Letn

ik 7

, {t

. 34/

maj

- ju

nij 2

013

30.0

00 b

rezp

la~n

ih iz

vodo

v

STROŠKI NAM, OKNA VAM

MEGA PASIV 92-P

Najtanjše leseno pasivno certificiranookno

NO

VO

Zakaj okno Mega Pasiv 92-P?

Marl

es in

Eko

Skl

ad vam omogočata na okn

a M

arles kar ...

47do

%POPUSTA

OKNA Marles!Marlesova okna zagotavljajo najvišjo kakovost in obstojnost, ter naravne klimatske bivalne razmere. Širok izbor tipov oken ustreza najrazličnejšim zahtevam kupcev.

Izkoristite poseben do 47-odstotni popust.

92-P?

Uw0,66 (W/m2K)

Skrita izolacijaPU-pena

Masivnivogal

Je najnovejši tehnološki dosežek in plod sodelovanja s priznanim gradbenim inštitutom ZRMK in podjetjem Viva Les.

Tako, kot za vsa Marlesova okna, lahko tudi za Mega Pasiv 92-P uveljavljate EKO subvencijo.

Dosega in presega najsodobnejše standarde energijske varčnosti. Prvo leseno pasivno okno na tržišču, ki dopušča različne načine odpiranja in konstrukcijske rešitve.

Ytonghisa oglas Varcujem z energijo 210x297 - april 2013.indd 1 17.4.2013 13:57:46

V uvodu so {e napisali, da so rezul-tati njihovih ugotovitev katastrofalni ter da bomo morali takoj prekiniti s takim ravnanjem, saj lahko samo s trajnostnim ravnanjem nahranimo rasto~e svetovno prebivalstvo.

OZN predvideva, da bo do 2075 {tevilo ljudi na planetu pove~alo na 9,5 milijarde, torej bo proti koncu tega stoletja potrebno nahraniti dodatne 3 milijarde la~nih ust. So~asno bo pri{lo {e do velikih razlik v premo`nosti, kalori~nih potrebah in pre-hranskih navadah ~love{tva.

Ugotavljali so tudi, kje ti~ijo vzroki za tak{no izgube, od katerih so nekateri prav banalni. Za izjemno visok odpad so krive nezadostne povezave, napa~no skladi{~enje, prestrogo upo{tevanje rokov trajanja, ponudba »kupi enega, dobi{ dva«, in predpisan ter zahtevan kozmeti~no neopore~en videz hrane. Zaradi slednjega samo v Veliki Britaniji letno ne po`anjejo ali pa pustijo na poljih okrog 30% pridelkov, saj bi jih trgovci zavrnili, ker ne izpolnjujejo zahtevnih standardov, ki se v glav-nem nana{ajo na izgled in velikost. V EU in ZDA pa polovico kupljene hrane nato zavr`ejo kupci.

Z vidika porabe energije za pridelavo hrane so glavni problem dr`ave v razvoju, ki v `elji za ve~jo pridelavo vedno bolj opona{ajo energetsko potraten na~in pridelave v razvitem svetu, ki temelji na nafti. S tem bodo uvedli ter pove~ali {e porabo gnojil in pesticidov, ki jih izdelujemo iz nafte in plina. Sodobno kmetijstvo mora vlo`iti povpre~no 10 kalorij v pripravo in pridelavo, da bi nato proizvedli za 1 kalorijo hrane. Razpon je {e ve~ji, saj za rastlino vlo`imo 3 kalorije da dobimo eno, za pridelavo ene kalorije mesa pa moramo vlo`iti 35 kalorij energije. Ker vse deluje na naftni pogon, je posledica odmeta-vanja hrane dodatno globalno segrevanje. Za izdelavo gnojil `e danes porabimo 5% svetovne proizvodnje plina, do 2030 pa predvidevajo pove~anje potreb za 25%. ^e se{tejemo porabo energije za pogon

kmetijskih strojev, proizvodnjo gnojil in pesticidov, prevoz ter skladi{~enje, `e danes za to porabimo 3,1% vse energije na svetu.

Ob tak{nem odnosu do hrane nam bo zmanjkalo tudi povr{in za polja, ali pa bomo s {irjenjem morali uni~iti druge eko-sisteme, kar pa bo za ~love{tvo zelo neu-godno, da ne re~emo pogubno. Najve~ji porabnik pri tem je spet hrana za `ivino, zato je `ivinoreja tako visoko na lestvici {kodljivosti za planet. Na enem hektarju lahko pridelamo dovolj ri`a ali krompirja, da lahko z njim vse leto prehranjujemo 19 do 22 ljudi. Na enaki povr{ini pa lahko s pa{o ali pridelavo zrnja pridelamo mesa za letno prehrano samo ene do dveh oseb.

Še najve~ji problem pa je poraba pitne vode, ki se je v svetovnem merilu pove~ala dvakrat bolj kot se je {tevilo prebivalcev. Od 3,8 trilijonov kubi~nih metrov ~iste vode ki

jo letno porabimo na planetu, je 70% odte~e v kmetijstvo, ta dele` pa ves ~as nara{~a. Z u~inkovitej{im namakanjem polj bi lahko izjemno pove~ali pridelavo hrane, vendar bi s tem iz~rpali zaloge podtalnice. ^im prej bi morali prekiniti na~in namakanja z brizganjem, saj pri tem ogromno vode izhlapi, preden sploh pride do rastlin. Kaplji~no nama-kanje je 33 krat bolj u~inkovito, ker pa je napeljevanje cevi dra`je, ga le redko vidimo. Pove~anje porabe pitne vode za pridelavo hrane pa bo povzro~ilo njeno {e dodatno pomanjkanje, ki ga v razvitem in nerazvitem svetu danes `e krepko ob~utimo.

In kon~no, z odmetavanjem hrane letno vr`emo v smeti tudi 550 milijard kubi~nih metrov vode, ki je omogo~ila rast te hrane.

Zato je potrebno nemudoma zmanj{ati odmetavanje hrane, saj s tem iz~rpavamo polja, izgubljamo ogromne koli~ine ~iste vode in po nepotrebnem porabljamo energijo za gnojenje, predelavo in transport. Zato je nujno da isto~asno dose`emo dva cilja, pove~amo sonaravno pridelavo hrane in spremenimo pri~akovanja ter razmi{ljanje nas, kupcev. •

UVODNIK4

Svetovno svinjanje s hrano

Zdru`enje strojnih in`enirjev Velike Britanije (IMechE) je objavilo ugotovitve svoje

raziskave o svetovnem ravnanju s hrano, rezultati pa so zastra{ujo~i. Ugotovili

so, da polovica vse hrane, ki jo proizvedemo na planetu, nikdar ne prispe do ~love{kih `elodcev. Kar

pomeni, da od {tirih milijard ton hrane, dve milijardi ton kon~ata v smeteh in delno kot hrana `ivali.

Pi{e: Simon Tihec

V @ARIŠ^U 5

V 34. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo:V 34. {tevilki revije Var~ujem z energijo se predstavljajo:

str. 1 Velux

str. 2 Marles PSP

str. 3 Xella porobeton SI

str. 9 Horizont

str. 10 Grundfos

str. 10 Tovarna meril Kovine

str. 11 KOOP

str. 13 E-netsi

str. 14 Caleffi

str. 15 Zago`en

str. 16 Energija plus

str. 17 Mercator tehnika

str. 18 Energija plus

str. 19 Arhsol

str. 20 Bio planet

str. 21 Sonnenkraft

str. 23 Ellatron

str. 27 KWB

str. 25 Henkel Slovenija

str. 27 Klivent

str. 29 Lunos

str. 31 Ream

str. 32 Knut

str. 33 Istrabenz plini

str. 36 Tersus

str. 41 Veto

str. 43 Dines

str. 44 Agni

str. 45 Jadran Se`ana

str. 47 Seltron

str. 49 Vitanest

str. 50 Energetika Ljubljana

str. 51 Klimateh

str. 52 Inovateh

str. 53 KWB

str. 55 Herz

str. 57 Emos SI

str. 58 Pe~arstvo Hrovat

str. 59 Ga{per tr`enje

str. 61 Titan

str. 65 Globtrade

str. 66 Jub

str. 67 PVC Nagode

str. 68 Armex armature

str. 69 Duopol

str. 71 [tern

str. 74 Monta`a Je`ek

str. 75 Kalcer

str. 76 Fibran

str. 79 Miele

str. 80 Atlas Trading

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 35. {tevilka revije izide julija 2013.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov

Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Franci Mithans, Marjan Poto~an, Roman Toma`i~, Vili Zabret, Matja` Valen~i~, Toma` Rifelj, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Nu{ka Marn, Jure Hrovat, Karmen Bezget, Maja Gal, Andrej Arh, Milan Kuster, Yasin Jodeh, Robert @ibrik, Jo`e Herti{, Gregor Bizjak, Domen Pogorevc, Adrijana Morel.

Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart

Lektoriranje: Maja Tihec

Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461)

Distribucija: tel.: 041 971 324

Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva:EKART MARKETINGAndrej Ekart s.p.Prepolje 101, 2206 MarjetaTel.: 02 686 10 81

Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502Dav~na {tevilka: SI20960166

E mail: energetski.svetovalec@siol.net

Spletni energetski portal:

- Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva.

- Vse pravice pridr`ane.

- Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije.

- Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo.

www.varcevanje-energije.si

Distribucija revije poteka v trgovskih Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, specializiranih tehni~nih GRADNJA, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Obrtnem sejmu in Dom, Megra, Obrtnem sejmu in sejmu AMBIENT.sejmu AMBIENT.

Vsi letni ~asi se ogrevajo in tega pro-cesa ne moremo ve~ ustaviti. Leto{nja zima pa se nam po njenem mnenju zdi dolga predvsem zato, ker smo se sne`enih zim odvadili. Koli~ina pada-vin pozimi povsod po Sloveniji se je v zadnjih desetletjih namre~ zmanj{evala, je povedala Lu~ka Kajfe` Bogataj. Ocenila je, da je bila leto{nja zima oz. njena druga polovica po sredini januarja izjemno sne`ena in povpre~no hladna. »Presene~enje to ravno ni bilo, je pa resni~no neobi~ajno, kar se je dogajalo konec marca. Ta mraz pa je res izjemen,« je poudarila.

Klimatologinja pravi, da je vzroke takim presene~enjem te`ko preprosto razlo`iti, saj je mogo~ih ve~. V prvi vrsti gre za vremensko naravno spremenljivost, ki je v pomladnih mesecih izrazita, saj lahko sne`i {e aprila ali celo maja. Drugi razlog je po mnenju Lu~ke Kajfe` Bogataj splo{no kro`enje zraka nad severno poloblo, ki je

`e nekaj ~asa spremenjeno, saj imamo opraviti s spre-menjeno energijsko bilanco planeta. »Spremembe `al vodijo v pove~ano {tevilo ekstremnih vremenskih stanj. Podobno kot dobivamo poleti hkrati ve~ su{ in poplav, tako je tudi pozimi. Dru`ba se bo morala privaditi tudi vremenskih stanj, ki si jih {e nedavno nismo mogli predstavljati,« je opozorila.

Lu~ka Kajfe` Bogataj je pojasnila, da se zaradi ogrevanja poleti in jeseni stali bistveno ve~ ledu na Arktiki. Morje je tako »odprto« in v zrak {e jeseni pride bistveno ve~ vlage kot neko~. To pomeni bistveno ve~ sne`nih padavin v arkti~nih in nasploh severnih predelih. Ve~ snega pomeni tudi mo`nost ve~jega ohlajanja zraka, ki le`i nad temi obmo~ji in ko se te zra~ne mase premikajo na jug ali k nam, to ob~utimo pozimi kot res neobi~ajne ohladitve. Te pa tudi de`ne po{iljke spremenijo v sne`ne, je {e dodala. •

Jo`ica Ekart

Segrevanja letnih ~asov ne moremo ve~ ustavitiZime bodo ali mile ali pa ekstremno hladne in sne`ene

Kot je pojasnila klimatologinja

dr. Lu~ka Kajfe` Bogataj za

prispevek MMC RTV SLO, obstaja

verjetnost, da bomo v prihodnjih

desetletjih imeli vse bolj neobi~ajne

zime, ki bodo zelo mile in brez

snega ali pa zelo sne`ene in

posledi~no hladne.

Lu~ka Kajfe` Bogataj

Poplave v Sloveniji

NOVICE6

Vzoren projekt Mladi genijalciProjekt »Mladi genijalci!« je tekmovanje

o energetski pismenosti, ki je potekalo v so-organizaciji dru`b GEN energija in Nuklearna elektrarna Kr{ko. Namenjeno je u~encem 8. in 9. razredov posavskih osnovnih {ol. Na tekmovanje se je prijavilo 19 posavskih {ol (op. Posavje ima skupno 26 osnovnih {ol) in 255 u~encev 8. in 9. razredov. Tekmovanje u~ence spodbuja k spoznavanju naravoslovja in tehnike ter poglobljenem prou~evanju celovite zgodbe o energiji, trajnostnih virih ener-gije, osnovnih pojmih v energetiki, pod-nebnih spremembah, jedrski energiji kot brezoglji~nem in trajnostnem viru ter radioaktivnosti.

Celoten projekt je trajal pol leta in je potekal v ve~ sklopih. Organizatorji so izpeljali priprave za mentorje in posebne delavnice za sodelujo~e u~ence. V febru-arju so na vsaki sodelujo~i {oli izpeljali tudi {olsko tekmovanje, na katerem so se oblikovale ekipe najbolj{ih treh u~encev.

Na zaklju~nem tekmovanju so se pomerile ekipe iz OŠ Adama Bohori~a Brestanica, OŠ Arti~e, OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Bo{tanj, OŠ Bre`ice, OŠ Cerklje ob Krki, OŠ Globoko, OŠ Jo`eta Gorjupa Kostanjevica na Krki, OŠ Jurija Dalmatina Kr{ko, OŠ Koprivnica, OŠ Kozje, OŠ Leskovec pri Kr{kem, OŠ Maksa Pleter{nika Pi{ece, OŠ Marjana Nemca Rade~e, OŠ Podbo~je, OŠ Raka, OŠ Sava Kladnika Sevnica, OŠ Velika Dolina in OŠ XIV. divi-zije Senovo. Za dobro po~utje in sprostitev mladih umov so se na odru predstavili u~enci Glasbene {ole Kr{ko, plesalci plesne {ole Lukec in priljubljena slovenska skupi-na IN&OUT, ki so navdu{ili vse zbrane in jim vlili dodatne energije. •

Foto: Rok Germov{ek

Ve~ je na trgu dovolilnic za izpuste CO2, ni`ja je cena, ki jo morajo pla~ati podjetja, da v ozra~je izpustijo tono tega toplo-grednega plina. Evropska komisija bi zato morala imeti mo`nost, da odlo`i dra`be dovolilnic in tako spodbudi podjetja k vla-ganjem v ~istej{e tehnologije, je 19. febru-arja odlo~ila ve~ina v odboru Parlamenta za okolje. Kritiki ob tem opozarjajo, da bo to zvi{alo stro{ke podjetjem v ~asu recesije.

Bo vi{ja cena CO2 spod-budila evropski prehod v nizkooglji~no gospodarstvo?Evropski sistem za trgovanje z izpu-

sti je EU vzpostavila s ciljem zmanj{ati izpuste CO2. Pokriva 11.000 elektrarn in proizvodnih obratov, ki so odgovorni za 45 odstotkov izpustov oz. 1.730 milijonov ton CO2 v uniji. Podjetja lahko dovolilnice kupijo na dra`bah, nato pa lahko z njimi tudi trgujejo.

Upad povpra{evanja v ~asu recesije je povzro~il padec cen dovolilnic za izpuste CO2, saj podjetja kr~ijo proizvodnjo in tako v ozra~je spu{~ajo manj CO2. Poslanci so zato danes podprli spremembe zakonodaje o evropskem sistemu trgovanja z izpusti, ki bi Evropski komisiji omogo~ile, da prelo`i dra`bo dovolilnic v obdobju 2013-2020. V nasprotnem primeru bi morala Komisija na trg dati nove dovolilnice v ~asu, ko je njihova cena zaradi recesije `e tako ali tako nizka. Cena za izpust tone CO2 v ozra~je bi se tako {e spustila.

»Odbor za okolje se je tako zavzel za mo~an in zdrav sistem trgovanja z izpusti.

Vi{ja cena CO2 bo spodbudila evropski prehod v nizkooglji~no gospodarstvo,« je po glasovanju dejal predsednik odbora in poro~evalec o tem vpra{anju, nem{ki soci-aldemokrat Matthias Groote. S tem se ni strinjala slovenska poslanka Romana Jordan (EPP). »Vtikanje v tr`ni sistem z namenom ustvariti cenovne spodbude, hkrati pa s tem pove~evati stro{ke za industrijo ter mala in srednja podjetja, je napa~en signal v ~asu {ibke gospodarske rasti.«

@e bo Parlament na plenarnem zaseda-nju sledil glasovanju v odboru za okolje in ~e se bodo s tem strinjale tudi dr`ave EU, bo lahko Komisija pribli`no ~etrtino vseh dovolilnic - gre za okoli 900 milijonov ton CO2 - na trg dala v letih 2019 in 2020 in ne `e v obdobju 2013-2015. »Prelo`itev dra`b dovolilnic je za~asen ukrep, vseeno pa je korak v pravo smer,« poudarja posla-nec Groote. •

UR

Slika EU je odgovorna za dobro desetino svetovnih izpustov CO2. ©Belga/Designpics/J.Short

Mladi znajo z energijo in okoljem

Ni`anje cen dovolilnic ne bo omejilo izpustov

Najve~ izpustov CO2 (2011) Milijonov ton %

Kitajska 10,150 29

ZDA 5,600 16

Evropska unija 3,850 11

Indija 2,100 6

Rusija 1,750 5

Japonska 1,400 4

Drugi 10,150 29

Skupaj 35,000 100

Vir: EC's Joint Research Centre (JRC), Netherlands

Environmental Assessment Agency (PBL)

Skupno 11.000 elektrarn in proizvodnih obratov je odgovornih za

45 odstotkov izpustov, oz. 1.730 milijonov ton CO2 v Uniji.

Med uporabnike so razdelili 340 nizkooglji~nih vozil ki jih je izdelalo 19 razli~nih firm, med njimi so bila popolnoma elektri~na, hibridna in vozila na gorivno celico. V njih so vgradili zapisovalnike, ki so bele`ili vse, kar se je z avtomobilom dogajalo. Uporabljali so jih obi~ajni ljudje in vozniki slu`benih vozil, serviserji, po{tarji, {tudentje in drugi. Z raziskavo so hoteli ugotoviti, ali vozila izdelana z dana{njo tehnologijo lahko zadovoljijo resni~ne potrebe raznih uporab-nikov.

Vsi zelo zadovoljniVozniki so bili na splo{no presene~eni

nad uporabnostjo svojih vozil, 83% obi~ajnih uporabnikov je na primer ugotovilo, da so z njimi popolnoma pokrili svoje vsakodnevne potrebe. Prvi rezultati so pokazali, da imajo zagovorniki elektri~nih vozil prav, saj so upo-rabniki z njimi zadovoljni, ter v vo`nji celo u`ivajo. S tem so tudi poslali jasen signal proizvajalcem in strategom v avtomobilski industriji, saj je glede na ugotovitve, globalna rast prodaje in uporabe teh vozil zagotovlje-na. V preizkusnem letu so vozniki 20.000 krat polnili akumulatorje, opravili 110.000 vo`enj in prevozili skupno 680.000 milj, kar je okrog 1.1 milijona kilometrov. Ob~asno so raziskovalci opravljali {e razgovore z vozniki in zbirali njihova mnenja.

Nekaj zanimivih ugotovitev Voznike so intervjuvali tudi preden so

dobili elektri~na vozila, pri tem jih je skr-bel zlasti omejen doseg vozila. Nato se je izkazalo, da je 95% privatnih voznikov avto uporabljalo to~no tako, kot da bi se vozili z

bencinskim. Prehod in prilagoditev na nova vozila je bila presenetljivo enostavna, vozniki pa so opravili enako {tevilo prevozov in kilo-metrov, kot pred tem.

Pred poskusom je samo 16% voznikov predvidevalo, da bo imel elektri~ni avto enake vozne lastnosti kot bencinski. Anketa po treh mesecih vo`nje na elektriko je pokazala, da se je {tevilo zadovoljnih voznikov dvignilo na 26%. Pred prehodom na elektriko je bilo kar 100% voznikov zaskrbljenih zaradi ome-jenega dosega novih avtov, saj so se bali, da ne bodo dosegli cilja. Po treh mesecih vo`nje je bilo zaskrbljenih {e samo 35% {oferjev. To zmanj{anje nezaupanja je posledica spo-znavanja sposobnosti vozila, prilagojenega na~ina vo`nje in na~rtovanja prevozov. Po treh mesecih so se ljudje prilagodili in so si upali napolnjenost akumulatorjev spustiti pod 50%, preden so jih spet polnili.

@eleni doseg in dnevni prevozi Po treh mesecih vo`nje so privatni

in slu`beni uporabniki v anketi navedli, kak{en doseg naj bi imela vozila, da bi bili popolnoma pomirjeni. Privatni uporabniki `elijo z enim polnjenjem doseg 140 km, profesionalci pa 190 km. Kar ka`e na to, da bo potrebno pove~ati doseg prihodnjih vozil. V resnici pa so privatni vozniki dnev-no prevozili povpre~no 37 km, profesio-nalci pa samo 41 km. Še bolj presenetljivo je dejstvo, da je bilo 63% prevozov kraj{ih od 8 km, 99% pa kraj{ih od 64 km, pri ~emer je najdalj{a dnevna vo`nja vozila zna{ala 160 km. Ti rezultati potrjujejo tudi izra~une raziskovalcev v EU, saj tudi z

obi~ajnimi avtomobili povpre~en evropski me{~an ne prevozi ve~ kot 35 km na dan.

^asi polnjenja in hitro u~enje Najbolj pogosto so vozila priklopili na

vti~nico v uri pred polno~jo ter izkoristili ni`jo ceno elektrike. e je en avto uporabljalo ve~ oseb, so ga ve~krat polnili preko dneva, tisti s stalno zaposlitvijo pa so jih polnili med slu`benim ~asom. Ko so se vozniki znebili strahu pred praznim akumulatorjem, pa so vozila polnili samo enkrat dnevno, navadno pono~i.

Najbolj presenetljiva pa je bila sko-raj bliskovita prilagoditev na nova vozila. Uporabniki so takoj osvojili nov na~in vo`nje brez pretikanja prestav, pravilno brati podat-ke z neznanih displejev in se nau~ili regene-rativnega zaviranja, ki hkrati polni baterije. Prilagodili so na~in speljevanja z mesta, da je bila poraba elektrike ~im manj{a, ter za~eli na~rtovati svoje vo`nje, da jim je ostalo dovolj elektrike za ves dan. V naslednjih mesecih so na~in vo`nje {e izbolj{evali in s tem pove~evali doseg vozila, na cilj pa prispeli v enakem ~asu kot prej. Med intervjuji so izjavljali, »da je avto zelo lahko voziti, da so regenerativne zavore fantasti~ne in bolj{e kot obi~ajne, ter da je vo`nja elektri~nega avta pravi u`itek«.

Kljub temu, da so elektri~na vozila zelo tiha, med preizkusom niso mogli dokazati pove~ane nevarnosti zaradi trkov s pe{ci, kolesarji in drugimi udele`enci v prometu. ^as elektri~nih avtomobilov je `e tukaj, potrebno je samo, da bencinarski strategi stopijo korak nazaj in nehajo zavirati razvoj teh vozil ter opustijo umetno dvigovanje njihovih cen. •

Tihec

NAPREDNE TEHNOLOGIJE 7

Elektro avto je `e danes OK

Med preizkusom so uporabljali ve~ tipov nizkooglji~nih vozil

elektri~nih in hibridnih.

Britanska Technology Strategy Board je objavila rezultate zbrane

po zaklju~ku demonstracijskega programa, ki je trajal eno leto.

Avto lahko polnimo na polnilni postaji ali iz doma~e vti~nice

Vse to so vpra{anja, ki si jih zastavljajo {tevilni lastniki starej{ih stanovanjskih zgradb, ki so si za cilj zastavili bistveno zmanj{ati stro{ke ogrevanja pro-storov in sanitarne vode.

Odgovore nanje smo poiskali pri investitorju, ki si je podob-na vpra{anja zastavljal pred pre-novo, odgovore nanje pa dobil z odli~nim delovanjem varne, zanesljive in u~inkovite toplotne ~rpalke Coolwex Exclusive, site-ma zrak/voda.

Toplotna ~rpalka Coolwex Exclusive se je izkazala za odli~no izbiro, ki tudi v razme-rah dolge zime na Gorenjskem presega pri~akovanja investitor-ja. Rok Herlec iz Kranja sedaj na letnem nivoju dosega prihranke v vrednosti 2.200 €! Z njim smo se pogovorili o procesu in rezul-tatih prenove.

Celovito ste prenovili sistem ogrevanja v stari hi{i in ohrani-li radiatorski sistem ogrevanja. Kak{ni so bili stro{ki ogrevanja pred prenovo in kak{ni so sedaj?

»Glede na to, da sem `elel u~inke prenove natan~no izme-riti, sem vgradil tudi poseben {tevec elektri~ne energije zgolj za toplotno ~rpalko. V lanskem letu oziroma natan~neje od 1. maja 2011 do 1. maja 2012 smo tako porabili 5.600 kW elektri~ne energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

V leto{njem letu bomo po mojih ocenah in dosedanjih meritvah porabili 6.500 kW (od

1. maja 2012 do 1. maja 2013. Povpre~na 2-letna poraba za ogrevanje 200 m2 in delno ogrevanje kleti bo tako zna{ala 6.000 kW.

Pred prenovo smo za ogre-vanje na kurilno olje porabili od 2.500 do 3.000 litrov kurilnega olja na leto, odvisno od zime. V obdobju maj 2012/maj 2013 bomo za ogrevanje porabili cca.720 evrov.«

Zakaj ste izbrali toplotno ~rpalko Coolwex?

»Pred odlo~itvijo za proi-zvajalca sem se `e odlo~il za inverterski sistem. Primerjal sem u~inkovitost naprav v o`jem izboru in se odlo~al med Coolwexom in konkuren~nimi produkti. Pozanimal sem se o referencah slednjega in preko priporo~il znancev pri{el do zadovoljnega uporabnika, ki mi je priporo~il monterja sistemov Coolwex, Antona Pa{~inskega. Prepri~ale so me reference, lep design in odli~na regulacija.«

Zahteva nov sistem tudi kak{no posebno vzdr`evanje? Ste ugotovili kak{ne posebnosti pri delovanju?

»Po dveh letih delovanja smo ob prvem pregledu delovanja sistema ugotovili, da vse deluje brezhibno. O~itno gre za nave-zo odli~nih naprav in odli~ne storitve. Tak{ne izku{nje imajo

tudi znanci, ki so mi izvajalca in proizvajalca priporo~ili. Pri njih sistem deluje `e dobrih 5 let. Glede posebnosti velja spomniti, da sistem deluje brezhibno, brez kakr{nega koli posega v njego-vo avtonomijo. Z njim nimamo nikakr{nega dela, prostori so ogreti na 21,5°C - 22°C, hrupa zunanje enote v hi{i ne zazna-mo. Klju~na je ekonomi~nost, saj so stro{ki deljeni s 4. Prav to je bilo zame najve~je, izjemno pozitivno presene~enje.«

Pri prenovi ogrevalnega sis-tema je torej potrebno pred odlo~itvijo preu~iti obstoje~e stanje in razmisliti o ciljih pre-nove. Za zmagovito kombinaci-jo se izka`e formula, ki zdru`uje vrhunsko opremo in odli~no storitev s strokovno monta`o, svetovanjem in celovitim ser-visom tudi po zagonu sistema. Toplotna ~rpalka Coolwex Duo se je izkazala za odli~no izbiro tudi v zahtevnih pogojih dolge in hladne zime ter ob ohrani-tvi radiatorskega sistema ogre-vanja presegla pri~akovanja lastnika. •

Dodatne informacije in

strokovno svetovanje tudi na 080 35 17,

www.coolwex.com, E: info@horizont.si.

Karmen Bezget, univ.dipl.ekon

OGREVANJE8

Primer dobre prakse DVOLETNEGA OGREVANJA S TOPLOTNO ^RPALKO ZRAK/VODA

S prenovo sistema ogrevanja do 2.200 evrov letnega prihrankaS toplotno ~rpalko Coolwex lastnik 48 let stare hi{e sedaj porabi za radiatorsko ogrevanje 200 m2 prostorov in tople vode zgolj 720 evrov letno

Zgradba, katere lastnik sedaj za ogrevanje prostorov in sanitarne vode na leto porabi zgolj 720 evrov

Rok Herlec {e pred starim kotlom na kurilno olje in letno porabo 3000 l kurilnega olja

Monter z 20 letnimi izku{njami, Anton Pa{~inski – prisega na toplotne ~rpalke Coolwex

Toplotna ~rpalka Coolwex Exclussive Duo odli~no deluje pri najni`jih tempe-raturah na Gorenjskem

Izku{nje z uporabo toplotne ~rpalke Coolwex

Exclussive Duo v praksi prikazujejo merljive

rezultate in presegajo pri~akovanja lastnikov

Kako prenoviti ogrevalni sistem v starej{i zgradbi? Se odlo~iti za obnovljive sodobne re{itve? Izbrati toplo-tno ~rpalko? Ohraniti radiatorski sistem ogrevanja?

Pri katerem dobavitelju? Komu zaupati? Kak{ne prihranke bomo dosegli s prenovo? Ali ogrevalni sistemi, ki vklju~ujejo toplotno ~rpalko, u~inkovito delujejo tudi v dolgih in hladnih zimskih okoli{~inah? Kako meriti porabo elektri~ne energije? Vzdr`evanje in rokovanje z novim sistemom?

2

GARANCIJA do 5 let

Horizont 20 let

Coolwex EU 15 let

PREVERJENO!

LETNI STROŠEK OGREVANJA

LAHKO ZNIŽATE IZ

3.000 € NA 720 €,

zagotavljajo zadovoljni Coolwexovi uporabniki

1. priporočilo: Nova generacija toplotnih črpalk Coolwex zmore veliko več od običajnih

PRIHRANEK PRI OGREVANJU 1.435 € CELOTNA INVESTICIJA že za 139 € NA MESEC*

HORIZONTOV BON 800 € Poplačilo NALOŽBE V 5-IH LETIH

SUBVENCIJA EKO SKLADA 1.500 € SUBVENCIJA EKO SKLADA do 2.500 €

SKUPNI PRIHRANEK V 1. LETU 3.735 € Izvedba na ključ

2. priporočilo: Peči - kotli na pelete - celotna investicija že za 58 € na mesec**

3. priporočilo: Sanitarne toplotne črpalke Coolwex – ogrevajo vodo že za 11 € na mesec

4. priporočilo: Klimatske naprave Coolwex ogrevajo za 1 € in hladijo za 0,5 € na dan

5. priporočilo: Kurilno olje O.K. Olje – nadstandardne kakovosti

Prepričajte se, zakaj nam že 20 LET zaupa več kot 47.000 kupcev.

Priporočila 25.000 zadovoljnih kupcev iz vse Evrope.

DO 31.5. 2013 IZKORISTITE VSE UGODNOSTI TER ŠE PRAVOČASNO POKLIČITE NAŠE

STROKOVNJAKE VARČNEGA OGREVANJA NA 080 35 17, www.coolwex.com

ZANESLJIVA IN VARČNA REŠITEV ZA RADIATORSKO

IN TALNO OGREVANJE

v starejših in novih hišah ter etažnih stanovanjih. S preizkušeno moderno tehnologijo OGREVAJO

CELOTNO HIŠO ŽE ZA 56 € NA MESEC, celo do –25°C, pa še izjemno ZANESLJIVE in ENOSTAVNE za upo-rabo ter vgradnjo so. Z uporabo japonske INVERTERSKE Flash Injection tehnologije in nadstandardno dimenzioniranega

kompresorja Mitsubishi s 130% zmogljivostjo dosegajo

100% grelno moč tudi pri –15°C brez elektrogrelnika, za

razliko od klasičnih toplotnih črpalk.

Za renomirane COOLWEX toplotne črpalke zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda ste še dodatno nagrajeni z

denarno vzpodbudo EKO SKLAD-a in HORIZONT-a. Iz

srca pa vam bodo hvaležni vaši otroci in narava, saj

boste prispevali k zmanjšanju CO2 emisij.

first class energy

first class energy

**Informativna mesečna anuiteta znaša 139,55 EUR, za obrestno mero 1,71 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec april 2013, ki znaša 0,214 % (3M EURIBOR365), ob zaprošenem znesku kredita 8.019,00 EUR in odplačilni dobi 60 mesecev. Mesečna anuiteta celotne investicije za zgoraj naveden sistem (Toplotna črpalka Coolwex Exclusive Mono + Mitsubishi Zubadan PUHZ – SHW 112YHA) je izračunana s financiranjem Eko sklada.

*informativna mesečna anuiteta znaša 57,86 EUR, za obrestno mero 1,71 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec april 2013, ki znaša 0,214 % (3M EURIBOR365), ob zaprošenem znesku kredita 3.325,00 EUR in odplačilni dobi 60 mesecev. Mesečna anuiteta celotne investicije za zgoraj naveden sistem (Peč na pelete Centrometal EKO-CK P20+ pelet set) je izračunana s financiranjem Eko sklada.

Izračuni: informativne narave in na osnovi izkušenj strank, podrobnosti poiščite na www.coolwex.com

Grundfos in voda – sinonim kakovosti za va{ dom in vrtPred nami so `e prvi dnevi

pomladi, ki v nas zbudijo raz-mislek o tem na kak{en na~in se bomo v leto{njem letu loti-li vodooskrbe na{ih vrtov. Pri Grundfosu smo v pomlad zako-rakali s pri~etkom vsakoletne pomladne akcije ~rpalk, ki se uporabljajo v hi{i in na vrtu.

V pomladni akciji je v leto{njem letu posebej izpostavljena ~rpalka SQ, ki v paketu s PM kon~nemu uporabniku podari tudi vsestran-ski waterjet (visokotla~ni ~istilec) Karcher K 2.14.

SQ 3“ je potopna ~rpalka za oskrbo z vodo, manj{e vodovode in namakanje. Grundfos Pressure Manager (PM) je inteligentna

tla~na kontrola, ki krmili ~rpalko in jo {~iti proti suhemu teku. PM pokriva potrebe v enostavnih in zahtevnih aplikacijah. SQE set pa vzdr`uje konstantni tlak.

V pomladni akciji se predsta-vljajo tudi naslednji izdelki:• JP ~rpalka

JP ~rpalka je samosesal-na centrifugalna ~rpalka za oskrbo z vodo. Ta ~rpalka se lahko uporablja kot prenosna ali vgrajena v instalacijo. Njeno vzdr`evanje je izredno enostav-no in ekonomi~no. Priporo~ljivo za vrtne aplikacije.

• ^rpalka SB^rpalka SB je potopna

~rpalka za dvig tlaka ~iste vode, posebej primerna za

de`evnico. Ima ohi{je iz ume-tnih mas. Na voljo je v dveh glavnih razli~icah:- z integriranim sesalnim sitom

(1 mm mre`o),- s stranskim vstopnim pri-

klju~kom, ki vklju~uje fleksi-bilno sesalno cev s plavajo~im sesalnim sitom (1 mm mre`o).

• Grundfos MQGrundfos MQ je kompak-

tna samosesalna ve~stopenjska ~rpalka z vgrajeno vklopno avtomatiko. Primerna je za vodooskrbo v eno dru`inskih hi{ah. ^rpalka ima vgrajeno

malo tla~no posodo, ki zago-tavlja, da je voda takoj na voljo.

• SPO ~rpalkaSPO ~rpalka je namenjena za

odvodnjavanje in vodooskrbo. Uporablja se lahko v 5“ali 6” vodnjakih ali ja{kih.

• Unilift KP/AP/CCUnilift KP/AP/CC je preno-

sna potopna ~rpalka za neagre-sivne, manj onesna`ene vode. Uporablja se lahko kot prenosna ali vgrajena ~rpalka. •

Maja Gal, univ. dipl. kom

IN[TALACIJE10

VODA je GRUNDFOS -

2. 14.

Velika pomladna akcija

Za ve~ informacij obi{~ite http://si.grundfos.com ali pokli~ite 01/568 06 10. Za nakup izdelkov se obrnite na na{e poobla{~ene prodajalce,

ki sodelujejo v akciji. Lokacije poslovalnic poobla{~enih prodajalcev

najdete na na{i spletni strani v zavihku »Prodajna mesta«.

Kondenz izpod {tedilnikaSre~ko: Zanima me kako odpraviti

kondenz, ki prite~e izpod {tedilnika za centralno kurjavo na trda goriva. Štedilnik imamo v kuhinji. Preverili smo, ~e je vse dobro zatesnjeno in ne najdemo napake. Štedilnik je priklju~en na zidani dimnik visok cca 6 m. Dimni{ke kape ni. ^rpalka se vklju~i pri 70 stopinjah, izklju~i pa pri 60. Kurimo s suhimi drvami in gori dobro.

