Rekonstrukcija NN omrežja, ki se napaja iz 20/0,4 kV TP ... · Tip kabla ustreza vsem zahtevam, zaradi materiala izolacije ima večje prenosne zmogljivosti, je pa manj odporen na

ICES

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Elektroenergetika

Modul: Elektroenergetska učinkovitost in električne

instalacije

Rekonstrukcija NN omrežja, ki se napaja iz

20/0,4 kV TP Hajdina 3 (T-832)

Mentor: Matjaž Bobnar, univ. dipl. inž. el. Kandidat: Matej Predikaka

Mentor v podjetju: Franc Terbuc, dipl. inž. el.

Lektorica: Ines Zajšek, prof. slov.

Barislovci, november 2018

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju Matjažu Bobnarju, univ. dipl. inž. el., za pomoč pri izdelavi

diplomske naloge.

Hvala g. Francu Terbucu, dipl. inž. el., za mentorstvo pri izdelavi diplomske naloge,

Sašu Škorjancu, univ. dipl. inž. el., za pregled načrta in Konradu Visočniku iz podjetja

Elektro Maribor, d. d., za pomoč in nasvete pri mojih prvih korakih pri projektiranju.

Zahvaljujem se tudi lektorici Ines Zajšek, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in

slovnično pregledala.

Posebno se zahvaljujem svoji družini za spodbude pri študiju.

IZJAVA

»Študent/ka Matej Predikaka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega dela, ki

sem ga napisal/a pod mentorstvom Matjaža Bobnarja, univ. dipl. inž. el.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne: _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

Slovenska nizkonapetostna omrežja so grajena v nadzemni in podzemni izvedbi.

Nadzemno omrežje je bistveno bolj občutljivo na vremenske vplive kot pa podzemno

omrežje. Želja elektrodistribucijskih podjetij je, da se distribucijskemu omrežju poveča

robustnost in s tem uporabnikom omogoči kakovostno oskrbo z električno energijo.

Novogradnje in rekonstrukcije nizkonapetostnega omrežja se v večjem delu izvajajo

v podzemni izvedbi.

Kot študijo primera naloga obravnava rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja, ki

se napaja iz TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832). Projekt zajema vključevanje

nadomestno zgrajene transformatorske postaje v nizkonapetostno omrežje in

rekonstrukcijo dotrajanega prostozračnega nizkonapetostnega omrežja.

Rekonstrukcija je bila izvedena s kabliranjem. Projekt vsebuje opis izvedbe del,

potrebnega materiala in predviden finančni okvir rekonstrukcije nizkonapetostnega

omrežja in vključitve nadomestne transformatorske postaje.

V prihodnje bo potrebno še v večji meri prilagajati razvoj omrežja v skladu z

energetsko politiko, katere osnovni namen je, da nam zagotovi zanesljivo in

konkurenčno oskrbo na trajnosten način. Eden od načinov, da bomo to dosegli še v

večji meri, je razvoj pametnega omrežja, s katerim bo omogočeno učinkovitejše

upravljanje, hitrejše odkrivanje ter odpravljanje napak.

Cilj diplomske naloge je predstaviti rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja, ki se

napaja iz TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832).

KLJUČNE BESEDE: nizkonapetostno omrežje, rekonstrukcija, podzemno omrežje,

elementi NN omrežja.

ABSTRACT

Slovene low-voltage networks are installed above- and underground. Above ground

low-voltage networks are fundamentally a lot more weather sensitive than

underground networks.

Goal of electro distribution companies is to enlarge robustness of networks and in this

way enable quality distribution of electric power to their consumers.

New system installations and reconstructions of low-voltage networks are primarily

being placed as underground systems.

Study example of this diploma paper discusses reconstruction of low-voltage network,

which is supplied by transformer TP Hajdina 3 – substation (T-832). This project

includes additional installation of a substitutional transformer into the low-voltage

network and reconstruction of the existing deteriorated overhead low voltage network.

The reconstruction was carried out with calibration. The project includes execution of

works description, required material and estimated financial plan of the low-voltage

network reconstruction and substitutional transformer.

In the future it will be necessary to adjust the network development more and more in

accordance to the energetic policy, of which the basic goal is to ensure reliable and

competitive energy supply in a sustainable way. One of the methods how to achieve

this most effectively is the development of smart networks. This networks will enable

an even more effective operation and a quicker error detection and correction.

The goal of this diploma paper is to present reconstruction of low-voltage network,

which is supplied from the transformer TP Hajdina 3 – substation (T-832).

KEYWORDS: low-voltage network, reconstruction, underground network, elements

of LV network.

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 Predstavitev problema................................................................................ 1

1.2 Cilji naloge ................................................................................................. 1

1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................................... 1

1.4 Metode dela ............................................................................................... 2

2 ELEKTROENERGETSKI SISTEM .................................................................... 3

2.1 ElektroenergetSski sistem .......................................................................... 3

2.2 Prenosno omrežje ...................................................................................... 3

2.3 Distribucijsko omrežje ................................................................................ 4

2.4 Nizkonapetosno Omrežje ........................................................................... 5

2.5 Razvojni načrt za NN omrežje 2017 do 2026 ............................................. 6

2.6 Načtrovanje NN omrežja .......................................................................... 10

2.6.1 Podzemni ali nadzemni vod .............................................................. 11

2.6.2 Izbira načina polaganja kabla ............................................................ 11

2.6.3 Gradnja Elektro kabelske kanalizacije ............................................... 12

2.6.4 Dimenzije jarka ................................................................................. 12

2.6.5 Opozorilni trak ................................................................................... 14

2.6.6 Elektro kabelski jaški ......................................................................... 14

2.6.7 Izbira kablov ...................................................................................... 14

2.6.8 Označevanje NN kablov .................................................................... 14

2.6.9 Presek kabla ..................................................................................... 17

2.6.10 Referenčna impedanca v NN omrežju ........................................... 17

2.6.11 Največji dovoljeni računski padec napetosti ................................... 18

2.6.12 Nadtokovna zaščita kablov ............................................................ 19

2.6.13 Kontrola pregoretja varovalk .......................................................... 19

2.6.14 Prenapetostni odvodniki ................................................................ 21

2.6.15 Elektro omarice ................................................................................. 21

2.6.16 Notranja oprema omarice .............................................................. 21

3 OBSTOJEČE STANJE TP HAJDINA 3 (T-163) ............................................... 22

3.1 OPIS TP HAJDINA 3 (T-163) ................................................................... 22

3.2 OSNOVNI PODATKI tp hAJDINA 3 (t-163) .............................................. 23

3.3 TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832) ........................................................ 23

3.4 ARGUMENTACIJA PREDIVDENIH DEL.................................................. 24

4 NAČIN IZVEDBE DEL IN IZRAČUNI PRI REKONSTRUKCIJI NN OMREŽJA 25

4.1 Predvideni material .................................................................................. 25

4.2 Izvedba del ............................................................................................... 25

4.2.1 Gradbeni del ..................................................................................... 26

4.2.2 Elektromontažni del ........................................................................... 26

5 REKONSTRURIRANO NN OMREŽJE IZ TP HAJDINA 3 - NADOMESTNA (T-

832) ........................................................................................................................ 34

5.1 Osnovni podatki rekonstrureranega obmrežja .......................................... 34

5.1.1 Potreben material za nov izvod 1 ...................................................... 35

5.1.2 Predvidena dela na izvodu 1 .................................................................. 35

5.2 Zaščita NN omrežja ...................................................................................... 39

4.4.1 Nadtokovna in kratkostična zaščita ................................................... 39

4.4.2 Zaščita pred električnim udarom ....................................................... 39

4.4.3 Zaščita pred atmosferskimi prenapetostmi ........................................ 39

5.3 Preverjanje ustreznosti izbranih vodnikov na izvodu 1.............................. 40

5.3.1 Padci napetosti in faktor induktivnosti................................................ 40

5.3.2 Izračunani tokovi ............................................................................... 41

5.3.3 Termična kontrola obremenitve ......................................................... 42

5.3.4 Ustreznost kablov.............................................................................. 42

5.4 Križanja .................................................................................................... 42

5.4.1 Medsebojno približevanje energetskih kablovodov ............................ 42

5.4.2 Križanje NN kabla s kolovoznimi cestami in poljskih potmi ................ 43

5.4.3 Križanje NN kabla s cestami in dovoznimi potmi ............................... 43

5.4.4 Križanje in vzporedni potek s telekomunikacijski in CATV kabli ......... 43

5.4.5 Križanje in vzporedni potek s cevmi vodovoda .................................. 43

5.5 Varstvo okolja in ravnanje z odpadki ........................................................ 44

6 ZAKLJUČKI ..................................................................................................... 45

7 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................... 47

8 PRILOGE ........................................................................................................ 49

KAZALO SLIK

Slika 1: Elektroenergetski sistem .............................................................................. 3

Slika 2: prenosno omrežje ........................................................................................ 4

Slika 3: Predviden fizični obseg novogradenj in rekonstrukcije NN omrežja za 2017-

2026 ......................................................................................................................... 6

Slika 4: Fizični obseg novogradenj v NN omrežja za 2017-2026 .............................. 7

Slika 5: Fizični obseg rekonstrukcije NN omrežja za 2017-2026 ............................... 8

Slika 6: Velikost fizični obseg vlaganje v NN omrežja za 2017-2026 ........................ 9

Slika 7: Delež NN podzemnih vodov v NN omrežja za 2017-2026 .......................... 10

Slika 8: karakteristični presek kabelskega jarka EKK .............................................. 13

Slika 9:TP Hajdina 3 (T-163) .................................................................................. 23

Slika 10: TP Hajdina 3-nadomestna (T-832) v izgradnji .......................................... 24

Slika 11: Prerez kabelskega jarka za polaganje NN kabla ...................................... 27

Slika 12: Prerez kabelskega jarka za polaganje NN in SN kabla v isti jarek ............ 28

Slika 13: Prerez kabelskega jarka pri križanju s prometnimi potmi.......................... 29

KAZALO TABEL

Tabela 1: Tabela vseh omejitev na NN izvodu........................................................ 17

Tabela 2: Najmanjši polmer krivljenja in največja sila vlečenja za vodnike ............. 30

Tabela 3: Polmer krivljenja in vlečnih sil ................................................................. 37

Tabela 4: Nadtokovna zaščita za posamezne izvode ............................................. 39

Tabela 5: Izbira dolžine ozemljila, glede na specifično upornost tal ........................ 40

Tabela 6: Padci napetosti in faktor induktivnosti na izvodu 1 .................................. 40

Tabela 7: Legenda oznak v tabelah izračuna padcev napetosti in faktorja induktivnosti

............................................................................................................................... 41

Tabela 8: Toki na izvodu 1 ..................................................................................... 41

Tabela 9: Legenda oznak v tabelah izračuna tokov ................................................ 41

Tabela 10: kontrola termične obremenitve za izvod 1 ............................................. 42

Tabela 11: Legenda oznak v tabelah izračuna kontrole termične obremenitve ....... 42

KRATICE IN AKRONIMI

TP - transformatorska postaja

EM - Elektro Maribor

OE - območna enota

GIZ - gospodarsko interesno združenje

NN - nizkonapetostno

SN - srednjenapetostno

VN - visokonapetostno

SAIDI - indeks povprečnega trajanja prekinitve sistema

EKK - elektro kabelska kanalizacija

EPC - elektro plastična cev

PVC - polivinilklorid

PEHD - polietilenske tlačne cevi

EKJ - elektro kabelski jarek

UV - ultravijolično valovanje

CE - evropska skladnost

TS - tehnične specifikacije

Cu - baker

Al - aluminij

PEN - ozemljitveno nevtralno

TSN - tovarna stikalnih naprav

PP - Perutnina Ptuj

CATV - kabelska televizija

TK - telekomunikacijski kablovod

DES - distribucijski elektrosistem

PS-RO - prostostoječa razdelilna omarica

PS-RMO - prostostoječa razdelilno merilna omarica

V-PMO - vgradna priključno merilna omarica

SODO - sistemski operater distribucijskega omrežja

ELES - sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja

ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Matej Predikaka: Rekonstrukcija NN omrežja, ki se napaja iz 20/0,4 kV TP Hajdina 3 (T-832) stran 1 od 47

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Vsak sistem, objekt in stroj ima življenjsko dobo, tako ima tudi nizkonapetostno

omrežje kot celota svojo življenjsko dobo. Skozi leta sestavni deli omrežja dotrajajo,

pri nadzemnih vodih so najbolj ranljiva oporišča. Vloga električne energije se skozi

leta spreminja. V prihodnosti je pričakovati nadaljnjo rast porabe električne energije,

zato je temu trendu potrebno slediti tudi pri rekonstrukciji električnega omrežja.

Povečanje potreb po električni energiji zahteva nadgradnjo obstoječe infrastrukture.

Pri nadgradnji velikokrat naletimo na težave, ki od nas zahtevajo premislek o

smiselnosti obnove. Od upoštevanju vseh kriterijev se odločamo med smotrnostjo

obnove ali nadomestne gradnje. Pri novih oziroma nadomestnih gradnjah moramo

upoštevati obstoječe potrebe porabnikov električne energije in pričakovane potrebe v

prihodnje. Pri izgradnji moramo upoštevati vse veljavne kriterije. Kriteriji za

načrtovanje nizkonapetostnega omrežja se niso spreminjali že dolgo časa, zato je

delo načrtovanja še toliko težje. Pri gradnji nizkonapetostnega omrežja je pomemben

padec napetosti. Zakonodaja pravi, da padec napetosti ne sme biti večji kot 10 %,

zaradi omejitev pri regulaciji napetosti, kakovosti in stroškov izgub naj ne bi bili padci

večji kot 8 %. Pri načrtovanju nizkonapetostnega omrežja moramo upoštevati

dolgoročno povečanje obremenitve, zato načrtujemo nove gradnje na največji padec

5 %. Pomemben kriterij predstavlja referenčna impedanca nizkonapetostnega

omrežja. Dodaten izziv v prihodnje predstavljata velika integracija obnovljivih virov

energije in delež električnih vozil.

