s katerim se pogosto »odklopim«. Pri kajaku mi je všeč, da lahko greš na vodo sam, da imaš mir, razmišljaš samo o tem, kako boš veslal in opazuješ naravo ob reki. Ker sem se tre-nutno »vrgel« v veslanje, pa mi zmanjkuje časa za druge stvari, ki me ravno tako za-nimajo.

Že vse svoje življenje živiš v Škoflji Loki.

V Loki mi je všeč, ker je vse tako blizu – imam dobro uro do morja, še manj do

Občutek imam, da se starši premalo ukvar-jajo z otroki. Večkrat bi si morali vzeti čas in se podati z otrokom v naravo. Pa še nekaj je drugače, kot je bilo v mojem otroštvu ... Vča-sih so nam starši veliko več zaupali. Jaz sem hodil v malo šolo, brat pa v prvi razred in sva šla sama do šole, jaz pa še nekoliko dlje sam do vrtca. Tega zdaj niti slučajno ne vidiš več.

Kaj torej poskušaš naučiti otroke takrat, ko so v varstvu v vrtcu?

Zdi se mi pomembno, da otroke navadim na to, da se znajo igrati samostojno, da se sami zamotijo, da imajo proste roke in lahko spro-stijo svojo domišljijo. Všeč mi je, da imam ob sebi zelo ustvarjalne sodelavke, ki vedno pripravijo nekaj zanimivega. Vzgojiteljice pri nas so polne odličnih idej, tako da se še sam včasih čudim, od kod vse to črpajo.

Sam še nimaš otrok. Že razmišljaš o svojih otrocih, družini?

Svojih otrok imam tako ali tako veliko, je-seni pa dobim nov paket. Ja, v tem času »babybooma« je to vprašanje kar pogosto na tapeti, vendar o tem zaenkrat res še ne razmišljam. Mogoče zato, ker je v mojem življenju trenutno toliko stvari, ki me zapo-slujejo in veselijo. Leta pa me tudi še ne pri-ganjajo. Enkrat bo prišel čas tudi za to.

Ali pri vseh nastopih in vajah ter službi sploh ostane dovolj časa za družino, prijatelje?

Večino vikendov delam, nastopam s sku-pino, čez teden po štiri ure dnevno delam v vrtcu, tako da je časa za druženje res ne-koliko manj. Imam srečo, da mi gredo v vrt-cu zelo na roke, tako da lahko zelo dobro usklajujem delo vzgojitelja z nastopi s Čuki. V resnici sem čez dan kar prost, zato si za prave prijatelje in za družino še vedno lah-ko in rad vzamem čas.

Ela Gašparič Starost: 2 letiKraj: Hajdina

Glasovi: 2.540

Bohinja in tudi hribi so blizu. Sanjam sicer, da bi imel enkrat hišico na samem, neka-kšen ranč. Vendar mi je zaenkrat čisto všeč tako, kot je. V bistvu sploh ni pomembno, kjer si, ampak s kom si.

Kje se vidiš v prihodnosti? Razmišljaš, da bi postal čisto pravi vzgojitelj?

Moram priznati, da ne vidim razlike med vzgojiteljem in pomočnikom, razen v pla-čilu. Pri nas vsi delamo vse, si enakovredno razdelimo naloge in ne gledamo, kdo je »ta glavni«. Kar se pa študija tiče ... Mogoče. Sicer pa, v življenju nikoli ne veš, kaj te še čaka, zato ne delam vnaprej načrtov.

Anita, kakšen plesalec je Jernej? Jernej je zelo simpatičen fant in kdor ga je imel možnost spoznati med otroki, je hitro ugotovil, da mu je poklic vzgojitelja pisan na kožo. Čeprav se ni nikoli ukvarjal s plesom, je izvrsten plesalec, koraki mu gredo kar hitro od nog. Vedno, ko smo pripravljali kakšno plesno koreografijo za skupino, je bil prav on prvi, ki je obvladal korake. Tudi na plesnih animacijah, ki jih vodim na nastopih skupine, se mi rad priduži in skupaj zaplešemo.

Skupina Čuki in PLESNO MESTO sodelujete že dve desetletji in plod vašega uspešnega sodelovanja je tudi zelo priljubljena oddaja Ribič Pepe.Čisto po naključju smo se srečali na večerji na Vrhniki. Ta večerja je potem trajala dolgo v noč, z veliko plesanja. Jože je opazil naš nastop in tako se je začelo naše sodelovanje. Ker otroških pesmic in slovenskih izvajalcev ni prav veliko, smo kar naprej prosili Jožeta, da naredi še kaj za otroke ... in tako je nastal ribič Pepe, ki ga otroci obožujejo.

Kdaj in kako je treba začeti s prvimi pravimi plesnimi koraki?Ples je zelo primerna oblika gibanja za otroke, vendar otroka v ples ne smemo siliti. Pomembno je, da si otrok sam to želi. Z vidika motoričnih sposobnosti ple-sne urice pozitivno vplivajo na pridobivanje koordinacije, ravnotežja, gibljivosti in nenazadnje tudi moči. S primerno vadbo prav v rosnih letih, tja do 6., 7. leta lahko za motorični razvoj otroka naredimo največ. Ravno zato smo v PLESNEM MESTU pripravili programe za otroke od 3. leta dalje. Plesni programi v PLESNEM MESTU že od začetka temeljijo na »šolanju«, saj upoštevajo otrokove sposobnosti pri do-ločeni starosti. Vsaka starostna skupina ima pri nas poseben program, saj se zave-damo otrokovih razlik v razvoju. Otrok spoznava nove prijatelje, učitelje, se nauči sodelovanja v skupini, delovanja v paru, nauči se pomagati prijatelju, prav tako preko plesa izraža čustva ter se uči osnovnega bontona. Ples vpliva na samozavest, otroci in najstniki se učijo nasto-panja, odgovornosti, delavnih navad. Pa še to ne smemo pozabiti, za ples nikoli ni prepozno!

Jernej ni samo dober pevec, ampak se dobro znajde tudi na plesišču. Kako dobro mu gredo od nog plesni koraki, smo povprašali Anito Vihtelič, plesalko, koreografinjo in soustanoviteljico PLESNEGA MESTA. Na plesnih animacijah Anita in Jernej skupaj z otroki plešeta priljubljeno koreografijo »Z nogo ob tla«.

Foto

: Arh

iv P

lesn

ega

mes

ta

12 | | Jesen 2012

Čve

kam

o

Tokrat ste največ glasov (2.646 glasov) po-delili fantku, komaj enoinpolletnemu Lia-mu, ki je tako postal obraz jesenske naslov-nice revije Ringarajine iskrice. Za njim so se uvrstile tri simpatične deklice, Ela (2 leti), Lana (2 leti) in Tea (1 leto).

Na vroč avgustovski popoldan smo se z zvezdicami in njihovimi starši dobili na ču-dovitem posestvu Brdo pri Kranju. Naša fo-tografinja Petra Vrhovec Rozman je na travi pripravila otočke z zanimivimi, poučnimi in zelo zabavnimi pripomočki na temo šole in

LINO obožuje počitnice, ko lahko plava, planinari in odkriva zelene kotičke naše deželice. Fotografije vaših sončkov, ki ste jih naložili za sodelovanje v tretjem foto natečaju za izbor LINOVE foto zvezdice, dokazujejo, da so nad poletjem in poči-tnicami navdušeni tudi vaši malčki. Liamu, Eli, Lani in Tei ste obiskovalci spletne-ga portala Ringaraja.net namenili največ glasov in tako so postali foto zvedice jeseni. Preverite, kaj vse smo »ušpičili« na fotografiranju v parku Brdo pri Kranju!

DruŽenje s foto zvezdicami jeseni

Mali zakladi – ohranjamo najlepše spomineFotografiranje nosečnic, novorojenčkov, dojenčkov, otrok in družinewww.malizakladi.si; info@malizakladi.si

Posestvo Brdo pri Kranjuwww.brdo.si

OPRAVIČILO UREDNIŠTVAZvezdico naslovnice poletne številke Ringarajinih iskric smo nenamerno preimenovali, za kar se mamici in očku iskreno opravičujemo. Nasmejana Lena, ki je krasila naslovnico prejšnje številke se piše TOMAZINI.

Ela Gašparič Starost: 2 letiKraj: Hajdina

Glasovi: 2.540

V oktobru boste imeli še zadnjo priložnost, da vaš sonček postane foto zvezdica. 15. OKTOBRA

pričnemo s četrtim izborom za

Linovo foto zvezdico ZIME! spremjajte spletno stran

www.ringaraja.net/fotozvezdica2012, da boste na tekočem, kako lahko vaš sonček

postane novi obraz naslovnice!

Več o drugih nagradah ter pogojih in pravilih sodelovanja v nagradni igri najdete na www.ringaraja.net/ fotozvezdica2012.

foto NATECAJ

Tea MrđaStarost: 1 leto

Kraj: KranjGlasovi: 1.541

Lana PečečnikStarost: 2 let

Kraj: PodvelkaGlasovi: 2.182

Lino

va fo

to z

vezd

ica

učenja, ki so jih otroci z zanimanjem prou-čevali, obračali, listali, barvali in sestavljali.

Tudi tokrat je na pomoč pri risanju nasme-hov na obraze priskočil LINO, ki je otroke najbolj navdušil s tatuji. Tatujev si je najbolj želela Lana, tako da je bilo na njenih rokicah in nogicah vse polno majhnih Linov. Ela je svoje roke in tudi svojo lepo roza oblekico raje pobarvala s flomastri, njen najljubši pri-pomoček za fotografiranje pa so bili sladki bonboni. Liam je vsem pokazal, da je treba z osvajanjem deklet začeti takoj, ko shodiš.

Najbolj mu je bila všeč mala Tea, ki jo je ves čas zasipal s poljubčki, čeprav je Tea več za-nimanja kazala za knjige.

Ko smo bili že pošteno utrujeni, pa je LINO vse presenetil še z nahrbtniki in Lino majčka-mi, v katere so se zvezdice z veseljem oblekle za zadnjo skupinsko (gasilsko ☺) fotografijo. Čeprav smo bili pošteno utrujeni od poletne vročine, smo vsi v en glas ugotovili, da je bilo ENKRATNO!

V s

red

išču

piše: Petra Logar

SOBA ZA ŠOLARJA

Ko otrok odide v šolo, njegova soba ni več na-menjena le spanju in igranju, ampak se bo v njej tudi učil. Pomembno je, da je funkcionalna, da se otrok v njej dobro počuti. Kako opremiti sobo za šolarja, smo vprašali arhitektko.

Verjetno se bo večina staršev odločila, da bo otrok vsaj v začetku domače na-loge in ostale šolske obveznosti opra-vljal skupaj z njimi. Lahko da si boste za to izbrali kar jedilno mizo, vendar bo šolar bolj zbrano delal v miru svoje sobe. V sobo postavite mizo, ki bo do-volj velika, da bosta za njo lahko sedela oba. Tako bo skupno učenje in pisanje domačih nalog bolj udobno, svetuje Špela Leskovic, u. d. i. a., iz podjetja AKSL arhitekti.

Kotiček za učenje naj bo vabljiv in prijetenPisalna miza naj stoji ob oknu, najbolje tako, da bo svetloba nanjo padala z leve strani (če je otrok desničar, dru-gače pa z desne). Nad pisalno mizo otroku namestite polico, pod mizo pa predalnik, v katerem bo lahko shranje-val potrebne stvari za pisanje, risanje, računanje … Pisalna miza naj ima na eni strani namesto dveh nog, police, na katere bo šolar iz torbe zložil učbe-nike in zvezke ter jih ponovno, glede na urnik zvečer spet zložil vanjo.Na začetku oz. ko otrok šele začenja svojo šolsko pot, ni treba razbijati pra-šička za drage pisarniške stole, saj bo otrok na njem sedel sprva manj časa, le uro ali dve. Stol naj bo udoben za sedenje in prijeten na pogled, ergo-nomske oblike in oblikovno umeščen v sobo. Pomembno je, da bo novonastali ko-tiček za učenje vabljiv in prijeten. V nasprotnem primeru bo miza postala le odlagalna polica, stol pa prestol za kup odvrženih oblačil, pod katerimi spi šolska torba. Ležeči se šolski torbi na hodniku pred vhodnimi vrati se boste izognili, če v sobi določite posebno mesto zanjo. Postavite jo ob pisalno mizo, obesite jo na kljukico, namenje-no le njej, mogoče ji namenite celo obešalnik z več kljukicami, kjer bo

poleg nje visela še vreča za copate, vreča za oblačila za telovadbo ali po-dobno. Nad obešalnik lahko nalepite ali uokvirjenega obesite tudi tedenski urnik.

Pisalna miza ni prostor za igro, zato poskrbite za igralni in bralni kotičekNe pozabite, da je igra za šolarja še vedno zelo pomemben sestavni del njegovega vsakdana. V sobi mu zato zagotovite prostor z mehko preprogo, kjer bo lahko sproščal domišljijo in kjer bodo oživele princeske in vojaki. Posteljo postavite v temnejši, bolj skriti prostor sobe, če je mogoče mu uredite bralni kotiček, saj ga bo potreboval, če ne drugače, ko bo moral brati izbrano šolsko literaturo. Zelo priljubljene so vreče, napolnjene s stiropornimi kro-glicami. Lahko pa je to tudi udoben naslanjač ali gugalnik. V bližini naj stoji svetilka, primerna za branje.Sedež za branje bo prišel prav tudi kot dodatno sedišče, ko bo naš šolar dobil na obisk sošolce in prijatelje. Takrat poskrbite, da bo na postelji pregrinjalo, ki se bo barvno ujemalo z ostalim pohi-štvom, barvami in vzorci v njegovi sobi. Za udobnejše sedenje na postelji pa na-njo lahko namestite nekaj večjih blazin.

Barve v sobi za šolarjaPri izbiri barv za sobo je treba upo-števati, koliko naravne svetlobe pride v sobo. V sobi, usmerjeni na severno stran, kjer opazimo, da večkrat prižge-mo luč, ko smo v sobi, uporabimo belo ali svetle barve. V svetli sobi si lahko, če želite, privoščite temnejše tone. Stene v sobi lahko popestrimo s tapeto ali stenskimi nalepkami.