Odgovor: Imate eta`ni kotel cen-tralne kurjave. Priklju~en je na zidani dimnik. Temperaturno regulacijo ogreva-nja imate s krmiljenjem obto~ne ~rpalke, ki jo vklju~ite pri 70°C, izklju~ite pa pri 60°C (domnevam, da je to temperatura dovoda). Energent so suha drva. Izpod {tedilnika te~e kondenzat. V dimnih pli-nih tudi suhih drv je precej vlage. ^e je temperatura vode, ki obdaja kuri{~e, ni`ja od temperature kondenzacije, nastaja v kuri{~u na hladnih ploskvah kondenzat. Pojav kondenzata je ne`elen zaradi dveh razlogov: te~e v prostor in povzro~a nizkotemperaturno korozijo kotla (~esar niste opazili). Zaradi nizkotemperaturne korozije je mo`no, da bo potrebno kotel ~ez nekaj let zavre~i. Re{itev te te`ave je povsem enostavna in jo pozna vsak dober in{talater: temperaturo povratne vode je potrebno dvigniti na pribli`no 70°C. ^e ima va{ kotel vgrajen regulacijski me{alni ventil, boste to te`avo odpravili s pravil-no nastavitvijo me{alnega ventila. ^e pa va{ kotel nima me{alnega ventila, ga je potrebno vgraditi med kotel in razvodno instalacijo. Dimnikar bi moral preveriti ustreznost kurilne naprave in vas opozoriti na pomanjkljivosti. Odprta ekspanzijska posoda je preteklost, verjetno imate zapr-to ekspanzijsko posodo in varnostni ventil. V tem primeru mora biti kotel opremljen tudi s termi~nim varovalom in priklju~en na instalacijo hladne vode ter odtok.

Enotarifni ali dvotarifni {tevec Andrej: Sem pred dilemo izbrati eno-

tarifni ali dvotarifni {tevec el. energije.

Imam in{talirano toplotno ~rpalko zrak-voda priklopne mo~i 3,2 kW/380 V grelno {tevilo 3,8 in talno gretje po celotni hi{i cca. 200 m². T^ ogreva tudi sanitarno vodo (bojler 300 L). Hi{a je grajena iz 30cm ytong-a, na katerem bo fasada iz 16 cm tervola, ostre{je pa je izolirano s 30 cm celulozne izolacije. Okna so iz triplastnega termopana. Svetujte prosim za kateri {tevec naj se odlo~im, da bodo

stro{ki porabe el. energije najni`ji.Odgovor: Izbira med enotarifnim

in dvotarifnim {tevcem je odvisna od uporabnikovih navad in mo~i tro{il. Razporeditev dnevnih tarifnih ~asov je:

VT - ve~ja dnevna tarifa, ki jo dvotarif-ni {tevec bele`i vsak delavnik od 6.00 do 22.00 ure. MT - manj{a tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni {tevec bele`i vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure. ET - je enotna tarifa, ki jo bele`i enotarifni {tevec vsak dan od 0.00 do 24.00 ure. Razmerje cen VT, MT in ET je pri vsakem distributerju razli~no. Seznam dobaviteljev elektri~ne energije za gospodinjski odjem je objavljen na spletni strani Javne agencije RS za ener-gijo, www.agen-rs.si. Spletna aplikacija primerjalnik ponudb omogo~a primerjavo ponudb, ki jih dobavitelji elektri~ne ener-gije ponujajo na trgu. Aplikacija prav tako omogo~a pregleden prikaz vseh postavk skupnega zneska za pla~ilo dobavljene elektri~ne energije. Iz opisa sklepam, da je va{a hi{a dobra nizkoenergijska ali pasivna. Ogrevanje je talno, toplotna akumulacija estrihov je na~elno velika. ^e ogrevna mo~ toplotne ~rpalke zado{~a, da boste upora-bljali samo MT, potem vsekakor svetujem dvotarifno merjenje. ^e pa boste upora-bljali T^ predvsem takrat, ko so zunanje temperature vi{je in zaradi tega ugodnej{i COP T^, pa je morda primernej{e enota-rifno merjenje. Svetujem vam, da izberete dvotarifni {tevec in nekaj ~asa spremljate svojo porabo. Ko boste spoznali svoje navade, sko~ite na primerjalnik ponudb

in primerjajte. Vendar ni nujno, da je najcenej{i ponudnik najbolj{i, upo{tevajte tudi druge storitve, ki jih nudijo nekateri ponudniki.

Spremljanje porabe oljaANEJ: Ogrevamo se na kurilno olje.

Sedaj imamo na gorilnik povezan meril-nik, ki meri porabo kurilnega olja, podatke osebno vsako jutro zabele`im in jih nato vnesem v tabelo v excel. Zanima me, ~e veste za kak{no re{itev kako bi se tole avtomatsko bele`ilo. Porabo spremljam, da vidim koliko olja smo `e porabili ter

kak{na je bila dnevna poraba, hkrati bele`im tudi zunanjo temperaturo.

Odgovor: Z bele`enjem dnevne rabe energenta in zunanjih temperatur zraka (pomembni so podatki ob 7:00, 14:00 in 21:00) lahko najdete morebitna odsto-panja od pri~akovane porabe in takoj ukrepate. Dobro je {e, da bele`ite na~in rabe hi{e (notranje temperature zraka in obodnih ploskev, prezra~evanje, pojav plesni, raba vode, odsotnost…) in oceni-te vpliv teh dogodkov na rabo energije. Avtomatsko bele`enje podatkov je trd oreh za energetske svetovalce, pa prava malenkost za ra~unalni~arje. Nadzor in optimizacijo delovanja energetskih sis-temov nudi ve~ izvajalcev. Nasvete o zmanj{anju rabe energije najdete tudi na spletni strani www.energetsko-ucinkovi-te-soseske.si

Prehod iz kurilnega olja na peleteMARKO: Stanovanje in sanitarno vodo

v zimskem ~asu ogrevamo s kurilnim oljem. V poletnem ~asu toplo vodo ogre-vamo s kolektorji (po potrebi pa z elek-triko).

Problem, ki ga imam pri zamenjavi trenutne pe~i na olje s pe~jo na pelete je v dimnem priklju~ku. Trenutno imamo dimni priklju~ek premera 110 mm. Ko

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev.

sem pri ponudnikih vpra{al o tem, mi nekateri niso znali odgovoriti, nekateri pa da bi bilo potrebno izmeriti vlek dimnika. Sedaj me zanima, ~e ima pe~ ve~ji dimni priklju~ek ali se lahko vstavi vmes cev za prehod iz ve~jega na manj{i premer?

Odgovor: Dimnik je zatesnjen cevo-vod za varno odvajanje produktov zgo-revanja na prosto. Ustrezati mora zah-tevam po`arne varnosti in zdravstvene primernosti. Dimnik deluje s podtlakom ali nadtlakom in mora biti usklajen s potrebami in lastnostmi kurilne napra-ve, energenta in objekta. O primernosti dimnika za novo kurilno napravo vpra{ajte dimnikarja, ki vsako leto hodi v va{o hi{o in jo pozna. Morebitne improviza-cije dimni{kega priklju~ka odsvetujem. Zamenjavo kurilne naprave naj dolo~i projektant strojnih instalacij. Nestrokovne zamenjave niso varne, so neu~inkovite, in niso poceni, ~eprav privar~ujete nekaj evrov za strojnega projektanta. Nekateri peletni kotli imajo dimni{ki priklju~ek pre-mera 100 mm, morda je tak kotel ustrezna izbira za vas.

Kondenz iz napeSebastjan: Na strehi imam {tiri

odzra~evalne sete (odu{nik, 2 x ventilator in napa). Cevi so speljane med {pirovci nad dobro (30 cm) izolirano mansardo. Podstreha je hladna. Cevi so izolirane z armaflexom v debelini 10 mm. V zimskem ~asu vse cevi znotraj kondenzirajo in to tako mo~no, da so sifoni polni v 3 tednih. Ni prav prijetno gledati kako kondenz te~e iz zra~nikov in nape. Kaj sem naredil narobe?

Odgovor: Zrak je me{anica plinov, med njimi je tudi vodna para. Ima pa zrak zna~ilnost, da topel sprejme ve~ vodne pare kot hladen. Ko se topel vla`en zrak ohladi, vlaga v zraku kondenzira v vodne kapljice in izlo~i. Isto se dogaja v va{em zra~niku. Vla`en zrak iz kuhinje odvajate skozi cev, ki delno poteka po hladnem podro~ju. ^eprav je toplotno izolirana, ni dovolj. Kako prepre~iti, da vam iz nape ne bo kapljal kondenzat?

^e lahko v sifon vgradite odtok, ga lahko ne{kodljivo odvajate. Druga mo`nost je, da ventilatorja in napa obratujejo dalj ~asa, da se cev segreje nad temperaturo kondenzacije. Še kak nasvet boste dobili pri energetskem svetovalcu v va{i bli`ini. Poka`ite mu fotografije, risbo, detajle. Seznam svetovalcev je na www.ensvet.si

Ogrevanje sanitarne vodeDarko: V stanovanju imam plinski sis-

tem za ogrevanje sanitarne vode in radi-atorsko ogrevanje prostorov. Razmi{ljam, da bi vgradil elektri~ni bojler 50 l, za ogrevanje sanitarne vode, ki bi ga povezal na obstoje~i vodovodni sistem za sanitar-no vodo. Rad bi va{e mnenje o smotrnosti vgradnje, ter mo`nih te`avah, ki lahko nastanejo pri neustrezni priklju~itvi - var-nostni vidiki.

Odgovor: Plinski sistem za ogrevanje stanovanja in pripravo tople vode je eno-staven in zelo pogost.

Najprej o mo`nih energentih. Zemeljski plin je okolju najprijaznej{i energent med

fosilnimi gorivi, je energent 21. stoletja, svetovnih zalog je dovolj. V produktih zgorevanja je veliko vlage, zato ga je pri-merno uporabljati v kondenzacijskih grel-nikih v povezavi z nizkotemperaturnim ogrevalnim sistemom.

Po plinski cenovni revoluciji stane kilo-vatna ura koristne energije okoli 0,06 €. Uteko~injen naftni plin UNP je zelo pri-meren energent v zgradbah, ki bodo ~ez nekaj let priklju~ene na omre`je zemelj-skega plina.

Prednost UNP pred kurilnim oljem je v mo`nem ~istej{em zgorevanju, enostavnej{ih kondenzacijskih grelnikih in v celostni oskrbi objekta (ogrevanje, pri-prava sanitarne vode, kuhanje). Cenovno je uvr{~en med dra`je energente, kilova-tna ura koristne energije stane nad 0,15 €.

Elektrika je predraga in zlasti predra-gocena energija za pripravo tople vode, v novogradnjah je celo prepovedana. Podobno velja za ogrevanje, prepoved

rabe elektrike za ogrevanje velja `e od leta 1984, izjemoma je dovoljena raba elektrike za toplotne ~rpalke ali za termo-akumulacijske pe~i. Kilovatna ura koristne energije stane pribli`no 0,16 €.

Še nekaj o plinskih grelnikih, saj se med seboj zelo razlikujejo.

Atmosferski plinski grelniki so eno-stavni in varni, ob ustrezni rabi. Za zgorevanje uporabljajo zrak iz prostora, dimni plini pa se odvajajo preko nape v dimnik, zato mora biti urejen dovod zraka v prostor, obi~ajno z re{etko v zunanji steni. ^e uporabniki zaprejo odprtine za dovod zraka in z odvodnimi ventilatorji ali druga~e ustvarjajo podtlak v prostoru, so ti grelniki zelo nevarni. Sicer so `e nekaj let prepovedani v novogradnjah in se jih ne sme vgrajevati niti ob zamenjavi, vendar bodo {e desetletja v premnogih gospodinjstvih koristili temu namenu. Najkasneje ob menjavi oken in tesnitvi prezra~evalnih odprtin, je potrebno te grelnike zamenjati s kondenzacijskimi, ki imajo urejen dovod zraka za zgorevanje od zunaj.

Za segrevanje tople vode dajte pred-nost energiji sonca. Vsaka stavba naj bi imela vgrajene sprejemnike son~ne energije za segrevanje vode. Le tam, kjer ni pogojev za rabo son~ne energije, izbe-

rite segrevanje z drugimi obnovljivimi viri energije ali s toplotno ~rpalko. To velja za vse enostanovanjske, ve~stanovanjske, poslovne, po~itni{ke in druge stavbe.

^e prebivate v ve~stanovanjski stavbi, pa se s solastniki ne morete dogovoriti o skupni investiciji, lahko vgradite lastni grelnik vode s toplotno ~rpalko. Na tr`i{~u je pestra ponudba 100 l stenskih grelnikov s toplotno ~rpalko, nekoliko vi{ja cena pa se povrne v pribli`no {tirih letih. Dodatni elektri~ni bojler 50 l k obstoje~emu plin-skemu grelniku ni primerna izbira.

Poraba vseh porabnikov elektrikeCirila: Ali lahko prosim sporo~ite

okvirno mese~no porabo elektrike za TV sprejemnik (cca 10 let star Philips, 32''), eno leto star notebook in radio.

Odgovor: Na va{e vpra{anje navajam dva odgovora.

Prvi odgovor terja malo va{ega dela: za vsako elektri~no tro{ilo so navedeni podatki o priklju~ni mo~i, za manj{a tro{ila v vatih (W), za ve~ja v kilovatih (kW). To mo~ pomno`ite s {tevilom ur, ko ja ta aparat dnevno vklju~en in s {tevilom dni v mesecu.

Enostavno, ~e ima prenosni ra~unalnik priklju~no mo~ 100 W in je vklju~en 5

ur dnevno, porabi 500 Wh, oz. 0,5 kWh dnevno, v 30 dneh je to 15 kWh, oz. 180 kWh letno.

Drugi odgovor se naslanja na povpre~ne vrednosti, ki jih objavljajo dobavitelji elektri~ne energije.

Podatke sem povzel po http://www.elektro-energija.si/1/Gospodinjstva/Ucinkovita-raba/Podatki-o-porabi-aparatov.aspx, podobna navodila nudijo tudi drugi dobavitelji elektrike.

Televizor: 210 kWh/leto, zabavna ele-ktronika ali ra~unalnik: 160 kWh/leto. Ra~unalniki, glasbeni stolpi, telefoni, faxi, alarmne naprave in drugi aparati s STAND BY mo`nostjo porabijo precej elektri~ne energije, ~eprav se tega pogosto sploh ne zavedamo.

Hkrati pa vas {e obve{~am, da posame-zni dobavitelji elektrike posojajo priro~ne merilne sete za merjenje rabe energije, recimo https://www.elektro-energija.si/1/

Gospodinjstva/Storitve/Poisci-potratneza.aspx?TabId=390. Napravo lahko tudi kupite, v trgovinah, sem jo videl po ceni 15 EUR.

Merilnik priklju~ite v vti~nico, nato v merilnik priklju~ite {e aparat. Priporo~ljivi ~as merjenja je en teden. Zlasti za tro{ila, za katera sploh ne veste, da tro{ijo elek-triko, vas bo podatek o porabi presenetil. Predvsem so to hladilnik, zamrzovalna skrinja, elektri~ni bojler.

Na spletni strani Energetsko u~inkovite soseske boste na{li nasvete, kako zni`ati rabo energije v gospodinjstvu za 20% ali ve~. Potrudite se, spremenite svoje navade, razbremenite okolje in prihranite denar.

Izolacija hi{eSIMON: Imamo staro dvostanovanjsko

hi{o, 2 krat po 110 kvadratnih metrov, visoki stropi 3,3 metra, podkletena, fasada nima izolacije. Stene so debele 55 cm, okna nova, odli~na, stropi niso betonski. Torej tramov-je, trstika, pesek, omet. Podstre{je prazno, polo`eno le 5 cm steklene volne. Poraba 3.500 litrov, kurilno olje. Zanima ali bi z

bolj{o izolacijo podstre{ja veliko naredil? Predevidevam da mi iz spodnjega stano-vanja toplota uhaja v zgornje, iz zgor-njega pa na podstre{je. Izolacijo fasade, glede na zelo veliko povr{ino, ocenjujem, da se mi ne spla~a. Investicija ni majhna. Kaj menite? Ali je toplotna ~rpalka voda zrak primerna za tak{no hi{o?

Odgovor: Stara hi{a brez toplotne izolacije je potratna. Za ogrevanje 220 m² porabite 3.500 l kurilnega olja letno, kar ka`e na energijsko {tevilo 160.

Za novogradnje je dovoljeno energij-sko {tevilo pribli`no 50, pasivne hi{e pa

imajo energijsko {tevilo pod 15. Svetujem, da celovito obnovite hi{o, da boste zni`ali rabo energije vsaj na 25 kWh na m2 sta-novanjske povr{ine. Ukrepe lahko izvedete postopoma.

Za za~etek vgradite toplotno izolacijo iz mineralne volne na plo{~o podstrehe v debelini 30 cm. Pri~akovan prihranek je 600 l kurilnega olja letno.

Naslednji ukrep je vgradnja 10 cm toplotne izolacije iz ekspandiranega poli-stirena pod strop kleti. Pri~akovan prihra-nek je 1.200 l kurilnega olja letno. Samo s tema ukrepoma boste razpolovili porabo kurilnega olja. Oceno prihrankov sem naredil z enostavnim programom http://www.daneszajutri.si/izracunaj-prihranek/, ki ga je tovarna Knauf objavila na svoji spletni strani.

Pred izvedbo ukrepov naj vam arhitekt ali energetski strokovnjak naredi to~nej{i izra~un mo`nih prihrankov.

Za tako potratno hi{o ni primerna toplotna ~rpalka. Svetujem vam, da hi{o najprej izolirate. •

Na vpra{anja odgovarja energetski strokovnjak

Matja` Valen~i~

Popolnoma biolo{ka ~istilna naprava

AQUAmax®, ki deluje na principu regulirane-

ga dovajanja kisika (aeracije), je primerna za

vsa gospodinjstva, saj lahko u~inkovito in na

naravi prijazen na~in `e v samo enem dnevu

povsem o~isti tudi ve~ kot 150 litrov odpa-

dnih voda iz gospodinjstva na osebo – brez

dodajanja kemi~nih in biolo{kih preparatov,

in to do tak{ne stopnje, da so parametri

o~i{~ene vode na izpustu tudi do polovice

manj{i od zakonsko zahtevanih.

5+ za AQUAmax®+ ZNATEN PRIHRANEK – zaradi cenej{ega

prevoza, vgradnje, vzdr`evanja, praznjenja in

porabe elektri~ne energije tudi do 1000 evrov

prihranka v prvih treh letih od nakupa.

+ ZANESLJIVO DELOVANJE – nesli{no

in povsem avtomatizirano, brez dodatnega

praznjenja prekatov, nastavljanja ventilov ali

dodajanja biolo{kih in kemi~nih preparatov

– njeno delovanje lahko opcijsko nadzorujete

prek svojega mobilnega telefona.

+ PREVERJENA REŠITEV – vrhunski nem{ki

~istilni tehnologiji zaupa kar 60.000 zado-

voljnih kupcev po vsem svetu, 35 let tradicije

podjetja Zago`en na podro~ju izdelkov za

vodovod in kanalizacijo s poobla{~enim servi-

som pa je zagotovilo za to, da bodo za vgra-

dnjo, priklop in redno vzdr`evanje va{e ~istil-

ne naprave AQUAmax® dolgoro~no poskrbeli

zanesljivi in odzivni slovenski strokovnjaki.

+ DELUJE TUDI V VAŠI ODSOTNOSTI –

pono~i in ko ste v slu`bi ali na dopustu,

~istilna naprava AQUAmax® samodejno

preklopi na var~evalni na~in delovanja in se

ob pove~anem dotoku avtomatsko vrne v

normalno delovanje.

+ ZAJAM^ENA KAKOVOST in VARNOST NAKUPA – 50 let zahtevane ivljenjske

dobe ohi{ja, 2 leti garancije za vse tehni~ne

dele, ~istilna naprava je uvr{~ena na seznam

Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije,

vsi potrebni mednarodni certifikati in oznaka

CE, ISO 9001:2008. Zahtevajte ODLI NOST!

Izberite AQUAmax® in izkoristite ugodne spo-

mladanske cene in subvencije ob~in.

Zago`en, d.o.o., Cesta na Lavo 2 a, 3310 @alecT: +386 (0)3 713 14 49, M: +386 (0)51 388 390

cistilne.naprave@zagozen.si, www.zagozen.si,www.cnaquamax.si/sl/

I{~ete trajno, zanesljivo in var~no re{itev za odpadne vode iz gospodinjstva? Potem je ~istilna naprava AQUAmax®, ki smo jo razvili v sodelovanju z enim vodilnih nem{kih podjetij na podro~ju ~istilnih sistemov za biolo{ke ~istilne napra-ve – s podjetjem ATB, odli~na re{itev za vas.

Ko kupujete ~istilno napravo, zahtevajte ODLI^NOST!

Eko sklad v okviru poziva 49OB13 za ogrevanje prostorov in pripra-vo sanitarne vode nudi kreditiranje za KONDENZACIJSKE KOTLE, TOPLOTNE POSTAJE ZA DALJINSKO OGREVANJE, PREZRA^EVANJE Z VRA^ANJEM TOPLO-TE, SOLARNE SISTEME, TOPLOTNE ^RPALKE za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, ter KOTLOV NA LESNO BIOMASO - na polena, pelete ali sekance.

Pri kotlih na lesno biomaso mora imeti kurilna naprava, skladno z zahtevami stan-darda SIST EN 303-5, toplotno-tehni~ne karakteristike: izkoristek pri nazivni toplotni mo~i mora biti ve~ji ali enak 90 %, vrednost emisij celotnega prahu mora biti manj{a od 40 mg/m3, vrednost emisij ogljikovega monoksida pa manj{a od 500 mg/m3.

Pogoji za kreditiranje kotlov in pe~i na lesno biomasoEko sklad dodeljuje eko kredite za vgra-

dnjo peletne pe~i z vodnim toplotnim pre-nosnikom (kamin), ki bo priklopljena na centralno ogrevanje, pa mora imeti, skladno z zahtevami standarda SIST EN 14785,

toplotno-tehni~ne karakteristike: izkoristek pri nazivni toplotni mo~i mora biti ve~ji ali enak 90 %, vrednost emisij celotnega prahu mora biti manj{a od 20 mg/m3, vrednost emisij ogljikovega monoksida pa manj{a od 250 mg/m3. Vrednosti emisij kurilne naprave morajo biti dolo~ene pri normni temperaturi 273ºK in tlaku 101,3 kPa, ter ra~unski vseb-nosti kisika 13 % v suhih dimnih plinih.

Naprava z ro~nim polnjenjem goriva (npr. s poleni) mora imeti prigrajen vodni toplotni zbiralnik s prostornino najmanj 12 l na liter polnilnega prostora z gori-vom, vodni toplotni zbiralnik pa mora imeti prostornino najmanj 55 l na kW nazivne toplotne mo~i naprave.

Naprava z avtomatskim polnjenjem goriva (npr. s peleti, sekanci), z izjemo peletne pe~i z vodnim toplotnim preno-snikom (kamina), mora imeti prigrajen vodni toplotni zbiralnik s prostornino naj-manj 20 l na kW nazivne toplotne mo~i naprave. Vodnega toplotnega zbiralnika ni potrebno prigraditi napravi z avtomat-skim polnjenjem goriva in z mo`nostjo

regulacije mo~i takrat, ko kurilna napra-va dosega vrednosti emisij snovi v zrak skladno z zahtevami tega javnega poziva tudi pri najmanj{i nastavljivi mo~i kurilne naprave (ni`ja ali enaka 30 % nazivne mo~i), dolo~ene po standardu SIST EN 303-5.

Naprave za pridobivanje elektri~ne energije do 50 kWEko krediti Eko sklada so namenjeni

tudi za namestitev naprav oz. izgradnja objektov za pridobivanje elektri~ne energije s pomo~jo sonca, vode ali vetra z naziv-no mo~jo do 50 kW ter naprav za mikro soproizvodnjo toplote in elektri~ne energije z visokim izkoristkom in nazivno mo~jo naprave do 50 kW. Javni poziv je odprt do objave zaklju~ka poziva v Uradnem listu zaradi dodelitve vseh sredstev, vendar naj-kasneje do 31.1.2014. •

Jo`ica Ekart, vir EKONOVICE, EKO SKLAD

EKOLO[KI KREDITI16

Ogrevanje objektov in sanitarne vode

Nakup

do 24 obrokov brez

obresti

Centri Tehnike: • j o š in - Center e n e n • re i e Center e n e re e Ce t e • ornj on - Center e n e rn n t er rn

n • Koper - Center e n e er r e t • Krško - Center e n e r Ce t r rte • Lju lj n - Center e n e rn e t e • Ljutomer - Center e n e e n t er n t er • ri or - Center e n e r r r e t

• ur k o ot - Center e n e r t e e • o šk l tin - Center e n e t n r e • Po tojn - Center e n e t n r e t • Ptuj -

Center e n e t r e t • e ni - Center e n e e n e t • lo en k i tri - Center e n e en tr n e t • lo en ke Konji e - Center e n e en e n e e e t • Velenje - Center e n e r e e t •

le - Center e n e e Ce e t • in še o t le tehni ne pro j lne to r tno ponu o

V e k r potre ujete r njo in opremo še omiš ite n še po lo lni e po ej lo eniji in e prepri jte

Preprostoprihranim.Pika.

M – TEHNIKA, d.d., Pot k sejmišču 32, Ljubljana – Črnuče

Son~ne elektrarne obratujejo z zelo nizkim oglji~nim odtisom in v naravno okolje ne spu{~ajo nobenih emisij oglji-kovega dioksida. V primerjavi s tradici-onalnimi fosilnimi gorivi ali nuklearnimi tehnologijami zagotavljajo velike okoljske koristi.

^e razmi{ljamo o razvoju nizkooglji~ne dru`be je fotovoltaika eden od najbolj samoumevnih virov energije, saj je oglji~ni odtis son~nih elektrarn tudi do 65-krat ni`ji (16-32 g CO2eq/kWh) kakor oglji~ni odtis proizvodnje elektri~ne energije iz fosilnih goriv (300-1.000 g CO2eq/kWh).

Manj{e, posredne emisije CO2 se nana{ajo na energijo, porabljeno v pro-izvodnem procesu sestavnih delov za son~ne elektrarne. Tudi te posredne emi-sije je mo`no izni~iti, v kolikor proizvaja-lec uporablja elektri~no energijo proizve-deno s pomo~jo fotovoltaike.

Oglji~ni odtis proizvodnje elektri~ne energije s pomo~jo fotovoltaike nenehno pada zaradi:• zmanj{evanje koli~ine uporabljenega

materiala,

• zvi{evanja u~inkovitosti sistemov za pretvorbo son~ne energije v elektri~no energijo,

• zmanj{anja porabe energije, ki izhajajo iz izbolj{anja proizvodnih postopkov,

• recikliranja materialov,• dalj{anja ivljenjske dobe fotovoltai~nih

modulov• izbolj{ane logistike skozi industrijsko

integracijo v celotni proizvodni verigi. Zdru`enje slovenske fotovoltai~ne industrije

(ZSFI) – GIZ

V tent je zanimiva idejna re{itev, ki jo je zasnoval tur{ki inovator Hakan Gürsu in sicer za pokrivanje, varovanje in polnenje vozil. Zlo`ljiva fotovoltai~na varnostna streha je namenjena za osebna in javna parkiri{~a, za parkiranje avtomo-bilov pa je mo`na tudi v obliki najema za pla~ilo. S preprostim vmesnikom lahko uporabniki izberejo, koliko ~asa ga upora-bljajo in pla~ajo s kreditno kartico. Voznik lahko do sistema dostopa na daljavo prek vmesnika pametnih aplikacij. Zasnovan je s pro`nimi solarnimi moduli, vgrajenimi v laminirano ve~plastno tekstilno oblogo, ki dr`i prilagodljive son~ne kolektor-je. Notranja plast je prekrita z odsev-nim materialom z mikro prezra~evalnimi cevmi za prepre~evanje pregrevanja avto-mobilske solarne strehe. •

SOLARNE TEHNOLOGIJE18

Za vse naše kupce s 1. majem 2013 znižujemo cene električne energije za 3,19 %. In pri tem ne delamo razlik.

Znižanje cen velja za vsa gospodinjstva, tudi za tista, ki so si s posebnimi ponudbami fiksirala cene za nekaj let naprej (do konca 2015).

Prihranimo skupaj.

Seveda pa v Energiji plus ne pozabljamo tudi na vse, ki še niste naši kupci. Za vas večkrat letno pripravljamo posebne ponudbe. Zato spremljajte našo spletno stran www.energijaplus.si.

Z2ed

Zngosi scen2015

Prih

Sevepozabnanašiši k kpripravZat

OD 1. MAJA 2013 NIZJE CENE ELEKTRICNE ENERGIJE

www.energijaplus.si080 21 15

Dejstvo o fotovoltaiki - nizek oglji~ni odtis

Avto solarna streha V-Tent

Pohvalimo se lahko z ve~ kot 5 MW postavljenih ter 19,5 MW projektiranih elektrarn. Na{o uspe{nost pripisujemo strokovne-mu pristopu, znanju, izku{njam ter kakovostnim komponentam, ki jih vgrajujemo v na{e sisteme.

Za dobro delovanje son~ne elektrarne in doseganje pred-videnega donosa, je potrebno redno spremljati njeno delovanje in opravljati vzdr`evalne preglede ter dela. Dnevno preko nadzornih sistemov nadzorujemo delovanje kar 34 son~nih elektrarn, vendar se {tevilo le teh dnevno pove~uje. Nadzor deluje tako, da v primeru nepravilnosti nemudoma obve-sti lastnika elektrarne in nas, ki napako odpravimo in prepre~imo ve~ji izpad dohodka investitorja. Nadzor vzpostavimo s kakr{no koli opremo elektrarne. Strankam omogo~imo vpogled v delovanje njihove elektrarne preko spleta. Z na{im strokovnim znanjem se lahko izognete ve~ dnevnemu izpadu proizvodnje, saj morebi-

tno okvaro takoj opazimo in jo s hitrim posredovanjem odpravimo.

Na{ obseg vzdr`evanja elek-trarne vklju~uje 24 urni nadzor, redni letni pregled z najnovej{imi napravami, popravilo in zame-njavo vseh komponent ter inter-vencijsko posredovanje ob nepra-vilnostih.

Za maksimalen energijski izplen Klasi~ni fotonapetostni sis-

temi za proizvodnjo elektri~-ne energije imajo zaradi svoje zgradbe nekatere pomanjkljivosti, ki se odra`ajo v slab{i energij-ski u~inkovitosti in tudi v slabi

po`arni varnosti. Napredna tehnologija

SolarEdge, podjetja Arhsol (v sodelovanju s podjetjem A-sol), zagotavlja maksimalen ener-gijski izplen, kakor tudi nadzor nad delovanjem posameznega PV modula. Primerna je za vse uporabnike, tako gospodinjske, poslovne, industrijske, kakor tudi za ve~je solarne parke.

SolarEdge proizvaja optimi-zatorje mo~i, visoko zanesljive PV razsmernike ter ponuja spremlja-nje delovanja vsakega modula in detekcijo napak preko spletnega portala.

Prednosti sistema SolarEdgeZagotavlja nam popoln pre-

gled nad delovanjem sistema in zaznavanje napak v sistemu na daljavo (prikaz delovanja posa-meznega modula, prikaz celo-tnega sistema na virtualni shemi elektrarne, samodejna zaznava in javljanje napak v sistemu, lahek dostop do spletnega portala iz ra~unalnika in pametnega tele-fona).

Omogo~a pove~an energijski donos in hitrej{e povra~ilo inve-sticije zaradi MPPT na posame-znem modulu (brez izgub zaradi razli~nih izhodnih mo~i modulov, delnega sen~enja ter izgub zaradi razli~nega staranja modulov).

Omogo~a maksimalni izkori-stek dane povr{ine (v isti niz je mo`no povezati module z razli~nimi orientacijami in naklo-ni, razli~nih tipov modulov).

Nudi ve~jo varnost med monta`o, vzdr`evanjem, v pri-meru ga{enja po`ara in drugih izrednih primerih (zagotovljena je varna napetost v nizu, ki je enaka {tevilu optimizatorjev krat 1 V).

V zadnjih letih se je razvoj tehnologije izkori{~anja son~ne energije, pri pretvorbi v elektri~no, usmeril v izbolj{anje varnostnih zahtev in pove~anju u~inkovitosti samega sistema. Z izbiro napre-dnega fotonapetostnega sistema se bo investicija v nalo`bo najhi-treje povrnila. •

Andrej Arh

SOLARNE TEHNOLOGIJE 19

Tehnologija za maksimalen izkoristek sonca

Arhsol d.o.o. je

mlado in`enirsko

podjetje, z bogatimi

izku{njami na podro~ju

projektiranja, monta`e

ter vzdr`evanja

son~nih elektrarn.

SOLARNE TEHNOLOGIJE20

Son~ni kolektorji so traj-no izpostavljeni atmosferskim vplivom, ki lahko pogojujejo skraj{anju njihove `ivljenj-sko dobo in zmanj{anju u~inkovitosti. De`, sonce, prah, oksidacija, sneg, led, to~a, ekstremne temperature in nji-hove hitre spremembe, veter, UV sevanje, itd lahko vpliva-jo na dolgoro~no u~inkovitost kolektorjev. Tu vam podajamo nekaj najpomembnej{ih sestav-nih delov son~nega kolektorja GreenLand Systems ki so garant za njihovo odli~no u~inkovitost tudi {e leta po njihovi instalaciji.

Vakuumska cev kolektorjev GreenLand Systems je narejene iz borosilikatnega stekla debe-line 2,7 mm s prepustnostjo IR svetlobe preko 94%. Steklo je

enojno, tako da je v vakuumu celotna notranjost cevi. Brez po{kodbe lahko steklo zdr`i udarce to~e premera 3,5 cm, celo ~e bi ta padala pravokotno na stekleno cev.

Visoki vakuum je v ceveh zaradi zmanj{anja konvekcij-skih toplotnih izgub, ter zaradi za{~ite vseh notranjih, aktivnih delov kolektorja pred zunanjimi vplivi. Absolutni tlak v ceveh je pod 0,001Pa. Dolgotrajna sta-bilnost vakuuma je zagotovljena s pazljivo konstruiranimi odje-mniki, katerih naloga je absor-biranje molekul, ki se s~asoma sprostijo s povr{ine materialov v vakuumu.

Absorber in Heat Pipe cev sta hladno varjena z UZ, tako da

dobimo odli~en prenos toplote med absorberjem in cevjo. Sam bakren absorber je prevle~en s TINOX prevleko, ki v najve~ji mo`ni meri prepre~uje kon-vekcijo. Ker sta ta dva aktiv-na dela kolektorja dejansko v vakuumu tudi nista podvr`ena vplivom iz okolice kot so oksi-dacija, kondenz, prah. To je zelo pomembna prednost pred tehnolo{ko zaostalimi kolektorji z dvoslojnim steklom, katerim u~inkovitost celotno `ivljenjsko dobo vztrajno in vse hitreje pada.

Tesnjenje med stekleno cevjo in kovinsko prirobnico na zgor-nji strani cevi je izvedeno z najnovej{o tehnologijo, brez uporabe tesnil, kar zagotavlja dolgoletno zanesljivost spoja kovine s steklom. Ker son~ni kolektorji GreenLand Systems®

ne uporabljajo tesnil, ne trpijo zaradi izgube vakuuma in vam zato lahko priznavamo 10 letno garancijo.

Ogrodje kolektorja je nareje-no iz nerjave~ega jekla. Pritrditev cevi na ogrodje je izvedena s pomo~jo kovinskih objemk, brez uporabe plastike, ki bi lahko v nekaj letih preperela.

Nizka toplotna inercija jim omogo~a izkoristiti energijo svetlobe tudi v kratkih intervalih ugodnej{ega vremena.

Najsodobnej{a proizvo-dna tehnologija in upora-ba najkvalitetnej{ih materi-alov kolektorjem GreenLand Systems zagotavlja dolgo `ivljenjsko dobo brez bistvene-ga zmanj{anja u~inkovitosti {e desetletja po namestitvi. •

RS, Bio Planet

Kolektorji so kos tudi mo~nemu vetru

Odpornost son~nih kolektorjev na upadanje njihove u~inkovitosti

Eden najpomembnej{ih kriterijev pri izbiri

son~nih kolektorjev bi morala biti njihova

dolgoro~na odpornost na vremenske vplive in

upad u~inkovitosti v celotni `ivljenjski dobi.

Od kolektorja je kupec upravi~en pri~akovati

visoko stopnjo u~inkovitosti {e desetletja po

njihovi namestitvi.

Nagrajen Sonnenkraftov modulPodjetje Sonnenkraft je predstavilo

dolgo pri~akovani modul, ki je plod dva-najstletnih raziskav njihovih in`enirjev. Ti imajo bogate izku{nje na podro~ju preto~nega ogrevanja sanitarne vode. Prvi odzivi na novo tehnologijo so odli~ni, saj je podjetje z njo osvojilo presti`no priznanje Plus X. To priznanje podeljujejo podjetjem, katerih proizvodi so {e posebej prilagojeni potrebam kon~nih uporab-nikov. Med dobitniki nagrad so bili tudi Apple, BMW, General Electric in Sony.

Nova generacija preto~nih modulov je opremljena z visokou~inkovitimi ~rpal-kami, ki imajo zelo majhno porabo ele-ktrike. Posebej zanimiv in inovativen je na~in nadzora temperature tople sani-tarne vode, ki deluje po principu nadzora vrtljajev ~rpalke in ne potrebuje ve~ ter-

mostatskega me{alnega ventila. Modul je v osnovni izvedbi opremljen z dvema elektronskima senzorjema za merjenje pretoka, temperature in tlaka. Podatki se stekajo v centralni nadzorni sistem, ki je vgrajen v glavo obto~ne ~rpalke in krmili ogrevanje sanitarne vode. Osnovno izved-bo modula lahko raz{irimo {e s prigra-dnjo cirkulacijske ~rpalke za toplo vodo. Nadzorni sistem ima vgrajen ~asovnik in koledar, ki opazuje in pomni potro{njo tople sanitarne vode. Inteligentno krmi-ljenje ustvarja uporabni{ki profil kateremu prilagaja delovanje ~rpalke. Slednji se sproti posodablja in prilagaja uporabniku.