1.2 CILJI NALOGE

V diplomski nalogi smo opisali področje načrtovanja nizkonapetostnega omrežja,

podali bistvene kriterije za načrtovanje nizkonapetostnega omrežja in pravilno

izvedbo podzemnega nizkonapetostnega omrežja. Izdelano je tehnično poročilo za

izvedbo rekonstrukcije nizkonapetostnega omrežja, ki se napaja iz transformatorske

postaje Hajdina 3 (T-832). Bistveni deli tehničnega poročila so izračun pomembnih

veličin, določitev materiala, izdelava načrta za polaganje kablov in ocena stroškov.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Pri izdelavi projektne dokumentacije (tehničnega poročila) je težko predvideti vse

okoliščine, ki se bodo pojavile v nadaljevanju. Težave se pojavijo pri pridobivanju

služnostnih pogodb, saj se nemalokrat lastniki zemljišč ne strinjajo s posegi na

njihovem zemljišču, zato je potrebno traso kablovoda spreminjati in jo uskladiti z

lastnikom. Veliko oviro nam predstavlja tudi obstoječa komunalna infrastruktura. Na

področju predvidenih del potekajo plinovod, kanalizacija, elektroenergetski vodi,



vodovod, telefonsko omrežje in omrežje za kabelsko televizijo. Tip izbire kabla je

določen v skladu s smernicami podjetja in to je NA2XY. Tip kabla ustreza vsem

zahtevam, zaradi materiala izolacije ima večje prenosne zmogljivosti, je pa manj

odporen na mehanske vplive okolice kot drug tip z izolacijo iz HDPE materiala. Na

delih, kjer je pričakovano večje tveganje za mehanske poškodbe, ga polagamo v

zaščitno cev.

1.4 METODE DELA

Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili več metod dela:

V teoretičnem delu smo uporabili metodo združevanja, saj smo združili zahteve iz

različnih smernic in predpisov, prav tako smo združili raziskovalna dela različnih

avtorjev. Metodo povzemanja smo uporabili, saj smo povzeli informacije iz različnih

internetnih strani.

V praktičnem delu smo uporabili analitično metodo dela, saj smo razčlenili obstoječe

stanje, z njo smo si pomagali tudi pri pripravi stroškovnega vidika. Opisno metodo

dela smo uporabili, da smo opisali postopek dela na objektu.

V zaključku smo uporabili metodo sinteze, s katero smo teoretična izhodišča primerjali

s praktičnim delom, primerjalna metoda je bila uporabljena za primerjavo s

teoretičnimi izhodišči in odločitvami pri načrtovanju.



2 ELEKTROENERGETSKI SISTEM

2.1 ELEKTROENERGETSKI SISTEM

Imamo različne proizvajalce električne energije, ki primarne energije, kot so jedrska,

kemična, gibalna ali potencialna, spreminjajo v električno energijo. Elektroenergetski

sistem povezuje te proizvajalce preko prenosnega ali distribucijskega omrežja z

uporabniki (vir: Eles, 2018).1

Slika 1: Elektroenergetski sistem

(Vir: Eles, 2018)2

2.2 PRENOSNO OMREŽJE

Prenosno elektroenergetsko omrežje služi prenosu električne energije od velikih

proizvajalcev električne energije do območij koncentriranega odjema, ker se v

razdelilno-transformacijskih postajah nanj priključijo distribucijska omrežja in največji

odjemalci, kot so tovarne za proizvodnjo aluminija ali železarne. Prenosno omrežje v

večji meri sestavljajo nadzemni vodi, redko podzemni vodi in razdelilne ali razdelilno-

transformatorske postaje. Zaradi prenosa velikih moči se uporabljajo visoke ali

najvišje napetosti. Napetostni nivoji prenosnega omrežja v Evropi so 110 kV, 220 kV

in 400 kV. Prenosno omrežje služi tudi povezovanju nacionalnih elektroenergetskih

sistemov (vir: Agencija za energetiko, 2018).3

1 Na seznamu virov: Eles, Elektroenergetski sistem, pridobljeno 18. 9. 2018 z naslova: https://www.eles.si/elektroenergetski-sistem. 2 Na seznamu virov: Eles, Elektroenergetski sistem, pridobljeno 18. 9. 2018 z naslova: https://www.eles.si/elektroenergetski-sistem. 3 Na seznamu virov: Agencija za energijo (2017), Električna energija, pridobljeno 18. 9. 2018

z naslova: https://www.agen-rs.si/izvajalci/elektrika/prenosno-omrezje.

https://www.eles.si/elektroenergetski-sistem


https://www.agen-rs.si/izvajalci/elektrika/prenosno-omrezje



Sistemski operater je odgovoren za zagotavljanje varnega in zanesljivega

obratovanja prenosnega omrežja na 400, 220 in 110 kV napetostnem nivoju. Pri nas

je to ELES, ki upravlja s skupno dolžino 2.859 km daljnovodov. Od teh je na 110 kV

napetostnem nivoju 1.862 km, na 220 kV napetostnem nivoju 328 km ter na najvišjem

napetostnem nivoju 400 kV v skupni dolžini 669 km ( vir: esvet.si, 2018),4 (vir: Eles,

2018).5

Slika 2: Prenosno omrežje

(Vir: Eles, 2018)6

2.3 DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE

Distribucijsko omrežje je priključeno na prenosno omrežje prek razdelilnih

transformatorskih postaj. Poleg končnih odjemalcev so na distribucijsko omrežje

priključeni tudi manjši proizvajalci električne energije. Operater distribucijskega

sistema zagotavlja več kot 933.000 uporabnikom zanesljivo, varno in učinkovito

oskrbo z električno energijo (vir: SODO, 31. 12. 2017).7 Distribucijsko omrežje deluje

na treh napetostnih nivojih. Visokonapetostni nivo (napetost nad 35 kV) obsega 867

km vodov in 191 VN/SN transformatorjev. Srednjenapetostni nivo, v katerega spadajo

napetosti med 1 kV in 35 kV, obsega 16.654 km vodov, 36 SN/SN transformatorjev

in 16087 SN/NN transformatorjev. V nizkonapetostni nivo spadajo napetosti pod 1 kV,

dolžina teh vodov je 45.023 km (vir: esvet.si, 2018).8

4 Na seznamu virov: Esvet.si, Elektroenergetski sistem, pridobljeno 20. 9. 2018 z naslova: http://www.esvet.si/energija/elektroenergetski-sistem. 5 Na seznamu virov: Eles, Elektroenergetski sistem, pridobljeno 18. 9. 2018 z naslova: https://www.eles.si/elektroenergetski-sistem. 6 Na seznamu virov: Eles, Elektroenergetski sistem, pridobljeno 18. 9. 2018 z naslova: https://www.eles.si/elektroenergetski-sistem. 7 Na seznamu virov: Sodo, Družba SODO, pridobljeno 20. 9. 2018 z naslova: https://www.sodo.si/kdo-smo. 8 Na seznamu virov: Esvet.si, Elektroenergetski sistem, pridobljeno 20. 9. 2018 z naslova: http://www.esvet.si/energija/elektroenergetski-sistem.

http://www.esvet.si/energija/elektroenergetski-sistem






Javno službo distribucijskega operaterja električne energije na ozemlju Republike

Slovenije izvaja družba SODO, d. o. o. Družba SODO, d. o. o., ima podeljeno

koncesijo od dne 14. 6. 2007 za obdobje 50 let, ki določa naloge opravljanja

sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije. Na podlagi

pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO

izvajajo v imenu SODA dejavnosti naslednja distribucijska podjetja (vir: SODO, 31.

12. 2017):9

- Elektro Maribor, d. d.,

- Elektro Celje, d. d.,

- Elektro Ljubljana, d. d.,

- Elektro Gorenjska, d. d.,

- Elektro Primorska, d. d.

2.4 NIZKONAPETOSTNO OMREŽJE

Napetostni nivo za nizkonapetostno omrežje je do 1 kV. V to kategorijo spadajo

napetosti, na katere se priključujejo gospodinjstva in industrija. V večini primerov je ta

nivo 230/400 V, v industriji pa se pojavlja tudi nekaj drugih napetostnih nivojev.

Po podatkih iz strateške konference elektrodistribucije Slovenije iz leta 2017 je bila

povprečna starost NN nadzemnega omrežja na dan 31. 12. 2015 v Sloveniji 29,5 let.

Le nekaj boljše stanje je na podzemnem NN omrežju, kjer je povprečna starost

omrežja 24,2 leti. Ta podatek je izračunan za štiri distribucijska podjetja, brez Elektro

Primorske. Predvidena življenjska doba je določena s stopnjo amortizacije.

Nadzemnih vodov s prekoračeno življenjsko dobo smo imeli v Sloveniji ob koncu leta

2015 24,3 %, za podzemne vode je na isti datum podan podatek 8,4 %. Zgoraj

opisana kazalnika spadata v kategorijo fizične dotrajanosti. Poleg le-teh je pomembno

tudi stanje NN omrežja iz vidikov njegove strukture, vrste in prerezov vodnikov ter

dolžine izvodov iz transformatorskih postaj. Dotrajanost omrežja ima vpliv na

kakovost napetosti, zmanjšuje se varnost in zanesljivost dobave, v omrežju se širi več

motenj, pomemben razlog za obnovo omrežja je tudi možnost priključevanja novih

odjemalcev, povečanje priključne moči obstoječim in priključevanje proizvajalcev

električne energije (vir: 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017,

2017).10

9 Na seznamu virov: Sodo, Družba SODO, pridobljeno 20. 9. 2018 z naslova: https://www.sodo.si/kdo-smo. 10 Na seznamu virov: GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017.



2.5 RAZVOJNI NAČRT ZA NN OMREŽJE OD 2017 DO 2026

Razlogi za odločitev za vlaganje v novogradnje in rekonstrukcijo obstoječega NN

omrežja so predvsem povečanje obremenitev zaradi pričakovanih novih odjemalcev

električne energije in povečanje priključne moči obstoječim odjemalcem, še en

pomemben razlog je standard SIST 50160. Ta standard določa 13 značilnosti

kakovosti napetosti. Pri nadzemnih vodih je najpogostejši razlog za dotrajanost NN

omrežja v oporiščih. Elektrodistribucijska podjetja si želijo postopno povečati delež

podzemnih vodov in s tem zvišati odpornost NN omrežja na vremenske vplive.

Priključujejo se razpršeni proizvajalci električne energije, kar v določenih primerih

zahteva gradnjo novih izvodov ali povečanje preseka obstoječih (vir: GIZ, 3. strateška

konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017).11

Elektrodistribucijska podjetja za obdobje od 2017 do 2026 načrtujejo naslednji

obseg novogradenj in rekonstrukcij NN omrežja.

Slika 3: Predviden obseg novogradenj in rekonstrukcije NN omrežja za obdobje

2017–2026

(Vir: 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017)12

Elektrodistribucijska podjetja za obdobje 2017–2026 načrtujejo kar 89 % vseh

novogradenj v podzemni izvedbi. Pri rekonstrukcijah predstavlja podzemna izvedba

približno dve tretjini vseh rekonstrukcij. Elektro Gorenjska ima v načrtu novogradenj

in rekonstrukcij zgolj podzemno omrežje. Za načrtovano obnovo in rekonstrukcije

11 Na seznamu virov: GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017. 12 Na seznamu virov: GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017.



predvidevajo elektrodistribucijska podjetna v naslednjem 10-letnem obdobju nameniti

182,9 milijona evrov (vir: GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije

2017, 2017).13

Na spodnjih dveh grafih (sliki 4 in 5) je predstavljen odstotek predvidenega obsega

vlaganj v NN omrežje po vzrokih za odločitev v vlaganje.

Slika 4: Fizični obseg novogradenj v NN omrežja za obdobje 2017–2026


13 Na seznamu virov: GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017. 14 Na seznamu virov: GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017.



Slika 5: Fizični obseg rekonstrukcij NN omrežja za obdobje 2017–2026


Največja investicijska vlaganja v NN omrežja predvideva Elektro Maribor, sledi Elektro

Celje, najmanjši obseg pa predvideva Elektro Ljubljana, višina investicij je prikazana

na sliki 6.

15 Na seznamu virov: GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017.



Slika 6: Obseg investicijskih vlaganj v NN omrežja za obdobje 2017–2026


Elektrodistribucijska podjetja nameravajo v obdobju od 2017 do 2026 povečati delež

podzemnih vodov iz 49,2 %, kot jih je bilo leta 2015, na 53,3 %, do leta 2026.

Posledično se bo zmanjšal delež dotrajanih NN vodov s prekoračeno predvideno

dobo uporabe in znižala se bo povprečna starost naprav. Zagotovilo se bo možnost

priključevanja novih odjemalcev električne energije. Izgube v NN omrežju se bodo

zmanjšale. Z vlaganjem v omrežja se uresničujejo načrti Evropske unije na področju

prometa in ogrevanja. Načrtovani delež podzemnih vodov za leto 2026 je prikazan na

spodnji sliki.