Zelo pomembna je osvetlitev sobeV otroški sobi je zelo pomembna de-lovna svetloba, torej pravilna izbira namizne svetilke, ki zagotavlja

kakovostno osvetlitev delovne povr-šine. S svetlobo v otroških sobah ne smemo varčevati. Julijan Bevc iz pod-jetja Arcadia lightweare svetuje: »Če imate možnost, že vnaprej predvidite regulatorje svetlobe, s katerimi se da poljubno nastavljati raven osvetlitve. Ta je pomemben predvsem zaradi tega, da se otroci v sobi počutijo dobro, sve-tloba pa je podobna tisti zunaj, na pro-stem, pod soncem. Ne kupujte svetilk, ki so na prvi pogled zanimive, če niste prepričani, da oddajajo dovolj svetlobe. Za šolarje in dijake je pomembno, da imajo poleg osnovne svetlobe v pro-storu še dobro dodatno namizno sve-tilko, ki jo je mogoče lokalno vključiti in jo nastaviti v primeren položaj. Taka svetilka naj bi imela vsaj dva, še bolje pa tri zglobe. Svetilka naj ima navadno žarnico ustrezne moči. Barva svetlobe, ki naj bi jo uporabljali v sobah šolarjev in dijakov, je topla bela, in sicer nava-dne žarnice z 2.700 K, halogenske žar-nice z 2.900 K ali kompaktne in fluo si-jalke z barvo svetlobe 3.000 K oziroma 2.700 K. Pri opremljanju otroških sob z viri svetlobe je smiselno upoštevati še, da ena svetilka na stropu ne zadostuje, ampak je priporočljivo predvideti več virov svetlobe, ki se lahko ločeno vkla-pljajo – odvisno od potreb in želja.«

Risani junakiNe predajajte se trendom risank in ne oblikujte pohištva v Fifijino hišico, Lo-komotivčka Tomaža ali Winxice. Čisto mogoče je, da se ga bo vaš šolar že čez leto dni naveličal. Pohištvo naj bo čim bolj enostavnih linij, vsebuje naj čim manj različnih kombinacij barv ali materialov. Seveda to ne pomeni, da je za priljubljene junake vstop v sobo prepovedan. Junake lahko v opremo vnesete v obliki stenskih nalepk ali na-lepk za pohištvo, katere lahko kasneje enostavno odstranimo.

Vsi se zavedamo, da je pomembno, da se otrok počuti dobro v svoji sobi, saj bo s tem tudi učenje lažje. Vključite ga v proces urejanja sobe. Vprašajte ga po njegovih najljubših barvah, izbere naj obešalnik, kamor bo obešal torbo, izbere naj si posteljnino. Tako bo imel občutek, da tudi on sodeluje pri obli-kovanju svoje sobe in se bo tako poču-til bolj domače v njej.

Za pomoč pri nasvetih za ureditev sobe za šolarja se zahvaljujemo Špeli Leskovic, u. d. i. a. (AKSL arhitekti, www.aksl.org).

Jesen 2012 | | 15

V s

red

išču

pišeta: Špela Jazbec Gorenc, dipl. fiziot., in Petra Logar

PRAVO POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBONa kaj je treba biti pozoren pri opremi, da ne bomo škodili otrokovemu zdravemu razvoju?

Ležišče za šolarja mora biti dovolj čvrsto in zračno. Ko ležišče

ni več čvrsto in se pod otrokovo težo upogne, takrat je čas za novo

ležišče.

www.rin

garaja.net

Paziti pa je treba tudi na mlajše bratce in sestrice, ki običajno na take postelje z veseljem plezajo, saj se jim zdijo zelo zanimive. Da ne bi prišlo do neljubih dogodkov, je treba poskrbeti tudi za zaščito oziroma prepreko, da do pleza-nja na pograde sploh ne pride.

Fizioterapevtko Špelo Gorenc Jazbec, dipl. fiziot., terapevt RN, boste našli tudi na portalu Ringaraja, kjer med Ringara-jinimi strokovnjaki odgovarja na vpraša-nja staršev. Je avtorica priročnika o Pra-vilnem ravnanju z dojenčkom ter spletne strani www.baby-handling.com.

lažjo prilagoditev oči. Kadar pa je na mizi postavljen tudi računalniški za-slon, je pomembno, da smo pozorni na odsev svetlobe na zaslonu in da zaslon obrnemo stran od vira svetlobe. Najbolj optimalna oddaljenost zaslo-na od oči je približno 60 cm, zato je pametno razmisliti tudi o tem. Če za pisalno mizo ni na voljo dovolj naravne svetlobe, moramo otroku omogočiti dodatno osvetlitev, da mu omogočimo najboljše pogoje za učenje.

Kako izbrati pravi stol?Izbira pravega stola je pomembna, saj bo otrok med domačo nalogo in učenjem na njem presedel kar nekaj časa. Predvsem je pomembno, da je sedalo ravno, čvrsto in neupogljivo, ko se otrok usede nanj. Tudi naslonjalo naj bo čvrsto in čim bolj pravokotno na sedalo. Naslonjala za roke pri stolih, ki se jih uporablja za pisalno mizo, niso priporočljivi, saj zaradi omenjenih na-slonjal stola ne moremo popolnoma približati k pisalni mizi. Še vedno se mi za šolarja zdi najboljša izbira običajen kuhinjski stol, seveda oblazinjen, da ni preveč neudoben in pretrd. Razni stoli z nastavljivim naslonjalom, s koleščki in podobnimi nepotrebnimi zadevami niso potrebni. Edina zadeva, ki je ku-hinjski stol nima, je nastavljiva višina, ki včasih lahko pride prav.

Kakšna je pravilna drža za mizo?Šolar naj za mizo sedi vzravnano in aktivno. Če je otrok še majhen, je po-gosta težava, da je stol za pisalno mizo previsok in z nogami ne seže do tal. V tem primeru moramo otroku pod stopala podložiti pručko ali primeren zaboj, da bo položaj nog pri sedenju v vseh sklepih 90° (kolki, kolena, sto-pala). Manjši otroci v nižjih razredih lahko sedijo tudi še na nižjih stolih in posledično za manjšo mizico, če imajo to možnost. Če te možnosti ni, pa je prej opisana rešitev pomembna. Na stolu naj otrok sedi pravokotno obrnjen na mizo, višina mize glede na otroka, ki sedi na stolu, naj bo taka, da ko pokrči roke v komolcih, komolci segajo do mize, pri tem pa naj bodo ramena sproščena. Obe roki sta vedno obrnjeni naprej in naslonjeni na mizo. Za mizo naj otrok sedi vzravnano in naj se ne naslanja na eno ali drugo roko ali celo poležava na mizi z zgornjim delom telesa. Otrok naj pri branju in pisanju ne bo sključen nad knjigo ali zvezek.

Kakšno posteljo naj ima šolar?Za šolarja je primerna taka postelja, da je dovolj dolga in dovolj široka. Ker otroci od začetka do konca šolanja kar precej zrastejo, ni nič narobe, če otro-ku že na začetku kupite posteljo, ki bo zanj primerna tudi, ko bo večji. Če pa imate namen posteljo vmes zamenjali, potem ni nobenih težav. Kot pri vseh posteljah je tudi pri postelji za šolarja pomembno, da je ležišče dovolj čvrsto in zračno. Ko ležišče ni več čvrsto in se pod otrokovo težo upogne, takrat je čas za novo ležišče. Če je v otroški sobi dovolj prostora, potem je pametno, da sta postelja in pisalna miza ločeni ena od druge ozi-roma da pisalna miza ni pod posteljo, ki je dvignjena nad pisalno mizo. Pred-vsem zaradi svetlobe, ki jo je v prime-ru, da sta vsaka posebej, veliko več. Če pa za ločeno pisalno mizo nimamo dovolj prostora, potem je postelja nad pisalno mizo dobra rešitev prostorske stiske. Vendar je potem treba zagotovi-ti dodaten vir svetlobe. Pri različnih pogradih in podobnih postavitvah postelj je treba zagotoviti varnost, saj med spanjem (tudi če je otrok že večji) lahko pride do padca s postelje, če le-ta nima zaščitne ograje.

Na trgu je ogromno po-hištva, pisalnih miz, sto-lov, postelj in starši vča-sih ne vedo, kako izbrati najprimernejšo opremo za otroka. Otrokom so všeč pisane stvari in po-hištvo, ki je opremljeno z risanimi junaki, starši pa želijo, da je oprema za otroka funkcionalna in zanj primerna. Za na-svet, kako izbrati pravo pohištvo in kako opre-miti sobo za šolarja, smo vprašali fizioterapevtko Špelo Gorenc Jazbec.

Kako izbrati pravo pisalno mizo?Pisalna miza za šolarja naj bo vseka-kor dovolj prostorna in svetla, vendar ne odsevna. Na mizi mora biti dovolj prostora za zvezke in knjige, ki jih po-trebuje pri pisanju domače naloge ali učenju. Kasneje, ko je otrok že malo starejši, pa seveda tudi za računalnik, če le-ta nima prostora kje drugje. Če miza služi tudi kot prostor za uporabo računalnika, naj ima še dodatno mizico za tipkovnico, da tipkovnica ne zaseda prostora na glavni površini mize. Če na pisalni mizi ni postavljenega ra-čunalniškega zaslona, je priporočljivo, da je delovna površina pisalne mize v rahlem naklonu, pod takim kotom kot običajno beremo knjige ali časopis, če jih držimo v rokah. Naklon omogoča

w

ww.ringaraja.net

Za mizo naj otrok sedi vzravnano in najse ne naslanja na eno

ali drugo rokoali celo poležava na

mizi z zgornjimdelom telesa.

Jesen 2012 | | 17

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2PRINT_7_RR_strok_oglas_210x145+5.pdf 1 22.11.11 13:02

Raz

isku

jem

o

piše: Metka Troha

Nezgodno zavarovanje za otrokaAli otroka nezgodno zavarovati ali ne?

Ob začetku šolskega leta prinesejo šolarji domov ve-liko različnih zavarovalnih ponudb za nezgodno zava-rovanje. Ali je zavarovanje za primer otrokove nezgode sploh smiselno? Kako naj se starši med vsemi po-nudbami odločite za tisto zavarovanje, ki bo v primeru otrokove poškodbe krilo čim več stroškov zdravljenja in katerega plačilo bo pre-nesla vaša denarnica?

Zavarujte svojo največjo dragocenostNevarnost nezgod preti otrokom na vsa-kem koraku, zato je vsekakor smiselno, da otroka nezgodno zavarujete. Za vsakega posameznika, tudi za otroke, je nezgodno zavarovanje neke vrste socialna varnost za primere, ki bi sicer pomenili veliko fi-nančno breme za družinski proračun. Kot nam je pojasnil naš sogovornik, Marko Eraković, ki se ukvarja z neodvisno presojo različnih vrst zavarovanj, pa še vedno mar-sikdo jemlje nezgodno zavarovanje otrok »kot nepotreben strošek v družinskem prora-čunu oziroma se odloči za izbiro najcenejših kritij, ki večinoma ne zadostujejo. Takšen način razmišljanja je povsem nezdružljiv z vlogo odgovornega starša, kateremu bi morala biti sedanja in bodoča varnost otroka ena od glavnih prednosti.« Kot enega glav-nih razlogov, zakaj je treba premisliti in se odločiti za nezgodno zavarovanje otroka, Eraković navaja življenjski standad otroka, ki je v primeru nastanka trajnih posledic

zaradi nezgode veliko bolj ogrožen kot pri odraslih, saj:

∫ otroci niso upravičeni do pomembnih socialnih transferjev (npr. invalidske pokojnine); ∫ je nabor zavarovalnih vsot bistveno skromnejši kot pri tovrstnih zavarova- njih za starejši del prebivalstva;∫ bo otroke invalidnost zaznamovala tako rekoč večino življenja, kar v prime- ru slabšega gmotnega položaja druži- ne pomeni obsodbo na življenje v re- vščini.»Kakšno sporočilo pošiljamo kot starši otroku s tem, ko plačujemo sto in več evrov mesečno za zavarovanje avta, za največjo 'dragoce-nost' pa nismo pripravljeni nameniti niti to-liko, kolikor staneta dve kavici v prestolnici?« je kritičen Marko Erakovič do tistih staršev, ki svojega otroka ne zavarujejo in dodaja: »Za nezgodno zavarovanje otroka je treba poskrbeti čim prej in to v vseh primerih!«

18 | | Jesen 2012

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2PRINT_7_RR_strok_oglas_210x145+5.pdf 1 22.11.11 13:02

po mnenju Erakovića ta pravzaprav manj pomembni deli kritij. Dnevna nadome-stila in nadomestila za bolnišnični dan so namreč znaten pribitek k višini zavaro-valne premije, ki jo boste morali plačati, dejansko pa ne bodo bistveno vplivala na socialno varnost otroka. »Dobro preverite pogoje, pod katerimi se nadomestila izpla-čujejo, saj so s slednjimi povezane določene časovne omejitve izplačil. Če imate možnost

Kaj običajno vključuje nezgodno zavarovanje za otroka?Ponudbe zavarovalnic vključujejo nado-mestila za različna tveganja. Kot nam je pojasnil Marko Eraković, so nezgodna za-varovanja otrok ponavadi podana paketno, višina le-teh pa narašča z višino zavaroval-ne premije. V večini primerov zavarovanja pokrivajo naslednje primere:1. Nezgodna smrt – Čeprav lahko smrt otroka posredno zelo vpliva tudi na ži-vljenjski standard družine (npr. daljša de-lovna nezmožnost starša zaradi psihičnih težav ob izgubi otroka), splošno velja, da otroci ne potrebujejo življenjskega zava-rovanja za primer smrti. Temu primerno so zneski teh pokritij nizki in ponavadi dose-gajo le nekaj tisoč evrov.2. Trajna invalidnost, ki je posledica ne-zgode – Ob nastanku hujše trajne invali-dnosti velika večina nezgodnih zavarovanj – zlasti kolektivnih (npr. šolska nezgodna zavarovanja) – ne rešujejo bodočega ži-vljenjskega standarda otroka. Zavarovalne vsote za primer 100-odstotne trajne inva-lidnosti segajo v praksi od 10.000 EUR do dobrih 30.000 EUR. Tu velikokrat zasledimo pojem progresivne rasti zavarovalne vsote.3. Odsotnost iz varstva oziroma šole zaradi nezgode (dnevna nadomestila)4. Hospitalizacija zaradi nezgode (na-domestilo za bolnišnični dan)Zanimivo je, da starši običajno največ poudarka dajejo prav tema zadnjima dvema primeroma nadomestil, vendar so

DA BOSTE VEDELI ...

Kaj pomeni progresivna rast zavarovalne vsote?Največkrat se zneski linearno izplačajo do določene zavarovalne vsote za trajno invalidnost, v primeru večje invalidnosti od tega določenega odstotka pa se prične progresivna rast. Tako zavarovalnica določi stopnjo progresije za vsak odstotek invalidnosti nad mejo trajne invalidnosti, kar omogoča zavarovancu višja nadome-stila, kot bi jih bili deležni sicer. Na primeru smo pokazali, kolikšno bi bilo izplačilo, če znaša zavarovalna vsota za trajno invalidnost (50 %) 10.000 EUR in če zavaroval-nica izplača za vsak odstotek nad to invalidnostjo (nad 50 %) dvakratni odstotek (dvakratna progresija) zneska za zavarovalnino.

izbire, raje namenite več denarja kritju trajne invalidnosti, pa čeprav otrok zaradi tega ne bo imel vključenih dnevnih nadomestil,« svetuje Eraković. Hkrati poudarja, da bi se starši morali zavedati tudi: »Zavarovalna vsota za primer trajne invalidnosti je ponava-di edini vir bodoče finančne varnosti otroka ob nastanku hujših poškodb. Zaradi cenovne dostopnosti teh kritij lahko otroka zavarujete do 100.000 EUR že za nekaj evrov mesečno.«

a) 10-odstotna invalidnostIzplačilo je linearno. Izračun: 10 % od 10.000 EURIzplačilo zavarovalnice: 1.000 EUR

b) 70-odstotna invalidnost

Izplačilo je linearno do 50 % invalidnosti, nad to stopnjo pa progresivno.Izračun: (1 x 100 %) + (2 x 20 %) = 140 % od 10.000 EURIzplačilo zavarovalnice: 14.000 EUR

Raz

isku

jem

o

Kako se odločiti za pravo nezgodno zavarovanje?Med množico zavarovalnih ponudb, ki jih bo vaš otrok prinesel domov, je težko vedeti, katera je najboljša in cenovno naj-ugodnejša, zato je pomembno, da pred izbiro skrbno pregledate vse ponudbe. Če sami niste vešči zavarovalniškega izrazja, se vsekakor pozanimajte tudi pri prijateljih ali znancih, ki se na zavarovanja bolje spo-znajo, ali pa poiščite pomoč neodvisnega strokovnjaka, ki ima pregled nad vsemi obstoječimi ponudbami. Kot že rečeno, je večina ponudb paketnih, torej vsebujejo vsa že našteta kritja. Marko Eraković svetuje, da se odločite za tisto, ki vsebuje čim višje kritje za primer trajne invalidnosti, pozorni pa bodite tudi na to, da so jasno navedeni pogoji izplačevanja zavarovalnin in nadomestil. Če še vedno dvomite, se vprašajte, koliko denarja bi potrebovali v primeru hujše poškodbe otroka.