Brez zastajanja in oblogS povratnim vodenjem prekrmilnega

ventila dose`emo toplotno slojenje in s tem ohranimo visoke eksergijske vrednosti toplote v hranilniku tople vode. S tem

uporabnikom zagotovimo najvi{ji nivo udobja ob najni`ji potro{nji toplotne in elektri~ne energije. V module so vgrajeni posebni prenosniki toplote, ki so zasno-vani posebej za ogrevanje sve`e sanitarne vode. Razporeditev in oblika kanalov je tako zasnovana, da ne more priti do pojava zastojnih temperatur in je brez predelov, kjer bi voda lahko zastajala. S tem se izognemo tudi morebitnemu nabi-ranju vodnega kamna.

Nova obloga modula ima odli~ne toplotnoizolacijske lastnosti in je zaradi svoje oblike prava pa{a za o~i. Oblika in barve se zato lepo zlijejo z novim oblikov-nim konceptom iz Sonnenkraftove palete izdelkov za leto 2012. •

SOLARNE TEHNOLOGIJE 21

Nov koncept priprave tople sanitarne vode

Ogrevanje sanitarne vode je zaradi vse vi{jih sanitarnih

standardov v zadnjih letih postalo predmet razvoja

mnogih podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstnimi re{itvami. Vse

bolj se uveljavlja preto~na priprava sanitarne vode, ki jo

ogrevamo v zunanjih prenosnikih toplote.

Danes izkori{~amo le pribli`no 28 GWh, kar je le 3 % ocenjenega tehni~nega potenci-ala. V zimskem ~asu, ko je potre-ba po ogrevalni energiji najve~ja, dobimo pa al le pribli`no 10-15 % celotne letne koli~ine son~ne energije. Podatki o letnem {tevi-lu ur son~nega obsevanja za nekatere slovenske kraje za leto 1993 ka`ejo, da bistvenih razlik v trajanju oson~enosti ni, razen seveda v primorskem delu.

Povpre~no dnevno globalno sevanje v Ljubljani je pribli`no 0.8 kWh/m² pozimi in do pribli`no 5 kWh/m² poleti. V vsem letu prejme kvadratni meter vodorav-ne sprejemne ploskve pribli`no 1100 kWh son~ne energije, od tega spomladi pribli`no 320, poleti 480, jeseni 190 in pozi-mi 110 kWh. V Sloveniji je bilo do leta 2008 instaliranih okoli 82.000 m² son~nih kolektor-jev, ki proizvajajo letno skoraj 29.000 MWh energije. Z upo-rabo son~nih kolektorjev za pri-pravo tople vode v gospodinj-stvih lahko v idealnih razmerah pri~akujemo prihranke energije tudi do 50 %. Vgradnja son~nih celic v Sloveniji trenutno sicer {e ne sledi tempu vgradnje kolek-

torjev, vendar pa se `e ka`ejo pomembni rezultati na podro~ju sistemov za elektri~no oskrbo objektov, ki nimajo mo`nosti priklju~ka na omre`je. Tudi cenovno se izpla~a `e nekje po 6 do 7 letih.

Ekonomika uporabe - son~ni kolektorPri prihrankih se primerja sta-

nje prej/potem, kar pomeni, da je potrebna analiza va{ega pri-mera. V kolikor `elite optimalno zmanj{anje stro{kov za ogreva-nje sanitarne vode je smiselno za odlo~itev vklju~iti projektanta strojnih instalacij.

Kdor ogreva sanitarno vodo

s plinom, elektriko ali kurilnim oljem ima po vgradnji spreje-mnika son~ne energije ve~je prihranke, kot kdor jo ogreva z drvmi ali toplotno ~rpalko. Kdor porabi veliko tople vode,

ima kraj{i ~as vra~ila investici-je kot var~ne`. Za 4 ~lansko dru`ino je potrebna 6 m² velika povr{ina plo{~atih sprejemni-kov son~ne energije, vgrajena na ju`ni stre{ini in grelnik sanitarne tople vode prostornine 300 l, (velikost sistema je ocenjena glede na pri~akovane navade uporabnikov in u~inkovitosti sistema).

Letni doprinos koristne ener-

gije je pribli`no 2.700 kWh. Izra~un mo`nega pri-hrankaPribli`na cena kWh pri UNP

in elektriki je 0.17 €, pri kuril-nem olju 0.15 in zastarelem kotlu, torej je prihranek, ~e vgradimo son~ni kolektor cca. 460 € pri UNP ali elektriki in 400 € manj{a letna poraba za ogrevanje sanitarne vode pri kurilnem olju.

Cena solarnega sistema z monta`o in davkom po seda-njih cenah zna{a nekje 3.000 €, s subvencijo EKO sklada pa okoli 2.300 €. ^e ra~unamo KOEL po 1,1 (s prevozom vred), je torej prihranek v primerjavi s uporabo kurilnega olja najve~ 440 €.

^e investicija v son~ni kolek-

tor zna{a 3.000 € in prihranek 400 € letno, se investicija povr-ne v dobrih 7 letih, s subvencijo Eko sklada pa v letu manj. Pri ogrevanju vode z elektriko so prihranki ve~ji, doba vra~ila pa kraj{a. Pri segrevanju vode s toplotno ~rpalko je prihranek ob prehodu na son~ni kolek-tor manj{i, rok vra~ila pa je pribli`no enak uporabni dobi sistema.

Za to~en izra~un je potreb-

no upo{tevati lokacijo, lego in orientacijo va{e stavbe, ener-gent in letno koli~ino porabljene sanitarne vode, kar vam opravi vsak dober projektant strojnih instalacij.

Ve~ o ponudbi in koristih

solarnih kolektorjev najdete na spletni strani www.varce-vanje-energije.si: Zanimivo o solarnih sistemih, priloga - virtualna revija •

Jo`ica Ekart,

Matja` Valen~i~, energetski svetovalec

SOLARNE TEHNOLOGIJE22

Letno število ur sončnega sevanja v nekaterihslovenskih krajih

POSTOJNA

PORTOROŽ

NOVO MESTO

MURSKA SOBOTA

MARIBOR

LJUBLJANA

CELJE

1958

2332

1944

1935

1893

1891

1899

0 500 1000 1500 2000 2500

(ur/leto)

Zakaj prestrezati sonceZakaj prestrezati sonceZakaj prestrezati sonceNaredite izra~un ekonomike va{ega primera

Celoten potencial

son~nega sevanja

za Slovenijo zna{a

pribli`no 23.000 TWh,

kar je nad 300-krat ve~

kot zna{a raba energije.

Novej{e {tudije ka`ejo,

da je razpolo`ljivo pri

obstoje~ih tehnologi-

jah pribli`no 960 GWh

na leto, kar je enako

pribli`no polovici sloven-

skega dele`a proizvodnje

elektri~ne energije iz

Nuklearne elektrarne

Kr{ko, oziroma dobri

tretjini letne elektrike iz

dravskih elektrarn.

Znano je, da so resni~ni in glavni krivci za onesna`enje in klimatske spremembe na planetu ravno nizki izkoristki energet-skih in drugih naprav. Prav zato je nujno uporabljati in vgrajevati samo naprave s ~im vi{jim izkoristkom.

Vgrajen ima Heat Pipe sistem Kolektorji Thermomax spadajo med

Heatpipe izvedbe. V ~rno obarvanih ceveh sonce ogreva metanol, aceton ali podob-no teko~ino z nizkim vreli{~em. Te cevi so popolnoma zaprte in zataljene ter se nahajajo v vakuumskem steklenem ovoju, ki ima odli~ne toplotno izolacijske sposobno-sti. Vakumirana dvostenska steklena cev je izdelana iz `ilavega varnostnega stekla, ki je izjemno odporno na temperaturo in udarce.

Voda za ogrevanje pa kro`i samo po zgornji pre~no postavljeni cevi, kjer od kolektorskih cevi prevzema prestre`eno son~no toploto. Teko~ina v zastekljenih

ceveh se upari, odda toploto vodi, nato pa se uteko~ini in ste~e po cevi navzdol, kar se ves ~as samodejno ponavlja. Zato morajo ti kolektorji biti postavljeni pod kotom od 15° do 90°, zaradi ~esar jih lahko namestimo na streho, steno ali ob stavbo. Izmerjen izkoristek kolektorjev Thermomax zna{a kar 48%, kar potrjuje tudi certifikat Solar Keymark. Na splo{no lahko ra~unamo, da bomo s kvadratnim

metrom tega vakuumskega kolektorja zajeli 4 krat ve~ energije kot s fotovoltaiko enake kvadrature.

Pametni se pripravijoU~inkoviti son~ni kolektorji so danes

samoumeven sestavni del vsake nizkoe-nergetske stavbe. Tudi, ~e jih graditelj ne bo takoj vgradil, je pametno `e vnaprej dolo~iti njihov bodo~i polo`aj in poti, po katerih bodo povezani z zalogovni-kom toplote. Izku{nje so pokazale, da u~inkovitost ostane na najvi{ji mo`ni ravni, ~e so povezave med kolektor-ji in zalogovnikom toplote ~im kraj{e. Postavitev kolektorjev na obstoje~e stavbe je danes tehni~no nezahteven in hiter poseg, ki bo lastniku kmalu povrnil vlo`en denar.

Strokovnjaki podjetja Ellatron, ki te solarne sisteme vgrajujejo, pa bodo uredili tudi vse papirje za pridobitev subvencije. Zato je pomlad pravi ~as za premislek in vgradnjo tega zelo u~inkovitega sistema. @ivljenjska doba kolektorjev Thermomax je 25 let, zato jih vedno vgrajujemo tudi z mislijo na svoje otroke in vnuke. Ve~ informacij se nahaja na www.et-solar.si •

Tihec

SOLARNE TEHNOLOGIJE 23

Thermomax ima 48% izkoristek

Izkoristek vakuumskih kolektorjev je tako visok, da se jih

zagotovo spla~a vgraditi

Vakuumski kolektorji Thermomax bodo ogreli vodo tudi v

delno obla~nem vremenu

Povpre~ni izkoristki fotovol-

taike zna{ajo 13%, avto-

mobilov 13%, motornih koles

20%, termoelektrarn pa 45%.

Lepljenje plastikeIzraz plastika zajema mno`ico sinteti~nih

- polimernih materialov, med bolj poznane spadajo t.i. termoseti, termoplasti in elasto-meri. Razli~ne kemijske strukture posame-znih plasti~nih materialov in njihove fizikal-ne lastnosti, so najpomembnej{i faktorji za konstruiranje spojev s tehnologijo lepljenja s polimernimi materiali oz. lepili. Pri vseh materialih kot tudi pri plastikah, mora biti izpolnjeno:- lepilo mora imeti sposobnost omo~enja

povr{ine, s tem mora biti povr{inska nape-tost plastike ve~ja ali enaka povr{inski napetosti lepila,

- povr{ina mora imeti sposobnost tvorbe adhezije - tvorbo kemijske in fizi~ne povezave med lepilom in povr{ino.

V kolikor pogoji niso dose`eni, je poli-merni material te`ko lepljiv ali pa se sploh ne spaja. Plasti~ni materiali nas pogosto presenetijo s problemom, da se lastnosti po volumnu (lastnosti materiala samega) ka`ejo za druga~ne, kot so lastnosti povr{ine. Razlog za ta pojav je v sestavi polimernega materiala in/ali v procesu predelave.

Šibek povr{inski sloj ima za posledico nizko trdnost zlepnega spoja, ne glede na izbiro lepila. Precej plastik ima nizko mole-kularno masno sestavo. Tak{en material vsebuje stabilizatorje, ne-reaktivne kompo-nente, preostanke topil, in {e druga razli~na polnila. Vse na{tete komponente imajo lahko vpliv na lepljenje, ~e so prisotne na povr{ini ali v povr{inskem sloju. Zelo veliko polnil ima te`njo, da se giblje proti povr{ini, kjer se ustavijo in koncentrirajo. Tak{en vmesni sloj na povr{ini, ki ga lahko tvorijo polnila na povr{ini osnovnega materiala, precej zmanj{uje potencialno trdnost zle-pnega spoja ali celo onemogo~a lepljenje.

Amorfne, termoplastne nepolnjene pla-stike, pogosto te`ijo k tvorbi razpok, ko pri-dejo v stik z dolo~enimi teko~inami (topili). Pojav se obi~ajno imenuje »stress cracking« oziroma napetostno pokanje, ki je zelo podobno pojavom v lomni mehaniki kovin. Najbolj ob~utljive plastike za napetostni lom so polikarbonati (PC), polimetil-metakrilati (PMMA), akrilo-nitril butadien stiren kopoli-mer (ABS) in polistiren (PS).

Pokanje plastike je pogosto zaradi t.i. »zamrznitvene napetosti«, ki je posledica procesa predelave, ali pa je povzro~ena z u~inkom zunanje sile, ter, da mora medij z nizko molekularno maso, delovati na plasti~en material. Prav tako, lahko napeto-stno pokanje povzro~ajo lepila, dokler so v teko~em stanju.

Ker se polimerni plasti~ni materiali precej uporabljajo, je zelo pomemben mehanizem prepre~evanja napetostnega loma, ki ga pri postopku spajanja z lepljenjem v ve~ini pri-merov odpravimo z:- naknadnim segrevanjem plasti~nih delov

za zmanj{evanje notranjih napetosti,- med spajanjem se je dobro izogibati pri-

tisku in deformiranju plasti~nih delov,- uporabo zelo hitro su{e~ih lepil, ki

zmanj{ajo u~inek delovanja topila v lepilu,- v primeru uporabe sekundnih lepil preko-

mernim nanosom, - v primeru uporabe lepil, ki se strjujejo z

UV svetlobo smo pozorni, da ni sen~nih leg, kjer ni dostopa UV svetlobe in zato tudi lepilo ostane teko~e in u~inkujejo topila v lepilu.

Lepljenje kovine Spajanje kovin s postopki lepljenja je

dobilo pomen predvsem v zadnjih dvajsetih letih. Najve~ji razmah je dose`en v avtomo-

bilski industriji in industriji fine mehanike, kjer so dimenzije tako majhne, da je za spajanje primerna le {e tehnologija lepljenja.

Druga panoga, v kateri se veliko spaja kovine z lepljenjem je strojegradnja in vzdr`evanje, kjer je tehnologija uporabe lepil in tesnilnih mas postala nepogre{ljiva. Polimeri z svojim na~inom delovanja precej olaj{ajo postopke konstruiranja, izdelave in monta`e, ter zanesljivega delovanja sklopa ali konstrukcije.

Lepljenje kovin je precej la`je in enostavnej{e kot lepljenje polimernih mate-rialov, saj imajo kovine skoraj vedno dovolj veliko povr{insko napetost za oprijem lepi-la. Zato je priprava povr{ine la`ja kot pri polimernih materialih. Prav tako se zaradi togosti kovine predpostavlja, da se vsa obre-mnitev tako v elasti~nem, kot plasti~nem podro~ju prena{a z lepilom, v kolikor ni spoj druga~e oblikovan (valjasti spoji z vmesnimi prilegi). Nekoliko ve~ pazljivosti zahtevajo legirane kovine (nerjavno jeklo, aluminij), v smislu priprave povr{ine in strjevanja lepila.

Kljub velikemu razmerju med trdnostjo lepil in kovin ( ve~ kot 1:10), pa lepila z svojo univerzalnostjo zelo uspe{no izpodrivajo konvencionalne metode spajanja in tesnjenja kovinskih sklopov in spojev.

Kovine lepimo najpogosteje z anaerob-nimi, akrilnimi in epoksi lepili. Mo`nosti lepljenja imamo tudi z cianoakrilatnimi lepili, vendar le takrat, ko imamo na ele-mentih, ki jih lepimo zelo male obremeni-tve, saj so cianoakrilatna lepila zelo krhka in neelasti~na. Anaerobna lepila in tesnila, imajo na kovinah zelo dober oprijem in primerno elasti~nost za doseganje zado-voljivih trdnosti zlepnih spojev. Predvsem se anaerobna lepila uporabljajo za lepljenje valjastih elementov, lepljenje vijakov, tesnje-nje kovinskih spojev in prirobnic.Za ravne in ploske zlepne spoje kovin so najprimernej{a akrilna in epoksi lepila, saj omogo~ajo dovolj veliko elasti~nost in odpornost na lu{~enje. Dodatno pogojuje izbiro lepil {e povr{ina oziroma velikost povr{ine, ki jo lepimo, saj ta v dolo~enih primerih vpliva na na~in in sistem strjevanja lepila. Primerno izbiro lepil glede na materiale, ki jih `elimo lepiti prikazuje slika. •

IN[TALACIJE24

KOVINE - KERAMIKA STEKLO PLASTIKE GUMA LES

Cianoakrilatna lepila, za male površine, dobra adhezija na različnih površinah

Strukturna lepila, anaerobna in akrilna ter epoksi lepila za velike trdnosti adhezirazličnih površinah

UV lepila, za prozorne materiale in površine

Elastična lepila na bazi poliuretanov in silikonov

Izbira lepil v odvisnosti od površine

Avtor: mag. Marjan Poto~an

Uporaba in razvoj lepil Izbira lepil v odvisnosti od povr{ine

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275 www.loctite.si

Loctite® 55Tesnilna vrvica 150 m5 Tesnillnnaa vvrrvviiccaa 115500 mm

+ gratis Unior klešče

*Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri.

*Vprašalniki bodo na voljo na prodajnih mestih.

*Prejemnik glavne nagrade bo obveščen po pošti.

Nagradna igraZ odgovori na vprašalnik, ki se nahaja v kompletu, sodelujete v nagradni

igri za 28 delni set Uniorjevega orodja!

*Akcija traja od marca do maja 2013!

PREZRA^EVANJE 27

Zato z vgradnjo prezra~evalne naprave stanovalcem omogo~imo zdravo, brezskrb-no in ugodno bivanje, ob najmanj{i pora-bi energije. Proizvajalcu tak{nih naprav, podjetju Klivent, smo zato postavili {tiri zanimiva vpra{anja.

Koliko ~asa povpre~no prete~e od naro~ila, izdelave projekta, do zaklju~ka monta`e prezra~evanja za povpre~no veliko enodru`insko hi{o?Zasnova sistema prezra~evanja je dokaj

preprosta, ~e se na~rtovanja lotimo pravi ~as. Najbolje je, da strojne instalacije vri{emo takoj zatem, ko delo zaklju~i arhitekt. Zaradi tega bo vgradnja enostavna, brez ve~jih gradbenih posegov in zaklju~ena isto~asno kot vsa druga in{talacijska dela.

Ali lahko uporabnik nato sam opravi potrebno vzdr`evanje, na primer menjavo filtrov enkrat letno?Ena od ve~jih skrbi investitorja, ko se

odlo~a za prezra~evalni sistem, so prah in bakterije v prezra~evalnem sistemu. Ve~ina prezra~evalnih naprav ima vgrajene filtre za cvetni prah, ki so zelo u~inkoviti

in prestre`ejo vse lete~e delce. Serija naprav Helios KWL omogo~a zelo prepro-sto ~i{~enje in vzdr`evanje, saj po snetju prednjega pokrova dobimo prost dostop do vseh delov naprave. Uporabnik lahko zato sam zamenja filtre, z vla`no krpo obri{e notranjost, o~isti toplotni izmenje-valec in nato napravo ponovno vklju~i. Samostojno in redno ~i{~enje zagotavlja nemoteno delovanje in vedno sve`, ~ist in primerno ogret zrak v bivalnih prostorih.

Ali je potrebno dogrevanje vstopnega zraka v zelo hladnih dneh?Energijsko u~inkovite prezra~evalne

naprave imajo visok toplotni izkoristek, od 85% do 93%, kar pomeni da dovodnega zraka ni potrebno dogrevati, saj majhno izgubo toplote nadomesti obstoje~e ogre-vanje v prostorih. V napravo pa mora biti skoraj vedno vgrajen predgrelec, ki deluje kot za{~ita pred zmrzaljo. Ko topel zrak iz prostora oddaja toploto preko izmenjevalca dovodnemu zraku, prihaja do kondenzacije na izmenjevalcu. Ta kondenz lahko v zelo hladnih dneh pomrzne in zapre pretok zraka skozi izmenjevalec toplote, to pa v hladnih dneh prepre~i vgrajeni predgrelec.

Ali naj prezra~evalni sistem deluje tudi kadar ni nikogar v stavbi?Namen prezra~evalnega sistema je, da

deluje stalno. Pomembno pa je, da pravilno nastavimo regulacijo, saj je pozimi zunanji zrak suh, zato bomo s previsoko stopnjo izmenjave v ~asu odsotnosti, prostore preve~ izsu{ili. Presuhemu zraku se lahko izognemo z vgradnjo entalpijskega izmenjevalca, ki poleg toplote povrne tudi del vlage in s tem zmanj{a zimsko izsu{evanje. Poraba elektrike naprave Helios zna{a v prvi stopnji samo 2x6 W, zato je ne izklju~ujemo. ^e bomo odsotni ve~ dni ali tednov, pa lahko izberemo pro-gram delovanja, ki bo napravo vklju~il samo nekajkrat dnevno, za kraj{i ~as. •

UR

Var~no in enostavno prezra~evanje

Zra~no zatesnjeni bivalni prostori so energetsko var~ni,

brez prezra~evanja pa postanejo neprimerni za bivanje. To

ob~utimo zlasti pozimi, ko so vonjave, izparine, vlaga in kro`enje

prahu najintenzivnej{i, zra~enje pa zaradi var~evanja najslab{e.

Omenjena problematika je izredno aktu-alna – ve~ kot 50% stanovalcev v Sloveniji se ubada s problemom odve~ne vlage in plesni. Re{itve so na razpolago, vendar jih ljudje {e ne poznajo dovolj. V razvitej{ih evropskih dr`avah je prezra~evalni sistem v bivalnih prostorih popolnoma obi~ajna standardna oprema, predpisana z zakonodajo. Tudi na{a zakonodaja (PURES 2010) sledi evropskim direktivam in nalaga investitorjem ustrezno prezra~evanje oz. vgradnjo prezra~evalnih sistemov. ^e imate v stanovanju zatohel, slab zrak, ~e vas moti previsoka vlaga in se ve~krat slabo po~utite, boste morda tukaj na{li odgovore.

Novej{a stanovanja so zgrajena skladno s predpisi, ki veljajo v gradbeni{tvu za izgra-dnjo stanovanj, s posebno pozornostjo na energetskih izgubah, kar pomeni dobro izo-liran ovoj zgradbe in kvalitetna zrakotesna okna in vhodna vrata. Zelo redka stanovanja pa imajo izvedeno prezra~evanje. Zmotno je prepri~anje, da kuhinjske nape in ventilatorji v sanitarijah ter v kopalnici prezra~ujejo stanovanje. Ti prisilno ~rpajo slab zrak iz stanovanja, dotoka sve`ega zraka pa ni. Zato se ustvari podtlak in ko odpremo vhodna vrata obi~ajno {e dodatno vdre slab zrak iz neprezra~enih hodnikov v stanovanje.

Zra~enje pomeni odpreti na ste`aj okna vsaj 3 do 5 krat na dan »na prepih« vsaj za 5 minut. Vendar tak{no prezra~evanje ni priljubljeno zaradi prepiha, ob~utne podhla-ditve stanovanja, vdora hrupa in umazanega ozra~ja. To so razlogi, da so stanovanja slabo prezra~evana.

Kako se slabo prezra~evanje odra`a na po~utju stanovalcev?V prostorih je zaznati »gost« in zatohel

zrak, neredko pa se v vogalih izpostavlje-nih prostorov `e nabira vlaga ali opazimo made`e od plesni. Štiri~lanska dru`ina, ob normalnem `ivljenju, vna{a v prostor dnevno za 10 litrov vlage. To v prostor vna{amo z

dihanjem, znojenjem, kuhanjem, pranjem in tu{iranjem. S tem se ustvarjajo dobri pogoji za razvoj plesni in pr{ic, ki so dokazano naj-bolj nevarni povzro~itelji bolezni dihal. Vse to se odra`a na slabem po~utju, pogostih gla-vobolih, nerazpolo`enju, slabi koncentraciji in pogostej{ih prehladih.

Zra~enje je najbolje prepustiti sistemu. Kako pa je z vgradnjo prezra~evalnega sistema v `e vseljenih stanovanjih?Naknadna vgradnja prezra~evanja je bila

do nedavnega zahtevna in draga. Sedaj pa je tudi na slovenskem trgu zelo enostavno trajno re{iti problem z vgradnjo decentra-liziranega prezra~evalnega sistemoma. Gre za u~inkovito, kvalitetno, estetsko, energet-sko var~no, enostavno, trajno ter cenovno ugodno re{itev prezra~evanja va{ih bivalnih prostorov.

Delovanje prezra~evalnega sistemaOdvodne enote (ventilatorske enote) name-

stimo v prostore, kjer je koncentracija vlage najvi{ja oz. je zrak najbolj izrabljen. Od tam se ta prenese v prezra~evalne ja{ke ali navzven. S tem ustvarimo pogoje (podtlak), ki omogo~ijo, da skozi dovodne enote priteka sve in ~ist zrak. Brez prepiha, brez toplotnih izgub, nesli{no in enakomerno.

Sistem lahko vsebuje tudi za{~ito pred cvetnim prahom, kar je {e posebno pomemb-no za alergike.

Odlo~ite se lahko tudi za sistem z vra~anjem toplote – rekuperacijoOd nedavnega so na trgu tudi sistemi z

vra~anjem toplote, ki jih je mogo~e vgraditi v obstoje~e objekte brez posebnih gradbenih posegov. Delujejo na principu toplotnega izmenjevalnika z izkoristom nad 90%. Tako je mogo~e tudi va{o starej{o hi{o spremeniti

v pasivni ali nizkoenergetski objekt.Prihod novih elementov z vra~anjem

toplote je bil v letu 2011 pozitivno sprejet tudi v Eko skladu RS, kjer vam ob vgradnji tak{nega sistema nudijo 25% subvencijo. oz vrnitev denarja. •

Milan Kuster, univ.dipl.ing grad.

(poobla{~eni in`enir gradbene stroke pri IZS - spe-

cialist za nizkoenergetske objekte in predavatelj s

podro~ja tematike prezra~evanja, odprave toplotnih

izgub in racionalne gradnje)

PREZRA^EVANJE28

Ne pozabite na prezra~evanje

Glavne prednosti prezra~evalnega sistema

A) Bolj{i bivalni pogoji 1. konstantno prezra~evanje vseh prostorov

brez odpiranja oken, brez prepiha

2. vedno dovolj sve`ega prefiltriranega zraka,

3. zunaj ostanejo: prah, hrup, veter, pr{ice,

tudi cvetni prah – manj alergij

4. iz vseh prostorih odvaja slab zrak, vonjave

iz kuhinje, kopalnice in sanitarij, {kodljive

hlape (barv, topil, pohi{tva, preprog, ~istil in

drugih hlapov)

5. iz stanovanja izlo~a vlago in tako prepre~uje

mo`nost pojave plesni

6. znotraj je minimalna izguba toplote, ker ni

potrebe po odpiranju oken ali vrat.

Vse na{tete prednosti prezra~evalnih sistemov

bistveno izbolj{ujejo mikro klimatske pogoje

bivanja, pripomorejo k bolj{emu zdravju, kar je

pomembno zlasti za otroke in starej{e prebivalce.

B) Prihranki pri ogrevanjuKvalitetni prezra~evalni sistemi so izdelani v skladu

z zahtevami Uredbe o prezra~evanju in var~evanju

z energijo (PURES), ki sledijo nem{kim nizkoener-

gijskim standardom (DIBt). Triletne analize spre-

mljanja porabe energije v prezra~evalnih objektih z

decentranim sistemom so pokazale, da sistem sam

privar~uje 29% energije v primerjavi z zra~enjem z

odpiranjem oken, kar pomeni, da se investicija povr-

ne v 6 letih, sistem pa bo deloval {e dolgo po tem.

Posledica neprezra~enih stanovanj so glavoboli,

nerazpolo`enje, slaba koncentracija in pogostej{i prehladi.

Monter ob sanaciji kotlovnice ne upo{teva celostnega stanja hi{e, izvajalec fasade ali novega stavbnega pohi{tva tudi ne, zato se zlahko zgodi, da investitor spregleda napake ob energetski prenovi v veri, da bo privar~eval z ogrevanjem in se v hi{i po~util bolje kot pred sanacijo. Za zmanj{anje stro{kov ogrevanja poznamo mnogo dobrih re{itev, ki imajo skupen imenovalec v tem, da so investicije praviloma visoke, ter povzro~ijo nemalo posegov v hi{i. ^e `elimo malo pora-bo energije je bivanje v zatesnejnih zgradbah logi~na posledica, vendar monterji ogrevalnih naprav pogosto ne obravnavajo hi{e kot celote – kot »`ivega organizma, ki deluje«, ki nam poleg prijetne toplote lahko nudi tudi dobro ali pa slabo bivalno klimo.

Prezra~evanje ohranja hi{o zdravoPrezra~evanje stanovanjskih stavb lahko

izvajamo naravno ali mehansko. Naravno prezra~evanje pomeni zamenjavo zraka, ki vstopa in izstopa v stanovanjske prostore pri vseh netesnih mestih in odprtih oknih, mehansko prezra~evanje pa je vezano na delovanje mehanskih prezra~evalnih naprav. V stanovanju je treba zagotoviti

ustrezno prezra~evanje s stalno izmenja-vo zraka, ~e tega ne omogo~a naravno prezra~evanje, je mehansko prezra~evanje obvezno. Energetsko u~inkovitost prezra~evanja se pove~a z rabo odpadne toplote.

Za ~loveka ugodno bivalno okolje v hi{i ima temperaturo od 18 do 22 stopinj, ter relativno vla`nost zraka od 35 do 70%.

Klime za ve~ namenov^e niti s projektiranjem in vgradnjo

pasivnih gradbenih elementov, niti s sis-temom intenzivnega no~nega hlajenja, oziroma prezra~evanja stavb ali podobnim ni mogo~e zagotoviti predpisanega toplo-tnega ugodja, se sme projektirati in izvesti

sistem za hlajenje stavbe. Pri inverterski klimi ne zado{~a, da izberemo energijski razred delovanja A samo pri ogreva-nju, temve~ moramo biti pozorni na u~inkovitost pri hlajenju (EER) in gretju (COP). Klimatska naprava razreda A naj ima u~inkovitost hlajenja (EER) ve~ od 3.2 in u~inkovitost gretja (COP) ve~ kot 3,6.

Centralni nadzor hi{eCentralni nadzorni sistem, poleg

izbolj{anega konforta, omogo~a tudi opti-mizacijo rabe energije in stro{kov (upra-vljanje s son~nimi sistemi, z ogrevalnimi ali prezra~evalnimi napravami), s tem, da je potrebno poudariti kar je bistveno, da gre za pove~anje bivalnega udobja ob mini-malni rabi energije (no~no prezra~evanje, reguliranje svetlobe, sen~enje…) in opo-zarjanje na ne`elene in izredno neugodne pripetljaje kot so vlom ali po`ar.

Preden se lotite katerega koli ukrepa,

je vsekakor smiseln energetski pregled va{e hi{e. •

Jo`ica EKART,

Matja` Valen~i~, energetski strokovnjak

PREZRA^EVANJE 29

Zdrava, energetsko u~inkovita hi{a

^e pomislite na ohladitev v poletnih dneh vzajemno z nizko porabo energije, vam vam ponujamo pravo re{itev. V lu~i nove uredbe o energetskih razredih za klimatske naprave, predstavlja priznani japonski proizvajalec kli-matskih naprav in toplotnih ~rpalk Mitsubishi Electric nove klimatske naprave, ki slovijo po svojem izredno tihem delovanju, elegantnih oblikah, odli~nih filtrih za ~i{~enje prostor-skega zraka in DC inverter tehnologiji, ki delovanje klimatskih naprav uvr{~a v sam vrh energetskih izkoristkov in var~nega delovanja.

Lahko se odlo~ite za namestitev enojne split klimatske naprave ali za multi sisteme, ki omogo~ajo namestitev ve~ notranjih enot na eno samo zunanjo enoto. Izbirate lahko med razli~nimi modeli, ki zagotavljajo va{e udobno bivanje v vseh letnih ~asih. Klimatske naprave so namre~ namenjene hlajenju v vro~ih poletnih dneh in ogrevanju v preho-dnih jesenskih ter pomladanskih dnevih in v zimskem obdobju, saj u~inkovito grejejo do -25°C.

Mitsubishi Electric skozi vsa razvojna

obdobja klimatskih naprav na prvo mesto postavlja potrebe ljudi. Razvoj stremi k razume-vanju po~utja in ustvarjanju udobnega in zdravega `ivljenj-skega okolja.

Predstavljamo vam vrhunski stenski model MSZ-FH, v kate-rem so zdru`eni napredki iz podro~ij ~i{~enja zraka, zazna-vanja gibanja ljudi v prostoru, tehnologij izpiha zraka, ki je nemote~e in ustvarjanja zdravega bivalnega okolja.

Stenski model FH postavlja nov mejnik kvalitete, udobja in doseganja najvi{jih ener-getskih izkoristkov na podro~ju hlajenja in ogrevanja bivalnih prostorov.

^ist in sve` zrak je klju~en za zdravo bivalno okolje. Z uporabo posebnih filtrov – Plasma Quad – plazemski filterski sistem, nam enota FH omogo~a u~inkovito odstra-njevanje {tirih vrst onesna`evalcev zraka: bakterij, virusov, alergenov in prahu.

3-D senzor3-D senzor, name{~en na napravi, z

vrtenjem okrog svoje osi, ustvarja tridimen-zionalno temperaturno sliko klimatiziranega prostora. Tako podrobna analiza omogo~a

napravi, da oceni kje v sobi se nahajajo osebe, zaznava odsotnost oseb, lo~i hi{ne ljubljen~ke od ljudi in prilagaja izpih `eljam in potrebam uporabnika.

Dvojne lamele in naraven izpih zrakaZa ustvarjanje zdravega okolja je

najpomembnej{e, da je izpih zraka ~im bolj podoben naravnemu. Re{itev, ki jo ponuja podjetje Mitsubishi Electric, je funk-cija Natural Flow, ki ustvarja naraven zra~ni izpih podoben sapici vetra, pri ~emer se izogiba neprijetnemu ob~utku konstantne-ga, nenaravnega pihanja iz naprave. Za merilo je Mitsubishi Electric uporabil vi{avje Kirigamine, ki velja na Japonskem za najbolj prijetno naravno okolje.

Poleg udobja v poletnih ~asih nam, z uporabo funkcije HYPER HEATING klimatski sistem Mitsubishi Electric MSZ-FH, zagotavlja enako mero udobja v zimski sezoni. Naprava dosega optimalne grelne sposobnosti, zago-tavljanja nominalne ogrevalne mo~i celo do zunanje temperature -15°C in neprekinjenega delovanje do -25°C. Ta klimatska naprava vam omogo~a var~no ogrevanje skozi celo zimo.

Za ob{irnej{o predstavitev ostalih kli-matskih naprav, toplotnih ~rpalk Ecodan Zubadan in prezra~evalnih naprav za dom in pisarno oziroma za pomo~ pri izbiri in sveto-vanje, nas obi{~ite v Trzinu, na Špruhi 19 ali nam pi{ite na info@ream.si oziroma pokli~ite na brezpla~no {tevilko 080 98 98. •

HLAJENJE30

Klimatske naprave Mitsubishi ElectricZa zdravo in udobno bivanje - najvi{ji energetski razred A+++

Alergeni

Št. testa. vrc.center, SMC št.23-002

Bakterije Testiranje v prostoru velikosti 25 m 3 je potrdilo,

minutah.

Pri testiranju, so skozi čistilni del naprave, ob nizki nastavitvi izpiha zraka spustili zrak z vsebnostjo mačjih dlak in cvetnega

Meritve pred in po testu potrjujejo, da Plasma Quad zadrži 94% mačjih dlak in 98% cvetnega prahu.

Plasma Quad izključen Plasma Quad vključen Brez Plasma Quad S Plasma Quad

Virusi Testiranje v prostoru velikosti 25 m 3 je potrdilo,

delcev v 65 minutah.

* Hepatociti postanejo prozorni, ko jih prizadene virusŠt. testa

Št. testa

Prah

Pri testiranju, so skozi čistilni sistem naprave, ob nizki nastavitvi izpiha zraka spustili zrak z vsebnostjo prahu in pršic. Meritve pred in po testu potrjujejo, da Plasma Quad zadrži 88.6% prahu in pršic.

Št. testa

prahu.

Pri Mitsubishi Electric so ustvarili dvojne lamele, ki razdelijo izpih zraka na levo in desno stran prostora. S tem zrak prehaja skozi celotno širino prostora, obenem pa dovaja zrak do oseb v delih prostora.

Dvojne lamele

Ve~ kot samo dobavitelj!

Poletje prihaja s polno mo~jo in prav je, da `e

danes razmi{ljamo, kako bomo pre`iveli vro~ino,

ki nam jo obljubljajo meteorologi.

TOPLOTNE ^RPALKE32

Obnova ogrevalnih sistemov starej{ih hi{ je zahteven projekt, kjer je v sistemu potreb-no zdru`iti ve~ nasprotujo~ih `elja. V sistem je potrebno vgraditi izkori{~anje obnovljivih virov energije, kot je prestrezanje toplote zunanjega zraka do najni`jih temperatur, hkrati pa je potrebno vklju~iti tudi toploto sonca, kadar je ta na razpolago. Sistem mora zagotoviti ogrevanje objekta in sanitarne vode. Ne glede na ogrevalni sistem objekta mora biti omogo~eno krmiljenje ogrevanja radiatorjev ali talnega ogrevanja, seveda v odvisnosti od zunanje temperature ( t.i. vre-mensko krmiljeno ogrevanje).