16 Na seznamu virov: GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017.



Slika 7: Delež NN podzemnih vodov v NN omrežjih za leto 2026


2.6 NAČRTOVANJE NN OMREŽJA

Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi tretjega odstavka Energetskega zakona

(Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdalo Pravilnik o zaščiti nizkonapetostnih omrežij

in pripadajočih transformatorskih postaj, s katerim je določilo minimalne pogoje za

zaščito NN omrežij in z njimi povezanih transformatorskih postaj. Ta pravilnik določa

minimalne zahteve za zaščito pred električnim udarom, tokovno preobremenitvijo in

prenapetostjo. Zaradi varnostnih zahtev je pomemben 4. člen: »Šteje se, da so

izpolnjene zahteve tega pravilnika, če je zaščita nizkonapetostnih omrežij in

pripadajočih transformatorskih postaj izvedena skladno z določbami tega pravilnika in

v skladu z naslednjimi standardi:

- SIST EN 61936-1 Elektroenergetski postroji za izmenične napetosti nad 1 kV –

1. del: Skupna pravila,

- SIST EN 50522 Ozemljitve elektroenergetskih postrojev, ki presegajo 1 kV

izmenične napetosti,

- SIST HD 60364-4-41 Nizkonapetostne električne inštalacije,

- 4-41. del: Zaščitni ukrepi – Zaščita pred električnim udarom,

- SIST HD 60364-4-442 Nizkonapetostne električne inštalacije,

- 4-442. del: Zaščitni ukrepi – Zaščita nizkonapetostnih inštalacij pred trenutnimi

prenapetostnimi zaradi zemeljskega stika v visokonapetostnem sistemu in zaradi

napak v nizkonapetostnem sistemu.« (Vir: Pravilnik o zaščiti nizkonapetostnih

omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj, 2015, str. 2)18

17 Na seznamu virov: GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017. 18 Na seznamu virov: Ministrstvo za infrastrukturo, Pravilnik o zaščiti nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj, 2015.



2.6.1 Podzemni ali nadzemni vod

Načrtovanje NN omrežja najprej zahteva premislek o izbiri nadzemnega ali

podzemnega voda. Iz izkušenj vemo, da je za izboljšanje obratovalne zanesljivosti,

zmanjšanje stroškov vzdrževanja in povečanje zadovoljstva odjemalcev ključnega

pomena delež podzemnega omrežja v razmerju do nadzemnih vodov, kar se odraža

v boljšem SAIDI in izboljšanem standardu kakovosti dobave. Zaradi teh razlogov

stremimo k temu, da SN in NN omrežja gradimo v podzemni izvedbi.

Za izbiro izvedbe omrežja je bistveni faktor kategorija zemljišča, saj kategorija

zemljišča bistveno vpliva na ceno izvedbe. Če je kategorija zemljišča do vključno IV.

kategorije se odločimo za podzemno izvedbo omrežja, za kategorije višje od IV.

oziroma, če je vsaj 50 % trase v V. kategoriji, se odločimo za nadzemni vod.

Pomembno vlogo ima tudi lastništvo zemljišča, saj je potrebna ureditev služnosti za

gradnjo in vzdrževanje omrežja. Pri izbiri trase se odločamo za tisto pot, ki zajema

manj lastnikov zemljišč. Pri določanju trase se izogibamo tudi zaščitenih območij, gre

predvsem za okoljevarstvene in arheološke okoliščine. Za odločanje med podzemnim

ali nadzemnim vodom glede ekonomsko-tehničnega faktorja je v idejni zasnovi

potrebna primerjava stroškov skozi celotno predvideno življenjsko dobo. (vir: GIZ,

Smernice za gradnjo podzemnih vodov, junij 2014).19

2.6.2 Izbira načina polaganja kabla

Osnovni kriterij za izbiro načina polaganja kabla v zemljo je, da z najmanjšim stroškom

zagotovimo energijo vsem uporabnikom in zadostimo vsem tehničnim zahtevam. Pri

izbiri moramo upoštevati, da je investicijska vrednost elektro kabelske kanalizacije v

povprečju 4- do 5-krat višja kot neposredno polaganje kabla v zemljo. Zato velja, da

ja najbolj smiselno polaganje kabla neposredno v zemljo. Praviloma velja, da se na

področju mest uporablja EKK in kabelski betonski jaški ustreznih dimenzij po Tipizaciji

izgradnje EKK. Pri dimenzioniranju je potrebno upoštevati nadaljnji razvoj omrežja,

zato je potrebno v načrtovanju upoštevati dodatne rezervne cevi. Na primestnem

območju se kable polaga neposredno v zemljo, EKK se izvede v primerih, kjer imamo

večje število kabelskih vodov ali pa nam je nadaljnji dostop onemogočen. Na vaškem

področju se kabel polaga direktno v zemljo, razen pri križanju cest in poti. Trase skozi

gozd je potrebno prilagoditi gozdnim potem, če pa to ni mogoče, pa se je potrebno

izogniti koreninam dreves. V primerih, kjer se koreninam dreves ni mogoče izogniti,

je potrebno kabel položiti v cev. Neposredno v zemljo se kabel polaga tudi preko

travnikov. Pri vseh načinih polaganja je potrebno upoštevati tudi ustrezno globino

kabelskega jaška (GIZ, Smernice za gradnjo podzemnih vodov, junij 2014).20

19 Na seznamu virov: GIZ, Smernice za gradnjo podzemnih kabelskih vodov, junij 2014. 20 Na seznamu virov: GIZ, Smernice za gradnjo podzemnih kabelskih vodov, junij 2014.



2.6.3 Gradnja elektro kabelske kanalizacije

Za gradnjo EKK se uporabljajo samo notranje gladke EPC cevi premera 110 mm in

160 mm rdeče barve, izjemoma za daljše odseke vleke in večjih presekov kablov

lahko tudi cevi premera 200 mm. Cevi premera 110 mm se praviloma uporabljajo za

uvlek kablov do premera 50 mm, cevi premera 160 mm se uporabljajo za uvlek kablov

premera med 50 mm in 80 mm. EKK se praviloma ne polaga v cestah po voznih

pasovih, če pa se, naj bo trasa EKK vključno s protihrupnimi pokrovi umeščena na

sredino voznega pasu, med obe kolesnici. Za križanje cest, vodotokov in drugih

komunalnih vodov s podboji ali vodenim vrtanjem se uporabljajo debelostenske cevi

PEHD (vodovodne), rezervne cevi se vgrajujejo samo tam, kjer so predvideni dodatni

vodi. EKJ se uporabljajo samo tam, kjer je to potrebno, število in premer cevi se določi

na podlagi potreb energetskega kabliranja, spodnji sloji so namenjeni SN vodom,

zgornji pa NN kablom (vir: GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017).21

2.6.4 Dimenzije jarka

Pri določanju globine jarka je potrebno upoštevati število vrst cevi, medsebojno

razdaljo med cevmi in debelino podlage (P), širina prostora za manipulacijo s cevmi

(M) znaša 5 do 10 cm na zunanjih robovih prereza cevi, za jarke, globlje kot 1 m, je

potrebno podpreti jarek iz obeh strani ali pa izvesti odpiranje (α > 0, A1 > A).

Dimenzije jarka (A, A1 in B) so odvisne od (vir: GIZ, Elektro kabelska kanalizacija,

september 2017):22

- mesta vgradnje in globine temena cevi,

- načina razporeditve cevi,

- števila cevi v vrsti,

- števila vrst cevi,

- premera cevi,

- razdalje med cevmi,

- širine prostora, potrebnega za manipulacijo s cevmi in

- minimalne razdalje od površine terena do temena cevi zgornje vrste, ki

znaša:

- za cevi, postavljene v nepovoznih površinah (zelenice, pločniki): 60 cm,

- za cevi, postavljene v povozne površine (ceste, parkirišča): 80 cm,

- za cevi, postavljene v kmetijske obdelovalne površine: 100 cm.

21 Na seznamu virov: GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017. 22 Na seznamu virov: GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017.



Slika 8: Karakteristični presek kabelskega jarka EKK

(Vir: GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017)23

Izračun jarka:

𝐴 = 𝑛𝑠 × 𝐶𝐸 + 𝑅 × (𝑛𝑠 − 1) + 2 × 𝑀

𝐵 = 𝑛𝑣 × 𝐶𝐸 + 𝑅 × (𝑛𝑣 − 1) + 𝐺𝐶 + 𝑃

𝐴 − š𝑖𝑟𝑖𝑛𝑎 𝑑𝑛𝑎 𝑗𝑎𝑟𝑘𝑎 𝐾𝐾 (𝑐𝑚),

𝐴1 − 𝑧𝑔𝑜𝑟𝑛𝑗𝑎 𝑜𝑑𝑝𝑟𝑡𝑖𝑛𝑎 𝑗𝑎𝑟𝑘𝑎 𝐾𝐾 (𝑐𝑚),

𝐵 − 𝑔𝑙𝑜𝑏𝑖𝑛𝑎 𝑗𝑎𝑟𝑘𝑎 𝐾𝐾 (𝑐𝑚),

𝑅 − 𝑟𝑎𝑧𝑚𝑖𝑘 𝑚𝑒𝑑 𝑐𝑒𝑣𝑚𝑖 (𝑐𝑚),

𝐺𝐶 − 𝑚𝑖𝑛𝑖𝑚𝑎𝑙𝑛𝑎 𝑔𝑙𝑜𝑏𝑖𝑛𝑎 𝑐𝑒𝑣𝑖 (𝑐𝑚),

𝐷𝐶𝐸 − 𝑧𝑢𝑛𝑎𝑛𝑗𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑚𝑒𝑟 𝑐𝑒𝑣𝑖 (𝑐𝑚),

Δ𝐶𝐸 − 𝑑𝑖𝑚𝑒𝑛𝑧𝑖𝑗𝑠𝑘𝑖 𝑝𝑟𝑖𝑏𝑖𝑡𝑒𝑘 𝑣𝑠𝑎𝑘𝑒 𝑛𝑜𝑣𝑒 𝑣𝑟𝑠𝑡𝑒 𝑎𝑙𝑖 𝑛𝑖𝑧𝑎 𝑐𝑒𝑣𝑖,

𝑀 − 𝑝𝑟𝑜𝑠𝑡𝑜𝑟 𝑧𝑎 𝑚𝑎𝑛𝑖𝑝𝑢𝑙𝑎𝑐𝑖𝑗𝑜 𝑝𝑟𝑖 𝑝𝑎𝑙𝑎𝑔𝑎𝑛𝑗𝑢 (𝑐𝑚),

𝑃 − 𝑝𝑜𝑑𝑙𝑎𝑔𝑎 (𝑝𝑜𝑠𝑡𝑒𝑙𝑗𝑖𝑐𝑎) 𝑜𝑧. 𝑝𝑟𝑒𝑘𝑟𝑖𝑡𝑗𝑒 𝑐𝑒𝑣𝑖 (𝑐𝑚),

𝑛𝑣 − š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑣𝑟𝑠𝑡 𝑐𝑒𝑣𝑖,

𝑛𝑠 − š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑐𝑒𝑣𝑖 𝑣 𝑣𝑟𝑠𝑡𝑖 (š𝑡𝑒𝑣𝑖𝑙𝑜 𝑛𝑖𝑧𝑜𝑣),

𝛼° − 𝑘𝑜𝑡 𝑝𝑜š𝑒𝑣𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑖𝑧𝑘𝑜𝑝𝑎.

23 Na seznamu virov: GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017.



(Vir: GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017)24

2.6.5 Opozorilni trak

Pred zasutjem jarka je pri polaganju kabla direktno v zemljo ali nad cevi potrebno

položiti PVC-opozorilni trak, ki je rdeče barve s črnim napisom »POZOR

ENERGETSKI KABEL«, v primeru širšega jarka (> 70 cm) je potrebno polaganje dveh

trakov ob robovih trase (vir: GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017).25

2.6.6 Elektro kabelski jaški

Na mestih vertikalne in horizontalne spremembe trase energetskih kablov se vgradijo

elektro kabelski jaški. Prav tako se vgradijo na mestih odcepov kabelske trase, na

mestih kabelskih spojk. Lahko jih vgradimo tudi na ravnih delih trase, to počnemo

zaradi lažje vleke kablov. Razdalje med jaški so odvisne od tipa, vrste in števila

uporabljenih kablov. Na razdaljo vpliva tudi material cevi kabelske kanalizacije,

navodila za vlečenje kablov in naprave za vlečenje kablov. Razdalje med kabelskimi

jaški so med 50 in 100 m, izjemoma ob upoštevanju varnostno tehničnih pravil lahko

tudi več in so omejeni z možnostjo uvleke, predvleke in silami na kabel pri vleki (vir:

GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017).26

2.6.7 Izbira kablov

Kabli nazivne napetosti 𝑈0

𝑈⁄ = 0,61⁄ kV se uporabljajo v omrežjih izmenične

napetosti, v katerih največja napetost pri normalnih obratovalnih pogojih ne preseže

nazivne napetosti kabla, povezane za 20 %; 𝑈𝑚 = 1,2 × 𝑈 (𝑘𝑉) (vir: Smernice in

navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti

1 kV do 35 kV, 2011).27

2.6.8 Označevanje NN kablov

Oznako kabla sestavlja skupina črk in številka, ki po vrsti označujejo konstrukcijo

kabla od sredine kabla (vodnika) navzven (plašč), pri tem se ne označujejo vodnik iz

bakra, izolacija iz papirja, notranji in zunanji prevodni plašči, skupni koncentrični ekran

(vir: Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov

nazivne napetosti 1 kV do 35 kV, 2011).28

24 Na seznamu virov: GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017. 25 Na seznamu virov: GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017. 26 Na seznamu virov: GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017. 27 NA seznamu virov: Elektroinštitut Milan Vidmar, Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV, september 2011. 28 Na seznamu virov: Elektroinštitut Milan Vidmar, Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV, september 2011.