Na kaj morate biti pozorni pred sklenitvijo zavarovanja?Pri dokončni odločitvi za določeno zava-rovanje so pomembne še nekatere malen-kosti, ki jih zavarovalnice ne poudarjajo, zato jih radi spregledamo. Eraković nam je povedal, da pri ponudbah običajno ni kakšnih skritih zvijač, vseeno pa je dobro vedeti za nekatere podrobnosti, ki vam niso tako znane, so pa prav tako pomemb-ne pri odločitvi za določeno zavarovanje.

∫ Dobro je, da zavarovanje za primer invalidnosti vsebuje progresivno rast zavarovalne vsote. ∫ Pri dnevnih in bolnišničnih nadome- stilih so možne omejitve v obliki ka- rence izplačila. Če je pri bolnišničnem nadomestilu predpisana karenca 6 dni, to pomeni, da boste prvo nadomestilo za bivanje otroka v bolnišnici dobili plačano šele od 6. dne dalje. To je pov- sem nekoristno, saj otroci ponavadi niso hospitalizirani toliko časa in tako plačujete nekaj, kar vam ne bo koristilo.∫ Dnevna nadomestila imajo vedno ome- jen čas izplačila (npr. do 200 dni v letu).∫ Paziti morate na morebitne izključitve kritja (npr. zavarovalnica ne bo izplača- la kritja ob nastanku določenih prime- rov nezgod ali pa ima v določenih pri- merih pravico do zmanjšanja izplačila).∫ Vedeti morate, da zavarovanje velja od 24. ure na dan sklenitve zavarovanja.∫ Shranite dokazilo o plačilu zavarovanja, saj ga boste potrebovali ob prijavi nezgode in povračilu stroškov zdravljenja.

POZOR! Pomemben je čas kritja. Večina šolskih zavarovanj ne krije nezgod izven šolskega leta! Otrok naj bo zavarovan VE-DNO, NE GLEDE NA ČAS IN KRAJ NEZGO-DE, zato so najboljša individualna zava-rovanja in ne kolektivna (npr. šolska).

SLOVARČEK besed, ki jih zavarovalnice pogosto uporabljajo

Izplačilo zavarovalne vsote – linearno ali progresivnoPogosto gre za splet obeh. Največkrat se zneski linearno izplačajo do zavarovalne vsote za trajno invalidnost, v primeru težje invalidnosti pa se prične progresivna rast. Višja progresija kot je, višjo vsoto boste prejeli.

KarencaPredstavlja določeno omejitev, ponavadi časovno za začetek kritja. Npr. pri življenjskih zava-rovanjih imamo lahko 4-mesečni karenčni rok; to pomeni, da ima oseba, ki je sklenila zavarovanje 1. septembra, polno kritje za pri-mer smrti zagotovljeno šele s 1. januarjem naslednje leto.

SkadencaDoločena nezgodna zavarovanja lahko prekinemo ali spreminjamo šele ob skadenci. Če smo zavaro-vanje sklenili 1. 9. 2012, ga lahko prekinemo oz. spremenimo šele 1. 9. 2013.

NAMIGKer je družina socialno varna le te-daj, ko so zavarovani vsi družinski člani, se od vsakega starša pričakuje, da ima sklenjen vsaj zavarovanja za primer smrti in trajne invalidnosti. K tovrstnim policam je ponavadi možno priključiti otroke do 18. leta starosti, saj otroci do 14. leta (oz. do 18. leta) sploh ne potrebujejo lastnih polic. Zavarovalnice rade priključijo k zavarovanjem še varčevalni del in poudarjajo pomen varčevanja, vendar v tem primeru ne govorimo več o nezgodnem, temveč naložbenem za-varovanju s priključenim tveganjem. Zato je najcenejša – in najboljša – mo-žnost, da otroka priključite k rizične-mu življenjskemu zavarovanju starša in tako ubijete dve muhi na en mah: čeprav je zavarovana celotna družina, imata zavarovalni polici le starša.

Koristni nasveti

Odgovore na vprašanja je prispeval Marko Erakovič, neodvisna presoja zavarovanj:

Ali naj se za določeno ponudbo nezgodnega zavarovanja za otro-ka odločimo glede na višino zava-rovalne premije? Nikakor ne! Odločitev za določeno za-varovanje naj bo vedno višina zavaro-valnega kritja za primer invalidnosti, ob upoštevanju cene in morebitnih dodatnih pogojev zavarovalnice.

Za kako dolgo naj sklenemo ne-zgodno zavarovanje? Večina šolskih zavarovanj je skle-njena za dobo manj kot 1 leto. Vsa zavarovanja, sklenjena za manj kot 10 let, so obremenjena s 6,5-odstotnim davkom, zato je dobro skleniti večle-tno zavarovanje in ga vmes prilagodi življenjskim potrebam posameznika.

Ali lahko zavarovanje, sklenjeno za več let, kadarkoli prekinemo brez dodatnih stroškov ali poslabšanja pogojev?Tovrstna zavarovanja lahko preki-nemo vsaj ob zavarovalnem letu, pogosto tudi kadarkoli vmes (npr. življenjska riziko zavarovanja), zato ni razloga, da ne bi sklepali pogodbe dolgoročno.

Ali je nezgodno zavarovanje preko športne dejavnosti, v katero je vključen otrok, dovolj?Vsa zavarovanja preko športne dejav-nosti ali preko šole so kolektivna in zato niso prilagojena potrebam posa-meznika. Večinoma nimajo zadostnih zavarovalnih kritij, vodilo za to zava-rovanje pa je »nizka« cena. Tako otrok kot odrasla oseba je najbolje zavaro-vana z individualnim zavarovanjem. Pa še to: zavarovalnica ni dolžna kriti primerov, ko ne gre za nezgodo in poškodbe nastanejo zaradi velike ma-lomarnosti ali nespoštovanja pravil.

Dragi starši, pokažite svojo odgo-vornost do svojih najdragocenejših zakladov – otrok, tudi tako, da jih zavarujete za primere nezgode. Tako boste bolj brezskrbno spali vi in vaši radovedni malčki.

Za pomoč pri pripravi prispevka se zahvaljujemo Marku Erakoviću, ki se ukvarja z neodvisnim presojanjem vseh vrst zavarovanj. Če tudi vi potrebujete njegovo pomoč, ga lahko pokličete na telefonsko številko 040 459 911.

20 | | Jesen 2012

RR

Str

oko

vnja

k

Odgovor:

Uvajanje otroka v vrtec je zahtevna naloga za vsakega starša. Verjetno ste slišali že nešteto nasvetov in zdi se vam, da noben pri vašemu sinu ne deluje. Edino, kar vam lahko rečem, je, da poskušajte mirno vztrajati naprej. Vi veste, da morate sina vsako jutro oddati v varstvo in tudi to, da je vašemu sinu udobneje doma z vami, kar je razumljivo. Poskušajte pa biti inovativni z načini, kako sina pripravljate na vrtec. Tudi ko imate občutek, da ste poskusili že vse, si vsako jutro zadajte nalogo, da se boste od njega poslovili na drugačen način. Predvsem pa je pomembno, da ste pri tem mirni in odločni in da zaupate ljudem, ki vašega sina varujejo, saj to vaš sin dobro čuti. Poskušajte razumeti, kaj je tisto, kar vašemu sinu onemogoča, da bi se počutil dobro v vrtcu. Seveda tega ne morete izvedeti od njega, ampak z opazovanjem njegovega vedenja. Pogosto je otroke resnično strah, da bodo ostali sami. Proti temu strahu se še ne znajo boriti, zato naredijo vse, da se strahu

Pozdrav! Moj sin je star dve leti in sploh noče obiskovati vrtca. Pravi, da hoče biti doma. Zjutraj velikokrat joka in ga mora vzgojiteljica skoraj odtrgati z mene. Meni pa je vedno hudo. Kaj naj naredimo? Vem, da sta vzgojiteljici zelo v redu, prijazni sta, trudita se, toda sin enostavno hoče biti doma in ne tam. Prosim vas za nasvet.

Zaskrbljena mamica

MOJ OTROK NOČE V VRTEC!

izognejo. Njihovo vedenje lahko razumemo tudi kot preizkušanje starševske suverenosti. Lahko z odklanjanjem vrtca preizkušajo lastno suverenost. Ravno ko se učijo lastne samostojnosti, jih starši in vzgojiteljice usmerjamo tja, komor si ne želijo. Otroci lahko spremembo okolja doživljajo zelo stresno, dokler tam ne začutijo varnosti. Velikokrat v pogovoru celo rečejo, da bodo šli v vrtec, ko pa pridejo v garderobo, se ne morejo umiriti in želijo nazaj v varno zavetje. Če otroka razumete, lahko ostanete mirnejši ob njem in to bo posledično umirilo tudi njega. In prav tako kot je pomembno, da razumete svojega sina, morate razumeti tudi sebe. Seveda tudi vas spravlja v stisko, ko vidite otroka jokati. In potem se starši hitro lahko znajdemo v položaju, ko potrebujemo še več tolažbe kot otrok. In oblikujemo začaran krog, iz katerega ni videti izhoda. Skratka, bodite razumevajoči tako do sina, ki mu prehod v vrtec ni enostaven, kot tudi do sebe, ker vam je hudo ob tem. Prepričana sem, da boste z veliko ustvarjalnosti in poguma našli rešitev.

Dr. Saša Poljak Lukek je specialistka zakonske in družinske terapije. Na portalu Ringaraja.net odgovarja na vprašanja o vzgoji in discipliniranju otrok ter starševskih stiskah.

Dr. Saša Poljak Lukek,spec. zakonske in družinske terapije

Jesen 2012 | | 21

Vzg

oja

piše: mag. Neja Samar Brenčič

MINI VODIČ ZA STARŠE PRVOŠOLCEV

STE PRIPRAVLJENI NA PRVI DAN V ŠOLI?

Naša Maja je šla jeseni v prvi razred! Ponosni in veseli smo bili, saj zna naša Maja že kar dobro brati in pisati in nekaj malega tudi računati. Stara je bila šest let in je bila nad odhodom v šolo iskreno navdušena. Prepričani smo bili, da ji bo šlo dobro, saj ji tudi sklepanje prijateljstev ne dela težav.

w

ww.ringaraja.net

»Staršem je težko, ko prvič gledajo otroka, ki odhaja v razred.

Ti občutki so iskreni, popolnoma normalni

in običajni.«

Vendar so se že v prvih tednih pokazale težave. Največja težava je kar naenkrat postala prepoved, da se med kosilom ne hodi na stranišče, ker potem kosila ni več. Nihče te ne vpraša, ali boš pil vodo, potem si pa žejen, zaspan in razdražen. Mamica se mora na vratih hitro posloviti. Če več-krat pozabiš rutko, si pozabljivec, če na hodniku govoriš, si problematičen, … Kdo se je spremenil pri vstopu v šolo? Maja ali ta kruti svet? Preprosto nič od tega. Nič ni narobe z Majo, z njeno družino, z učiteljica-mi ali s šolo.

Maja je v svojih prvih letih življenja osvojila veliko veščin. S pomočjo ljubeče družine, skrbnih vzgojiteljev in svojega naravnega

značaja je znala biti prijetna in prijazna, znala je lepo pozdraviti, govoriti z odra-slimi, pospraviti za seboj. Vse to so res življenjski dosežki za to starost. Žal pa za njeno izkušnjo šole še ni osvojila nekate-rih spretnosti in znanj, ki bi ji pomagale, da bi se v šoli bolje znašla in imela boljše izkušnje. Sedeti pri miru, poslušati, biti tiho, ko je čas za to, iti na stranišče pred dejavnostjo, ... Tudi to so znanja, ki bi Maji pomagala.

Kako lahko otroka pripravimo na novo izkušnjo šole?Prvi dnevi in tedni v šoli so lahko za otro-ke in starše zelo težki, vendar bo z malo

22 | | Jesen 2012

priprave lažje za vas in otroka. Pomaga, če vaš otrok obvlada praktične veščine, ki jih v šoli pričakujejo, še preden začne obiskovati prvi razred. Novopečeni šolar mora vedeti, kako mirno sedeti, čakati in poslušati. To je lahko še posebej težko za male dečke, ki so zelo motorični in jim je pomemben bolj fizičen kot pa domišljijski svet. Še posebej pri otrocih, ki so šest ali več mesecev mlajši od vrstnikov v razredu, so lahko takšne preproste, rutinske stvari vir stresa in frustracij. Lahko jih tudi označi-jo za manj sposobne, nezmožne. V resnici pa potrebujejo le nekaj mesecev več ra-zvoja in vaje. Usposobljeni morajo biti, da gredo sami na stranišče, da se znajo sleči in umiti roke, pojesti kosilo v določenem času ter podobno.

Vprašajte se torej, ali je vaš otrok zmožen narediti te stvari. Če ni, si vzemite čas, da ga to naučite, predvsem pa razmislite, ali je za vašega otroka že pravi čas za vstop v šolski »sistem«. Verjetno bo otrok zaradi začetka šole precej neučakan in tudi ner-vozen. Žal ne moremo vedno napovedati, kateri otrok se bo hitro ujel in kateri ne. Družaben otrok ne bo nujno takoj zadovo-ljen in srečen.

Misel, da bo hodil v šolo, je za otroka lahko zelo privlačna, a hkrati tudi pre-cej zastrašujoča. Koristno je, da otroka pripravimo na to tudi prek zgodb, branja knjig, kjer se lahko poistoveti z junakom, ki prav tako prema-guje prepreke in zmaguje na poti v šolo. S pogovorom se bo njegov strah zmanjšal. Ne glede na odziv vašega otroka na šolo ne pozabite, da so učitelji že imeli veliko izkušenj s podobnimi odzivi otrok in star-šev. Učitelji so seznanjeni z otroki, ki so v prvih nekaj tednih zaskrbljeni. Običajno imajo že izdelan načrt za pomoč otrokom pri prilagajanju. Nekatere šole omogočajo, da se v razred vključijo otroci, ki so skupaj hodili v isto skupino v vrtcu. Otroci imajo možnost, da so v šoli le štiri polne ure.Ugotovite, katere možnosti ponuja šola, v katero vpisujete otroka, saj boste tako vedeli, kaj lahko pričakujete. Šole imajo tudi dneve odprtih vrat, kjer lahko otroci spoznajo učitelja in si ogledajo svoje učil-nice, še preden začnejo s poukom. To jim pomaga, da se privadijo na novo okolje.