Odlo~itev ve~ ne bo te`ka^as je denar, zato mora biti sistem ~im

enostavnej{i za vgradnjo. Tak sistem je vgra-dnja toplotne ~rpalke NIBE F2300, zrak-voda, kateri se prigradi hranilnik VVM 500, ki je hkrati tudi bojler. Predlagana re{itev ima veliko prednosti:• toplotna ~rpalka Nibe F2300 zrak-voda

je toplotna ~rpalka z visokim izkoristkom (COP) do najni`jih zunanjih temperatur celo do -25°C, vgrajena je EVI tehni-ka. Najvi{ja temperatura ogrevanja zna{a 65°C, pri temperaturah pod -10°C pa 63°C. Dvostopenjski ventilator zagotavlja izredno nizko {umnost. Vgrajena je poso-da za odvod kondenzata, na katero lahko priklju~ite odvodno cev z ogrevanjem,

• hranilnik VVM 500 ima vgrajene veliko opreme, prakti~no je to e izvedena kotlov-nica, katero je potrebno povezati s cevmi na sistem ogrevanja in na toplotno ~rpalko,

• toplotna ~rpalka dopu{~a mo`nost eno-stavnega priklopa morebitnega obstoje~ega ogrevalnega kotla, njegovo krmiljenje pa prevzame regulacija toplotne ~rpalke,

• vgrajen je stopenjski el. grelnik za ogre-valne konice, ~e bi bilo potrebno ali pa ta ni vgrajen,

• v sistem je dodana regulacija, ki podpi-ra radiatorsko ali talno ogrevanje glede na zunanjo temperaturo (vgrajen je me{alni ventil),

• vgrajene so obto~ne ~rpalke za toplotno ~rpalko in ogrevalni sistem, ter priklju~ek za ekspanzijsko posodo,

• ogrevanje sanitarne vode je prioritetno, zaradi vgrajenega cevnega prenosnika ogrevanja sanitarne vode pa je nevar-nost legionele ni~na,

• glede na tip hranilnika, ki ga `elimo vgraditi, so vgrajeni priklju~ki za eks-panzijsko posodo, solarne kolektorje, obstoje~i kotel na olje in drugi.

NIBE™ F2300 je toplotna ~rpalka zrak/

voda nove generacije. Namenjena je predvsem ve~jim porabnikom energije kot so ve~ja sta-novanja, stanovanjske hi{e, ve~stanovanjske objekte in industrijske objekte. Zasnovana je za hladno skandinavsko podnebje.

Sprejemljiva investicijaZaradi visokega izkoristka toplotne ~rpalke

zna{a nepovratna subvencija dr`ave 1.500 €, stro{ki vgradnje pa so zni ani na minimum, saj hranilnik vsebuje vse elemente, ki so potrebni v sistemu. Izvesti je potrebno samo ustrezne povezave do toplotne ~rpalke in ogrevalnega sistema, ter do hladne in tople sanitarne vode.

Zanesljivost in garancijaToplotne ~rpalke NIBE zrak/voda, so

izredno zanesljive, kar dokazuje tudi pet-letna garancija, hkrati pa v KNUT d.o.o. nudimo instalaterjem, s svojim preko 20 letnim delovanjem na podro~ju toplotnih ~rpalk in ogrevalnih sistemov, podporo, ki bi jo eventuelno potrebovali. •

Drago Škantelj, KNUT d.o.o.

Odli~na izbira s toplotno ~rpalko Nibe F2300 Starej{i objekti so lahko ogrevani s toplotno ~rpalko zrak-voda

U~inkovit na~in ogrevanja prostorov velikih volumnov S programom plinske seval-

ne tehnike `elimo ponuditi energetsko u~inkovite re{itve ogrevanja prostorov veli-kih volumnov, ki omogo~ajo mo`nost izkori{~anja pri-hrankov energije skritih v na~inu generiranja ogrevne toplote, ogrevalni temperatu-ri, ogrevalni tehniki, potreb-

nem ~asu za ogretje prostora pred pri~etkom dela, delno ogrevanje proizvodnega ali skladi{~nega tlorisa, ogreva-nje izklju~no delovnega mesta ter nastavitvi ter vzdr`evanju varovalne temperature izven delovnega ~asa (no~, dela prosti dnevi).

Ogrevanje s toplotnim sevanjemInfrarde~e ogrevanje je

naraven, zdrav in var~en na~in ogrevanja. To je princip ogre-vanja, s katerim nas narava

(sonce) greje `e od nekdaj. Ob~utek toplote, ki ga oddaja sonce je pravzaprav posledica infrarde~ega sevanja (elektro-magnetno valovanje), ki je del son~ne svetlobe. Gre za popolnoma naravno in ~love-ku prijazno energijo. •

OGREVANJE 33

U~inkovito ogrevanje industrijskih prostorov

Vir: German Federal Association of Energy and Water Economics [BDEW], 2010

Aplikacije primerne za:Industrijski prostori• proizvodne, delovne hale,• skladi{~ni prostori, logisti~ni centri,• servisne hale,• tople grede,• `ivinorejski prostori. Javni prostori• {portni objekti (stadioni),• saloni, razstavni prostori,• gostinski obrati (odprte terase),• `elezni{ke, avtobusne postaje,• verski objekti.

Neposredni

učinek

Neposredni

učinek

Neposredni

učinek

Prihranekenergijedo 50%Kratek

odzivničas

Inteligentnasevalnatoplota

Natančnousmerjena

toplota

Nidistribucijskih

izgub

Prijetnatoplota

Min.trans.izgube

Ogrevanje kadar

in kjer je potrebno –

parcialno ogrevanje

prostorov oz. ogrevanje

le dolo~enega

delovnega mesta

Hitra odzivnost –

kratki zagrevalni ~asi

1. Letna u~inkovitostCOP – u~inkovitost v specifi~nih

delovnih pogojih

Kot kupec morate biti informirani o u~inkovitosti toplotne ~rpalke. Ve~ina pro-izvajalcev predstavlja podatek o trenutni u~inkovitosti “COP”. Skladno s standardi je izdelana ocena zmogljivosti toplotne ~rpalke v smislu razmerja med proizvedeno toploto in porabljeno elektri~no energijo. ^e ima toplotna ~rpalka COP 4, to pomeni, da proizvede {tiri-krat ve~ energije, kot jo potro{i. Torej je tri ~etrtine energije prido-bljene iz okolja.

Bodite pozorni, kadar primerjate

vrednosti

Pomembno je, da ste pri primerjanju u~inkovitosti pozorni na pogoje merje-nja. Podatki o u~inkovitosti COP, ki ne vklju~ujejo vseh dejavnikov in porabnikov (obto~ne ~rpalke, ventilator, odtaljevanje), lahko prikazujejo na videz zelo dobre vre-dnosti. Merjenje u~inkovitosti naj ne bi bilo izvedeno tako, da podpira le dobro prodajo izdelka. Investitorju naj bi prikazalo realno sliko o u~inkovitosti toplotne ~rpalke, skozi dalj{e obdobje.

Letna u~inkovitost – pravo merilo

Resni~no u~inkovitost toplotne ~rpalke je zelo natan~no prikazana skozi letni

faktor u~inkovitosti “SPF”. Ta vklju~uje celo leto, vklju~no s toplimi in tudi najhladnej{imi obdobji, kot tudi pripravo tople sanitarne vode skozi celo leto. Drugi dejavniki, ki vplivajo na rezultat, so npr. velikost objekta, geografska lokacija, pra-vilnost dimenzioniranja toplotne ~rpalke, {tevilo stanovalcev in njihove bivanjske navade.

2. Priprava tople vodeV celem letu porabimo za pripravo

tople sanitarne vode v povpre~ju 20% ali ve~ energije. Razpolo`ljivost tople vode mora zadovoljevati potrebe celotnega gospodinjstva, torej je pomembno izbrati toplotno ~rpalko, ki je to nalogo zmore opraviti.

Medtem, ko na{a potreba po sanitarni vodi nara{~a, domovi pa so vse bolje izo-lirani, predstavlja poraba energije za pri-pravo tople vode vse ve~ji dele` v celoletni bilanci. Zato je toliko bolj pomembno, da je topla voda proizvedena z najvi{jo mo`no povpre~no letno u~inkovitostjo. Isto~asno pa se mora grelnik tople vode po izto~eni koli~ini kar se da hitro regenerirati na visoko temperaturo, da uporabniku zagotovi udo-bje. Prav tako je pomembno, da ima toplo-

tna ~rpalka sistem, ki zmanj{uje tveganje razvoja bakterije legionele v vodi.

3. ReferenceKadar investirate v novi ogrevalni sistem,

je pred odlo~itvijo pomembno preu~iti tudi ponudnika sistema. Pomembno je, da pre-verite njegove reference. Ali je `e re{eval objekte, s podobnimi karakteristikami, kot je va{, kako so obstoje~i uporabniki zado-voljni z delovanjem sistema, izvedbo del, tehni~no podporo in servisom. Ter nenaza-dnje, kak{ne rezultate v smislu u~inkovitosti so podobni sistemi dosegli. Na ta na~in si boste, kot investitor ustvarili realno sliko o ponudniku, sistemski re{itvi in o vseh dejav-nikih, ki so za vas pomembni.

Thermia – varna investicijaKer je vgradnja toplotne ~rpalke

dolgoro~na investicija, mora ta zagotoviti udobno bivanje in obenem maksimalni pri-hranek energije za vsaj prihodnjih dvajset let. Toplotna ~rpalka Thermia izpolnjuje vse te zahteve in za to ne potrebuje poseb-ne pozornosti.

Kadar izberete sistemsko re{itev Thermia, dobite ve~ kot le toplotno ~rpalko. Pred 40 leti je Thermia proizvedla prvo toplotno

TOPLOTNE ^RPALKE34

• Dobra toplotna ~rpalka naj bi proizve-

dla dovolj tople vode in obenem ohra-

nila visoko letno u~inkovitost sistema.

(najmanj{i mo`ni stro{ki)

• Bolj, kot je pomembna visoka tempe-

ratura vode v grelniku, je pomembno,

da se voda kar se da hitro ponovno

ogreje na `eleno temperaturo.

Trije odlo~ilni dejavniki pri izbiri toplotne ~rpalke

Nekateri proizvajalci toplo-

tnih ~rpalk navajajo poda-

tek o u~inkovitosti COP pri

pogojih, ki odra`ajo npr.

topel pomladni dan sredi

aprila. Tak{en podatek

vam ne daje realne slike

o u~inkovitosti toplotne ~rpalke. Mnogo

bolj natan~no je meriti u~inkovitost

skozi celo leto.

Dober na~in, da spoznate razliko med

COP in SPF: COP je podoben porabi gori-

va pri avtomobilu pri dolo~enih pogojih,

npr. 72km/h pri 2.000 obratih/minu-

to, medtem ko letna u~inkovitost SPF

odra`a povpre~no porabo avtomobila

pri razli~nih hitrostih in obratih motorja,

skozi celo leto.

!

Vgradnja toplotne ~rpalke je dolgoro~na investicija. Nanjo se lahko zanesete, da bo zagotav-

ljala udobno bivalno klimo ob najve~jih mo`nih prihrankih. Leto za letom, dan za dnem. Ko

izbirate toplotno ~rpalko je pomembno razumeti osnove. V nekaj odstavkih vam predstavljamo

glavne dejavnike, ki jih je potrebno poznati, da bi sprejeli pravilno odlo~itev.

COP – Pokazatelj u~inkovitosti v specifi~nih pogojih delovanja

Vi{ja temperatura vode v grelniku –

ve~ komforta za uporabnika

SPF – objektivni pokazatelj u~inkoviktosti na letni ravni

~rpalko z integriranim ogrevanjem tople vode na svetu in vse od takrat posku{a biti ve~ kot le proizvajalec toplotnih ~rpalk. Thermia je pionir in tehnolo{ki leader na evropskem trgu. Kot uporabnik toplotne ~rpalke Thermia lahko pri~akujete najvi{je mo`ne prihranke, strokovno tehni~no pod-poro ter ob~utek varnosti v vedno toplem in udobnem dom.

Tehnologija za najvi{jo letno u~inkovitostDa bi zagotovili maksimalno zmoglji-

vost in funkcionalnost, je Thermia raz-vila {tevilne tehnologije, ki prispevajo k pove~anju letnega grelnega {tevila, udobja, zanesljivosti in prihranka stro{kov.

Krmilnik za optimalno delovanje

Krmilni sistem koordinira razli~ne dele ogre-valnega sistema, da zagotavlja najbolj{o notranjo klimo, in dovolj tople vode ob najni`ji mo`ni porabi energije. Krmilnik prav tako upravlja z dodatnimi funkcijami, kot je ogrevanje bazena, hlajenje ipd. Thermia je razvila krmilnik, ki upravlja s toploto neposredno pri samem viru, namesto {ele v ogrevalnem sistemu. Tovrstno krmiljenje se imenuje plavajo~a kondenzacija , omogo~a pa do 15% prihranka energije v primerjavi s tradicionalnimi tehnologijami.

Odtaljevanje na zahtevo

Zunanja enota zra~ne toplotne ~rpalke zahteva pri nizkih zunanjih temperaturah zagotovljen pretok zraka skozi lamele izmenjevalca. Thermia je razvila tehno-logijo odtaljevanja, ki deluje samo, kadar je potrebno in natanko tako dolgo, kot je potrebno. Odtaljevanje na zahtevo bistveno izbolj{a u~inkovitost sistema in omogo~a dodatne prihranke.

Optimum tehnologija omogo~a

najvi{jo letno u~inkovitost

Optimum tehnologija zagotavlja idealne pogoje delovanja v vsakem trenutku. To pomeni maksimalno u~inkovitost in mini-malno porabo energije, sekundo za sekundo. Thermia uporablja v svojih sistemih elek-tronsko prilagodljive ~rpalke, ventilatorje in ekspanzijske ventile, ki kontrolirajo delta T v ogrevalnem in hladilnem sistemu, v zemeljskem kolektorju, pri ogrevanju tople vode ipd. Temperaturna razlika pri ogrevanju objekta je tako konstantno 8°C, pri ogrevanju tople vode tudi preko 30°C, kar omogo~a hitro ogrevanje tople vode, na strani vira (zemeljski kolektor, zunanji zrak) pa 3°C, kar zagotovi vedno visok izkoristek in maksimal-ni izplen energije v danih pogojih.

U~inkovit spiralni kompresor

V srcu toplotne ~rpalke Thermia je namensko razvit spiralni (Scroll) komr-pressor. Njegova unikatna lastnost je viso-ka u~inkovitost, tudi v primeru ogrevanja na temperature, vi{je od 55°C. Velika prednost je tudi v tem, da vsebuje manj premi~nih delov od konvencionalnega kompresorja. To pomeni manj{o hrupnost in dalj{o `ivljenjsko dobo, predvsem pa konstantno u~inkovitost skozi celotno `ivljenjsko dobo sistema.

Thermia je optimalna re{itev za vsak slovenski domToplotne ~rpalke Thermia se zimo za

zimo, uspe{no dokazujejo kot primerna re{itev ogrevanja na slovenskih tleh. Odkar je Thermia prisotna v Sloveniji, je bilo vgra-jenih mnogo sistemov, tudi na zelo zah-tevnih lokacijah, od Planice do Babnega polja pa vse do Lendave. Bele`imo odli~ne rezultate, tako v novogradnjah z nizko-

temperaturnim talnim ogrevanjem, kot tudi v objektih starej{e gradnje, nekaj celo v hi{ah brez toplotne izolacije. Z veliko mero gotovosti lahko trdimo, da je toplo-tna ~rpalka Thermia kos vsaki situaciji. Kadar je vgrajena v novogradnjo, se izka`e s svojo eleganco, tihim delovanjem, kom-paktno notranjo enoto, ki zasede manj kot kvadratni meter prostora. V novogradnje vgrajujemo predvsem manj{e modele, od 6-11kW. Kadar pa je Thermia vgrajena v energetsko zahtevnej{i, starej{i objekt, pridejo do izraza o~em skrite podrobno-sti, kot so robustna zasnova, kakovostni sestavni deli, sposobnost ogrevanja na visoke temperature in fleksibilnost vgra-dnje, zmo`nost krmiljenja dodatnih ogre-valnih krogov in popolno zvezno krmiljenje obstoje~ega kotla.

V starej{e objekte vgrajujemo predvsem mo~nej{e 13-18 kW enote, mo`ne pa so kombinacije dveh enot, vse do 36 kW. Potrdimo lahko, da je Thermia univerzalna toplotna ~rpalka, uporabna v izjemno {iro-kem spektru aplikacij. •

Yasin Jodeh, Atlas Trading d.o.o.,

info@atlas-trading.si

TOPLOTNE ^RPALKE 35

Ponudnik naj vam predstavi svoje reference – {tejejo realne

izku{nje uporabnika, iz prve roke

Toplotna ~rpalka Thermia – z najnovej{o tehnologijo do

velikih prihrankov energije

TOPLOTNE ^RPALKE36

Za serijo T^ z zvene~im imenom Atlantic Alfea Excellia pa to ne velja, saj so sposobne pri -20°C vodo v ogrevalnem krogu ogreti na kar 60°C, brez dodatnih elektri~nih grelcev. To pomeni, da lahko to visokotem-peraturno ~rpalko priklju~imo neposredno v ogrevalni sistem stavbe in se za~nemo ogrevati s toploto okolja ter nadome-stimo kotel na olje ali plin. Stro{ki ogrevanja s ~rpalko bodo v primerjavi s kurilnim oljem ali uteko~injenim naftnim plinom kar za 70% ni`ji.

Zunanja enotaOdvzemanje toplote zraku

prevzame zunanja enota. V njej se nahaja satovje toplotne-ga izmenjevalca skozi katere-

ga potiskajo zrak u~inkoviti in tihi ventilatorji s prilagodljivim {tevilom vrtljajev. V okrovu se nahaja {e vsa potrebna tehnika s toplotno in zvo~no izoliranim DC Twin rotary kompresorjem, zalogovnikom hladiva, krmilno elektroniko, elektronsko krmilje-nim ekspanzijskim ventilom ter reinjekcijskim krogom hladiva, ki zagotavlja tako visoke tempe-rature predtoka. Brezstopenjska regulacija omogo~a prilagaja-nje naprave trenutnim toplo-tnim potrebam, zaradi ~esar je poraba energije za delovanje do 30% ni`ja kot jo imajo obi~ajne, manj prilagodljive naprave.

Notranja enota z bojlerjem Nanjo lahko neposredno

priklju~imo radiatorsko ali talno ogrevanje, saj ima vgrajeno ener-getsko var~no obto~no ~rpalko razreda A in raztezno posodo. V spodnjem delu se nahaja 190 litrski grelnik sanitarne vode, oba grelna kroga krmili sodob-na Siemens avtomatika, nasta-vitve pa izbiramo z menijem v sloven{~ini. Krmilne podatke dobiva od notranjih in zunanjih tipal, toploto pa iz patentiranega koaksialnega (cev v cevi) toplo-tnega izmenjevalca. Naprava ima dolgo `ivljenjsko dobo in nizke

stro{ke vzdr`evanja, vgradnja pa je enostavna in brez ve~jih grad-benih posegov.

Grelno {tevilo pri A7/W35 je

COP 4.3 ( model mo~i11 kW). Pri zunanji temperaturi. -7°C in temperaturi predtoka v radi-atorski sistem 45°C, je faktor u~inkovitosti COP {e vedno 2.1 zato lahko to T^ brez pomi-slekov vgradimo v nove in tudi v primerno toplotno izolirane starej{e stavbe. •

Tihec

Toplotna za hude zime

Obi~ajnim toplotnim ~rpalkam zrak/ voda

za~ne pohajati sapa, ko se zimske temper-

ature spustijo malo globlje pod ni~lo. Takrat

avtomatika vklju~i dodatne grelce, ki ob~utno

pove~ajo porabo elektrike.

Notranja enota je podobna hladilniku in deluje enako tiho

Vgrajena vrhunska tehnika zagotavlja dolgotrajno in u~inkovito delovanje Predtok iz T^ ima 60 stopinj tudi ko je zunaj zelo hladno in to brez elektri~nega dogrevanja

ISH je eden najve~jih svetovnih sej-mov na podro~ju inovativnih in trajno-stnih kopalni{kih re{itev, obnovljivih virov energije, u~inkovite ogrevalne tehnike, okolju prijaznega prezra~evanja in kli-matizacije ter drugih naprednih storitev v gradbeni{tvu. Na kratko bi sejem lahko opisali kot najve~ja svetovna razstava kombinacije voda – energija, ki je letos ponovno ponudila nekaj inovativnih in nagrajenih re{itev.

ISH `e ve~ kot 50 letTradicionalni ISH sejem, z za~etki pred

ve~ kot 50 leti, je letos v Frankfurtu gostil preko 2300 razstavljavcev iz Evrope in {ir{e. Razstavljavci so predstavljali svoje zadnje dose`ke, inovacije in re{itve, neka-teri so na sejmu prvi~ predstavili svoje najnovej{e produkte. Na 250.000 m² sejemskih povr{in je bilo najve~ pozornosti namenjeno sanitarni opremi, ogrevanju in prezra~evanju oz. klimatizaciji prostorov. Na podro~ju ogrevanja, u~inkovite rabe energije in obnovljivih virov pa so bile izpostavljene teme: u~inkovito ogrevanje z oljem in plinom, ogrevanje s toploto okolice in geotermalno toploto, ogreva-nje vode in prostorov s soncem, ogre-vanje z biomaso, energetsko u~inkovito prezra~evanje in klimatizacija. Nekatere zanimivej{e in hkrati nagrajene re{itve so predstavljene v nadaljevanju.

Solarni kolektor in grelnik vode v enemPodjetje Solcrafte iz Avstrije je pred-

stavilo solarni kolektor, ki ima integriran grelnik vode in je primeren za monta`o na streho ali drugo ravno povr{ino. Povezava z dodatnim bojlerjem ni potrebna. Kolektor ima visok izkoristek in modern dizajn. Na voljo so trije tipi bojlerja in kolektorja, 90 litrov in 1.1 m² povr{ine, 145 litrov in 1.75m², 195 litrov in kolektor 2.4 m². Te`a praznega kolektorja je od 40kg do 75kg, napolnjen bojler pa seveda prinese dodatno te`o odvisno od velikosti integriranega bojlerja.

Nagrajena pe~ na drva in zalogovnikPodjetje Värmebaronen iz Švedske je

znano po sodobnih kotlih na biomaso (polena, peleti). Na leto{njem sejmu so se predstavili s produktom Vedolux Lambda. Gre za kotel na polena z visokim izkorist-kom (93%), lambda sondo in nizkimi emi-

sijami CO (130mg/m3). Izdelan je iz kako-vostnih materialov, ima sodoben izgled ter enostavno upravljanje. Cikli nalaganja goriva so dolgi, kar pove~uje ugodje. Podjetje nudi tudi pripadajo~e zalogovni-ke toplote Aqualux treh velikosti.

Novost pri kaminihKamin sodobne oblike so predstavili iz

podjetja Cera Design iz Nem~ije. Gre za kamin Solitherm, ki je ovalne oblike in sodobnega dizajna ter razli~nih barvnih mo`nosti. V pre-meru meri 47 cm in v vi{ino nekaj manj kot 165 cm. Notranjost je oblo`ena s {amotno oblogo, kar podalj{uje ~as oddajanja toplote. Poleg nagrajenega izdelka Solitherm, podje-tje nudi tudi druge kamine razli~nih oblik in kakovostne izdelave.

»Pametne« ~rpalkePodjetje Grundfos je na sejmu predsta-

vilo novo serijo obto~nih ~rpalk Magna3, ki bi jim lahko rekli tudi pametne obto~ne ~rpalke. Gre za serijo ~rpalk, ki jih poleg kakovostne izdelave odlikuje sodobna »pametna« elektronika. Elektronika je spo-sobna samodejno prilagajati oz. uravnavati pretoke glede na nastavitve in glede na delovanje ogrevalnega sistema. Na voljo je avtomatski program »Autoadapt« in druge nastavitve, ki zaznavajo in uravnavajo delo-vanje ~rpalke glede na tlak in temperaturo. Elektronika zagotavlja optimalno delovanje ~rpalke ter manj{o porabo energije.

Kerami~na pe~ »iz prihodnosti«Novo kerami~no pe~ ali kamin podjetja

La Castellamonte iz Italije bi po obliki postavili nekam v prihodnost. Gre za ino-vativno obliko pe~i, ki kar kli~e po ume-stitvi v prostor opremljen z najnovej{imi trendi notranjega oblikovanja. Na sejmu so za izdelek Thermo Stack prejeli nagra-do. Modularni in centralni sistem ogreva-nja se lahko prilagaja `eljam posamezni-ka, tako glede mo~i, oblike in barv. Kot navaja podjetje, v izdelek vlo`ijo v ve~ji meri naravne materiale, del proizvodnje poteka ro~no, poudarek pa je na kakovosti in trajnosti izdelkov.

Slovenska podjetja na ISH 2013Na sejmu je bilo prisotnih kar nekaj

slovenskih podjetij, vseh skupaj 20, na primer: Kolpa, Lokaterm, Seltron, IMP Pumps. Med prejemniki nagrade ISH Design Plus slovenskih podjetij ni bilo. Ve~ino nagrad so prejela podjetja iz Nem~ije, Avstrije in Italije. Prisotnost pod-jetja na sejmu je v trenutni gospodarski situaciji vsekakor pohvalna, saj to lahko zahteva relativno visok finan~ni vlo`ek, ki se bo lahko povrnil (ali pa tudi ne) v obliki novih kupcev in partnerstev. •

TR

DOGODKI 37

Mednarodni sejem ISH Frankfurt 2013

Moderna kerami~na pe~ razli~nih oblik in barvnih kombi-

nacij (vir: La Castellamonte)

Prejemniki nagrade na ISH za integriran solarni grelnik vode

in bojler (vir: Solcrafte)

Sodobna pe~ in zalogovniki na drva (vir: Värmebaronen)

Okrogli kamini razli~nih barv in moderne oblike (vir: Cera Design)

Protizmrzovalna pipaMogo~e je sedaj

`e malo pozno, ven-dar jo lahko kljub temu montiramo, saj naslednja zima zago-tovo pride. Obi~ajne pipe iz medeni-ne bodo zagotovo po~ile, kadar tempe-ratura pade pod 0°C. Nova pipa je posebej na~rtovana za te raz-mere, ohi{je ostane elasti~no tudi ko voda v njem zmrzne zato lahko absorbira pove~ano prostornino ledu. Po odmrznjenju se pipa spet povrne v prvotno stanje ter ohrani svoje geometri~ne in tesnilne lastno-sti, zaradi ~esar se ji podalj{uje tudi doba uporabnosti. Telo je izdelano iz kopolimera polipropilena, plastika pa je odporna tudi na poletno UV `ar~enje. Med testom so pipo z vodo v njej ohlajali na – 20°C in jo nato ogreli na 23°C, po vsakem odtalje-vanju pa preverjali tesnost zapiranja, izdelek Arctic Valve Bib Tap, dimenzije 1/2« in 3/4« , www.plasson.co.uk •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE38

Pi{e: Simon Tihec

Nova oblika vti~niceNa tem podro~ju `e dolgo nismo videli

ni~esar novega, stikala in vti~nice so bile lahko opremljene samo z okvirji razli~nih oblik in to je bilo vse. Sedaj je na razpolago nova oblika vti~nice, ki ima izjemne pred-nosti. Drsni pokrov deluje kot varovalo in prepre~uje dostop otrokom, prekrije vtika~ in naredi vti~nico nevidno. Pokrov je namre~ lahko prebarvan v barvi zidu ali prelepljen z isto tapeto. Kabli izstopajo vzporedno z zidom, zato pohi{tvo lahko stoji tik ob steni, kljub vti~nici. V notranjost lahko namestimo razli~ne tipe vti~nic, od elektrike do razli~nih signalnih kablov. In kon~no lahko na pokrov nalepimo dodatno okrasno plo{~ico, ki se sklada s steno, pohi{tvom ali elektronskimi napravami v prostoru, s ~imer postane doda-ten dekorativni element, izdelek 4box,

www.hidestore.it •

Kuhinjski mlin za odpadke

Kompostiranje je pomemben del vra~anja ostankov jedi v naravo, z mletjem pa jim zmanj{amo prostornino. To omogo~a nami-zni mlin z ohi{jem iz bio plastike, vsi deli zdr`ijo ~i{~enje v stroju za pranje posode. Ro~ica za mletje ima ro~aj, mehek na otip, mehanizem je iz nerjave~ega jekla, mleti delci pa ravno prave velikosti za uspe{no kompostiranje. Podstavek, mlin in pokrov se tesno prilegajo, vgrajen ima ogleni filter, ki prepre~uje izstop neprijetnih vonjav. S pokrovom potisnemo ostanke med zobce mlina, vre~ka v podstavku sprejme do 7 litrov mlete biomase. S pritiskom na gumb odklo-pimo ro~ico od mehanizma, naprava pa lahko stoji na kuhinjskem pultu, na tleh ali pritrjena na vratih spodnje omarice, izdelek Keiro Kitchen Compost grinder, cena okrog 60 , www.quirky.com. •

Frezanje betona za talno

Frezo so izdelali z namenom, da bi lahko vgrajevali talno ogrevanje v obstoje~i beton-ski estrih, ne da bi pri tem povi{ali nivo tal. Talno ogrevanje lahko torej vgradimo v vse obstoje~e stavbe, brez rezanja vrat. Stroj ima vgrajeno odporno orodje in sesalnik prahu z lovilcem, z njim pa lahko izre`emo kanale v vse vrste betonskih estrihov, razen v tla iz litega asfalta. Kanale izre`ejo tudi v vse suhe estrihe, ki morajo biti polo`eni na nosilno podlago in tako izbrani, da je mo`no frezanje kanalov do globine 25 mm. Sledi vlaganje cevi, kitanje kanalov s primernim materialom ter polaganje zaklju~nega sloja, preprog, parketa ali keramike. Proizvajalec trdi, da kanale za enodru`insko hi{o lahko izdelajo v enem dnevu, stroj Rotex Cut, izva-jalec in proizvajalec Rotex, www.rotex.de •

Dilatacijsko solarno dr`alo Patentiran izde-

lek je namenjen re{evanju te`av, ki nastanejo v nosil-nih konstrukci-jah fotovoltai~nih ali termosolar-nih sprejemnikov. Konstrukcije so obi~ajno izdela-ne iz aluminija, zato imajo tudi svoje omejitve. Dilatacijsko dr`alo omogo~a {irjenje in kr~enje brez dodatnih napetosti v konstrukciji, saj je raztezek aluminija 100% ve~ji kot jekla. V ohi{ju iz Al se nahaja najlonski drsnik s kovinsko vija~no pu{o, drsnik pa dopu{~a 16 mm premik v XY smeri. Dnevne tem-peraturne razlike tak{nih konstrukcij zna{ajo povpre~no 45 °C. Dopustna obremenitev zna{a 160 kg, montiran pa je lahko v vseh legah, opora na tleh, steni ali vise~a opora. Za okolja od -40 do 60°C, polirana ali obarvana povr{ina, izdelek Thermal Expansion Assy THK 3800, cena okrog 7 , www.strutchannelfittings.com •

Zasilno napajanje EcotricityProdajalci pri nas ponu-

jajo vse dele, ki so vgra-jeni v ta napajalni sistem, dokon~no sestavljene enote pripravljene za vlop in delo-vanje, pa pri nas {e nismo zasledili. Namenjena je premo{~anju izpadov elek-trike ali za preskrbo v div-jini. Zlo`ljiv panel se naha-ja na vozi~ku, 15 m dolg

kabel pa ga povezuje s polnilno – akumulatorsko {katlo v hi{i ali {otoru. Po uporabi vse skupaj zlo`imo in pospravimo v kot. Napolni se po 12 son~nih urah, ima {tiri izhode z enosmerno in izmeni~no napetostjo, za napajanje razsvetljave, TV, ra~unalnika, tiskalnika, telefona ali ~rpalke. Mo~ vgrajenega inverterja 1800 W, panel 80 W, omogo~a napajanje prenosnega ra~unalnika 22 ur, telefona 64 ur, 20” LCD TV 5 ur, mikrovalovke 12 minut. Proizvajalec Ecotricity, ECO 1800S, cena 1200 , www.impactbattery.com •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE 39

Zlo`ljivi vodni rezervoarZbiranje de`evnice v

razli~nih posodah je zelo koristno. Problem nasta-ne jeseni, ko je potrebno posode izprazniti in za{~ititi pred zmrzaljo, saj nizke temperature skraj{ujejo nji-hovo `ivljenjsko dobo ter povzro~ajo krhkost in raz-poke. Ker vsi nimajo ogre-vanih skladi{~nih prostorov, so re{itev lahko zlo`ljivi zalogovniki de`evnice, zvarjeni iz platna za kamionske cerade. Da bi stali pokonci potrebujejo lahko plasti~no konstrukcijo, ko so polni pa obliko dr`i voda, podobno kot v napihljivih bazenih. Izdelujejo jih s prostornino od 550 do 1500 litrov, v beli, rjavi in zeleni barvi, s pokrovom, ki se zapre z zadrgo, vsi so visoki 80 cm, spreminja se premer, proizvod Flexible and Collapsible Rain Barrel, cene od 305 do 510 , www.aquabarrel.com •

Nova mo~nej{a lepila

Imajo ve~ zanimivih lastnosti, trenuten vprijem zdru`ujejo z viso-ko mo~jo lepljenja. Lepilo enako dobro prijema na porozne in glad-ke materiale, primerno za spoje v notranjosti in zunaj. Lahko ga barvamo, odporno je proti vremen-skim vplivom, obstojnost spoja pa je najmanj 20 let. Vsa lepila iz serije so odporna proti plesnim, strdila se bodo tudi pod vodo in imajo sposobnost vprijemanja tudi na vla`ne povr{ine. Nimajo strupenih sestavin saj ne vsebujejo izocianatov, topil in plastifikatorjev. Spadajo med ekstremno mo~na lepila, z njimi lahko nadomestimo do 98% vseh monta`nih pritrditev, upora-ba pa je izjemno enostavna. Naj{ibkej{e lepilo iz serije ima takoj{en vprijem s silo 200 kg, tip 1 pa prenese silo 30 ton/m², tip Xtrim pa takoj ob stiku lepi s silo 500 kg/m² in je trenutno najmo~nej{e tovrstno lepilo, serija Esstack, www.esstack.com •

@i~ni krogli~ni le`ajPojavila se je nova re{itev

delovanja krogli~nega le`aja, ki nima obi~ajne tekalne povr{ine z `lebom , temve~ se kroglice kotalijo v `i~ni kletki iz {tirih, posebej oblikovanih `ic. Ideja je patentirana in ima ve~ prednosti, le`aj je komaj kaj ve~ji kot krogli-ce v njem, uporaben za majhne in velike premere vrte~ih delov, ima zanemarljivo trenje in prene-se visoke obremenitve. Uporaben v splo{nem strojni{tvu, medicini, prehrambni in tekstilni industriji, mehatroniki, optiki, robotiki in varnostnih sistemih. Glavna prednost izdelka je, da kroglice te~ejo po posebej oblikovanih `icah in se ne dotikajo vrte~ih ohi{ij, zato je mo`na visoka natan~nost vodenja. Sre~ali ga bomo v bolni{nici v slikanju z magnetno resonanco in v dr`alu premi~ne kamere na helikopterju, `i~ni le`aj, proizvajalec Franke, www.franke-gmbh.de •

Stiebel Eltron ima odgovorJe mogo~e, ~e vgradimo kompaktno

toplotno ~rpalko zrak/voda LWZ 404 SOL, s centralnim prezra~evalnim sistemom. Z njo bomo hi{o prezra~evali, ogrevali, hla-dili ter pripravili {e toplo sanitarno vodo. Vse to lastniku monta`ne nizkoenergijske hi{e, gospodu Matja`u in njegovi dru`ini iz Ljubljane, omogo~a kompaktna toplotna ~rpalka nem{kega proizvajalca Stiebel Eltron. Izdelek je vrhunske izvedbe, ima visok izkori-stek ter preko vsega leta samodejno izvr{uje {tiri razli~ne naloge. Poleg tega je edini tovrstni izdelek na trgu, ki ima pridobljen certifikat Passivhaus!

Vse je `e vgrajeno^rpalka LWZ 304/404 je name{~ena v

hi{i ter je sposobna ogreti nizkoenergijsko ali pasivno stavbo do velikosti 250 m², s toplotnimi potrebami do 12,9 kW (pri zuna-nji temperaturi -15°C, po DIN EN 12831). Pri teh pogojih toplotna ~rpalka zrak/voda v kombinaciji s prezra~evanjem dosega letne izkoristke do COP 4,0 kadar je zunaj 2°C in celo COP 3,7, ko se zunaj ohladi do -7°C. Ker srednja temperatura predtoka zna{a 35°C, pa mora biti stavba ogrevana z enim od nizko-temperaturnih ogrevanj.

Ta kompaktna naprava ima vgrajen {e inovativen protito~ni kri`ni toplotni izme-njevalec, ki odpadnemu zraku odvzame do 90% toplote in jo nato preko cen-tralnega prezra~evalnega sistema vrne v stanovanjske prostore, zato stavba izgublja

zelo malo toplote. V napravo je vgrajen {e emajliran grelnik za pripravo tople sanitarne vode, s prostornino 230 l. Ko zunanje temperature padejo globoko pod ni~lo ali kadar se toplotne potrebe stavbe mo~no pove~ajo, ima naprava vgrajen dodaten elektro grelec, ki v tem ~asu premosti pomanjkanje toplote. Naprava ima `e tovarni{ko vgrajeno predpripravo za priklop solarnega sistema, pridobljeno toploto pa usmeri v pripravo sanitarne vode ali v ogrevanje stavbe, s ~imer se stro{ki delovanja {e zni`ajo.