Primer oznake kabla (vir: GIZ, NN energetski kabli 1 kV, 2013):29

N A 2X Y - J 4 × 150 SM + 2,5 RE 0,6/1kV

1 2 3 5 6 7 8 9 10 11

1. Indikator označevanja po standardu

N – oznaka za kabel po SIST HD standardu

2. Vodnik

A – vodnik iz aluminija

_ – bakreni vodnik (brez oznake)

3. Izolacija

Y – polivinilklorid (PVC)

2X – omreženi polietilen (XLPE)

5. Plašč

Y – polivinil klorid (PVC)

2Y – termoplastični polietilen (PE)

6. Zaščitni vodnik

O – brez rumeno-zelene žile

J – z rumeno-zeleno žilo

7. Število žil

8. Nazivni prerez v mm2

9. Oblika vodnika

R – okrogel vodnik

S – sektorski vodnik

E – polni vodnik

M – večžilni vodnik

10. Žile v kablu dodatnih prerezov (v kolikor so prisotne)

11. Nazivna napetost (U0/U)

Splošna uporaba kablov:

Tip kabla NAYY:

Ta tip kabla je primeren za polaganje na prostem, v vodi in v zemlji, zaradi sestave

izolacije in plašča iz PVC se ga zaradi ugodnih lastnosti (upogljivost) največ uporablja

pri polaganju v kabelski kanalizaciji oziroma se polaga na način, kjer ne more priti do

mehanskih poškodb plašča kabla zaradi delovanja okolice (vir: GIZ, NN energetski

kabli 1 kV, 2013).30

29 Na seznamu virov: GIZ, NN energetski kabli 1 kV, Tehnične smernice za material in dobavo, september 2013. 30 Na seznamu virov: GIZ, NN energetski kabli 1 kV, Tehnične smernice za material in dobavo, september 2013.



Tip kabla NAY2Y:

Zaradi posebno trdega HDPE plašča je zelo primeren za direktno polaganje v zemljo

in na prostem, polaga se tam, kjer so pričakovani večji mehanski vplivi okolja, v zaprtih

prostorih se manj uporablja zaradi togosti, prav tako se ne priporoča polaganje v

kabelskih ceveh in kanalih (vir: GIZ, NN energetski kabli 1 kV, 2013).31

Tip kabla NA2XY:

Ta kabel je primeren za polaganje na prostem, v vodi, v zemlji, zaprtih prostorih, po

policah v kabelskih ceveh in kanalih. Ta kabel ni posebej odporen na mehanske vplive

okolice. Zaradi višje dovoljene temperature izolacije XLPE (2X) ima pri enakem

nazivnem prerezu, v primerjavi s kablom z izolacijo iz PVC-materiala, večjo prenosno

zmogljivost (vir: GIZ, NN energetski kabli 1 kV, 2013).32

TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832) ima NN omrežje s TN sistemom ozemljevanja. V

tem sistemu je dogovorjeno, da se rumeno-zeleni vodnik uporablja za: PEN-vodnik,

zaščitni PE-vodnik in nevtralni N-vodnik, za fazni vodnik L1 je namenjena rjava barva,

črna za L2 in siva za tretjo fazo L3.

31 Na seznamu virov: GIZ, NN energetski kabli 1 kV, Tehnične smernice za material in dobavo, september 2013. 32 Na seznamu virov: GIZ, NN energetski kabli 1 kV, Tehnične smernice za material in dobavo, september 2013.



2.6.9 Presek kabla

Presek vodnikov se dimenzionira glede na padec napetosti, za vse ostale kriterije se

opravi kontrola, ali dimenzionirani vodnik ustreza pogojem.

Po priporočilih glede izbire kablov, ki so bila predstavljena na 3. strateški konferenci

elektrodistribucije 2018, dne 5. 4. 2018, velja naslednja tabela:

Prerez

Al kabla

v (mm2)

Mejni

bremenski

tok za

načrtovanje

(A)

Mejne

obremenitve

za

načrtovanje

(kW)

Največje

število

odjemalcev

na izvodu

Največja

dolžina

izvoda

(m)

Največji

računalniški

padec

napetosti

35 60 40 8 150 5 %

70 100 70 17 300 5 %

150 150 100 30 625 5 %

240 200 140 40 1000 5 %

Tabela 1: Tabela vseh omejitev na NN izvodu

(Vir: GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017)33

2.6.10 Referenčna impedanca v NN omrežju

Iz stališča kakovosti omrežja je najpomembnejši parameter električnega omrežja

impedanca omrežja pri uporabniku. Priporočena vrednost impedance med faznim

vodnikom in nevtralnim vodnikom je enaka impedanci kratkostične zanke. Pri

odjemalcu v nizkonapetostnem omrežju je priporočena vrednost:

𝑍𝑟𝑒𝑓 = (0,4 + 𝑗0,25)Ω

Omejitev referenčne impedance je namenjena zagotavljanju ustrezne kakovosti

napetosti gospodinjskim aparatom, ki jih priključujemo na enofazno vtičnico v hiši (vir:

Kriteriji načrtovanja NN omrežja, maj 2018).34

Če NN omrežje gradimo s kabli (𝑋 ≤ 0,1Ω/𝑘𝑚), lahko pri izračunih upoštevamo samo

omsko upornost kabla (vir: Kriteriji načrtovanja NN omrežja, maj 2018).35

33 Na seznamu virov: GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017. 34 Na seznamu virov: Elektroinštitut Milan Vidmar, Kriteriji načrtovanja NN omrežja, Študija št.: 2400, Ljubljana, maj 2018. 35 Na seznamu virov: Elektroinštitut Milan Vidmar, Kriteriji načrtovanja NN omrežja, Študija št.: 2400, Ljubljana, maj 2018.



2.6.11 Največji dovoljeni računski padec napetosti

Padci napetosti v NN omrežju lahko v obratovanju obstoječih NN omrežij precej

odstopajo od željenih vrednosti. Zgornja meja za NN omrežje je ±10 %, to je meja, pri

kateri več ni možno zagotoviti dobrih napetostnih razmer. Vlaganja v ojačitve takih

omrežij so smiselna, saj visoki padci napetosti pomenijo tudi visoke izgube in visoke

stroške. Največji dopustni padec napetosti 7,5 % je dober kompromis med kakovostjo

napetosti, stroški izgub in stroški za izgradnjo omrežja (vir: Kriteriji načrtovanja NN

omrežja, maj 2018).36

Pri novogradnjah se osredotočimo na računski padec napetosti na 5 %.

Enačba za izračun padca napetosti za enofazno napetost:

Δ𝑢 % =2 × 𝜌 × 𝑃 × 𝑙

𝐴 × 𝑈2× 100 %

Zgornja enačba velja za enega porabnika na enem izvodu, pri več porabnikih na

različnih dolžinah upoštevamo momente moči. Za enofazno napetost velja spodnja

enačba:

Δ𝑢 % =2 × 𝜌 × ∑(𝑃 × 𝑙)

𝐴 × 𝑈2 × 100 %

Za trifazne porabnike veljata naslednji enačbi (Vir izračuna: lastni zapiski pri predmetu

Tehnični predpisi in projektiranje):37

Δ𝑢 % =𝜌 × 𝑃 × 𝑙

𝐴 × 𝑈2× 100 %

Δ𝑢 % =𝜌 × ∑(𝑃 × 𝑙)

𝐴 × 𝑈2 × 100 %

Kjer je:

Δ𝑢 % - padec napetosti,

∑(P×l) - moment moči (Wm),

A - presek tokovodnika (mm2),

U - medfazna napetost (V),

ρ - specifična upornost vodnika (Ωmm2/m),

P - moč (W),

36 Na seznamu virov: Elektroinštitut Milan Vidmar, Kriteriji načrtovanja NN omrežja, Študija št.: 2400, Ljubljana, maj 2018. 37 Na seznamu virov: Moji zapiski pri predmetu Tehnični predpisi in projektiranje.



l - dolžina voda (m).

2.6.12 Nadtokovna zaščita kablov

Kabli morajo zdržati trajne tokove, ki se lahko pojavijo v omrežju. Delovna

karakteristika naprave, s katero ščitimo kable pred prevelikim tokom, mora ustrezati

dvema pogojema (vir: FE, Nadtokovna zaščita vodnikov in kablov, 2018):38

Pogoj 1:

𝐼𝑏 ≤ 𝐼𝑛 ≤ 𝐼´𝑧

Kjer je:

Ib - bremenski tok, za katerega je tokokrog predviden,

In - nazivni tok zaščitne naprave,

I´z - korigiran zdržni (trajno dovoljeni) tok kabla.

𝐼´𝑧 = 𝐼𝑧 × 𝑓𝑝

Kjer je:

Iz - zdržni tok kabla – trajno dovoljen tok,

fp - korekcijski faktor.

Pogoj 2:

𝐼2 ≤ 1,45 × 𝐼´𝑧

Kjer je:

I2 - tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne naprave.

𝐼2 = 𝑘 × 𝐼𝑛

Kjer je:

k - razmerje med preskusnim in nazivnim tokom zaščitne naprave.

2.6.13 Kontrola pregoretja varovalk

Zaščitna naprava je izdelana za določeno nazivno moč, s tem je določen tudi nazivni

tok. V omrežju se lahko pojavijo kratki stiki, ob katerih mora zaščitna naprava odklopiti

omrežje od transformatorske postaje oziroma napajanja. Izbrati moramo primerno

zaščitno napravo, ki bo ob najmanjšem toku kratkega stika odklopila napajanje.

38 Na seznamu virov: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Nadtokovna zaščita vodnikov in kablov, pridobljeni 29. 9. 2018 iz naslova: http://lrf.fe.uni-lj.si/download/dimenzioniranje.pdf.



Zaščitna naprava se mora izklopiti v dovolj kratkem času, da tok kratkega stika ne

poškoduje vodnikov.

Kontrolo pregoretja varovalk izračunamo (vir izračuna: lastni zapiski pri predmetu

Tehnični predpisi in projektiranje):39

𝐼𝑘𝑚𝑖𝑛 =0,95 × 𝑈𝑛

√3 × 𝑍𝑠

Kjer je:

Ikmin - minimalni tok enopolnega kratkega stika (na koncu NN izvoda) (A),

Un - nazivna napetost (kV),

Zs - impedanca kratkostične zanke (Zs = ZTr + Zv) (Ω):,

ZTr - impedanca transformatorja (Ω),

Zv - impedanca voda (Ω).

Faktor pregoretja varovalke (vir izračuna: lastni zapiski pri predmetu Tehnični predpisi

in projektiranje):40

𝑘 =𝐼𝑘𝑚𝑖𝑛

𝐼𝑣≥ 2,5

Kjer je:

Iv - nazivni tok NV talilnega vložka [A].

Za izračunani tok kratkega stika še preverimo termično kontrolo, pri tem moramo

izpolniti pogoj:

𝑡𝑖𝑧𝑘 < 𝑡

Kjer je:

tizk - čas izklopa zaščitne naprave (s),

t - najdaljši dovoljeni čas kratkostičnega toka (s).

Najdaljši dovoljeni čas se izračuna po enačbi:

𝑡 = 𝑎 (𝐴 × 1000

𝐼𝑘 𝑚𝑖𝑛)

2

Kjer je:

A - presek tokovodnika (mm2),

a - faktor materiala tokovodnika.

39 Na seznamu virov: Moji zapiski pri predmetu Tehnični predpisi in projektiranje. 40 Na seznamu virov: Moji zapiski pri predmetu Tehnični predpisi in projektiranje.



2.6.14 Prenapetostni odvodniki

Prenapetostni odvodniki so namenjeni za zaščito inštalacij in električnih naprav pred

vplivi prenapetosti, ki so lahko posledica atmosferskih praznjenj ali stikalnih

manevrov. Za priključno povezavo med odvodnikom in ozemljitvijo uporabimo

najkrajšo pot. Ozemljitvena upornost ne sme presegati 5 Ω oziroma 10 Ω v primeru

visoke specifične upornosti tal. Ozemljen mora biti vsak prenapetostni odvodnik.

2.6.15 Elektro omarice

Elektro omarice so lahko iz umetnega materiala (neprevodnega) ali kovinskega

(prevodnega). Glede na vrsto postavitve imamo podometne in nadometne ter

prostostoječe. Omarice morajo biti mehansko, toplotno in UV-odporne. Prostostoječa

omarica je sestavljena iz dveh delov, temeljnega in zgornjega dela. Za namen

uporabe poznamo razdelilne elektro omarice in pa razdelilno priključno merilne.

