Rečni pretočni režim

8/16/2019 Rečni pretočni režim

http://slidepdf.com/reader/full/recni-pretocni-rezim 1/47

HIDROGEOGRAFIJA

Rečni pretočni režim

vaja 3



Definicije rečnega režima

Kolebanje vseh lastnosti reke preko leta (H, Q, T, trdota, …) – Radinja.

Redno povprečno nihanje vodnega pretoka med letom v

določenem obdobju – Belec.

Vsakoletno kolebanje vodnega pretoka v izbranem prerezu –

Hrvatin.

Kolebanje vodnega stanja tekom leta – Kolbezen, Pristov.

Sezonske spremembe količine in lastnosti vode, ki senagibajo k vsakoletnemu rednemu ponavljanju – Ward.



Rečni režim … je širši pojem kot

pretočni režim,

saj se poleg količinskega stanja vode v strugi(Q) osredotoča tudi na ostale lastnosti vode

(H, T, trdota, onesnaženost, …).

V praksi navadno rečemo “rečni režim”, v mislihpa imamo “pretočni režim”.



Klasifikacije pretočnih režimov

Svet:

Pardé, M., 1933,

Lvovič, M., 1956, Grimm, F., 1968,

Keller, R., 1968.

Slovenija:

Ilešič, S., 1948 GV ,

Radinja, D., 1978,

Kolbezen, M., in

Pristov, J., 1998,Hrvatin, M. 1998,

Frantar, P., in

Hrvatin, M., 2005



1. Podnebje (padavine in temperature)

padavine:

- količina

- razporeditev preko leta (padavinski režim) 2 padavinska režima

- oblika:

sneg: 20 –60 dni (60 –100 cm letno) v nižinah v osrednji Slo., okoli 200 dni (prek 4 m) v visokogorju

Dejavniki, ki vplivajo na pretočni režim



subkontinentalni- primarni višek poleti, - sekundarni višek jeseni, - nižek pozimi.


Padavinska režima v Sloveniji

submediteranski- primarni višek jeseni, - sekundarni višek na prehodu pomladi vpoletje,

- primarni nižek na prehodu zime v pomlad, - sekundarni nižek poleti.

PORTOROŽ padavine (1961 - 1990)

7163

76 81 84

95

79

101

112

98

107

81

0

20

40

60

80

100

120

J F M A M J J A S O N D

[mm]

LENDAVA padavine (1961 - 1990)

43 42

53

62

78

88

9591

70

60

76

47

0

20

40

60

80

100

J F M A M J J A S O N D

[mm]




Padavinska režima v Sloveniji

SUBKONTINENTALNI

SUBMEDITERANSKI

Povzeto po Ogrin, 1996



temperature:

- vpliv na izhlapevanje (večje poleti) =>preoblikuje učinek padavin na odtoke

kako?

kje?




2. Relief; nadmorska višina

ledeniški vpliv – visoka/nizka voda kdaj?kje v Sloveniji?

3. Kamninska zgradba; prepustnost kamin

na krasu zakasnitev in podaljšanje odtočnega vala =>

kraška retinenca. 4. Prisotnost večjih jezer ali obsežnih območij talne

vode; umirja variabilnost – kako?

5. Prst; debelina in sposobnost zadrževanja vode.

6. Rastje; gozd porablja vodo v rastni dobi (200 –300 mm).7. Človek; akumulacije => vpliv?

sečnja gozdov => vpliv?




Skupine rečnih pretočnih režimov

1. Enostavni- izrazita prevlada enega faktorja na režim, navadnosnežni, dežni ali ledeniški, - en višek in en nižek.

2. Mešani - vpliv dveh klimatskih faktorjev (snežni in dežni, dvedeževni dobi), - najmanj dva viška in dva nižka.

3. Kombinirani- večje reke, kjer se po toku navzdol bistvenospreminja sestava porečja, - različna količina in oblika padavin ter temperatura.



Tipi rečnih pretočnih režimov v Sloveniji

Za Slovenske reke so značilni štirje osnovni tipipretočnih režimov:

snežni pretočni režim,

snežno-dežni pretočni režim,

dežno-snežni pretočni režim,

dežni pretočni režim.