Zadovoljen lastnikLastnik Matja` je za ogrevanje, hlajenje,

prezra~evanje ter pripravo tople sanitarne vode za vso dru`ino v letu 2012 pla~al le 469 EUR elektrike. V 215 m² veliki hi{i je spomladi, jeseni in pozimi imel nastavljeno temperaturo 23 °C, poleti pa 25°C, to pa je dosegal s ~rpalko LWZ 404 SOL.

Povedal nam je, da se je za nakup naprave odlo~il, ker je `elel dose~i ugodno bivalno klimo ob najni`jih stro{kih. Na~rtoval je {e ogrevanje sanitarne vode s soncem in

prezra~evanje stavbe z vra~anjem toplote. Omenjena toplotna ~rpalka pa vse te `elje in zahteve zdru`uje v enem izdelku. Ker se stavba nahaja v strnjenem naselju in na majhni parceli, ga je skrbelo tudi zaradi hrupa zunanje ventilatorske enote. Pri tej ~rpalki to ni problem, saj zunanje enote nima ter deluje zares tiho in var~no. Hi{a nima dimnika, zato je bila gradnja cenej{a, prostor za ~rpalko je majhen in ~ist, celotna naprava pa je bolj podobna veliki hladilni omari. Hi{a je brez neprijetnih vonjav, saj v njej ne skladi{~ijo nobenih energentov.

Dodaja, da so po dveh zimah izku{nje s ~rpalko odli~ne, letna poraba elektrike je zelo nizka, upravljanje je enostavno, tempe-ratura je tako reko~ konstantna, hi{e doda-tno skoraj ne zra~ijo, saj prezra~evanje opravi svoje. V son~nih dneh s 5m² sprejemnikov solarne energije preko celega leta ogrevajo vodo in prostore, zato od meseca maja do konca avgusta elektrike za ta namen sploh ne porabljajo. S ~rpalko je zelo zadovoljen in bi se {e enkrat odlo~il enako. Zato ker je bivanje v hi{i prijetno, varno in udobno v vseh vremenskih razmerah.

Ve~ informacij o zelo kvalitetnih toplo-tnih ~rpalkah StiebelEltron in drugih sistemih ogrevanja pridobite v Vetu, na spletni strani www.veto.si, preko elektron-ske po{te info@veto.si ali pa enostavno pokli~ete na telefon 01/580-91-00. •

Veto Veletrgovina d.o.o.

PRIMER IZ PRAKSE40

Ogrevalno - prezra~evalni sistem LWZ 404 SOL v kurilnici

gospoda Matja`a-najbolj{a izbira za nizkoenergijsko ali

pasivno hi{o

Ali je mogo~e 215 m2 veliko hi{o ogrevati, hladiti, prezra~evati ter ogreti {e sanitarno vodo za {tiri~lansko dru`ino za samo 469 EUR na leto?

Logotipi priznanj in opravljenih testov toplotne ~rpalke LWZ

Lastnik hi{e in naprave LWZ 404 SOL je v letu 2012 pla~al 469 EUR za ogrevanje, hlajenje, prezra~evanje ter pripravo tople

sanitarne vode za 4 dru`inske ~lane

TOPLOTNE ČRPALKE

SOLARNI SISTEMI

KOTLI NA LESNO BIOMASO

RADIATORJI OSTALI PROGRAMI

HISNI PREZRAČEVALNI SISTEMI

HRANILNIKI IN GRELNIKI VODE

PLINSKI IN OLJNI KOTLI

www.veto.si

T

Na podro~ju ogrevanja bivalnih prostorov smo pri~a intenzivnemu razvoju tehnologije, ki nam omogo~a odli~ne bivanjske razmere z napravami in ogrevalnimi sistemi, ki imajo vedno bolj{e izkoristke in nizke emisije CO2.

S toplotnimi ~rpalkami toplotno energijo ~rpamo kar iz zraka, vode in iz zemlje. Z veli-kimi povr{inami pri talnem ogrevanju imamo pri talnem gretju prijetno tople prostore, ~e vodo segrejemo na samo 35°C in celo manj. Vse to pomeni manj{o porabo energije in pri-hranek pri stro{kih ogrevanja. Nov velik korak v razvoju pomenijo tudi energijsko var~ne frekven~ne obto~ne ~rpalke, ki poganjajo vodo po ogrevalnem sistemu samo toliko, kolikor je potrebno za u~inkovito ogrevanje in ne ves ~as s polno mo~jo, kot je bilo to pri klasi~nih ~rpalkah. Var~ne obto~ne ~rpalke ima vgrajena tudi ve~ina sodobnih ogrevalnih in hladilnih naprav. V za~etku leto{njega leta je za~ela tudi v Sloveniji veljati evropska ErP direktiva {t. 641/2009, ki prakti~no ukinja stare energijsko potratne ~rpalke. Na global-nem nivoju bomo samo z uvedbo energijsko var~nih obto~nih ~rpalk prihranili ogromne koli~ine elektri~ne energije.

Seveda pa `elimo, da na{ ogrevalni sistem ~im dlje deluje z visokim izkoristkom, zato ga moramo ustrezno za{~ititi in vzdr`evati. Poleg oblog iz vodnega kamna se namre~ lahko v ogrevalnem sistemu na dolo~enih mestih za~nejo kopi~iti kovinski in drugi delci, v ceveh talnega ogrevanja pa se s~asoma lahko razvijejo alge. Vsi ti pojavi imajo za posledico ob~uten padec izkoristka ogrevalnega sistema, lahko pa tudi povzro~ijo okvare naprav. V zadnjem ~asu opa`amo ve~je {tevilo okvar novih energetsko var~nih obto~nih ~rpalk, ob katerih se zaradi njihovega mo~nega magneta naberejo drobni kovinski delci, ki lahko `e po nekaj mesecih obratovanja popolnoma onemogo~ijo vrtenje rotorja obto~ne ~rpalke. V tem primeru je potrebno ~rpalko zame-njati, kar pa {e ne pomeni, da je problem s tem odpravljen. To se dogaja tudi pri drugih ogrevalnih napravah z var~nimi obto~nimi ~rpalkami. Odpoved ogrevalnega sistema v hladnih zimskih dneh pa nam povzro~i kar nekaj nev{e~nosti in slabe volje.

Magnetni filterTemu se lahko izognemo, ~e na ustre-

zno mesto pred obto~no ~rpalko vgradimo magnetni filter, ki iz vode v ogrevalnem sistemu izlo~i vse kovinske delce, {e preden pridejo do var~ne frekven~ne obto~ne ~rpal-

ke in se prilepijo na njen magnet. S tem tudi prepre~imo, da bi se delci nabirali po celo-tnem ogrevalnem sistemu in mu zni`evali toplotni izkoristek. Najpomembnej{a lastnost magnetnega filtra je njegova sposobnost, da z magnetom iz vode izlo~i vse feromagnetne delce. To je {e posebej pomembno zaradi uvedbe evropske direktive ErP {t. 641/2009, po kateri je dovoljeno dajati na trg samo {e energetsko var~ne frekven~ne obto~ne ~rpal-ke, ki imajo magnet.

Magnetni filter Fernox TF1 kovinske delce

izlo~i s pomo~jo mo~nega magneta, nema-gnetne delce pa odstrani po hidrociklonskem principu. Ohi{je filtra ima namre~ v zgornji polovici dvojno steno. Voda v ohi{je prite~e v prostor med obema stenama in zaradi ekscentri~nega vstopa nastane vodni vrtinec. Trdni delci zaradi ve~je specifi~ne te`e od vode kro ijo po obodu ohi{ja in potem zdrsnejo v konusni del filtra. Voda iz filtra nazaj v sistem odteka skozi cev, ki vodo zajema v zgornjem delu notranjega valja filtra, tako da trdni delci kljub vodnemu toku praviloma ostanejo na dnu ohi{ja filtra. Zato je magnetni filter Fernox TF1 izredno u~inkovit pri izlo~anju tako kovinskih kot tudi nemagnetnih delcev.

i{~enje filtra TF1 je zelo hitro in enostav-no. Demonta`a filtra ni potrebna. Zapremo dovodni in odvodni prehodni ventil, izvle~emo magnet iz tulca in po~akamo 30 sekund, da se kovinski delci posedejo na dno ohi{ja filtra. Pod izpustni ventil podstavimo lovilno posodo, s klju~em na pokrovu izpustne-ga ventila odpremo izpustni ventil in odpremo dovodni pre-hodni ventil, da voda odplakne ne~isto~e iz filtra. Potem zapre-mo dovodni in izpustni ventil. Odpremo dovodni in odvodni ventil, odzra~imo ohi{je filtra in po potrebi dolijemo vodo v ogrevalni sistem.

Celovita za{~ita ogrevalnega sistemaFilter nima membrane, zato ne povzro~a

upora vodnemu toku. Lahko ga namestimo na horizontalno ali vertikalno cev. Na voljo so dimenzije priklju~kov ¾˝, 1˝, 22 mm in 28 mm. Ohi{je filtra lahko uporabimo tudi kot dozator za kemikalije, ki jih dodajamo vodi. Za ~i{~enje na primer dodamo ~istilno sredstvo Fernox Express Cleaner F5, za za{~ito sistema pred korozijo in nabiranjem vodnega kamna pa dodamo za{~itno sredstvo Fernox Protector F1. Pri sistemih talnega ogrevanja vodi dodamo sredstvo Fernox Underfloor Heating AF10 Biocide, ki prepre~uje razvoj alg. V primeru, da imamo za magnetni filter na razpolago zelo malo prostora ali ote`en dostop, lahko izberemo tudi manj{i magnetni filter TF1 Compact, ki ima priklju~ek dimen-zije 22 mm. ^e so v ogrevalnem sistemu `e ve~je koli~ine ne~isto~ ali oblog iz vodnega kamna, je potrebno sistem o~istiti s strojem za ~i{~enje ogrevalnih sistemov Powerflow Flushing Machine MKIII. Pri tem priporo~amo tudi hkratno uporabo Powerflushing magne-tnega filtra, ~e so v ogrevalnem sistemu ve~je koli~ine kovinskih delcev.

Magnetni hidrociklonski filter Fernox TF1 je zaradi svoje vsestranske u~inkovitosti in vrhunske kvalitete v letu 2010 v Veliki Britaniji dobil Corgi-jevo nagrado za izde-lek leta na podro~ju stojnih in{talacij po izboru in{talaterjev.

Vgradnjo magnetnega filtra priporo~amo tako pri novogradnjah kot tudi v starej{ih objektih. Tako za{~itimo ogrevalne siste-

me iz vseh vrst materiala, torej bakra, `eleza, alumini-ja in plastike, predvsem pa za{~itimo var~no frekven~no obto~no ~rpalko.

Z vgradnjo magne-tnega filtra in z ustreznimi za{~itnimi sredstvi poskrbimo, da bo na{ ogrevalni sistem {e dolgo deloval brezhibno in z visokim toplotnim izkorist-kom. •

Robert @ibrik in . strojni{tva

OGREVANJE42

Magnetni filter Fernox TF1

Hidrociklonski magnetni

filter Fernox TF1

^i{~enje filtra Fernox TF1

Naprava za ~i{~enje ogrevalnih

sistemov Fernox Powerflow MKIII

OGREVANJE44

Podjetje RIKA ne prodaja le pe~i. Ponuja vam dodatek k ve~ji kakovosti `ivljenja. Toplota je samo en vidik, drug je vzdu{je, ki se ustvari, ko ogenj pra-

sketa, ko za~utite vonj lesa. Na sejmu je RIKA predstavila svoje najnovej{e modele kaminskih pe~i na polena in pelete.

Med njimi so trije kamini namenjeni

za ogrevanje na polena, drugi trije pa so kamini na pelete. •

Andrej Gruden, AGNI d.o.o.

Novosti, ki jih je predstavilo podjetje RIKA na sejmu ISH 2013

IMPERAIMPERA je posebne na tr i{~u

kaminskih pe~i: nobena druga

kaminska pe~ na polena nima

izkoristka ve~jega od 90 %.

Tako velik izkoristek omogo~a

posebej zasnovana tehnolo-

gija zgorevalnega prostora

in pa na novo razviti RIKA

Powerstone. Dodatni model

IMPERA XL ima {e ve~jo maso

za shranjevanje toplote in s

tem tudi podalj{ano oddajanje

toplote. V ta kamin lahko nala-

gamo tudi dalj{a polena, kot v

osnovni model kaminske pe~i

IMPERA.

ROCO Velika drsna steklena vrata pri-

spevajo k temu, da je kaminska

pe~ ROCO oblikovalski prese`ek,

ki pritegne va{ pogled. Kaminska

pe~ ne samo da je lepa na

pogled, je tudi zelo enostavna

za uporabo, kar omogo~ata

zaslon na dotik in RIKA WLAN

nadzor preko pametnega telefona

ali tabli~nega ra~unalnika. S

kaminsko pe~jo ROKO MultiAir je

mogo~e segret konvekcijski zrak

preko povezovalne cevi selektivno

dovajati naprej v drugo sobo.

Preko prezra~evalnega sistema se

to izvaja tako tiho, kot {e nikoli

doslej. To je verjetno najti{ja raz-

delilna pe~ za konvekcijski zrak, v

kateri so seveda na voljo vse ino-

vativne prednosti ROCO-serije.

TURATURA zaradi

svoje velike

mase za shra-

njevanje toplote

zagotavlja izje-

mno dolgo in

prijetno po~utje

pri ogrevanju.

Pe~ ima prav

tako velik pro-

stor, ki je pri-

meren za ogre-

vanje pija~e ali

hrane.

ECO IITipi~en klasi~en

model podjetja

RIKA. ECO je

bil prvi kamin

na polena, ki je

bil opremljen

z inovativnim

sistemom

regulacije zraka

Rikatronic3. S

tem sistemom

so bila posta-

vljena povsem

nova merila na

podro~ju udobja,

izkoristka pri

zgorevanju polen

in varstva okolja.

KAPO Vitek, spremenljiv

in enostaven:

tako se predstavi

model KAPO.

Z zamenljivimi

stranskimi oblo-

gami lahko hitro

in brez te`av

spremenite vrsto

ali barvo materia-

la stranske obloge

kaminske pe~i.

Vse povr{ine so {e

posebej enostav-

ne za vzdr`evanje.

MIRO Njegova tehnolo-

gija je najnovej{a,

njegova oblika

brez~asna, zuna-

njost enostavna za

~i{~enje in njegova

konstrukcija tako

kompaktna, kot pri

nobenemu drugemu

modelu.

MIRO se optimalno

in v skladu z va{imi

`eljami, ujema s

svojim naravnim

okoljem, kar je zanj

va{a dnevna soba.

IzolacijaZima je za nakup nepremi~nine primeren ~as. Ob hladnem

vremenu marsikaj opazimo ter ob~utimo. Najprej nas zanima debelina izolacijskega ovoja stavbe. Enostavno odpremo okno in izmerimo celotno debelino zidu od notranje stene do vklju~no fasade. ^e gre za klasi~no gradnjo (ope~ni zidaki 29 cm), mora-mo nameriti vsaj 40 cm ali ve~, sicer sklepamo, da je manj kot 10 cm izolacije. Nato preverimo izolacijo zunanjih okenskih {palet. ^e {palete niso izolirane, tvegamo toplotni most ob oknih in ple-sen ob oknih na notranji strani. Preverimo tako, da potrkamo po zunanji {paleti in hitro ob~utimo ali je trden zid ali je izolacija. Debelino lahko preverimo tudi z zelo tanko iglo, ki jo zapi~imo v {paleto, ~e nam lastnik to dopusti. Nadalje preverimo izolacijo balkona. ^e je debelina balkona skupaj z ometom in oblogo pribli`no 10cm do 15cm, potem sklepamo, da balkon ni izoliran. Debelina bi morala biti vsaj 20 cm, da je na njem nekaj izolacije iz spodnje in zgornje strani.

Neizolirana balkonska plo{~a namre~ zelo dobro prena{a hlad v notranje prostore ter povzro~a plesen ob stenah in na stropu, ki mejijo z balkonom. Neizoliran balkon nam poleti dodatno greje stanovanje. Naslednja to~ka pregleda je izolacija strehe. Skoraj vsaka stavba ima vrata ali stopnice z dostopom do podstre{ja, kar nam omogo~i, da pogledamo nad mansardo in se prepri~amo o debelini izolacije. Izolacijo malenkost odmaknemo in izmerimo debelino.

Pri starej{ih hi{ah bo to morda samo 10 cm kar je malo, nameriti moramo od 20 cm do 30 cm da smo lahko zadovoljni. Debelino izolacije med temeljno plo{~o in estrihom te`je preve-rimo, morda le v razdelilni omarici za talno ogrevanje.

OknaOkna imajo razli~ne pomanjkljivosti. Pozorni smo na lise v

dvoslojnih ali troslojnih steklih, ki opozarjajo na to, da medste-kleni prostor ni ve~ hermeti~no zaprt, v notranjosti stekel pa se lahko pojavi vlaga. Pozimi lahko preverimo tesnjenje oken kar z roko. ^e je notranji del okenskega okvira zelo hladen ali z roko ob~utimo prepih ob oknu, potem tesnila okna ne tesnijo ve~ in nam hladijo prostor. Ve~inoma lahko pri steklih preverimo tudi toplotno prehodnost. Ta je pogosto napisana na kovinskem okvirju med obema stekloma. Najdemo lahko naslednje zapise K1.1, U1.1, U=1.1, U=1.1 W/m²K ali podobno. Številka 1.1 je sprejemljiva, morda tudi {e 1.3. Manj{e kot so {tevilke (npr. 0.9, 0.7) bolj{e je. Za poletje nas zanima kako je s sen~enjem oken, predvsem tistih, ki so obrnjena proti jugu. Velika okna brez mo`nosti sen~enja nam bodo poleti preve~ ogrela prostore.

Ogrevalni sistemNajprej nas zanima starost ogrevalne naprave (kotel, toplo-

tna ~rpalka). Leto izdelave je obi~ajno navedeno na nalepki ali kovinski plo{~ici, ki je pritrjena na napravo. Naprave do 10 let starosti in v stalnem obratovanju na~eloma na povzro~ajo te`av, pri napravah starosti 20 let pri~akujemo te`ave. Lastnika vpra{amo o morebitnih servisih ogrevalne naprave in sistema. Zanima nas mo`nost regulacije ogrevanja posameznih prostorov. Vpra{amo tudi koliko goriva, energije ali denarja porabi na ogrevalno sezono in dodamo {e kak{en evro za vsak slu~aj. Preverimo ali so cevi v kurilnici in morebitne druge vidne cevi po stanovanju izolirane. Pozimi enostavno ob~utimo ali je toplota prostorov zadovoljiva ali ne (20°C – 23°C). Vedno preverimo vse prostore.

Pojav plesniPo celotnem stanovanju preverimo pojav plesni. Plesen najpogosteje

najdemo na severnih stenah, ob oknih, nad okni, v mansardah ob stiku stene in stropa, v prostoru, ki meji z balkonom, za omaro. Plesen opo-zarja na slab{o izvedbo izolacije stavbe, vlago in toplotne mostove. •

T.R.

ENERGETSKI PREGLEDI 45

Toplotna izolacija mansarde zadr`i dobr{en

del toplote v stavbi pozimi, poleti ohranja

hladnej{o mansardo.

Slabo izdelana izolacija ({palet) na zunanji

strani okna povzro~a pojav plesni.

Enostaven energetski pregled va{e hi{eHiter energetski pregled pri nakupu stanovanja ali hi{e - kaj lahko naredim sam?

Da je nakup stanovanja ali hi{e pogosto

najve~ji nakup v na{em `ivljenju, ni

treba posebej poudarjati. Pri tem je zelo

pomembno, da v skrbni pregled na{ega

bodo~ega doma vklju~imo enostavni ener-

getski pregled. ^etudi nismo eksperti iz tega

podro~ja, lahko marsikaj opazimo sami.

Kamini `e dolgo ~asa niso, kar so v~asih bili. Danes kamini zdru`ujejo funkcional-nost , ekonomi~nost in estetiko. Moderni kamini so narejeni tako, da jih lahko name-stimo skoraj v vsakem stanovanju ali hi{i. Široka paleta kaminov EDILKAMIN, ki se razlikujejo po materialih, namembnosti in dizajnu, omogo~a izbiro kamina glede na specifi~ne potrebe uporabnika in ambienta. Kamini tako niso ve~ samo okras doma, temve~ vedno bolj postajajo pomemben in u~inkovit vir ogrevanja.

Razlikujemo dve osnovni izvedbi kaminov:• Toplozra~ni in• toplovodni.

Toplozra~ni kamini se uporabljajo neposredno za ogrevanje enega ve~jega prostora ali z uporabo razvodnih kanalov za ogrevanje ve~ manj{ih prostorov.

Toplovodni kamini prenesejo toploto preko cevnega sistema v klasi~no cen-

So res minili ~asi poceni ogrevanja s kurilnim oljem?V zadnjih desetih letih smo

se navadili na udobje uporabe plinastih in teko~ih kuriv, sedaj pa smo vedno bolj zaskrbljeni ob rasti njihovih cen.

Vse bolj jasno postaja, da je ogrevanje s fosilnimi gorivi vse bolj drago, neke vrste luksuz in je potrebno poiskati cenov-no bolj ugodne alternativne re{itve.

Kaj lahko storimo na podro~ju ogrevanja sanitarne vode?Sanitarno vodo lahko ogre-

vamo s toplotno ~rpalko, ki uporablja elektri~no energijo in do 70 odstotkov energije iz okoljskega zraka. Ogrevanje je cenovno ugodno, vendar so pri tem nekatere omejitve. Vodo lahko segrevamo do pribli`no 55 °C. Ogrevanje sanitarne vode s toplotno ~rpalko posta-ne manj ekonomi~no, ~e je temperatura okolja ni`ja od ca 10 °C.

Še cenej{e, skoraj brezpla~no je ogrevanje sanitarne vode s solarno energijo. Uporabimo

lahko klasi~ne ali vakuumske kolektorje. Vendar so tudi tukaj naravne omejitve. Predvsem v zimskem obdobju ni dovolj son~ne energije za nemoteno ogrevanje sanitarne vode.

Zaklju~imo lahko, da dobi-mo cenovno u~inkovito ogre-

vanje sanitarne vode, kadar uporabimo grelnik sanitarne vode s solarnimi kolektorji ali toplotno ~rpalko v kombinaciji z dopolnilnim elektri~nim grel-nikom ali z mo`nostjo dopol-nilnega ogrevanja iz sistema centralnega ogrevanja.

Solarni grelnik sanitarne vode potrebuje za optimal-no delovanje tudi kakovostno regulacijo.

Prednost solarnih regulator-

jev Seltron je njihova sodob-na tehni~na zasnova, ki teme-lji na 20 letnih izku{njah in zagotavlja visoko u~inkovitost in prilagodljivost za razli~ne na~ine delovanja in kombinacij z razli~nimi viri energije.

Še ve~, funkcionalnost regu-latorjev je pribli`ana uporabni-kom in monterjem do te mere, da je nastavitev in njihov zagon izjemno preprost, kar posta-ja pri vedno bolj zapletenih sistemih ogrevanja klju~nega pomena.

Ker pa uporabnike tudi vedno bolj zanima, koliko so z investicijo v sodoben sis-tem ogrevanja privar~evali, smo pri solarnih regulatorjih dodali mo`nost merjenja in prikaza pridobljene energije iz alterna-tivnih virov. •

OGREVANJE46

Moderni kamini EDILKAMIN, enostavno prekrasni

Solarni sistem PROSUN

Solarni regulator PROMATIC SGC

OPTIMA toplotna ~rpalka za

pripravo tople sanitarne vode

Kako poceniti ogrevanje tople sanitarne vode?

Ogled delovanja kaminov v ˝Centru var~nega ogrevanja˝

tralno ogrevanje objekta. Neposredno v prostor oddajo samo cca 20 % toplote. Kamine lahko danes uporabljamo kot osnovni ali kot dopolnilni vir toplote.

Kamini vrhunskega dizajna in kakovo-stne izdelave so {e posebej primerni za moderne, prostorne hi{e ali stanovanja. Vsak kamin posebej je zasnovan tako, da omogo~a u~inkovito in kakovostno zgo-revanje, kar zagotavlja udobno in var~no ogrevanje v vsej `ivljenjski dobi naprave.

Kaj imajo skupnega estetika, enostavna uporaba in var~no ogrevanje? Zraven toplozra~nih in toplovodnih

kaminov se v Sloveniji in v svetu vse bolj uveljavljajo tako imenovane samostoje~e ali kaminske pe~i na pelete ali drva. S kaminskimi pe~mi na pelete postane ogre-vanje zelo udobno. Te pe~i so opremljene z zalogovnikom za pelete in vso potrebno avtomatiko za samodejno delovanje, kar zagotavlja var~no delovanje in maksimal-no udobje. ^e temu dodamo {e ~udovit dizajn in toplino ognja v dnevnem pro-storu, je izbira kaminske pe~i za ogrevanje ve~ kot samo var~na odlo~itev.

Ker `elimo kamine in njihovo delovanje

~im bolj nazorno prikazati na{im stran-kam, smo se odlo~ili, da bomo v na{em ˝Centru var~nega ogrevanja˝ v ~asu ogre-valne sezone postavili dve kaminski pe~i v obratovanje. Vljudno vabljeni na ogled in demonstracijo delo-vanja!

Obi{~ite CENTER var~nega ogrevanja na Tr`a{ki cesti 85 A, v Mariboru, kjer boste

na{li {tevilne re{itve za var~no ogre-vanje, var~no pripravo tople sanitarne vode, material za vodovod in kanalizacijo. Ponudili vam bomo svetovanje, pomo~ pri

pridobitvi nepovratnih sredstev Eko sklada in ugodno obliko finan-

ciranja – brezobrestni kredit na ogrevalno tehniko Seltron, brez stro{kov odobritve. •

Jo`e Herti{,

tehni~ni direktor Seltron

OGREVANJE 47

Vgradni kaminski vlo`ek SIDE na polena

CENTERvarčnega ogrevanja

T: 02 / 671 96 00E: info@seltron.siS: www.seltron.si

Akcijska cena*

1.899,00 €

Skoraj brezplačno do tople sanitarne vode s solarnim sistemom ali toplotno črpalko!

BREZOBRESTNI

KREDIT !

Povprečna 4-članska družina v toplem delu leta uporabi tuš najmanj 8- do 12-krat dnevno. Solarni sistem PROSUN BASIC lahko v tem obdobju skoraj 100 % brezplačno pokrije potrebe po topli sanitarni vodi.

S solarnim sistemom PROSUN BASIC boste v tuširanju uživali brez velikih stroškov.

Možnost subvencije Eko sklada.

Razmerje med vloženo električno energijo in brezplačno energijo iz okolice je 30 % proti 70 %.

Zamenjava obstoječega električnega bojlerja s toplotno črpalko Optima San ni zahtevna.

Sanitarno vodo boste ogrevali ugodno in ekološko prijazno.

Možnost subvencije Eko sklada.

Akcijska ponudba velja do 31. maja 2013.Ne zamudite!

Akcijska ponudba velja do 31. maja 2013.Ne zamudite!Akcijska cena**

1.717,00 €Akcijska cena*

1.698,00 €Akcijska cena**

1.535,00 €* z obračunanim 20 % DDV, ** z obračunanim 8,5 % DDV* z obračunanim 20 % DDV, ** z obračunanim 8,5 % DDV

Ne čakajte! Obiščite CENTER varčnega ogrevanja na Tržaški c. 85A v Mariboru.

Več informacij za pridobitev brezobrestnega kredita najdete na www.seltron.si !

Ko pomislite na ogrevanje,

pomislite na Seltron.

Klimatske naprave MITSUBISHI ELECTRIC odlikuje napredna inverterska tehnologija, ki je rezultat dolgoletnih izku{enj in raziskovanja japonskih stro-kovnjakov za klimatizacijo. Uvedba inver-terske tehnologije prilagajanja delovanja naprave, glede na potrebe, je popolnoma spremenila udobje bivanja v prostoru in omogo~ila izjemen napredek ~loveka in dru`be, ki pa ne stremi le k pove~anju udobja bivanja in efektivnosti dela ampak tudi k zmanj{anju porabe energije.

Zaradi inverterske tehnologije, ki ne zah-teva stalnih zagonov in prekinitev delovanja, kot je to pri napravah s fiksno mo~jo delo-vanja, se podalj{a `ivljenjska doba napra-ve, toplotno udobje skozi vse leto pa je konstantno in tiho. Pri najni`ji hitrosti ventilatorja je zvo~ni tlak notranje enote le 20 dB(A), kar je sli{ati kot {elestenje listja na drevesu. Poleg tega Plasma Quad filtri v napravah pre~istijo zrak virusov in bakterij.

Zahvaljujo~ posebni tehnologiji ime-novani hiper gretje pa se celo uporabniki v regijah z izjemno mrzlimi zimami zane-sejo na klimatsko napravo MITSUBISHI ELECTRIC tipa MSZ-FH VEHZ. Proizvajalec s tem modelom zagotavlja ogrevanje tudi do zunanje temperature -25°C, polna nazivna zmogljivost naprave se ohrani tudi pri zunanji temperaturi do -15°C. Grelnik proti zamrzovanju kondenzata prepre~i zamrzovanje in posledi~no prepre~i blo-kado ventilatorja v zunanji enoti. Uporaba teh klimatskih naprav, kot edini vir gretja, je posebej priporo~ljiva v obmo~jih, kjer obstaja ve~ja mo`nost zamrzovanja vode, ki med ogrevanjem kondenzira na zuna-nji enoti. Za modele serije MSZ-FH VE

pa proizvajalec zagotavlja ogrevanje do -15°C zunanje temperature brez uporabe dodatnega grelnika. Sezonska energetska u~inkovitost klimatske naprave MSZ-FH VE, ki jo je proizvajalec meril skozi vso sezono delovanja je v najvi{jem razredu energetske u~inkovitosti A+++, tako pri ogrevanju kot hlajenju.

Za idealno toplotno udobje skrbi {e osem vertikalno name{~enih senzorjev, ki se premikajo levo in desno ter podrobno tridimenzionalno (3D) analizirajo sobno temperaturo. Naprava lahko oceni, kje se v sobi nahajajo osebe in na tej osnovi izvaja funkciji »posredni zra~ni tok« ali »nepo-sreden zra~ni tok«. Funkcija neposredni zra~ni tok se lahko uporabi za usmeritev zra~nega toka neposredno v ljudi, ko se `elijo hitro ogreti ob prihodu v prostor, na primer na zelo mrzel dan. Funkcija posredni zra~ni tok se lahko uporabi, ko je zra~ni tok premo~an ali preve~ nepo-sredno usmerjen v osebo, na primer ob `elji, da se telesna temperatura osebe v prostoru ne bi pretirano ohladila.

V primerih, ko za ogrevanje prostorov potro{imo veliko sredstev ali v primerih, ko ogrevanje stanovanja ali pisarne ni

ustrezno urejeno, predstavlja klimatska naprava MITSUBISHI ELECTRIC model MSZ-FH enostavno, hitro in ekonomi~no re{itev s katero isto~asno zadovoljimo tudi potrebo po hlajenju v vro~ih in soparnih poletnih dneh. Vsak zaposleni zagoto-vo visoko ceni ustrezno ohlajeno okolje delovnega prostora ali povratek v udobje ohlajenega doma po naporni vo`nji v pre-gretem avtomobilu ter seveda po~itek in spanje v prijetno ohlajeni spalnici, kar da dodaten zagon za nov delovni dan.

Namestitev klimatske naprave je opra-vljena v enem dnevu z minimalnim pose-gom v prostor. Obrniti se je potrebno na strokovnjaka za vgradnjo klimatskih naprav, ki bo opravil ogled prostorov in znal svetovati primeren tip, model, mo~ ter kraj namestitve notranje in zunanje enote klimatske naprave. Poleg najbolje prodajanih stenskih modelov z eno zuna-njo in eno notranjo enoto, prostore lahko klimatiziramo v celoti in profesionalno z uporabo multi sistemov z eno zunanjo in razli~nimi notranjimi enotami, kot so talne, stropne, vgradne ali kanalske enote, ki jih lahko pove`emo s sistemom prezra~evanja z rekuperacijo toplote. •

VITANEST d.o.o.

HLAJENJE48

Hlajenje in ogrevanje prostorov s klimatsko napravo - enostavna, ekonomi~na in hitra re{itev toplotnega udobja

- uèinkovita in varèna, sezonska

energetska uèinkovitost A+++

- ogrevanje pri nizkih zimskih

temperaturah, tudi do -25°C

- usmerjeno delovanje s pomoèjo

senzorja prisotnosti v prostoru

omogoèa nastavitev posrednega

ali neposrednega zraènega toka

- enostavno upravljanje s tedenskim

tajmerjem

Dihajte èist zrak za bolj zdravoin udobno bivanje

12

VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si

http://www.vitanest.si

NOVA klimatska naprava serija

MSZ-FH VEHZ

Na sejmu DOM razstavljamo v pritlièju hale B – Marmorna dvorana. Naš razstavni prostor je evidentiran s številko 9 in se nahaja ob veliki stekleni steni, pred izho-

dom iz dvorane na dvorišèe sejmišèa zavijete desno, kjer Vas prièakujemo in svetujemo o izbiri visoko uèinkovitih, energetsko varènih in modernih klimatskih naprav.

FINAN^NE SPODBUDE50

Ohranjanje okolja in zanesljivost oskrbe z energijo ob vedno ve~jih potrebah po energiji postajata klju~na dejavnika razvoja dru`be. Zato se s pojmoma »u~inkovita raba energije (URE)« in »obnovljivi viri energije (OVE)« danes sre~ujemo vsi. Tudi zakonoda-ja, okoljska problematika in cene energentov vedno bolj pritiskajo na kon~ne uporabnike, ki se bodo morali s temi vpra{anji prej ali slej soo~iti.

Pravilna uporaba energije se vedno obre-stuje: prihranek energije pomeni tudi pri-hranek stro{kov. Z upo{tevanjem pravil URE

in OVE se viri energije uporabljajo na raci-onalen na~in, pri tem pa se uporabnikom ni potrebno odpovedati udobju, ki so ga vajeni.

Energetika Ljubljana je prvo slovensko energetsko podjetje, ki ponuja nepovra-tne finan~ne spodbude gospodinjstvom, ~e investirajo v okolju bolj prijazne energetske sisteme za oskrbo z zemeljskim plinom ali toploto. Finan~ne spodbude so namenjene tudi javnemu sektorju, pravnim osebam in podjetnikom. •

Nepovratna sredstva tudi za u~inkovito rabo energijeZ u~inkovito rabo energije privar~ujete in hkrati skrbite za okolje

Zmanj{anje toplotnih izgub pri obnovi obstoje~ih stanovanjskih stavb je ob zadanih ciljih in zavezah evrope bistvenega pomena, zato Eko sklad v letu 2013 dodeljuje eko kredite, ki se nana{ajo na slede~e namene in zahteve (ne velja za gradnje, z gradbenim dovo-ljenjem po 1.1.2003):

ZAMENJAVA STAVBNEGA

POHIŠTVA - oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev z energijsko u~inkovitimi, s toplotno prehodno-stjo celotnega okna U 1,2 W/m2K (zasteklitev in okvir skupaj), skladno s standardom SIST EN ISO 10077-1(2) oziroma SIST EN ISO 12567-1(2).

OBNOVA FASADE - Izvedba toplo-

tne izolacije fasade skupaj s podstav-kom (coklom) z najmanj 15 cm izo-lacijskega materiala s toplotno prevo-dnostjo λ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materi-ala (d), da bo razmerje λ/d manj{e ali enako od 0,3 W/m2K. Izvedba toplotne izolacije fasade skupaj s coklom z naj-manj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izo-lacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manj{e ali enako od 0,30 W/m2K. Navedeno razmerje λ/d 0,30 W/m2K mora biti izkazano tudi v primeru vgra-dnje naravnih izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (λ).

VGRADITEV IZOLACIJE STREHE,

STROPA: Izvedba toplotne izolacije strehe oziroma stropa proti neogreva-nemu prostoru z najmanj 25 cm izola-cijskega materiala s toplotno prevodno-stjo λ 0,045 W/mK ali ustrezno debe-lino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manj{e ali enako od 0,18 W/m2K. Navedeno razmerje λ/d 0,18 W/m2K mora biti izkazano tudi v primeru vgradnje naravnih izolacijskih materialov, in sicer ne glede na vrednost toplotne prevodnosti (λ). Javni poziv je odprt do objave zaklju~ka poziva v Uradnem listu RS zaradi dodelitve vseh sredstev, vendar najkasneje do 31.1.2014. •

Ekolo{ki krediti ob energetskih prenovahJavni poziv za kreditiranje okoljskih nalo`b - 49OB13

OGREVANJE52

Gospodinjstva poro~ajo o 15% vi{jih porabah, kot so jih bila sicer vajena v zadnjih letih. Znanstveniki namigujejo, da morda ne gre za enkraten dogodek, pa~ pa za pod-nebne spremembe, ki so direktna posledica taljenja ledu na arkti~nem severu. Posledice naj bi se izra`ale v dveh ekstremnih letnih ~asih. Na vro~a poletja smo se `e nekako navadili, dolgih zim pa nismo pri~akovali. Ne samo, da se bo pove~ana poraba energentov odra`ala na vi{jih stro{kih za ogrevanje na letnem nivoju, pa~ pa bo najbr` silila tudi cene goriv navzgor {e naprej.

Predelava obstoje~ih kotlovMarsikateri porabnik kurilnega olja `e

ve, da so lesni peleti precej cenej{a alter-nativa, ko gre za ogrevanje enostanovanj-skih hi{, saj se da trenutno, s prehodom na ogrevanje s peleti, stro{ke prepoloviti. In ni nujno, da so investicije za tak prehod visoke, saj v ve~ini primerov pravzaprav niti ni potrebe po zamenjavi obstoje~ih kotlov, potrebno je le dodatno namestiti sistem za kurjenje pelet, katerega glavni del predstavlja gorilnik na pelete.

