G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N I ; Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mesto - Izha ja vsak Č e t r t e k — P o s a m e z n a š t e v i l k a 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , po l l e tna 330 d i n , Č e t r t l e t n a 150 d i n - p l a č l j i v a je v n a p r e j . Z a Inozemstvo 1200 d i n o z i r o m s 4 amer . ' t Jo la r j e - T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n n l n l bank<

v N o v e m mes tu Stev. 606-70/3-24

Stev. 13 (471) LETO X

NOVO MESTO, 2. APRILA 1959

U R E J U J E u r e d n i š k i udbor O d g o v o r n i u r edn ik T o n e G o š n l k - N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E ; N o v o mesto, C e s t s k o m a n d a n t a S tane ta 30 -P o š t n i p r e d a l N o v o mesto 33 — T E L E F O N u r e d n i š t v a i n u p r a v e št. 127 — N e n a r o č e n i b rokop i sov in fotografi) ne v r a č a m o — T I S K A r 'asooisnn ood ie t i f

- S l o v e n s k i p o r o č e v a l e c - v L jub l jana

Z O B Č N E G A Z B O R A O K R A J N E Z V E Z E D R U Š T E V Z A T E L E S N O V Z G O J O P A R T I Z A N

T e l e s n a v z g o j a pomaga oblikovati socialistično osebnost mladega človeka

R a z p r a v l j a l i s m o d o v o l j

V soboto m nedeljo Je b i l v D o l . T o p l i c a h le tn i občn i » b o r Okra jne zveze d r u š t e v za telesno vzgojo P A R T I Z A N ; u d e l e ž i l i so se ga delegat i 16 d r u š t e v (izmed 26) l n g os t je-p reds tavn lk i Pa r t i zana iz B i h a ć a , r e p u b l i š k e zveze Pa r t i zan , O L O N o v o mesto, O K in obe. komi te ja Z K K , okr . odbora Zvese borcev, okr . zveze D P M , okr . s ind ika lnega sveta, O K L M S i n Dolenjskega t a b o r n i š k e g a sveta. Vse te je pozd rav i l predsednik o k r . zvez« S r e č k o S k r t i n v uvodu najprej podč r t a l glavne naloge Pa r t i zana v l e t o š n j e m jub i l e jnem letu K P J , v ka te rem s l a v i Pa r t i zan tudi 10 let svojega dela. Z a n j i m je p r e b r a l p o r o č i l o uprave ta jnik D a n i l o K o v a č i č , poroč i lo nadzornega odbora pa dr . L u d v i k Go lež . V nedeljo dopoldne je s k u p š č i n a z ž i v a h n o razpravo nadal jevala delo, spreje la n a č r t sa leto 1959 i n i z v o l i l a nov 35-č lansk i u p r a v n i odbor in l l - č l a n s k l i z v r š n i odbor.

Ugo tov i t ev letne Par t i zanove • k u p S č i n e , da je v 26 d r u š t v i h r e g i s t r i r a n i h 3650 č l a n o v , k a r preds tavl ja 2,4 odst. p r e b i v a l -

k ra t precej podobna o b r a č u n u za Geto 1957, ko so b i l i pred delegate postavl jeni skoraj podobni p rob lemi in ugotovi tve:

t r d i l i , da v e č i n a Lanskih s k l e pov vellja tudi š e letos, se na bi p r i tem prav n i č z m o t i l i ,

P R I S L U H N I T I Č A S U , P O T R E B A M I N S T A N J U

N A / V A S I !

P o r o č i l o , še bolj pa razprava na s k u p š č i n i , sta p o t r d i l i dvoje: da je okra jna zveza kot celota Lani dosegla p r e c e j š n o uspehe, z las t i v š t e v i l n i h akejah , tekmovan ju i n nastopih (pri č e m e r Je p o r o č i l o preskopo, če že ne ka r k r i v i č n o oceni lo de lež š p o r t n i h panog Par t i zanovega udejstvovanja v o k r a j u i n izven njega, zlast i še uspehe, dosežene v r e p u b l i š k i h in zvezn ih

odgovor v tem, da bo treba goj i t i v s k r o m n i h razmerah i n pogoj ih , k i j i h imamo, v s e ob l ike telesine vzgoje ln ne le onih n a j v i š j i h aij zelo zahtevn ih , k i j ^ i brez telovadnice i n orodja n i moft go j i t i . P r i r o d n e obl ike dela, igre i n š p o r t v na rav i , t e ž n j e : z ače t i s p rep ro s t imi o b l i k a m i tam, k jer zdaj sploh n i č n i m a m o , ' s k r a t k a vse

to, k a r je že na Lanski s k u p š č i n i b i lo s icer bolj podobno i n d i v i d u a l n i m že l j am in mnenjem posameznikov, je tokrat izs topi lo kot zahteva v e č i n e delegatov.

O tem in os ta l ih p rob lemih , uspehih in n a č r t i h okrajne zveze P a r t i z a n pa kaj v e č v p r ihodn j ih š t e v i l k a h n a š e g a Usta.

O b č i n a Trebnje pred volitvami

Delegat i i n gostje med branjem p o r o č i l a upravnega odbora

s tva v okraju , je m o č n o p o dobna enak i ugo tov i tv i na lans k i s k u p š č i n i . , V p r a š a n j e množ i č n e g a v k l j u č e v a n j a delavske, vajenske im k m e č k e mladine v telesnovzgojna d r u š t v a v okra j u je, kot p o r o č i l o s a m o k r i t i č n o ugotavl ja r e s n i č n o na m r t v i tO. 6kj i n se v zadnjem le tu z nje n i kaj p r i d a pomakni lo .

P r a v zato n i o d v e č ugotovitev, da je b i l a s k u p š č i n a to

da je v de lu telesnovzgojnih organizac i j v okra ju p r e v e č oz_ kost i , pa morda ponekod tudi preveč zeverovanost lv k l a s i č n e ob l ike telesne vzgoje, a premalo posluha za č e d a l j e več j i pr i t i sk razvoja , k i terja enakopravnost n a j r a z l i č n e j š i h panog telesnovzgojnega uve l jav l jan ja _ od navadn ih jger, prepros t ih skokov, tekov in žogan j a , do špo r t a in telovadbe. i n Če b i

P O Z I V R e p u b l i š k i odbor z a p r o s l a v o 40- le tnice K P J v

S l o v e n i j i p r i p r a v l j a s k u p n o z Z g o d o v i n s k i m a r h i v o m C K Z K S i n M u z e j e m N O razs t avo »40 let obs to ja K o m u n i s t i č n e p a r t i j e J u g o s l a v i j e « i n s t em v z v e z i p o z i v a vse t o v a r i š e , k i r azpo laga jo s k a k r š n i m k o l i g rad ivom' z g o d o v i n s k e v r e d n o s t i i z dobe d e l o v a n j a K o m u n i s t i č n e pa r t i j e J u g o s l a v i j e 1919—1959.

P o f š o d b o r z a r azs t avo bo l a h k o k o r i s t n o u p o r a b i l p r a v vj>*, k a r se n a n a š a n a d e l o v a n j e P a r t i j e n a r a z n i h p o d r o č j i h j a v n e g a ž i v l j e n j a , to je p i sano i n t i s k a n o g r a d i v o ( z a p i s n i k i , p i s m a , b e l e ž k e , d o p i s i , o k r o ž n i c e , p o r o č i l a , l e t a k i , b r o š u r e , k n j i g e — z l a s t i t ake z r o k o p i s n i m i p r i p o m b a m i , č a s o p i s i , r e v i j e , fo tograf i je , č l a n s k e I zkazn ice , p r o p u s t u i c e ln o sebn i d o k u m e n t i , sk ice , z e m l j e v i d i ) . Se b o l j bo o d b o r p o t r e b o v a l p redmete , kot z a s tave i n u n i f o r m e r a z n i h d e l a v s k i h i n s p l o h n a p r e d n i h d r u š t e v , ž i g e , r a z m n o ž e v a l n e apara te z a i l e g a l n o l i t e r a turo , š t a n c e , z n a č k e , t o rb i ce i n k o v č k e , p redmete , k i so j i h l j u d j e i z d e l a l i a l i u p o r a b l j a l i v z a p o r i h i n in te r n a c i j a h , o r o ž j e , o p r e m o i z b u n k e r j e v , b o l n i c i n t ehn ik , p r edme te za m a s k i r a n j e , p r e d m e t e z a m u č e n j e borcev z a svobodo , p r i p r a v e za s a b o t a ž o , p i s a l n e stroje, č r k e i n os ta le t i s k a r s k e p r i p o m o č k e i t d . *

P r o s i m o , d a v s a k kos, k i g a p o š l j e t e , p a na j bo to p i s a n d o k u m e n t a l i p r edme t , z a n e s l j i v o d o k u m e n t i r a t e , se p r a v i n a t a n k o poveste , k d o g a j e ' u p o r a b l j a l , v k a k š ne n a m e n e , k d a j in d r u g e p o d r o b n o s t i . N a fo togra f i j ah je t r e b a o z n a č i t i osebe s š t e v i l k a m i i n n a p i s i k š t e v i l k a m , l e g a l n a i n i l e g a l n a i m e n a .

V s e , k a r ž e l i t e o d d a t i , p o š l j i t e a l i p r i ne s i t e osebno v Z g o d o v i n s k i a r h i v C K Z K S , L j u b l j a n a . T r g r e v o l u c i j e 1.

M a t e r i a l e o d k u p u j e m o a H s p r e j e m a m o v poso j i lo . O d b o r j a m č i za v r n i t e v i z p o s o j e n i h m a t e r i a l o v . O d m a t e r i a l o v , k i j i h bo m o ž n o p r e s l i k a t i , bodo t o v a r i š i po leg s v o j i h m a t e r i a l o v p r e j e l i š e n o v e k o p i j e h k r a t i s pov r n i t v i j o v seh s t r o š k o v p o š i l j a n j a . Fo tog ra f i j e v r n e m o v 14 d n e h , os ta lo po r a z s t a v i .

M a t e r i a l e p o š l j i t e a l i pa s p o r o č i t i nas love , k je j i h d o b i m o , Č i m p r e j a l i vsa j do 15. a p r i l a 1959 na n a s l o v : Z g o d o v i n s k i a r h i v C K Z K S , L j u b l j a n a , T r g r e v o l u c i j e š t e v i l k a 1. telef. š t e v i l k a 23-571.

Ce 1ulo s a m ne r a z p o l a g a z n a š t e t i m i p r e d m e t i , p a č p a ve , k j e so, na j , p r o s i m o , s p o r o č i na s lov d o t i č n e g a , k i to h r a n i .

R a z s t a v o bo p r evze l M u z e j na rodne o svobod i tve , k i se bo s t em t u d i p r e o b l i k o v a l i n p r e i m e n o v a l v M u z e j r e v o l u c i j e . T a k o r a z s t a v a ne bo s a m o o b č a s n a , t e m v e č se bo s p r e m e n i l a v s ta lno , k a r š e posebej p o d č r t a v a n jeno pomembnos t .

P r o s i m o t o v a r i š e , d a se odzove jo t e m u p o z i v u l n t ako p r i speva jo h k v a l i t e t i n a š e p a r t i j s k e r azs tave i n b o d o č e g a M u z e j a r ^ v o l u ^ ' e .

: : e m i b l i š k 5 odbor za p ros l avo 49-Ietnice K P J v S l o v e n i j i

P r i p r a v e upravn ih naj bodo melj l te i n

s r e č a n j i h ) , In d r u g i č : da je pot do m n o ž i č n o s t i v organizac i j i treba nas topi t i d r u g a č e kot doslej. N i vse samo ma te r i a lna osnova, č e p r a v je Ue-ta precej v a ž n a ; še v a ž n e j š a je — zlast i v s k r o m n i h pogoj ih n a š e vas i in nerazvi tos t i , k i jo š e vedno imamo! — vsebina, o b l i k a i n metoda d e l a P a r t i z a n a . Delegat i na s k u p š č i n i so po t r d i l i mnenje, da d r u ž b e n i razvoj č e d a l j e bolj p r i t i s k a na k l a s i č n o vseb i no telesne vzgoje, ka r je ugoto_ vili tudi l ansk i kongres telesne vzgoje i n pokaza l vrs to smern ic za nadaljnje, u s p e š n e j š e delo na tem p o d r o č j u d r u ž b e n e g a ž iv ljenja. Igra, š p o r t i n te lovadba se morajo — pri lagojene raz meram, v ka t e r ih živi ta a l i oni- k r a j , ko lek t iv , šola oz. o rganizac i ja ! — prepletat i i n dopoln jevat i ! — Enost ranska usmerjenost nam samo š k o d u j e in zožu je n a š e vrste;

Razg ibana razprava na skup šč in i (o ka te r i bomo za r ad i pomanjkanja prostora p o r o č a l i še v p r i h o d n j i h š t e v i l k a h , kot tudi o pobudah, k i so j i h p r i speval i delegati konference) je b i l a tokra t bo l j ša kot letno por o č i l o okrajne zveze, saj n i samo r e g i s t r i r a l a opravl jenega dela , t e m v e č iskala tud i r e š i t e v za g lavno v p r a š a n j e i n nalogo, k i je pred n a m i ;

k a k o zago tov i t i m n o ž i č n o s t v o rgan izac i j i ? M e n i m o , da je

NOVI UPRAVNI ODBORI K e r je po zakonu p o d a l j š a n a

mandatna doba na dve le t i le d e l a v s k i m svetom, ne pa tud i u p r a v n i m odborom, bomo v a p r i l u v o l i l j nove upravne odbore. P r i i z b i r i , koga v o l i t i v nov u p r a v n i odbor, naj razp r a v l j a ves k o l e k t i v . Organ i de lavskega uprav l jan ja so o p r a v i l i doslej v e l i k o delo, gospodarski i n po l i t i čn i razvoj pa j i m postavl ja vsak dan nove naloge, k i so č e d a l j e več je .

na b l i t v e nov ih odborov v podjetj ih prav zategadelj te-vsestranske.