Snežni (nivalni) režim

- enostavni (en višek, en nižek),

- porečje izven Slovenije v visokogorskem alpskem svetu=> Mura in Drava (snežišča, ledeniki),

- najvišja voda na prehodu pomladi v poletje (maj, junij) =>taljenje snega in ledu + padavine (manjši vpliv),

- snežni zadržek pet ali več mesecev,

- najnižja voda pozimi (januar, februar) => kopičenjepadavin v obliki snega.





Snežno-dežni (nivo-pluvialni)

režim

- mešani (dva viška, dva nižka),

- reke s povirji v Alpah (zg. Sava in Savinja, Soča,

Kamniška Bistrica, Meža, …),

- primarni višek pomladi (april, maj) => taljenje snega,sekundarni višek jeseni (november) => dež + manjšaevapotranspiracija,

- snežni zadržek od štirih do petih mesecev,

- zimski nižek je navadno nižji od poletnega.





Dežno-snežni (pluvio-nivalni)

režim

- mešani (dva viška, dva nižka),

- Sora, Ljubljanica, Savinja, Mirna, Krka, Kolpa, Sotla,

Pesnica, Ledava, Vipava, Idrijca…

- jesenski (še vedno) sekundarni višek (november) sepribliža primarnemu pomladanskemu (marec, april) in gavčasih celo preseže,

- snežni zadržek od enega do treh mesecev,

- poletni nižek (avgust, september) je nižji od zimskega

(januar, februar).





Dežni (pluvialni) režim

- enostavni (en višek in en nižek),

- Reka, Pivka, Dragonja, Rižana …,

- višek v pozni jeseni (november), visoke vode odnovembra do aprila,

- snežni zadržek nepomemben, zato skozi celotno zimodovolj vode,

- izraziti nižek poleti (julij, avgust) zaradi mediteranskegapadavinskega režima in močnega izhlapevanja.



1,551,48

1,41

1,52

1,26

0,52

0,19

0,07

0,24

1,45

1,84

1,59

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

1,2

1,4

1,6

1,8

2,0

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

DRAGONJA (Podkaštel)



3,12

3,49

4,40

3,78

2,65

3,01

2,40

1,97

2,46

3,75

4,504,39

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0


VOGLAJNA (Celje)



92 95

130

186

254

226

208

162

149 150

130

111

0,0

50,0

100,0

150,0

200,0

250,0

300,0


MURA (Petanjci)



4,84 4,54

5,27

7,49

9,89 10,16

7,90

5,09

6,05

8,89

9,65

6,65

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

12,0


KAMNIŠKA BISTRICA (Kamnik)



Rečni režim se spreminjajo po toku navzdol …

Soča je tipičen primer spreminjanja; - posledica velike geografske in hidrološke pestrosti, - po toku navzdol snežna komponenta pojenja, - kako se to odraža?

Podobno je tudi pri Savi in Savinji.

Soča (Log Čezsoški)

1311

13

26

41

37

26

16

21

3130

19

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50


Soča (Solkan)

77

65

74

111 116

102

70

48

73

119

129

95

-10

10

30

50

70

90

110

130

150




Rečni režim se spreminjajo tudi zaradipodnebnih sprememb

Podnebne spremembe vplivajo na:

- več padavin jeseni in manj padavin v ostalih letnih časih, - rast povprečnih temperatur zraka in povečano izhlapevanje,- zmanjševanje dni s snežno odejo in višine snežne odeje.

… kar se odraža tudi na pretočnih režimih: - bolj izrazit jesenski višek (več padavin jeseni), - manj izrazit pomladanski višek (zmanjšan vpliv snežnegazadržka),

- vse več vodotokov ima najizrazitejši nižek poleti, - snežni režim se počasi spreminja v snežno-dežnega, - razlike med režimi se postopno zmanjšujejo, - manjša hidrološka pestrost.





2. Poročilo

Rečni (pretočni) režim ...

reka __________________,

vodomerna postaja __________________,

meteorološka postaja (izberete sami!).