Ne odla{ajte do jeseniTak{no predelavo je najbolj smotrno

izvesti `e spomladi. Dobavni roki so kratki, zagon je precej la`je izvesti kot poleti, ko so dimniki razgreti in tudi ~asa je dovolj

za iskanje optimalnih nastavitev delovanja gorilnika, saj je ogrevanje potrebno vsaj ob ve~ernih in jutranjih urah. Poleg tega lahko testirate razli~ne vrste pelet in ugotovite, katere vam najbolj ustrezajo, predvsem pa se spla~a v mesecu maju ali juniju iti v nabavo ve~je koli~ine za naslednjo kurilno sezono. To je prakti~no mrtva sezona za proizvajalce in dobavitelje pelet, zato so ti pripravljeni ponuditi ve~je ugodnosti, kot v ~asu tik pred ali med samo kurilno sezono.

Marsikdo odla{a s tak{no predelavo obstoje~ega kotla, ker ima {e zalogo kurilnega olja in `eli najprej to porabiti do konca. S tem pa tvega, da bo primoran jeseni ~akati na predelavo, saj se po nava-di ~akalne dobe pri ve~ini ponudnikov podalj{ajo tudi do enega meseca.

Omogo~ite si fleksibilnostGorilnik na pelete Fenix, vam omogo~a

enostaven prehod na ogrevanje s peleti, saj zaradi svoje zra~no hlajene gorilne komore ne zahteva velikih posegov v obstoje~e kotle, zato je njegova monta`a relativno enostavna. Obenem potrebuje le 110 mm odprtino v kotlu, kar pomeni, da lahko kadarkoli odstranite gorilnik in vrnete nazaj tistega na kurilno olje. Tako lahko izkoristite pomlad kot obdobje, da se pripravite na novo kurilno sezono za ogrevanje na pelete in ko ste povsem zadovoljni s pripravami, lahko pokurite {e preostanek kurilnega olja, ne da bi bili jeseni v negotovosti, kdaj in kako boste opravili predelavo ter kje boste lahko dobili ustrezne pelete. •

Dodatne informacije na www.inovateh.siDamjan Nemec

Predelava kotla na kurilno olje z enostavno zamenjavo gorilnikov.

Pomlad je pravi ~as za predelavo va{ih kurilnic

Še eno zimo smo dali skozi.

Ta je bila nenavadno

dolga, kar se je poznalo tudi

na stro{kih ogrevanja.

Kotlovnica PREJ Kotlovnica POTEM

Prehod na KWB ogrevalne sisteme na lesno biomaso ima veliko prednosti: svoje stro{ke ogrevanja lahko razpolovite, aktivno sodelujete pri varovanju okolja in ~e sedaj kupite ogrevalni sistem KWB na lesno biomaso, vam dr`ava Slovenija nakup subvencionira do 2.000 EUR.

^eprav so investicijski stro{ki v nov ogrevalni sistem na lesno biomaso v pri-merjavi z ogrevalnim sistemom na olje ali plin relativno visoki, se va{a investicija vsekakor povrne `e v 5 letih. Cene pele-tov in se gibljejo, v nasprotju s cenami nafte, `e ve~ let stabilno. Z lesom kot energentom u`ivate varnost pri oskrbi in si zagotovite neodvisnost. Les prihaja iz lokalnega okolja – na tak na~in podpi-rate regionalno ve~anje dodane vrednosti in dolgoro~no varujete delovna mesta. Gorivo kot je les, bo v prihodnosti na voljo v zadostnih koli~inah. V tem ~asu v Evropskih gozdovih zraste 2-krat ve~ lesa kot se ga lahko porabi. Dodatno pa k varnosti o oskrbi na dolgi rok prispevata hitrorasto~i energetski les ( npr. vrba in topol).

S prehodom na KWB ogrevanje na biomaso lahko svoje stro{ke ogrevanja razpolovite. V primeru, da si danes vgra-dite 15 kW KWB Easyfire ogrevalni sistem na lesne pelete, se vam va{a investicija amortizira v 5 letih. V nadaljnih 20 letih privar~ujete dodatno okoli 28.000 EUR. ^e sedaj investirate, lahko pridobite sub-vencijo v vi{ini do 2.000 EUR.

KWB vodilno ogrevanje na biomaso

KWB je specialist za ogrevalne sisteme na lesne pelete, sekance in polena, v obmo~ju od 2,4 do 300 kW. Avstrijsko Štajersko pod-jetje iz St. Margarethen/Raab je bilo ustano-vljeno leta 1994. Danes je s 360 sodelavci eden izmed najve~jih proizvajalcev ogrevalnih sistemov na lesno biomaso v Avstriji, skupaj s svojimi podjetji in podru`nicami v Sloveniji, Nem~iji, Franciji in Italiji. Po drugih dr`avah so prisotni preko prodajnih partnerjev. KWB vlaga letno okrog 10% letnega prometa v raziskave in razvoj v najve~jem privatnem inovacijskem centru za biomaso v Evropi. •

Dodatne informacije: KWB Vodilno ogrevanje na biomaso,

T: 03 839 30 80, info@kwb.si, www.kwb.si

OGREVANJE 53

Vodilno ogrevanje na biomaso

www.kwb.si

Raziskava TU v Grazu potrjuje:

KWB ima najbolj zadovoljne stranke in je najboljši proizvajalec sistemov

za ogrevanje na pelete

Podrobnosti o raziskavi najdete na naslovu:http://www.bwl.tugraz.at/Studienergebnisse- Pelletsheizungen

Preidite sedaj na ogrevanje z lesom in pridobite do 2.000 EUR subvencije

Investicija v KWB Easyfire se je povrnila v petih letih.

In kako boste to spremenili? Pri tem vam lahkopomagamoV primerjavi s kurilnim oljem

imamo iz lastnega okolja na voljo bistveno cenej{i energent – LES. Naj bodo to drva, enostavno zmleti sekan-ci ali predelani peleti. Vse te oblike lesa imajo eno bistveno prednost – v okolju predstavljajo vir toplote z nev-tralno vsebnostjo CO2. Poleg tega, da je LES okolju prijazen, je za vas morda {e bolj pomembno to, da je od klasi~no uporabljanih energentov cenovno precej bolj ugoden.

Izra~un za porabo 10.000 EUR kurilnega oljaKaj to pomeni za vas, ~e za ogreva-

nje uporabljate kurilno olje? Poglejmo primer, kjer za ogrevanje porabimo 10.000 € kurilnega olja.

V prvi polovici leta 2013 v Sloveniji

za 10.000 € dobimo pribli`no 9.750 litrov kurilnega olja. Ob tem z primer-javo energijske vrednosti energenta v kWh iz tabele razberemo, da za ekvi-valentno energijsko vrednost potrebu-jemo pribli`no 119 m3 sekancev. Za te sekance bomo po trenutnih cenah v Sloveniji od{teli 2.374 €.

Izra~un poka`e, da boste v tem primeru za ogrevanje od{teli manj kot 25% trenutnega stro{ka ali druga~e, na kurilno sezono boste prihranili boste 7.626 €.

Va{o kotlovnico vam izri{emo v 3D predstavitviKako urediti novo kotlovnico na

biomaso? Sprojektiramo in predstavi-mo vam va{o novo kotlovnico v 3D izrisu. Potreben je le ogled objekta ali predvidenega prostora za kotlov-nico ali pridobitev obstoje~ih na~rtov kotlovnice.

Herz kotli `e danes ustrezajo strogim okoljskim kriterijem, ki bodo stopili v veljavo v prihodnjePodjetje HERZ je okoljsko zelo

ozave{~eno. Tudi na{i produkti sledijo tej viziji – biti do okolja bolj prijazen s ~im manj emisij.

Na{e znanje je usmerjeno, ne le v izbolj{avo izkoristkov energenta in prihranek va{ega denarja, pa~ pa tudi v zadostitev okoljskim standardom. Standardi za izpuste kotlov na trda goriva v Sloveniji so `e danes med stro`jimi, poleg tega pa se zaostrujejo tudi pogoji za pridobitev finan~nih spodbud. Produkti HERZ zadostijo, ne samo dana{njim zahtevam emisij in okoljskim kriterijem, ampak tudi prihodnjim. •

HERZ d.d., Grma{ka cesta 3

1275 Šmartno pri Litiji

Tel.: 01 896 21 65, Fax: 01 896 21 40

e-mail: info@herz.si ; www.herz.si

OGREVANJE54

Do 75% prihranka s Herz kotli na biomasoBi vas presenetilo, da za stro{ke ogrevanja namenite tri do {tiri krat ve~ kot bi lahko?

Porabite bistveno ve~ energenta?

Prihranili boste tudi bistveno VE^ DENARJA.

Odprto novo svetovalno sti~i{~eEnergetska prenova

stavb je v dana{njih ~asih pogosta in pere~a tema. Postavlja se vpra{anje, ali vse kar se svetuje na temo energetskih prenov stavb vodi do skupnega cilja – celovite energet-ske u~inkovitosti stavb. V Centru energetskih re{itev, ki so ga odprli lani oktobra, letos njego-vo poslovno vlogo nadgrajujejo v pravi center dogodkov. Center bo namre~ s paleto razli~nih dogodkov o energetski u~inkovitosti, tako za gospodinjstva kot poslovne uporabnike, postal svetovalno sti~i{~e za doseganje {ir{ega skupnega cilja – energetsko u~inkovito Slovenijo. Center se nahaja se v Ljubljani, v BTC, dvorana 2 - jug, kjer na 1.192 m2 razstavno prodajnih povr{in najde-te: energijsko var~ne lesene hi{e, okna in vrata, ponudbo energentov, kuhinje in kopalnice, traj-nostne izolacijske re{itve, ter svetovanje o re{itvah za kori{~enje zelene, naravne energije. Sodelujejo Jelovica, Petrol, Nord, Knauf insulation, Jub, Zelene energije.

BTC je za okolje in trajnostni razvojMed dru`be, ki energetski u~inkovitosti name-

njajo velik pomen, sodi tudi BTC, ki je lani med prvimi v Sloveniji prejel mednarodni certifikat ISO 50001:2011. Gre za standard, ki organizacijam omogo~a, da dosledno in u~inkoviteje upra-vljajo z energijo, v BTC pa so ga prejeli zaradi uresni~evanja lastne energetske politike, katere osnovni namen ni enkratno zni`anje porabe ener-gije, temve~ vzpostavitev sistema, ki vodi k stal-nemu zni`evanju porabe energije ter zmanj{anju negativnih vplivov na okolje.

Misija zelenoS projektom Misija: Zeleno, ki so ga `e pred-

stavili septembra letos, so v BTC svoje aktivnosti na tem podro~ju {e nadgradili. Gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji, katerega kon~ni cilj je posto-pno preobra`anje obmo~ja BTC City v zeleno mesto. Projekt vklju~uje ve~ podro~ij (upravljanje z odpadki, energetska u~inkovitost, odgovorno ravnanje z vodo, trajnostni promet, varnost in ostala podro~ja dru`bene odgovornosti), njegov cilj pa je zeleno mesto na vseh segmentih. V BTC v projekt vklju~ujejo tudi svoje poslovne partnerje, predvsem pa vodijo in usmerjajo z lastnim zgle-dom: nadaljujejo z investicijami, ki so potrebne za bolj zeleno `ivljenje v BTC City, promovirajo zelene izdelke in storitve, spodbujajo zeleno potro{njo ter ozave{~ajo glede zelenih vrednot in dejanj. •

JE

Center energetskih re{itev v Ljubljani

Do 75% prihranka s Herz kotli na biomaso

Bi vas presenetilo, da za stroške ogrevanja namenite tri do štiri krat več kot bi lahko?

In kako boste to spremenili? Mi vam lahko pri tem pomagamo!

V primerjavi s klasičnim kurilnim oljem je v okolju poleg vas na voljo bistveno cenejši energent – LES. Naj bodo to klasična drva, enostavno zmleti sekanci ali bolj premišljeno predelani peleti. Vse te oblike lesa imajo eno bistveno prednost – v okolju predstavljajo vir toplote z nevtralno vseb-nostjo CO2. Poleg tega, da je LES okolju bolj pri-jazen, je za vas morda še bolj pomembno to, da je od klasično uporabljanih energentov cenovno precej bolj ugoden.

www.herz.si

Najcenejši energent na trgu je LES!

3D predstavitev kotla Firematic na sekance.

3D predstavitev kotla Firematic na pelete.

Shranjevanje energije v mehanski bateriji ali FlywheelHranjenje energije predstavlja na podro~ju

elektri~nih, elektronski in drugih naprav velik izziv. Baterije bi `eleli napolniti hitreje, ~as uporabe naj bi bil dalj{i, {tevilo ciklov polnje-nja mora biti ve~je in baterija naj bi bila lahka. S temi izzivi se sre~amo tako pri avtomobilski industriji, v ra~unalni{tvu, mobilnih napravah, pametnih telefonih, letalih in {e bi lahko na{tevali. Zelo posebna »baterija« {tevilnih prednosti in mo`nosti uporabe je t.i. rotor baterija ali mehanska baterija ali angle{ko »Flywheel«.

Naprava FlywheelGlavni sestavni deli Flywheel so rotor,

motor in generator. Pri polnjenju motor poga-nja rotor do visokih hitrosti in tako se energija shrani v vrte~i se rotor. Pri praznjenju vrte~i se rotor preko generatorja ustvarja elektri~no energijo. S tem se rotor upo~asnjuje in zaloga energije se manj{a. Razmerja med te`o rotorja in hitrostjo vrtenja so razli~na, odvisna so od namena uporabe. Ve~ino Flywheel naprav poganja elektrika in v obratni smeri ravno tako proizvajajo elektriko. V uporabi pa so tudi naprave, ki neposredno prejemajo mehansko delo in v obratni smeri ravno tako oddajajo mehansko delo. Rotor mora biti izdelan iz mo~nih materialov, saj so hitrosti vrtenja in sile pri tem velike. Rotorji so obi~ajno izdelani iz kovine ali novej{i iz ogljikovih vlaken, tak{ni dosegajo hitrosti od 20.000 do 50.000 obra-tov na minuto in tudi tja do 100.000 obratov na minuto. Izredno pomembno je, da se rotor vrti v vakumu, da je trenje oz. upor ~immanj{i. Rotor, motor ter generator so tako hermeti~no zaprti v posodo. K manj{emu trenju in izgubi energije zaradi vrtenja pripomorejo tudi dobri le`aji, ti naj bi bili kar magnetni.

V primerjavi z baterijami, akumulatorjiFlywheel naprave odlikuje

visoko {tevilo ciklov polnjenja in praznjenja brez vzdr`evanja. Govorimo o {tevilkah od 100.000 do 10 milijonov ciklov. Izgube pri polnjenju so majhne, u~inkovitost je tako visoka do 90% - ~e smo npr. vlo ili 100 enot energije v baterijo, iz nje dobimo 90 enot. Razpon kapacitet je raz-meroma velik kar omogo~a uporabo Flywheel naprav na {tevilnih podro~jih. Naprave

lahko hranijo od 3kWh energije do 130kWh, polnjenje pa je lahko kon~ano `e v 15 minu-tah. Slab{e naprave, ki uporabljajo klasi~ne le`aje in nimajo ustreznega vakuma, hitreje izgubljajo energijo zaradi trenja in upora. Izgube so od 20% - 50% v dveh urah. Bolj{e naprave z magnetnimi le`aji in kakovostno izvedbo pa izgubijo samo 5% - 10% na 10 ur.

Uporaba v praksiUporabo Flywheel »baterij« zasledimo `e

v preteklosti, ko so se uporabljale v nekaterih javnih prevoznih sredstvih, avtobusih, kot hranilniki energije. Te naprave so bile eno-stavne, te`ke in niso dosegale visokih obratov, opravljale pa so neposredno mehansko delo brez pretvorbe v oz. iz elektri~ne energije. V dana{njih ~asih se Flywheel baterije upora-bljajo kot nadomestilo navadnih baterij za neprekinjeno napajanje v podatkovnih centrih ali manj{ih sistemih, kjer moramo za kraj{i ~as zagotoviti stabilno napetost in napajanje. V zadnjem ~asu pa se uporabljajo tudi v ve~jih sistemih elektri~nega omre ja, predvsem pove-zano z obnovljivimi viri energije. Pri obno-vljivih virih energije je znano, da proizvodnja elektrike niha glede na vremenske pogoje. To nihanje lahko u~inkovito re{imo s Flywheel napravo, saj ob vi{ku proizvodnje energije le to shranjuje (pospe{uje vrtenje rotorja), ob padcu proizvodnje pa le to nadomesti s svojim gene-ratorjem in vrtenjem rotorja. Uporabo naprave pa zasledimo tudi v formuli 1, ki pri zaviranju formule prejema energijo, med pospe{evanjem pa to energijo oddaja.

Podjetja, ponudnikiS tovrstnimi hranilni-

ki energije se ukvarja nekaj podjetij po svetu. Nekatere vidnej{e naprave in podjetja so: Smart Energy 25 flywheel od podjetja Beacon Power Corporation, PowerThru fly-wheel od podjetja Phillips Service Industries in napra-va Flywheel od podjetja Temporal Power. •

mag. Roman Toma i~

NAPREDNE TEHNOLOGIJE56

Primer Flywheel naprave kot so jo izdelali

pri NASA in se lahko vrti do 41.000 obra-

tov na minuto (vir: NASA)

Izziv - shranjevanje energije

Osnovne komponente Flywheel mehanske baterije (shema: Pjrensburg)

Podobna problematika je prisotna tudi v starih, obnovljenih zgradbah. Vse sodobne sobne kurilne naprave imajo namre~ urejen dovod zgorevalnega zraka po dovodnih kana-lih in zajemajo zgorevalni zrak skozi re{etke na prostem izven zgradbe. S tem je omogo~en nemoten proces zgorevanja in odvoda dimnih plinov skozi dimnik na prosto. Sistem dovoda zraka, kuri{~a, priklopa in dimnika je popol-noma lo~en od sistemov v objektu in deluje neodvisno.

Pogosto se uporabljajo prezra~evalni sis-temi z rekuperacijo. Naprave tega tipa ne vplivajo na delovanje kurilnih naprav, saj delujejo na zelo majhni tla~ni razliki (+-4Pa), koli~ina vto~nega in izto~nega zraka v objekt pa je dokaj uravnote`ena. Poleg tega imajo prezra~evalni sistemi vgrajeno funkcijo, ki predvideva prilagojeno delovanje, kadar je v objektu tudi kurilna naprava. Praksa ka`e da v objektih, kjer je koli~ina vto~nega in izto~nega zraka uravnote`ena in dovod zraka v kurilno napravo ustrezno izveden in dimenzioniran, ne prihaja do motenj pri delovanju.

Podlak ustvarjajo nape, centralni sesalni sistemi,su{ilci perilaProblem nastopi ko so v prostoru naprave,

ki intenzivno izsesavajo zrak in ustvarjajo mo~an podtlak. To so najve~krat kuhinjske nape in centralni sesalni sistemi, lahko tudi

su{ilci perila. Delujejo tako, da odvajajo zrak iz prostora na prosto. Pogosto ob monta i tovrstne naprave ni urejen dovod sve`ega zraka v prostor. kar ustvari podtlak. V teh primerih naprava izkoristi vse mo`ne vire za dotok zraka. Ker sta konstrukcija in ovoj stav-be popolnoma zrakotesna, predstavlja sklop ogrevalne naprave z zra~nim kanalom in dimnikom edini mo`ni vir za dotok. Dovodne zra~ne cevi, kuri{~e z nalagalnimi vrati, dimni{ke priklopne cevi in dimnik so kriti~na mesta, kjer skozi {pranje in rege potegne podtlak v prostor kombinacijo zraka in dimnih plinov. Ta povzro~i v prostoru neprijeten vonj in negativno vpliva na bivalne razmere.

Dobro je poznati tehni~ne smer-nice in varnostne ukrepeV Smernici SZPV 407 za Po`arno var-

nost pri na~rtovanju, vgradnji in rabi kurilnih naprav, izdani iz strani Slovenskega zdru`enja za po`arno varnost, je v poglavju Namestitev kurilnih in dimovodnih naprav dolo~eno, da varnosti ne sme poslab{ati obratovanje naprav, ki sesajo zrak iz prostora, med katere spadajo tudi kuhinjske nape. Pogoj je v na{em primeru izpolnjen v primeru, ~e z varnostnimi naprava-mi prepre~imo isto~asno obratovanje kurilnih naprav in naprav, ki izsesavajo zrak iz prostora (kuhinjske nape, centralni sesalni sistemi) ali ~e s tehni~nimi sredstvi zagotovimo, da med obratovanjem kuri{~ ne nastaja nevaren pod-tlak. Smernica SZPV 407, ter tudi navodila za vgradnjo kuhinjskih nap, dolo~a, da je potreb-no v primeru vgradnje nape, ki deluje na prin-cipu izsesavanja zraka, iz prostora zagotoviti zra~enje z odprtino zadostne velikosti.

Gradbeni predpisi dolo~ajo stroge zahteve za take primere, ~e je v prostoru ob napi na dimnik priklopljena tudi pe~ ali kamin. Da je uporaba nape in drugih naprav v takih prime-rih varna, mora biti poskrbljeno za ustrezno prezra~evanje, s katerim nadomestimo izsesani zrak in prepre~imo podtlak. Centralni sesalni sistem ima z izsesavanjem zraka enak vpliv kot kuhinjska napa, le da je koli~ina izsesanega zraka manj{a in zaradi tega vpliv na delovanje kurilnih naprav manj{i.

Re{itve in ukrepi za pravilno in varno delovanje sobnih kurilnihnaprav in drugih naprav, ki odsesavajo zrak: Enostavno in elegantno re{itev problema

predstavljajo sistemi kot sta sistema FDS 100 in FDS 200 podjetja Schabus iz Nem~ije.

Pri tem sistemu gre za dva magneta, ki jih namestimo na okno, ter na sprejemnik na napi. Vklop in delovanje nape je omogo~eno le v primeru, da magneta na oknu nista tesno skupaj, kar pomeni da je okno odprto in v prostor priteka sve` zrak iz okolice ( slika 1).

Sistema KDS 110 in KDS 210 delujeta na enaki tehnologiji, le da sta magneta s spreje-mnikom na napi povezana s kabli, omogo~a pa nadzor dveh oken hkrati – primerno v pri-merih ko zaradi mo~nega izsesavanja kuhinj-ske nape odprtje enega okna na nagib ne zadostuje za dovod primerne koli~ine sve`ega zraka. (slika 2).

Morda vam bo pa primernej{a re{itev s sistemom KZS 200 pri katerem je v zunanjem obodu stavbe skrit dovod zraka z elektri~no krmiljeno loputo, ki se ob vklopu kuhinjske nape samodejno odpre in zagotavlja dotok sve`ega zraka in to brez odpiranja in zapi-ranja oken povsem avtomatsko. Po izklo-pu kuhinjske nape se loputa spet zapre in prepre~uje vdor hladnega sve`ega zraka skozi prezra~evalno odprtino v prostor. (slika 3).

Najbolj tehnolo{ko izpopolnjen je sis-tem za nadzor tla~ne razlike DS 01. Sistem stalno nadzoruje temperaturo v priklju~nih ceveh med kaminom in dimnikom. V tre-nutku ko se temperatura dvigne, tempera-turno tipalo zazna prisotnost toplih dimnih plinov, kar pomeni da je kamin v uporabi. V tem trenutku se vklju~ita tipali za merjenje tlaka, ki sta name{~eni v priklju~nih ceveh zraven temperaturnega tipala in pa v pro-storu postavitve. Tipali merita razliko med tlakoma na obeh mestih meritve. V primeru negativnega tlaka v prostoru oz. podtlaka, ki bi lahko povzro~il izhajanje dimnega

OGREVANJE58

Problemi delovanja sobnih kurilnih naprav v zrakotesnih objektih

Pogosto se v praksi pojavljajo problemi v zvezi z

delovanjem sobnih kurilnih naprav v objektih

nizkoenergijske ali pasivne vrste gradnje, za katere

je zna~ilna izredna zrakotesnost.

plina v prostor in motnjo vleka krmilje-nje izklopi napo in omogo~i vzpostavitev optimalnih pogojev za delovanje kamina. (slika 4).

Kuhinjska napa ali centralni sesalni sistem izsesavata zrak, zato moramo nadomestiti le tega in onemogo~iti podtlak v prostoruV primeru delovanja kuhinjske nape z

izsesavanjem zraka ali pa delovanja central-nega sesalnega sistema moramo zagotoviti

nemoten vtok sve`ega zraka v prostor, ki nadomesti izsesani zrak. S tem odpravimo podtlak v prostoru, ki neugodno vpliva na po~utje ljudi, hkrati pa, kar je bolj kriti~no, mo~no moti delovanje kamina in povzro~a vdiranje dimnih plinov v prostor. Obstaja tudi preprost na~in za re{itev tovrstnega problema, in sicer, da enostavno ob uporabi kuhinjske nape ali pa centralnega sesalnega sistema odprete okno, ~e se hkrati z uporabo teh dveh sistemov v kaminu odvija proces gorenja. Na trgu obstajajo kuhinjske nape, ki samo

filtrirajo zrak v prostoru. Kuhinjska napa s filtrom vsesava onesna`en zrak, ga prefiltrira in spet odda v prostor. Tako ne prihaja do izsesavanja zraka iz prostora in potencialne nevarnosti pojava podtlaka. Take kuhinjske nape so za uporabo v prostorih. kjer delu-je kurilna naprava najbolj uporabne, saj popolnoma ohranijo svojo funkcijo tudi ko kurilna naprava deluje, hkrati pa v prime-ru vgradnje take naprave ne potrebujemo dodatnih varnostnih sistemov. •

Hrovat Jurij, pe~arski mojster

Gašper okna in vrata.Oči prijetnega doma.

*Popust velja do 31. 05. 2013 ob predložitvi tega kupona iz revije Varčujem z energijo, pri naročilu oken v vrednosti večji od 4.000 €.

Ob 100 % avansnem plačilu vam pripada dodatni 4 % finančni popust.

www.gasper.siwww.ga p

–25 % in –15 % EKO SKLAD

doPOPUST*

do konca maja 2013

Slika 1 Slika 2

Slika 4

Slika 3

Primer vgradnje kuhinjske nape s filtrom v neposredno bli`ino kurilne naprave. Princip delovanja tovrstne nape zagotavlja

nemoteno delovanje {tedilnika.

Inovativna re{itevUponor je s to inova-

cijo postavil nov menik za sisteme ve~plastnih cevi z ozirom na kvali-teto, zanesljivost in var-nost. Medtem, ko je za konvencionalen sistem instalacij dimenzij od 63 do 110 mm potrebnih do 300 razli~nih kompo-nent, se pri Uponorjevem sistemu dvi`nih vodov potrebuje ni~ ve~ kot 40 komponent. Kombinacija polietilena in aluminija v ve~plastnih ceveh, naredi sistem robusten, difu-zijsko tesen na kisik in odporen na temperatur-ne ter tla~ne spremembe kar vodi k zanesljivim instalacijam.

Modularni sistem za skoraj vsakr{no variantoUponorjev sistem dvi`nih

vodov je zasnovan na modu-larnemu konstrukcijskemu konceptu. Z vsega 40 kom-ponentami se lahko izvede kakr{en koli odcep, prehod … Zaradi modularnosti se lahko na enostaven na~in na~rtuje, tako standardne projekte, kot tudi bolj zahtevne projekte. Tudi v primerih, ko so problemi na samem gradbi{~u videni `e na za~etku, je sistem izjemno prilagodljiv. Prav vsak spoj se enostavno razstavi, zato ga je lahko hitro prilagoditi novemu namenu uporabe. Postopek je zelo enostaven: odstrani-te varovalni zati~, potegnite narazen adapter in ga ponov-no sestavite.

Delo je hitrej{e, enostavnej{e in bolj prilagodljivo

Delo z Uponorjevim sistemom dvi`nih vodov je zares enostavno. Ker je sistem modularen, torej sestavljiv, se lahko zati-skanje posameznih spo-jev izvede kar na delovni

mizi. Na ta na~in je izva-jalcu prihranjeno te`ko delo z zatiskovalnikom na vi{ini, kar pripomo-re k bolj{i u~inkovitosti in zmanj{anju nevarno-sti za nastanek po{kodb ali nesre~ pri delu na gradbi{~u.

Za samo priklju~evanje cevi in fitingov se je potreb-

no dr`ati predpisanega postop-ka (vtik predpripravljene cevi na fiting, zatiskanje priklju~ka, vtik zatisnjenega priklju~ka s cevjo na telo fitinga in vtik varoval-nega zati~a v telo fitinga dokler se ta ne zasko~i v posebni del).

Za zatiskanje fitingov dimen-zije 90 in 110 mm se uporablja obstoje~e orodje za zatiskanje, ki mora imeti oznako UP 75 (elektri~ni ali baterijski).

Ozna~evanje in varnostVsi zatisni adapterji so barv-

no ozna~eni. To pomeni, da ima vsaka dimenzija cevi dolo~eno svojo barvo zatisne pu{e oz. fitinga. S tem je razpoznavnost posameznih dimenzij bolj{a, kar pripomore k la`jemu sor-tiranju fitingov. Ker so barvno ozna~ene tudi zatisne ~eljusti, je mo`nost napa~nega zatiskanja minimalna.

Manj delov instro{kovna u~inkovitost kot dodan bonusZaradi zmanj{anega {tevila

komponent so vsi deli, ki se potrebujejo, navidezno vedno na zalogi. Za dobavitelje in instalaterje to pomeni, da je konec z nadle`nimi zamudami, ki so lahko posledica dolgih dobavnih rokov. Po drugi strani pa profitirajo tudi distributerji z manj{imi zalogami in hitrej{im obra~anjem celotnega sistema. Številne prednosti Uponorjevega sistema dvi`nih vodov demon-strirajo izjemno mo~ in {iroko podro~je uporabe (za instalacije dimenzij od 63 mm do 110 mm). Z uporabo posebnih adapterjev, pa je mo~ izvesti tudi redukcijo iz dimenzije 110mm na 16mm (z uporabo samo {tirih sestavnih delov!).

Za ve~ informacij se obrnite na TITAN d.d., ki je general-ni zastopnik firme Uponor v Sloveniji. •

Vili Zabret, TITAN d.d.

IN[TALACIJE60

Uponorjev sistem modularnih fitingov za dvi`ne in kletne razvode

-

Dep

sijess

jmja

risag

cevd `

Manj delov, ve~ja prilagodljivost,

enostavne{e na~rtovanje in hitrej{e delo

so glavne prednosti Uponorjevega sistema

ve~plastnih cevi (MLCP) za dvi`ne vode v

dimenzijah od 63 do 110 mm.

Enostavno sestavljanje modularnih fitingov

Monta`a brez uporabe posebnega orodja Zatiskanje spojev na delovni mizi

Enostavno reduciranje dimenzij

ZANIMIVOSTI 61

Ocenjevanje vi{ine in pogostnosti mor-skih valov danes merijo s pomo~jo sateli-tov. Zato imamo na razpolago razmeroma natan~ne podatke, kje so najprimernej{a mesta za pretvarjanje energije valov v ele-ktriko. Med razli~nimi plavajo~imi stroji `e ve~ let uspe{no preizku{ajo in izbolj{ujejo napravo z imenom Pelamis. Pred mesecem je podjetje, ki projekt vodi, dobilo nagrado 1,4 milijona funtov od angle{ke vlade, projekt pa financirajo velike energetska podjetja, med njimi Eon.

Zasidran pred {kotsko obaloNaprava je sestavljena iz treh velikih

plavajo~ih valjev, ki so med seboj povezani podobno kot vagoni vlaka. Med nihanjem zaradi valov se na spojnih mestih ustvarja-jo velike sile, ki premikajo hidravli~ne cilin-dre v notranjosti valjev. Olje pod visokim tlakom ste~e najprej v velike akumulatorje pritiska in nato skozi hidravli~ni motor, ki poganja generator elektrike. Valji so dodatno obte`eni, da lahko zaradi velike premikajo~e mase dosegajo bolj{i u~inek. Krmilje prilagaja u~inkovitost hidravlike,

in jo pove~a, kadar so valovi ni`ji ter zmanj{a, ko je morje bolj razburkano. S tem dose`ejo enakomerno delovanje in proizvodnjo elektrike.

Deluje od 2010Testiranje, nadzor in dodelave naprave

trajajo ve~ kot dve leti, pridobljeno elek-triko pa po{iljajo v javno omre`je. Pri tem preizku{ajo tudi sistem sidranja, ki omogo~a hiter odklop in zamenjavo v primeru okva-re. V projektu sodelujejo tudi proizvajalci

hidravli~nih in drugih sestavnih delov, ki bodo morali ve~ let delovati brez okvar.

Ko bo razvoj zaklju~en, nameravajo 2 do 10 km od obale zasidrati ve~jo skupino tak{nih naprav, elektriko pa po kablu vodi-ti na obalo. Pelamis lahko proizvede do petkrat ve~ elektrike kot sistemi z bojami in drugimi pretvorniki energije valov, ena enota pa ima mo~ 750 kW, kar je dovolj elektrike za preskrbo 500 gospodinjstev. •

T

Elektri~ni valovi

Prerez plavajo~ega valja s hidravli~nimi ovni, akumulatorji pritiska in turbino z generatorjem

Izraz »Dvokilovatna dru`ba« so leta 1998 predstavili strokovnjaki Züri{ke univerze ETH. Svetovno porabo energije so delili s {tevilom prebivalcev planeta ter s {tevilom dni v letu. Takrat je bila stalna poraba enega Zemljana 2000 Wh, torej 48 kilovatnih ur na dan. Ta ideja pa se ne nana{a samo na dr`avljana posameznika ampak na vso ~love{ko skupnost, ki mora zmanj{ati svojo porabo energije.

Vizija dvokilovatnosti@eli najti sonaravno in pravi~no ravnote`je

pri uporabi globalnih virov surovin in energi-je. Nujno moramo pove~ati izkoristke in pospe{evati dele` obnovljivih energij. Cilj je {tirikratno zmanj{anje porabe, zaradi ~esar bodo tudi emisije CO2 padle na 1 tono na Zemljana na leto. To se sklada s priporo~ili foruma za podnebne razmere IPCC, s ~imer bi rast global-ne temperature zaustavili na +2°C in zadr`ali klimatske spremembe na dana{nji stopnji. V porabo energije enega Zemljana je v{teta vsa energija, ki omogo~a udobno `ivljenje sodob-nega ~loveka.

Tehni~no je mo`noŠvicarji so si zadali nalogo, da

bodo dvokilovatni cilj dosegli do 2050, kljub temu da danes spa-dajo {e v 6,5 kilovatno dru`bo. Raziskovalci zagotavljajo, da je cilj dose-gljiv, pri ~emer dr`avljani ne bodo prikraj{ani za udobje. To bodo dose-gli z uvajanjem nizkooglji~nih tehnologij, predelavo vseh stavb v nizkoenergijske, pove~ali u~inkovitost cestnega in letalske-ga prometa, izdelovali samo proizvode z visoko `ivljenjsko dobo, uvajali obnovljive vire, mesta daljinsko ogrevali in hladili, gradili mikroelektrarne, kogeneracije in ves ~as raziskovali ter uvajali nove var~evalne tehnologije. Ka`e da bo zaradi teh priza-devanj Švica postala vodilna dr`ava na tem

podro~ju, saj za vsemi predlaganimi ukrepi trdno stoji tudi vlada.

Stanovanje, prevoz, prehranaHi{e morajo postati var~ne, ne samo zaradi

izolacije ampak tudi zaradi zmanj{anja bivalne povr{ine na osebo, ki danes presega razko{nih 50 m2. Tudi vse gospodinjske naprave morajo postati veliko var~nej{e. Poraba avtomobi-la bo liter na kilometer ali pa ga ne bo. Nujno bo pove~anje uporabe javnega prevoza, zmanj{anje letalskih prevozov na najnujnej{e, letno pa z avtom naj nebi prevozili ve~ kot

9000 km. V hrani je skrito ogromno energije, zlasti bo pomembno zmanj{anje koli~ine mesa v prehrani ter odlo~anje za sezonske in sve`e jedi z bli njih polj.

Nakupovanje, javna infrastrukturaDvokilovatna dru`ba zajema tudi pre-

hod na izdelke trajne vrednosti, od obla~il do pohi{tva. Pomeni tudi prekinitev dana{njih nakupovalnih navad po sistemu »kupi in zavrzi«. Zmanj{ati bo potrebno tudi koli~ino tako ime-novane sive energije, ki je potrebna, za nastanek izdelkov, na primer grad-beni element ali toplotna izolacija. Velik del predimenzionirane industrije zabave in prostega ~asa bo v bodo~e v uporabi samo ob~asno. Javna infrastruktura, na primer letali{~a, `elezni{ke postaje, ceste, preskrba z vodo in energijo, zdravstvene in izobra`evalne ustanove, bodo morale postati energetsko var~ne, nadzor pa

bo v rokah javnosti in strokovnjakov. Tisti, ki danes vodijo svet, so `e ve~krat

zaporedoma dokazali, da zakonitosti pla-neta ne razumejo, oziroma jih namerno no~ejo razumeti. Tudi zato je potrebna sprememba na~ina razmi{ljanja in delova-nja na osebni in javni ravni. Dvokilovatna dru`ba zato ni program var~evanja ener-gije ampak oznaka, pod katero razumemo sonaravni razvoj, vztrajnost, inovativnost in zvi{anje kvalitete `ivljenja. •

Tihec

EKOLOGIJA62

Vstop v dvokilovatno dru`bo

Slovenija se po porabi energije na osebo pribli`uje najbolj potratnim dr`avam

Vse razvite dr`ave krepko presegajo dvokilovatno mejo porabe

To je ime mednarodnega projekta, ki se dogaja po vsej Evropi, v ve~ krajih isto~asno.