Razdelilne omarice so enodelne, priključno merilne elektro omarice pa so večdelne,

saj je obvezna mehanska ločitev merilnega in priključnega dela omarice. V

priključnem delu omarice se nahaja oprema za priključitev kablov in varovalni

elementi (varovalke, prenapetostni odvodniki in ostala oprema). Merilni del mora imeti

okence za vidno kontrolo števca električne energije pri zaklenjenih vratih. Omarica

mora zadostiti še nekaterim drugim pogojem, imeti mora naravno ventilacijo z

nespremenjeno IP-zaščito, imeti mora streho, omogočati mora priključevanje kablov

preseka do 240 mm2. Prav tako morajo biti ustrezno označene z opozorili za

nevarnost napetosti, z oznako za sistem zaščite pred električnim udarom ter nalepko

z oznake CE. CE znak nam pove, da je neodvisna akreditirana institucija testirala

omarico in ugotovila ustreznost za zahtevane lastnosti. V primeru, da je omarica

izdelana iz umetnih mas, je potrebna še oznaka dvojne izolacije. Na notranji strani

vrat mora biti žepek za dokumentacijo (vir: Elektro Ljubljana, Tehnična smernica za

priključne in razdelilne elektro omarice z opremo TS za material in projektiranje, TS

30; 010-150, 2015).41

2.6.16 Notranja oprema omarice

V razdelilnem ali priključnem delu omarice so lahko nameščene zbiralke. Namen

zbiralk je priklop dovodnih in odvodnih kablov, zato morajo biti tudi temu primerno

izvedene. Zbiralke ZB/60 sistem 60 mm, ploščati baker 30 × 5 mm z neposnetimi

robovi se uporablja do nazivnih tokov 379 A. Uporabljamo jih v razdelilnih in tudi

priključnih omarah. Na njih se lahko priklapljajo kabli do največjega preseka 150 mm2,

za kable preseka 240 mm2 se uporabljajo zbiralke ZB/185 sistem 185 mm, ploščati

baker 30 × 10 mm, to zbiralko uporabljamo za nazivne tokove do 573 A. Zbiralke so

41 Na seznamu virov: Elektro Ljubljana, Tehnična smernica za priključne in razdelilne elektro omarice z opremo TS za material in projektiranje, TS 30; 010-150, januar 2015.



vgrajene s pomočjo nosilca zbiralk (kot npr. N/ZB 3 × Cu 30 × 5), ki je izdelan iz

umetne mase brez dodatkov silikona in halogenov ter ki je temperaturno odporen do

120° C. Nosilec je odporen na plazilne tokove, za večje tokove je primerna izvedba

nosilca zbiralk 100/185 mm (do 2100 A in dimenzij 32 × 412 × 44 mm) (vir: Elektro

Ljubljana, Tehnična smernica za priključne in razdelilne elektro omarice z opremo TS

za material in projektiranje, TS 30; 010-150, 2015).42

Na zbiralke lahko nameščamo varovalne ločilnike, ki so horizontalnega tipa. Ta tip

varovalnih ločilnikov se uporablja v razdelilnih omaricah, za nazivne tokove do 160 A

uporabimo varovalčni ločilnik tipa KVL 00, ki je namenjen za NV talilne vložke.

Uporaba KVL 1 varovalnega ločilnika je namenjena za odcepne NV varovalke

nazivnih tokov do 250 A. V priključno merilnih omaricah se uporabljajo varovalčni

ločilniki tipa HVL, sistem za DO2 ali tripolni vertikalni ločilnik 60 mm za DO2 varovalne

vložke (vir: Elektro Ljubljana, Tehnična smernica za priključne in razdelilne elektro

omarice z opremo TS za material in projektiranje, TS 30; 010-150, 2015).43

PEN zbiralko moramo pritrditi na podporne izolatorje, na le-to se potem priključi

nevtralni vodnik in ozemljitveni vodnik Cu 25 mm2. V priključno razdelilni del

namestimo tudi odvodnike prenapetosti. Prenapetostni odvodniki naj bodo razreda 1,

Uc ≥ 320 V, Up ≤ 1,5 kV, Iimp ≥ 12,5 kA oblike 10/350 µs (vir: Elektro Ljubljana, Tehnična

smernica za priključne in razdelilne elektro omarice z opremo TS za material in

projektiranje, TS 30; 010-150, 2015).44

3 OBSTOJEČE STANJE TP HAJDINA 3 (T-163)

3.1 OPIS TP HAJDINA 3 (T-163)

Obstoječa tipska transformatorska postaja 20/0,4 kV, 1 × 250 kVA TP Hajdina 3 (T-

163) je bila zgrajena leta 1973. TP je locirana na parceli 619/69 k. o. 397 Hajdina.

Obstoječa TP Hajdina 3 (T-163 OE Ptuj) je tipska transformatorska postaja (TP) na

jeklenem jamboru (TJ-250). TP je napajana z električno energijo iz 20 kV daljnovoda,

odcep Hajdina 3 (d-176, OE Ptuj), ki je odcep od 20 kV izvoda Majšperk (d-401, OE

Ptuj). 20 kV d-176 je zgrajen kot daljnovod na lesenih drogovih z ravnimi konzolami,

20 kV d-401 pa kot daljnovod na lesenih drogovih s trikotno razporeditvijo vodnikov.

42 Na seznamu virov: Elektro Ljubljana. Tehnična smernica za priključne in razdelilne elektro omarice z opremo TS za material in projektiranje, TS 30; 010-150, januar 2015. 43 Na seznamu virov: Elektro Ljubljana. Tehnična smernica za priključne in razdelilne elektro omarice z opremo TS za material in projektiranje, TS 30; 010-150, januar 2015. 44 Na seznamu virov: Elektro Ljubljana. Tehnična smernica za priključne in razdelilne elektro omarice z opremo TS za material in projektiranje, TS 30; 010-150, januar 2015.



Na območju NN omrežja, napajanega iz TP Hajdina 3, je predvidena trasa ostale

energetske infrastrukture, razvidna iz slike 9, ki se nahaja med prilogami.

3.2 OSNOVNI PODATKI TP HAJDINA 3 (T-163)

Naziv objekta: TP Hajdina 3 (T-163)

Tip objekta: Jamborska Železna TP, 250 kVA

Nazivna napetost: 230/400 V

Število odjemalcev na izvodu 1: 23






Skupaj število odjemalcev: 110

Slika 9:TP Hajdina 3 (T-163)

(Vir: Lasten)

3.3 TP HAJDINA 3 – NADOMESTNA (T-832)

Nova transformatorska postaja TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832) bo izvedena kot

montažna armirano betonska transformatorska postaja, tip TPR Bv, proizvod TSN

Maribor.

Mikrolokacija nove TP Hajdina 3 – nadomestna je predvidena na vzhodnem delu

parcele številka 160/10 k. o. 397 Hajdina.



TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832) bo vzankana v bližino 20 kV distribucijskega

elektroenergetskega omrežja na naslednji način:

- z 20 kV kablovodom do stojnega mesta št. 36 20 kV daljnovoda odcep

Kidričevo farma »PP« (d-260), ki je odcep od 20 kV izvoda Sela in

- z 20 kV kablovodom do stojnega mesta št. 14 20 kV daljnovoda odcep Hajdina

3 (d-176), ki je odcep 20 kV izvoda Majšperk.

Vključitev TP Hajdina 3 – nadomestna v bližnje NN omrežje je predmet tehničnega

poročila.

Slika 10: TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832) v izgradnji

(Vir: Lasten)

3.4 ARGUMENTACIJA PREDVIDENIH DEL

Zaradi pozidave neposredne okolice mikrolokacije obstoječe TP Hajdina 3 (T-163) je

vzdrževanje le-te zelo oteženo. Zato je potrebno zgraditi novo transformatorsko

postajo TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832).

Zaradi izgradnje nadomestne transformatorske postaje in demontaže obstoječe je

potrebno nadomestno TP vključiti v obstoječe NN distribucijsko omrežje.



Obstoječe NN omrežje je večinoma dotrajano in v prostozračni izvedbi. Smiselno je,

da se istočasno kot vključitev nove TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832) opravi tudi

rekonstrukcija NN omrežja, in sicer z zemeljskim kablom.

4 NAČIN IZVEDBE DEL IN IZRAČUNI PRI

REKONSTRUKCIJI NN OMREŽJA

Pri svojem delu sem dobil zadolžitev, da pripravim dokumentacijo za rekonstrukcijo

NN omrežja, ki se trenutno napaja iz 20/0,4 kV TP Hajdina 3 (T-163), rekonstrukcija

NN omrežja se bo izvajala kot druga faza gradnje nadomestne transformatorske

postaje. V dokumentaciji je bila zajeta tudi vključitev nadomestne 20/0,4 kV TP

Hajdina 3 – nadomestna (T-832). Za izvedbo rekonstrukcije je potrebno izdelati

tehnično poročilo. Tehnično poročilo predvideva preureditev obstoječega omrežja, ki

je razdeljeno na 6 izvodov, in sicer na način, da bo urejeno v 8 izvodih.

4.1 PREDVIDENI MATERIAL

Za vključitev nadomestne transformatorske postaje in rekonstrukcijo

nizkonapetostnega omrežja za rekonstrukcijo vseh devetih izvodov bo predvidoma

uporabljenih 2.730 metrov zemeljskega kabla. Prevladujeta dva kabla, in sicer

NA2XY-J 4 × 150 + 2,5 0,6/1 kV, ki je praviloma uporabljen za povezave med

prostostoječimi razdelilnimi omaricami in povezave med TP in razdelilno omarico.

Drugi precej uporabljen kabel je NA2XY-J 4 × 35 + 2,5 0,6/1 kV, ki je predviden za

povezavo med razdelilno omarico in merilnim mestom pri samem odjemalcu. Za

rekonstrukcijo omrežja sta v manjši meri uporabljena tudi kabla NA2XY-J 4 × 240 +

2,5 0,6/1 kV in NA2XY-J 4 × 70 + 2,5 0,6/1 kV, pri novo urejenih merilnih mestih v

prostostoječih omaricah se povezava med merilnim mestom in hišnim priključkom

uredi s kablom NYY-J 4 × 10 0,6/1 kV. Celotna rekonstrukcija je bila izvedena s

sedemnajstimi prostostoječimi razdelilnimi omaricami tipa Mosdorfer A/FK 4 s

podstavkom, za prestavitev merilnih mest v prostostoječe omarice pa je predvidena

uporaba enajstih prostostoječih priključno merilnih omaric. Za izvedbo celotne

rekonstrukcije je predvideno 2.200 metrov izkopov. V nadaljevanju se bomo

osredotočili na prvi izvod.

4.2 IZVEDBA DEL

Pred pričetkom del je potrebno narediti zakoličbo predvidene trase NN kablovodov in

zakoličbo trase obstoječih komunalnih vodov (plin, vodovod, kanalizacija, TK in

CATV, elektrovodov) ter po potrebi korigirat traso NN kablovodov.



Vključitev in rekonstrukcija se izvede v skladu s priloženo risbo.

Zelo pomembno je, da se pred pričetkom del uredi služnostne pogodbe z

lastniki zemljišč in pridobi ustrezna soglasja.

Po končanih delih je potrebno izmeriti vrednost združene ozemljitve TP in vrednosti

posameznih ozemljitev. Omenjeni protokol mora biti priložen ob strokovnem

tehničnem pregledu.

Podrobnosti vključitve (tip in presek uporabljenih 1 kV kablov, potek trase) so razvidne

iz priložene skice. V zaključnih delih je potrebno obvezno izvesti meritev kakovosti

električne energije.

Kontrola vodnikov po kriteriju padca napetosti in kontrola pregoretja varovalnih

vložkov sta opravljeni v nadaljevanju.

OPOMBA: Po preureditvi hišnih priključkov (prestavitev števca električne

energije in ureditev povezave z razdelilcem), kar se šteje za poseg v električno

inštalacijo, je potrebno upoštevati 11. točko tehnične smernice TSG-N-002:2013

Nizkonapetostne električne inštalacije in opraviti predpisani pregled električne

inštalacije, meritev in zapisnika.

4.2.1 Gradbeni del

Potek trase preurejenega NN kabelskega razvoda je razviden iz priložene situacije,

možni so minimalni trasni odmiki, ki se lahko pojavijo kot posledica tehničnih ovir na

terenu, obstoječih ali predvidenih komunalnih naprav in težav pri urejanju služnostnih

pogodb med lastniki zemljišč, po katerih je predviden potek trase NN kablovoda, in

investitorjem.

Natančen potek trase NN kabelskega razvoda bo določen na samem kraju izvedbe.

Zakoličba trase NN kabelskega razvoda bo izvedena v skladu s priloženo risbo trase

NN kabelskega razvoda, pridobljenimi lokacijskimi informacijami, dejanskim potekom

trase obstoječih ali predvidenih komunalnih vodov in lastniki zemljišč parcel.

Gradbena dela bodo potekala na zemljišču, ki spada po oceni in ogledu v III.

kategorijo. Pri oceni stroškov je upoštevan pretežno strojni izkop. V primeru odstopanj

od navedenega je potrebno oceno prilagoditi dejanskemu stanju.

Med izvajanjem del bodo trase primerno zaščitene. Po končanih gradbenih delih bo

zemljišče urejeno in vrnjeno v prvotno stanje.

4.2.2 Elektromontažni del



4.2.2.1 Zemeljski kabli

Polaganje nizkonapetostnih kablovodov bo izvedeno v skladu s smernicami in

navodili za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti

1 kV do 35 kV (tipizacija GIZ, TS-11, december 2014).

NN kabli za preureditev obstoječega NN kabelskega razvoda bodo položeni v

kabelski jašek globine 0,8 m, v plastične cevi Φ 110 ter v kabelsko kanalizacijo.

Karakteristični prerez kabelskega jarka za polaganje NN kablovodov v kabelski jarek

je razviden iz spodnje risbe.

Slika 11: Prerez kabelskega jarka za polaganje NN kabla

(Vir: GIZ, TS-11, 2014)45

Kjer je:

1 – zdrobljena zemlja, pesek ali mivka,

2 – kabel Uo/U = 0,6/1 kV,

3 – dodatna mehanska zaščita, opozorilna zaščita (če je predvidena),

4 – ozemljitveni trak,

5 – nabita zemlja,

6 – opozorilni trak,

7 – izkopana zemlja.

45 Na seznamu virov: GIZ, Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV, december 2014.



Karakteristični prerez kabelskega jarka za polaganje NN kablov v isti jarek s SN kabli

je razviden iz spodnje slike 12:

Slika 12: Prerez kabelskega jarka za polaganje NN in SN kabla v isti jarek

(Vir: GIZ, TS-11, 2014)46

Kjer je:

1 – NN kabel in SN kabel,

2 – zdrobljena zemlja, pesek ali mivka,

3 – dodatna mehanska zaščita, opozorilna zaščita (če je predvidena),

4 – ozemljitveni trak,

5 – nabita zemlja,


7 – izkopana zemlja,

8 – objemka.