Zbo r i za predlaganje k a n d i datov v občln&ki zbor so z a k l jučen i . U d e l e ž b a p reb iva l cev je b i l a povsod dobra. N a j v e č so r a z p r a v l j a l i 0 komunal ln ih v p r a š a n j i h ter 0 n a d v o z i h in podvozih na avto cesti . K e r je bilo iz p o r o č i l , fc5 s o j i n p o d a l l odborn ik i , r a z v i d n o , da o b č i n a uporablja znatna sredstva za zdravstveno i n socialno zašč i to , so o tem povsod ž ivo r a z p r a v l j a l i . U g o t o v i l i so, da b i obč i n a sicer Uahko ta sredstva u s p e š n o u p o r a b i l a v druge na mene in da mars ikdo Izkor i šča zdravstveno j n soc ia lno zašč i to . S teke l je t u d i pogovor 0 s p l o š nem zdravs tvenem zavarovanju, k i ga posamezniki že l i jo . V e č i n a kmetov j e za pogodbeno sodelovanje r. ^ fyv.3gn — toda prot i kooperji^viv . . , K e r je obdobje isto, je to dokaz, da kmet i jske zadruge še niso dovolj naredi le In r a z t o l m a č l l e * pomena t a k š n e g a n a č i n a obdelave zemlje. Pogodbeno sodelovanje bo mogoče u r e s n i č i t i le, če bodo zadruge n a š l e s k u pen j e z i k s kmet i . Z b o r i v o l i v

cev za predlaganje kandidatov

Občine Brežice, Črnomelj, Videm-Krško in Žužemberk sprejele

družbene plane Pre t ek lo soboto i n v pone

deljek so na s k u p n l h sejah O b L O V i d e m - K r š k o i n O b L O B r e ž i c e , Č r n o m e l j j n Ž u ž e m berk spre je l i d r u ž b e n e plane i n p r o r a č u n e za leto 1959. V e č bomo o tem poroča l i v p r ihodn j i š t e v i l k i .

V R E M E Z A C A S O D 2. D O 12. A P R I L A

V s p l o š n e m nestalno s pogos tn imi , deloma m o č n i m i pad a v i n a m i . H k r a t i p r i č a k u j e m o prej a l i slej m o č n o ohladi tev s snegom do n iž in , kasneje v p r v i j asn i noči slana.

v kmet i j sko Ln indus t r i j sko skup ino zbora p ro izva ja l cev še potekajo. V k m e t i j s k i s k u p i n i KO z b o r i skupno z o b č n i m i zbor j k m e t i j s k i h zadrug.

Ze pet mesecev govor imo o novi tar i fni p o l i t i k i i n nov ih ta r i fn ih p r a v i l n i k i h . O b č i n s k i j i i i d ika ln i sve t i i n o b č i n s k i komi te j i so poskrbe l i za o b s e ž n e po l i t i čne p r ip rave in s te plat i nalogo v celoti o p r a v i l i . K o n kretno delo b i mora l i nadaljevat i o b č i n s k i o rgan i : svet i za delo i n o b č i n s k i referenti za delo ter zbori pro izvaja lcev , organi delavskega upravl jan ja , podjetja i n k o l e k t i v i kot celote. Z a l doslej n i b i lo tako ln smo danes še vedno na is t i t očk i kot v zače tku razprave.

Nače ln ih govoric i n razprav Je dovolj . O k r a j n i svet za delo je p r a v o č a s n o dal potrebna navod i la referentom za delo i n svetom za delo. Ugotavl jamo, da so t i organi nalogo i z p o l n i l i le v obč in i V i d e m - K r š k o . N i k j e r drugod n i b i lo n i t i seje sveta za delo, n i t i seje »bora p ro izva ja l cev, k i b i o tem razpravl ja la . Podjetja sicer (vsaj nekatera) molče p r ip rav l ja jo nove tar i fne p rav i ln ike , pogosto ne oziraje se na gospodarsko r a č u n i c o podjetja, k a r nI prav. Opaz i t i je b i lo mnogo potovanj na ostala

Samo še 5 dni! V soboto, 28. marca , je bi lo

na O L O Novo mesto posvetovanje v zvez i z nac iona l i zac i jo na jemnih stavb, k i so se .ga ude lež i l i p r e d s t a v n i k i vseh o b č i n s k i h l j u d s k i h odborov n a š e ga okra ja i n p reds tavn ik repub l i š k e g a sekre ta r ia ta za p r a v o sodje dr . G r o š e l j . V r azp rav i smo r azb ra l i , da se o b č i n e temel j i to p r ip rav l j a jo na naciona l i zac i jo s tavb, medtem ko l a s tn ik i ne k a ž e j o posebnega zanimanja , saj je billo doslej dv ign jen ih na o b č i n a h zelo malo obrazcev za pr i javo in je b i lo tud i zelo malo izpoln jen ih p r i j a v oddanih. K o t je v i d e t i ,

l a s tn ik i čaka jo Se n e k a k š n i h

navod i l , č e p r a v je že s samim zakonom vse dovolj jasno povedano. O b č u t i t i je tud i zmotno m i š l j e n j e , da zakon zajame i» v e č j e stanovanjske stavbe, k l jub temu, da ve l j a tudi za lastnike več m a n j š i h s tanovanjs k i h h i š . Se noben n a š l judsk i odbor ni i z d a l odloka , k i b i določi l , kaj je smatra t i na pod r o č j u ob.' na za p o č i t n i š k o (vikend) h i š i co .

R o k za p r i j avo , k i ga dofioča zakon, p o t e č e 7. a p r i l a , zato po z ivamo d r ž a v l j a n e , naj p r i j ave v lož i jo p r a v o č a s n o . Ce ste k o l i čka j v dvomu , raje v lož i t e pr i javo kot ne I

p o d r o č j a republ ike v že l j i , Izmenjat i mnenja in i zkužn je , V m a n j š i h podjet j ih je ču t i t i pomanjkanje sposobnih kadrov za p r ip ravo n o v i h t a r i fn ih p r a v i l n ikov . Referent i Z a delo p r i obč inah so pre je l i navod i l a k a k j -n ih zakonsk ih osnov naj se podjetja p r i tem de lu d r ž e , žal pa j i h niso posredoval i naprej . V Uradnem l i s tu F L R J , št . 8 in 11 so i z š l i vs i potrebni predpis i l n vsa navodi la . Pod 'e t ja , k i fe nimajo p r ip rav l j en ih z a k l j u č n i h r a č u n o v za leto 1958, naj p r i pravl ja jo vsaj tekstualni del nov i h p r a v i l n i k o v . P a v š a l l s t o m naj o b č i n e , k jer še niso sprejeti d r u ž b e n i p l an i , označ i jo vsa j o k v i r n e dajatve, k i j i h bodo mora l i p l a č a t i , da to ne b i b i l o ov i r a . T a r i f n i p r a v i l n i k i morajo v i s e t i 30 dn i v podjetju na vpogled k o l e k t i v u , je torej res sk ra jn i čas , da se podjetja lega de la lo t i jo takoj i n z vso resnostjo.

SteSjniki dobivajo novo podobo

K r č e n j e s te l jn ikov v o k o l i c i Č r n o m l j a i n D r a g a t u š a lepo n a preduje. S t e l j n i k i že dobiva j* videz po l j . B u l d o ž e r j i so k o n č a l i g l avna dela p r i podi ran ju dreves. K m e t o v a l c i pospravl jajo zadnje brifce ter sež iga jo veje l n grmovje . N a vrs t i Je že pospravl janje Š torov in p l a n i ranje. Se malo . pa bodo začel i o b r a č a t i p rve brazde na nov ih n j ivah .

Hmelj tudi v Dragotušu T p dn i so b i l a k o n č a n a dela

p r i pos tavl janju ž i č n i c e za 5 ha hmel jevega nasada v Dragatu-šu. N a v r s t i je sadi tev hmelja . Š t e v i l n i drogovi m med n j i m i napeta m r e ž a dajejo dragatus-k e m u p o l j u novo podobo, še l e p š e pa bo pol je , ko se bo »zlata roža« razcvete la . K m a l u bomo g o v o r i l i tud i o d r a g a t u š k l h o b i r a l c i h hmel j a .

J . s.

V petek z v e č e r je b i l v ba lkonsk i dvoran i l jubl janske* univerze sestanek predstavnikov O L O s Š t u d e n t i - š t i p e n d i s t i n o v o m e š k e g a okra ja . U d e l e ž i l i so se ga: l judska poslanka ing . V i l m a P I r k o v i č , prosv. i n š p e k t o r I van J u r č e c ln č l a n sekre tar ia ta O K Z K S F ranc Še t inc . Seznan i l i so se s pestro problemat iko v i sokošo lcev , o k a t e r i bomo pisa l i v p r i h . š tev i lk i n a š e g a t edn ika .

VII. MDB - v Makedonijo! 20. a p r i l a bo o d š l a V I I . novo

m e š k a M D B »MiHan M a j c e n « v Makedon i jo . Danes v a m p red s tavl jamo njen Š t ab .

K o m a n d a n t br igade Edo C i r n -s k i .

Names tn ik komandanta J o ž e U r h , k m e t i j s k i t ehnik iz Čr noml ja , č l an sekre ta r ia ta okra j nega komi te ja L M S Novo mesto, k | je odgovoren za k m e č k o mladino . Do sedaj še n i sode!o. va l na nobeni de lovn i a k c i j i .

Sekre ta rka br igade M e t k a Alič je že sodelovala na deilov-ni a k c i j i i n to pred let i v b r i gadi, k i je ravno tako nosi la ime M i l a n a Majcna . in le de

la la na Dolen jskem. D o m a je iz B r e ž i c .

Sekretar Zveze komun i s tov v br igadi je Tone Rems, sekretar o b č i n s k e g a komi te j a L M S Novo mesto. Je zelo deUaven tudj v d rug ih o rgan izac i jah ; ta akc i j a m u bo p r v a .

B r i g a d n i h i g i e n i č a r je J anko Saje iz Novega mesta, zelo d e l aven v mestnem komi te ju m l a d ine .

K u l t u r n i referent v b r igad i bo Ferdo Z u p a n č i č iz Se la S u m b e r k a . Tov . Fe rdo je zelo popullaren med mlad ino in bo z n j i m odš lo na avto cesto še več mladincev . U k v a r j a se tudi z

glasbo tn ig ra o d l i č n o k l a v i r sko h a r m o n i k o in k l a v i r . V »civ i lu« je njegov k o n j i č e k lov in glasba. V br igad i bo imeli Še funkc i jo — bo n a m r e č »b r igadn i očka« .

P redsedn ik L M S v b r i gad i bo J o ž e Bojane iz Novega mesta, č lan okrajnega komiteja L M S Novo mesto. Je zelo ak t iven mladinec.

A l o j z Bar tol j iz Novega mesta bo v br igadi referent L j u d s k e tehnike.

V kra tkem razgovoru s č l a n i ožjega š t aba V I I . n o v o m e š k e M D B . »M i lan M a j c e n « smo i z v e de l i naslednje;

V s i žel i jo da b i dosglj na avto cesti č i m l epše uspehe, da b i tudi ta n o v o m e š k a mlad in ska b r igada ne p r e k i n i l a t radic i je , k i jo Imajo brigade do sedaj, da ni t ena n i b i l a manj kot š t i r i k r a t udarna . V s i že l i jo , da b i br igado ses tavl ja l i res n a j bo l j š i m l a d i n c i - z a d r u ž n i k i , k i j i m naj bo br igada nagrada za delo v m l a d i n s k i o rgan izac i j i .

L e kra tek čas , pa bo odš lo v Makedon i jo več kot sto n a š i h mladincev . G r a d i l i bodo cesto brats tva ln enotnosti, k i bo utrdilla Se tesen j še vez i med b ra t sk imi narodi .

7. april — svetovni dan zdravja

Ob l e t o š n j e m sve tovnem dnev u zdravja bodo po vsem svetu ob ravnava l i Izredno v a ž n o v p r a š a n j e : » D u š e v n o zdravje in d u š e v n e bolezni v sodobnem s v e t u « . Vse leto 1960 pa bo namenjeno p r o b l e m a t i k i d u š e v nega zdravja . Edo C i r n s k i J o ž e U r h Metka Al ič Tone Rems Janko Saje J o ž e Bojane

r Stran 2 » D O L E N J S K I JS.8T« Stev. 1» (411J 1

»Na urad grem!« »Sečoo dovol jenje za d r v a

m o r a m dob i t i , t reba j i h bo p r i p r a v i t i za zimo,« p r e m i š l j a Gospodar i n gleda v vedro spomladansko nebo. De lo k l i č e ln vreme je tako p r i p r a v n o . Skoda je dneva , k i ga bo lzgiubll za pot na o b č i n o . » F r a n č e k je p i sal , da m u m o r a m takoj pos la t i po t rd i lo z m a t i č n e g a u rada i n s f inanc ,« preudarja gospodinja. Danes je namerava la sad i t i k o . r e n j č e k ln peso. T a k o lep dan j « , pa bo Sel po zLu s potjo na o b č i n o . Zopet d r u g i gospodar je ugo tov i l , d a so m u p rvo a k o n tac i jo za »š t lbre« prev isoko o d m e r i l i , mora l se bo i t i pogovor i t na o b č i n o . Mnoge vasi so od obč i n e oddaljene. K m e t izgubi ves dan : najprei p r i t i s k a na š t e v i l , ne k l j u k e , predno najde p rava vra ta , nato še ma lo po t r g o v i nah, pa š e k a k š e n znanec ln gos t i l na . U s p e h : izgubl jen dan, dena rn i ca pa l až ja za ju r j a a l i dva . Zato kmetje že l i jo , da bi b i l a o b č i n a b l i ž e . Tn kaj p r a v i na to o b č i n a ? P r i s l u h n i m o !

P redsedn ik O b L O Trebnje . Ciril B u k o v e c :

K r a j e v n i u r a d i i n odlborl so pomembno v p r a š a n j e , k i ga re š u j e m o že dlje č a s a . E n o pa je gotovo: k r a j evn i u rad i bodo m o r a l i v admin i s t r a t i vnem pogledu kar najbolj nadomest i t i o b č i n o , k r a j e v n i odbor i pa bo do mora l i povezano r e š e v a t i t a ko gospodarska foot p o l i t i č n a v p r a š a n j a svojega o b m o č j a ' n seznanjati v o l i v c e z d e l o m o b č i ne. P r i nas j i h bomo ustanavl j a l i t am. k j e r so b i l i doslej k r a j evn i odbori S Z D L , k e r oo I z k u š n j e - p o k a z a l e , da je v tesnem sodelovanju s S o c i a l i s t i č n o zvezo m o g o č e mars ika j r e š i t i . K r a j e v n i m odborom bomo mor a l i da t i ma te r i a lna sredstva, da bi l a ž e zaž ive l i . Ces tn i sk l ad smo J i m r a z d e l i l i že l a n i . K r a j e v n i odbor D o b e r n l č je a sodelovanjem p reb iva l cev d v i g n i l del poti D o b e r n i Č — L o k v e za 75 cm, k e r jo Je do zdaj z a l i v a l a voda. M l smo J tm d o d e l i l i v s e ga 30 t i soč d inar jev , eamo na

»C r n o g o s t i n c i« Lani je bila dobra sadna ln

vinska letina. Sodi v zidanicah so se napolnili do vrha, ljudje so preko zime nakuhali toliko žganja, kot že zlepa ne. •">• da v »deželi Kranjski« t u volj gostilen, Je pruuftm c vesti »crna« gostinska obrt po privatnih hišah. Kot Je videti, so za ta poklic posebno nadarjeni Br&LJin-čanl, vendar ne manjka takšnih talentov tudi drugod.

Oglejmo si jih. J. I. Lz Doljnega Kronovega, I. K. iz Bršljlna, F. D., užltkarica iz Bršljlna ln I. F. iz Bršljlna točijo alkoholne pijače v hišah. Vino Je po 100 dinarjev liter, žganje pa po 25 dinarjev kozarček. Nekateri med njimi so že stari grešniki. Tržna inšpekcija jih je opozorila že lani in Jim prvič celo pogledala skozi prste. Ni Jih lzpametovalo. Zdaj so vsi prijavljeni sodniiku za prekrške. Zanimivo Je to, da so Jih prijavili njihovi odjemalci. »Cmogo-stlncl« namreč ne točijo na kredo. Ko Je 15. dan v mesecu mimo, Imajo vinski bratci le še praznino v žepu ln ker jim niso hoteli dati na »puf«, so Jih prijavi l i . . .

Tudi na novomeškem živilskem trgu Je opaziti posamezne kmetice, ki prodajajo žganje na kozarčke pa tudi v gteklenlcah. Nekatere ponujajo vino in žganje po hišah in ulicah. Mogoče ljudje ne vedo, da Je prodaja alkoholnih pijač po hlSah prepovedana ln tudi točenje brez posebnega dovoljenja. Kazni proti kršilcem teh predipiwv so zelo ostre (od 5.000 do 50.000 dinarje vi. Upajmo, da bo sodnik za prkrške s primerno

Tatova koles V petek. 26. marca sta se pred

novomeškim okrajnim sodiščem zagovarjala zaradi kraje koles Seralim Vidovlć ln Beba Jusul, oba lz okolice Sarajeva. Od 20. avgusta 1958 sta ukradla v Kro-novem, Ločni, Kandiji, Trebnjem, v Otočcu in Ljubljani 6 koles ter v mladinskem naselju v Krono-vem 11 odej. Kolesa sta prodala v okolici Sarajeva. Na »pohode« v Slovenijo sta šla trikrat ln vsakokrat odpeljala domov vsak po eno kolo. Domaćinom sta dejala, da sta Jih zaslužila v Sloveniji.

Oba sta izučena obrti, a tudi iz nepolasnjenlh vzrokov odpuščena z dela. Zrasla sta v slabih socialnih ln materialnih pogojih ln ob slabi aH pomanjkljivi vzgoji, kar jima Je sodišče upoštevalo pri odmeri kazni. Serafim Vldovlč bo sedel dve leti. Beba Jusuf pa eno leto in 10 mesecev.

kaznijo prestopnike, ki smo Jih omenili danes, izpametoval ln da bo v Brfiljiinu ter drugod odslej manj »gostiln« kot jih Je bilo doslej . . .

Razpis javne dražbe Občinski ljudski odbor Črnomelj

razpisuje javno dražbo

nepremičnin splošnega Ljudskega premoženja, ki bo v petek 10. IV. 1959 a pričetkom ob 8. uri v prostorih ObLO Črnomelj, soba it-23.

Na dražbi bosta prodani sledeči stavbi:

1. hlev, zidan, pokrit z opeko, stoječ na stop. št. 145-36 k. o. Črnomelj, izklicana cena lao.OOO din.

3. skedenj, lesen, pokrit z opeko, skoraj nov, stoječ na stop. 244 iste k. o. za Izklicno ceno 400.000 din.

Obe stavbi je treba porušiti in odpeljati v 7 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Kavcija znaša 10% izklicne cene ln jo je potrebno položiti do 9. aprila 1959 na oddelku za finance ObLO.

št.: 04-2KE-25-2 Občinski ljudski odbor Črnomelj.

tej po t i pa so o p r a v i l i d e l za 450 t i s o č d inar jev . L e P uspeh je tud i dogradi tev š o l e na Č a t e ž u . T a m je nastopi l k r a j evn i odbor kot » inves t i to r« ln smo mu sredstva, k i smo j i h m o g l i , le d o d e l i l i . P r e b i v a l c i so v e l i k o p r i speva l i sami . T a k o bomo le tos e l e k t r i f i c i r a l i , g r a d i l i vodovode ln v a š k e vodnjake ter podobno.«

I n v č r n o m a l j s k i o b č i n i ? T a j . n l k , t o v a r i š So t l i č p r a v i t ako le :

» K r a j e v n i u r a d i , Imamo j i h 5. so p r i nas nekak admin i s t r a t i v ni p o d a l j š e k o b č i n e l n j i h l j u d je tudi tako pojmujejo. V z r o k je v tem. da so k r a j e v n i u r a d i na s e d e ž i h nekdan j ih o b č i n . Tež je ' je s k r a j e v n i m i odbor i . Imamo j i h 20. Sestajajo se le n a poziv o b č i n e i n kadar j i m s tav imo dnevn i r ed . M n o g o je k r i v o š t e v i l č n o sorazmerje med k r a j e v -n i n i m i u r a d i i n odibori, saj je p r v i h le 5, d r u g i h pa 20. K r a j e v n i odbor i še n i so naši,! P o vsod p o d r o č j a svojega dela . Osnovna t e ž a v a je v tem, da n i majo mater ia lne osnove. C e s t . ni sk l ad smo j i m že l a n i razdel i l i , kaj druffega pa sedal n i mamo .«

Tore j , ponekod dobro, drugod slabo. I n l judje, d r ž a v l j a n i ? N a š l i bodo vsebino de la za svojo k ra jevne odbore ln p r i s p e v a l i po s v o j i h m o č e h t u d i s r ed stva. P o razna po t rd i la ne bodo v«Č h o d i l i n a oddaljeno o b č i n o . M i m o g r e d e bodo odp rav i l i to na k ra j evnem u radu . I n č e bo v a š k a pot s laba, bo gospodar, ko se bo z v o z o m komaj p r e r i v a l po njej r a z m i š l j a l : » T r e b a 1o b 0 p o p r a v i t i , to pot. K predsedniku k ra j . odbora bom mora l s topi t i , da se p o g o v r l m . Jaz bom da l ne-k a l kamen ja ln tudi nekaj v o ženj bom op r av i l . P a š e F r a n -celj i n J a k a ln Tone, v s i bodo pomagal i ! T a k o 1o bomo popra v i l i , da bo avto lahko po njej pel ja l !« Enako bo r a z m i š l j a l gospodar, ko si bo zažele l e lekt r i ko v h i š o i n ko bo v a š k i v o d njak potreben pooravt la . Nekaj bo dala o b č i n a , nekaj p a ' o b č a n i ; le v s logi 1« m o č ! '

Z U N A N J E P O L I T I Č N I TEDENSK I PR EGLED

Pred dobrim tednom je priš lo v Tibetu do upora. Po prvih vesteh, k i jih Je posredoval indijski konzulat iz tibetanskega glavnega mesta Lase, je bil povod za nemire na videz malenkosten. Verski poglavar Tibetancev Dalaj lama j,e bil povabljen, naj si ogleda g leda l i ško predstavo na sedežu kitajskega poveljstva. Po nekaterih poroči l ih je kitajsko poveljstvo zahtevalo, naj pride Dalaj lama tja brez svoje telesne straže. Ko »e je ta novica razširi la , so Tibetanci prepreči l i mlademu Dalaj lami, da bi odše l na kitajsko vojaško poveljstvo. Kmalu nato Je priš lo do napadov na kitajske vojake.

Čeprav je zaradi nasprotujoč ih si poročil težko oceniti, kaj se Je pravzaprav zgodilo, Je eno Jasno: tibetanski verski poglavar Dalaj lama je izginil iz Lase. Po nekaterih poroč i l ih trdijo tibetanski begunci, k i so pri bežali v Indijo, da se je Dalaj lama prostovoljno pridružil upornikom, medtem ko trdi uradno sporočilo iz Pekinga, d a so uporniki Dalaj lamo na silo odpeljali.

Naj bo tako ali drugače , dejstvo Je. da Je Tibet, k i g a pogostokrat imenujejo »streho sveta«, s svojimi 1.200.000 prebivalci jn 475.000 kvadratnimi kilometri površ ine , postal zelo nevarno in neprijetno sporno žar išče v tem delu sveta. Tibet Je sicer že v začetku XVIII. stoletja pr i še l pod vrhovno oblast Pekinga, toda zmeraj Je užival precejšnjo avtonomijo. Glede na njegov edinstveni položaj v notranji Aziji , so tako Britanija kakor Rusija in Japonska posvečal i tej deže l i veliko po

zornost. Leta 1907 sta na primer Rusija ln Anglija podpisali sporazum, v katerem priznavata Kitajski pravico do T i beta in.se zavezujeta, da se ne bosta vmešaval i v notranjo upravo Tibeta ln da ne bosta iskali koncesij v njem. Tibetu se Je posreči lo , da se je otresel kitajskega nadzorstva in v letih od 1911 do 1935 je užival precej samostojen položaj . Sedanji položaj T ibe ta temel j i na pogodbi, ki jo je 23. maja 1951 leta podpisal z L R K i tajsko, s katero je bilo vodenje vseh zunanjih zadev Tibeta preneseno na Pe-

uradna verzija. Premier Nehru j» v parlamentu označ i l ta pisma »kot presenetljiv moment« in pripomnil, da bi' rad kaj več vedel o teh pismih in okol i šč inah, v katerih so bila napisana.

Indija je namreč m o č n o prizadeta zaradi dogodkov v Tibetu. Vedn 0 je imela prijateljske stike s to deže lo ln ji tudi nI vseeno, kaj se v tej deže l i dogaja, saj meji na Tibet. Premier Nehru je po najnovejš ih poroči l ih odločno zanikal, da bi bilo Indijsko obmejne mestece Kalimpong središče tibetanskega upora. Hkrati pa je

Upor v Tibetu king. Kitajske čete so priš le v Tibet oktobra leta 1950. Leta 1953 je bil sklenjen sporazum o avtonomni vladi Tibeta-

Po sp lošnem mnenju, ki vlada v indiji. Je upor zajel vse Tibetance. Povzroč i lo ga j.e verjetno kitajsko nerazumevanje za posebnosti Tibeta in krš i tev pogodbe o avtonomni vladi. Dejstvo je namreč , da vidijo Tibetanci v svojem mladem verskem poglavarju tudi posvetnega voditelja. In če je res, da je bil »povabljen« na kitajsko vojaško poveljstvo s pripombo, naj, ne jemlje s seboj svoje telesne straže, Je bi! to zadosten razlog za splošno vznemirjenje. Pisma, ki naj bi jih Dalaj lama Pisal kitajskemu vojaškemu poveljniku, govore sicer drugače. Toda to je kitajska

tudi zavrnil kitajsko trditev, da bi bila vsaka razprava o Tibetu v indijskem parlamentu »nepr imerna in neumestna« . Pripomnil je, da si že l i Indija prijateljskih odnošajev s Kitajsko, ne že l i pa popustiti pred diktatom.

Želet i bi bilo, da bi osrednja vlada v Pekingu razumno in blago ravnala po zatrtju upora v Tibetu. Toda znamenja kažejo drugače. Peking uporablja Izraze, kot so »kazenska akcija« in podobno. Ce t ič i jo za uporom v Tibetu resn ične kri vice in nespoš tovanje avtonomije, naj bi bil upor za Peking nauk, kako se v prihodnje z narodnostnimi manjš inami ne sme delati, ne pa povod za kazenske ekspedicije ln m n o ž i č n o zatiranje.

Pomagajmo si ! O b č i n s k i l judski odbor i ne

morejo p r i č a k o v a t i v e č j i h p r i spevkov za skupne inves t i c i j ske sklade , ker imajo v e č j a podjetja lastne inves t ic i j ske programe i n zato niso za in teres i rana na z d r u ž e v a n j u s redstev. D r u g a č e j e p r i m a n j š i h podjetij i h . S o d s t v a , k i j i h ustvar i jo , so tako neznatna, da j i m ne zagotovijo n i t i vsote, potrebne za lastno u d e l e ž b o v Inves t ic i j i , da 0 jamstvenem pologu n i t i ne govor imo. M n o go m a n j š a podjetja b i mora l a ta sredstva zbirat i nemara več desetlet i j , preden b i se nabrala

p r i m e r n a vsota, k i b i b i l a uporab l j i va . P r a v zato j i h pogosto uporabi jo brez haska. Toda kar ne zmore en sam č lovek , j i h zmore v e č .

Zato so v č r n o m a l j s k i obč in i m a n j š a podjetja svoje sklade zd ruž i l a l n t ako us tva r i l a 17 m i l i j o n o v dinar jev sredstev. S t a k š n i m zneskom je moč

mars ikaj us tva r i t i . N a V i n i c i bodo zg rad i l i novo m i z a r s k o delavneo, v Č r n o m l j u predelov a l n i obrat k l avn ice , b i v š o K l e -m e n č e v o h i š o 1 ' b o d o p reu red i l i v hotel , z g r a d i l i novo m o n t a ž no dvorano za mizars tvo v Sem i č u ter zg rad i l i nov sodoben t rgovski l oka l v Č r n o m l j u n a sprot i prosvetnega doma.

Nečloveški očim V Bostanju pri Sevnici živi Ka

rel Popelar, star 27 let. v družini ima tudi 11-letnega Vincenca Ce-šnovarja, nezakonskega otroka

P r e v ž i t k a r i c a umrla zaradi lakote Čudne, zelo grde ln umazane stvari se dogode večkrat

med nami. Stvari, kakršn ih ne bi bilo treba, če bi bilo ponekod manj lahkovernosti in v e č skrbi za soč loveka , pa tudi v e č posluha v a š k e skupnosti, da se nekomu (največkrat otrokom in starim ljudem) godi krivica aH da nekdo med nami trpi, pa mu to ne bi bilo t r e b a . . . To,-kar boste bral), pa Je skoraj podobno srednjemu veku.

Popravek Popravljamo tiskovno napako v

članku »Dopoldne na sodišču«, objavljenem v l l . štev. Dolenjskega lista, v katerem se mora zadnji •tavek tretjega odstavka vesti z naslovom »S KAMNOM PO GLAVI« pravilno glasiti takole:

». . . Obtoženka Je dejala dalje, da Je tudi ona vložila tožbo, a Jo Je umaknila, ker JI Je odvetnik svetoval, da ne bo nič opravila proti družini K., ker so le-ti štu dirani.« Samoposebl razumljivo Je. da Ji kaj takega nI mogel svetovati tožilec, kot Je bilo po pomoti tiskano. Uredništvo

V Okljukovl gori štev. 3, blizu Zdol pri KrSkem, je živela gospodinja Frančiška Kostanjšek ns svoji domačiji. — Hektar zemlje, kmečka hiša, gospodarsko poslopje, vinograd, nekaj sadnega drevja in obdelovanlnlh površin, to Je bilo njeno premoženje. Svojci so jI pomrli, na stara leta Je ženica ostala sama. Zaradi 75 let ni zmogla več sama vsega dela.

Lani poleti je začel k starki zahajati 24-letnl Martin Kralj iz Zdol (št. 73) pri KrSkem. Videl je. da starka ne more zemlje obdelovati, pa se Ji Je hotel prikupiti. Pomagal ji Je v vinogradu jn drugje, od doma JI Je prinašal dobrih Jedi in pijače. V nekaj mesecih se je pri Kostanjškovi že kar udomačil, vendar ženica takrat ni spregledala njegovih računov. Cesto jo Je nagovarjal, naj mu prepusti premoženje, on pa Jo bo oskrboval ln preživljal do konca življenja. Konec oktobra 1958 mu Je starka posestvo s aodnljsko pogodbo res oddala, zagotovila pa si Je primeren prevžltek do smrti. Kakor je bil Kralj prej skrben ln priliznjen, Je takoj po podpisu pogodbe postal grob ln surov. Pričel 11 je kratiti osebno svobodo s tem, da jo Je ponoči, ko Je odhajal na svoj dom v Zdole, zaklepal v hišo. Po več dni Jo Je puščal v zaklenjenem stanovanju brez vode in hrane. Zmanjševal Ji Je obroke hrane, ni jI preslkrbel kuriva, vzel pa Ji,Je celo obutev, perilo, obleko m posteljnino. V pozni Jeseni ln prvi zimi Je starka tu pa

tam še odšla lz hiše. da si Je bosa in na pol gola, nabrala vsaj suhLjadi v gozdu za skromen ogenjček. Po žerjavico Je morala k sosedom, saj vžigalic ni imela.

Pomanjkanje ln lakota sta Jo prisilila k beračenju krog sosedov. No, tudi to Je Kralju presedalo Ln ženice sploh nI pustil več med ljudi. Ko je hotela konec leta na sodišče, da b| preklicala pogodbo, )e bila še ob zadnje kose obleke ln obutve. Prej zdrava ln krepka, Is bila ženica obsojena zdaj na hiranje v zaklenjenem stanovanju, kjer.Je morala*opravljati potrebo. Cesto Je kričala in klicala na pomoč sosede aH mimoidoče, ki so Ji vsaj včasih pomagali, a ne ved no, ker Je bila zaklenjena v hišo. okna pa so zamrežena. Ljudje so se tudi bali suroveža Kralja. (Ce bi se ga bali malo manj In pre.1 naili pot do socialnega skrbstva na občini, na krajevni urad, do odbornika v vaal alt na najbližjo postajo ljudske milice, bi starka danes še živela i A Je tako, da nas bolečine sočloveka manj bole od naših lastnih . . .)

Pozimi je starka živela v neza-kurjeni sobi, brez obleke in primernega pokrivala. Zaradi oslabelosti je obležala ln ni mogla več lz postelje. V lastni vodi ln blatu Je hirala, vsa v ranah, brez nege, hrane in toplote, Ko so vaščanl Kralja le opozorili, da naj starki zakuri ln prezrači sobo, Jim Je posmehljivo odgovarjal. da Je »vroča in da ima čas ležati v mrzli sobi«. Nekajkrat Je res prezračil.

toda tako, da J« s prepihom starko, ki Je ležala le v blatnih in pomočenih cunjah, SG bolj oslabel in prehladu.

Vse to Je delal Kralj z umazanim, sebičnim namenom. Konec Januarja let* J* nekje izjavil, da Ima starka " " -co živeti Samo Se mesec dni, 'do 1. marca. Njegov satanski načrt se Je uresničil že 2«. februarja, ko Je Kostanjškova umrla v brežiški oc-inifcnici, 8e prej pa Je morala prestati hudo ln gnusno zapostavljanje svojega •oskrbnika«.

Kralj ni več pustil sosedom, da bi dajali starki hrano Se to, kar JI Je kdo skrivaj d a». j] Je odvzel, če Je le našel. y . n o č l na 21. februar so slišali sosedje, kako je Koštan l&kova močno vpila ln prosila pomoči, češ da umira od žeje in lakote. Tudi to noč j e bila v hišo zaprta. Sosedi sta Ji skozi odstranjeno šipo na zamreženem oknu lahko zlili v usta nekaj žlic mleka in Ji dali kos kruha, ki pa ga zavoljo oslabelosti ni mogla več pojesti.

Naslednjega dne se Je Kralju »zazdelo«, da bo prevžitkarica kmalu umrla. Očistil jo je, preoblekel posteljo, uredil sobo ln postavil na nočno omarico pol litra vina, po katerem pa starka ni mogla niti več seči zaradi splošne oslabelosti. Odšel J« n a Zdole prepričan, da bo žena to noč umrla. Zjutral Je najbrže hotel sosedom pokazati, kako dbro i e Z a PokoJ-nico skrbel. Njegov načrt se ta dan še nI uresničil- Starko Je na-SeL živo. Zato se Je odločil, da Jo bo na kmečkem vozu prepeljal v brežiško bolnišnico- Vedeti j e moral, da tako bolana dolge poti po kameniti, hriboviti cesti ne bo prenesla. V ta namen Je najel voznika Krošlja, ga pred vožnjo močno uptjanli, na pot pa vzel ge nekaj steklenic vina. Podila sta konje v galopu, da Je starka v smrtnih krčih stokala ° d bolečin. Ker

le ni hotela umreti, sta Ji zlila med potjo v usta precej vina in jo seveda zlahka upijanlla. Pred bolnišnico ji Je Kralj vzel še Čevlje, češ da Jih tako ne bo več potrebovala . . .

Kostanjškova Je 25. februarja v »olnlsnlcl -umrla, saj H re* niso mogli več pomagati.

Kraljev umazan načrt Je bil dosežen. Ze svojčas Je nekaj podobnega počenjal s starko A. R. v Dolenji vasi, ki pa Je razveljavila pogodbo o darovanju oz. prepustitvi premoženja.

Po smrti Kostanjškove Je posestvo in hišo takoj ponudil v prodajo za pol milijona dinarjev ln s tem najbolj potrdil svoj naklep in nečedno koristoljubje. Za to se bo seveda zagovarjal pred sodiščem.

Pokojnica bi lahko še vedno mirno živela, če bi oddala posestvo in hišo v poštene roke aH pa če bi šla v dom onemoglih, kjer bi imela zagotovljeno prehrano in do-bro nego. Ponovno pa se nam zdi vredno poudariti, da bi vašča-ni in zlasti še sosedje morali prej poiskati pot do organov ljudske oblasti in tako nečloveško postopanje s starko (ponekod so različnim zlorabam, pretepanju, mučenju in podobnim surovostim izpostavljeni tudi brezmočni otroci, ki si — kot stari ljudje, zlasti na vasi — ne morejo sami pomagati!) takoj prijaviti! V takih in podobnih primerih je naša skupna dolžnost, da posamezni, resda redki surovežl, umazanci ln ničvredneži dobe najprej Javno obsodbo, pa seveda tudi kazen pred rednimi sodišči.

Kralj Je Kostanjškovi stregel po življenju. Prav gotovo ne bi bilo prav, če bi mu na tak način pridobljeno pokoj ničino posestvo ostalo v lasti. Ljudje tam okoli pravilno domnevajo, da bi bilo treba v tem primeru pogodbo o predaji posestva razveljaviti

M. D.

svoje žene, s katero se je poročil leta 1957. Njegovo ravnanje s fantom Je bilo dobro le toliko časa, dokler se mladima zakoncema nI rodil njun prvi sin. Vincenca je začel Popelar nato zanemarjati, mu groziti in ga pretepati. 1. marca letos ga je tako neusmiljeno pretepal, da se je moral ll-letnl fant dva dni zaradi poškodb zdraviti v brežiški bolnišnici!

Ljudje, ki Jim Je Popelarjevo ravnanje z lil-letnlm otrokom znano, govore da bi bilo otroka bolje oddati v kakšen dom, kjer bi imel pravilno vzgojo in primerno oskrbo. Popelarjevo ravnanje Je vredno Javne obsodbe ln preziral

Podobnih primerov Imamo v e « in r>! mnrai! sosedje, starSi otrek-sošolcev, člani in odborniki organizacij v vseh takih primerih sproti obveščat i organe socialnega skrbstva ali tudi postaje ljudske milice, da otroci (ali stare osebe) zaradi nasilja trpe.

V TEM TEDNU NABIRAMO

zdravilna zelišča:

Cvet črnega trna (450 din), lapuha brez peoljev (200 din).

Lubje č e š m l n o v i h k o r e n i n (320 din) , č e š m i n o v i h pa l ic (65 din).

Korenine t robent lc (150 din) , s ladke ko ren in i ce (150 d in ) , bod e č e n e ž e — kompave (115 din), regrat (125 din) .

Opozorilo! P r i s l a d k i h ko re n in i cah je t reba odstrani t i drobne stranske koren in ice , p r i s u š e n j u pa pazi t i da se j i h ne p r e ž g e . Suhe ko ren in i ce morajo ime t i če j i h p re lomimo, lepo svetilo - zelenkasto barvo.

IZ R A Z N I H S T R A N I

tt V VVashlngtonu se Je začelo posvetovanje med zunanjimi ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije o pripravah na konferenco na najvišji ravni.

• V Moskvi Je sovjetski zunanji minister Gromlko izročil veleposlanikom treh zahodnih držav sovjetski odgovor na zahodno noto, v katerem se sovjetska vlada strinja z datumom n . maj, ko naj bi se v Ženevi začela kon/erenca zunanjih ministrov štirih velesil. Dan prej Je sovjetska vlada ponovno predlagala sklenitev nenapadalne pogodbe med atlantskim paktom in varšavsko obrambno zvezo.

• Generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarsk-J6!d se je vrnil s svoje poti po azijskih državah ln Sovjetski zvezi. Posebno pozornost pripisujejo njegovim razgovorom s predsednikom sovjetske vlade Hruščevim. V zadnjem času se množijo zahteve po čim večji udeležbi Združenih narodov pri razgovorih med Vzhodom in Zahodom.

• Predsednik francoske republike Charles de Gaulle je v govoru izjavil, da Je treba

ge zahodne države so že pripravljene priznati to mejo, čeprav o tem še nI bilo uradnega sporočila. Ni dvoma, da se bo tudi to vprašanje pojavilo na letošnjih pogajanjih med vzhodnim] In zahodnimi državami.

• Iz Bagdada poročajo, da Je iraška vlada uradno objavila izstop Iraka iz bagdadske-ga pakta. V sporočilu je tudi rečeno, da misli Irak ostati nevtralen med Vzhodom ln Zahodom. Zaradi izstopa Iz pakta bodo morali Britanci sedaj Izprazniti letalsko oporišče Hab-banija pri Bagdadu,

RAZPIS DELOVNIH MEST Komisija za uslužbenske zadev«

Občinskega ljudskega odbora Novo mesto razpisuje sledeča delovna mesta:

1. referent za evidenco splošnega ljudskega premoženja,

2. davčni izvršitelj, 3. inšpektor za delo, 4. finančni inšpektor. Pogoji: pod 1.: pravna fakulte

ta aH višja upravna šola, pod12.t 8 razredov osnovne šole, pod 3.: srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 - letno prakso v gospodarskih organizacijah, pod 4.: srednja strokovna Izobrazba z najmanj 10-letno prakso v finančni stroki.

Prošnje z navedbo dosedanjega dela Je treba poslati na Občinski ljudski odbor Novo mesto.

Komisija za uslužbenske zadeve

O B S T I K L D E S E T L E T N I C I K O M U N I S T I Č N E P A R T I J E J U G O S L A V I J E 13

REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM

TEROR N A D ŽELEZNIČARJI V N O V E M M E S T U

P o d r u ž n i c a k o m u n i s t i č n e S p l o š n e želez_ n i ske organizaci je v N o v e m mestu je pred s tavko 15. a p r i l a 1920 s k l i c a l a zborovanje svo j ih č l a n o v v gos t i ln i M U l l e r . Samo zborovanje je v o d i l S tanko Svajger. p r e d . sednlk n o v o m e š k e k o m u n i s t i č n e po l i t i č ne organizaci je . N a zborovanje je tudi žo l ta Zveza jugos lovanskih ž e l e z n i č a r j e v poslala vse svoje č l a n e , predvsem uradn ike ln uradnice, da b i r a zb i l i shod In p r e p r e č i l i Izglasovanje stavke. /

V e n d a r so komun i s t i , ko so r az lož i l i nujno potrebo s tavke, d o ž i v e l i ve l ik uspeh, ke r se niso samo vs i č l a n i S p l o š ne ž e ' e z n I carske organizaci je . amp3k tudi^ mnogi č l a n i žol te Zveze p r i po imenskem glasovanju Izrekl i za s tavko. Za š t r a j k je glasovalo nad dve t re t j in i vseh že l ez n i č a r j e v prot i pa ena t re t j ina, predvsem uredništvo . Le d v a meseca prej pa so žoltl na vo l i t vah v gospodarsko p o s l o v a l n ico d r ž a v n i h že l ezn ic d o b i l i v N o v e m me-'t'u 69 g'asov, k o m u n i s t i č n a S p l o š n a že lezn ičar . ska organizaci ja pa le 52.

T a k o so tudi ž e l e z n i č a r j i v N o v e m me_

V LETIH 1918 00 1941

F R A N C E K S A J E

stu in na vseh do l en j sk ih progah opolnoči iS. a p r i l a zače l i 6tavkatl.

Vods tvo žo l te Zveze jugos lovansk ih ž e l e z n i č a r j e v Je med svo j im č l a n s t v o m uspelo nabra t i nekaj s trojevodij ln k u r j a . Čev za s tavkokaze (Sesek, Ogr inc . M r h a r ln K ron lge r ) . T I so usposobi l i dve lokom o t i v i . Z eno so odpel ja l i dva vagona v Č r n o m e l j . V n j i m a je baje bi la m u n i c i j a ln se je oblast ba la . da se je ne b i p o l a s t i l i s t a v k a j o č i . N e k a l vagonov pa so o d pe l j a l i prot i L j u b l j a n i , k jer pa so s tav-kujoč l ž e l e z n i č a r j i p r e p r e č i l i , da b i v l a k p r l p e l i a l na postajo. K e r Je ta poskus, da bi vzpos tav i l i promet na do len jsk i progi s tem spodletel , so b i l i tudi s tavkokazi p r i s i l j e n i p o č i v a t i .

S tavka je b i l a popolna. S tavkovne s t r a že po do len jsk ih postajah »o varova le ž e . l e z n l š k e naprave l n s t avkokazom prepreč e v a l e delo.

K o je b u r ž o a z n a oblast 19. ap r i l a s po z ivom na o r o ž n e vaje vsem ž e l e z n i č a r j em hotela z l o m i t i s tavko, je s t avkovn i odbor v N o v e m mestu s k l i c a l shod ž e l e z n i č a r j e v . V gos t i ln i p r i M i i l l e r j u se je zbra la množlc-a s t a v k u j o č l h , k i so se i z j a sn i l i proti odhodu na orodne vajo in za

nadal jevanje s tavke. I z j a v i l i so, da se poz i v u na o r o ž n e vaje odzovejo samo pod pogojem, če j i m l s r o č e orožje . P o eno-d u š n e m glasovanju za nadaljevanje s t av ke, d o k l e r v l a d a n e z a d ° v o l j i n j i h o v i m u p r a v i č e n i m zahtevam, so se s t a v k u j o č l ok rog 11. ure z v e č e r r a z š l i na domove.

P r e s t r a š e n i ob l a s tn ik i so nato pos l a l i nad revo luc ionarne že l ezn i ča r j e vojsko in ž a n d a r m e r i j o , k l so 1o fcbrall s podežel ja i n k o n c e n t r i r a l i v k r a j i h ob Železn i š k i h progah. P r v a n j ihova ž r t e v v N o v e m mestu le bU k u r j a č A n t o n Sepetauc, k i so ga Imeli za n a j n e v a r n e j š e g a organizator ja s tavke.

K o m a j Je Sepetauc okrog po lnoč i p r i šel domov, je dvanajs t o r o ž n i k o v obkol i l o hiso. Zandar L o z a r je zahteval , da se Sepetauc takoj odzove poz ivu na o r o ž n e vaje l n se j a v i v s l u ž b o na že l ezn ic i . K e T je Sepetauc o d k l o n i l , so ga odvedl i na o r o ž n i š k o postajo. T a m ga je ž a n d a r m e -r i j s k i kapetan p r e p r i č e v a l , naj se vrne na delo. K e r pa Je Sepetauc t rdovratno odklan ja l njegove nasvete ln poz ive , ga je kapetan poslal v zapor.

V r g l i so ga v sobo m e d same k r i m i n a l ce. N a njegov protest so ga p remes t i l i v prazno sobo it 3 z dvana j s t imi ooste. l j ami . V njej je le d v a d n i sameval . D o l g č a s m u je pomagal preganjat i p r e i s k o v a l ni sodnik, k i ga je po v e č k r a t na dan za s l i š e v a l i n nagovar ja l , naj se č i m p r e j p r i j a v i za s l u ž b o .

T r e t j i dan sta se m u v ce l i c i p r i d r u ž i l a dva t o v a r i š a : Ivan B o s k i n ln Gor jup . Č e t r t i dan — 23. a p r i l a — pa so ž a n d a r j l neprestano g o n i l i v zapor se druge ž e l e z n i č a r j e , da j i h Je b l L a so&a k m a l u ka r natrpana. Z a p r l je Sepetauca. B o š k l -na, Gor jupa , K o p a r j a , Mehle ta , Semrle ta , K e r n a ln druge, skupno osemnajst s tav-k u j o č l h .

Mnoge ž e l e z n i č a r j e pa ž a n d a r j l niso u s p t l i d o b i t i v roke , č e p r a v so š t e v i l n e patrul je neprestano š v i g a l e ok rog že lez -n i č a r s k i h domov. V e č i n a s t a v k u j o č l h se je pred o r o ž n l š k l m nas i l jem še p ravoč a s n o uspela u m a k n i t i k p r i j a t e l j em v o k o l i š k e vas i In v gozdove, k jer so se s k r i v a l i do konca s tavke.

Sele po t akem nas i l ju so m o g l i m a l o š t ev i l n i n o v o m e š k i s t avkokaz i lz žol te organizaci je zače t i z de lom. O d 23. a p r i l a so po en v l a k v o z i l i v Š e n t j a n ž l n S t r a žo, s p o m o č j o vojske ln s tavkokazov iz L j u b l j a n e pa je dnevno en v l a k zače l v o zi t i na p rog i L jubl jana—Bubnja i rc l .

K e r b u r ž o a z n a oblast n i mogla n i t i z vojsko in ž a n d a r m e r i j o z l o m i t i s tavke, Jo je nameravala s t re t i z lakoto. V s e m t r govcem v N o v e m mestu in d rugod je n a m r e č prepovedala prodaja t i hrano d r u . ž l n a m s t a v k u j o č l h Ž e l e z n i č a r j e v . poVrh tega pa so ž a n d a r j l š i r i l i že g r o ž n j o , da bo vsakdo, k i se ne bo odzva l na v o j a š k e vaje, ustrel jen. S tem so namerava l i prep l a š i t i ž e n e , da b i v p l i v a l e na svole m o že, naj se vrne jo na delo.

M e d z a p r t i m i ž e l e z n i č a r j i je b i lo sedemnajst p d r o č e n i h ln le eden samski . N e k a ž e n a je zapr temu m o ž u s kos i lom poslala pismo, naj ne p o s l u š a r d e č k a r j e v ln naj preneha s t avka t i . H k r a t i pa je Se-petaucu uspelo p r i d o b i t i j e t n l š k e g a paz_ n l k a 1 H r i b a r j a , da m u je poš i l j a l poroč i la o razvoju s tavke. S t emi nov icami je nato Sepetauc pobi ja l m a l o d u š n e govor ice , k i so j i h nekatere ž e n e s p o r o č a l e zapr t im m o ž e m . V s i j e t n i k i so osta l i so l i d a r n i l n v z d r ž a l i hudo borbo.

K o n č n o Je 30. a p r i l a pred sobo &t. 5 v n o v o m e š k e m zaporu p r i š e l pazn ik s k l j u č e m ln začel odp i r a t i sobo pirepevaje: »Odpi ra j dekle k a m r i c o . . . « V e g n a v d u š e n Je ajaprthn ž e l e z n i č a r j e m poveda l , da

so zmagal i i n da pojdejo na svobodo, ker da Je v l ada pr is ta la na vse zahteve žel e z n i č a r j e v ln ob l jub i l a , da ne bo n i h č e preganjan zaradi sodelovanja v s t avk i .

Na to so osvobojeni ž e l e z n i č a r j i skupn, odšl i na že l ezn i ško n-ostaio. T a m so* na šl i nekaj s tavkokazov, k i so se osramočen i u m a k n i l i pred z a v e d n i m i že l ezn i ča r j i . TI so ponosno s t o p i l i v pisarno 1 n se p r i j a v i l i na delo. zatem pa se zadov o l j n i r az š l i k s v o j i m d r u ž i n a m .

Naslednjega dne so n o v o m e š k i že l ezn i , č a r j l s l a v i l i p r v i ma j . Z zelenjem »o o k r a s i l i l okomot ive in se z os ta l imi del a v c i zb ra l i na manlfes tacl jsko zborovanje v Rago vem logu. 2 e l e z n l č a r j l so še m i s l i l i , da so zmagal i , č e p r a v so v resnic i dož ive l i hud poraz — zaradi nesposobnosti l n opor tn lzma takratnega par t i j skega ln s indika lnega vodstva .

K o so 2. maja o r o ž n i k i p r i v e d l i sikuplno k o č e v s k i h rudarjev m kmetov v novomeš k e zapore, je že b i l o v sem lasno, da so p reva ran i . B u r ž o a z n a v lada Je p o ž r l a svoje obljube l n zače la preganjat i ž e l e z n i č a r j e .

Za rad i tega je S p l o š n a ž e l e z n l č a r s k a organizac i ja p r e d l o ž i l a 25. maj a 1920 deže ln i v l ad i v L j u b l j a n i spomenico s svoj i m i zah tevami , k i so b i l e že 13. maja i z r o č e n e beograjski v l a d i . V spomenic i Je med d r u g i m opozar ja la :

» S t a v k a je k o n č a n a na obvezo m i n i strstva (29. I V . 1920). da se bo u g o d i l o zahtevam ž e l e z n i č a r j e v . T o na ee se n ! zgodi lo. M a t e r i a l n i po loža j ž e l e z n i č a r j e v je n e v z d r ž l j l v . M n o e o l j u d i prvega pr. m . nI dob i lo v T o k e n i t i v i n a r j a . P o novem n a č i n u z a r a č u n a v a n j a z a s l u ž k a pa n i t i za prvo po lov ico meseca ž e l e z n i č a r j i M s o d o b i l i n i t i to l iko , da b i m o g l i p l a č a t i sa_ mo konsumi moke.

http://in.se

Ifc*. 1* (471) » D O L E N J S K I C I S T « S t r a n t

w

Na Čatežu je pomlad Marelice in ringloji so v

tvetju. Ljudje delajo po vinogradih. Na ozeleneU travi p o par&bkih posejane troben-t i c e t vijolice, spominčice, spomladanski žef ran im . drugo cvetje. Pomlad ni le v zraku, na travnikih in drevju. Tudi v srcih skromnih prebivalcev Čateža pri Trebnjem in okoliških vasi diha. Letos so odprli veliko, lepo, novo Šolsko poslopje. Skoro sami so ga zgradili. Temeljito so popravili štiri kilometre vaških poti, elektrificirali so vas Go-Ijek, uredili mrtvašnico na pokopališču m še marsikaj drugega. Ce ustaviš kogar koli od vaščanov in ga povprašaš: »Kako ste vse to naredili?* se bo nasmehnil i n dejal: »Naš krajevni odbor! Kar s predsednikom, tovarišem An-ilovarjem se pomenite!« in ie bo odhifcei po opravkih.

»Krajevni o d b o r je delaven. Uspeli smo predvsem zato, ker imamo vse seje skupno z odborom Socialistične zveze irn sklicujemo razen tega tudi posvetovalne sestanke vseh družbenih organizacij, kjer rešujemo vsa vprašanja skupno. Tako smo pričeli, ko smo ugotovili, da je laže delati, če sodeluje več ljudi. Razen tega si tako ustvarimo boljši pregled nad delom na vsem področju.

Ljudje so naše delo podprli na razne načine, predvsem

V Semiču gradijo T e m e l j i za osem s tanovanjski

b lok v S e m i č u so že i zkopan i . Ob n j i h so k u p i gradbenega mate r i a la . Za gradnjo o s m o r č -k a je poskrbe l o b č i n s k i l j u d s k i odbor skupno z ob ra tom I E V V r t a č a . B l o k bo namen j em del a v c e m ln u s l u ž b e n c e m obrata I E V

s samoprispevkom. Letos smo o d p r l i novo šolsko poslopje, s 30 tisoč dinarjev, ki srno jih d o b i l i od občine, smo popra-

F r a n c A n ž l o v a r , predsednik k r a jevnega odbora na Č a t e ž u : »Dobre vol je nam doslej i e n i k o l i n i /man jka lo , denarja p a i e

v e č k r a t . . . «

vili lani štiri kilometre vaških poti v vrednosti b l i z u 400 tisoč dinarjev. 300 tisoč dinarjev nam je dala občina za elektrifikacijo Goljeka, 250 tisoč dinarjev pa no p r i s p e v a l i vaši ani i n r a z e n tega o p r a v i l i Se vsa nestrokovna dela ter darovali drogove. Popolnoma smo obnovili mrtvašnico na pokopališču: novo ostrešje, nova streha, nov omet; ko bo vreme toplejše, jo moramo le Še prebeliti.

Na občinskih sejah sem vedno poročal o delu našega krajevnega odbora in dobil potrebna navodila in smernice za bodoče delo. Vse to sem nato s p r o t i sporočal občanom. Vedno nam je p r i m a n j k o v a l o le denarja; dobre volje, sodelovanja, pomoči občanov in veselja do dela in napredka pa nam doslej še ni zmanjkalo!*

Tako nam je povedal tovariš Franc Anžlovar. Krajevni odbor Čatež, njegovega predsednika in vse občane naj si vzamejo za vzgled mnogi, ki govore, da ni pogojev in da ni denarnih sredstev. Zavihajmo rokave, pa bo vsega dovolj!

Od 3. do 9. maja Teden Rdečega križa L e t o š n j i teden Rdečeg,- k r i ž a

bo od 3. do 9. maja. Letos bomo p raznova l i tudi stoletnico us tanovi tve te humane mednarodne organizaci je . Teden bo p o s v e č e n a k t i v n e j š e m u sodelovan ju č l a n s t v a in vseh d r ž a v l janov na pros tovol jn ih a k c i j a h R K .

V Brežicah: zamenjava žita za moko V k r a t k e m bodo začel i v

b r e ž i š k i o b č i n i akc i jo zamenjave ž i t a za moko. Tako kmetom ne bo t reba v o z i t i ž i t a v m l i n , vča s ih t ud i 30 k m daleč , ' a m pak ga bodo Lahko ugodneje zamenjal i v t r gov in i za moko. O tej a k c l j j bodo p r e b i v a l c i p o u č e n i n a zbor ih vo l i vcev .

Od 23. do 28. marca je b i l v B r e ž i c a h s emina r za predsedni_ k« l n ta jn ike s i n d i k a l n i h pod r u ž n i c o p rob l ema t ik i p r i se-

Videm-Krško: 121 novih stanovanj V V i d m u - K r š k e m bodo letos

zače l i g r ad i t i 121 stanovanj. Sreds tva zanje so p r i s p e v a l i : Ce lu loza , o b č i n a i n ostala podjetja. Stanovanjska uprava p r i o b č i n s k e m l judskem odboru ima nad 200 n e r e š e n i h p r o š e n j za s tanovanja , k i j i h t o d o p r e d v i d o m a reš i l i v dveh , t reh l e t i h .

S 1. a p r i l o m so bile z a k l j u č e ne v o l i t v e v osnovne organ iza cije Z K v obč in i V i d e m - K r š k o , 9. maja pa bo o b č i n s k a kon i e renca Z K . V pre tek lem mesecu je b i lo na p o d r o č j u o b č i n e sprej e t i h v Zvezo komunis tov 7 mlad incev .

N O T R A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D H

Zakonska ureditev stanovanjskih vprašanj

2 e lani smo bra lce seznani l i z vsebino osnutkov s p o d r o č j a stanovanjske zakonodaje. Zdaj, po do ločen i h spremembah, sprejetih po r a zp rav i , so prišl i osnutk i zakonov pred s k u p š č i n s k e odbore. K o bodo odbor i p r o u č i l i vse osnutke, bo o n j i h r azp rav l j a l a i e zvezna l j u d s k a s k u p š č i n a . M e d n a j v a ž n e j š i m i zakon i s tega p o d r o č j a bo nedvomno zakon o s tanovanjskih

skupnost ih . Ta zakon bo u r e d i l p r a v n i ln po l i t i čn i po loža j s tanovanjske skupnost i , ' o č r t a l pa bo tud i obseg njene dejavnosti . O č r t a l p r av imo zato, ke r zakon ne bo do loč i l o z k i h ka lupov, po k a t e r i h b i m o r a l i povsod enako o rgan iz i ra t i stanovanjske skupnost i . P r i l i k e i n pogoj i so n a m r e č zelo razl ičn i , In prav v tem, da d o p u š č a pr i lagodi tev pot rebam in zahtevam preb iva lcev d o l o č e n e stanovanjske skupnost i , je o d l i k a novega zakona. Poleg tega, d a daje o k v i r u za dejavnost s tanovanjsk ih skupnost i , opozarja zakon tud i na vse m o ž n e v i re f lnans i ran ja take skupnost i . Nedvomno bodo morale b o d o č e i n že ustanovljene stanovanjske skupnost i g ra d i t i svojo dejavnost p redvsem na samopr ispevku s tanovalcev. Sele potem naj b i preds tavl ja la v i r dohodkov tudi sredstva, k i j i h bodo p r i speva l i k o l e k t i v i gospodarskih organizaci j , del na jemnin za s tanovanja i td . Seveda bodo lahko pr i speva la sredstva za stanovanjske skupnost i tudi o b č i n e . (Nekatere o b č i n e so že letos oddel l le nekaj sredstev, k i J ih bodo dale s tanovanjsk im skupnos t im. Več denarja so namenile t i s t im skupnost im, k i so same, torej s samopr ispevkom, zbrale v e č l n t ud i s icer k a ž e j o več jo prizadevnost p r i urejanju v p r a š a n j , k i zanimajo vse p reb iva lce . T a k a m e r i l a so prav gotovo umestna.)

Sicer pa zakonsk i osnutek upoi teva , da se bodo stanovanjske skupnost i še m o č n o razv i ja le i n da je ta razvoj dolgot r a j n e j š i proces, odvisen od n a š e g a mater ia lnega napredka. Osnovna naloga s tanovanjskih skupnost i bo, da samostojno al i pa skupaj z o b č i n o organiz i ra jo in p o s p e š u j e j o k o m u nalne, socialne, zdravstvene i n druge dejavnosti , k i bodo s luž i l e neposredno d r u ž i n i in zaposlenemu č l o v e k u . M e d nove naloge, to je take, k i J ih je p r ines la razprava o osnutku zakona, je t reba š t e t i sk rb za t rgovino in delo s p o t r o š n i š k i m i sve t i . P o t r o š n i š k i sveti so s icer samostojni d r u ž b e n i o rgan i , ki naj skrbe za napredek in imajo nadzor nad. poslovan jem v t rgov in i — vendar pa naj bi s tanovanjske skupnosti koord in i r a l e in o rganiz i ra le n j ihovo delo. Z a k o n ure ja tud i v p r a š a n j e servisov. S posebnim predpisom bo do ločen t u d i de lokrog teh ustanov. Z l a s t i teh predpisov s i v že ustanov l j en ih s tanovanjskih skupnos t ih m o č n o Zele. Z a k o n bo odred i l , da se rv i s i ne morejo ustvar ja t i d o b i č k a . Zato bodo tud i obveznosti teh organizaci j do skupnost i o p u š č e n e . Seveda pa ne bo m o č proglas i t i vsako obrtno dejavnost za servis . V neka te r ih k r a j i h so to r azumel i p r e v e č dobesedno ln nekje so ka r p leskar ja (pr ivatnega obr tnika) proglas i l i za »se rv i s« . L e - t a je b i l seveda n a v d u š e n , ke r so se m u zmanj š a l e obveznosti do d r u ž b e , prt tem pa cen ni zn iža l za v e č kot nekaj d inar jev . T a k o seveda ne gre. ,

Z a k o n o s tanovanjskih skupnost ih uvaja tudi mi rovne svete (ime n a j b r ž n i najbolj p o s r e č e n o ) . T i organi stanovanjske skupnost i bodo r e š e v a l i vse spore o k o l i s tanar in , medsebojnih odnosov, kadar gre za s tanovanja ln podobno. N e dvomno bodo naloge teh svetov v a ž n e .

Pomemben bo tud i zakon o s tanovanjskih odnosih. K o t v s i os tal i , tudi ta zakon utrjuje In r a z š i r j a d r u ž b e n o upravljanje s s tanovanj i . Uprav l j an je se bo Se bol j p r i b l i ž a l o s tanovalcem. Zato bo odgovornost za red, v z d r ž e v a n j e h i š i td . še bol j odvisna od uporabn ikov stanovanj . K e r Je uporaba stanovanja zelo v a ž n a pravica d r ž a v l j a n a , zakon prav te p ravice ln do lžnos t i podrobno ureja . M e d d r u g i m uk in j a p o d n a j e m n i š k e odnose. V b o d o č e n a m r e č ne bo m o g o č e v s i l j eva t i podnajemnikov v že zasedena stanovanja. Ce pa se bo sostanovalec odsel i l , bo ostalo stanovanje last oz i roma v uporab i tistega, ki ostane. P r i tem zlas t i v mest ih mnogo razpravl ja jo o oddajanju sob, češ , potem bodo nekater i l ahko s luž i l i . To bo res le to l iko časa , dok le r ne bomo začel i postopoma uvajat i ekonomskih najemnin, to je t ak ih , s ka t e r im i bo stanovalec o d p l a č e v a l dejanske s t r o š k e za gradnjo. T a kra t bo vsakdo zainteres i ran, da bo Imel le tako stanovanje, k a k r š n e g a potrebuje — ne v e č j e . S icer pa o ure janju teh Vprašanj še razpravl ja jo , ke r b i se ob pomanjkan ju samskih •ob l ahko posamezniki z a č a s n o še vedno o k o r i š č a l i na r a č u n d rug ih . Z la s t i v a ž n o je do loč i lo , ki p r a v i , da s s tanovanji razpolaga tudi invest i tor . Podjetja se bodo zato v e l i k o bol j zan imala za gradnjo, ke r bodo s s tanovanj i , zgra jen imi z l a s tn imi sredstvi , razpolagala sama. To uk in ja 5e poslednje ° s t u n k e adminis t ra t ivnega razdel jevanja stanovanj.

Z a k o n i so o b š i r n i , kot Je o b s e ž n o v p r a š a n j e , k i ga ure-zato se bomo na to temo še nekajkra t p o v r n i l i .

V ponedeljek 30. m a r c a se je zače l v V i d m u - K r š k e m seminar za s i n d i k a l n e odborn ike . I m e l i bodo šes t p redavanj .

V T o v a r n i celuloze ln papi r ja Imajo t eča j za k v a l i f i c i r a n e delavce, k i ga obiskuje 35 l jud i . T r a j a l bo t r i mesece.

• V o b č i n i potekajo zbo r i vor

l l v c e v Industr i jske skupine . N a zbor ih razpravl ja jo predvsem o d r u ž b e n e m p lanu , dveh t r e t j i nah i n ta r i fn i p o l i t i k i .

• Letos bo o b č i n a posvet i la v e č

pozornost i gos t ins tvu: h ig i en i , p r e s k r b i Ln prostorom. O b č i n a bo t u d i ugotovi la u p r a v i č e n o s t obstoja neka te r ih p r i v a t n i h gost i ln , u t rd i l a pa bo tud i povezavo z vajenci v gostinstvu.

* P r e b i v a l c i V i d e m - K r s k e g a ln

oko l i čan i se p r i t o ž u j e j o , da j i h v l e č e t a za nos k ino V i d e m ln hotel , ke r v k i n u š e vedno predvajajo rek lamo » V s a k o soboto ln nedeljo z v e č e r ples v

hotelu S r e m l č . Igra pr iznani sekstet Ce lu loza« , v resn ic i pa v hote lu razteza meh nek i neznani talent. p .

s tavl janju n o v i h t a r i fn ih p ra v i l n i k o v , o v l o g i s ind ika tov v d r u ž b e n e m upravl jan ju , o v l o gi o b č i n s k i h s i n d i k a l n i h svetov ln o d e l i t v i dohodka gospodars k i h organizaci j i td .

Vodno gospodarstvo Brež ice gradd v Č a t e ž u g a r a ž o . Zgradba bo dolga 30 m . i m e l a bo g a r a ž o za b u l d o ž e r j e i n bagre, avtom a t i č n o de lavnico , k o v a č n l c o i n s k l a d i š č e .

O b č i n s k i l j udsk i odbor B r e žice bo letos najel poseben kred i t za p o p r a v i l o sol . Č u t i j o n a m r e č , da b i b i l o z a v l a č e v a nje r e š i t v e te p e r e č e zadeve predrago. Posebna komis i j a bo pregledala vse šole v obč in i i n ugotovi la , katere so potrebne poprav i l a .

Z A B 8 L B Z K N O

Kaj pa imam od SZDL?

12 milijonov škode

V Trebnjem ne bo več prahu

T a mesec bodo pr iče l i s pr i pravljalnimi deli za asfaltiranje ceste 6'kozi naselje. V R B potrebno gradivo je že pripravljeno, zagotovljena pa so tudi potrebna sredstva. N a nedavnem zboru volivcev so razpravljali tudi o tem, da bo zaradi turizma treba skrbeti za lepšo zunanjo podobo naselja. Sklenili so prebeliti vse stavbe, ker se j im zaradi dosedanjega prahu ne pozna več barva, poskrbeli bodo, da bo nasad okoli spomenika padlim bolje oskrbovan, da ne bo smeti po cest! ln podobno. Le tako naprej!

Kapljice iz Dol. Toplic Požar v obratu »Novolesa« v

Straži Je ponovno dokazal, da potrebuje topllako gasilsko društvo svoj avto. V nekaj minutah po klicu sirene so se gasilci zbrali — toda avtomobila niso mogli dobiti. Kamion lz Straže, k! Je pripeljal po gasilce, Je naložil najprej podrumske ln šele nato topltske. Tako Je preteklo trlčetrt ure, preden so prispeli n« kraj požara. Na srečo so med tem že novomeški gasilci požar omejili. Prlimer Je ponoven dokaz, da potrebujejo topll-škl gasilci tvoj avtomobili

* Pred kratkim Je kopališka upra

va prepleskala. očistila in delno obnovila svoje prostore. Zdravilišče Je zdaj spet odprto,

o K z Dolenjske Toplice Je začela

gradltj garažo za poljedelske* stroje. Zadruga Je oskrbela kmetovalcem tudi pomladansko STrroplJenJe sadnega drevja in oranja s trak-torj^m; glavno skrb pa posveča sploSnemu napredku kmetijstva.

O.

Na letošnji p r v l pomladanski večer se je ob 23. uri prikazal rdeči petelin na streho sušilnice parketnih deščic Novolesovega obrata v Straži. Prvi ga Je zagledal Karel Koncilja. nočni čuvaj v skladišču bivših vozovnih delavnic ln na požar opozoril nekaj delavcev v paritetami. Začeli so gasiti, sirena pa je v najkrajšem ča»u privabila ie gasilce PGD Dol. Straža in Vavta vas, zatem p a so prišli; Novole-»ova obratna gasilska enota iz Novega mesta, 3 industrijske ga-sllsks čete, 6 prost, gasil, društev iz Toplic, Poojturna, Dvora, Prečne, Novega mesta. Smlhela ta

poklicni gasilci iz LJubljane. S požrtvovalnim delom Jim je uspelo požar lokalizirati in okoli 5, ure zjutraj s o D i i j uničevalnemu ognju popolnoma kos. Obvarovali so veliko premoženje, medtem ko j e zgorelo ostrešje »tarih ln novih sušilnic, del sušilnih naprav v novi sušilnici ln 3 sušilne komore v starem delu. Zgorelo je tudi pri bi. 7o kubičnih metrov parketnih deščic (friz). L i . - r "astala nesreča, bo te dni ugotovila strokovna komisija. Vse pa kaže, d a j e treba Iskati vzroke v stari, to se pravi pomanjkljivi tehnični napeljavi glavnega voda do notranje instalacije, ki j« trii, »icer v redu. Zaščitna mreža pred ventilatorji v sušilnici Je bti^malo prevelika ln Je dopuščala* možnost, da pride kak kos lesa (parketa) v notranjost ventilatorja. Ce s« Je zgodilo to. potem j 9 kratka pot do zloma v ventilatorju, ki se ni več vrtel enakomerno, pač pa Je povzročil trenje v krogličnem le-žaju. Mogoče je tudi. da je prišlo do kratfkega »tika v napeljavi v strešnem stolu, vendar bodo o

Umetno osemenjevanje Se pred nekaj le t i so n a š i

kme tova lc i nezaupno sprejem a l i »novost« — umetno osemenjevanje v ž i v i n o r e j i . T a s tvar pa n i taka novost, kot b i kdo m i s l i l . Preden J e b i l a metoda umetnega osemenjevanja pr inesena k nam, j e b i la v svetu že tako znana, da n i b i l o naprednega gospodarstva v Sovje t sk i zvezi, Z D A , v F r a n c i j i , N e m č i j i , I t a l i j i i td. , k i ne bi b i l o uporabl jalo prednost i te metode. Torej smo umetno osemenjevanje ž iv ine d o b i l i p re cej pozno, č e p r a v so še pred zadnjo vojno P o h a j a l i v Jugo s lav i jo I ta l i janski s t rokovn jak i ln p ropag i r a l i to metodo, v e n dar brez uspeha. Na j še o m e n i mo, da je prve poskuse z ume tn im osemenjevanjem ž i v a l i ž e pred 200 le t i de la l znan i i t a l i j ansk i u č e n j a k Spa l l anzan i , p r a k t i č n o pa Je v ž i v i n o r e j o vpe l ja l umetno osemenjevanje lota 1899 rusk i u č e n j a k Ivanov

tem dali zadnjo oceno strokovnjaki.

Ugotoviti moramo, da so po-man jiklj live električne napeljave v zadnjih letih že večkrat resno ogrozile obstoj naših podjetij, aH pa povzročile občutno škodo — spomnimo se primerov na Mirni, v Beltu in drugje! — Tudi nekatere napeljave v sedanjem skladišču Novolesa v bivših vozovnih delavnicah v Straži so skrajno nevarne. Požar, ki je povzročil 8 milijonov din škode na zgorelem lesu ln prlbl. 4 milijone din na zgradbah, naj bo ponoven resen opomin, da morajo biti povsod vse elektr. napeljave vedno v redu ln take, kot jih zahtevajo predpisi požarnovarnostne službe!

Pred dnevi Je prišlo v novomeškem obratu Novolesa spet do majhnega požara. Elektr. kuhalnik za gretje kleja Je ostal odprt. Vsa taka dela bi morali opravljati v Izrecno ognjevamih prostorih, medtem pa Imamo v mnogih naših delavnicah, obratih ln podjetjih odtprta stikala skoraj na vsaki steni, talko da jih lahko uporabljajo tudi delavci, ki ne poznajo nevarnosti požara! VEC PREVIDNOSTI — DOKLER

JE CAS!

D r o j r i tovariš ali tovari-šica! K teb i je p r i š e l blagajnik, osnovne organizacije SZDL po članarino. 120 dinariev Je treba plačati za vse leto. Otporno ga zavrneš z vprašanjem: Kaj pa imam od SZDL?

Praviš, da nimaš nič od nje in si morda celo prepričan v to. Socialistična zveza naslednica OF, organizacije, ki je povedla naše ljudstvo skozi težko štiriletno osvobodilno borbo. Ko smo si priborili svobodo, smo začeli graditi s o c i a l i z e m . Morda boš vprašal: Za koga? Za nas, dragi tovariš! Mi vsi, člani SZDL, ga gradimo zase. Zato pomeni SZDL obenem tudi socializem.

Kaj imam od SZDL si vprašal in odgovoril samemu sebi: Nič! Pozabil si, da pred svobodo nisi imel elektrike v hiši. Takrat nisi vedel, kaj je to električni kuhalnik i n n i s i ' vsak dan poslušal radia. Vsa vas morda tudi ti mm, je nosi. la kalno vodo iz oddaljenega vodnjaka. Danes imaS vaški vodnjak s čisto vodo, mogoče celo pipo pred hišo. Po vojni si popravil hišo, nekdaj majhna okna so nadomestila velika in zračna. Dolge ure si potreboval n e k d a j za hojo v mesto. Danes sedeš v udobni avtobus, postaja ie nedaleč od hiše, in se odpelješ. Včasih je bilo težko najti delo, spomni se kako pogo-

stoma ste jokali po vaseh, ko je odhajal sorodnik s trebuhom za kruliom v

Ameriko, Nemčijo in drugam. Danes se skoro pol vosi vozi v bližnje mesto ali tovarno. Vsi služijo denar, socialno sio zavarovani in tudi pokojnino bodo prejemu! t.

Rad potarnaš nad visokimi davki, pa kljub temu ne veš primera, da bi po vojni šla zaradi davkov kmetija na boben. Prej je bilo tega veliko. Spomni sc, kako ie vsa vas pomilovala tuberkuloznega vaščana, ki je hiral in hiral, dokler ni umrl. Zdaj sto trije ali štirje ljudje iz bližnje okolice, mogoče tudi kdo iz tvoje vasi brezplačno zdravjio na tuberkuloznem oddelku novomeške bolnišnice ali na Golniku. Tvoja žena gre rodit v porodnišnico in niti beliča ne plačaš, ko gre$ čez šest, sedem, mogoče tudi štirinajst dni srečen pu njo in otroka. Poglej še svoje otroke, kako so oblečeni, in se spomni, kako si bil ti. Za 150 dinarjev na mesec dobijo v šoli vsak dan malico, ti si pa jedel meso le na praznike, sicer pa otepal žgance.

Vse to je socializem, dragi tovariš. Iz dneva v dan te laže in boljše, zato radi pozabimo kako je bilo včasih. Prav je. da si osvežimo spomin. Morda bomo ob vsem tem manj nehvaležni sedanjosti.

Družbeni p l a n še p r i p r a v l j a o V občini Trebnje predvideva

jo v e č j e investicijske gradnje le v kmetijstvu. Vanj bodo investirali 45 milijonov, od tega zveznih sredstev 3 milijone 200 t isoč dinarjev, republ i šk ih 33 milijonov 600 t isoč dinarjev, občinskih 6 milijonov dinarjev, zadružne organizacije pa bodo prispevale 2 milijona in pol. Oddelek za gospodarstvo obč i ne ima velike t e ž a v e pri sestavljanju kmetijske plati družbenega plana, ker š e niso določena vse lokacije za gradnje,

ne p r i p r a v l j e n i v s i e laborat i . T e ž a ostalega dela d r u ž b e n e g a plana bo na k r e p i t v i že obstoj e č i h Indus t r i j sk ih in o b r t n i h obratov v o b č i n i ter gradnj i n o v i h m a n j š i h obratov. Mnogo je p redv ideno tudi za e l e k t r i f i kac i jo nase l i j .

1 OGLAŠUJTE • V DOLENJSKEM

• LISTU1

Načrti za dve tretjini v Sevnici Občinski zbor proizvajalcev Je na zadnji seji

razpravljal in sprejel priporočila v zvezi s splošno akcijo dveh tretjin ter o tarifni politiki. Poglejmo danes vprašanja, ki se nanašajo na sredstva dveh tretjin in investicijskega sklada občine.

V uvodu je bila prikazana zboru potreba po znesku nad 459 milijonov dinarjev, ki naj bi se v prid občanov uresničila v naslednjih nekaj letih. To Je neke vrste perspektivni plan za koriščenje sredstev lz teh dveh fondov. Za tekoče leto, aH pa vsaj za to in prihodnje, pa so bile kot prvenstvene osvojene sledeče naloge, ki bi Jih finanslrali iz teh sredstev:

Na prvem mestu Je prepotrebna izboljšava ceste na odseku Šmarje—Sevnica. Ta dela bi se imela pričeti že kmalu, cesto bi utrdili, popravili in po površini asfaltirali. V razpravi je bil prikazan ogromen porast prometa na tej cesti. S priključitvijo dela razforrdlranega občinskega ljudskega odbora Radeče se je območje sevniške občine povečalo. Za to povečanje ln že tudi za obstoječe stanje je na drugem mestu predvidena nadaljnja faza v Izgradnji občinske stavbe. Nadzidati mislijo še eno nadstropje, kar je v načrtu že od vsega začetka. Brez dvoma bodo Krmeljčani pozdravili naslednjo točko — gradnja zdravstvene postaje Krmelj. Ta je za kraj več kot potrebna. Novo naselje za Kopitarno bi bilo nato na vrsti z vodovodom. Tu Je v kratkih letih zraslo 16 hiš, ki pa nimajo vodovoda. Cesto so si prebivalci tega naselja ob pomoči ObLO kar sami zgradili. Nadaljnji korak v preskrbi z vodo je zamišljen z obnovo vodovoda na odseku Krmelj— Šentjanž. Prebivalci Šentjanža tudil že težko pričakujejo, da bi se v njihovi novi osnovni šoli usposobili vsaj dve učilnici, ker je pouk še vedno v neprimernih prostorih, šola je v gradnji že drugo leto. En del sredstev, kolikor Jih ne bodo dali sami, bi občina namenila za začetna dela pri gradnji sodobnega obrata družbene prehrane, mesnice in mlekarne v Šmarju. Tu v bližini Je največ delavcev, osikrba s temi živili pa Je pomanjkljiva. Investitor za to kombinirano stanovanjsko-trgovsko stavbo sta Kmetijska zadruga ln Gostinsko podjetje. Z ozirom na velik pomen gasilstva Je en del sredstev predviden za dograditev (ureditev fasade)

gasilskega doma. Tudi Dom TVD Partizana Je potreben večjih popravil, saj Je to edina večja dvorana, kjer se zbirajo Sevnlčani. Oba PGD in TVD bd prispevala znaten delež lastnih sredstev. Kot zadnja naloga, ki bi izi celega seznama del za izboljšanje življenjske ravni občanov imela biti izvršena letos, je Izboljšava zasUnih kopališč v Sevnici in Krmelju. Pri tem nameravajo urediti predvsem sanitarne stvari — prhe, stranišča ln druge malenkosti, ki ugodje pri kopanju zvišujejo.

In sredstva za vse to? Oubčlna bo dala ves svoj investicijski fond, drugo podjetja in ustanove in, kot smo videli, znaten del tudi družbene organizacije. Predvsem so zelo težavna stališča do dajatev Iz podjetij. Vsa sevniška podjetja so namreč prepotrebna obnove, saj so večinoma stara in izrabljena. Zbor proizvajalcev je tako stanje upošteval in v priporočilu sprejel sklep, da se naj podjetja odpovedo predvsem tistim Investicijam, ki za podjetje niso žlvljenjsfko važne ln ki brez škode lahko Še nekaj let počakajo. V razpravi o predloženem načrtu del za neposreden dvig življenjske ravni Je bilo predlagano tudi, da bi pri vseh teh delih verjetno pomagali tudi prebivalci sami. le da bi zato morali imeti primerno obliko organizacije dela. Primeri drugih večjih rnest (Celje) so dokaz, da ljudje še vedno rad) primejo za delo. če Je pravilno zastavljeno.

Volje, da bt izvršili vse te ukrepe, ki neposredno ln takoj vplivajo na življenjsko raven delovnega človeka, torej ne manjka. Razne oblike pomoči, ki so Jo podjetja že obljubila pri izvrševanju tega prednostnega načrta za občino, kažejo, da bodo sevniškl občani v nekaj letih lahko s ponosom gledali na svoje uspehe, ki jim bodo v čast m ponos, še bolj pa v korist. Vsa teža bremen pa bo seveda na podjetjih, ki z družbenimi sredstvi v rokah največ ustvarjajo, čeprav v Sevnici o deset-mllljonskih zneskih na leto ne razpravljajo. Počasi ln z voljo pa se lahko najnujnejše težave rešujejo uspešno |n v sikladu z dejanskimi možnostmi občine. Verjetno pa je. da bodo želje vedno prehitevale možnosti, saj teče življenje z izredno naglico naprej.

••• —

Zavili smo po sestanku v b l i ž n j o gostilno. Saj veste, govorenje, dim cigaret, razprava, sklepi, pa človeka zažeja. Prav prijazno poplakne več ali manj plodne besede »dva ded*. S t a l i s m o p r i točilni mizi, pogovor je tekel o v s a k d a n j i h stvareh.

Zdajci so se vrata s truščem odprla. V sobo je »padel« ON, ves povaljan, prašen, s podplutiml očmi. Poznamo ga, eden naših je, delavec iz našega kolektiva. Saj veste, kakšen je človek, če »ga ima«: enega za drugim nas je vse tri za rokave zvlekel za mizo pa naročil liter. Da ni zamere, prepira in vsega, kar običajno sledi, če je nekdo v takem stanju, smo mu popustili in ga poslušali. Govoril je sicer malo j e c -Ijaje, toda od začetka še kar pametno. Ko je nato spil že večino naročenega litra (mi smo nesli vsak svoja dva deci s seboj k mizi), ga je zagrabilo. »Auf, auf!« je zado-nelo po gostilni. Drugi gostje so se začudeno obračali k naii mizi. Nekaj ga je pičilo, pa je začel razgrajati. Mirili smo ga, naj bo pameten, saj tako kričanje nikomur nič ne koristi niti škoduje, pa ga je še bolj razjezilo. Ponovno je treščila pest po sredi mize, da so kozarci in liter kar poskočili. Potem se je malo u m i r i l . P r a v i l n a m je svoje težave, da je sam. da spi pri sorodnikih na senu, da ga nobena ne mara in kdo ve, kaj še vse. Vse je povedal po resnici, toda še vedno je n a l i v a l vase pijačo. Ko smo se mu ho te l i

Ob osmih zvečer... opravičiti in oditi, je nastopila resna nevarnost za nate rokave. Kje pa — sedajle domov? Vse tri nas je držal kot klošč, pa smo potuhtali, da bo najbolje, Če gremo kar vsi štirje domov. Ura je bila osem in če bi spal do petih zjutraj, bi se Še lahko streznil. Plačali smo (ri-

obvarujemo pred nevarnostjo. Nekaj časa je še silil, nato pa se je kot plaz vlus potok solza. Da je r e u e £ da ga nihče ne spoštuje, da mora /vedno samo d e l a t i i n nič nima od tega, da bo spet imel »pla-vega«, (ki je letos že tretji, pa smo Sele v marcu!), pa da m u je včeraj

Zgodba o NJEMU, ki pije

n i l je kar 500 din za liter), pa smo se skupno odpravili ven. Nekaj časa nam je s ledi t , nato pa se je kot med sladak o p r a v i č i l , d a je p o z a b i l k u p i t i cigarete za jutri, »za na šiht, veš!«

O d m a j a l se je v naslednjo gostilno. Mi smo šli domov. Eden je rekel, da b i skoraj stavil, da ga jutri ne bo v službo, da bo mesto ob njegovem stroju prazno. Cigarete so mu le izgovor.

In naslednji dan? Ob malici, ko smo stali na dvorišču, je prišel. Nič manj povaljan kot včeraj, nič manj prašen. Se bolj krvave oči je imel, vratarju se je izmuznil, da se mora opravičiti, da je imel »opravek«. Stopili smo k njemu, da ga odvrnemo od postopanja med s t r o j i i n

nekdo »sunil« 3 jurje iz žepa in še in še. Odpravili smo ga do vrat in mu svetovali, naj gre lepo domov in se prespi. Poprosil je še za cigareto in se odpravil. Kam? Domov?

Stopil sem k njemu n a s l e d n j i d a n , ko je z utrujenimi o č m i s t a l p r i stroju in ga potrepljal po rami. Žalostno se je ozrl, kot da ga je sram. Pozneje mi je njegov sosed povedal, da si je sposodil 500 dinarjev za cigarete, da toži, kako v želodcu boli, da mu je o b l e k a v s a povaljana in mu je sestra noče očistiti in še druge težave. Cez teden dni je bil spet stari, m a r l j i v i delavec, ki za povprečno 20*/t presega normo pri stroju, ki nikoli ne toži, ki prinese za malico kos s l a n i n e i n kruha, pa pol litra j a b o l č n i f c a . P o p o l d a n po

maga sestri na posestvu, pa mu ona vse to oskrbi. Ko dobi plačo, ji da 4 tisočake, ostalo pa je njegovo. In takrat? Takrat bo spet zavil v gostilno in razbijal po mizi, pa se jezil, robantil, pil in spet pil. In potem bo spet žalosten, potrt, bolan...

Kdo mu bo pomagal? Sodelavci so mu že svetovali, tudi njegov šef se je že nekajkrat resno pogovoril z njim. Obljubi, priseže, vsem verjame, da mu hočejo dobro. Ko pa dobi denar, je obljub in priseg konec, potegne ga kot magnet. Zapravi pol ali tudi več plače, večinoma sam, v enem ali dveh dneh. Takrat se ga drugi ogibajo, kot da bi se bali za svoje rokave. Na srečo je sam, sam za sebe odgovarja, sam sebe preživlja. Ni niti star — 35 ali tam blizu nekje. Nekoč so ga na seji sindikalnega odbora kritizirali. Po tistem je vzdržal 4 mesece. Nato nikoli več. Vsak mesec isto. V dveh letih si je kupil srajco in nekaj parov nogavic. Slabo je oblečen.

Kdo je kriv za to? Je zdrav, čvrst možakar. Ima delo, ki ga z veseljem opravlja. Ima prijatelje, znance, sorodnike. Na nikogar se tesneje ne naveže, vedno ga je za nekaj tednov nazaj sram. Vsak mesec se ga napije v drugi gostilni. Ga bo srečala pamet, ali bo tudi zanj veljal pregovor: »... se spreobrne, ko se v jamo zvrne«?!

» D O L E N J S K I C 1 8 T« . i a

I Tončka Majcen | 12

SPOMINI NA BORBO T a k o j po k a p i t u l a c i j i I t a l i j e se je r a z š i r i l o k r o ž n i k o m i t e

K P S N o v e g a mes ta . S e k r e t a r O K K P S j e b i l Se v e d n o F r a n c C r n e - K l e m e n , o r g a n i z a c i j s k i s ek re ta r K a m i l o H i l b e r t , J o ž e F r a n k o i n j az . 10. o k t o b r a 1943 je b i l i m e n o v a n v o k r a j n i k o m i t e A v g u s t J a z b i n š e k - I k o , 17. o k t o b r a E r v i n F e r f o l j a , k i je b i l k a d r o v i k . Ing . J o ž e L e v s t i k - V i d , do t edan j i č l a n O K K P S , je b i l i m e n o v a n za s ek re t a r j a u p r a v n e k o m i s i j e I O O F . V o k r . o d b o r u O F so b i l i : s ek re ta r F r a n c Črne -Klemen, o r g . sekr . ; r a z e n H i l b e r t a i n z g o r n j i h so b i l i š e : J o ž e P e n c a - D e č k o , J o ž e F r a n k o , T o n e M i š i c i z Z a l o g a in m i s l i m , d a D a n a K a -s t r i n . D e č k o j e o d g o v a r j a l v O O O F za f i nance , F r a n k o je b i l s ek re t a r gospodarske k o m i s i j e ( č l a n i gospodarske k o m i s i j e o d avgus t a 1943 A n g e l c a J e r š i n - S i š k a , M i r a , p o r o č e n a K a m b i , L j u b l j a n a , B e e t h o v n o v a 12, B o j a n K a m b i . T o n e Mišic, p r a v n i k , je o d g o v a r j a l za z akonoda jne p r a v n e zadeve , j a z z a S P Ž Z , D a n a K a s t r i n , p o r o č e n a B r a v n i č a r , p a za m l a d i n o .

Z e od k o n c a j u n i j a 1943 smo i m e l i n a o k r o ž j u t u d i tov . A n č k o S p l i h a r , k i j e v o d i l a a d m i n i s t r a c i j o . P r e d k a p i t u l a c i j o smo i m e l i svo j cen te r pod N o v o goro. Z a o k r a j n e g a k u r i r j a smo i m e l i ž e o d i t a l i j a n s k e o fenz ive H a n s a B l a t n i k a .

N a t e r i t o r i j u o k r o ž j a N o v o mesto je b i l o š e s t p o d o k r o ž i j , k i so b i l a o d j u n i j a do r a z f o r m i r a n j a v n o v e m b r u 1943 v