Z njimi `elijo organizator-ji javnost opozarjati na okolju prijazno energijo ter spodbuditi pove~anje proizvodnje elektrike in toplote iz sonca. Letos bo

med 1. in 19. majem po vsej Evropi organiziranih ve~ tiso~ razli~nih dogodkov namenjenih izobra`evanju dijakov, {tuden-tov, strokovnjakov ter vseh tistih, ki `elijo pridobiti informacije o u~inkoviti rabi son~ne energije.

Pri nas je Eko sklad v zadnjih

petih letih podprl postavitev 8.716 sistemov son~nih spre-jemnikov, za kar so namenili 9 milijonov € nepovratnih sredstev in 1,7 milijona € ugodnej{ih kreditov. Razvoj je ves ta ~as enakomeren in {e ne daje videza ve~jega komercialnega preboja

tehnologije. Ocenjujejo {e, da so ob~ani v postavitev solarnih sis-temov vlo`ili okoli 40 milijonov lastnih sredstev. •

Evropski son~ni dnevi

Na~in, kako so strokovnjaki {vicarske univerze ETH dolo~ili velikost porabe energije posameznika s katero bi lahko ohranili vire in planet

EKOLOGIJA 63

Zaklju~ena je neodvisna raziskava dogodka, ki pod ~rto ugotavlja, da je nesre~a v nuklearki posledica ~love{kih napak in ne naravnih dogodkov. Zasli{ali so ve~ kot 1000 ljudi, tudi vodje drugih reaktorjev v dr`avi, to pa je bila prva taka raziskava v zgodovini Japonske. V zaklju~nem poro~ilu so pre-dlagali popolno reformo zako-nov in predpisov ki se nana{ajo na vodenje japonskih nukleark, saj lahko samo tako dose`ejo varno obratovanje. Japonci niso upo{tevali mednarodnih varnostnih standardov, lastni-ki nukleark pa niso dopu{~ali nobene dodatne kontrole s strani zunanjih institucij ali politike.

11. marec 2011Potres in cunami sta

tega dne povzro~ila izpad elektri~nega napajanja in hla-dilnega sistema, povzro~ila topljenje sredice v treh, plin-ske eksplozije v {tirih enotah in raz{irjenje radioaktivnosti na veliko povr{ino. Dru`ba za upravljanje TEPCO mora zato popolnoma prenoviti svoje delovanje, saj pred tem niso opravili nobenih resnih testov nuklearke, osebje pa ni nikoli imelo vaje, kako ukrepati ob popolnem izpadu napajanja z elektriko, kar je skoraj never-jetno. Komisija je poro~ilo zaklju~ila s sedmimi zapoved-mi, med njimi dolo~a, kdo in kako prevzame komando ob izjemnih dogodkih, zapove-duje popolno transparentnost in javnost delovanja, osebje, ki nuklearko vodi, pa mora izpolnjevati mednarodne stan-darde strokovnosti in ne samo japonskih. Ugotavljajo {e, da je za katastrofo delno kriva japonska kultura, v kateri se ukazi predpostavljenih sko-raj brezpogojno izpolnjujejo, kljub temu, da podrejeni ve, da lahko povzro~ijo katastrofo.

Rekonstrukcija dogodkaNato so v veliki prazni

hali zgradili popolno kopi-jo komandne sobe nukle-arke z vsemi instrumenti in opremo, pripeljali vanjo iste ljudi in simulirali delovanje instrumentov med dogodkom. Izkazalo se je, da je bil klju~ni element ventil, ki sicer odpre samodejno hlajenje reaktor-skega prostora, ob izpadu ele-ktrike pa se avtomatsko zapre. Osebje je ob dogodku na hitro prelistavalo debela navodila, nato so vzeli akumulator, da bi za~eli napajati ta ventil. Poslali so osebje, da prekontrolirajo njegovo stanje, vendar so se ti pred zadnjimi vrati obrnili, saj je radioaktivnost `e narasla, tega pa niso nikomur poveda-li. Svoje je dodal {e napa~en prikaz nivoja hladilne vode, ki je nakazoval, da hlajenje zadovoljivo poteka. In nato je za~elo pokati. Na `alost so Japonci morali na svojih ple~ih spet dokazati, da je naj{ibkej{i ~len v najsodobnej{i tehniki {e vedno in samo ~lovek. •

Tihec

Poskusi hlajenja reaktorja potem ko je

radioaktivnost `e prodrla v okolje

Kaj se je zgodilo v Fuku{imi

Ameri{ko podjetje First Solar je razvilo postopek in strojno linijo za raz-gradnjo tankoslojnih CdTe fotovoltai~nih modulov, kopijo te tovarne pa posta-vljajo {e v Frankfurtu. Del cene ob nakupu modula je namenjen razgradnji, s ~imer ta postopek tudi financirajo. Moduli imajo okrog 11% izkoristek in so zaradi enostavnej{e proizvodnje cenej{i od modulov iz silicijevih rezin. Vlo`ek v nakup se povrne `e po enem letu, kar je najkraj{a vra~ilna doba od vse fotovoltaike.

Vra~anje sestavin v obtokModul je izdelan iz plo{~e odpornega stekla, na katero so

nalepljene plasti polprevodnika iz kadmija in telurja ter tanke plasti kovine, ki slu`i kot kontakt in zajem elektrike. Lepljeni sendvi~ zaprejo s hrbtno plastjo stekla ali plo{~o iz polimerov. Kontrolirana razgradnja je pomembna zaradi vra~anja kadmija, ki je podobno strupen kot `ivo srebro in ne sme priti v pre-hranjevalno verigo. V predelavi uspejo reciklirati 90% stekla in 95% polprevodni{ke plasti, sestavine pa spet uporabijo za nove module.

Zanimiv postopekModule s strojem kladivarjem razbijejo v delce manj{e od milime-

tra, s ~imer delno lo~ijo steklo od folije. Polprevodnik nato v po~asi vrte~em bobnu raztopijo v me{anici `veplene kisline in vodikovega peroksida, steklo pa izlo~ijo. Sledi sejanje med katerim lo~ijo {e ko{~ke nosilne acetatne folije, stekleno ka{o pa nato operejo, da lahko gre v topilnico. Me{anico delno raztopljenih kovin in elemen-tov pa stisnejo v kola~e, da jih nato druga specializirana tovarna pre-dela nazaj v osnovne surovine, iz katerih izdelajo spet nove module. Razvoj tankoslojnih modulov hitro napreduje saj laboratorijski dose-gajo `e 20% izkoristke, zato pri~akujejo, da bodo cene tankoslojne fotovoltaike {e ugodnej{e. •

Tihec

Tovarna za razgradnjo panelov

Postopek predelave zajema drobljenje, kislinske kopeli in vra~anje v proizvodnjo novih modulov

Tankoslojni moduli imajo najkraj{o dobo vra~anja

investicije

Stro{ki gradnje in delovanjaKon~ni ra~un je pokazal,

da je cena monta`ne pasivne hi{e za 24 % vi{ja, kot enaka obi~ajna izvedba istega pro-izvajalca. Cena je vi{ja zara-di temeljne plo{~e, debelej{e izolacije zunanjih sten, vgra-dnje bolj{ih oken in vrat ter dra`je ogrevalne naprave. Cena je vi{ja tudi zaradi izvedbe posebnih detajlov ovoja in zra-kotesne gradnje. Letni stro{ki delovanja zna{ajo 310 €, v kar je v{teta menjava filtrov in porabljena elektrike. Izmerili so, da je resni~na poraba ener-gije 12 kWh/m² in leto, poraba za pripravo tople vode pa je vi{ja kot za ogrevanje stavbe, kar je za dobro zgrajene pasiv-ne hi{e obi~ajno.

Kdaj se povrne vlo`en denarDenar vlo`en v kompak-

tno prezra~evalno napravo in razvod, okrog 22.000 se bo povrnil `e v 3,6 letih. Vra~ilo

vlo`ka v pasivno zgradbo pa se povrne {ele po 32 letih, kar je razmeroma dolga doba. ^e od{tejemo subven-cijo, ki zna{a okrog 100 /m², pa se ~as vra~ila skraj{a na 22 let, kar je {e vedno dolga doba. Ekonomsko gle-dano je upravi~enost tak{ne investicije vpra{ljiva, ~e pa upo{tevamo `ivljenjsko dobo stavbe, ki zna{a od 50 do 100 let, pa postane odlo~itev za gradnjo spet smotrna. Pri tem je potrebno upo{tevati, da je energija `e danes najve~ji stro{ek ter da so cene rasle bolj, kot so predvidevali ~rni scenariji.

Klimatske razmere v prostorihIzku{nje in meritve so poka-

zale, da sistem prezra~evanja deluje primerno za pasivno

hi{o in da so tudi stanoval-ci zadovoljni. Bivanje v taki stavbi ima ve~ prednosti, saj je temperatura skoraj konstantna in niha za okrog 2°C v enem dnevu, zrak pa je vedno sve` in filtriran.

V zimskem ~asu pa vla`nost zraka zelo pade in se giblje okrog 33%, kar je pod mejo

ugodnosti. Nizka vla`nost hkrati zagotavlja, da bodo kanali razvoda zraka v stavbi ves ~as ~isti, sobne ro`e pa v tak{nem okolju slab{e uspe-vajo ali pa jih je potrebno stalno zalivati. Poleti lahko pride do pregrevanja prostorov kljub temu, da je vstopna cev za zrak vkopana.

Kljub vi{ji ceni in na{tetim dejstvom se bo gradnja var~nih objektov zagotovo nadaljevala, zlasti ~e bo dr`ava s sub-vencijami spodbujala tak{no gradnjo. •

Tihec

GRADNJA64

Prava cena pasivne gradnje

Pregled, meritve

in resni~ni stro{ki

gradnje pasivne hi{e

proizvajalca Marles

so vzeti iz diplom-

ske naloge Vesne

Petrovi~, ki v tej

stavbi tudi stanuje.

Stavba za ogrevanje,

hlajenje in pripravo

tople vode ne porabi

ve~ kot 15 kWh/m2

na leto, ima 140 m2

bivalne povr{ine, je

toplozra~no ogrevana,

ima vgrajen rekupera-

tor, zrak pa zajema po

vkopani cevi.

Marlesova monta`na pasivna hi{a je za 24% dra`ja od primerljive obi~ajne izvedbe

Temperatura je zelo natan~no vodena, zra~na vlaga pa pozimi zelo nizka

JUBIZOL toplotnoizolacijski sistemi zagotavljajo minimalno 10-letno garancijo Pomanjkljiva toplotna izolacija objektov

je razlog, da skozi zidove pozimi izgubimo kar od 30 do 50 odstotkov toplotne energi-je. Zaradi neustrezno izoliranega fasadnega oboda se prostori prekomerno segrevajo tudi poleti in jih moramo zato dodatno hladiti. U~inkovito re{itev za te te`ave vam ponuja fasadni toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL, ki izpolnjuje vse zahteve po zadostni, estetski in u~inkoviti toplotni izolaciji zunanjih zidov va{e hi{e, obenem pa {~iti fasadno povr{ino pred atmosferskimi obremenitvami iz okolja.

Estetski in barviti sistemi @ivljenjska doba, gradbeno-fizikalne in

druge lastnosti toplotnoizolacijskega siste-ma JUBIZOL so odvisne od izbrane vrste in debeline izolacijske obloge, lepilne malte, v sistem vgrajenega osnovnega ometa, pa tudi od vrste zaklju~ne obdelave sistema, barvnega odtenka, zrnavosti in drugih lastnosti vanj vgrajenega zaklju~nega ometa.

Zaklju~ni ometi JUBIZOL sistema tako ponujajo izbiro fasade v zaribani ali glaje-

ni strukturi ter razli~ni zrnavosti. Estetsko dovr{ene sisteme lahko izbirate v razli~nih barvnih odtenkih, ki jih odlikuje visoka obstoj-nost. V JUB Design Studiu vam ponujamo izdelavo barvnih {tudij JUBIZOL sistemov, s tem pa tudi nabor kreativnih in estetskih re{itev zunanjosti objekta. V na{em studiu boste na{li vzor~ne eksponate s profili vgraje-nih materialov, arhitekt in tehni~ni svetovalec pa vam bosta v izdatno pomo~ tako pri izbiri barv in materialov kot vrsti fasadnega sistema.

Izberite primernega za u~inkovito za{~ito zunanjih zidov va{e hi{e! Za JUBIZOL toplotnoizolacijske sisteme

Standard, Nature, Comfort, Premium, Strong in Micro Air JUB nudi kar 10-letno garancijo!

JUBIZOL Standard - Prva izbira profesionalcevTemelji na znanju in izku{njah, ki smo

jih v preteklih {tirih desetletjih pridobili pri vgradnji ve~ kot 10 milijonov m² kontaktnih fasadnih toplotnoizolacijskih sistemov na izo-lacijski oblogi iz klasi~nega ekspandiranega polistirena.

Sistem zadovoljuje potrebe najve~jega {tevila kupcev. Njegova izvedba je preprosta.

JUBIZOL Nature - Za vse, ki prisegajo na naravne gradbene materiale

Sistem po meri kupcev, ki prisegajo na naravne gradbene materiale. Je negorljiv in uporaben za toplotno za{~ito vseh objektov z zahtevo po najvi{ji po`arni varnosti.

JUBIZOL Comfort – Prava izbira za zahtevnej{e

Namenjen je vgradnji na objekte vi{jega bivalnega standarda. Sistem omogo~a izbor najve~jega {tevila barvnih odtenkov.

JUBIZOL Comfort z zaklju~nim slojem Unixil G Cool je prejemnik nagrade Zelena

FASADE66

V čem se pavaša hišapočutinajbolje?

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm sssssssssssssssssssssssssseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee pppppppppppppppppppppppppppppppaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa hhhhhhhhhhhhhiiiiiiiiššššššššš

Akcija

DARILO OB NAKUPU

Ob nakupu najmanj 150 m2 JUBIZOL

fasadnega sistema vam podarimo20 m2 Kulirplasta granulacije 2.0.

www.jub.eu

Akcija traja do 31.5.2013 pri vseh bolje založenih trgovcih z barvami in gradbenim materialom.

JUBIZOL fasadni sistemi za u~inkovito var~evanje z energijo

Za dolgoro~no in premi{ljeno nalo`bo - razvito in izdelano v Sloveniji!JUBIZOL toplotnoizolacijski sistem je v celoti izdelan v Sloveniji, prav tako vse

njegove komponente. S postopki pospe{enega staranja in termi~nimi {oki v mikro-klimatskih komorah smo JUBIZOL sisteme testirali v najbolj kriti~nih temperaturnih pogojih in tako razvili fasadne sisteme, ki jih odlikuje dalj{a `ivljenjska doba.

JUB JUBIZOL EngineeringNa JUB-ovi spletni strani www.jub.eu lahko z aplikacijo JUB JUBIZOL Engineering

izra~unate var~nost toplotnoizolacijskega sistema, za pomo~ pri notranji ali zunanji dekoraciji pa uporabite aplikacijo JUB DESIGN STUDIO, kjer lahko na fotografijah zna~ilnih objektov preizkusite kombinacije barv in tekstur, ki so vam na voljo.

misija 2012. Odlikuje ga do 25 % ni ja raven segrevanja temnej{ih odtenkov zaradi ni je absorpcije infrarde~ega dela svetlobnega spektra.

JUBIZOL Premium - Tehnolo{ko dovr{en toplotnoizolacijski sistem

Namenjen je toplotni za{~iti presti`nih objektov, ki jim s skrbno izbrano paleto belih in svetlih pastelnih odtenkov zago-tavljamo eleganco in v{e~en minimali-zem. Visoka vodoodbojnost in manj{e navzemanje umazanije, ki sta rezultat izsledkov nanotehnologije, omogo~ata uporabo sistema tudi na padavinam izpostavljenih fasadnih ploskvah visokih objektov. Sistem je {e posebej primeren v onesna`enem okolju mestnih in indu-strijskih sredi{~ ter v slanem obmorskem okolju.

JUBIZOL Strong – Sistem proti to~i

Priporo~amo ga za objekte, ki potrebujejo pove~ano varnost sistema pred po{kodbami zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, kot so to~a, ekstremne de`evne padavine z mo~nim vetrom, pa tudi vandalizma ali za{~ito pred po{kodbami ivali. JUBIZOL Strong je uvr{~en v ~etrti, torej najbolj{i razred skladno z zah-tevami FM Approvals class 4473 Zdru`enja ameri{kih zavarovalnic za testiranje stre{nih kritin na udarce to~e.

NOVO! JUBIZOL Micro Air − optimalno paropropusten sistem Za vse, ki prisegate na prijetne bivalne

pogoje. JUBIZOL Micro Air zagotavlja visoko paropropustnost ob odli~ni toplotni in zvo~ni izolaciji. Jedro sistema je inovativna perforira-na izolacijska plo{~a JUBIZOL EPS F-W2 ali

EPS F-G2, ki zagotavlja odli~no paroprepu-stnost. S posebno izbranimi komponentami sistema JUBIZOL Microair Fix lepilno malto in silikatnim zaklju~nim ometom so v JUB-u ustvarili sistem, v katerem je mo`nost konden-zacije vodne pare izni~ena. Odli~ne lastnosti sistema Micro Air zagotavljajo prijetne in zdrave klimatske pogoje, ki so osnova dobrega po~utja. JUBIZOL Micro Air sistem odlikuje enostavnost vgradnje v primerjavi s klasi~nimi sistemi na mineralni volni.

Z izvedbo fasadnega sistema JUBIZOL, za katerega JUB nudi kar 10-letno garancijo na funkcionalne lastnosti, boste letno prihranili do 40 odstotkov energije! •

FASADE 67

Vabljeni v JUB Design Studio v Dol pri Ljubljani. Tehni~no informativna slu`ba - 080 15 56

(vsak delovnik, med 8. in 18. uro). E- po{ta: info@jub.si ; www.jub.eu

Predani projektu, zavezani stranki

PostojnaTržaška c. 87a05 700 05 55

LjubljanaUkmarjeva c. 201 600 37 10

info@pvcnagode.siwww.pvcnagode.si

Rehau Geneo®

Gradite ali obnavljate? Potrebujete idejo ali rešitev za vaša okna in vrata? V Postojni dobite vse na enem mestu. PVC in ALU stavbno pohištvo, senčila, police in strokovno montažo. Kakovostna okna in vrata so vaša varnost, varčnost in udobje.Rehau Geneo®

^eprav zanesljivost napovedi nikoli ne bo stoodstotna, se ogrevanje planeta kljub temu po~asi nadaljuje. V prihodnjih nekaj letih nas ~aka pove~anje son~ne aktivnosti, zato se obetajo dodatno splo{no povi{evanje tem-peratur in dolga obdobja enakega vremena.

Prihaja »dolgo~asno« vremeTo pomeni, da lahko pri~akujemo

ve~tedensko neprekinjeno obla~nost z de`evjem, kar smo videli `e to pomlad in je povzro~ila poplave ter plazenje zemlje na mestih, kjer se to ni nikoli dogajalo. Dobra posledica so napolnjeni zalogovniki podtalni-ce, kar se ni zgodilo `e ve~ let. Sledila bodo dolga son~na obdobja brez poobla~itev, posledica bo povr{inska su{a, kljub visokemu nivoju podtalnice. Zato je enak princip kot pri ravnanju z denarjem potrebno uvesti pri ravnanju z vodo, potrebujemo torej zalogo za vedno dalj{a su{na obdobja.

Prilagajanje z zajemanjemZajemanje padavinskih vod je enostavno,

potrebujemo samo povr{ino ki prestre`e padavine, ki jih nato po cevi vodimo v zbiral-

nik. Sistem je lahko zelo enostaven, na ro~no zajemanje, ali popolnoma avtomatiziran, pri ~emer de`evnico ~rpalke in krmilna avtoma-tika samodejno po{ljejo do mest, kjer je stal-no na razpolago. Najve~krat so to vrtna pipa, pralni stroj in WC kotli~ki. Da bi napeljave delovale brez zastojev, de`evnico pred shra-njevanjem filtriramo. Najprimernej{e je shra-njevanje v podzemne rezervoarje, saj jo za dalj{i ~as za{~itijo pred svetlobo in toploto. Pri tem ostane sve`a, saj se ne ogreje preko 8°C, alge in mikroorganizmi pa nimajo pogo-jev za rast. Zato bi tudi nadzemni rezervoarji morali biti svetlobno nepropustni, postavljeni pa v sen~no lego, da se vsebina ne pregreva.

^i{~enje skoraj nepotrebnoKadar je sistem za zajemanje sestavljen iz

preizku{enih in vzdr`ljivih delov, bo voda v zalogovniku tako ~ista, da ga bomo preverjali in o~istili samo vsakih 10 do 15 let. Napeljave in vkopan rezervoar morajo biti pravilno izvedene, ustrezati DIN predpisom ter biti za{~itene pred vdorom vonjav in glodalcev iz kanalizacije, ~e je tja speljan odtok za vi{ke de`evnice. Filtri pred vstopom morajo

imeti samo~istilno sposobnost, da jih je potrebno ~im manjkrat pregledovati in ~istiti. Sodoben sistem ima vgrajeno {e majhno in sodobno mikroprocesorsko vodeno ~rpali{~e, ki omogo~a dovod do vseh porabnikov v hi{i ter varuje sistem ob prenizkem vodo-staju de`evnice v zalogovniku. Sistem lahko nadgradimo tudi z avtomatskim izpiranjem vmesnih filtrov, zaradi ~esar postane delo-vanje dokon~no avtomatizirano in samo-dejno. Uporabnik bo s tem zmanj{al porabo vedno dragocenej{e pitne vode na najmanj{o mo`no mero, s prihranki pa vlo`en denar povrnil v manj kot petih letih. Informacije smo povzeli iz katalogov podjetja Armex armature, ki je specializirano za dobavo in vgradnjo naprav za de`evnico, ~istilnih naprav za odplake ter obi~ajnih in hitrih kompostnikov za gospodinjske odpadke. •

Tihec

RABA VODE68

Preizku{eni in samo~istilni filtri zagotavljajo nemoteno

delovanje in ~istost zajete de`evnice

De`evnico potrebujemo zaradi klime

Napovedi klimatologov se `al uresni~ujejo, ta stavek je

dr. Lu~ka Kajfe` ve~krat izrekla in zapisala v svojih ~lankih.

V prvem panelu ’’Voda in zdravje’’, je dr. Ivanka Gale iz Zavoda za varovanje zdravja poudarila, da ima v Sloveniji 89 % prebivalstva dostop do pitne vode, cilj dr`ave pa je, da bi bilo tudi ostalih 11 % prebivalstva vezanih na javni vodovod.

Vodo je potrebno pravilno razumeti in jo ohranjatiV video nagovoru evroposlanke dr. Romane Jordan smo sli{ali

opozorilo o dejstvu, da je na na{em planetu le tri odstotke sladke vode, ogromen dele` je je v ledenikih. ‘’V prihodnosti bo tekma za vodo vedno ostrej{a, saj podnebne spremembe prina{ajo vedno ve~ ekstremnih vremenskih pojavov, ki krepko vplivajo na zalogo pitne vode,’’ je dejala dr. Jordanova in zaklju~ila s pozivom, da mora biti dostop do neopore~ne pitne vode ~lovekova pravica. Razpravi na temo ’’Voda v gospodarstvu’’ so se pridru`ili {e dr. Gordana Beltram in Borut Peric iz Parka Škocjanske jame, mag. Jorg Hodali~, direktor E-net okolje, je zbranim priznal, da v prehod v nizkooglji~no dru`bo ne verjame in da meni, da se brez mo~ne zdrave kme~ke pameti ne bomo premaknili na vi{jo to~ko, Jana Apih iz Zavoda za trajnostni turizem Good place pa je predstavila slovenske potenciale na podro~ju trajnostnega turizma.

Zaradi poplav na leto umre 2.500 EvropejcevRazpravljavci niso spregledali soodvisnosti vode v kmetijstvu,

kjer je dr. Marina Pintar z Biotehni{ke fakultete zbranim razbila mite o osu{evalnih sistemih, ter svoj nastop zaklju~ila z mislijo: ’’Kmetijstvo je tovarna na prostem, zato brez vpliva na okolje ne gre, si pa `elimo, da bi bili vplivi ~im manj{i. A zavedati se moramo, da je povezava med vodo in kmetijstvom usodna - tako

v eno kot drugo smer.’’ Mag. Andreja Su{nik iz Agencije za okolje je postregla s podatki in predstavila rezultate o {kodi v Evropi, kjer poplave in su{e povzro~ijo 50 % vseh naravnih nesre~, zaradi poplav pa na leto umre 2.500 Evropejcev.

Strokovnjakinja za podnebne spremembe na Agenciji za okolje, mag. Tanja Cegnar, je zbranim na du{o polo`ila dejstvo, da bo pla-net nedvomno pre`ivel, skrbeti pa bi nas moralo za nas. Razpravi o velikem pomenu vode v ~asu podnebnih sprememb se je pridru`il tudi ustanovitelj Zavoda H.O.P.E. in soborec Toma Kri`narja, Klemen Miheli~, ki je s slikovnim gradivom podkrepil dejstva in vojno za vodo v Darfurju. ’’Afri~anom se je politika razvitega sveta izneverila, zato ra~unajo na pomo~ nas, malih ljudi. Pomagajmo jim,’’ je zaklju~il Miheli~, z video nagovorom je svoje mnenje in zna-nje s sodelujo~imi delila tudi evroposlanka mag. Mojca Kleva Keku{. V zadnjem panelu je bila pozornost namenjena preostalim ener-gentom prihodnjih generacij lesu, vetru, soncu in fosilnim gorivom, kjer sta kot glavna govorca nastopila Damjan Ora`em iz Zavoda za gozdove RS in Vojko Bernard kot predstavnik Alpe Adria Green. •

Vir: Dru{tvo Planet Zemlja

RABA VODE 69

Re{i nas lahko le zdrava kme~ka pamet 4. Eko konferenca potekala v znamenju vode

Pozornost leto{nje 4. Eko konference, ki je

ob svetovnem dnevu Zemlje potekala na

Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani v organizaciji

dru{tva Planet zemlja namenjena energentom pri-

hodnjih generacij in predvsem vodnim virom.

Ekolo{ki krediti Eko sklada ob gradnji ali nakupu nizkoenergij-ske in pasivne stano-vanjske stavbeKredit se dodeli za gradnjo

ali nakup nove stanovanjske stavbe oziroma celovito pre-novo stanovanjske stavbe, ki je lahko eno ali dvostanovanjska hi{a, dvoj~ek ali vrstna hi{a, za katero je bilo pridoblje-no pravnomo~no gradbeno dovoljenje, in katere energij-ska u~inkovitost bo v segmen-tu ra~unske rabe energije za ogrevanje (Qh), izra~unane po metodi za pasivne stavbe »PHPP’07«, manj{a ali enaka 25 kWh/m²a. Navedena vre-dnost Qh se, ne glede na dejansko lokacijo stanovanjske stavbe, izra~una za klimatske razmere mesta Ljubljana.

Dovoljena je le vgradnja zunanjega stavbnega pohi{tva s toplotno prehodnostjo U 1,0 W/m²K, skladno s smer-nico RAL monta`e. Za okna, fiksne zasteklitve in balkon-ska vrata je dovoljena najmanj trojna zasteklitev. Povpre~na toplotna prehodnost celotne-ga toplotnega ovoja stavbe, z upo{tevanimi toplotnimi mostovi, mora biti U 0,30 W/m²K.

Obvezna je vgradnja cen-tralnega prezra~evanja z vra~anjem toplote odpadnega zraka. Naprave za centralno prezra~evanje morajo skladno z rezultati meritev po standar-du SIST EN 308 izkazovati vsaj 80 % energijsko u~inkovitost vra~anja toplote odpadnega zraka.

Dovoljena je le vgra-dnja sodobnih generatorjev toplote z visoko energijsko u~inkovitostjo. Za ogrevanje

in pripravo sanitarne tople vode je edino dopustno fosil-no gorivo zemeljski plin in dovoljena le vgradnja plinske kondenzacijske naprave.

Prav tako lahko za kredit zaprosijo tudi tisti vlagatelji, ki kupujejo stanovanjsko stav-bo, ki izpolnjuje pogoje tega ukrepa, s strani prvega kupca – fizi~ne osebe, ~e je bila prodaj-na pogodba ali druga veljav-na listina z zemlji{koknji`nim dovolilom prodajalca za vpis lastninske pravice v korist kupca sklenjena po 1.1.2013.

V primeru gradnje ali naku-pa nizkoenergijske oziroma pasivne stanovanjske stav-be po sistemu »na klju~«, ki vklju~uje vgradnjo ustreznega stavbnega pohi{tva, toplotne izolacije zunanje lupine objek-ta, vgradnjo prezra~evanja z vra~anjem toplote odpadnega zraka in sodobnega genera-torja toplote, priznani stro{ki obsegajo 50 % predra~unske vrednosti stavbe. Javni poziv je odprt do objave zaklju~ka poziva v Uradnem listu RS zaradi dodelitve vseh sred-stev, vendar najkasneje do 31.1.2014. •

Jo`ica Ekart

Vir: http://www.ekosklad.si/html/

Informacije/main.html EKONOVICE,

{t. 57

INOVACIJE70

Gradnja nizkoenergijskih ali pasivnih hi{Javni poziv za kreditiranje okoljskih nalo`b ob~anov 49OB13

V Marlesu so ponosni na novo najtanj{e leseno certifici-rano pasivno okno na tr`i{~u. Okno Mega Pasiv 92-P je najnovej{i tehnolo{ki dose`ek in v celoti plod slovenskega razvoja.

Na pobudo g. Primo`a Zobca, direktorja dru`be Viva Les, proizvajalca lepljenih ele-mentov za okna z izolacijo ime-novanih Vivaprofil ter v sodelo-vanju z g. Andra`em Raku{~kom iz Gradbenega In{tituta ZRMK, so razvili najtanj{e leseno certi-ficirano pasivno okno na svetu.

Vivaprofil element (podje-tja Viva Les) je jedro toplotne za{~ite na{ega okna. Znotraj lesenega profila je na ustre-zna mesta vgrajena PU pena, ki prepre~uje toplotnemu toku, da prehaja skozi profil. Tekom razvoja so ra~unalni{ke simu-lacije pomembno pripomogle k razumevanju delovanja posa-meznih komponent okna in pri

dolo~anju njihovega vpliva na skupno toplotno prehodnost okna. Na podlagi rezultatov analiz Gradbenega In{tituta ZRMK je bilo razvidno, da okno izpolnjuje osnovne zahteve za PHI certifikat.

Kaj je pravo pasivno okno?Kriterije toplotnih pre-

hodnosti pasivnega stavb-nega pohi{tva dolo~a Passive house Institute v Darmstadtu v Nem~iji. V izra~unih za pasivno okno se upo{teva standardizi-rana dimenzija okna 123 cm x 148 cm pod ustreznimi pogoji.

Da lahko okno ozna~imo za pasivno, morajo biti vrednosti toplotne prehodnosti za okvir Uf 0,80 W/m²K, ter za steklo Ug = 0,70 W/m²K in posledi~no {e skupna vrednost okna Uw 0,80 W/m²K.

Zakaj Mega Pasiv 92 - P okno?Leseno pasivno okno

Mega Pasiv 92 - P dopu{~a razli~ne na~ine odpiranja, poleg klasi~nih {e drsno-nagibne stene in dvi`no-drsne stene. Zaradi izredne tankosti tega pasivne-ga okna je slednjega mo`no kombinirati tudi z vsemi tipi sen~il, ne glede na konstruk-cijske zasnove vgradnje. Okno presega najsodobnej{e standar-de energijske var~nosti, saj so v okno poleg `e omenjenega Vivaprofila standardno vgrajena tri tesnila ter steklo z Ug = 0,50 W/m²K in odkapnik, ki ne pred-stavlja toplotnega mostu. S tem so zagotovljene bolj{e vrednosti toplotne prevodnosti in bolj{e tesnjenje. •

Marles PSP

Najtanj{e pasivno leseno okno

Marles okna presegajo najsodobnej{e stan-

darde energijske var~nosti. Plod razvoja

je novo najtanj{e leseno certificirano pasivno

okno, kot ga v svetu ni para.

Neopore~na pitna voda je predpogoj za va{e zdravje. V osnovi je pitna voda pokvar-ljiva prehrambena teko~ina. Njene lastnosti se spreminjajo v in{talaciji za pitno vodo, npr v stiku z zrakom ali materiali, segrevanjem ali mirovanjem, ob tem pa pitno vodo lahko tudi spremlja razmno`evanje bakterij.

Poleg var~evanja z vodo so v sredi{~u pozornosti tudi ukrepi za var~evanje z ener-gijo. Razmeroma nizke temperature vode v vodovodni in{talaciji predstavljajo nevarnost za pojav bakterij, alg, virusov in glivic, zato je potrebno poiskati optimalno ravnovesje med zdravstveno za{~ito in var~evanjem z energijo. Povzamemo lahko, da so idealne razmere za razvoj predhodno omenjenih nevarnosti v pitni vodi pri temperaturnem obmo~ju od 25 do 45 C. Z vi{jim tem-peraturnim re`imom ogrevanja sanitarne vode zmanj{ujemo nevarnosti za pojav in razmno`evanje nevarnih bakterij.

Da bi se `e v fazi na~rtovanja ustreznega sistema oziroma vodovodne in{talacije izo-gnili vsem kasnej{im potencialnim nevar-nostim, je potreben strokovno usposobljen projektant `e v fazi na~rtovanja va{ega projekta, ki poleg va{ih `elja upo{teva vse veljavne predpise in standarde za pitno vodo. Zlato pravilo projektiranja je, da mora biti pitna voda na vsakem priklju~ku v zado-stni koli~ini in primerne kakovosti.

Ob tem ne smemo zanemariti izvajalca vodovodnih in{talacij, ki mora biti strokov-no usposobljen, poznati predpise in material ter izvajati dela tako, kot jih je predvidel in opredelil projektant. Spremembe materialov zaradi cenovnega u~inka niso dopustne, saj je nenazadnje {e kako pomembno, da se v in{talacijah ne uporabljajo razli~ni materiali. Tak{no ravnanje predpostavlja korozijo, preko-merno nabiranje vodnega kamna, nenadzoro-vano zastajanje vode, razmno`evanje bakterij kot tudi neustrezne pretoke v in{talaciji.

Da bi se vnaprej izognili prete~im nevar-nostim iz naslova na~rtovanja in izvedbe vodovodnih in{talacij, je nem{ki proizvajalec

VIEGA razvil in na trgu predstavil revoluci-onarno novost poimenovano RAXOFIX. Gre za sisitem fitingov iz rde~e litine, ki zagota-vlja hitro, enostavno in zanesljivo spajanje. Tak{en sistem dosega visoke standarde in izpolnjuje stroge mejne vrednosti, ki jih nare-kuje evropska zakonodaja s podro~ja pitne vode. In{talacije izdelane s sistemom Raxofix zagotavljajo izredno nizke tla~ne izgube, ob tem pa dosegajo odli~ne preto~ne lastnosti, ki pu{~ajo obi~ajne cevne sisteme na trgu dale~ za seboj. Manj{e dimenzije pomenijo prihranke pri fitingih, ceveh in izolaciji in nenazadnje tudi delu, saj je zaradi edinstve-nih elementov in re{itev izvedba enostavnej{a z ocenjenim prihrankom ~asa do 30%.

Za zanesljivo izvedene instalacije, ob ~emer so vsi spoji zatesnjeni skladno s predpisi, je ob izvedbi {e kako pomembo, da uporabljamo ustrezno orodje. V primeru uporabe tehni-ke zatiskanja predlagamo uporabo ustreznih zatiskovalnikov in ~eljusti, ki jih predpisuje proizvajalec. Pri proizvajalcu Viega ima vsaka ~eljust edinstven pe~at, kar bi v primeru netesnenja omogo~ilo identifikacijo ~eljusti, s katero je bil spoj izdelan.

Novost na tr i{~u proizvajalca Viega je nov zatiskovalnik Viega Pressgun 5, ki ima glede na svojo robustno izdelavo izredno dolg servisni interval, kar pomeni pregled na vsaka 4 leta oziroma na vsakih 40.000 zatiskov. Z opisanim orodjem je mogo~e stiskati PRESS spojke oziroma fitinge dimenzij od 12 do 108 mm. Gre za enega manj{ih in la jih zatiskoval-nikov, ki imajo odli~ne lastnosti delovanja tudi v baterijskem re imu, zato je tudi upravljanje z orodjem {e enostavnej{e in la je. •

Energetski Manager Gregor Bizjak

IN[TALACIJE 71

Sodobna in{talacija za pitno vodo

V~asih pusti in neizkori{~eni prostori lahko ob ustrezni zas-novi ponudijo vso udobje in toplino doma, po katerem hre-peni vsak mladi par ali mlada dru`ina. Vendar pa mansarda, zaradi svoje posebne zasnove, ki lahko ustvari ~isto druga~no ob~utenje prostora kot klasi~na eta`a, zahteva tudi nekoliko bolj premi{ljeno in natan~no na~rtovanje, da dose`emo dobro izkori{~enost prostora.

Odprta zasnova prostora Velika prednost in poseb-

nost mansarde je njena zasno-va, ki omogo~a ureditev velikih in odprtih prostorov. Razlog za to je konstrukcija ostre{ja mansarde, ki se ve~inoma nahaja na obodu objekta in tako dopu{~a ve~jo svobodo pri prostorski zasnovi v primerjavi s klasi~no eta`o, kjer prostore ve~inoma definira postavitev nosilnih sten. Ta prednost naj bo izkori{~ena tudi pri ureditvi prostora, ki naj bo zasnovan ~im bolj odprto. S tem bo omogo~ena ve~ja fleksibilnost in tudi funkcionalnost prosto-ra, hkrati pa nam omogo~a tudi mo`nost kasnej{ih delitev

prostorov, odvisno od potreb (npr. izvedba dodatne otro{ke sobe, delovnega kabineta,…). Programsko delitev pa lahko v prostoru ustvarimo tudi s pohi{tvom, ki ga lahko po potrebi hitro prestavimo in s tem poljubno kreiramo pro-stor in ga prilagajamo na{im potrebam.

Prostor odprt do slemenaTako kot odprta zasno-

va prostora, nam mansarda omogo~a tudi odpiranje pro-stora proti slemenu, kar je zopet ena izmed prednosti mansarde, ki jo velja izkoristiti. S tak{no zasnovo bo omogo~ena ve~ja prostornost in zra~nost, vidni konstrukcijski elementi pa bodo dajali poseben poudarek v pro-storu in s tem ve~ali njegovo atraktivnost. V primeru ustre-zne vi{ine mansarde pa se z odprtjem do slemena lahko pridobi tudi dodatne bivalne povr{ine, ki so v dnevnih pro-storih velikokrat urejeni kot galerije z bralnim ali delovnim koti~kom, v otro{kih sobah pa so ti prostori namenjeni spal-nemu delu. Se pa z izvedbo odprtega prostora do slemena

pove~a tudi mo`nost postavi-tve dodatnih stre{nih okenskih odprtin, ki omogo~ajo ve~jo globinsko in bolj enakomerno osvetljenost prostora.

Ustrezna izkori{~enost prostora Lega mansarde pod

po{evnino strehe zahteva bolj premi{ljeno na~rtovanje kot v klasi~ni eta`i, kjer je vi{ina prostora povsod enaka. To je {e posebej pomembno v starej{ih mansardah, ki imajo velikokrat nizek kolen~ni zid, saj ti prostori niso bili name-njeni bivanju, temve~ shranje-vanju odslu`enih in odve~nih stvari. Zelo pomembno v teh primerih je, da ni`je predele pod po{evnino strehe, kljub ni`ji stojni vi{ini in navidezni neuporabnosti, ne zazidamo z notranjim kolen~nim zidom. S tem namre~ prostor fizi~no zmanj{amo ter izgubimo dra-goceno povr{ino, ki tako posta-ne neuporabna. Namesto tega lahko te predele veliko bolje izkoristimo, ~e vanje name-stimo vgradne omare, police, posteljo ali kak{en drugi kos pohi{tva. S tem zapolnimo ni`ji, manj uporaben del pro-stora, hkrati pa prostor, kjer je stojna vi{ina ustrezna, raz-bremenimo pohi{tva ter ga s tem naredimo bolj odprtega in prehodnega.

Pravilna vgradna vi{ina oknaPrednost mansarde pred-

stavlja tudi pozicija na vrhu objekta, ki ponuja razglede na okolico, saj je, zaradi vi{je lege kot pri klasi~nih eta`ah, manj mote~ih elementov, ki bi zasti-rali pogled. Zato je, tako kot v klasi~ni eta`i, tudi pri man-

sardi pomembna vi{ina vgra-dnje okna. Pomembno vlogo pri tem ima vi{ina kolen~nega zidu, ki naj bo tako visok, da bo vi{ina vgradnje stre{nega okna v mansardi med 90 in 110 cm na spodnjem robu in med 190 in 210 cm na zgor-njem robu okna. S tem bo omogo~en pogled iz mansarde tudi v sede~em polo`aju. Poleg razgleda, pa so okna na dosegu roke tudi enostavnej{a za upo-rabo in vzdr`evanje. V primerih, kjer pa je obstoje~i kolen~ni zid previsok, pa se lahko v delu mansarde naredi podkonstrukci-ja, ki dvigne nivo tal na ustrezno vi{ino in tako vsaj v enem delu (npr. dnevna soba) omogo~a razglede iz prostora. Z zasno-vo razli~nih nivojev v prostoru se lahko pove~a atraktivnost le tega, hkrati pa lahko v dvignje-nih tleh zasnujemo tudi vgradne omare, ki nam lahko slu`ijo za shranjevanje stvari.

Zaradi ve~je povr{ine, v katero se lahko vgradijo

stre{na okna, so tudi manj{e omejitve pri posta-

vitvi stre{nih oken v primerjavi z vertikalnimi okni

v klasi~ni eta`i. V primeru odprtja prostora do

slemena je mo`nost postavitve dodatnih okenskih

odprtin, ki osvetljujejo sredino prostora. Mansarda

tako ponuja neskon~no mo`nosti na~rtovanja

naravne osvetlitve prostora, ki je rezultat ustre-

znega {tevila, velikosti in razporeditve fasadnih in

stre{nih oken.

V primerih, kjer pa je obstoje~i kolen~ni zid previsok, pa se lahko v delu mansarde naredi

podkonstrukcija, ki dvigne nivo tal na ustrezno vi{ino in tako vsaj v enem delu (npr. dnevna

soba) omogo~a razglede iz prostora.

Nasveti za bolj{o izkori{~enost pri prenovi mansarde

MANSARDA72

V dana{njem ~asu, ko je pot do lastnega doma {e posebej te`avna,

predstavlja preureditev mansarde vedno bolj pogosto re{itev

stanovanjske problematike.

Ustrezna naravna osvetlitevPoleg dobre tlorisne zasnove

je bistvenega pomena za dobro mansardo tudi ustrezna narav-

na svetloba. Ve~ino osvetlitve dobiva mansarda preko oken-skih odprtin v strehi, ki jo zato lahko imenujemo tudi 5 fasada objekta. Po{evna lega stre{nih oken omogo~a, da je vpadni kot svetlobe, ki prihaja v prostor, ve~ji v primerjavi z eta`ami z ver-tikalnimi okenskimi odprtinami. Zaradi ve~je povr{ine, v katero se lahko vgradijo stre{na okna, so tudi manj{e omejitve pri posta-vitvi stre{nih oken v primerjavi z vertikalnimi okni v klasi~ni eta`i. V primeru odprtja prostora do slemena, pa se mo`nost postavi-tve dodatnih okenskih odprtin {e pove~a. Mansarda tako ponuja neskon~no mo`nosti na~rtovanja naravne osvetlitve prostora, ki je rezultat ustreznega {tevila, veli-kosti in razporeditve fasadnih in stre{nih oken. Poleg dejstva, da z ustrezno naravno osvetlitvijo prihranimo pri porabi elektri~ne energije za umetno razsvetlja-vo, ta pomembno vpliva tudi na ~lovekovo zdravje in po~utje, zato naj bo na~rtovanje naravne svetlobe sestavni del na~rtovanja mansarde. •

Domen Pogorevc u.d.i.a.

EKOLO[KI KREDITI 73

Velika prednost in posebnost mansarde je njena zasnova, ki omogo~a ureditev velikih in

odprtih prostorov. Razlog za to je konstrukcija ostre{ja mansarde, ki se ve~inoma nahaja na

obodu objekta in tako dopu{~a ve~jo svobodo pri prostorski zasnovi v primerjavi s klasi~no

eta`o, kjer prostore ve~inoma definira postavitev nosilnih sten.

Eko krediti Eko sklada so v letu 2013 z razpisom 49OB13 dodeljeni tudi za nakup velikih gospodinjskih aparatov, ki so po porabi energije razvr{~eni v energijski razred A+ ali vi{je ter za nakup osebnih avtomo-bilov, motornih koles, koles z motorjem in koles na elektri~ni ali hibridni pogon, pri katerih zna{ajo emisije CO2 v kom-biniranem na~inu vo`nje, po podatkih proizvajalca, najve~ 110 g/km.

Enako velja za priklju~itev obstoje~ih objektov na javno kanalizacijsko omre`je, nakup in vgradnjo malih (individu-alnih ali skupinskih) ~istilnih naprav za komunalne odpa-dne vode do 25 populacijskih enot, ter prekritje objektov z rastlinsko odejo.

Z eko kreditom lahko zamenjate stre{no kritino, ki vsebuje azbestna vlakna (npr. salonit), s tem, da priznani stro{ki lahko dose`ejo skupno najve~ 65,00 EUR/m² zame-njane azbestne kritine. Lahko tudi izvedete nakup individu-alnih, oz. hi{nih kompostnikov zaprtega tipa, ki so namenjeni predelavi biolo{ko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva.

Prav tako so ekolo{ki kre-diti namenjeni za namestitev naprav za zbiranje in distri-bucijo de`evnice ter za ame-stitev naprav za mehansko, kemi~no in biolo{ko ~i{~enje pitne vode.

Obrestna mera je trimese~ni EURIBOR +1,5 %. Odpla~ilna doba lahko zna{a najve~ 10 let. Kredit se lahko odobri do vi{ine priznanih stro{kov nalo`be in najve~ 20.000 EUR.

Pri nalo`bah, navedenih v nadaljevanju, je kredit lahko vi{ji, in sicer najve~ 40.000,00

EUR, vendar ne vi{ji od prizna-nih stro{kov nalo`be:

• gradnja ali nakup nizkoe-nergijske in pasivne stanovanj-ske stavbe,

• namestitev sodob-nih naprav za pridobivanje elektri~ne energije,

• nakup osebnih avtomo-bilov na hibridni ali elektri~ni pogon in

• obse`nej{a obnova stavb, ki vklju~uje izvedbo najmanj treh ukrepov, ki so predmet tega javnega poziva.

Pogoji kreditiranjaZa kredite za posamezno

nalo`bo lahko zaprosi tudi ve~ upravi~encev, pri ~emer skupna vi{ina tako odobre-nih kreditov ne more prese~i predra~unske vrednosti prizna-nih stro{kov nalo`be, skupna vrednost kreditov pa ne more prese~i 80.000 EUR za isti objekt.

V primeru, da vlagatelj na posamezni stanovanjski stavbi izvaja nalo`bo, ki vklju~uje enega ali ve~ ukrepov, ki so predmet dodeljevanja nepo-vratnih finan~nih spodbud po javnem pozivu za nepovratne finan~ne spodbude ob~anom za nove nalo`be rabe obno-vljivih virov energije in ve~je energijske u~inkovitosti sta-novanjskih stavb ter za nakup baterijskih elektri~nih vozil, in ~e priznani stro{ki nalo`be zna{ajo ve~ kot 10.000 EUR, je za izvedbo te nalo`be upravi~en pridobiti tako kredit Eko sklada kot tudi nepo-vratno finan~no spodbudo. V nobenem primeru pa skupen znesek nepovratne finan~ne spodbude in kredita ne sme presegati priznanih stro{kov kreditirane nalo`be.

Jo`ica Ekart

Vir: http://www.ekosklad.si/html/

Informacije/main.html EKONOVICE, {t. 57

Najemite ekolo{ki kreditGospodinjski aparati, vozila, obnove, raba vode, zamenjava kritine

Za dodelavo porabijo 10 krat manj energije kot za stekle-no volno in za 64 krat manj energije kot za plo{~e iz poli-uretanske pene. Osnovna suro-vina je mlet les, ki mu doda-jo ne{kodljivo borovo sol, ki prepre~uje gorenje. Izolacija je na pogled mehka puhasta snov, zelo prijetna na otip in prijetne-ga vonja. Thermocell kosmi~i so organska izolacija, ki uravna-va tudi mikroklimo v prostoru. Zaradi odprte celi~ne strukture nase lahko ve`e odve~no vlago iz prostora in jo po potrebi vra~a v prostor ali odvaja iz hi{e. S tem ustvarimo difuzijsko odprto bivalno okolje, saj lahko re~emo, da prostor diha. Kosmi~i ne ple-snijo, ne trohnijo ali razpadajo in se zaradi svoje kompaktnosti tudi ne posedajo, saj jih upora-bljajo tudi za izolacijo vagonov. Tudi zato bodo lesni kosmi~i svojo nalogo opravljali {e dese-tletja po vgradnji.

Izjemne mo`nosti vgradnjeIzolacijo Thermocell vgraju-

jemo z nasipavanjem ali vpiho-vanjem. Nasipavamo jo lahko

v izolacijske plasti pod tlemi in na stropove proti podstrehi, vpihujemo pa v vse ostale dele stavbe, navpi~ne in nagnje-ne zunanje stene. Uporabna je tudi za naknadno re{evanje slabo izvedenih izolacijskih pla-sti, ki jih najve~krat sre~amo na podstrehah, ki so jih stanovalci sami predelali v bivalne prosto-re. Tam lahko brez razbijanja in odpiranja sten z vpihovanjem v prazne medstenske prosto-re dose`emo var~no in varno bivanje vse leto.

Odli~ne so tudi toplotno izolacijske lastnosti, {e posebej visoka temperaturna zakasni-tev - ~e je nizka, jo bomo najbolj ob~utili zlasti v vro~ih poletnih dneh. Po raziskavi neodvisne gradbene institucije je temperatura zakasnitve, 25 cm debele izolacije iz lesnih kosmi~ev, skoraj 6 ur, izolacije iz steklene volne pa okrog eno uro. Ve~ja temperaturna zakasnitev pomeni, da nas bo izolacija iz lesnih kosmi~ev poleti precej bolje {~itila pred pregrevanjem, pozimi pa pred pohlajevanjem. •

GRADNJA74

Tehni~ni podatki - Toplotna prevodnost λ = 0,039 W/m2K

- Gostota v strehi 40 kg/m3

- Gostota v steni 50 kg/m3

- Specifi~na toplota 2100 J/kgK

Odli~nost izolacije Odli~nost izolacije iz lesnih kosmi~eviz lesnih kosmi~evOdli~nost izolacije iz lesnih kosmi~ev

Za izdelavo danes najpogosteje uporabljanih

toplotnih izolacij iz polistirenskih ali poliure-

tanskih plo{~, steklene ali kamene volne moramo

vlo`iti izjemno veliko energije. Zato je izolacija iz

lesnih kosmi~ev okolju zagotovo najprijaznej{a.

Pri obnovi starej{ih zgradb se pri menjavi talnih oblog pogosto izka`e, da je potrebna temeljita obnova tal. V~asih je treba obno-viti ali zamenjati samo zaklju~ne sloje (izolacijo, estrih), pri lesenih stropih pa je pogosto potrebno zamenjati tudi nosilno leseno pohodno konstrukcijo. ^e gre za hi{o, ki jo v ~asu obnove upo-rabljate, je smiselna izvedba t.i. suhih estrihov.

Najpogostej{i razlogi za temeljito obnovo tlakov je zamenjava talne obloge, ki je na podlago prilepljena, izravnava neravnih tal, slaba toplotna ali hidro – izolacija in praviloma slaba zvo~na izolacija.

Izravnava betonskih talStaro betonsko plo{~o je treba

najprej poravnati, saj se lahko vi{inska razlika meri ne le v mili-metrih – v~asih tudi v centi-metrih! Od odstopanj je odvi-sno, kak{en na~in izberemo za izravnavo. Minimalna odstopanja lahko kompenzira izolacijska plast, ve~ja odstopanja pa poravnamo z

izravnalno maso ali z izravnalnim nasutjem, kadar gre za neravnine, ki jih merimo v cm. Ker bi debela izravnalna plast lahko dodatno pove~ala te`o konstrukcije, se za nasutje uporablja la je, najpogo-steje ekspandirane materiale (per-lit, ipd). Ti slu ijo tudi za toplotno ali zvo~no izolacijo.

Izravnava lesenih talMarsikoga ob menjavi starih

desk zamika, da bi odstranil {e nasutje, ki ga najde med stropni-ki in ga zamenjal z izolacijskim materialom, v upanju, da bo tako pove~al zvo~no izolacijo. Napaka! Z nasutjem iz prodca, gradbenih odpadkov, aganja in podobnega, so leseni stropi pridobili zadostno maso, s tem pa dokaj u~inkovito zvo~no izolacijo. ^e bi vse to odstranili, bi zvo~no izolativnost lesenega stropa zmanj{ali. Zato nasutja pustimo in obnovimo samo deske, ~e je to potrebno. Ker pa so leseni stropniki pogosto pove{eni, izravnamo tla tako, da ~ez deske natresemo izravnalno nasutje, ki je posebej prilagojeno

uporabi na lesenih stropih. To je nasutje Siliperl, ki se ne poseda in ga zato ni treba posebej zbijati – komprimirati. Je nekoliko te je, a ravno toliko, da izbolj{a zvo~no izolacijo, obenem pa je dovolj lahko, da ne preobremenjuje lese-ne konstrukcije. ^e bi uporabili lahko nasutje, bi se le to na leseni konstrukciji, ki vedno nekoliko niha, premikalo, posledica pa bi bila neravna tla. Pomembno je tudi, da je negorljivo.

Izolacijski sloj^e je potrebno, uporabimo

izolacijo iz kamene volne, lesne volne ali mikrogranulirane gume. Ti materiali so naju~inkovitej{i zvo~no izolacijski materiali in je zato potrebna najtanj{a plast.

Nosilni slojNa nasutje ali na izolacijo se

polaga nosilna plast. Samo pri res celovitih obnovah, ko hi{a ni v uporabi, je smiselno betonira-ti estrihe. Dosti enostavnej{a je uporaba knauf talnih plo{~, ki so posebej prirejene za izdela-

vo tlakov. Plo{~e imajo robove na preklop, med sabo se lepijo in vija~ijo. Taki tlaki so hitro narejeni, saj ni potrebno ~akati, da se posu{ijo, delo je ~isto in enostavno, tako, da ga lahko opravijo tudi spretni doma~i moj-stri. Mav~ni tlaki so topli, trdni in ~isti, njihova povr{ina je idealno ravna za polaganje talnih oblog. Kombiniramo jih lahko celo s talnim ogrevanjem. •

Nu{ka Marn

OBNOVE 75

Kako prenovimo stara tla?

Kvaliteten neprekinjen toplotni ovoj stavb je eno od osnovnih pravil gradnje skoraj ni~-energijskih

stavb. V ta namen pasovne temelje, ki so do sedaj predstavljali klasi~en del gradnje, nadomes-

timo s temeljno plo{~o, ki jo izvedemo na predhodno vgrajeno toplotno izolacijo.

Ko smo v Sloveniji pri~eli s »pasivno« gradnjo, smo se seveda opirali na dolgoletne izku{nje na{ih severnih sosedov. Postopoma smo se izobrazili o izvedbah brez toplotnih mostov (toplotnih prepustov) na strehah in fasadnih povr{inah, pomislek pa je nastopil pri temeljenju. Stavbe, ki so zasnovane v tako imenovanem pasivnem standardu in tudi vsi nizkoenergijski objekti, ki morda povsem {e ne zadostijo pravilu »skoraj ni~-energijskih stavb«, se postavljajo na toplotno izolirano temeljno plo{~o, s ~imer se izognemo izgubi toplotne energije skozi betonske mase pasovnih temeljev. S toplo-tno za{~iteno temeljno plo{~o zagotovimo kontiniuiran toplotni ovoj stavbe tudi v zemlji, kamor kasneje nimamo ve~ dostopa in se morebitnih napak ne da popraviti.

Pomisleka glede gradnje na temeljni plo{~i v Sloveniji sta bila dva:

Prvi je prav gotovo ustaljena gradbeni{ka praksa tako pri projektantih kot pri izvajalcih ter z njo povezani protiargumenti, drugi pomislek pa je bil bolj varnostne narave: Potresna varnost.

Temu vpra{anju smo v podjetje FIBRAN NORD, kot proizvajalcu toplotne izolacije

namenilo precej{njo pozornost z raziskavami, ki so bile podprte s prakti~nimi eksperimenti, je bilo dokazano, da temeljenje na toplotno izolacijski podlagi ni problem, nasprotno, pri ni`jih objektih predstavlja celo doprinos k varnosti objekta grajenega na potresno ogro`enih podro~jih. Seveda moramo pri projektiranju in izvedbi upo{tevati navodila strokovnjakov ter uporabiti ustrezno izolacijo.

Toplotna izolacija pod temeljno plo{~oPod temeljno plo{~o enostanovanj-

skih ali dvostanovanjskih hi{ na potresno ogro`enem obmo~ju, kot je ve~inski del Slovenije, obi~ajno uporabimo toplotno izo-lacijske plo{~e z deklarirano tla~no trdnostjo CS(y\10)400 kPa, ki tudi pod dolgotrajnimi obremenitvami ohranijo svoje prvotno dekla-rirane tehni~ne karakteristike. Nasveta pa ni za posplo{evati in je projekt nujno preveriti s projektanti oz. strokovnjaki za potresno gradnjo. gabariti objekta, njihova masa, kon-strukcijska zasnova ter lokacija vplivajo na izra~un potresne varnosti in glede na izra~un so lahko zahtevane ve~je tla~ne trdnosti izo-lacijskega materiala ali pa posebna zasnova temeljev. V osnovi je to naloga statika pri

izra~unu posameznega projekta, Fibran pa v sodelovanju s strokovnjaki iz fakultet ter institutov, ki delajo na tovrstnih raziskavah, pomaga pri konkretnih objektih. •

Ste pri~eli s projektiranjem ali gradnjo? Povpra{ajte nas za re{itev temeljne plo{~e, ki ustreza va{emu objektu.

FIBRAN NORD d.o.o ; tel.: 07 3939 525 ; nasvet@fibran.si

Priprava toplotno izolacijske podlage stanovanjskega objekta FIBRANxps 400-L.

Temelji pasivnih in skoraj ni~-energijskih stavbTemelji pasivnih in skoraj ni~-energijskih stavbTemelji pasivnih in skoraj ni~-energijskih stavb

Samolepilna hidroizolacija med dvema slojema izolacije FIBRANxps.

FIBRANxps 400-L izolacija je namensko izdelana toplotna izolacija,

ki ima minimalno vodovpojnost pri dolgotrajni potopitvi. Ta lastnost

zagotavlja ohranjanje predvidenih toplotno izolacijskih lastnosti skozi

celotno obdobje kori{~enja stavbe. Z odli~no toplotno izolativnostjo

izolacije FIBRANxps spadajo med najkvalitetnej{e toplotne za{~ite v

zemlji. Dolge, gladke plo{~e z robom na preklop so dobrodo{le za hitro

in natan~no izvedbo toplotno izolacijske podlage. Plo{~e se lahko pola-

ga v enem ali v ve~ slojih, odvisno od `elene energijske u~inkovitosti

stavbe. Debelino izolacije projektant dolo~i s programom ArchiMAID.

Debelina toplotne izolacije XPS pod temeljno plo{~o do 20 cm se

obi~ajno polaga enoslojno, ve~je skupne debeline do najve~ 30 cm

pa dvo- ali troslojno, s tem da je pri ve~slojnem polaganju debelina

enega sloja omejena na 12 cm. Za dobro-nizkoenergijske hi{e, skoraj

ni~-energijske oz. pasivne ali aktivne hi{e se debelina XPS izolacije pod

temeljno plo{~o giblje od najmanj 20 do najve~ 30 cm. Ob ve~ji potreb-

ni toplotni u~inkovitosti stavbe dodamo ustrezen sloj toplotne izolacije

pod cementni estrih ali suhomonta`no grajena tla nad temeljno plo{~o.

Izolacija, ki se polaga pod temeljno plo{~o, mora biti preverjena za ta

namen uporabe, za kar se pridobi ustrezno potrdilo (zaenkrat le na

institutu v Nem~iji).

E N E R G I J S K I Š Č I T .www. fibran.si

Mojster, ki vam pomaga privarčevati pri gradnjiSilvo Leži ali mojster Silvo je skoraj zagotovo najbolj prepoznaven zidar v Sloveniji. Kot gradbeni strokovnjak je že skoraj trideset let zaposlen v podjetjuXella porobeton SI, d.o.o., njegova naloga pa je obiskova stranke na terenu in jim pomaga z nasve glede zidave z Ytongom. Sre ate ga lahko na gradbiš ih, kjer zidajo s porobetonom Ytong, na številnih sejmih, kot demonstrator pa nastopa tudi v demonstracijskih lmih in navodilih za zidanje.

Dom. Varnost. Ugodje. Stroški. Izbira materi-ala za gradnjo je tisto, kar bistveno vpliva na kakovost doma, po utje v njem in na koli ino porabljenega denarja za njegovo gradnjo in vzdrževanje. Odli no izbiro predstavlja gra-dnja s porobetonom Ytong, saj je zidanje z njim hitro in enostavno, zato pa tudi izredno ekonomi no. Material je namenjen izvedbi vseh vrst novogradenj, odli no pa se obne-se tudi pri prenovi starejših objektov. Ker so zidaki veliki, njihova masa pa majhna, je nji-hovo prilagajanje enostavno. Vendar pa mora biti zidanje z njimi izvedeno natan no, saj je le tako mo izkoristiti vse prednosti, ki jih mate-rial ponuja. Da zidanje poteka natan no, imajo v podjetju Xella, ki proizvaja material Ytong, na voljo tudi oddelek za strokovno pomo , na katerega se lahko obrnejo vsi, ki potrebujejo pomo pri gradnji. Eden od zaposlenih na tem oddelku je tudi mojster Silvo, ki z nasveti po-maga strankam na terenu.

1. Mojster Silvo, kakšna je vaša vloga v podjetju Xella/Ytong?Sem inštruktor gradnje. Moja naloga je poma-gati strankam na terenu, katerim svetujem, kaj morajo med gradnjo upoštevati in na kaj mo-rajo biti še posebej pozorni, da kon ni rezultat v celoti zadovolji njihova pri akovanja in da

dom doseže zapisane standarde. Ob samem za-etku gradnje strankam pomagam pri gradnji z

osebnim in brezpla nim svetovanjem na grad-biš u.

2. V kateri fazi gradnje se ljudje odlo ijo, da bi vas prosili za pomo ?Vsak kupec hiše Ytong je upravi en do eno-dnevnega te aja na gradbiš u ob samem za et-ku zidanja, in sicer ko se postavlja prva vrsta. Skrbno in pravilno postavljena prva vrsta je namre najpomembnejša, saj je s tem nadaljnje zidanje lažje in natan nejše.

3. S kakšnimi vprašanji se stranke najpogosteje obra ajo na vas?Najpogosteje se stranke name in na moje sodelavce obrnejo s prošnjami za nasvet glede osnovnih pravil zidanja – kako pra-vilno nanesti lepilo na horizontale in ver-tikale, kako pravilno izdelati vogalnike –,

ve krat pa tudi z zahtev-nejšimi vprašanji glede ar-miranja parapetnega zidu, izvedbe notranjih ometov in izolacije fasade.

4. In kako pomagate na terenu?Strankam pomagam pri postavitvi prve vrste in pri montaži stropnih kon-strukciji (stropa Ytong, stropnih ploš Ytong), pri-kažem jim tudi nanos no-tranjih ometov in pravil-no polaganje izolacijskih ploš Multipor.

5. Ste morda že naleteli na težavo, ki vam je ni uspelo reši ?Zahvaljujo izredno premišljeni in dovršeni izdelavi gradbenega materiala Ytong ter stro-kovno usposobljeni ekipi, do tega do sedaj še ni prišlo in verjamem, da tudi v prihodnje ne bo, saj se za vsako nastalo težavo vedno najde rešitev.

6. Koliko asa pa pomagate stranki na terenu?Prikaz zidanja na terenu traja en delovni dan,

kar je ve kot dovolj, da stranko pou im o na inu zidanja. V primeru, da se pojavijo do-datna vprašanja, pa je strankam na voljo eden od lanov naše ekipe, naj bo to strokovnjak za gradnjo, gradbeni inženir ali pa jaz.

7. Glede na to, da se spoznate na gradbeništvo, nam lahko predstavite prednos porobetona pred ostalimi gradbenimi materiali?Ytong ima dobre toplotno-izolacijske lastnosti, je lažji v primerjavi z ostalimi gradbenimi ma-teriali in enostaven za obdelavo. Ob tem je še negorljiv in paroprepusten, zato je res odli en gradbeni material.

8. Koliko asa v povpre ju traja od postavitve temeljev do vselitve v objekt?Zidanje z Ytongom poteka izredno hitro. Tako je lahko enostanovanjska hiša od za etka do konca zidave pod streho že v nekaj tednih, v ve ini primerov pa gradnja od postavitve teme-ljev do vselitve vseeno traja približno eno leto. Moram pa poudariti, da so bili nekateri objekti vseljivi tudi v prej kot pol leta, kar je izjemno hitro.

9. Kdo se najpogosteje odlo a za gradnjo z materialom Ytong in zakaj?Ytong je izredno priljubljen gradbeni material med ekološko bolj osveš enimi in netradicio-nalnimi uporabniki ter predvsem med tistimi, ki nameravajo graditi v lastni režiji. Zanj se prav tako odlo ajo tudi starejši, saj masa blo-kov Ytong ni velika, zaradi esar tudi njihovo prenašanje ne predstavlja prevelikega napora.

10. Pri koliko gradnjah ste že sodelovali? Imate morda podatek, koliko hiš, zgrajenih iz Ytonga, je pri nas?Osebno sem sodeloval pri gradnji približno 3.000 hiš, natan nega podatka pa žal nimam. Glede na koli ino prodanega materiala, odkar se je porobeton Ytong prvi pojavil pri nas, pa ocenjujem, da je bilo v Sloveniji z njim zgraje-nih približno 10.000 hiš.

Oglasno sporo ilo

Silvo Leži , inštruktor gradnje z Ytongom

Stabilnejše kot je zgrajen objekt, bolj kako-vostno je bivanje v njem. V objektu, zgra-jenem s sistemom Ytong, boste v primeru potresa izredno varni.

Gradbeni elemen Ytong zaradi veli-kih dimenzij in majhne teže omogo ajo 2-krat hitrejšo gradnjo od klasi ne.

Ob nasve h pravega mojstra je gradnja zelo enostavna

Ytong PR Varcujem z energijo 210x297 - april 2013.indd 1 17.4.2013 15:22:17

Popolna sistemati~na nega perila Lep videz, brezhibno pogrnjena miza,

~ista posteljnina in brisa~e nam veliko pomenijo. In prav tako podjetju Miele. Njihov sistem za nego perila pokriva celo-ten proces, od pranja do su{enja in lika-nja. Nudijo najbolj{o zmogljivost pranja in optimalno ne`no ravnanje z va{im perilom. Celo pralna in negovalna sredstva Miele CareCollection so bila razvita v njihovih lastnih laboratorijih in so optimalno prila-gojena programom pralnih strojev Miele. Omogo~ajo nadpovpre~ne rezultate pranja in popolno nego perila. Su{ilni stroji ne dopolnjujejo pralnih strojev le na videz, ampak tudi tehni~no in funkcionalno ter zagotavljajo, da je ravnanje z va{im perilom ne`no tudi med su{enjem.

Pri pranju in su{enju v strojih Miele prav-zaprav ne more iti ve~ ni~ narobe.

Aktivni materialiAktivni materi-

ali so znani tudi kot funkcionalni materiali ali mate-riali s posebni-mi membranami. Najbolj poznan je Goretex®. Izdelani so iz visoko funk-cionalnih vlaken, ki zahtevajo poseb-no nego. Napa~no pranje, su{enje ali likanje lahko po{koduje vlakna in onemogo~i funkcijo obla~ila. Aktivni materiali so primerni zlasti za {por-tna obla~ila in obla~ila za prosti ~as, saj ne ovirajo dihanja ko`e in prepre~ujejo zadr`evanje toplote.

Pranje: Aktivne materiale perite pri tem-peraturi do 40°C v Mielejevem posebnem programu »Outdoor«, pri ~emer uporabi-te teko~e pralno sredstvo, ki je posebej priporo~eno za tovrstne materiale. Meh~alca ne dodajte, saj oslabi funkcionalnost mem-bran. Zlasti je pomembno, da perilo dobro izperete in tako odstranite vse ostanke pral-nega sredstva.

Zaradi posebne strukture membran obstaja nevarnost, da med o`emanjem nastanejo t. i. vodni `epi in voda ne more odte~i iz bobna. Prav zato o`emanje v Mielejevem posebnem programu poteka v ve~ stopnjah. Perilo se vedno znova pritisne ob obod bobna in tako omogo~a neoviran odtok vode.

Su{enje: Nekateri su{ilni stroji Miele so opremljeni s posebnim programom »Outdoor«, ki omogo~a, da to zelo ob~utljivo perilo posu{ite v su{ilnem stroju.

Su{enje obla~il poteka pri prilagojeni temperaturi, zato so obla~ila hitro pripra-vljena za naslednjo uporabo.

Bomba`Bomba` je eden

najbolj priljubljenih naravnih materia-lov, ker ima izjemne predilne lastnosti in je posebno trpe`en. Bomba`no peri-lo se zelo dobro obnese pri barvanju in ga je lahko pobeliti. Po drugi strani pa bomba`ne tkanine niso skoraj ni~ elasti~ne, se hitro zme~kajo in slabo zadr`ujejo toploto. Toda skoraj noben drug material ni tako trpe`en – in ne prene-se toliko centrifugiranja v pralnem bobnu.

Pranje: Miele za optimalno nego tovrstne-ga perila ponuja poseben program Bomba`. Splo{no pravilo, ki ga upo{tevajte, se glasi: Belo bomba`no perilo je dovoljeno prati pri temperaturi do 95 °C. Nasprotno pa lahko pisano bomba`no perilo perete le pri tem-peraturi do najve~ 60 °C in s sredstvom za pisano perilo, sicer lahko pride do razbarva-nja. V splo{nem velja, da je treba upo{tevati navodila za nego na etiketi perila.

Su{enje: Bomba` se praviloma lahko su{i v su{ilnem stroju. Miele nudi poseben

program Bomba` tudi pri su{ilnih stro-jih. Vendar pa je nega lahko odvisna od obdelave materiala, zato morate upo{tevati navodila za nego, saj se perilo lahko skr~i.

FrotirFrotirasta tka-

nina je sestavljena iz zank, ki so pre-pletene na poseben na~in.

Pranje: Priporo~ljivo je, da frotiraste brisa~e najprej dvakrat lo~eno operete pri 60 °C, saj je morebitno spira-nje odve~ne barve normalno. Pri majhni koli~ini perila se lahko pojavijo puhasti delci, zato priporo~amo, da novo frotirasto perilo operete takrat, ko je pralni stroj kar najbolj poln.

Su{enje: ^e frotirasto perilo su{ite na vrvi, bo hitro postalo trdo. To lahko prepre~ite tako, da perilo posu{ite v su{ilnem stroju. Prekomerna uporaba meh~alca lahko zmanj{a vpojnost materi-ala. V su{ilnih strojih Miele s patentiranim satastim bobnom ostanejo va{e brisa~e pri-jetno puhaste tudi brez uporabe meh~alca, saj povr{inska struktura bobna v obliki satovja ustvari zra~no blazino, ki ne`no prestre`e perilo.

SvilaSvila je naraven

material. Odlikujejo jo poseben sijaj, izje-mna prefinjenost in majhna te`a. Zahteva posebno nego.

Pranje: Program Svila zagotavlja posebej ne`no pranje vsega ob~utljivega perila, ki zahteva ro~no pranje in ne vsebuje volne. Postopek pranja je optimalno prilagojen potrebam svile. Poleg tega je satasti boben s svojo povr{insko strukturo satovja posebej ne`en do va{ega perila.

Su{enje: Svileno perilo je zelo ob~utljivo. Program Svila pri su{ilnih strojih Miele raz-rahlja svileno perilo s toplim tokom zraka in zmanj{a me~kanje.

O ostalih prednostih in posebnostih pra-nja in su{enja s stroji MIELE, si lahko preberete ve~ na spletnem portalu revije ali pridobite ve~ informacij strokovnjaka v raz-stavno-svetovalnem salonu Miele Gallery na Brn~i~evi 41 g v Ljubljani ali na spletni strani www.miele.si. •

Adrijana Morel

GOSPODINJSKI APARATI78

Vse kar morate vedeti o pranju in su{enju

Dodaten nasvet: Posebno pralno sredstvo

»Outdoor« iz linije Miele

CareCollection poskri za

ne`no in u~inkovito pranje

in nego funkcionalnega

perila, kot so jakne in hla~e

s posebnimi membranami.

O kvalitetni obdelavi perila in vrsti tehni~nih in uporabniku

prijaznih lastnostih, var~ni rabi vode in energije ter varovan-

ju okolja s stroji MIELE, smo pisali `e v prej{njih {tevilkah revije.

Tokrat pa o uporabnih nasvetih in skrbi za perilo.

www.miele.si

EDINSTVENA PRILOŽNOST

Praznujte z nami: izkusite najboljše, kar je

prineslo 111 let nege perila s stroji Miele

Zakaj je Thermia Diplomat Optimum G3 najboljša rešitev ogrevanja za vaš dom?

Zmanjšajtevaš CO2

odtis

h i i l

Izkoristiteprednosti

brezplačneobnovljive

energije

* Promocija z brezplačnim modulom Thermia Online je na voljo med 1. majem in 31. decembrom 2013.

Zmanjša vaše stroške ogrevanja za do 80%.

veliko vroče vode ob nižjih stroških od drugih toplotnih črpalk na trgu. Sanitarno vodo greje

skoraj BREZPLAČNO, kadar hkrati ogreva prostore.

ogrevanja s solarnim sistemom ali drugimi viri energije.

Za več informacij kontaktirajte zastopnika toplotnih črpalk Thermia:

Thermia Online

preprosto daljinsko krmiljneje in nadzor vaše toplotne črpalke preko pametnega telefona, tablice ali računalnika - kjerkoli in kadarkoli, sedaj BREZPLAČNO!*

Proizvedena na Švedskem - zanesljiva in preverjena tehnologija vodje razvoja in inovacij z 90-letnimi

izkušnjami v Nordijski klimi.

Thermia vam z 90-letno tradicijo zagotavlja odlično učinkovitost in največji prihranek

Prihranitedo 80%stroškov

ogrevanja

Za brezplačni ogled strokovnjaka pokličite >

Atlas Trading d.o.o.Celjska cesta 453212 Vojnik

info@atlas-trading.siwww.atlas-trading.si

080 20 65 TOPLOTNE ČRPALKEod 1973