Prečni profil za križanje cestišč za VN in NN kablovode s prekopom je razviden iz

spodnje slike 13:




Slika 13: Prerez kabelskega jarka pri križanju s prometnimi potmi

(Vir: GIZ, TS-11, 2014)47

Kjer je:

1 – suhi beton,

2 – TPE ali PVC cevi,

3 – TPE ali PVC cevi ,

4 – PVC cev,


6 – nabiti sloj proda ali debelejšega peska,

7 – beton,

8 – asfalt.




Pri polaganju kablov je potrebno paziti, da se ne poškoduje zunanji plašč. Prav tako

je pomembna največja sila vlečenja ter najmanjši polmer krivljenja.

Kabel 0,6/1 kV Polmer krivljenja

(mm)

Največja sila

vlečenja (N)

NA2XY-J 4 × 240 + 2,5 708 28800

NA2XY-J 4 × 150 + 2,5 588 18000

NA2XY-J 4 × 70 + 2,5 456 8400

NA2XY-J 4 × 35 + 2,5 360 4200

Tabela 2: Najmanjši polmer krivljenja in največja sila vlečenja za vodnike

(Vir: Lasten)

Po navodilih proizvajalcev kablov polmer krivljenja kabla ne sme biti manjši od

𝑟 = 12 × 𝑑

Primer izračuna polmera krivljenja:

𝑟240 = 12 × 𝑑240

𝑟240 = 12 × 59,0

𝑟240 = 708 𝑚𝑚

𝑟 − 𝑝𝑜𝑙𝑚𝑒𝑟 𝑘𝑟𝑖𝑣𝑙𝑗𝑒𝑛𝑗𝑎,

𝑑 − 𝑧𝑢𝑛𝑎𝑛𝑗𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑚𝑒𝑟 𝑘𝑎𝑏𝑙𝑎.

Sila vlečenja v primeru vlečenja za vodnike se računa po formuli:

𝐹 = 𝜎 × 𝑆

Primer izračuna vlečenja:

𝐹240 = 𝜎𝐴𝑙 × 𝑆240

𝐹240 = 30 × 4 × 240

𝐹240 = 28800 𝑁

𝐹 − 𝑣𝑙𝑒č𝑛𝑎 𝑠𝑖𝑙𝑎 (𝑁),

𝜎 − 𝑑𝑜𝑝𝑢𝑠𝑡𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑡𝑒𝑧𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑝𝑒𝑡𝑜𝑠𝑡 𝑧𝑎 (𝜎𝐴𝑙 = 30 𝑁𝑚𝑚2⁄ ; 𝜎𝐶𝑢 = 50 𝑁

𝑚𝑚2⁄ ),

𝑆 − 𝑝𝑟𝑒𝑠𝑒𝑘 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑖𝑘𝑎.



Na začetku (v kletnem delu nove TP Hajdina 3 – nadomestna) kabla bodo izvedene

kabelske rezerve za primer okvare kabelskih koncev, prav tako se bodo kabelske

rezerve izvedle na začetkih in konceh ostalih kablov pri prostostoječih razdelilnih

omarah, prostostoječih razdelilno merilnih omarah in pri spojkah.

Vsi NN kabli bodo označeni z napisno tablico, ki bo izvedena iz črno eloksirane Al

ploščice debeline 1–2 mm, po navodilu za označevanje kabelskih koncev v SN in NN

omaricah (01-ing. Zor./D1270, z dne 24. 8. 1995) in po priloženi tipski risbi EMB D-

768.

Po navodilu proizvajalca kablov se lahko kabel polaga pri temperaturi okolice nad

–5° C brez predhodnega segrevanja. Če se podatki proizvajalca razlikujejo od teh

vrednosti, je potrebno upoštevati njihova navodila.

4.2.2.2 Kontrola vodnikov – izračun

Izračun padcev napetosti in faktorja induktivnosti tokovodnika

Kontrola vodnikov po kriteriju padca napetosti je narejena po formuli:

𝑢𝑠(%) =105 × 𝑘𝑖 × ∑(𝑃 × 𝑙)

𝜆 × 𝐴 × 𝑈2

Kjer je:

us (%) - padec napetosti na koncu voda,

λ - specifična prevodnost tokovodnika [Sm/mm2],

∑(P∙l) - moment moči [kWm],

A - presek tokovodnika [mm2],

U - medfazna napetost [V],

ki - faktor induktivnosti tokovodnika:

𝑘𝑖 = 1 +𝑋

𝑅× tan(arccos(cos 𝜑))

cosφ - faktor moči; 0,95.

Izračun tokov

Obtežba je določena na osnovi podatkov o obračunski moči obstoječih objektov iz

seznama merilnih mest za transformatorsko postajo in diagrama deležev koničnih

moči odjemalcev široke potrošnje (Ta-77, Elektro Maribor). Maksimalna tokovna

obremenitev vodnikov je računana po formuli:



𝑖𝑜𝑏𝑟 = (𝑛 × 𝑃𝑝

√3 × 𝑈𝑛 × cos 𝜑)

Kjer je:

Ib - izračunana maksimalna tokovna obremenitev tokovodnika [A],

n - število odjemalcev na izvodu,

Pp - po diagramu Ta-77 določen delež posameznega odjemalca [kW],

Un - nazivna napetost [kV] in

cosφ - faktor moči; 0,95.

Kontrola pregoretja varovalk je narejena za primer enopolnega kratkega stika med

faznim in nevtralnim (PEN) vodnikom na koncu NN izvoda po formuli:

𝐼𝑘𝑚𝑖𝑛 =0,95 × 𝑈𝑛

√3 × 𝑍𝑠

Kjer je:

Ikmin - minimalni tok enopolnega kratkega stika (na koncu NN izvoda) [A],

Un - nazivna napetost [kV],

Zs - impedanca kratkostične zanke (Zs = ZTr + Zv) [Ω]:,

ZTr - impedanca transformatorja [Ω],

Zv - impedanca voda [Ω].

Faktor pregoretja varovalke:

𝑘 =𝐼𝑘𝑚𝑖𝑛

𝐼𝑣≥ 2,5

Kjer je:

Iv - nazivni tok NV talilnega vložka [A].

Izračun kontrole termične obremenitve

Kontrola termične obremenitve vodnikov je narejena za primer enopolnega kratkega

stika med faznim in nevtralnim (PEN) vodnikom na koncu NN izvoda po formuli:

𝑡 = 𝑎 × (𝐴 × 1000

𝐼𝑘𝑚𝑖𝑛)

2

Kjer je:

A - presek tokovodnika [mm2],

a - faktor materiala tokovodnika.



4.3.2.3 Razdelilne omarice

Za izvedbo napajanja obstoječih in morebitnih novih odjemalcev z električno energijo

na obravnavanem območju iz TP Hajdina 3 – nadomestna bodo uporabljene poleg

obstoječih tudi nove prostostoječe razdelilne omarice (PS-RO). Lokacije in

namembnost novih PS-RO so razvidne iz priložene risbe.

Omarice bodo izdelane iz izolacijskega materiala razreda II, s čimer je onemogočen

prenos potenciala na ohišje omaric in s tem dosežena zaščita pred električnim

udarom. Omarice morajo biti izdelane in opremljene v smislu tipizacije dobavitelja

električne energije (GIZ Elektrodistribucije Slovenije, december 1977 ter GIZ

Distribucije električne energije, Tipizacija omrežnih priključkov, maj 2005).

V PS-RO bodo montirali ustrezne temeljne dele, ki se dobavljajo v kompletu z

omaricami.

V novi PS-RO bo montirana naslednja oprema:

- zbiralke ECu 30 × 5 mm,

- NV-stikalne letve velikosti 1 (In = 250 A) in velikosti 00 (In = 160 A) po enopolni

shemi,

- podporni izolatorji,

- po enopolni shemi se montirajo tripolni odvodniki toka strele in prenapetostni

odvodniki.

Odvodniki prenapetosti bodo varovani z varovalnimi vložki In = 100 A.

Dovodni NN kabel v posamezni PS-RO bo vedno montiran na prvo NV-stikalno letev

velikosti 1.

4.3.2.4 Kabelske glave in spojke

Pri zaključku kablov bodo uporabljene kabelske glave Raychem:

- EPKT 0015 (presek 16 mm2 – obstoječi kabli),

- EPKT 0031 (presek 35 mm2),

- EPKT 0047 (presek 70 mm2),

- EPKT 0063 (presek 150-240 mm2).

Za spajanje kablov bodo uporabljene kabelske spojke Raychen:

- Tip: POLJ-01/4X 150-240,

- Tip: POLJ-01/4X 70-120,

- Tip: POLJ-01/4X 25-50.



4.3.2.5 Sistem ozemljevanja

Iz TP Hajdina 3 – nadomestna bo izveden nizkonapetostni kabelski razvod, ki bo

omogočal TN sistem ozemljevanja.

Na glavno zbiralko za izenačitev potenciala (GIP) morajo biti vezani:

- glavni zaščitni vodnik (povezava izpostavljenih delov),

- vodnik za glavno izenačitev potenciala (povezava vodovodne in strelovodne

instalacije, centralne kurjave objekta, plinovod …),

- ozemljitveni vodnik (povezava temeljnega ozemljila objekta),

- PEN vodnik.

Izračun dolžine ozemljila (primer za specifično upornost zemlje 75 Ωm):

l =k × ρ

Rop

l =2 × 75

5= 30𝑚

Kjer je:

𝜌 − 𝑠𝑝𝑒𝑐𝑖𝑓𝑖č𝑛𝑎 𝑢𝑝𝑜𝑟𝑛𝑜𝑠𝑡 𝑧𝑒𝑚𝑙𝑗𝑒 (Ω𝑚),

𝑅𝑜𝑝 − 𝑜𝑧𝑒𝑚𝑙𝑗𝑖𝑡𝑣𝑒𝑛𝑎 𝑢𝑝𝑜𝑟𝑛𝑜𝑠𝑡 (Ω),

𝑘 − 𝑓𝑎𝑘𝑡𝑜𝑟,

𝑙 − 𝑑𝑜𝑙ž𝑖𝑛𝑎 𝑝𝑜𝑙𝑜ž𝑒𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑜𝑧𝑒𝑚𝑙𝑗𝑖𝑙𝑎 (𝑚).

5 REKONSTRUIRANO NN OMREŽJE IZ TP HAJDINA 3

– NADOMESTNA (T-832)

Rekonstrukcija NN omrežja, ki se napaja iz TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832), in

vključitev nadomestne TP v NN omrežje zajema preureditev 6 obstoječih izvodov v 8

novih. Obstoječe prostozračno omrežje se bo uredilo kot podzemno omrežje. V

prihodnje je na zahodni strani naselja predvidena širitev naselja Zgornja Hajdina, v ta

namen se položi kabel za deveti izvod. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na

rekonstrukcijo prvega izvoda.

5.1 OSNOVNI PODATKI REKONSTRUIRANEGA OMREŽJA

Naziv objekta: TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832)

Tip objekta: montažna betonska TP, tip: TPR-Bv 20/0,4 kV, 1 × 630 kVA

Nazivna napetost: 230/400 V



Število odjemalcev na novem izvodu 1: 30









5.1.1 Potreben material za nov izvod 1

Število odjemalcev 30, temno rjavi odjemalci

Tokovodniki predvideno:

NA2XY-J 4 × 150 + 2,5 0,6/1 kV (380 m)

NA2XY-J 4 × 35 + 2,5 0,6/1 kV (145 m)

NYY-J 4 × 10 0.6/1 kV (30 m)

Elektro omarice predvideno:

7 kos PS-RO (tip Mosdorfer A/FK 4 s podstavkom)

2 kos PS-RMO 2 (dve okni + dvojna vrata)

Zaščitne cevi predvideno:

Cev PC/E Φ 110 (380 m)

Dolžina trase izkopov: 440 m

5.1.2 Predvidena dela na izvodu 1

Zemljišče, kjer bodo potekala gradbena dela, spada v kategorijo 3, pri oceni stroškov

je upoštevan v večji meri strojni izkop in v zelo malem obsegu ročni izkop, v primeru

odstopanj navedenega je potrebno oceno stroškov prilagoditi dejanskemu stanju.

Kabelski jarek, širine 0,4 metra in 0,8 metra globine, je prikazan na priloženi risbi.

Predvideni so tudi preboji asfaltnega cestišča, v skupni dolžini 32 metrov, premera Ф

110.

Pred izkopom kabelskega jarka je potrebno v sodelovanju z upravljavcem komunalnih

naprav zakoličiti vse obstoječe komunalne naprave v bližini, sam izkop pri križanjih

pa izvršiti ročno. Pri izkopu kabelskega jarka je potrebno paziti na odmike in varnostne

razdalje od obstoječih komunalnih naprav.



Predvideni zemeljski kabli bodo položeni v kabelsko kanalizacijo. Za izvedbo

kabelske kanalizacije bodo uporabljene plastične cevi tipa PC/E Φ 110 mm.

Po končanih gradbenih del bo zemljišče urejeno v prvotno stanje. Položitev kabla bo

izvedena v kabelskem jarku. V globini približno 0,3 m bo ohlapno položen opozorilni

trak.

Pred pričetkom gradbenih del mora investitor zagotoviti zakoličbo vseh komunalnih

vodov v zemlji, in sicer ob, pod ali nad traso novega kablovoda. V bližini komunalnih

vodov se morajo izkopi izvajati ročno.