1. Izris hidrograma za vodomerno postajo ter klimograma za izbranometeorološko postajo (združite na isti graf).

2. Izračun mesečnih pretočnih količnikov.

3. Določitev tipa pretočnega režima po “Kolbezen, Pristovu” in po “Hrvatinu”.

4. Komentar pretočnega režima.



Metodološka pojasnila

Izberite vodotok s pripadajočo vodomerno postajo sseznama.

Ugotovite približen obseg (meje) izbranega porečja inizberite najbolj primerno padavinsko postajo, ki vam bo

dala reprezentativen podatek o količini padavin v porečju.

V komentarju poročila pojasnite morebitne razlike oziromaneujemanja med izrisanim hidrogramom in klimogramom.



vodomerna postaja

padavinska postaja

12

3 4

5



vodomerna postaja

padavinska postaja

12

3 4

5





Padavine in pretoke združite na isti graf

NEVLJICA (Nevlje) in TUHINJ

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

JA N FEB MA R A PR MA J JUN JUL A VG SEP OKT NOV DEC

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

P i i j f E l ( jši)



Primer risanja grafa – Excel (starejši)




Primer risanja grafa – Excel (novejši)

desni klik na

niz podatkov





desni klik na niz podatkov







Izračun mesečnih pretočnih količnikov

Mesečni pretočni količniki (Kmes) predstavljajo razmerjemed povprečnimi mesečnimi pretoki in povprečnimi letnimipretoki v istem obdobju.

Kmes = sQsmes / sQs

sQsmes = povprečni mesečni pretok v obdobju

sQs = povprečni letni pretok v obdobju

Izračunati jih je potrebno za vsak mesec in jih zapisati vtabelo.

Kaj nam povedo vrednosti?



Vir podatkov

Značilni srednji mesečni in srednji letni pretok v obdobju 1961–90 v

publikaciji:

Kolbezen, M., J. Pristov, 1998. Površinski vodotoki in vodna bilancaSlovenije. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod RS, 98 str. (Tudi na internetu: Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije)

Značilne srednje mesečne količine padavin v obdobju 1961–90 v

publikaciji:

Klimatografija Slovenije. Količina padavin: obdobje 1961–1990.

1995. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod RS, 366 str. (Ni dostopno na internetu).

M ž d ih t j ( i t ij )

http://www.arso.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/vodotoki_bilanca.html

http://www.arso.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/vodotoki_bilanca.html



Mreža vodomernih postaj (za orientacijo)

M ž d i kih t j ( i t ij )



Mreža padavinskih postaj (za orientacijo)

za leta 1961-1990 za leta 1961-1990



REKA VODOMERNA P. IME IN PRIIMEK REKA VODOMERNA P. IME IN PRIIMEK

ŠČAVNICA PRISTAVA Nejc Aleksić BOLSKA DOLENJA VAS II Nastja Lozar

LEDAVA POLANA I Nataša Balant LOŽNICA LEVEC I Alen Markočič

MEŽA OTIŠKI VRH I Urban Križaj HUDINJA STRMEC Luka Milinković

DRAVINJA VIDEM Ženja Brezovar KRKA PODBUKOVJE Laura Močnik

POLSKAVA TRŽEC Lea Mraz TEMENICA ROŽNI VRH Peter Novak

PESNICA ZAMUŠANI I Katarina Dolušić RADULJA ŠKOCJAN Žiga Pangerl SAVA DOLINKA PODKOREN Ana Đukić KOLPA PETRINA Nina Pikl

