9Raziskujempreteklost

Jelka Razpotnik in Damjan Snoj

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 1 7/5/13 9:28 AM

2

Jelka Razpotnik in Damjan Snoj

RAZISKUJEM PRETEKLOST 9učbenik za zgodovino za 9. razred osnovne šole

Strokovni pregled: dr. Ervin Dolenc (1. izdaja), dr. Zdenko Čepič, dr. Jure Gašparič (3. izdaja), dr. Bojan Godeša (1. izdaja), dr. Petra Svoljšak, Elissa Tawitian (1. izdaja), Helena Pačnik, Helena Verdev (3. izdaja)Jezikovni pregled: Tjaša ŠkrinjarZemljevidi: Monde Neuf, d. o. o. Slikovno gradivo: �e Bridgeman Art Library, Shutterstock, United Nation Photo, Getty Images, Kartografska in slikovna zbirka NUK, Muzej novejše zgodovine Slovenije, arhiv Založbe Rokus Klett in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)

Učbenik Raziskujem preteklost 9 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 156. seji, dne 25. 4. 2013, s sklepom št. 613-1/2013/52, potrdil kot učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2005) Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, pre-delava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic.V kolikor v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00Telefaks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.siwww.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

94(075.2)

RAZPOTNIK, Jelka Raziskujem preteklost 9. Učbenik za zgodovino v devetem razredu osnovne šole / Jelka Razpotnik, Damjan Snoj ; [zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo The Bridgeman Art Library ... et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013

ISBN 978-961-271-299-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Snoj, Damjan, 1972- 267919104

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 2 7/5/13 9:28 AM

dne 25. 4. 2013, s sklepom št. 613-1/2013/52, potrdil kot učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2005) Vse pravice pridržane.

Učbenik Raziskujem preteklost 9 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 156. seji, dne 25. 4. 2013, s sklepom št. 613-1/2013/52, potrdil kot učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole. Učbenik Raziskujem preteklost 9 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 156. seji, dne 25. 4. 2013, s sklepom št. 613-1/2013/52, potrdil kot učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole. Učbenik Raziskujem preteklost 9 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 156. seji, dne 25. 4. 2013, s sklepom št. 613-1/2013/52, potrdil kot učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, pre-delava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, pre-delava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, pre-delava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, pre-delava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, pre-delava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, pre-delava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, pre-delava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, pre-delava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

3

Dragi učenci in učitelji zgodovine,že dolgo je tega, kar smo izdali prvi učbenik Raziskujem preteklost 9, s katerim smo želeli poučevanje in učenje zgodovine narediti aktivno in dinamično ter aktualizirati z vključeva-njem sodobnih dogodkov. Posodobljen učbenik Raziskujem preteklost 9 ohranja vse dobre lastnosti prve izdaje in omogoča uporabo sodobnih pristopov pri poučevanju zgodovine, spodbuja kritičnost ter pridobivanje spretnosti povezovanja različnih veščin, znanj in izkušenj. Hkrati pa sledi posodobljenemu učnemu načrtu in tako prinaša nov pristop k obravnavi sod-obne zgodovine. Posodobljen učbenik je učbenik novih generacij. Vanj so vključena spoznanja sodobne-ga zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebno smo se potrudili, da bi učbenik oblikovali nazorno in privlačno.

Dragi učenci upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v veselje pri učenju zgodovine in bo v vas prebudil raziskovalce preteklosti.

Dragi učitelji, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v pomoč pri poučevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov v razredu.