Vse prekopane površine je potrebno po koncu del spraviti v prvotno stanje, traso

očistiti, po potrebi asfaltirati, na zelenicah pa posejati travo, ponovno posaditi

odstranjene grmovnice in odvečni material odstraniti.

Za potrebe novega NN izvoda 1 bo treba od TP Hajdina 3 – nadomestna do obstoječe

PS-RO, ki se nahaja v točki T1, položiti NN kabel, tip NA2XY-J 4 × 150 + 2,5 0,6/1

kV, l = 60 m.

Obstoječi NN kabel NA2XY-J 4 × 150 + 2,5 0,6/1 kV, po katerem je z električno

energijo napajan NN izvod "1", bo pri obstoječi PS-RO, ki se nahaja v točki T1, lociran,

odkopan, očiščen in prerezan. Del obstoječega NN kabla, ki napaja omrežje iz

betonskega N-droga, se spoji z NN kabelsko spojko z novim NN kablom iz

nadomestne TP. Na betonskem N-drogu se napajalni kabel odklopi in spoji z novim

NA2XY-j 4 × 150 + 2,5 0,6/1 kV kablom, ki je priklopljen v PS-RO/1.

Tako so na izvodu 1 vse glavne povezane med TP in PS-RO/1, med PS-RO/1 in PS-

RO/2, med PS-RO/2 in PS-RO/3, med PS-RO/3 in PS-RO/4 med PS-RO/4 in PS-

RO/5, PS-RO/5 in PS-RO/6 in med PS-RO/6 in do PS/RO7 izvedene s kablom tipa

NA2XY-J 4 × 150 + 2,5 0,6/1 kV. Povezave med posamezno podometno priključno

merilno omarico in ustrezno PS-RO bomo izvedli z obstoječimi oziroma novimi kabli

tipa NA2XY-J 4 ×35 + 2,5 0,6/1 kV. V posameznih primerih, kjer to dopušča, bomo

uporabili obstoječe kable, ki bodo zgolj premontirani iz obstoječega prostozračnega

nizkonapetostnega omrežna v ustrezno PS-RO. Za spajanje kablov bomo uporabili

spojke SMOE proizvajalca Raychen. Za potrebe prestavitve merilnih mest v

prostostoječe razdelilno merilne omarice se postavijo dve prostostoječi omarici PS-

RMO/1 in PS-RMO2, za povezavo med ustrezno PS-RO in PS-RMO se uporabi kabel

tipa NA2XY-J 4 × 35 + 2,5 0,6/1 kV, za interni vod med merilnim mestom in hišnim

razdelilnikom pa uporabimo kabel NYY-J 4 × 10 0,6/1 kV.

Pri polaganju kablov je potrebno paziti, da se ne poškoduje zunanji plašč in na

največjo silo vlečenja ter najmanjši polmer krivljenja:



Kabel 0,6/1 kV Polmer krivljenja

(mm)

Največja sila vlečenja

za plašč kabla in

vodnike

12 × 𝐷 𝜎 × 𝑆

NA2XY-J 4 × 150 588 18000

NA2XY-J 4 × 35 360 4200

NYY-J 4 × 10 216 2000

Tabela 3: Polmer krivljenja in vlečnih sil

Kjer je:

𝜎 − 𝑑𝑜𝑝𝑢𝑠𝑡𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑡𝑒𝑧𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑝𝑒𝑡𝑜𝑠𝑡 𝑧𝑎 (𝜎𝐴𝑙 = 30 𝑁𝑚𝑚2⁄ ; 𝜎𝐶𝑢 = 50 𝑁

𝑚𝑚2⁄ ) ,

𝑆 − 𝑝𝑟𝑒𝑠𝑒𝑘 𝑣𝑜𝑑𝑛𝑖𝑘𝑎,

𝐷 − 𝑧𝑢𝑛𝑎𝑛𝑗𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑚𝑒𝑟 𝑘𝑎𝑏𝑙𝑎.

V kabelskem prostoru transformatorske postaje in pri kabelskih omaricah bodo

izvedene kabelske rezerve za primer okvare kabelskih koncev. Kabelski konci bodo

zaključeni s kabelskimi glavami.

Pri polaganju kabla je potrebno paziti tudi na temperaturo okolice ter se ravnati po

navodilih proizvajalca.

Za potrebe rekonstrukcije izvoda 1 na obravnavanem območju bodo postavljene nove

prostostoječe razdelilne omarice PS-RO 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7.

Omarice bodo narejene iz požarno odpornega in samougasljivega kompozita.

Material ima visoko odpornost na kemične, atmosferske (UV, vlaga, visoke in nizke

temperature) in mehanske vplive. Dobre dielektrične lastnosti zagotavljajo varnost

uporabe. Modulska konstrukcija omarice omogoča povezovanje s kabelskim

predalom ali temeljem (fundamentom), kakor tudi povezovanje omarice po vertikali in

horizontali. Omarice morajo biti izdelane in opremljene skladno s SONDO št.

41/30.5.2011. Zaprte bodo z vrati in opremljene s ključavnico Elektro Maribor.

Predvidene lokacije PS-RO so razvidne iz priložene risbe.

Možni so minimalni odmiki, ki se lahko pojavijo kot posledica tehničnih ovir na terenu

ter obstoječih ali predvidenih komunalnih naprav. Zato bo natančna lokacija PS-RO

določena glede na dejanske razmere na terenu in v dogovoru z lastniki prizadetih

parcel.

PS-RO bo sestavljena iz plastične omarice za zunanjo montažo, proizvod

MOSDORFER Avstrija, tipa A/FK 4H dimenzij 590 × 1080 × 320 mm s plastičnim



podstavkom tipa A/Ku-S4 H. Podstavek višine 1200 mm bo postavljen v zemljo 90 cm

globoko na podložni beton/mrežo tako, da se bo spodnji rob omarice nahajal vsaj 30

cm nad zemljo.

Za potrebe prestavitve merilnih mest na obravnavanem območju bosta postavljeni

dve novi prostostoječi razdelilno merilni omarici PS-RMO/1 in PS-RMO/2.

Omarici bosta narejeni iz požarno odpornega in samougasljivega kompozita. Material

ima visoko odpornost na kemične, atmosferske (UV, vlaga, visoke in nizke

temperature) in mehanske vplive. Dobre dielektrične lastnosti zagotavljajo varnost

uporabe. Omarice morajo biti izdelane in opremljene skladno s SONDO št.

41/30.5.2011. Zaprte bodo z vrati in opremljene s ključavnico Elektro Maribor.

Predvidene lokacije PS-RMO so razvidne iz priložene risbe.

Možni so minimalni odmiki, ki se lahko pojavijo kot posledica tehničnih ovir na terenu

ter obstoječih ali predvidenih komunalnih naprav. Zato bo natančna lokacija PS-RMO

določena glede na dejanske razmere na terenu in v dogovoru z lastniki prizadetih

parcel.

Vodniki na NN plošči v TP – izvod 1 bodo pred preobremenitvijo in kratkim stikom

varovani z varovalnimi vložki tipa NH2 125 A.

Pri novih PS-RO/1 in PS-RO/7 se v isti jarek kot kabel NA2XY-J 4 × 150 + 2,5 0,6/1

kV položi pocinkani valjanec Fe/Zn 4 × 25, dolžine 30 m, v PS-RO se PEN vodnik

ozemlji in montira prenapetostne odvodnike.

Na ta način bodo temno rjavi odjemalci na risbi obstoječega stanja z električno

energijo direktno napajani iz nadomestne TP.



5.2 ZAŠČITA NN OMREŽJA

4.4.1 Nadtokovna in kratkostična zaščita

Vodniki posameznih nizkonapetostnih izvodov bodo pred preobremenitvijo in kratkim

stikom varovani v nizkonapetostni razdelilni omari v TP Hajdina 3 – nadomestna z

nizkonapetostnimi varovalnimi vložki po spodnji tabeli:

Izvod: Varovanje:

Izvod 1 125 A

Izvod 2 50 A

Izvod 3 80 A

Izvod 4 32 A

Izvod 5 100 A

Izvod 6 32 A

Izvod 7 63 A

Izvod 8 100 A

Izvod 9 Rezerva

Tabela 4: Nadtokovna zaščita za posamezne izvode

4.4.2 Zaščita pred električnim udarom

Zaščita pred električnim udarom pri obstoječih odjemalcih ostane obstoječa.

Zaščita pred električnim udarom pri predvidenih razdelilnih omaricah bo dosežena z

uporabo omaric iz izolacijskega materiala razreda II.

4.4.3 Zaščita pred atmosferskimi prenapetostmi

Za zaščito pred atmosferskimi prenapetostmi bodo v predvidenih PS-RO (po priloženi

situaciji) montirani izolirani odvodniki prenapetosti PO/NN 12,5 kA/320 V (v II. razredu

IEC, 8/20).



Za pravilno in kakovostno delovanje odvodnikov prenapetosti je potrebno doseči

ozemljilno upornost: Rop = 5 Ω. Ta bo dosežena s položitvijo pocinkanega valjanca,

dolžine po spodnji tabeli:

ρ (Ωm)

specifična upornost tal na

globini 0,6 m

50

75

100

125

150

175

200

225

300

l (m)

potrebna dolžina valjanca

za doseg ozemljitvene

upornosti (R = 5 Ω)

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Izbira polaganja ozemljila,

označen z X glede na

izmerjeno vrednost ρ

X

Tabela 5: Izbira dolžine ozemljila glede na specifično upornost tal

Na omenjenem območju je izmerjena specifična upornost tal ca. 75 Ωm, za kar bo za

dosega priporočila 5 Ω potrebno položiti 30 m pocinkanega valjanca Fe-Zn 5 ×25 mm.

Ob polaganju ozemljitve PEN vodnika nizkonapetostnega omrežja v bližini objektov

uporabnikov je potrebno preveriti lokacijo uporabnikove zaščitne ozemljitve. Omrežna

obratovalna ozemljitev in odjemalčeva zaščitna ozemljitev morata biti učinkovito

ločeni.

5.3 PREVERJANJE USTREZNOSTI IZBRANIH VODNIKOV NA

IZVODU 1

5.3.1 Padci napetosti in faktor induktivnosti

Izvod 1

T. Vodnik l n P u (%) ki PS-RO/1 NA2XY-J 4 × 150 200 6 65,90 1,72 1,13 PS-RO/2 NA2XY-J 4 × 150 40 4 59,02 2,03 1,13 PS-RO/3 NA2XY-J 4 ×150 50 5 54,00 2,38 1,13 PS-RO/4 NA2XY-J 4 × 150 40 2 46,97 2,63 1,13 PS-RO/5 NA2XY-J 4 × 150 40 4 43,80 2,85 1,13 PS-RO/6 NA2XY-J 4 × 150 40 5 36,53 3,05 1,13 PS-RO/7 NA2XY-J 4 × 150 60 3 24,00 3,23 1,13 V-PMO NA2XY-J 4 × 35 50 1 6,00 3,39 1,03

Tabela 6: Padci napetosti in faktor induktivnosti na izvodu 1

Legenda:



T. - razdelilno mesto

l - dolžina (m)

n - število odjemalcev v točki odjema

u% - skupni padec napetosti do točke odjema (%)

P - skupna moč na odseku (kW)

ki - faktor induktivnosti

Tabela 7: Legenda oznak v tabelah izračuna padcev napetosti in faktorja

induktivnosti

5.3.2 Izračunani tokovi

Izvod 1

T. Vodnik Id Ib Iv Z Ik k

PS-RO/1 NA2XY-J 4 × 150 204* 100,1 125 0,09 2315,6 18,52 PS-RO/2 NA2XY-J 4 × 150 234* 89,7 125 0,11 1952,4 15,62 PS-RO/3 NA2XY-J 4 × 150 234* 82,0 100 0,13 1632,2 13,06 PS-RO/4 NA2XY-J 4 × 150 234* 71,4 100 0,15 1442,7 11,54 PS-RO/5 NA2XY-J 4 × 150 234* 66,6 100 0,17 1292,6 10,34 PS-RO/6 NA2XY-J 4 × 150 234* 55,5 100 0,19 1170,8 9,37 PS-RO/7 NA2XY-J 4 × 150 234* 36,5 100 0,21 1025,8 8,21 V-PMO NA2XY-J 4 × 35 135 9,1 50 0,30 736,1 5,89

Tabela 8: Toki na izvodu 1

Legenda:


Id - dopustni tok vodnika (A)

Ib - bremenski tok vodnika (A)

Ik - kratkostični tok v točki odjema (A)

Iv - nazivni tok varovalke (A)

k - faktor pregoretja varovalke

Z - impedanca transformatorja in impedanca voda do točke

odjema (Ohm)

* - upoštevan korekcijski faktor

Tabela 9: Legenda oznak v tabelah izračuna tokov



5.3.3 Termična kontrola obremenitve

Izvod 1

T. Vodnik t PS-RO/1 NA2XY-J 4 × 150 20,98 PS-RO/2 NA2XY-J 4 × 150 29,51 PS-RO/3 NA2XY-J 4 × 150 42,23 PS-RO/4 NA2XY-J 4 × 150 54,05 PS-RO/5 NA2XY-J 4 × 150 67,33 PS-RO/6 NA2XY-J 4 × 150 82,07 PS-RO/7 NA2XY-J 4 × 150 106,92 V-PMO NA2XY-J 4 × 35 11,30

Tabela 10: Kontrola termične obremenitve za izvod 1

Legenda:


t - termična kontrola vodnika (s)

Tabela 11: Legenda oznak v tabelah izračuna kontrole termične obremenitve

5.3.4 Ustreznost kablov

Z izračunom je ugotovljeno, da izbrani tipi vodnikov ustrezajo obravnavanemu

napajalnemu področju in načinu vključitve transformatorske postaje v NN omrežje.

