Marjeta Ženko

ZALOŽBA KMEČKI GLAS

REJAOVC IN KOZ

REJAOVC IN KOZ

Marjeta Ženko

ZALOŽBA KMEČKI GLAS

VSEBINA

UVOD 9

ZAKAJ REJA DROBNICE 10

Ovce ali koze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Mesna ali mlečna reja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

OSNOVNE FIZIOLOŠKE ZNAČILNOSTI OVC IN KOZ 13

OBNAŠANJE OVC IN KOZ 16

Zaznavanje okolice pri ovcah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Posebnosti pri obnašanju ovc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Zaznavanje okolice pri kozah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Posebnosti pri obnašanju koz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

IZBIRA PASME OVC 19

Jezersko-solčavska ovca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Oplemenjena jezersko-solčavska pasma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Belokranjska pramenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Istrska pramenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

Bovška ovca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

Oplemenjena bovška ovca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Mesne pasme za gospodarsko križanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Texel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

IZBIRA PASME KOZ 23

Burska koza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

3

Drežniška koza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

Slovenska srnasta koza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Slovenska sanska koza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

NAKUP IN OBNOVA PLEMENSKE ČREDE 25

Na kaj moramo biti pozorni ob nakupu plemenskih živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Nakup plemenjaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

UREDITEV PAŠNIKA 28

Pašne ograje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

Način paše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Čredinke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Napajališča in zatočišča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Krmilnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Zaščita pred okužbo z zajedavci na pašniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

Strupene rastline na pašniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

PRIDELAVA KRME ZA ZIMO 38

Kakovost krme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

Priprava silaže . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

Koliko krme potrebujemo za ovce in koze? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Koruzna silaža . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

POSEBNOSTI V PREHRANI DROBNICE 44

Pašna ali hlevska reja mlečnih ovc in koz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44

Navade ovc pri krmljenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

Navade koz pri krmljenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

Prehrana jagnjet in kozličkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

Prehrana plemenskih ovnov in kozlov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

PREHRANA MESNIH OVC 55

Zauživanje krme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

Prehrana brejih ovc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

Prehrana pred pripustom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

PREHRANA MESNIH KOZ 62

Prehrana plemenskih koz v posameznih proizvodnih obdobjih . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Pred pripustom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Po pripustu – prvi mesec brejosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Drugi in tretji mesec brejosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Zadnja dva meseca brejosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Čas laktacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

Krmljenje plemenskih mladic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

Prehrana plemenskih kozlov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

PREHRANA MLEČNIH OVC 67

Prebava zaužite krme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

Sečnina v mleku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

Opazovanje blata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

Ocena kondicije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

Napake v prehrani mlečnih ovc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

PREHRANA MLEČNIH KOZ 73

Začetno obdobje od jaritve do drugega meseca laktacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Proizvodno obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Reprodukcijsko in pripravljalno obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

Količina krme glede na proizvodnoobdobje pri mlečnih kozah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

Posebnosti pri ekološki reji drobnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

Osnova je kakovostna krma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

54

Dopolnitev obrokov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

Smernice za ekološko rejo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85

Zdravljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

Razmnoževanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

OPRAVILA PRI OVCAH IN KOZAH 88

Prestavljanje tropa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

Striženje ovc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

Nega parkljev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

Tretiranje proti zunanjim in notranjim zajedavcem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

Prevoz drobnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

Ravnanje s kozami in ovcami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

Molža . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

Umetno osemenjevanje pri drobnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95

Brejost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95

Kotitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

Ravnanje z jagnjeti in kozlički . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

UREDITEV HLEVA ZA DROBNICO 98

Osvetlitev hlevov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102

Prezračevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102

Izpust . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .103

Boksi za bolne živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .103

Higiena v hlevu in biovarnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .104

VODENJE EVIDENCE ZA DROBNICO 105

Kontrola porekla in proizvodnje pri drobnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .106

Vodenje podatkov za uspešno rejo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .107

PROIZVODI DROBNICE 109

Meso . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .109

Jagnjetina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

Meso kozličev – kozličevina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111

Kakovost jagnjetine in kozličevine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

Mleko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

Ovčje mleko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

Kozje mleko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115

Kakovost mleka pri ovcah in kozah je odvisna od prehrane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116

Volna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118

Kože . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120

Kompost iz kozjega ali ovčjega gnoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121

PREPOZNAVANJE BOLEZNI PRI DROBNICI 122

Najpogostejši presnovni bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .123

Acidoza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

Ketoza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125

ZDRUŽENJA IN IZOBRAŽEVANJE REJCEV DROBNICE 127

LITERATURA 128

76

UREDITEV PAŠNIKA

Paša je najbolj naraven in najcenejši način prehrane ovc in koz. Posebno pri mesnih pasmah si brez paše ne moremo predstavljati uspešne reje. Drobnica je na paši od zgodnje pomladi, ko pašniki ozelenijo, do tedaj, ko so še zeleni. Pod primernimi pogoji lahko ovce ostanejo na prostem tudi pozimi, a moramo upo-števati, da je poraba krme za vzdrževa-nje v tem primeru za 50 do 100 % več-ja kot pri reji v hlevu. Za pašo drobni-

ce lahko izkoristimo tudi planinske in visokogorske pašnike, ki bi sicer ostali neizkoriščeni, je pa paša na njih omeje-na na poletne mesece. Za pašo drobnice niso primerne vlažne površine. Drob-nica je namreč občutljiva za okužbo z metljajem, ki ima vmesnega gostitelja polža mlakarja. Koze so glede tega še bolj občutljive, zato jih nikoli ne pase-mo na vlažnih pašnikih.

Pašne ograje

Pašne površine ogradimo, preden zač-nemo rejo ovc ali koz. Pri postavitvi pašne ograje imamo več možnih izbir. Odločimo se za tip ograje, ki ustreza na-šim površinam, razgibanosti terena in vrsti živali.

Najbolj učinkovita je električna ograja, ki pa mora biti pravilno postavljena in dobro izolirana. Za uspešno varovanje je priporočljiva štiri- ali petžična ograja. Ko so živali na pašniku, mora biti ograja ves čas pod električnim tokom, da nam ovce ali koze ne uhajajo z območja paš-nika, varuje pa jih tudi pred plenilci in potepuškimi psi, ki povzročajo vedno več škode.

Postavitve ograje se lotimo načrtno. Pripravimo in nabavimo potrebne ele-mente in material za postavitev ograje. Kmetijska svetovalna služba v sklopu izobraževanj za rejce prireja demon-stracije postavljanja ograje. Začetniki

dobijo veliko koristnih informacij, zato je dobro, da se tega udeležijo, preden se sami lotijo dela. Tudi izmenjava iz-kušenj z drugimi rejci je lahko zelo ko-ristna.

Potreben material za ograjo:

� napenjalni koli,

� nosilni koli,

� distančni koli,

� žica,

� napenjalni izolatorji,

� nosilni izolatorji,

� spojni vijaki.

Po meji pašnika postavimo obodno og-rajo, ki ostane na istem mestu tudi več desetletij. Zanjo je vredno uporabili ka-kovosten material. Biti mora dobro pos-tavljena in redno vzdrževana.

Pri štirižični ograji napeljemo žice v višini 15 + 20 + 25 + 30 cm od tal. Za ovce zadošča štirižična ograja.

Za varovanje koz priporočamo petžič-no ograjo višine 105 cm, žice v višini 15 + 15 + 15 + 20 + 25 cm.

Napenjalne kole postavimo na mestih, kjer se spremeni smer ograje, in pri vho-du v ograjo. Priporočena višina je 180 do 200 cm in debelina 20 cm.

Podporni koli so višine 200 cm.

Nosilni koli imajo 130 do 150 cm in so debeline 10 cm. Število teh prilagodimo razgibanosti terena. Pri ravnem terenu so lahko 50 m narazen, pri razgibanem jih potrebujemo več.

Distančni koli so letve višine 120 cm in debeline do 5 cm. Postavimo jih med nosilne kole na vsakih 10 m, da držijo žice od tal in v primernem razmiku.

Napenjalni izolatorji so najboljši por-celanasti. Privežemo jih čim bliže kolu.

Na območjih, kjer se pojavljajo velike zveri, postavimo nočno ograjo, kamor umaknemo drobnico pred napadi.

Znotraj obodne ograje z začasnimi og-rajami živalim ogradimo mesto, kjer se pasejo krajši čas. V ta namen so zelo pri-pravne elektromreže.

Elektromreže so primerne tudi za og-raditev manjših površin za manjše šte-vilo živali (10–30) ali pri zelo razdro-bljenih površinah, kjer ne moremo postaviti obodne ograje. Z elektromrežo ogradimo toliko zemljišča, kot ga pot-rebujejo živali za nekaj dni paše. Mre-žo po potrebi prestavljamo po pašniku. Za ovce je primerna elektromreža viši-ne 90 cm, za koze 106 cm. Mrežo nosijo plastični količki z enojno ali dvojno ko-vinsko konico, ki jo zapičimo v zemljo. Za kamnita tla so bolj primerni količki z enojno konico, za težka tla so primer-nejši tisti z dvojno. Elektromreža mora biti dobro napeta in pod električnimi impulzi zadostne moči. Če je preveč oh-lapna, se lahko mlade živali vanjo za-pletejo, in če jih kmalu ne rešimo, lah-ko tudi poginejo. Mreža mora biti pod električno napetostjo, sicer bodo živali glavo poskušale potisniti skoznjo. Ro-gate koze se hitro zapletejo in jih tež-ko rešimo. Kadar elektromrežo uporab-ljamo za razmejitev površine znotraj obodne ograje, jo priključimo na ogra-jo z zatično sponko, da bo v njej vedno tok. Uporabimo jo lahko tudi za osami-

2928

tev odstavljenih jagnjet ali plemenjaka. Po koncu pašne sezone elektromrežo pospravimo, čeprav je mraz in sneg ne poškodujeta.

Pašni aparat potrebujemo za vzdrže-vanje električne napetosti v ograji. Ta mora biti zanesljiv. Kjer so pašne povr-šine v bližini doma, izberemo omrežni pašni aparat. Namestimo ga lahko v go-spodarskem poslopju in priključimo na vir električne napetosti 220 V. Kadar je pašnik oddaljen od električne vtični-

ce 100 m ali več, kupimo baterijski paš-ni aparat za priključitev na akumulator 12 V. Za dobro delovanje električnega aparata je pomembna njegova ozemlji-tev. Za to potrebujemo tri dvometrske dolge pocinkane cevi, ki jih zabijemo v zemljo v obliki trikotnika in jih poveže-mo s pašnim aparatom s 4-milimetrsko pocinkano žico. Kjer je nevarnost uda-ra strele, ga zaščitimo tudi pred tem. To postavimo po navodilih, za dobro zašči-to mora biti aparat pravilno ozemljen.

Način paše

Na travno rušo najbolj ugodno vpli-va menjava paše in košnje, saj ima vsak način rabe pozitivne in negativne po-sledice na rast ruše. Paša ugodno vpli-va na botanični sestav ruše, saj vpliva na razrast nizkih vrst trav in bele de-telje, medtem ko košnja vpliva na raz-rast visokih trav, zato je najbolje, da na vseh površinah pasemo in kosimo, če je to mogoče. Prednost paše je, da seč in blato ostaneta na travinju in se hranila vračajo tja, kjer smo jih s pašo odvzeli. S pašo lahko izkoristimo površine, ki jih težko pokosimo ali pa jih sploh ne mo-remo.

S stališča rabe travinja je najprimer-nejša izmenjava paše in košnje ali paš-no-kosna raba. Pri tem načinu rabo tra-vinja najlažje prilagodimo rasti ruše. Na istih površinah pasemo in pridela-mo zimsko krmo. Tudi s stališča zaščite pred okužbo s paraziti je ta sistem rabe najbolj primeren.

Čredinke

Pašnik razdelimo na čredinke. Njiho-vo velikost in obliko prilagodimo števi-lu živali in terenu. Z začasno ograjo ži-valim odredimo količino paše, ki jo pot-rebujejo za nekaj dni, pri obročni paši pa za en dan. Velikost površine in njeno obtežbo prilagodimo rasti ruše v posa-mezni sezoni.

Spomladi je hitra rast, zato nam za pašo zadoščata dve petini pašnika, tri petine pa ga pokosimo. V spomladan-skem delu paše, ki traja od začetka paše do junija, lahko pasemo 55 ovc ali koz na hektar. Število živali prilagodimo rasti ruše.

V juniju in juliju pasemo na površi-nah, ki so bile maja pokošene. Obtežbo

zmanjšamo na 35 ovc ali koz na hektar. Površine, ki smo jih spomladi pasli, po-kosimo v drugi polovici junija.

Od avgusta in do konca paše pasemo po vseh površinah, obtežba pa je lah-ko 20 ovc ali koz na hektar. Količina padavin ima velik vpliv na rast ruše, zato pri načrtovanju paše upoštevajmo, da bomo morali v primeru suše obtež-bo zmanjšati in živali na pašniku tudi dokrmljevati.

V hribovskem svetu živali samo pase-mo, saj košnja običajno ni mogoča, zato obtežbo prilagodimo sposobnosti ruše. Spomladi lahko pasemo 50 ovc ali koz na hektar, poleti 35 in jeseni 20.

Napajališča in zatočišča

Pri vseh načinih paše moramo ov-cam in kozam omogočiti dostop do pi-tne vode in mineralnega dodatka. Ovce se rade zadržujejo v bližini napajališča tudi v času počitka, zato je dobro, da ga prestavljamo, saj bodo sicer preveč poš-kodovale rušo v njegovi bližini.

V vročih poletnih dneh moramo živa-lim na pašniku zagotoviti senco. Koze so manj podvržene vročinskemu stresu kot ovce, a poskrbimo tudi zanje. Če na pašniku ni grmovja ali dreves, kjer bi si živali poiskale zatočišče, jim naredimo nadstrešnico. Kadar jim sence ne more-mo zagotoviti, je bolje, da jih čez vroči-no umaknemo v hlev. Neugodno je tudi večdnevno deževje. Koze so občutljive za dež, saj nimajo podkožne maščobe, ki bi jih grela. Ko začne deževati, se ta-koj umaknejo v zavetje.

3130

Krmilnice

Ovce in koze mesnih pasem v času pašne sezone ostajajo na pašniku tudi ponoči, če so pašne površine oddalje-ne od hleva. Če želimo primeren prirast jagnjet in kozličkov, moramo poskrbeti za dokrmljevanje na pašniku. V ta na-men uredimo krmilnice, v katere imajo dostop le mlade živali. Praktične so pre-vozne krmilnice, ki jih lahko prestavlja-mo po čredinkah. Uspešnost dokrmlje-vanja je odvisna tudi od velikosti čre-dink. V manjših čredinkah – do ½ ha – se jagnjeta pogosto vračajo v krmilnico. Če so čredinke velike več kot 1 ha, pa se bojijo, da bi se preveč oddaljili od ma-tere. Starejša jagnjeta se lažje odpravijo od matere in večkrat dnevno obiščejo krmilnico. Na krmilnico lahko pritrdi-mo mineralni dodatek za odrasle živa-li. Tudi bližina napajalnega korita priva-bi čredo. Tako bodo jagnjeta večkrat na dan obiskala krmilnico.

Zaščita pred okužbo z zajedavci na pašniku

Največ izgub pri reji drobnice nam povzročajo okužbe z želodčno-čreve-snimi in pljučnimi zajedavci, saj so po ocenah veterinarjev vzrok za 80 % po-ginov. Jajčeca zajedavcev se z iztrebki izločajo iz telesa in se na travnih bilkah skozi več razvojnih faz razvijejo do in-vazivne oblike, s katero se drobnica naj-večkrat okuži na pašnikih. Najbolj ne-varni so preobremenjeni in nenačrtova-no rabljeni pašniki. Koze so glede tega še veliko bolj občutljive kot ovce.

S pravilno tehniko paše in košnje lah-ko okužbo zmanjšamo. Pri načrtovanju paše v čredinkah moramo upoštevati čas razvoja zajedavcev od jajčeca do in-vazivne ličinke. Ta je namreč odvisen od temperature in vlage. Spomladi je zaradi nižjih temperatur daljši in traja od 8 do 12 dni, poleti se skrajša na 5 do 8 dni. Visoka vlaga pospeši razvoj, zato imamo v deževnih letih veliko več te-žav z okužbami kot v sušnih. Drobnica se okuži predvsem na pašnikih, v hle-vih je okužb manj. Jajčeca zajedavcev lahko preživijo šest mesecev in na paš-niku lahko tudi prezimijo. Zimski mraz jih uniči, če so temperature nižje od –10 ⁰C in pašniki niso pokriti s snežno ode-jo. V čredinkah, kjer so se koze in ovce pasle novembra, se lahko aprila ponov-no okužijo. Živali spomladi ne damo v čredinko, kjer smo jeseni končali pašo. To čredinko najprej pokosimo.

Spomladi lahko živali pasemo v eni čredinki do osem dni. Ko se temperatu-re dvignejo, čas paše v posamezni čre-dinki skrajšamo na največ pet dni. Po-leti visoka temperatura in UV - žarki

uničijo ličinke, zato s košnjo očistimo površine. Najboljša obramba pred okuž-bo z zajedavci je pašno-kosni sistem. Če tega nimamo, moramo po paši narediti čistilno košnjo, da osvetlimo rušo. Tra-vo, ki jo po paši pokosimo, pospravimo s pašnika in jo kompostiramo. Pri kom-postiranju gnoja in ostankov trave se razvijejo visoke temperature, ki uničijo jajčeca zajedavcev, zato ni nevarnosti, da bi pašnike okužili z gnojenjem. Če je ostankov paše veliko, jo lahko tudi po-sušimo ali siliramo, saj se živali s senom ali silažo ne okužijo.

Paša na planini je dobra zaščita pred zajedavci, saj je tam majhna obtežba ži-vali na površini. Pri paši samo v eni čre-dinki lahko pride do tako močne okuž-be, da bodo v avgustu živali začele po-ginjati.

Mlade živali so najbolj dovzetne za okužbo, zato jih pri paši v čredinkah pa-semo ločeno od preostale črede. V čre-dinko damo najprej mladice, ko jo del-no popasejo, jih prestavimo in za njimi damo v čredinko odrasle živali.

Tudi z menjavo različnih vrst živali na pašniku lahko zmanjšamo okužbo, na primer z menjavo drobnice, goveda in kopitarjev. Tudi paša kokoši je ena od možnosti, ki se je poslužujejo predvsem na ekoloških kmetijah. Kokoši razbrska-jo bobke, s katerimi se izločajo jajčeca parazitov. Ker so izpostavljena svetlo-bi, jajčeca hitreje propadejo in je s tem možnost okužbe drobnice pri ponovni paši manjša.

3332

3534