Prvi tedniŠola ni enostavna za vsakogar. V prvih ne-kaj tednih v šoli je nujno, da komunicirate z otrokom in natančno opazujete znake v vedenju, ki vam lahko povedo, da se otrok ne počuti zadovoljnega in da stvari ne gredo dobro.

Nič nenavadnega ni, da otroci v drugem tednu šole ne želijo več v razred. Mislijo si ali celo povedo: »Saj sem bil v šoli prejšnji teden in zdaj mi ni treba iti nazaj!«

w

ww.ringaraja.net

w

ww.ringaraja.net

»Ugotovite, katere možnosti prilagajanja otroka na šolo ponuja šola, v katero vpisujete

otroka, saj boste tako vedeli, kaj lahko

pričakujete.«

Razburjenje prvega tedna mine, še vedno pa čutijo določeno mero strahu in nervoze.Lahko opazujete otroka in poslušate, kaj vam s svojim vedenjem, čustvovanjem in besedami sporoča. Kakšen je vaš otrok zju-traj, ko se pripravljate, da odidete v šolo? Ali je dobro razpoložen, živahen ali morda okleva? Kako se odzove, ko ga vprašate, kako se je imel v šoli?Naj bodo vaša vprašanja preprosta. Pet ali šest let star otrok težko odgovori na vpra-šanje, ali je bil v šoli srečen in zadovoljen. Boljši vpogled boste dobili, če postavite enostavnejša vprašanja: S kom si se igral? S kom si jedel kosilo? Ali so v razredu pore-dna dekleta ali fantje? In podobno.

Praktični nasveti

1. Bodite pozitivni. Povejte svojemu otroku, v čem ste vi uživali v svojih šolskih dneh in govorite pozitivno o za-četku šole.

2. Pogovarjajte se.Pogovor ali branje zgodb o odhajanju v šolo, o dobrih izkušnjah v šoli, prijetnem druženju, novem znanju, igrah in podobno. Pogovarjajte se o tem, preden vstopi v šolo, pa tudi med samim šolskim letom. To utrdi otrokove pozitiv-ne izkušnje, za negativne pa odpre prostor za pogovor o tem, kako se lahko nekatere izkušnje spremenijo.

3. Seznanite otroka s šolo.Vaš otrok naj bo seznanjen s šolo in šolskim okolišem. Pokažite jim osnovne stvari, počasi in potrpežljivo, kje so stranišča, kje je jedilnica in igrišče ter podobno.

4. Otrok naj bo prisoten na dnevu odprtih vrat.Če zamudi dan odprtih vrat zaradi bolezni ali drugih obveznosti, vprašajte na šoli, kdaj bi lahko sami z otrokom obiskali razred in spoznali učitelje.

5. Navdušite jih!Skupaj z otrokom kupite stvari za šolo, šolsko torbo, copate in podobno. Včasih je pomembno, da kupite njemu najljubšo radirko ali kakšno drugo neobvezno malenkost, če ga s tem razve-selite.

6. Rutina Pripravite rutino in z njo začnite pred začetkom šole. V že znani rutini bo vaš otrok lahko bolj sproščen in pripravljen na prijetno doživljanje šole. Sebe bo doživljal kot bolj sposobnega in bo bolj neodvisen ter zadovoljen. Sam naj si zvečer pripravi stvari in budilko in sam vstane, brez stresa in jeze.

7. OrganizacijaNaj bo vse potrebno za naslednje jutro pripra-vljeno večer prej. Naj bodo obleke in čevlji ter ostale stvari enostavne za samostojno uporabo, da otrok ne bo v stiski, če bo moral pohiteti. Pojasnite mu, zakaj je to pomembno.

8. SpanjeNaj gre v posteljo ob primerni uri, ki mu zagota-vlja dovolj spanca.

9. Označite otrokove stvariOznačite vse stvari, ki pripadajo vašemu otroku. Tako vsaj v prvih tednih ne bo v stiski zaradi tega, kaj je njegovo, ali je kaj pozabil, zamešal, izgubil. Stvari bo tako tudi lažje poiskal.

info@izriis.si, www.izriis.siTel. številka: 031 691 119

Programe sofinancirata Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve RS in Mestna občina Ljubljana.

Pogovorite se z učiteljemUčitelj je prva oseba, na katero se lahko obrnete, če menite, da je nekaj narobe. Začnite s posredovanjem tega, kar doživlja vaš otrok. Npr. poudarite, da je vaš otrok na začetku resnično užival v šoli, vendar mu je zdaj postalo neprijetno in je povedal, da ga je nekdo brcnil. Ali pa povejte, da vaš otrok pravi, da nima nobenih prijateljev. Učitelj bo vedel, ali je temu tako ali ne.Staršem je težko, ko prvič gledajo otroka, ki odhaja v razred. Ti občutki so iskreni, po-polnoma normalni in običajni. To so prvi ko-raki, ki jih dela vaš otrok na poti k samostoj-nosti, brez vašega neposrednega sprem-stva. Odhaja v svet, ki ga bo on poznal, vi ga pa ne boste poznali popolnoma. Ko se bo vaš otrok ustalil v šoli in tam užival, bo to izraz tega, kako dobro ste zanj skrbeli in ga vzgojili. Zato glejte na te korake in dogodke z navdušenjem in predvsem pozitivno.

Jesen 2012 | | 23

Do

bra

pra

ksa

piše: Irena Granda, VVZ Kekec, Grosuplje, enota Pastirček

Srečanje s starši nekoliko drugačeS sodelavko Božo Babšek sva želeli staršem otrok skupine Polžki predstaviti, na kakšen način se otroci učijo po metodologiji korak za korakom (KZK). Na roditeljski sestanek s starši sva povabili tudi strokovnjakinjo za metodologijo KZK, Andrejo Jaklič Šimnic, diplomirano pedagoginjo, ki nama je ob zgibanki s to tematiko pomagala predstaviti cilje in značilnosti metodologije.

Otroci iz skupine Polžki (4–5 let) so v pou-čevanje po metodologiji korak za korakom (KZK) večinoma vključeni že od prvega leta starosti. Skupina se je glede na starost otrok številčno povečala, v šolskem letu 2011/2012 smo dobili kar šest novincev.

Jutranje srečanjeJutranje srečanje je ena izmed posebnih oblik metodologije KZK. Namen tega srečanja je, da se vsi otroci vsakodnev-no zberejo skupaj, se pozdravijo, da se začutijo med seboj. Na ta način gradimo medsebojno skupnost, otroci razvijajo pripadnost, razvija se pozitivna klima, komunikacija (poslušanje, izražanje mnenj, predlogov, dogovarjanje), otroci izražajo svoja čustva, oblikujejo pozitivno samopo-dobo, imajo možnost izbire, odločanja.Jutranje srečanje v skupini izvedemo na preprogi. Po pozdravu dežurna otroka

preštejeta deklice in dečke, ugotovimo, koliko nas je in kdo manjka. Skupaj načrtu-jemo dan in si povemo dnevna družinska doživetja – ob ponedeljkih eden od otrok pove, kaj je doživela maskota, ki jo je imel pri sebi doma, ob četrtkih tisti otrok, ki je imel doma bralni nahrbtnik, na avtorjevem stolu pripoveduje ob slikanici, ki mu je bila najbolj všeč, dežurna otroka si izbe-reta pravljici za branje pri počitku. Skupaj pogledamo tudi, kaj so otroci prinesli od doma, ugotavljamo, v katerem kotičku bi prinesene predmete lahko uporabili pri igri. Ob tedenski tabeli pregledamo, kaj vse imamo načrtovano za posamezne dne-ve. Ilustriramo dogodke, ki jih pričakujemo, se jih veselimo in se na ta način časovno orientiramo.Občasno srečanje na preprogi ponovimo pred kosilom ali po popoldanski malici z namenom, da si povemo, kaj nam je bilo

tisti dan še posebej všeč, kaj bi radi počeli naslednji dan. To srečanje je namenjeno dnevnemu premišljevanju ter pobudam za nadaljnje dejavnosti.

S starši smo se v uvodnem delu roditeljske-ga sestanka pozdravili v krogu na način, kot se pozdravljajo njihovi otroci. Tako so preko lastne izkušnje spoznali, kako poteka jutranji krog njihovih otrok v vrtcu.

Ureditev igralniceIgralnica je urejena v centre dejavnosti (kotičke). Vsa oprema je na ravni otrokove višine, kar omogoča uporabo sredstev in način učenja otrok v tem obdobju. Didak-tična sredstva so vsebinsko in sistematično razporejena po kotičkih. Ves didaktični ma-terial je označen, kar omogoča samostoj-nost otrok in hitro orientacijo. V oddelku so sredstva, ki ustrezajo otrokom na različnih

24 | | Jesen 2012

razvojnih stopnjah. Didaktična sredstva izdelujejo tudi otroci, vzgojitelji in starši.

Naša igralnica ima naslednje kotičke:

∑ vodni kotiček (v njem smo že raziskovali vodo, koruzo, fižol, preizkušali plovnost predmetov, načrtujemo pa še igro s škro-bom, pšenico, z milnico); ∑ opismenjevalni kotiček (v njem je mamica enega izmed otrok predstavila poklic tajnice, otroci se igrajo s telefoni, na razpolago imajo tudi črke, spete liste za izdelavo slikanic, ovojnice, listke z imeni otrok, kjer radi preslikujejo svoje ime in hišno številko). ∑ knjižni kotiček, ki je povezan z opisme-njevalnim kotičkom, vsebuje pa različne knjige, revije in slikanice, ki so jih izdelali otroci in odrasli;∑ v kotičku za gradnjo se igramo z le-senimi gradniki, s škatlami, izrezali smo cesto, reko iz papirja, škatle smo v kotičku za umetnost oblepili s kolaž papirjem in jih spremenili v njihovo hišo, blok, vrtec);∑ v kotičku za namizne igre se igramo igre s kartami, domine, spomin, sestavljamo sestavljanke, se igramo s kamni, z žebljički;∑ v kotičku za umetnost uporabljamo različne barvice, voščenke, vodene in tem-pera barve, oblikujemo plastelin, strižemo, lepimo. V načrtu imamo še oblikovanje iz drugih gnetljivih mas in risanje z ogljem;∑ v kotičku družina se igramo igre z vlo-gami, kuhamo, negujemo dojenčke. Ena mamica nam je predstavila poklic frizerke in s tem spodbudila igro z vlogami frizer.

Staršem smo na srečanju predstavile kotič-ke ter njihov pomen za razvoj otrok.

Ustvarjalna igra starševZadnji del sestanka je bil namenjen ustvar-jalni igri staršev v kotičkih. V kotičku za gradnjo so starši izdelali make-to Grosuplja, kjer so oblikovali svoje domo-ve in druge zgradbe, ki jih otroci opazijo na poti do doma (iz odpadnih škatel). V kotičku družina so izdelali družinski kuharski recept. Posamezne sestavine so narisali, nalepili in napisali navodila tako, da jih lahko »preberejo« tudi otroci. Poma-gali so si s kuharskimi knjigami, ki jih imajo otroci na razpolago v tem kotičku. Enega izmed receptov bomo preizkusili z otroki.V kotičku za namizne igre so starši izdelali

igro Človek ne jezi se. Igro so preoblikovali tako, da ima vsak igralec le dve figurici, kocka pa je namenjena štetju do tri.V kotičku za opismenjevanje je nastala slikanica z naslovom Minka na potepu. Starši so si izmislili besedilo in ilustracije ob pomoči petih sličic. Izdelano slikanico smo umestili v knjižni kotiček.

Odziv starševNa koncu srečanja so starši predstavili svo-je izdelke in takole ubesedili svoja občutja:

Ω »Zadovoljna sem.« Ω »Nepričakovano.« Ω »Super.« Ω »Nepozabno.«Ω »Bilo me je strah, kateri kotiček si bom lahko izbrala in ali bom znala, a sem uspela ustvariti zgodbo.«

7. OTROŠKI BAZAR LJUBLJANAOtroški bazar, ki bo od 6. do 9. septembra na Go-spodarskem razstavišču v Ljubljani, bo ponovno postregel s številnimi izobraževalnimi in zabavnimi vsebinami. Poleg bogate sejemske ponudbe, na-svetov za starše in številnih sejemskih popustov, bo dogodek ponudil tudi športno dogajanje, mini ZOO, eko, ustvarjalne in medgeneracijske delavnice, pro-gram na Bazarkovem odru in že četrto leto zapored tržnico rabljene otroške opreme.

VSTOP IN VSE VSEBINE SO BREZPLAČNE! Več na: www.otroskibazar.si

Ljubljana

Ω »Nisem se mogla odločiti, ali naj grem danes po službi domov ali na sestanek in sem ugotovila, da se je splačalo.«Ω »Čas se je ustavil in obenem hitro minil.«Ω »Zdaj končno vem, kaj se dogaja v vrtcu in sem vesela, da sem zamenjala popoldansko izmeno v službi in jo bom še kdaj.«Ω »Katera sredstva so po kotičkih, sem vedela, nisem pa vedela, kaj vse otrok razvija ob njih.« ...

Starši so dobili nekaj strokovnega znanja ter spoznali način dela in življenja njihovih otrok v skupini. Dobili pa so tudi priložnost poiskati, obuditi in ustvarjalno izraziti otroka v sebi. Presenetili so naju s svojo iznajdljivostjo, ustvarjalnostjo in s tem, kako so se dogovarjali in sodelovali. Tega nam pogosto manjka, čeprav večina ob ustvarjanju začuti pristno veselje in brez-mejno radost.

Jesen 2012 | | 25

Zd

ravj

e

V jesenskih dneh se pove-ča možnost različnih okužb in obolenj pri otrocih zaradi hladnejših temperatur in tudi zato, ker so otroci v šoli oziroma vrtcu več sku-paj in se tako hitreje »na-lezejo« drug od drugega. Tako so v jesenskem času pogosto na pohodu pre-hladi, gripa, angina, vnetje ušes in rotaviroze.

piše: Petra Logar

BOLEZNI, KI PREŽIJO NA OTROKE V JESENSKEM ČASU

Več o različnih obolenjih

in okužbah, ki prežijo na malčke v jesenskem obdobju,

boste našli v rubriki ZDRAVJE IN NEGA na

www.ringaraja.net.

ww

w.ringaraja.net

ww

w.ringaraja.net Mami, boli me uho!