Mag. Jelka Razpotnikurednica

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 3 7/5/13 9:28 AM

Dragi učitelji, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v pomoč pri poučevanju zgodovine in Dragi učitelji, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v pomoč pri poučevanju zgodovine in Dragi učitelji, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v pomoč pri poučevanju zgodovine in

4

6 POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. STOLETJA: čas skrajnosti

9 Novo obdobje11 Zakaj vojna ni bila presenečenje13 Vojne bo konec do božiča15 Kako je potekalo bojevanje17 Odločilno leto 191719 Konec vojne

21 Ali je bila pariška mirovna konferenca uspešna23 Stalinizem – uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo25 Vzpon fašizma v Evropi27 Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo30 Zakaj je bil mir v Evropi in svetu izgubljen

34 Kako se je začela druga svetovna vojna36 Kako se je vojna razširila v južno in vzhodno Evropo38 Kolaboracija in odpor40 Kako je vojna postala svetovna42 Kakšna je bila totalna vojna44 Kako so v vojni zmagali zavezniki47 O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki49 Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna

51 Sodelovanje in nasprotje po drugi svetovni vojni53 Blokovsko razdeljen svet55 Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi57 Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu59 Kdaj je popustila napetost hladne vojne61 Zakaj je propadel komunizem v vzhodnem bloku63 Kolonije so postale nove države65 Povezovanje v svetu in Evropi

68 GOSPODARSKE SPREMEMBE V 20. IN 21. STOLETJU čas svetovne trgovine69 Gospodarske razmere ob začetku 20. stoletja71 Kaj je povzročilo svetovno gospodarsko krizo74 Gospodarsko povezovanje po drugi svetovni vojni76 Kje so meje globalizacije

Prva svetovna vojna

Druga svetovna vojna

Svet po drugi svetovni vojni

Svet med vojnama

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 4 7/5/13 9:28 AM

akšne so bile posledice hladne vojne v svetudaj je popustila napetost hladne vojneakšne so bile posledice hladne vojne v svetudaj je popustila napetost hladne vojneakšne so bile posledice hladne vojne v svetudaj je popustila napetost hladne vojneakaj je propadel komunizem v vzhodnem blokuolonije so postale nove države

daj je popustila napetost hladne vojneakaj je propadel komunizem v vzhodnem blokudaj je popustila napetost hladne vojneakaj je propadel komunizem v vzhodnem blokuolonije so postale nove državeakaj je propadel komunizem v vzhodnem blokuakaj je propadel komunizem v vzhodnem blokudaj je popustila napetost hladne vojneakaj je propadel komunizem v vzhodnem blokudaj je popustila napetost hladne vojneakaj je propadel komunizem v vzhodnem bloku

5

78 SLOVENCI V 20. IN 21. STOLETJU: čas napredka

81 Slovenci in prva svetovna vojna83 Zakaj so se Slovenci leta 1918 odločili za Kraljevino SHS85 Kako so bile določene slovenske meje po prvi svetovni vojni

87 Kakšna država je bila Kraljevina SHS90 Kakšne spremembe je povzročila kraljeva diktatura92 Kako so Slovenci vodili gospodarstvo95 Kako so živeli Slovenci v času med obema vojnama97 Kako so ustvarjali Slovenci v času med obema vojnama99 Kakšen je bil položaj slovenskih manjšin

101 Kakšne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji103 Boj za osvoboditev105 Kakšno je bilo življenje med vojno107 Državljanska vojna – spopad med Slovenci110 Kako se je razvijala nova oblast v Sloveniji in Jugoslaviji112 Kaj je konec vojne pomenil Slovencem

114 Junakom borbe naj slede junaki dela117 Kdo bo prevzel oblast – krona ali zvezda120 Mi tujega nočemo, a svojega ne damo123 Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb126 Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva128 Ko smo pili kokto in poslušali Kameleone131 Zakaj je razpadla Jugoslavija, država bratstva in enotnosti134 Kako se je rodila nova država137 Slovenija po osamosvojitvi

139 IZBIRNE VSEBINE Tudi to je zgodovina!

140 Od telegrafa do svetovnega spleta142 Množična kultura144 Vsakdanjik v 20. stoletju146 Preseljevanje ljudi148 Nove možnosti za ženske in mlade150 Civilnodružbena gibanja152 Vojne v 20. in 21. stoletju