Prav tako ustrezajo obstoječim in pričakovanim obtežbam odjemalcev na tem

področju.

5.4 KRIŽANJA

Pri vseh navedenih in morebitnih drugih križanjih ter približevanjih je potrebno

upoštevati soglasje prizadetih upravljavcev, veljavne tehniške normative in Tipizacijo

za polaganje elektroenergetskih kablov 1 kV, 10 kV in 20 kV (brošura DES –

december 2014).

5.4.1 Medsebojno približevanje energetskih kablovodov

Medsebojni razmik kablovodov napetosti 1 kV mora znašati najmanj 7 cm,

kablovodov različnega napetostnega nivoja pa najmanj 15 cm.



5.4.2 Križanje NN kabla s kolovoznimi cestami in poljskimi potmi

Križanje bo izvedeno s prekopom in položitvijo kabla v plastično cev Φ 110 mm. Cevi

bodo obbetonirane. Najmanjša navpična oddaljenost od zgornjega roba kabelske

kanalizacije do površine ceste je 0,80 m.

5.4.3 Križanje NN kabla s cestami in dovoznimi potmi

Križanje bo izvedeno s prekopom ali prevrtanjem cestišča in položitvijo kabla v

plastično cev Φ 110 mm. V primeru prekopa bodo cevi obbetonirane. Najmanjša

navpična oddaljenost od zgornjega roba kabelske kanalizacije do površine ceste je

1,2 m.

5.4.4 Križanje in vzporedni potek s telekomunikacijskimi in CATV kabli

Križanje energetskega kabla 1 kV in telekomunikacijskega kabla bo izvedeno na

navpični oddaljenosti 0,5 m. Kot križanja mora biti praviloma 90°, ne sme pa biti manjši

od 45°. Če te oddaljenosti ni mogoče zagotoviti, je potrebno energetski kabel položiti

v železno cev Φ 159 mm, dolžine dveh do treh metrov, telekomunikacijski kabel pa v

plastično cev Φ 160 mm iste dolžine. Tudi v tem primeru razdalja ne sme biti manjša

od 0,3 m.

Pri vzporednem vodenju energetskega kabla 1 kV in telekomunikacijskega kabla

mora znašati vodoravna oddaljenost najmanj 0,5 m.

Način izvedbe je razviden iz tipizacije.

5.4.5 Križanje in vzporedni potek s cevmi vodovoda

Križanje energetskega kabla 1 kV s cevmi vodovoda se izvede na oddaljenosti 0,5 m

oziroma 0,3 m v primeru priključnega cevovoda. Kabel bo položen v gibljivo plastično

cev Φ 160 mm v dolžini treh metrov na vsaki strani križanja. Izvedba je razvidna iz

načrta R-554.

Pri vzporednem poteku energetskega kabla in cevi vodovoda je najmanjša dovoljena

razdalja 0,5 m.

Energetski kabel mora biti od hidranta ali ventilske komore oddaljen najmanj 1,5 m.



5.5 VARSTVO OKOLJA IN RAVNANJE Z ODPADKI

Pri izvedbi predvidenih del morajo izvajalec del, njegovi podizvajalci, kooperanti in

drugi zunanji sodelavci upoštevati določila Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Ur.

l. RS 39/2006, ZVO-1B; Ur. l. RS 70/2008), Uredbe o odpadkih (Ur. l. št. 103/2011),

Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. št. 34/2008) in

interna Navodila za ravnanje z odpadki družbe Elektro Maribor, januar 2006.

Za ravnanje z odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor. Vsi odpadki in

demontirana oprema so last in breme investitorja, ki pa lahko pooblasti izvajalca del,

da v njegovem imenu preda nastale odpadke zbiralcu ali predelovalcu odpadkov. Ne

glede na to kdo preda odpadke, mora investitor ob predaji vsake pošiljke odpadkov

pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidenčni list in voditi evidenco o vrstah

in količinah nastalih gradbenih odpadkov na posameznem objektu.

Glede ravnanja z odpadki in varstva okolja velja:

- Izvajalec del sme na gradbišču začasno skladiščiti nastale odpadke ločeno po

vrstah iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Skladiščenje je treba

organizirati tako, da je onemogočeno onesnaženje okolja v smislu izlitja ali

razsutja določene vrste odpadkov, preprečiti pa je potrebno tudi medsebojno

mešanje posameznih vrst odpadkov. Če na gradbišču ni mogoče zagotoviti

varnega začasnega skladiščenja odpadkov, je potrebno organizirati odlaganje

v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob njem in so prirejeni za odvoz

brez kasnejšega prekladanja.

- Pri delih na objektih Elektro Maribor je lastnik demontirane opreme OE, na

območju katere se izvajajo gradbena dela. Investitor se lahko z izvajalcem del

dogovori za odvoz odpadkov na lokacijo OE, zbirnega centra Radvanje ali k

pooblaščenemu zbiralcu ali predelovalcu, kjer jih le-ta preda v njegovem

imenu. V evidenčnem listu, ki spremlja vsako pošiljko odpadkov, mora biti kot

imetnik odpadkov vpisan investitor.

- Prevzem nevarnih odpadkov izvajajo specializirani prevzemniki tudi

neposredno na gradbišču. Elektro Maribor ima za predajo nevarnih odpadkov

sklenjeno pogodbo z izbranim izvajalcem.

- V primeru razlitja, razsutja ali izpusta nevarnih snovi v okolje je treba takoj

omejiti nadaljnje širjenje onesnaženja, obvestiti odgovorne osebe na

gradbišču in sanirati nastalo onesnaženje okolja. V primeru velike okoljske

nesreče je treba obvestiti Center za obveščanje (tel. 112) in odgovorne osebe

v družbi.



Ravnanje z nastalimi odpadki mora potekati v skladu z veljavno okoljsko zakonodajo,

politiko ravnanja z okoljem družbe Elektro Maribor in zahtevami standarda ISO

14001:2004.

6 ZAKLJUČEK

Cilj diplomske naloge je bil izdelati projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo

nizkonapetostnega omrežja, ki se napaja iz TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832).

Rekonstrukcija je bila potrebna zaradi dotrajanosti nizkonapetostnega nadzemnega

omrežja in vključitve nove nadomestne transformatorske postaje.

V preteklosti sem delal kot monter, večino časa ravno na področju kabliranja omrežja.

Pri opravljanju dela kot monter sem delo načrtovalca omrežja spoznal preko

njegovega končnega izdelka. Pri izdelavi projekta in diplomske naloge sem spoznaval

področje načrtovanja NN elektro omrežja tudi skozi oči načrtovalca. To delo je

bistveno zahtevnejše, saj zahteva nenehno spremljanje novih zakonov, predpisov in

smernic, ki določajo način projektiranja in predpisujejo minimalne zahteve za vgrajen

material.

Odločitve, ki jih sprejmeš ob izbiri predlaganega materiala, ki se bo vgradil, morajo

biti podprte z izračuni in vsemi potrebnimi certifikati. Izračun mora biti čim bolj

natančen, z upoštevanjem vseh vplivnih faktorjev, saj smo lahko samo tako

prepričani, da bodo meritve ob zaključnih delih ustrezale zahtevam standarda.

Za dobro izdelan projekt je potrebno dobro poznavanje obstoječega stanja, pregledati

je potrebno razpoložljive načrte obstoječe infrastrukture in prilagoditi projekt stanju na

terenu. V večini primerov investitor določi proizvajalca in tip opreme. Naloga

projektanta pa je, da mu poleg upoštevanja želja svetuje in upošteva vse predpise

glede minimalnih zahtev, da je na koncu projekt narejen kakovostno.

Sheme in načrte trase kablovoda sem izdelal s pomočjo računalniškega programa

AutoCAD.

V strnjenih naseljih se bo tudi v prihodnje nadaljeval trend kabliranja prostozračnih

omrežij. Ekonomska upravičenost kabliranja je vprašljiva pri razpršeni gradnji. Večje

razdalje med odjemalci nam predstavljajo velik dodaten strošek, poleg tega pa nam

postopki pridobivanja služnostnih pravic zaradi prečkanja večjega števila parcel

podaljšajo čas gradnje. V precej velikem deležu je prisoten tudi razgiban teren, kar

onemogoča strojno delo. Menim, da celotnega omrežja ne bo mogoče izvesti v

podzemni izvedbi. Takšen tip omrežij je smiselno rekonstruirati z zamenjavo golih



vodnikov s samonosilnim kabelskim snopom in s tem povečati odpornost omrežja na

vremenske vplive.

Pri pametnih omrežjih gre za skupek tehnologij, storitev in konceptov – od

naprednega merjenja in pametnih števcev do prilagajanja odjema električnega

omrežja, aktivnih omrežij, elektromobilnosti in hranilnikov energije. Pametna omrežja

bodo s svojim razvojem v prihodnje vplivala tudi na način reguliranja. Uvedba

koncepta pametnih omrežij bo omogočila prilagodljivost (zadovoljevanje potreb

odjemalcev z odzivi na njihove potrebe in zahteve), dostopnost (omogočanje

priključevanja na omrežje vsem uporabnikom), zanesljivost dobave električne

energije (zagotavljanje in izboljševanje zanesljivosti in kakovosti) in ekonomičnost. V

koncept pametnih omrežij sodijo tudi vlaganja na področju naprednih sistemov

merjenja. Pilotni projekti ter rezultati analize stroškov in koristi so pokazali, da

napredni sistemi merjenja električne energije ponujajo mnogo več od samega

merjenja in posredovanja merilnih podatkov in da je zaradi nižjih stroškov obratovanja

smotrno pristopiti k njihovi uvedbi pri vseh uporabnikih. Pametna omrežja nam

omogočajo tudi veliko hitrejše lociranje napak in posledično tudi krajši čas prekinitve

dobave električne energije. Z razvojem pametnega omrežja bo sistemski operater

imel učinkovitejše orodje pri zmanjšanju konične obremenitve z uvajanjem novih tarif,

s katerimi bo odjemalce motiviral s finančnimi prihranki, da bodo sodelovali pri

zmanjšanju koničnih obremenitev.



7 LITERATURA IN VIRI

Agencija za energijo (2017), Električna energija, pridobljeno 18. 9. 2018 iz naslova:

https://www.agen-rs.si/izvajalci/elektrika/prenosno-omrezje.

Elektro Ljubljana, Tehnična smernica za priključne in razdelilne elektro omarice z

opremo TS za material in projektiranje, TS 30;010-150, januar 2015.

Elektroinštitut Milan Vidmar, Kriteriji načrtovanja NN omrežja, študija št.: 2400,

Ljubljana, maj 2018.

Elektroinštitut Milan Vidmar, Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem

elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV, september 2011.

Eles (2018), Elektroenergetski sistem, pridobljeno 18. 9. 2018 iz naslova:

https://www.eles.si/elektroenergetski-sistem.

Esvet.si, Elektroenergetski sistem, pridobljeno 20. 9. 2018 iz naslova:

http://www.esvet.si/energija/elektroenergetski-sistem.

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Nadtokovna zaščita vodnikov in

kablov, pridobljeno 29. 9. 2018 iz naslova: http://lrf.fe.uni-

lj.si/download/dimenzioniranje.pdf.

GIZ, 3. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2017, 2017.

GIZ, Elektro kabelska kanalizacija, september 2017.

GIZ, NN energetski kabli 1kV, Tehnične smernice za material in dobavo, september

2013.

GIZ, Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov

nazivne napetosti 1 kV do 35 kV, december 2014.

GIZ, Smernice za gradnjo podzemnih kabelskih vodov, junij 2014.

Ministrstvo za infrastrukturo, Pravilnik o zaščiti nizkonapetostnih omrežij in

pripadajočih transformatorskih postaj, 2015.

Sodo, Družba SODO, pridobljeno 20. 9. 2018 iz naslova: https://www.sodo.si/kdo-

smo.

https://www.agen-rs.si/izvajalci/elektrika/prenosno-omrezje





PISO, Občina Hajdina, Prostorski informacijski sistem, pridobljeno 8. 10. 2018 iz

naslova: https://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=HAJDINA.



8 PRILOGE

- Pripravljalna dela za TP Hajdina 3 – nadomestna (T-832) izvod 1

- Gradbena dela za TP Hajdina 3 – nadomestna T-832 izvod 1

- Montažna dela za TP Hajdina 3 – nadomestna T-832 izvod 1

- Demontažna dela za TP Hajdina 3 – nadomestna T-832 izvod 1

- Predvideni prevozi pri rekonstrukciji TP Hajdina 3 – nadomestna T-832 izvod

1

- Zaključna dela za TP Hajdina 3 – nadomestna T-832 izvod 1

- Popis potrebnega materiala za rekonstrukcijo izvoda 1

- Obstoječe stanje gospodarskih vodov na območju izvoda 1

- Načrt predvidene rekonstrukcije za celotno TP

- Načrt predvidene rekonstrukcije za izvod 1

- Načrt predvidene vključitve omrežja na novo TP

- Načrt predvidene rekonstrukcije izvoda 1

- Načrt predvidene rekonstrukcije izvoda 1 (severni del)

- Načrt predvidene rekonstrukcije izvoda 1 (južni del)

- Enopolna shema celotne TP

- Enopolna shema izvoda 1

Documents

Rekonstrukcija NN omrežja, ki se napaja iz 20/0,4 kV TP ... · Tip kabla ustreza vsem zahtevam, zaradi materiala izolacije ima večje prenosne zmogljivosti, je pa manj odporen na