Vnetje ušes lahko doleti že zelo majhne dojenčke in malčke. Vnetje povzročajo različni mikroorganizmi, večinoma bakterije in virusi, ko ti ob prehladu pridejo v srednje uho iz žrela in iz nosu skozi tako imenovano Evstahijevo cev, ki povezuje žrelo in nos z ušesom, je povedala pediatrinja Katarina Koražija Krajšek. Otrok dobi povišano tele-sno temperaturo, je razdražljiv, jokav, vleče se za uho, lahko tudi slabše sliši. Takšno vnetje je posledica okužbe z bakterijami ali virusi.Če ima otrok povišano telesno temperaturo, tarna, da ga boli uho, zaradi tega ne more spati, je jokav, je nujen obisk pri zdravniku. Če otroka zelo boli uho, mu lahko damo svečko paracetamola, žličko calpola ali le-kadola, seveda pa moramo to povedo tudi zdravniku na pregledu.Nekateri otroci imajo bolj pogosta vnetja ušes, zato je zanje pomembno, da so čim dlje časa v domačem okolju in ne v vrtcu. Pomembno je, da otroku, če sam še ne zna pihniti iz noska, pravilno čistimo nos. Pedia-trinja svetuje uporabo fiziološke raztopine, otrokovo odpornost pa lahko okrepimo z zdravim načinom prehranjevanja in gibanja na svežem zraku. Ob hudem vetru in mrazu naj bodo otrokova ušesa zaščitena s trakom ali kapo.

Spet ta prehlad!Prehlad je najpogostejše obolenje pri otro-cih. Bolezen povzročajo virusi, ki se prenaša-jo kapljično, preko okuženih rok. Pri prehla-du otrok kiha, smrka, v žrelu ga skeli in boli. Izcedek iz nosu je sprva tekoč, nato postane vse bolj gost in gnojen. Prehlad spremlja tudi kašelj, ki je na začetku prehlada produktiven (z izločkom), nato pa vse bolj suh in dražeč. Včasih se bolezni pridruži tudi nekoliko povi-šana telesna temperatura, bolečine v okon-činah, glavobol, solzne oči. Bolezen traja 3–7 dni, redko dlje. Otrok, ki je prehlajen, naj zaužije dovolj tekočine, lahko mu damo sirup proti kašlju in zdravila za zniževanje povišane temperature. Zelo pomembno je, da otroku redno čistimo nos.

Gripa na pohoduGripa je zelo nalezljiva virusna bolezen. Pri tej bolezni simptomi izbruhnejo nenadoma. Otrok se lahko še zjutraj počuti odlično, tekom dneva pa se naenkrat začne počutiti zelo slabo. Gripo spremljajo znani simptomi, kot so boleče in skeleče žrelo, izcedek iz nosu, povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, bolečine v sklepih in mišicah. Otrok se počuti slabo, je utrujen, želi počivati.Pomembno je, da ob izbruhu gripe otrok zaužije dovolj tekočine, vitaminov in da po-čiva. Lahko mu damo zdravilo proti povišani temperaturi in proti kašlju. Če temperatura ne pade, če je otrok zelo slab, nima apetita oziroma če bolezenski znaki trajajo več dni, je potreben obisk pri zdravniku. Že od za-četka bolezni bodimo pozorni na otrokovo počutje, redno mu merimo temperaturo in ponujamo tekočino.

AnginaAngino največkrat povzroča bakterija strep-tokok. Zanjo je značilno, da se vnamejo man-dlji in žrelo. Streptokokna angina se najpo-gosteje pojavlja pri otrocih, starih od štiri do 14 let. Angina se začne z bolečinami v žrelu in oteženim požiranjem. Otroka lahko bolijo mandlji že pri požiranju sline. Mandlji so povečani, rdeči, na njih so večkrat prisotne tudi gnojne pikice. Otrok ima lahko povišano telesno temperaturo, ni pa nujno. Bolezen ponavadi traja deset dni, nujno je, da z otro-kom obiščemo zdravnika. Angino zdravimo z antibiotiki po zdravnikovih navodilih.

RotavirozeRotavirusi so zelo kužni virusi, ki povzročajo črevesno nalezljivo bolezen. Širijo se zelo hitro in zato lahko povzročijo pravo epide-mijo v vrtcih.Bolezenski znaki se ponavadi pojavijo po 1–3 dneh po okužbi – pojavi se driska, bruhanje, bolečine v trebuhu, povišana telesna tempe-ratura in slabo počutje. Bolezen traja sedem dni. Najbolj dovzetni so majhni otroci, pri njih lahko še hitreje pride do dehidracije (iz-sušitev), kar pa lahko otroka življenjsko ogro-zi, zato je pogosto potrebna hospitalizacija.

Pomembno je, da otrok, ki zboli za rotavi-rozo, ostane doma, da ne okuži še drugih otrok. Nujno je, da uživa zadostno količino tekočine. V lekarnah so na voljo raztopine, ki telesu nadomestijo izgubljene elektrolite. Ker je bolezen virusna, zdravljenje z antibi-otiki ni mogoče, je pa prav, da otroka vidi zdravnik, še posebej, če opazimo znake dehi-dracije. Pomemben ukrep pri preprečevanju okužbe z rotavirusi je temeljito umivanje rok.Otroka lahko proti rotavirozam zaščitimo tudi s cepljenjem. Tega lahko opravimo med otrokovim šestim tednom in šestim mese-cem starosti. Cepivo se ne daje z injekcijo, ampak se ga vbrizga v usta. O cepljenju proti rotavirozam se lahko posvetujemo z oseb-nim zdravnikom ali s pediatrom.

Pnevmokokne okužbePnevmokok je med najbolj pogostimi povzročitelji bakterijskih okužb, predvsem vnetja zgornjih in spodnjih dihal, obnosnih votlin in vnetij srednjega ušesa. Najbolj izpo-stavljeni so otroci, mlajši od dveh let, ki obi-skujejo vrtec oziroma kolektivno varstvo.Pnevmokoke pogosto najdemo v žrelu ali nosu zdravih ljudi in se s človeka na človeka prenašajo kapljično, s kihanjem in kašljanjem. Otrok se lahko okuži v stiku z bolnikom ali pa z zdravim bacilonoscem. Lažje, neinvazivne pnevmokokne okužbe so bronhitis, vnetje obnosnih votlin in vne-tje srednjega ušesa. Te okužbe se pogosteje pojavljajo in potekajo običajno v blažji obli-ki. Hujše oblike pnevmokoknih bolezni, ki se lahko pojavijo pri otrocih, so t. i. invaziv-ne okužbe, kot so pnevmokokni meningitis, sepsa ali bakteriemična pljučnica.Malčke lahko pred pnevmokoknimi okuž-bami zaščitimo s preventivnimi higienskimi ukrepi oziroma pazimo, da ne pridejo v stik z obolelo osebo. Bolezni, povzročene s pnev-mokoki, se običajno zdravijo z antibiotiki. Pravočasno začeto zdravljenje je običajno uspešno, vendar pa v zadnjih letih narašča delež na antibiotike odpornih pnevmokokov, kar vodi v zmanjšano uspešnost zdravljenja. Ravno zaradi odpornosti pnevmokokov ve-dno več pediatrov priporoča cepljenje otrok, ki je edina zares uspešna zaščita.

Ku

haR

ajan

je

Vsi načeloma razumemo, da je hrana, npr. mleko, testenine, breskve, banane ali zrezek, pač vse, kar pojemo, vir hranil, torej hranilnih snovi, iz katerih naš organizem ustvari energijo in številne končne produkte. Naj jih naštejem le nekaj: delček las ali nohta, novo plast kože ali košček kože po praski, protitelesa ter številne druge. Vse to nastaja le takrat in le tako dolgo, dokler so na voljo surovine. Prav ste uganili – iz hrane, ki jo pojemo. Torej ni nepomembno, kaj pojemo. Če je dovolj vsega potrebnega, bodo celice – naše majhne tovarne – skrbno izdelovale, kar bomo potrebovali.

piše: Mojca Komanfotografije: Krištof Koman

Prava hrana za možgančke

le-teh. Mavrica barv pomeni, da na dan zaužijemo kakšno rdeče jabolko, slivo in še hruško, vsaj korenček v omaki in zeleno v grahovi juhi in ob kosu mesa s krompirjem še veliko skledo solate. Izborno pomeni deloma izbirčno, ker se ne zadovoljimo le z belim kruhom iz pšenice in polento, ampak poskusimo kdaj tudi kamut, piro, proso, potem ječmen pripravimo v solati, od stročnic pa spoznamo še kakšen drug fižol, ne le češnjevec, in seveda druge stročnice, npr. lečo, čičerko in sojo. Izborno ni izbirčno, ampak je – bolje zapisano – radovedno.

Jupi, jutri bo petica!Vse zapisano lahko koga prestraši, saj vendar vsega tega ni mogoče pojesti naenkrat v tolikšnih količinah, kot bi jih potrebovali. Drži, vendar zdravo prehranjevanje, ki naj nahrani tudi možgančke, da bodo zmogli izračunati na mah, koliko je 123 plus 456, je dolgoročna naložba. Vsako zrno leče še ne prinese petice, kakor vrečka čipsa ne enice. Zato na pragu šolskega leta velja pomisliti na naše družinske prehranjevalne navade in jih po potrebi popraviti, spremeniti, dopolniti, da bomo uspešnejši. Vsekakor je vredno začeti kmalu, čim prej in vsekakor že za zajtrk.

Vendar smo precej zahtevni, saj želimo, da bi poleg obnove kože tudi naši možgani delovali brezhibno in bi trli matematične orehe kot za šalo ter pisali slovnično pravilne spise brez napak. Žal ne gre tako zlahka, kajti, če so na našem krožniku dan za dnem le hrenovke in pomfrit ali »makaronflajš«, vse to ni izvedljivo. Če želimo biti zdravi in obenem uspešni v šoli (in na delovnem mestu, da ne bo pomote), moramo jesti izborno.

Izborno? Izbirčno?! Človek potrebuje vsakodnevno zelo pester izbor hranil. Nekaj jih uspe skladiščiti, večino hranil pa mora dobivati vsak dan sproti. Zato je ključna naloga, da skrbimo za ustrezno uravnoteženo prehrano, ki naj vključuje čim bolj pester izbor hranil. Najlažje se ravnamo tako, da v jedilnik preko celega dne vključimo beljakovine rastlinskega (pretežno stročnice) in živalskega izvora (jajca, mleko in mlečni izdelki, ribe, meso), potem ogljikove hidrate in različnih žit in žitnih izdelkov, maščobe (hladno stiskana olja) ter sadje in zelenjavo, ki sta vir številnih vitaminov, mineralov in antioksidantov. Pri tem poskrbimo za mavrico barv, saj le tako lahko upamo na čim bolj številčen izbor

ww

w.ringaraja.net

»Hrana za možgančke je vsa hrana, ki je

uravnotežena, kar pomeni, da vsebuje zares raznolik izbor hranil, hkrati pa jo

zaužijemo v mirnem vzdušju in prijetnem

razpoloženju.«

Namaz s sardinamiSardine iz pločevinke ali meso pečenih sardel, ki so nam ostale od kosila, stresemo v mešalnik, dodamo žličko kisle smetane, prilijemo malo vode in enako-merno pretlačimo v namaz. Po potrebi prilijemo še vodo ali limonin sok. Če je potrebno, solimo in začinimo s timijanom.

Iz sardel lahko naredimo tudi zelo okusen provansalski namaz. V mešalniku zmešamo sardine iz pločevinke, jim dodamo 2 žlici oplaknjenih kaper, kakšnih 10 izkoščičenih črnih oliv, 3 stroke česna, 1–2 žlici limoninega soka, obilno začinimo s timijanom in vmešamo oljčno olje, da dobi-mo primerno mazav namaz. Če ga naložimo v ohlajen sterili-ziran kozarček in površino (ve-dno) povsem prelijemo z oljč-nim oljem, ga lahko v hladilniku hranimo celo dva meseca.

28 | | Jesen 2012

Zaščitapodobna kot pri materinem mlekuPOMEMBNO OBVESTILO:

Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčka. Če mati ne more dojiti ali ima premalo mleka, naj se o uporabi nadomestne mlečne hrane posvetuje z zdravnikom pediatrom.

Poiščite izdelke z nalepko medvedje šapice in PODPRITE AKCIJO TUDI VI!

,

V letošnjem letu poteka Milupina dobrodelna akcija

»0,10 € za slovenske malčke«v kateri zbiramo sredstva za nakup zdravstvene opreme za oskrbo dojenčkov in malčkov v štirih

slovenskih bolnišnicah.

OBVESTILO: Izdelki, ki prispevajo v dobrodelni sklad, so na voljo v vseh dosedanjih trgovinah in lekarnah, razen v prodajalnah Müller.

Zajtrk naj postane navada že od otroštvaPravimo, da naj bi vedno zajtrkovali kot cesarji ali kralji, torej zelo dobro. Številni se žal zajtrku odpovejo, ker zanj zjutraj nimajo dovolj časa, pozno zvečer pa pred televizijo večerjajo zelo energijsko bogato, saj so preko dneva »stradali«. Nesmisel. Za dober zajtrk potrebujemo le 15 minut, kakšna minuta več je pravzaprav razkošje, da začnemo dan veliko bolj umirjeni. Na pomen dobrega zajtrka navadimo svoje otroke, saj bodo zdravo navado ponesli s seboj v življenje. Prav tako je lepše, če začnemo dan skupaj. Med pripravljanjem krožnikov, skodelic in žličk na hitro in igraje ponovimo poštevanko, vadimo branje na škatli kosmičev in se pomenimo o popoldanskih dogodivščinah. Otroci, ki obiskujejo vrtec, navadno zajtrkujejo skupaj s svojimi vrstniki in zanje je dobro poskrbljeno. Šolarji, nasprotno, večinoma ne zajtrkujejo v šoli, pa tudi doma ga žal številni izpustijo (zaradi tistih nekaj minutk daljšega spanca) in tako prvi obrok v dnevu zaužijejo šele okoli 10. ure, ko dobijo malico. Res je, da smo ljudje različni in nekateri res ne zmorejo jesti zgodaj zjutraj, a velika večina je zjutraj lačna. To nenazadnje zahteva naš želodec, ki se začne oglašati kmalu po prvih jutranjih opravilih. Ponoči so se naše zaloge hranil namreč precej izčrpale in pametni skladišča znova napolnijo.

Kaj jesti zjutraj, da bomo čili in vedri začeli nov dan?Žitni kosmiči so ena izmed možnosti; prednost naj imajo nesladkani ali le malo sladkani žitni kosmiči in z dodanim suhim sadjem. Verjetno je otroke težko prepričati, da so ovseni kosmiči v najbolj neugledni embalaži veliko več vredni kot tiste čokoladne napihnjene kroglice, ob katerih dobijo še paket igralnih kart ali (zelo, zelo zaželeno, kasneje vsepovsod ležečo, ob pospravljanju nikomur pripadajočo) plastično figurico. Če smo iskreni, starši prav tako veliko raje izberemo čokoladne. Pri nas smo ubrali drugo pot in kosmiče nekoliko pomešamo med seboj. Otroci kaj kmalu sami spoznajo, kateri so tudi njim presladki.