154 Časovni trak

Prva svetovna vojna

Slovenci med vojnama

Slovenci med drugo svetovno vojno

Slovenci po drugi svetovni vojni

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 5 7/5/13 9:28 AM

ako se je rodila nova državalovenija po osamosvojitvi

INE

1 Novo obdobje2 Zakaj vojna ni bila presenečenje3 Vojne bo konec do božiča4 Kako je potekalo bojevanje5 Odločilno leto 1917 6 Konec vojne 7 Ali je bila pariška mirovna konferenca uspešna8 Stalinizem – uspeh ali neuspeh za Sovjetsko

zvezo9 Vzpon fašizma v Evropi10 Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo11 Zakaj je bil mir v Evropi in svetu izgubljen12 Kako se je začela druga svetovna vojna13 Kako se je vojna razširila v južno in vzhodno

Evropo14 Kolaboracija in odpor15 Kako je vojna postala svetovna16 Kakšna je bila totalna vojna17 Kako so v vojni zmagali zavezniki18 O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki19 Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna20 Sodelovanje in nasprotje po drugi svetovni vojni 21 Blokovsko razdeljen svet22 Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi23 Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu24 Kdaj je popustila napetost hladne vojne25 Zakaj je propadel komunizem v vzhodnem bloku26 Kolonije so postale nove države 27 Povezovanje v svetu in Evropi

Političneznačilnosti

20. stoletja:

čas skrajnosti

1

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 6 7/5/13 9:28 AM

5

li je bila pariška mirovna konferenca uspešnatalinizem – uspeh ali neuspeh za Sovjetsko

Z

dločilno leto 1917 onec vojne

zvezo9 Vzp10

7 20. Konec vojne

talinizem – uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo

Konec vojne 7 Ali je bila pariška mirovna konferenca uspešna

Stalinizem – uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo

čas skrajnostičas skrajnosti ako se je začela druga svetovna vojnaako se je vojna razširila v južno in vzhodno ako se je začela druga svetovna vojnaako se je vojna razširila v južno in vzhodno

Evropo

Kako se je začela druga svetovna vojnaKako se je vojna razširila v južno in vzhodno Evropo

čas skrajnostičas skrajnostičas skrajnostičas skrajnosti 1213

čas skrajnostičas skrajnostičas skrajnosti

7

PRVA SVETOVNA VOJNA V EVROPI: začetek

pomembne bitke

pridobitve Nemčije

EVROPA MED OBEMA VOJNAMA: hladna vojna

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 7 7/5/13 9:28 AM

8

DRUGA SVETOVNA VOJNA V EVROPI: ZAČETEK

EVROPA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI: HLADNA VOJNA

SOVJETSKA ZVEZA

tabor sil osi

vzhodni blok

vojne osvojitve sil osi

zahodni blok

večji spopadiprodor sil osi

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 8 7/5/13 9:28 AM

9

GLAV NE IDE JE Množice priseljencevRazvoj v EvropiBoj za kolonijeKrizno žarišče v EvropiNovi velesili

KLJUČ NE BE SE DEizseljevanjeparlamentarizemimperializem

Novo obdobje

Množice priseljencevŽivljenje ljudi na prehodu iz 19. v 20. stoletje so zaznamovale velike spremembe na vseh področjih. Razvoju znanosti in tehnike je sledil hiter gospodarski razvoj držav v Evropi in Severni Ameriki. Ta razvoj je povzročil selitve evropskega prebivalstva znotraj posameznih držav (iz podeželja v mesta), nato iz gospodarsko manj razvitih v bolj raz-vite države (na primer v Vestfalijo, Porenje). Preseljevanje Evropejcev v Severno Ameriko, Južno Afriko, Avstralijo in na Novo Zelandijo, je doseglo vrh na prehodu v 20. stoletje, ko so iz zahodnoevropskih prista-nišč vsak dan pluli parniki, polni ljudi, ki so upali, da bodo v novi deželi z nekaj sreče lahko obogateli. Poleg Evropejcev so se zlasti v ZDA selili tudi prebivalci Azije in Južne Amerike.

