RESUSCITACIJA KAJ INFANTI I DECA - mednet.mk4 I kaj doen~iwata i decata frekvencijata treba da e okolu 100 vo min i soodnosot kompresija: ventilacija treba da e 15:2 bez razlika na

1

SRCEVO - BELODROBNO - MOZO^NO O@IVUVAWE (SBMO) KAJ DOENÎWA I DECA

Definicija: Doen~e: dete vo prvata godina na ìvotot

Malo dete: od krajot na prvata godina do vozrasen

Naj~esta pri~ina za kardiak arest kaj decata e problemot so di{nite pati{ta. Pote{kotiite vo di{eweto i hipoksijata brzo doveduvaat do te{ka bradikardija i asistolija. Za razlika od niv, vozrasnite prvite srcevi pote{kotii gi manifestiraat so ventrikularna fibrilacija. Organite kaj decata se mnogu ~uvstvitelni na anoksija (mozok, bubrezi) i moè masivno da se o{tetat u{te pred srceto samo da zastane. Vo nekoi slu~ai SBMO moì da ja povrati rabotata na srceto, no deteto da egzitira od multisistemski o{tetuvawa vo slednite denovi, ili da preìvee so seriozni nevrolo{ki o{tetuvawa. Prevencijata na o{tetuvawata i ranoto prepoznavawe na bolesta e najefikasen pristap kaj decata. Ranata dijagnoza i agresivniot tretman na respiratornata ili srceva insuficiencija obezbeduvaat izbegnuvawe na kardiak arest i preìvuvawe bez nevrolo{ki deficit kaj seriozno bolni deca.

Obezbeduvaweto na ~isti di{ni pati{ta i oksigenacija se najva`ni akcii vo pedijatriskata resuscitacija. Resuscitacijata mora da zapo~ne vedna{ bez da se ~eka doa|awe na opremata. Ova e osnovno kaj decata. Nekoga{ ~isteweto na di{nite pati{ta moè da bide edinstvenoto koe e neophodno. Procenkata i terapijata treba da odat simultano za da se izbegne gubeweto na vitalnoto vreme.

PEDIJATRISKO OSNOVNO ODR@UVAWE NA @IVOTOT

Kako i kaj sekoja resuscitacija, osnovni se:

A: (airway) di{ni pati{ta B: (breathing) di{ewe

C: (circulation) cirkulacija

2

Ako aspiracijata na tu|o telo e mnogu suspektna zaradi pojavata na nagla, te{ka opstrukcija na gornite di{ni pati{ta, treba vedna{ da se prevzemat ~ekorite prepora~ani kaj gu{ewe.

3

Proverka na svesta

Proveri ja svesta: zboruvaj}i glasno, so tresewe, ili lesno {tipnuvawe. Premesti go deteto samo ako e vo opasna lokacija.

Di{ni pati{ta Otvoraweto na di{nite pati{ta moè da se postigne so zafrlawe na glavata i podignuvawe na dolnata vilica. Mora da se vnimava da ne se preistegne vratot (mekata trahea moè da se svitka i da napravi opstrukcija) i da ne se pritiska na mekite tkiva na dnoto na ustata. Pritisokot vo ovaa oblast moè da go donese jazikot vo di{nite pati{ta i da dovede do obstrukcija. Maloto bebe obi~no di{e na nos, pa proodnosta na nosot mora da bide proverena i sredena. Toa zna~i deka treba da se probaat razli~ni polo`bi na deteto dodeka ne se postigne najzadovolitelnata. Spasuva~ot mora da bide fleksibilen.

Di{ewe Proveri go di{eweto so:

Gledawe na dvièweto na gradite i stomakot

Slu{awe na ustata i nosot za zvucite na di{eweto

ûvstvuvawe na dvièweto na vozduhot so obrazot Ako gradite i stomakot na deteto se dviàt, a vozduhot ne moè da se slu{ne ili oseti, di{nite pati{ta se obstruirani. Prilagodi gi di{nite pati{ta i zakqu~i obstrukcija so tu|o telo. Vedna{ zapo~ni so resuscitacija ako deteto ne di{e, pri otvoreni di{ni pati{ta. Spasuva~ot treba da ja pokrie ustata na deteto (ili usta i nos) so svojata usta i da di{i vnimatelno vo deteto dodeka ne se podignat gradite i deteto ne dobie dlaboko vdi{uvawe. Minimiziraj ja gastri~nata distenzija so optimizirawe na pati{tata za di{ewe i so davawe na spori i ramnomerni vdi{uvawa. Pet inicijalni vdi{uvawa treba da se dadat, sekoe da trae 1 do 1,5 sekundi.

Cirkulacija

Proveri za prisustvo, frekvencija i volumen na pulsot. Brahijalniot puls e polesno da se oseti kaj bebiwa, karotidniot kaj deca. Femoralniot puls e alternativa. Ako frekvencijata e pod 60 udari vo min. kaj bebiwa ili otsutna kaj postari deca zapo~ni so kompresija na gradite bez ponatamo{no odloùvawe. Kaj doen~iwata i decata srceto leì pod dolnata polovina na sternum. Kaj dooen~iwata vo dolnata polovina na sternum se pritiska so dvata prsta od ednata raka. Sternumot se pritiska za okolu 1/3 od debelinata na gradniot ko{. Kaj decata se koristi dlankata od ednata raka vo dolna polovina na

sternum. Dlabo~inata na kompresijata e okolu 1/3 od debelinata na gradniot ko{.

4

I kaj doen~iwata i decata frekvencijata treba da e okolu 100 vo min i

soodnosot kompresija: ventilacija treba da e 15:2 bez razlika na brojot na spasiteli. Kaj pogolemi, postari deca kaj koi mislime deka dlankata od rakata e nedovolna da dade soodvetna kompresivna sila, moè da se primeni adultniot metod so dve race. Dlabo~inata na kompresijata treba da bide 1/3 od debelinata na gradniot ko{, so frekvencija od okolu 80 min i

soodnos kompresija : ventilacija 30 : 2.

Aktivirawe na itna medicinska pomo{

Posle 1 min bazi~no podrùvawe na ìvotot, mora da se povika itna medicinska pomo{. Treba da se kaè otprilika i vozrasta na deteto. Osnovnoto odrùvawe vo ìvotot mora da bide zapo~nato {to e mo`no pobrzo posle telefoniraweto i da se prodolì bez prekinuvawe dodeka pomo{ta ne pristigne.

Zagu{uvawe

Ako zagu{uvaweto se dolì na aspiracija na tu|o telo i postoi sigurnost ili jako somnevawe za toa treba da se prevzemat specijalni merki za da se is~istat di{nite pati{ta. Ako deteto di{e spontano negovite napori da se is~istat di{nite pati{ta treba da se poddràt.

Intervencija e neophodna samo ako naporite se neefektivni i

respiracijata e nesoodvetna. Nikoga{ ne stavaj prst na slepo vo farinks zo{to toa moè da go

vmetne tu|oto telo vo larinks. Koristi merki koi }e ovozmoàt ostro zgolemuvawe na pritisokot vo gradnata {uplina i }e provociraat ve{ta~ka ka{lica.

5

Udari vo grb - zemi go doen~eto ili deteto vo polo`ba so liceto nadolu i

daj 5 otse~ni udari vo sredinata na grbot pome|u lopatkite. Glavata mora da bide ponisko od gradite za vreme na manevrata. Ova moè da se postigne so drèwe na doen~eto preku rakata ili kaj postaro dete preku bedrata dodeka sedi{.

Torakalni pritiskawa - so deteto vo polo`ba na supinacija daj 5 pritiskawa na sternum. Tehnikata na torakalni pritiskawa e sli~na so tehnikata na kompresija na gradite. Pritiskawata na gradniot ko{ treba da se poostri i posilni od kompresiite i so pomala frekvencija od 20 vo min. Abdominalni pritiskawa kaj deca postari od 1 god. Upotrebi ispravena

polo`ba (Heimlich manevar) ako e deteto svesno. Decata bez svest treba da se legnat vo supinacija i dlankata od ednata raka da se stavi na sredinata od goren abdomen. So 5 otse~ni pritiskawa da se pritisni dijafragmata nagore.

Abdominalnite pritiskawa ne se prepora~uvaat kaj doen~iwa bidej}i moè da ja rupturiraat abdominalnata maramica. Ako deteto e bez svest:

Proveri ja ustata - otstrani gi site vidlivi tu|i tela

Otvori gi di{nite pati{ta -so postavuvawe na glavata vo kosa pola`ba i podignat podbradok ili so poddrùvawe na vilicata se obezbeduva dvièwe na vozduhot.

Di{ewe - zapo~ni so 5 inicijalni vdi{uvawa i zapo~ni SBO

PEDIJATRISKO NAPREDNATO ODR@UVAWE VO @IVOT

6

Upotrebata na opremata kaj pedijatriskata resuscitacija e zdruèno so pote{kotii (golemina, ve{tina na spasitelot).

Obezbeduvawe na di{ni pati{ta i ventilacija Obezbeduvawe na di{ni pati{ta i ventilacijata e va`no kaj doen~iwata i deca posle kardijak arest bidej}i respiratornite problemi se obi~no

7

pri~ina za arest. Kislorod vo visoka koncentracija treba da se koristi kaj site pacienti i treba da e navla`net.

Poddrùvawe na di{nite pati{ta

Koristi orofaringealna (Guedel) airway ako nema detski airway pri postavuvawe na maskata za ventilacija. Treba da se postavi to~no

dimenzioniran airway (dimenzijata se odreduva so merewe od sredinata na ustata do agolot na dolnata vilica).

Trahealnata intubacija e najefektivna metoda za obezbeduvawe na di{nite pati{ta. Larinksot na deteto e potesen i pokus, a epiglotisot e

podolg i svitkan vo oblik na U. Larinksot e isto taka postaven na povisoko i ponapred i e pod agol, za razlika od vozrasnite. Prav laringoskop i pravi plasti~ni trahealni cevki se koristat kaj doen~iwa i mali deca. Soodvetnata golemina na trahealnata cevka moè da se presmeta po slednata formula: Vnatre{en dijametar (mm)=(starost vo godini/4) + 4 Moè da se koristi i cevka vo dijametar na maloto prste od deteto ili golemina koja moè da se vnese vo nozdrvata. Bazi~noto odrùvawe vo ìvot ne smee da se prekinuva za podolgo od 30 sek. Posle ovoj interval deteto mora da se reoksigenira pred da se napravi sledniot obid za intubacija.

8

Oksigenacija i ventilacija Mera~ na protokot od 15 L/min treba da se prika~i na dovodot za kislorod na yidot ili nezavisna boca od kislorod. Maskite za lice, za usta ili kesa so valvula za ventilacija treba da se napraveni od meka ~ista plastika, so mal mrtov prostor i da se prilepuvaat dobro za liceto na deteto. Kru`nata maska na liceto e najdeno deka e mnogu polesno da ja koristat lica bez iskustvo. Maskata za liceto treba da se postavi na samonaduvava~ka kesa od 500 ml ili 1600 ml kapacitet.

Protokol za vodewe na naprednato odrùvawe vo ìvot Asistolija

Asistolijata e naj~esta pri~ina za kardiak arest vo detstvoto. Toa e naj~estiot kraj na respiratorna ili cirkulatorna slabost. êsto e zdruèna so agonalna bradikardija. Dijagnozata za asistolija se pravi so EKG i pulsot na pacientot. Treba da se vnimava EKG odvodite da se pravilno postaveni i povrzani i monitorot da e vklu~en. Algoritamot pokaùva protokol za vodewe asistolija. Efektivnoto odrùvawe vo ìvot i ventilacijata so visok protok na kislorod e neophodna. Procesot e ednostaven i potrebno e da se obezbedi siguren

airway i i.v ili intraosealen pristap, 10g/kg adrenalin se dava sleden so dve minuti SBO. Ako asistolijata perzistira dozata na adrenalin treba

da se zgolemi do 100g/kg i da se povtoruva sekoi 3-5 minuti. . Bolus od fiziolo{ki rastvor treba da gi sledi site i.v ili intraosealni injekcii na lekovite koi se koristat vo resuscitacijata posebno ako injekcijata e periferna. Koli~inata treba da e 5-20 ml zavisno od goleminata na deteto. Koga kardiak arestot rezultira od cirkulatorni pote{kotii treba da se dade pogolem bolus na te~nost dokolku nema odgovor na inicijalnata doza od adrenalin. Pr. Deca so hipovolemija od gubitok na krv, gastroenteritis ili sepsa koga moè da se slu~i dlabok distributiven hipovolemi~en {ok. Ovie deca treba da dobijat 20 ml/kg kristaloid, fiziolo{ki rastvor ili Ringer laktat ili koloiden rastvor kako 5% albumin ili arteficijalen koloid. Vodi smetka da ne ja preoptereti{ venskata cirkulacija i da go podigne{ desniot atrijalen pritisok koj }e dovedi do namaluvawe na koronarniot perfuzionen pritisok.

9

Elektromehani~ka disocijacija Retka e kaj deca. Moè da e predizvikana od hipovolemi~en {ok, koj vodi do nepalpabilen centralen puls, no se u{te ima elektri~na aktivnost na srceto. Ako ne se tretira ovoj ritam brzo moè da dovede do agonalna bradikardija i asistolija. Drugi sostojbi koi moè da dovedat do EMD se trauma, tenzionen pneumotoraks i srceva tamponada, metabolni abnormalnosti, hipotermija, elektroliten disbalans i predozirawe so lekovi.

Ventrikularna fibrilacija Retka e kaj decata (vrodeni srcevi zaboluvawa, hipotermija, aritmija lekovi kako tricikli~ni antidepresivi, elektrolitni abnormalnosti kako hipokalemija). Kaj deca pod 10 kg treba da se koristat pedijatriski {patuli (4.5 cm).

10

Pati{ta za davawe na lekovi i te~nost Venski - brzinata e va`na koga se davaat kaj pacient so kardiak arest. Priodot e teòk kaj deca. Centralniot venski priod e opasen. Ako ne se uspee za 90 sek treba da se proba so intraosealen priod.

Intraosealen priod - e bezbeden, ednostaven i brz. Komplikaciite se retki i se dolàt na upotreba na lo{a tehnika. Aspiratot od koskena

srcevina moè da se koristi za ispituvawe na HgB, Na, K, hloridi i glikoza i venski pH i krvni grupi.

Endotrahealen - ako cirkulatorniot priod e nevozmoèn, za 2-3 min nekoi lekovi kako adrenalin, atropin i lignokain moè da se dadat preku trahealnata tuba. Dozite na arenalin treba da se 10 pati pogolemi od standardnite dozi. Ovoj priod se pomalku se koristi. Literatura: European Resuscitation Council. Paediatric life support: (including the

recommendations

for resuscitation of babies at birth). Resuscitation 1998;37:95–6.

2. Zideman D, Bingham R, Beattie T, et al. Guidelines for paediatric life support:

a statement by the Paediatric Life Support Working Party of the European

Resuscitation Council, 1993. Resuscitation 1994;27:91–105.

3. Phillips B, Zideman D, Wyllie J, Richmond S, van Reempts P. European

11

Resuscitation Council Guidelines 2000 for newly born life support. A statement

from the Paediatric Life Support Working Group and approved by the

Executive Committee of the European Resuscitation Council. Resuscitation

2001;48:235–9.

4. Phillips B, Zideman D, Garcia-Castrillo L, Felix M, Shwarz-Schwierin V.

European

Resuscitation Council Guidelines 2000 for advanced paediatric life

support. A statement from Paediatric Life Support Working Group and

approved by the Executive Committee of the European Resuscitation Council.

Resuscitation 2001;48:231–4.

5. Biarent D, Bingham R, Richmond S, et al. European Resuscitation Council

Guidelines

for Resuscitation 2005. Section 6. Paediatric life support. Resuscitation

2005;67:S97–133.

6. American Heart Association in collaboration with International Liaison Committee

on Resuscitation. Guidelines for cardiopulmonary resuscitation and

emergency cardiovascular care – an international consensus on science. Resuscitation

2000;46:3–430.

7. American Heart Association in collaboration with International Liaison Committee

on Resuscitation. Guidelines 2000 for cardiopulmonary resuscitation

and emergency cardiovascular care: international consensus on science. Circulation

2000;102(Suppl. I):I-46–8.

8. 2005 international consensus on cardiopulmonary resuscitation and emergency

cardiovascular care science with treatment recommendations. Part

6: Paediatric basic and advanced life support. Resuscitation 2005;67:

271–91.


cardiovascular care science with treatment recommendations. Circulation,

2010; in press.


cardiovascular care science with treatment recommendations. Resuscitation,

2010; in press.

11. Richmond S, Wyllie J. European Resuscitation Council Guidelines for

Resuscitation

2010. Section 7. Resuscitation of babies at birth. Resuscitation

2010;81:1389–99.

12. Tibballs J, Weeranatna C. The influence of time on the accuracy of healthcare

personnel to diagnose paediatric cardiac arrest by pulse palpation. Resuscitation

2010;81:671–5.

13. Tibballs J, Carter B, Kiraly NJ, Ragg P, Clifford M. External and internal biphasic

direct current shock doses for pediatric ventricular fibrillation and pulseless

ventricular tachycardia. Pediatr Crit Care Med 2010.

14. Sarti A, Savron F, Ronfani L, Pelizzo G, Barbi E. Comparison of three sites to

check the pulse and count heart rate in hypotensive infants. Paediatr Anaesth

2006;16:394–8.

15. Sarti A, Savron F, Casotto V, Cuttini M. Heartbeat assessment in infants: a

comparison of four clinical methods. Pediatr Crit Care Med 2005;6:212–5.

16. de Caen AR, Kleinman ME, Chameides L, et al. International consensus on

cardiopulmonary

resuscitation and emergency cardiovascular care science with

12

treatment recommendations. Part 10: Pediatric basic and advanced life support.

Resuscitation, 2010; doi:10.1016/j.resuscitation.2010.08.028; in press.

17. Berg RA, Hilwig RW, Kern KB, Babar I,EwyGA. Simulated mouth-to-mouth

ventilation

and chest compressions (bystander cardiopulmonary resuscitation)

improves outcome in a swine model of prehospital pediatric asphyxial cardiac

arrest. Crit Care Med 1999;27:1893–9.

18. Dorph E, Wik L, Steen PA. Effectiveness of ventilation-compression ratios 1:5

and 2:15 in simulated single rescuer paediatric resuscitation. Resuscitation

2002;54:259–64.

19. Turner I, Turner S, Armstrong V. Does the compression to ventilation ratio affect

the quality of CPR: a simulation study. Resuscitation 2002;52:55–62.

20. Babbs CF, Kern KB. Optimum compression to ventilation ratios in CPR under

realistic, practical conditions: a physiological and mathematical analysis.

Resuscitation 2002;54:147–57.

21. Babbs CF, Nadkarni V. Optimizing chest compression to rescue ventilation

ratios during one-rescuer CPR by professionals and lay persons: children are

not just little adults. Resuscitation 2004;61:173–81.

22. Kitamura T, Iwami T, Kawamura T, et al. Conventional and chest-

compressiononly

cardiopulmonary resuscitation by bystanders for children who have outof-

hospital cardiac arrests: a prospective, nationwide, population-based cohort

study. Lancet 2010.

23. Houri PK, Frank LR, Menegazzi JJ, Taylor R. A randomized, controlled trial of

two-thumb vs two-finger chest compression in a swine infant model of cardiac

arrest [see comment]. Prehosp Emerg Care 1997;1:65–7.

24. David R. Closed chest cardiac massage in the newborn infant. Pediatrics

1988;81:552–4.

Documents

RESUSCITACIJA KAJ INFANTI I DECA - mednet.mk4 I kaj doen~iwata i decata frekvencijata treba da e okolu 100 vo min i soodnosot kompresija: ventilacija treba da e 15:2 bez razlika na