Skutin namaz z lanenim semenom

Na drobne koščke narežemo po pet zelenih, črnih oliv in kislih kumaric. Sesekljamo tudi strok ali dva česna, če nam je všeč. Dodamo 250 g skute, limonin sok, sol, žlico lanenih se-men, po potrebi malo jogurta ter enakomerno premešamo. Po želji namazu dodamo še peteršilj, drobnjak ali poljubno drugo zelišče, ki je tisti hip sveže na voljo. Postrežemo na tri-kotnikih polnovrednega kruha in okrasimo z bučnimi semeni.

Namig: Bučna semena zmrdljivcem grobo narežemo in vmešamo v namaz.

Proseni narastek s suhimi figamiV liter mleka stresemo 100 g rjavega sladkorja in 300 g oplaknjene prosene kaše, zavremo in kuhamo 15 minut. Medtem v malo vode namočimo 150 g narezanih suhih fig. Očistimo in grobo naribamo dve sočni jabolki. Še vroči kuhani mlečni kaši primeša-mo namočene fige in naribani jabolki. Malo ohladimo. V večji posodi penasto umešamo 100 g masla s 4 jajci in 50 g sladkorja, primešamo ohlajeno kašo, dodamo še 250 g skute, vaniljev sladkor, lupinico limone, mleti cimet in na koščke nalomljeno tablico čokolade. Maso naložimo v namazan model in pečemo pri 180 stopinjah približno pol ure.

Različica: Narastek je odličen tudi brez čokolade in/ali z dodatkom drugega suhega sadja. V sezoni izberemo sveže fige, ki jih šele na koncu vmešamo v proseno zmes.

w

ww.ringaraja.net

»Na pragu šolskega leta velja

pomisliti na družinske prehranjevalne navade in jih po potrebi popraviti, spremeniti, dopolniti, da bomo uspešnejši, starši

in otroci.«

Takšnih ne kupimo več oziroma jih »razredčimo« z manj sladkimi. Postopoma se tako navajajo na odgovoren odnos do svojega zdravja. Kosmiči – ti so vir ogljikovih hidratov, ki dopolnijo izpraznjene zaloge goriva – naj bodo v mleku, jogurtu, odlično se obnese kefir, pinjenec ali sirotka. Če jim dodamo še malo svežega sadja, smo poskrbeli za zares zdrav zajtrk. Aha, sadje za zajtrk? Sadje ima pomembno vlogo, saj nas zbudi. Na najbolj mrko jutro po prekratki noči poskusite z naravno limonado in zbujeni boste, kot bi mignili.Poleg kosmičev za zajtrk prija kos ali dva dobrega kruha z medom ali marmelado ter razni namazi: skutni, ribji, mesni, iz stročnic ipd. Iz ostanka govejega mesa iz juhe in z dodatkom nekaj začimb ter malce vode, lahko s paličnim mešalnikom na hitro naredimo domačo pašteto. Po želji ji dodamo še olive, kapre ali korenček iz juhe. Navado imam kupiti ribo več, da iz pečenega ali kuhanega ribjega mesa naredim namaz za okusen in zdrav zajtrk.

Kosilo ali večerjaKo se popoldne ali zvečer družina znova zbere, je lepo, če je to za jedilno mizo ob skupnem obroku. Brez velikih pomislekov zapišem, da je hrana za možgančke vsa tista, ki je uravnotežena, kar pomeni, da vsebuje zares raznolik izbor hranil, kakor sem zapisala na začetku. Predvsem pa je hrana za možgančke tista, ki jo zaužijemo v mirnem vzdušju in prijetnem razpoloženju. Jedilna miza nudi obilje vsega tega, če nam je za to seveda kaj mar. Iz srca svetujem, da v letošnjem šolskem letu skupnim obrokom med tednom namenite več časa. Obroke pripravljajte skupaj in otrokom zaupajte del kuharskih nalog. Raziskujte, izbirajte neznana živila, iščite zanimive recepte, poskušajte nove jedi, skupaj z otroki bodite radovedni. V kuhinji in okoli jedilne mize se gradi in ohranja družina. Gotovo pa se ob vsem tem naučimo, da je (zdravo) prehranjevanje pomemben del človekovega življenja, ki omogoča uspešno delo, odličen učni uspeh in vitek stas, četudi si sem in tja privoščimo kaj pregrešnega.

Namaz iz čičerke

Skodelico suhe čičerke čez noč namočimo v vodi. Naslednji dan vodo odlijemo, prilijemo novo, pristavimo in kuhamo eno uro, da se čičerka zmehča. Ohladimo. Namesto takšne lahko uporabimo tudi vloženo čičerko. Posebej skuhamo na-rezan korenček. V mešalnik damo kuhano čičerko in korenček ter dobro pretlačimo. Vmešamo še žličko kisle smetane, sol, poper, drobno sesekljan česen po okusu in peteršilj.

Ku

haR

ajan

je

30 | | Jesen 2012

Spet je večer. Otroka sta zaspa-la. Prebrali smo pravljico na-šemu triletniku, medtem pa je naš osemletnik z enim ušesom poslušal, z očmi pa sledil nape-temu stripu. Potem sta končno omagala. Ura je že precej pozna. Vrnil sem se v dnevno sobo, kjer je ostal velikanski kup igrač, po-mešan z blazinami, ki so ležale med njimi in na njih. Blazine so namreč pravi gusarski kamni, ki jih mali gusarji uporabljajo med napadom na gusarsko visečo mrežo, ki se ziblje na dnevno-sobnih valovih. Igra je bila res polna domišljije in zabavna, če-prav morda ne ravno v slogu ve-likih modrecev vzgoje, namreč da je treba zvečer za otroke pri-praviti mirnejše aktivnosti. No, pri nas se ravno zvečer vsa ener-gija razplamti. Na preprogi je golaž lego kock, avtomobilskih prog, avtomobilčkov, domin in krožnikov s polnozrnatimi bio eko piškoti. Seveda sem takoj začel pospravljati dnevno sobo. Igrače v omare in na police, bla-zine na kavč, hrano v kuhinjo. Skoraj sem že začel sesati drob-tinice, ko me je spreletelo. Hitre-je sam vse naredim, predvsem pa je to manj naporno zame kot stalno opominjanje in uka-zovanje. Vendar, ali bom čistil za svojima potomcema tudi po njunem petintridesetem letu, ko se bosta (končno) odselila od doma? Ali bom počakal, da gre moj sin s svojo partnerico, morda ženo, morda partner-jem spat, jaz pa bom medtem pospravil njuno stanovanje, da ga bosta lahko začela naslednji dan lepo spočita razmetavati? Odgovor, ki mi je precej jasno zadonel v glavi, je bil »ne«!

In ker velike spremembe zahte-vajo počasne korake, sem na-redil empirični poskus. Ko smo zjutraj vstali, sem rekel mojima zaspancema: »Danes vaju bom naučil nekaj prav posebnega.« Potem sem jima ves navdušen pokazal, kako posteljemo po-steljo. Pričakoval sem uporniško tarnanje in stokanje in upiranje, ampak ne. Bila sta popolnoma

Delopiše: očka Gregor

navdušena. »No, tole je pa šlo gladko,« sem pomislil in začeli nov dan. Naslednji dan smo na to pri-jetno delo pozabili. Pri zajtrku sem se spomnil na posteljo in ju opozoril: »Joj, kaj smo pozabili?« In kar sama sta oddirjala v sobo in smo zopet pospravili postelji. In danes sama od sebe pospra-vljata postelji. No, resnici na ljubo postelji nista pospravljeni po vojaško, je pa vsaj opazna razlika med njima in naključno odvrženimi odejami, malo na postelji, malo na tleh, kot se je dogajalo prej. In moj cilj je bil dosežen. In to z lahkoto! Never-jetno. Neverjetno je, kako eno-stavno je to.

Podoben poskus smo uporabili še pri našem vrlem triletniku, ko smo iskali, kakšno delo v gospo-dinjstvu bi lahko opravljal on. Ko sva izključila kurjenje kami-na, lakiranje parketa, čiščenje odtokov, pospravljanje suhe posode v zgornje kuhinjske omare in brušenje nožev, sva našla zanj idealni opravili. Prvo je čiščenje stekel in ogledal. Pr-šenje čistilne tekočine je zanj tako ali tako postala največja zabava na svetu. Stekla pa so (vsaj v spodnjem delu) precej čista. Druga njegova zadolžitev pa je prav intelektualne narave. Nežno smo mu namreč ukazali, naj loči perilo. V naši hiši namreč

velja prepričanje, da se perilo pred pranjem ločuje na belo, svetlo pisano in temno pisano. Ko sem še živel sam, si nisem niti v najbolj divjih sanjah predsta-vljal, da je možno razdeliti tudi pisano perilo. Danes vem, da ga največji pustolovci še dodatno ločijo tudi na rdeče. In glej, tudi nad tem delom je bil mali navi-hanec navdušen. Zadovoljen je zapustil kopalnico s tremi kupi perila v banji, na tleh in v umi-valniku. In kar je najlepše, ko je to videl veliki prestolonasle-dnik, je dobil voljo in lažje opra-vil svoje delo. Posesal je prah in pospravil igrače. Ugotovil sem, da tudi otroci radi pomagajo, samo na zvit način jim moramo predstaviti zoprna vsakodnevna opravila.

Včasih me pri prikazu nekaterih delovnih aktivnosti malo zane-se. Ko smo imeli prikaz, kako je lahko nevarna elektrika, me ni samo zaneslo, temveč kar ODNESLO. Nekega dne sem namreč popravljal stensko luč. Poklical sem potomca in trile-tniku in osemletniku razlagal osnovno teorijo elektrike v hiši. Vesta, da je elektrika nevarna. Pri nas se namreč ne igramo s tremi stvarmi: z ognjem, noži in elektriko. Takrat sem jima poka-zal, katera žička ima elektriko, katera pa ne. Pokazal sem jima zelo nazorno: »Poglejta, tale

črna žica je nevarna!« in se v is-tem trenutku prav trapasto do-taknil faze, da me je kar odneslo z lestve, na kateri sem stal. No, ubilo me ni, otroka sta pa dobro videla moj empirični prikaz, da elektrika boli. Podobno je bilo, ko sem jima kazal, kako nevarno je sekun-dno lepilo. Mi ga namreč zelo veliko uporabljamo, saj je treba prevelike količine igrač, ki jih imamo doma, ves čas popra-vljati. »Pazita, fanta, sekundno lepilo hitro zlepi tudi prstke, veke in podobno.« Med tem svojim predavanjem sem si popolnoma nehote zlepil dva prsta. Ponavadi se prsti tudi z lahkoto odlepijo, tokrat sta pa prav nesramno ostala skupaj. No, ampak zagato sem rešil tako, da sem fantoma pokazal, kako lahko z olfa nožem rešimo tudi zlepljene prste.

Včasih si mislim, da imam do-volj izmišljevanja zabavnih in zanimivih načinov, kako pripra-viti potomca k delu in da bi bilo najbolje, da vse opravim sam ali pa ju prisilim k delu. Potem se vedno zavem, da je moje star-ševsko poslanstvo, da ju opre-mim za življenje. In taka opre-ma mora vključevati osnovne spretnosti v kuhinji in gospo-dinjstvu, beljenje sten, šivanje gumbov, obrezovanje žive meje in čiščenje fug med ploščicami.

Sam

o z

a o

čke

Jesen 2012 | | 31

Eko

dru

žin

a

piše: Eko Vila

PRIPRAVA DOMAČE OZIMNICE? ZAKAJ PA NE!

V zimskem času, ko je na voljo le nekaj sve-že domače zelenjave, nam ozimnica pride še kako prav. Pri tem ne gre le za zaloge, ki jih potrebujemo za svoje preživetje, ampak tudi za dobro, zdravo energijo, s katero nas hranijo plodovi v domači ozimnici.

Dobro je, da v posameznem letnem času uživamo tisto sadje in zelenjavo, ki takrat uspeva v okolju, kjer bivamo. Hrana, ki pride na police trgovin iz oddaljenih krajev, je energijsko prazna in nas ne nahrani. Ozimnica je danes na voljo v vseh trgovskih centrih po razmeroma ugodnih cenah, kljub temu pa se ne more primerjati z ozimnico, ki si jo pripravimo sami, s pozitivno energijo in z dobrimi mislimi na zimski čas.

Načini shranjevanja plodovZa shranjevanje sadja in zelenjave lahko uporabimo naslednje postopke:∫ odvzemanje vode – sušenje,∫ shranjevanje pri nizkih temperaturah – zamrzovanje, vkopavanje,∫ shranjevanje z uporabo višje temperature – vkuhavanje, pasterizacija,∫ shranjevanje v kisu – vlaganje,∫ shranjevanje v soli. Plodovi za shranjevanje naj bodo zreli, vendar ne prezreli. Shra-njujmo zdrave plodove približno enakih velikosti skupaj.

Kako do plodov za ozimnico?Tisti, ki imate doma vrt, zagotovo že spomladi načrtujete nekaj pridelka tudi za ozimnico. Če je rast bujna, še toliko bolje, saj

se največ hranilnih snovi, arome in energije ohrani, kadar plod shranimo po izbranem postopku v čim krajšem možnem času od nabiranja do vlaganja. Tisti, ki nimate domačih zalog za ozimnico, se lahko odpravite do bližnje tržnice in tam sklenete dogovor s kmetom, ki vam bo prodal plodove, ki jih želite. Z mnogimi ekološkimi kmetijami se lahko dogovorite tudi za postopen odkup. Tudi v tem primeru naj bo čas prevoza od kmeta do kuhinje kratek, da ohranite svežino, vitamine in aromo plodov. S tem podpirate lokalne kmete in slo-venske izdelke.

Kaj lahko sušimo?V mrzlih zimskih dneh se bomo še kako razveselili suhih hrušk, ja-bolk različnih sort, sliv, marelic. Na seznam lahko dodamo tudi lešni-ke, ki dozorijo avgusta. Sadje so včasih sušili na krušni peči. Danes si lahko pomagamo s pečico ali pa jih sušimo na zraku. Ne pozabimo tudi na sušenje zelišč in začimb, predvsem cvetovi nam bodo dajali v mrzlih dneh blagodejno energijo za našo dušo.Krompir, česen, čebula in buče imajo rade bolj suh prostor za pre-zimovanje. Preden jih prestavimo na temno in hladno mesto, jih dobro osušimo. Pripravimo primerne zabojčke in redno pregleduje-mo, saj se morebitno gnitje lahko hitro prenese na zdrave plodove.

ZamrzovanjePri zamrzovanje velja opomniti, da se voda ob zamrzovanju razte-za. Zato nikoli do konca ne napolnimo vrečk, kozarcev ali posodic z vsebino. Zamrzujemo manjše količine, saj odmrznjene zelenjave ne smemo ponovno zamrzniti. Če pred zamrzovanjem plodove hitro pokuhamo, jih moramo dobro ohladiti in šele potem zamrzniti.Zamrznemo lahko vse vrste jagodičevja, sadje (slive, češnje, višnje), vejice zelišč, drobno sesekljan peteršilj, natrgane liste bazilike, špi-načo, blitvo, fižol. Za zamrzovanje niso primerni plodovi in listi, ki vsebujejo veliko vode (npr. paradižnik, kumarice, solata, melone …)

32 | | Jesen 2012

VkopavanjeKorenje, korenina peteršilja, rdeča pesa in druga korenasta zele-njava nas celo zimo čakajo sveži, če jih zakopljemo v rahlo vlažno prst ali mivko. Tako ohranjajo vlago in se ne posušijo. Paziti mora-mo le, da tla niso preveč mokra, ker sicer lahko nastopi gnitje. Vse lahko zelo poenostavimo, če v večjo posodo (lesen škaf, plastično vedro), nasujemo mešanico zemlje in mivke, jo malo zalijemo in postavimo na hladno v klet (primerno tudi za stanovanje v bloku). Iz njih si lahko tako tudi pozimi pripravimo sveže solate! Pred tovr-stnim shranjevanjem plodov nikoli ne umivamo z vodo.