Izseljevanje je imelo številne posledice: • v Novem svetu sta se širila evropska kultura (kar imenujemo evro-

peizacija) in politični vpliv, • svet se je bolj povezal, • množica delovne sile je pripomogla k uspešni gospodarski rasti

novih dežel, zlasti ZDA.

Izbirna vsebina - Preseljevanje ljudi (str. 146)

Razvoj v EvropiNa prehodu iz 19. v 20. stoletje se je po Evropi z mnogimi težavami počasi uveljavljala demokracija.

Povsod se je uveljavljal parlamentarizem – oblika vladanja, v kateri je vlada odgovorna parlamentu. Pospešen industrijski razvoj je okrepil moč delavstva, stranke, ki so zagovarjale njihove interese, pa so dobile v parlamentu svoje predstavnike.

V nasprotju z zahodno- in srednjeevropskimi državami, ki so spodbu-jale razvoj demokracije, je car v ruskem cesarstvu ohranil neomejeno oblast. Rusija je bila poleg tega gospodarsko slabo razvita, saj je začela uvajati industrializacijo z veliko zamudo.

Mnogi so pričakovali boljše življenje v ZDA, ki so veljale za deželo številnih priložnosti.

ZDA so pred prvo svetovno vojno doživele velik gospodarski in družbeni napredek ter postale svetovna velesila. Na sliki je New York v začetku 20. stoletja.

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 9 7/5/13 9:28 AM

nišč vsak dan pluli parniki, polni ljudi, ki so upali, da bodo v novi deželi z nekaj sreče lahko obogateli. Poleg Evropejcev so se zlasti v ZDA selili

ožica delovne sile je pripomogla k uspešni gospodarski rasti

ovem svetu sta se širila evropska kultura (kar imenujemo evro-

ožica delovne sile je pripomogla k uspešni gospodarski rasti

z nekaj sreče lahko obogateli. Poleg Evropejcev so se zlasti v ZDA selili z nekaj sreče lahko obogateli. Poleg Evropejcev so se zlasti v ZDA selili

Preseljevanje ljudi (str. 146)Preseljevanje ljudi (str. 146)Preseljevanje ljudi (str. 146)Preseljevanje ljudi (str. 146)Preseljevanje ljudi (str. 146)Preseljevanje ljudi (str. 146)

10

Novo obdobje

Boj za kolonije

Potrebe industrijskega razvoja po surovinah, večjih trgih in ceneni delovni sili so med gospodarsko najbolj razvitimi državami povzroči-le boj za kolonije v Afriki in Aziji. Največ kolonij so pridobile Velika Britanija, Francija, Nizozemska in Belgija. Ob začetku 20. stoletja so v boj za kolonije vstopile Nemčija, Italija, ZDA in Japonska.

Politično in gospodarsko nadvlado evropskih držav nad tujimi ozemlji imenujemo imperializem.

Krizno žarišče v EvropiV vzhodnem Sredozemlju se je raztezalo Osmansko cesarstvo, ki je že tristo let izgubljalo svojo moč in ozemlja. Segalo je od Balkana na seve-ru do Rdečega morja in Perzijskega zaliva na jugu.

Evropske države je pritegnila dobra geografska lega Osmanskega cesarstva, ki je nadziralo trgovske pomorske poti v vzhodnem Sredozemlju. Odkritje nafte v Perzijskem zalivu (1900) je zanimanje evropskih velesil okrepilo.

Leta 1878 je Avstro-Ogrska dobila Bosno in Hercegovino. Nemčija se je gospodarsko povezala z Osmanskim cesarstvom, Italija pa je vse glasne-je zahtevala dele vzhodne obale Jadranskega morja.

Novi velesiliČeprav so evropske velesile obvladovale velik del sveta, so se krepile nove sile, ki so postajale gospodarsko vse močnejše.

Po državljanski vojni (1861–65) so ZDA doživele hiter gospodarski razvoj. Na prehodu v 20. stoletje so postale industrijska velesila in pomembna sila v svetovni politiki. Japonska se je v drugi polovici 19. stoletja modernizirala in postala industrijsko razvita država. V proizvodnji vojnih ladij in orožja je dohi-tela evropske države, kar je dokazala z zmago v vojni z Rusijo (1905). Ob teh uspehih je naraščal japonski nacionalni ponos.

Italijanske enote, ki so leta 1911 napadle Tripolitanijo (Libijo), so bile prepričane, da prebivalcem prinašajo svobodo in napre-dek.

PONOVIMO

1. Kako je priseljevanje Evropejcev vplivalo na Novi svet?2. Zakaj so evropske države tekmovale za kolonije?3. Zakaj so bile evropske države zainteresirane za Osmansko cesarstvo?

PREMISLI

1. Kateri dogodki na začetku 20. stoletja so nakazovali, da se odnosi med državami zaostrujejo?

POJMIAVTOKRATSKO VLADANJE − oblika vladanja, pri kateri ima vladar vso oblast

Ob začetku 21. stoletja je Kitajska postala druga največja gospodarska sila v svetu. Kitajska je surovinsko revna drža-va, ima pa njeno gospodarstvo velike potrebe po surovinah. Njeno gospodarstvo se že desetletja širi v Afriko, ki ima bogate zaloge surovin. Kitajska je v Afriki sklenila šte-vilne trgovinske dogovore in dobila dovoljenje za nakup in ustanavljanje podjetij. Danes kitajska podjetja obvladujejo gospodarstvo v številnih afriških država (Zimbabve, Zambija, Centralnoafriška republika …), ki ponovno postajajo koloni-je, tokrat kitajske.

AKTUALNO

RP 9 UCB 2012 220x297.indd 10 7/5/13 9:28 AM

cesarstva, ki je nadziralo trgovske pomorske poti v vzhodnem

vi velesili

cesarstva, ki je nadziralo trgovske pomorske poti v vzhodnem Sredozemlju. Odkritje nafte v Perzijskem zalivu (1900) je zanimanje

Leta 1878 je Avstro-Ogrska dobila Bosno in Hercegovino. Nemčija se je gospodarsko povezala z Osmanskim cesarstvom, Italija pa je vse glasneje zahtevala dele vzhodne obale Jadranskega morja.

vi velesili

Sredozemlju. Odkritje nafte v Perzijskem zalivu (1900) je zanimanje evropskih velesil okrepilo.

cesarstva, ki je nadziralo trgovske pomorske poti v vzhodnem Sredozemlju. Odkritje nafte v Perzijskem zalivu (1900) je zanimanje evropskih velesil okrepilo.

Leta 1878 je Avstro-Ogrska dobila Bosno in Hercegovino. Nemčija se je gospodarsko povezala z Osmanskim cesarstvom, Italija pa je vse glasne

cesarstva, ki je nadziralo trgovske pomorske poti v vzhodnem Sredozemlju. Odkritje nafte v Perzijskem zalivu (1900) je zanimanje evropskih velesil okrepilo.

Leta 1878 je Avstro-Ogrska dobila Bosno in Hercegovino. Nemčija se je gospodarsko povezala z Osmanskim cesarstvom, Italija pa je vse glasne

Čeprav so evropske velesile obvladovale velik del sveta, so se krepile nove sile, ki so postajale gospodarsko vse močnejše.Čeprav so evropske velesile obvladovale velik del sveta, so se krepile nove sile, ki so postajale gospodarsko vse močnejše.Čeprav so evropske velesile obvladovale velik del sveta, so se krepile nove sile, ki so postajale gospodarsko vse močnejše.Čeprav so evropske velesile obvladovale velik del sveta, so se krepile nove sile, ki so postajale gospodarsko vse močnejše.Čeprav so evropske velesile obvladovale velik del sveta, so se krepile nove sile, ki so postajale gospodarsko vse močnejše.Čeprav so evropske velesile obvladovale velik del sveta, so se krepile nove sile, ki so postajale gospodarsko vse močnejše.Čeprav so evropske velesile obvladovale velik del sveta, so se krepile nove sile, ki so postajale gospodarsko vse močnejše.nove sile, ki so postajale gospodarsko vse močnejše.