RADOVNA PODHOM Barbara Fortun LAHINJA GRADAC Maša Pintač

SAVA BOHINJKA SVETI JANEZ Aljaž Golob SOČA KRŠOVEC I Mišel Podgorski

MOSTNICA STARA FUŽINA I Dominik

Hobacher SOČA LOG ČEZSOŠKI Anže Prinčič

TRŽIŠKABISTRICA PRESKA Tamara Ivelja KORITNICA KAL-KORITNICA Miha Sever

KOKRA KOKRA I Teja Jamnik UČJA ŽAGA Laura Siegl

SORA SUHA I

Klemen Tilen

Janžekovič TOLMINKA TOLMIN Urban Simon

KAMNIŠKABISTRICA KAMNIK I Nina Jeromen IDRIJCA PODROTEJA Jasna Sitar

NEVLJICA NEVLJE Andraž Karničnik IDRIJCA HOTEŠK Klara Skubi

MIRNA MARTINJA VAS I Peter Kastelic TREBUŠA

DOLENJA

TREBUŠA Gregor Stele

MIRNA GABRJE I Matija Grošelj BAČA BAČA PRIMODREJU

Jelena NastasijaSredić

SOTLA RAKOVEC I

Marko Kolar

Požun VIPAVA VIPAVA I Erika Škrjanec

ŠUJICA RAZORI Tanja Kovač REKA

CERKVENIKOV

MLIN Nina Štern

SAVINJA NAZARJE Blaž Kralj RIŽANA KUBED Tina Šturm

DRETA KRAŠE Lucija Kutnjak

PAKA ŠOŠTANJ Stanka Lapanja

za leta 1961 1990 za leta 1961 1990



za leta 1961-1990 za leta 1961-1990

REKA VODOMERNA P. IME IN PRIIMEK REKA VODOMERNA P. IME IN PRIIMEK

ŠČAVNICA PRISTAVA Uroš Šumnik BOLSKA DOLENJA VAS II Luka Madon

LEDAVA POLANA I Monja Šebela LOŽNICA LEVEC I Patrick Marc

MEŽA OTIŠKI VRH I Miha Urbančič HUDINJA STRMEC Petra Medved

DRAVINJA VIDEM Mitja Zalokar KRKA PODBUKOVJE Špela Osolin

POLSKAVA TRŽEC Urška Zima TEMENICA ROŽNI VRH Laura Ostrič

PESNICA ZAMUŠANI I Tea Adamlje RADULJA ŠKOCJAN Natali Pavić

SAVA DOLINKA PODKOREN Nejc Černe KOLPA PETRINA Tereza Peršolja

RADOVNA PODHOM Anita Dacinger LAHINJA GRADAC Rok Petek

SAVA BOHINJKA SVETI JANEZ

Judita Evridika

Demšar SOČA KRŠOVEC I Kristina Pintar

MOSTNICA STARA FUŽINA I Monika Gričnik SOČA LOG ČEZSOŠKI Črt Kovač

TRŽIŠKA

BISTRICA PRESKA Žiga Ivanc KORITNICA KAL-KORITNICA Gašper Purkat KOKRA KOKRA I Sara Jaklič UČJA ŽAGA Ana Pušenjak

SORA SUHA I Pina Predalič TOLMINKA TOLMIN Monika Meglen

KAMNIŠKABISTRICA KAMNIK I Tim Janežič IDRIJCA PODROTEJA Klemen Rifelj

NEVLJICA NEVLJE Nina Kastelic IDRIJCA HOTEŠK Andraž Rijavec

MIRNA MARTINJA VAS I Nina Kermc TREBUŠA

DOLENJA

TREBUŠA Nina Rosenstein

MIRNA GABRJE I Anže Kolar BAČA BAČA PRIMODREJU Nuša Slabe

SOTLA RAKOVEC I Erik Kralj VIPAVA VIPAVA I Mateo Spahić

ŠUJICA RAZORI Žan Kuder REKA

CERKVENIKOV

MLIN

Aleksandar

Stoiljković

SAVINJA NAZARJE Sara Lambergar RIŽANA KUBED Matevž Strbad

DRETA KRAŠE

Aleksander

Lovrenčič

PAKA ŠOŠTANJ Gabriela Lozančič



za leta 1961-1990

REKA VODOMERNA P. IME IN PRIIMEK

ŠČAVNICA PRISTAVA Manca Šilar LEDAVA POLANA I Aljaž Škrjanec

MEŽA OTIŠKI VRH I Erika Šmid

DRAVINJA VIDEM Mateja Šoštarič POLSKAVA TRŽEC Anja Šumrada

PESNICA ZAMUŠANI I Tilen Tkalec

SAVA DOLINKA PODKOREN Tjaša Udir RADOVNA PODHOM Mark Varljen

SAVA

BOHINJKA SVETI JANEZ Kaja Vereš

MOSTNICA STARA FUŽINA I Teja Volčanjk TRŽIŠKABISTRICA PRESKA

Valentina

Vrhovec

KOKRA KOKRA I Gašper Žalar SORA SUHA I Jerneja Žgajner KAMNIŠKABISTRICA KAMNIK I Jan Žnidaršič

NEVLJICA NEVLJE

MIRNA MARTINJA VAS I

MIRNA GABRJE I

SOTLA RAKOVEC I

ŠUJICA RAZORI

SAVINJA NAZARJE

DRETA KRAŠE

PAKA ŠOŠTANJ



Pretočni režimi – Kolbezen, Pristov

SNEŽNI (NIVALNI) REŽIM

Minimum v januarju in februarju, nadpovprečne vode od aprilado julija, maksimum v maju.

SNEŽNO-DEŽNI (NIVALNO-PLUVIALNI) REŽIM

Primarni višek v pozni pomladi (maj ali celo junij), sekundarni vnovembru, primarni nižek pozimi (od decembra do marca) zminimumom januarja ali februarja, sekundarni minimum poleti.

DEŽNO-SNEŽNI (PLUVIALNO-NIVALNI) REŽIM

Primarni višek v aprilu, lahko v marcu ali celo v maju,sekundarni višek je v novembru, ki mu sledi december. Primarninižek nastopi poleti, običajno v avgustu, redkeje septembra,sekundarni nižek je pozimi, ne traja dolgo in je višji odpoletnega.



DEŽNO-SNEŽNI REŽIM – KONTINENTALNA VARIANTA

Sekundarni višek je manj izrazit, trajanje najnižje vode poletise zavleče v september.

DEŽNO-SNEŽNI REŽIM – MEDITERANSKA VARIANTA

Jesenski dežni maksimum se združi z marčno-aprilskim, se

mu povsem približa ali ga celo malo preseže.

DEŽNI (PLUVIALNI) REŽIM

Visoke vode nastopijo od novembra do aprila, z viškom vnovembru, ter nizke od maja do vključno septembra zizrazitim nižkom v juliju oz. avgustu. Meseci januar -april so

izrazito nad povprečjem.



Pretočni režimi – Hrvatin

SREDOZEMSKI DEŽNI REŽIM Pretočni višek novembra, drugi višek komaj opazen, glavni nižek julija in avgusta; nad sQs X –IV, pod sQs V-IX.

DINARSKI DEŽNO-SNEŽNI REŽIM

Spomladanski in jesenski višek dokaj izenačena, višek aprila alinovembra, nižek avgusta; nad sQs X-XII, III in IV, pod sQs VI-IX.

DINARSKO- ALPSKO DEŽNO-SNEŽNI REŽIM

Pretočni višek marca ali aprila, drug novembra ali decembra,

nižek avgusta; nad sQs II-IV in XI, XII, pod sQs V-X.

PANONSKI DEŽNO-SNEŽNI REŽIM

Pretočni višek marca, drugi novembra, nižek avgusta aliseptembra; nad sQs II-IV in XI, XII, pod sQs V-X.



ALPSKI DEŽNO-SNEŽNI REŽIM

Pretočni višek aprila, drugi novembra, nižek avgusta; nad sQs II-IV in XI, XII, pod sQs V-X.

ALPSKI SREDOGORSKI SNEŽNO-DEŽNI REŽIM

Pretočni višek aprila, izjemoma maja, drugi novembra, zimski inpoletni nižek sta dokaj izenačena; nad sQs IV-VI in XI, pod sQs

VII-IX ter XII-III.

ALPSKI VISOKOGORSKI SNEŽNO-DEŽNI REŽIM

Pretočni višek maja ali celo junija, drugi novembra, nižek januarja ali še pogosteje februarja; nad sQs IV-VI ter X, XI, pod

sQs VIII ter XII-III.

ALPSKI SNEŽNI REŽIM

Pretočni višek maja ali junija, najmanj vode januarja in februarja;nad sQs IV-VIII, lahko tudi XI, pod sQs IX-III.

Documents

Rečni pretočni režim