KisanjeMed najpogosteje vložene kisane plodove zagotovo sodijo kuma-rice, paprika, repa, zelje, šalotka. Za vlaganje v kis najpogosteje uporabljamo vinski kis, repa in zelje pa ustvarita lastno kislino, v kateri zorita in se kisata.

VkuhavanjeBreskve, marelice, buče, hruške, češnje … vlagamo kot kompot, ki ga naredimo s postopkom sterilizacije (vloženo sadje v kozarcu kuhamo še 30 minut, lahko uporabimo tudi toplo pečico). Če ste ljubitelji fižola, ga boste zagotovo nekaj prihranili. Vedno vlagamo mlad fižol. Damo ga v slan krop, kuhamo nekaj minut, odcedimo in pospravimo v kozarce. Fižol zahteva malo daljšo sterilizacijo (dobro uro), čez nekaj dni lahko postopek ponovimo.

Shranjevanje v soliZa pripravo enolončnic in juh lahko naredimo lastno mešanico začimb. Surova zelišča narežemo, natrgamo (peteršilj, bazilika, maja-ron, origano, zelena, lovor, poper …), dodamo narezan korenček, ko-lerabo, por, svežo cvetačo, ohrovt. Vse skupaj pomešamo, dodamo večjo količino soli (kakovostna, groba sol). Pripravljeno zmes shrani-mo v manjše kozarčke, dobro zapremo in hranimo v hladilniku. Jedi, začinjene s takšno mešanico, so izredno okusne in aromatične.

Nasveti naših babicPri pripravi ozimnice velja upoštevati še naslednje nasvete naših babic: ∫ kozarci in posode za vlaganje naj bodo čisti in suhi; ∫ plodov se čim manj dotikajte s kovinskimi predmeti (najboljši so keramični noži ali pa leseni, veliko lahko naredimo tudi z rokami);∫ uporabljajte kakovosten kis, začimbe in sol; ∫ manj dodanega sladkorja v marmelado pričara naraven aromatičen okus sadja; ∫ ozimnico shranjujte v hladnem in suhem prostoru in jo ustrezno označite z mesecem in letom nastanka.

Čeprav priprava domače ozimnice zahteva nekaj časa in volje, boste po končanem delu zadovoljni. Tudi vsakodnevna naglica delovnih dni se nekoliko zmanjša. Če vemo, da imamo doma shra-njena kakovostna živila, si s tem prihranimo obisk trgovine in tudi nekaj časa. Kozarček domače marmelade, pisano vložene zelenja-ve, aromatičnega kompota pa so tudi nadvse lepa darila v zimskih dneh. Naj vam pozno poletje bogato napolni police in kleti za mrzle zimske dni.

Kam po sadje in zelenjavo za ozimnico?

Ω Ekološka kmetija Zahojnik z VranskegaNa razpolago so kumarice za vlaganje, rdeča pesa, stročji fižol, mešana zelenjava.

E: kmetija.zahojnik@gmail.com

Ω Ekološka kmetija Porta pri KranjuNjihovi pridelki za ozimnico so: krompir, česen, čebula, rdeča pesa in zelje.

E: ekoporta@gmail.com

Ω Trgovina 18sedem3Spodbujajo in podpirajo širitev slovenskih lokalnih izdelkov. Imajo tudi stik s številnimi kmetijami, ki jim dobavljajo izdelke, tako da je mogoče sadje in zelenjavo dobiti tudi v njihovi trgovini v Radovljici.

E: 18sedem3@gmail.com

Še več ponudbe pa bo kmalu na www.partnerskokmetovanje.si.

Vložene bučke

Neolupljene bučke narežemo na tanke rezine (kolute) in jih na obeh straneh opečemo na dobri maščobi (npr. ghee, prekuhano maslo). Čiste in suhe steklene kozarčke za vlaganje postavimo v ogreto pečico na 60 °C. Zavremo okoli 3 dcl kisa (lahko mešanica vinskega in balzamičnega), v katerega smo vmešali liste bazilike, drobno sesekljano šalotko in česen, cel lovorjev list, poper v zrnju in vejico rožmarina. Kis pustimo, da na majhnem ognju nekaj časa vre. Bučke zložimo po plasteh v tople kozarčke in prelijemo s kisom. Zraven lahko dodamo tudi začimbe, ki smo jih kuhali v kisu. Kis nalijemo do vrha kozarčka in dobro zapremo s pokrovčkom. Tople kozarčke počasi ohlajamo (pokrijemo jih z debelo brisačo).

Jesen 2012 | | 33

Urb

ani p

odv

ig

Prihajajo hladnejši jesenski dnevi, ki so kot nalašč primerni za pohajkovanje naokoli. Če ste naveličani neprestano istih destinacij, ne skrbite – naša mala deželica ponuja še ogromno skritih in čarobnih kotičkov, ki ne pustijo ravnodušnega prav nikogar. Povabite s seboj še babico in dedka in se skupaj odpravite raziskovat!

piše: Tina Trček

Predlogi za družinski potep Najlepši kotički so skriti

w

ww.ringaraja.net

Razmišljate, kamna potep z družino? Pokukajte v rubriko

Izleti in počitnice na www.ringaraja.net, kjer

boste našli ogromno predlogov za potepanje

doma in v tujini.

Dežela pravljicTam daleč za devetimi gorami, v pravljični koči sredi gozda, le streljaj stran od Podčetrtka in 1,2 kilometra od Term Olimje, biva čarovnica Čira Čara. Čarovnica slovi po svoji prijaznosti in gostoljubnosti, saj vsako soboto, nedeljo in praznike z veseljem sprejema svoje goste. Če jo obiščete, lahko parkirate na velikem parkirišču pred njeno hiško, potem pa se sprehodite po gozdu med številnimi pravljičnimi junaki. Od blizu si lahko ogledate Kekca, okarate Pehto in Bedanca, občudujete močnega Martina Krpana, pogumno Piko Nogavičko, spretnega Krojačka Hlačka in še mnoge druge. Ogledate si lahko tudi galerijo spominkov, ki jo je lastnik gospod Jože Brilej

Namig iz Labirinta Bled: izgubite se v koruznem labirintu, bosi začutite gozd na gozdni stezi, zaigrajte na gozdni ksilofon in si s pomočjo halucinogene točke oglejte, kako izgleda Blejski grad na posebno zabaven način.

34 | | Jesen 2012

Križna jamaMed Loškim, Cerkniškim poljem in Bloško planoto leži Križna jama, ki je ena izmed svetovno znanih kraških jam. Njena posebnost so podzemna jezera s sigastimi pregradami in najdišče kosti jamskih medvedov. Obisk jame je pravo doživetje tudi za najmlajše. Ogled poteka tako, da se skupaj z vodnikom najprej peš sprehodite med velikimi dvoranami in

Poni ranč OgrizekV bližini Dežele pravljic, na Mali Rudnici nad Termami Olimija, na 500 metrih nadmorske višine, se nahaja Poni ranč Ogrizek. Razprostira se v osrčju neokrnjene narave, na prelepi sončni gozdni jasi z lepim razgledom. Na ekološkem ranču domujejo poniji, konji, škotsko govedo, lame, koze, osliček, prašiči, ki se prosto gibljejo na šestnajstih hektarjih travnatih površin. Živali si lahko ogledate in jih nahranite, lahko pa tudi jezdite ponije, greste na treking z lamami ali pa si privoščite pravo pastirsko večerjo in prespite na čisto pravem seniku. Na ranču lahko tudi praznujete rojstni dan ali organizirate čisto pravi piknik. Na obisk se je treba predhodno naročiti, ranč je odprt od maja pa vse do konca oktobra.

Ribnik Žeje pri TržičuČe se vam toži po poletju in želite dan preživeti ob vodi, se odpravite na ribnik Žeje pri Tržiču. Brunarico, ki stoji v idilični naravi, le nekaj metrov stran od glavne ceste Naklo–Podbrezje, obkrožajo trije ribniki, v katerih sta možna tako komercialni kot tudi športni ribolov. Ribiško palico lahko prinesete s seboj ali pa si jo izposodite. Seveda lahko ribolov tudi zgolj opazujete, kar je svojevrstno doživetje. Otroci pa niso navdušeni samo nad ribami, temveč tudi na pestrim izborom igral, kjer lahko spoznajo nove prijatelje, hkrati pa na trampolinu, toboganu in gugalnicah razvijajo motoriko in ravnotežje. Da bo dan popoln, se lahko v brunarici okrepčate z odličnimi ribjimi specialitetami, okusa katerih še dolgo ne boste pozabili.

ustvarjal vrsto let ali pa mali muzej življenja družine Korenčkovih, ki so živeli pred približno sto leti. Dežela pravljic je zagotovo kraj, ki pusti velik vtis tako na otrocih kot tudi starših.

rovi, kjer se nahajajo sigaste čoke, ponvice in manjši kapniki. Glavni rov pripelje do kapnika Čimborasa, kjer si lahko ogledate razstavljene kosti jamskih medvedov, ki pritegnejo tako z velikostjo kot s številčnostjo. To pa še ni vse! Pot vas pripelje vse do jezera, po katerem vas popeljejo kar z raftom in vam hkrati razkrijejo marsikatero skrivnost iz podzemlja. Zanimivo, kajne?

Čarovnica Čira Čara, ki biva v Koči pri čarovnici (www.carovnica.com/koca-pri-carovnici), slovi po svoji prijaznosti in gostoljubnosti.

Po čudovitem jezeru v Križni jami vas popeljejo kar z raftom in vam hkrati razkrijejo marsikateroskrivnost iz podzemlja. FOTO: Arhiv Društva ljubiteljev Križne jame

Jesen 2012 | | 35

Labirint BledPred kratkim smo tudi v Sloveniji dobili tematski park v naravi, ki je v primerjavi z drugimi parki po svetu čisto poseben. Labirint Bled se razprostira na kar 15.000 kvadratnih metrih površin in zajema koruzni, travniški in gozdni labirint. V njem se nahajajo informativne in interaktivne točke, ki vam pomagajo pobližje spoznati, predvsem pa občutiti naravo. Park se nahaja pod gradom in je od jezera oddaljen približno 100 metrov. Zanimiv je tako za otroke kot odrasle, ki si želite nadihati svežega zraka, preživeti aktivni čas v naravi, se zabavati in se pri tem še nekaj naučiti. Po obisku parka se lahko sprehodite še ob jezeru ali pa si privoščite pregrešno dobro blejsko rezino.

Lovrenška jezeraLjubitelji gorskega zraka in sprehodov si obvezno vzemite čas za ogled Lovrenških jezer. Do njih lahko pridete peš z Rogle, in sicer lahko pohod začnete pri Hotelu Planja ali pa pri koči na Pesku. Po približno uri in pol hoje po ravnini boste prispeli na cilj. Lovrenška jezera, ki se nahajajo na visokem barju sredi Pohorja med Roglo in Ribniškim Pohorjem, dobivajo vodo le s padavinami. Med jezerci so z lesom tlakovane stezice, v bližini pa se nahaja tudi razgledni stolp, ki omogoča pogled po prečudoviti pokrajini. Če se na izlet ne boste odpravili prepozno jeseni, boste morda v objektiv še ujeli čudovite cvetove lokvanjev.

Družinsko igrišče Bumbar parkSte že slišali za največje igrišče v Sloveniji, namenjeno sprostitvi in razvedrilu otrok in staršev? Nahaja se v bližini Ruš pri Mariboru, natančen opis poti najdete na njihovi spletni strani. Na več kot 2.000 m2 pokritih in 2.500 m2 zunanjih površin so na voljo igrala za otroke do starosti 14 let. Lahko se družijo s prijatelji in hkrati spoznavajo nove na igralih, kot so piratska ladja, električni avtomobilčki, gokarti na pedala, trampolini, spretnostne naprave in še in še. Udeležijo se lahko tudi različnih ustvarjalnih

med njimi sprehodite in si jih ogledate čisto od blizu. Seveda v živalskem hotelu ne manjkajo niti ježevci, skunki, nosati medvedki, rakuni, arami, kakaduji, zlati fazani, poniji, pujski v njem pa domuje celo čisto pravi kenguru! Med otroki so najbolj priljubljene avtohtone slovenske živalske vrste, za največ veselja pa nedvomno poskrbi domači pujsek. Kdor ima rad živali, ima rad ljudi, pravijo in navedeno v Živalskem paradižu občuti sleherni obiskovalec.

in drugih poučnih delavnic, starši pa ste lahko med tem brez skrbi, saj so vsi prostori in igrala redno in kakovostno vzdrževani. Okrepčate se lahko v Bum Baru in uživate v številnih dodatnih aktivnostih – izkoristite brezplačen internet ali pa preberete kakšno izmed številnih knjig ali revij, ki so na voljo. Če si tudi vi želite akcije, pa se lahko z malim nadobudnežem pomerite v kakšni disciplini.

Živalski paradižKateri otrok si ne želi doma imeti pravega živalskega vrta? Ker je navedeno v večini primerov zaradi takšnih in drugačnih razlogov neizvedljivo, ga popeljite v Živalski paradiž v vasi Dobravica pri Šentjerneju. Občudujete lahko preko 200 živali, med drugim štorklje, galebe, krokarja, sive čaplje, ki so bili ranjeni in so jih pozdravili. Ker kljub temu ne morejo več leteti, se lahko

Pravljični gozdNa prvi pogled podoben Deželi pravljic, pa vendar povsem drugačen je Pravljični gozd, ki se nahaja v Logarski dolini ob Penzionu Na razpotju. Za pravljično ogrado se najprej bohoti prijeten vrt, na katerem so najrazličnejša otroška igrala, žoge, peskovnik z vsemi pripomočki in celo tricikel. Medtem ko se otroci igrajo, lahko starši pokramljate ob prijetni brunarici na vrtu in si privoščite pristno domačo hrano in pijačo, lahko pa po trati pogrnete odejo in si pripravite piknik s seboj prinešeno hrano. Vrt se nadaljuje v gozd, v katerem kraljuje 40 pravljic in njihovih pravljičnih junakov. Lastnica je uredila tudi alpski vrtiček, v katerem je zasajenih 40 različnih zaščitenih alpskih rastlin – poleg planike, belega in roza alpskega nageljčka najdete še mnogo drugih.

Budnarjeva domačijaOtroci si pogosto težko predstavljajo življenje na vasi pred več kot 100 leti, ko še ni bilo na voljo moderne tehnologije, ko so kruh pekli v krušnih pečeh in namesto električnih luči uporabljali sveče. Prav zato je ogled ohranjenih hiš iz preteklih obdobij svojevrstno doživetje. Budnarjeva domačija se nahaja v vasici Zgornje Palovče pri Kamniku in predstavlja dom takratnega srednje velikega kmeta. Črna kuhinja z odprtim ognjiščem, iz katere se še vedno kadi, kmečka izba, ki so jo včasih imenovali »hiša« z mizo in »bohkovim« kotom, obdana s klopjo, špampetom, metrgo so le nekatere od posebnosti, ki zaznamujejo domačijo. Vzemite si čas in se za trenutek preselite v preteklost, čas življenja naših prababic in pradedkov (www.domacija.com).

Urb

ani p

odv

ig

Več informacij o Labirintu Bled boste našli na spletni strani www.labirint-bled.si.

Lastnica Pravljičnega gozda je uredila tudi alpski vrtiček, v katerem je zasajenih 40 različnih zaščitenih alpskih rastlin. FOTO: Tina Terček

Bumbar park Maribor predstavlja največji pokriti otroški park v Sloveniji, namenjen sproščeni zabavi za otroke in starše. Vse informacije o igrišču, ki ponuja ogromno zabavnih aktivnosti za velike in male, najdete na spletni strani www.bumbar.si.

36 | | Jesen 2012

piše: Anita Žibrek

Recept

proti

strahu

PRAVLJICA

NEJC IN NEJKA STA BILA BRATEC IN SESTRICA. ŠE CELO VEČ – DVOJČKA STA BILA. HODILA STA V PRVI RAZRED IN SOŠOLCI SO JU POGOSTO SPRAŠEVALI: »ČE STA DVOJČKA, ZAKAJ SI NISTA BOLJ PODOBNA?«SOŠOLKA MAJA JE DODALA: »MOJA DVA SOSEDA GAŠPER IN GREGA STA TUDI DVOJČKA. PA STA SI TAKO ZELO PODOBNA, DA JU NE LOČIMO MED SEBOJ!«NEJC IN NEJKA STA POVEDALA, KAR SO JIMA POVEDALI STARŠI: »ZATO SVA VIDETI RAZLIČNA, KER SVA BILA V MAMINEM TREBUHU ŽE TAKOJ NA ZAČETKU DVE PIKICI, KI STA RASLI. VČASIH SE ZGODI, DA JE NAJPREJ PIKICA ENA SAMA, PA SE ŠELE KASNEJE RAZDELI NA DVE ENAKI PIKICI. TEDAJ STA DVOJČKA RES SKORAJ ENAKA.«ČEPRAV NEJC IN NEJKA NISTA BILA VIDETI ENAKA, STA IMELA DVA PLIŠASTA MEDVEDKA. TA DVA PA STA BILA ENAKA. SEVEDA JE BIL EDEN NEJČEV, DRUGI PA NEJKIN. NEJKA JE SVOJEGA POIMENOVALA TEDI, NEJČEVEMU MEDVEDKU PA JE BILO IME TODI. DA STA JU OTROKA LOČILA MED SEBOJ, JE NEJKA SVOJEGA TEDIJA OBLEKLA V VIJOLIČNO JOPICO, NEJC PA TODIJA V RJAVO JOPICO. BRATEC IN SESTRICA STA IMELA SKUPNO OTROŠKO SOBO IN SKUPNO SKRIVNOST, O KATERI NISTA ČRHNILA BESEDICE NITI STARŠEM. ODKAR SO SE NAMREČ PRESELILI V VEČJE STANOVANJE IN STA DOBILA VEČJO SOBO, JU JE BILO V NJEJ STRAH. SEVEDA SAMO PONOČI, AMPAK ŽE TO JE BILO DOVOLJ GROZNO. NAJPREJ STA POSKUSILA SPATI PRI PRIŽGANI LUČI, TODA NI POMAGALO. ŠE VEDNO STA SE BALA, DA BO PRIŠEL PRAVI STRAH, PA TUDI SPALA

STA SLABO, KER JIMA JE NAGAJALA SVETLOBA. POTEM STA POSKUSILA Z NOVIM RECEPTOM. ZVEČER STA PRED VRATA SOBE POSTAVILA TODIJA. »TODI BO NA STRAŽI. ČE SE BO KAK STRAH PRIBLIŽAL VRATOM, BO GOTOVO ZARJOVEL TAKO GLASNO, DA BO STRAHU BOBNELO IN BUČALO V NJEGOVI STRAŠNI GLAVI. ZATO JO BO UCVRL NAZAJ V NJEGOVO STRAŠNO DEŽELO IN SE NE BO NIKOLI VEČ PRIKAZAL.«VENDAR, ŽAL, TUDI TO NI POMAGALO. ZJUTRAJ STA SI PRIZNALA, DA STA SE PONOČI ŠE ZMERAJ TRESLA OD STRAHU. VSAK POD SVOJO ODEJICO!»NAJBOLJ SEM SE BALA, DA BO TODIJA PRED VRATI PREMAGAL SPANEC. TAKO BI STRAH BREZ TEŽAV VSTOPIL,« JE SKESANO IN NAPOL V JOKU PRIZNALA NEJKA. TEDAJ SE JE NEJCU UTRNILA NOVA ZAMISEL: »KAJ PA, ČE BI PRED VRATA NAJINE SOBE POSTAVILA OBA – TEDIJA IN TODIJA. DRUG DRUGEMU BI DELALA DRUŽBO, POGOVARJALA BI SE IN SE IGRALA IN TAKO SPLOH NE BI IMELA ČASA ZASPATI. ČE PA BI PRIŠEL STRAH, BI ZARJOVELA SKUPAJ. NAJBRŽ SE NE BI USTRAŠIL LE STRAH, PAČ PA BI RJOVENJE ZBUDILO TUDI MAMICO IN OČKA!«»BRAVO, BRAVO! ODLIČEN RECEPT PROTI STRAHU SI IZNAŠEL,« JE NEJKA PRIČELA VESELO KRILITI Z ROKAMI.KOMAJ JE ČAKALA, DA SE BO ZVEČERILO. IN RES, PREDEN STA

ŠLA ZVEČER V SVOJI POSTELJI, STA PLIŠASTIMA STRAŽARJEMA PRED VRATI NAROČILA, NAJ ZAUPANO NALOGO OPRAVLJATA CELO NOČ.POTEM STA NEJKA IN NEJC SMUKNILA V POSTELJICI IN SE ZARADI STRAŽE PRED VRATI POČUTILA TAKO VARNA KOT ŽE DOLGO NE. V TRENUTKU STA ZASPALA IN SLADKO SPALA VSE DO JUTRA. »KRASNO, KRASNO! IZNAŠLA SVA UČINKOVIT RECEPT ZA ODGANJANJE STRAHOV!« STA ZJUTRAJ VESELO SKAKALA PO POSTELJAH.ŠELE ZDAJ, KO STA BILA V BOJU S STRAHOM ZMAGOVALCA, PA STA SKLENILA TO SKRIVNOST IZDATI TUDI DRUGIM OTROKOM. IZKAZALO SE JE, DA JE KAR VELIKO OTROK TAKIH, KI JIH JE PONOČI STRAH, PA TEGA NOČEJO PRIZNATI.NEJC IN NEJKA STA JIM TAKOLE NAROČILA: »VEDNO JE TREBA PRED VRATA SOBE POSTAVITI PO DVE PLIŠASTI IGRAČI. ZATO, DA SE KRATKOČASITA IN ZABAVATA TER DA JIMA NITI NA MISEL NE PRIDE, DA BI ZASPALI.«OTROCI SO BILI TEGA RECEPTA OZIROMA NASVETA ZELO VESELI. ŽE ISTEGA VEČERA SO SE PRED VRATI OTROŠKIH SOBIC ZAČELE POJAVLJATI PLIŠASTE IGRAČE. PRED VSAKIMI VRATI STA BILA PO DVA PLIŠASTA STRAŽARJA, ČEPRAV JE V SOBICI SPAL LE EN OTROK.ZJUTRAJ PA SO SE VSI OTROCI ZBUDILI NASPANI, DOBRE VOLJE IN SI PRIZNALI, DA RECEPT PRAV ZARES DELUJE.

UGANKEustvarja: Manja Žugman Širnik

VELIKA HIŠA POLNA JE ZNANJA,V NJEJ JE TUDI VELIKO PISANJA IN BRANJA.

Š — — —

(ŠOLA)

(BARVICE)

JAKA Z NJIMI MAVRICO NARIŠEIN ŠE V RAZLIČNIH BARVAH SVOJE IME ZAPIŠE.B — — — — — —

(ZVEZEK)

IMA MEHKE ALI TRDE PLATNICE,

VELIKO LISTOV IN OZNAČENE STRANICE.

VANJ PRIDNO IN ČITLJIVO PIŠEM,

VČASIH TUDI KAJ NARIŠEM.

Z — — — — —

(RADIRKA)

ČE ČRKO NAPAČNO ZAPIŠEM,

JO Z NJO LAHKO HITRO ZBRIŠEM.

NA R SE STVAR IMENUJE,

V PERESNICI DOMUJE.

R — — — — — —

(TORBA)

Z MANO V ŠOLO HODI IN NOSI MI STVARI,V NJEJ SHRANJENE IMAM PRAV VSE REČI.

T — — — —

NAVODILO:PREBERI UGANKE IN NA LIST PAPIRJA NARIŠI REŠITVE. PRAVILEN ODGOVOR NAPIŠI NA ČRTICE POD UGANKO.

(KNJIGE)

V ŠOLI NA KNJIŽNIH POLICAH SEDIJOIN ČAKAJO, DA JIH UČENCI V ROKE DOBIJO.

POTEM JIH CELO LETO NE IZPUSTIJO,DOKLER SE UČNE SNOVI DOBRO NE NAUČIJO.

K — — — — —

(SVINČNIK)

ŠOLAR GA PRI MATEMATIKI UPORABLJA,

Z NJIM PIŠE IN ZAPISANO POPRAVLJA.

NALIVNIK OSTANE, KAKRŠEN JE,

ON PA S ŠILJENJEM MANJŠA SE.

S — — — — — — —

NAVODILO: CILJ:

OBKROŽI STVARI, KI NE SPADAJO V ŠOLO. OTROK PREPOZNA IN LOČI

PREDMETE PO NAMENU.

POBARVANKO

NAM POŠLJI

DO 5. OKTOBRA 2012.

ŠKRAT VOdO BO NAJLePŠe

POBARVANe KRISTALe NAGRAdIL.

OBčASNO POMežIKNI V JuTRANJe

ALI VečeRNe žARKe SONcA.

MORdA Se VOdA, KI Je V TVOJeM

TeLeSu, SPReMeNI V PRAV TAKO

LePe KRISTALe, KOT Je TA, KI

SI GA POBARVAL/-A.

NAVODILOPRed TeBOJ Je KRISTAL VOde, KI GA Je OBSIJALO SONce. POBARVAJ GA V BARVAH SONcA IN POŠLJI ŠKRATu VOdu.

Avt

or p

obar

van

ke: d

hay

goro

SONcE JE VELIKO IN OKROGLO, ŽARI IN ODDAJA OBILIcO SVETLOBE IN TOPLOTE. SONcE SE TUDI VRTI, PODOBNO KOT SE OBRAČA OKOLI SVOJE OSI VRTAVKA IN OB TEM PRIJETNO ŠUMI IN ODDAJA ZVOK. ZEMLJA, NA KATERI ŽIVIMO, SE PRAV TAKO VRTI OKOLI NAM NEVIDNE OSI. ZATO SE MENJAVATA DAN IN NOČ. S SONcA PRIHAJAJO K NAM VALOVI. VALOVI SONcA SO ŽARKI SVETLOBE. VALOVE NENEHNO POŠILJA V SVOJO OKOLIcO IN S TEM DAJE RASTLINAM, ŽIVALIM, LJUDEM IN VSEMU ŽIVLJENJU

NA ZEMLJI ENERGIJO, DA ŽIVIMO. TI VALOVI USTVARJAJO SONČEVO MELODIJO, PODOBNO KOT RADIJSKA POSTAJA,

KI ODDAJA VALOVE S PESMIMI. NAŠA UŠESA TE PESMI NE SLIŠIJO, JO PA OBČUTIMO.

ZNANSTVENIKI SO NAREDILI POSKUS. VODO SO IZPOSTAVILI SONcU, JO HITRO ZAMRZNILI

IN POTEM fOTOGRAfIRALI KRISTALE VODE. KAR SO VIDELI, JE KRISTAL V OBLIKI

SONcA. ZANIMIVO, KAJNE?

NAVODILO: CILJ:

VZGOJITELJICA JE NARISALA 4 RAZLIČNE ČRTE. TUDI TI JIH NARIŠI Z ENAKIMI BARVAMI.

OTROK PREPOZNA OSNOVNE GEOMETRIJSKE OBLIKE.

NAVODILO:

NARISANE SO ŽOGE. PO DVE ŽOGI NAJ BOSTA ENAKI. POIŠČI ŽOGI ENAKE BARVE IN NA ENI ŽOGI NARIŠI ŠE DODATNE ČRTE, TAKO DA BOSTA OBE ENAKI.

OTROK SE URI V RISANJU.

CILJ:

NAVODILO:

VSAKA BARVICA MORA POBARVATI SVOJE JABOLKO, TAKO DA SO V KOŠARICI JABOLKA RAZLIČNIH BARV. V KATERI KOŠARI JE RAVNO TOLIKO JABOLK, DA BO VSAKO JABOLKO DRUGE BARVE? OBKROŽI JO!

CILJ:

OTROK ŠTEJE IN BARVA.

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

NAVODILO:

V VSAKEM PARU SLIČIC OBKROŽI TISTO STVAR, KI JE V RESNIČNEM ŽIVLJENJU VEČJA.

CILJ:

OTROK VADI LOGIČNO SKLEPANJE IN PRIMERJA VELIKOSTI.

ŠOLA

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

NAVODILO:

KOLIKO JE URA? PRAVILNO NARIŠI KAZALCE ALI NA ČRTO POD URO NAPIŠI TOČEN ČAS.

CILJ:

OTROK SPOZNAVA TOČEN ČAS.

6.00

9.00

10.30

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN BARVA LIKE.

NAVODILO:

V VSAKI VRSTI JE POLŽ, KI JE OBRNJEN V DRUGO SMER KOT OSTALI. POIŠČI GA IN PREŠTEJ, KOLIKO PIK JE NA NJEGOVI HIŠI.

CILJ:

OTROK SPOZNAVA RAZLIČNE OBLIKE IN POJEM SMER.

NAVODILO:

V ŠOLSKI TORBI MORA BITI 5 BARVIC. POVEŽI ŠOLSKE TORBE IN BARVICE TAKO, DA JE V VSAKI TORBI TOČNO 5 BARVIC RAZLIČNIH BARV.

CILJ:

OTROK LOGIČNO RAZMIŠLJA IN IŠČE ENAK VZOREC.

POBARVAJ

NASMEJANO

DEKLICO, KI UŽIVA

V NARAVI, TUDI KO

PADA DEŽ.

(PODPIŠI SE)

MOJE IME JE: