Vinko VodopivecVi nkoVodopiVec

RAZBIRANJE ILIRSKIH JEZIKOV

razWIraNIEILIrzKIđ IEzikoV

ZALOŽNIŠTVO JUTRO

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.1/2.

VODOPIVEC, Vinko, 1941-Razbiranje ilirskih jezikov /

Vinko Vodopivec. - Ljubljana : Jutro, 2011

ISBN 978-961-6746-53-3 258359040

SPREMNA BESEDA

V obsežnih knjigah Starejša slovenska etnogeneza in Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze je V. Vodopivec zbral veliko arheološkega, zgodovinskega in zlasti jezikovnega dela o naših davnih prednikih. Ti so živeli že od kamene dobe na sedanjem slovenskem in širšem srednjeevropskem ozemlju in kot miroljubno poljedelsko ljudstvo postavljali temelje evropske kulture. O tem pričajo tlopisna imena, posejana po vsej srednji Evropi. Naši staroselci so jih poimenovali s smislom za obliko in njihov pomen. Vsa ta imenovanja so večinsko dobro razumljiva v sedanji slovenščini, ki je v svojih številnih narečjih najbolje ohranila značilnosti predantičnega satemskega govora.

V. Vodopivec orje ledino in razširja primerjalno jezikoslovje z analizami značilnimi za raz-biranje starih napisov neznane in največkrat namerno skrite vsebine. S primerjavami jezikov-nih značilnosti dokazuje ustreznost razumevanja v slovenščini, ki je pravi jezikovni muzej in predstavlja temelj razumevanja predantičnih napisov starih Retov, Venetov, Etruščanov, Galcev, Starih Trakov, Mesapcev in nekaterih drugih predantičnih evropskih narodov in jezikov. Stari napisi so pisani v tedanjih narečjih in prav narečja so pri Venetih, Retih, Mesapcih in Starih Frigih prevladujoča, saj obsegajo več kot 60 odstotkov, medtem ko je knjižnih besed manj kot 25 odstotkov.

Pričujoča knjiga ima tri bistvene dele, ki predstavljajo zaključeno celoto iz arheoloških pogledov, iz sistema razbiranja in iz obravnave ilirskih jezikov. Najpomembnejši del razširja razumevanje tudi na ilirske – slovenske napise, kjer so najštevilnejši mesapski napisi, ki so jih napisala ljudstva na vzhodnem koncu Apeninskega polotoka. Obsežnost in razumljivost teh napisov pričata o naših staroselskih koreninah tudi na celotnem območju Jadranskega morja, ki se je v rimskem obdobju imenoval Ilirik, do imperializma novega veka pa je vedno pomenil območje satemske naselitve.

Knjiga je izziv in hkrati odličen pripomoček znanstvenim delavcem, zlasti na jezikovnem področju, saj podaja besedno razumevanje, ki ga jezikoslovci s predpostavljenimi imeni še niso podali. Podana razumevanja bi morali jezikoslovci primerjati z razumevanji v drugih jezikih in pri tem upoštevati širši izbor jezika razumevanja, saj Latinščina in Grščina do sedaj nista dali ustreznih izidov. Besedno razumevanje bi morali jezikoslovci obdelati z običajnimi postopki primerjalnega jezikoslovja. Slovenščina in zlasti njena številna in dragocena narečja se morajo vključiti v to študijo kot tretji klasični jezik.

Začetek takega dela je vedno težak in tvegan, saj besede slovenskih narečij, ki so temelj takih študij še niso strokovno obdelane. Morda je to vzrok, da se takega dela slovenski znan-stveniki še niso oprijeli. Bodoči raziskovalci bodo lahko nadaljevali delo na tej osnovi in nekatera spoznanja potrdili, druga pa spremenili, dopolnili ali zavrgli. Narejena je bila velika škoda, ker se tega dela ni lotila že prejšnja generacija znanstevnikov in akademikov.

Ob dvajsetletnici osamosvojitve Slovenije je tudi za zgodovinsko in jezikovno znanost prišel čas, da opustita dosedanje vsiljene izmišljotine imperialističnih centrov moči. Težko je izcimiti resnico ob potvorjeni zgodovini, a resnica je vedno le ena in zanjo si moramo vsi pri-zadevati. Do nedavnega so nam pisali zgodovino drugi in tudi odločali kdo smo in od kod smo prišli. Kot izpričani staroselci na svoji zemlji se moramo zavedati naše miroljubne zgodovine in ko smo sedaj zopet samostojni, si moramo zgodovino pisati sami!

Boston, 18. oktobra 2011 Prof. dr. Anton Mavretič Dopisni član SAZU Center for Space Physics, Boston University 725 Commonwealth Ave, Boston MA 02215, USA e-mail: mavretic@bu.edu

ZNANOST IN NJENE STRANPOTIZnanost stremi k naravni resnici, njej je zavezana in k njej teži. Čeprav ji ni v celoti dose-

gljiva se trudi, da bi jo spoznala in jo posredovala svetovnemu občestvu.Žal je v humanistične znanosti prodrl libertinski duh, ki mu je resnica tuja in resnico celo

zanika z mnenjem o več resnicah, kar je v nasprotju z znanostjo, saj je resnica vedno le ena sama.

Ljudje sicer stvari vidimi različno in imamo o isti resnici različna mnenja, toda resnica je kljub različnim pogledom le ena in prav zanjo si moramo vsi neprestano prizadevati.

Naša narodna zgodovina temelji na laži in zamolčevanju, zato je dolžnost znanosti, da jo postavi na dokazljive osnove in s tem opravi svojo znanstveno in državljansko dolžnost.

V Združeni Evropi ni prostora za zaničevanje posameznega naroda z lažmi in zamolčeva-njem in prav Slovenci smo potomci prvobitnih poljedelskih naseljencev Srednje Evrope.

Čudež samostojne države Slovenije nalaga vsem državljanom dolžnost skrbeti za narodni ponos in prav humanistične znanosti nosijo zanj največjo odgovornost.

Jezik je najpomembnejša prvina vsakega naroda in prav zemljepisna imena naše starosel-ske korenine pomikajo v staro kameno dobo, ko se je srednja Evropa sproščala izpod ledu.

Prav jezikoslovci so poklicani, da preuče pogostost in razumljivost zemljepisnih imen v Srednji Evropi in tako ugotovijo kateremu sedanjemu jeziku podobno so govorili staroselci.

Resnica nas bo osvobodila!

SCIENCE AND ITS DEVIATIONSScience seeks to natural reality, to it is committed and to it approach. Although it is not

fully available, it seeks to meet it and sent it to the worldwide communion.Regretfully in humanistic sciences penetrated the libertine spirit, that is foreign with truth

and even deny it with opinion of many truths, which contrary to science, because the truth is always only one.

Peoples see things differently and have about the same reality different opinions, but the truth is, despite different views only one, therefore all should to it strive constantly.

Our national history is based on lies and concealing, therefore the duty of science is to placed it on the proven bases, and with this made his scientific and civic duty.

In the United Europe is no place for contempt of each nation with lies and concealing and especially the Slovenes are descendants of indigenous agricultural settlers of Central Europe.

The miracle of Slovenia’s independent imposes duty of care to all citizens for national pride and especially the humanistic sciences bear the greatest responsibility for it.

Language is the most important element of a nation’s and especially geographical names move our indigenous roots to the Old Stone Age, when Central Europe released from constan-tly freezing.

Especially the linguists are requested to investigate frequency and clarity of geographical names spread all over Central Europe in order to find which one of modern languages match the language of ancient dwellers.

The truth will set us free!

VSEBINA

UVODNE MISLI 7Arheologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Razbiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Jezikovni okvir. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Ilirski jeziki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Teorije zamegljevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Izvor lažnih teorij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Nestrokovnost jezikoslovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15Pristranska zgodovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15Teorije, mnenja in dejstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Država Slovenija in dolžnost znanosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

ZNANOST 18Prava, vprašljiva in lažna znanost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Povednost znanosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Časovni pregled slovanskih ljudstev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Najnovejše znanstvene ugotovitve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21Pomembno gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Tomaž Jarič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Razprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

NAprEDEk čLOVEšTVA IN SLOVENcI 27Pojav človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29Najpomembnejše arheološke najdbe na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Razvoj prevozov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

rAZbIrANjE 52Tajnost zapisovanja in njegovo razkrivanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54Razbiranje pozabljenih jezikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67Sodobno tajnopisje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

SISTEM rAZbIrANjA STArIh NApISOV 75Jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75Pisava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Značilni primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

jEZIkOVNE prIMErjAVE črk, DVOjčkOV IN TrOjčkOV 94

Podatki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Dodatna primerjava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .105Razprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110

ILIrSkI NApISI 114

pIcENSkI NApISI 116

prIMErjAVA ObrAVNAV NOVILArA STELE 118Napis Novillara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120Prečrkovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .122Razumevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .126

MESApSkI NApISI 137

prIMErjAVA rAZUMEVANj MESApSkIh NApISOV 139Napisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .141

ZbIr MESApSkIh NApISOV, DELITEV, prEVOD IN SLOVAr 152

Prečrkovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .157Delitev zveznega besedila in prevodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .159Analize prečrkovanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .162Analize prevodov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .166Primerjava besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .175Verjetnosti prečrkovanj in prevodov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .181Analiza narečnosti mesapskega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .185Najpogostejše slovenske knjižne in narečne besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . .190

kATALOG MESApSkIh NApISOV, bESED IN prEVODOV 197

Pregled mesapskih napisov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .199Delitev zveznega besedila in prevodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .202Katalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .207

NAPISI 208Arhaični čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208Klasično obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .220Helenistično rimsko obdobje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .232Republikansko obdobje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .253Dodatek – nezajeti napisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264

SLOVAr MESApSkEGA jEZIkA Vocabulary of Messapic Language 288

ZAkLjUčEk 318

7

UVODNE MISLI

Naša zgodovina je večinoma še vedno zastrta, saj resnica o naših staroselskih koreni-nah v južni in srednji Evropi še ni širše priznana, čeprav so zanjo neizpodbitni dokazi. Del krivde je tudi v prilagodljivosti Slovencev, kar je vrlina, ki omogoča dobro delovanje in sodelovanje, vendar je tudi zlo, če gre za udinjanje tuji moči. Prav slovenska prilagodljivost, ki je bila skozi zgodovino stalno prisotna, je omogočila prevlado tujih gospodarjev in tujih jezikov na račun nekdanjega ozemlja in krčenja območja slovenskega jezika.

Še danes so Angleži, Nemci in Italijani predvsem narodnjaki, Slovenci pa smo mul-tikulturni, kar je zopet vrlina, vendar v pretirani slovenski obliki deluje izrazito v škodo lastnega naroda. Tudi Slovenci smo imeli mnogo pomembnih vojaških, vladarskih in kul-turnih velikanov, zato moramo biti nanje ponosni in okrepiti svojo narodno zavest, ki nam je v talilnem loncu Evropske zveze edino trdno zagotovilo za narodni obstoj.

Posebej pomemben je odnos do materinega jezika slovenščine, ki ima toliko lepote in zmožnosti izražanja, da jo moramo negovati in ohraniti njeno prvobitnost. Slovenščina je pravi jezikovni muzej in prav v njej so najbolje ohranjeni predantični predslovanski jeziki, kar dokazujejo daleč najboljši izidi njihovega razumevanja.

Pričujoča knjiga ima tri bistvene dele, ki predstavljajo zaključeno celoto iz arheoloških pogledov, iz sistema razbiranja in iz obravnave ilirskih jezikov. Odkriva naše staroselske korenine, saj smo v srednji in južni Evropi kot miroljubno poljedelsko ljudstvo postavljali temelje evropskega gospodarstva in njene kulture. Odkriva pa nam jezikovne sledi tudi na italijanskih tleh in zopet je slovenščina tisto jezikovno orodje, ki najbolje služi za odgrinja-nje dosedaj neznane ali zanikane zgodovine Slovencev.

KLJUČNE BESEDE

Pri branju boste naleteli na ključne besede, ki zajemajo predvsem ustrezna znanstvena področja ter obravnavane narode in jezike.

Ključne besedeetnogeneza, narod, arheologija, genetika, sociologija, elite, religija, bajeslovje, jezikoslovje, pomenoslovje, etimologija, zgodovina, zgodovinsko jezikoslovje, govor, prečrkovanje, enoglasnik, dvoglasnik, narečje, krajevna imena, kentum, satem, slovenščina, sanskrt, vede, praslovanščina, Teorija kontinuitete, evropski staroselci, Etruščani, Veneti, Wendi, Reti, Stari Frigi, Trakijci, Piceni, Mesapci, Rimljani, Germani, Romani, Slovani, Slovenci, Galci, Kelti, Iliri, Karni, Skiti, kamenodobna piščal, mezolitski deblak, eneo-litski voz, situla, poselitev, španovija, fašina, gradnja, ceste, prevoz, prenos, vleka, prevoz.

Key wordsetnogenesis, nation, archaeology, genetics, sociology, élites, religion, mythology, linguistics, semantics, etymology, history, historical linguistic, speech, transliteration, phoneme, diphthong, dialect, topony-mes, kentum, satem, Slovene, Sanskrit, Vedic, Ancient-Slavic, Continuity theory, European aborigines, Etruscans, Venetic, Wends, Rhaetic, Old Phrygians, Thracians, Picenian, Messapian, Romans, Germans, Romance, Slavs, Slovenes, Gaul’s, Celts, Illyrian, Karnes, Skits, stone age whistle, mezolitic canoe, eneo-litic carriage, situl, settlement, španovy, fascine, construction, roads, transport, carry, traction, cartage.

8

ARHEOLOGIJAArheologija seže daleč v preteklost, je pa v svojih dognanjih omejena na kulturne,

socialne in gospodarske sestavine vsakokratne družbe, ne daje pa bistvenih podatkov o ljudstvih in narodnostih, ki jih pokriva zgodovinsko jezikoslovje. Razlaga stvarnih arheo-loških podatkov pa nam kjub temu lahko mnogo pove o dejavnostih naših prednikov ali vsaj o naseljencih naših ozemelj od najstarejših časov do pojave modernega človeka. Homo sapiens sapiens tudi v arheologiji odpira novo dobo, ter z umnejšim orodjem in kasneje s pašništvom in poljedelstvom, priča o svojih mnogovrstnih dejavnostih.

O prazgodovini na naših tleh nam največ povedo ostaline od katerih izstopajo kame-nodobna piščal, mezolitski deblak in eneolitski voz. Piščal je izjemno pomembna za razumevanje takratnega življenja, ki je očitno že zajemalo kulturno in družabno okolje v začetnem času Homo sapiens sapiensa, ki je znalo prisluhniti lastni glasbeni pobudi in družabnemu razvedrilu ob glasbi. Plovne poti so služile prevozu dobrin že od pradavnine, zato je najdeni čoln deblak dokaz o stalni in živahni prevozni dejavnosti naših prednikov. Iznajdba kolesa in vozila s kolesi pa je še pomembnejša za uvid v tedanjo razvojno stopnjo, ki kaže na gostejšo poselitev, nujnost umnega gospodarstva in povečano socializacijo. Kaže tudi na organizacijo gradnje skupnih objektov takratne, prav gotovo že tudi širše rodovne družbe, kjer so bile izjemno pomembne tudi ceste.

Začetki poljedelstva so pogojevali gradnjo ustreznih in suhih prostorov, ki so poleg zavetja za družino omogočali tudi varno shrambo za živila, ki so morala ostati uporabna preko vse zime. Gradnja zavetišč in stavb pa ni bilo edina dejavnost naših prednikov, saj je iznajdba kolesa že prastara in je zahtevala tudi ureditev poti, ki so omogočale prevoz tovora, najprej v krajših, kasneje pa tudi v čedalje večjih razdaljah. Prometne poti so bile že v kameni dobi pomembno gibalo razvoja, saj so nudile izmenjavo dobrin, zlasti nakita in materialov za pripravo obrednih barv in kasneje kovinskih izdelkov.

Najstarejša znana prometnica na slovenskem je znamenita Jantarska pot, ki je pove-zovala Jadran z Baltikom. V predzgodovinskih časih so bile poti speljane po naravnih prehodih in praviloma naslonjene na vodne poti. Lega slovenskega ozemlja je v vsej srednji Evropi reliefno najbolj prehodna v smereh Jadrana in Baltika ter Padske nižine in Panonije, zato so preko naših krajev v vseh časih potekale izmenjave dobrin, ki so se tovorile po vodnih poteh in po bolj ali manj utrjenih poteh in cestah.

Ceste so prisotne že iz pradavnine, naši predniki pa so gradili dobre ceste že daleč pred prihodom Rimljanov, ki so le nekatere ceste izboljšali in zgradili le nekaj vojaških cest. Znano je, da so Rimljani prevzeli znanje tako na področju umetnosti kot na področju gra-diteljstva od Etruščanov, ki so izvorno predslovanskega porekla in Venetov, ki so bili sosedi Etruščanov in po obsegu in ohranjenosti jezika prednjačijo pred njimi.

Poleg gospodarskih dejavnosti so še pomembnejši sociološki temelji, saj so človeštvo vedno vodile elite, ki so praviloma vzpodbujale družbeni in gospodarski razvoj. Pri nas je izpričana oblika skupnosti španovija, ki jo je vodil špan in je skrbela za skupne obrambne in prevozne potrebe, to je za gradnjo utrjenih gradišč in tudi za gradnjo cest.

9

RAZBIRANJE

Veliko je predantičnih napisov, ki še niso razumljeni ali pa so razumljeni napačno. Razlogi so strokovne in zamolčevalne narave in prav postavitev razbiranja na znanstveno osnovo lahko bistveno pripomore k pravilnemu vrednotenju dosedanjega dela jezikoslov-cev. Tu izrazito izstopajo napisi Slovenov, ki so razširjeni od Male Azije do Francije in Anglije. Libertizem in imperializem sta zanikala prvobitnost Slovenov v srednji in južni Evropi in po tej lažni teoriji zahodnoevropski jezikoslovci dosledno odklanjajo razumeva-nje najstarejših evropskih napisov v slovenščini.

Izločanje slovenščine kot jezika razumevanja potrjuje zamolčevanje naših korenin, saj nima osnove v arheologiji, še manj v zgodovini in najmanj v jezikoslovju. Razvidna je nestrokovnost zahodnoevropskih jezikoslovcev, saj je prav izbira jezika temelj strokovnosti in zavračanja slovenščine, ki je po zgodovinskih in jezikovnih dokazih najprimernejša, priča o njihovi zavestni nestrokovnosti.

Razbiranje vsebuje tri bistvene sestavine, ki so nujne pri obravnavi doslej nerazumljenih napisov in sicer: prečrkovanje črkovnih, slikovnih ali sestavljenih znakov, delitev zveznih ali delno zveznih besedil in razumevanje po prepoznanih besedah v jeziku razumevanja.

Razumevanje napisov lahko potrjuje pravilnost prečrkovanja in delitev zveznih besedil, lahko pa kaže njune napake, ki jih je možno z analizami ustrezno opredeliti in popraviti.

Vsako razbiranje temelji na analizah pogostosti črkovnih znakov in drugih značilnosti ter na jezikovnih primerjavah, ki se morajo združiti v ustreznem razumevanju. Najbolj povedne so primerjave besed po začetni črkah, ki dajejo začetke besednih korenov in s tem osnovo razumevanja. Primerjave besed po končnih črkah pa dajejo besedne končnice, ki opozarjajo na narečnost in na morebitno napačno delitev zveznega besedila.

Končno odločitev o ustreznem jeziku razumevanja podaja primerjava razumevanj istega napisa v različnih jezikih. Prevodi morajo biti dobesedni in izvedeni po enakih načelih, saj se z deleži prepoznanih črk in prepoznanih besed nedvoumno ugotovi naj-boljše razumevanje, s tem pa tudi najverjetnejši jezik razumevanja.

Zahodnoevropski jezikoslovci so dokaj dobro prečrkovali ilirske napise, čeprav jih niso razumeli. Delno zvezna besedila delijo po privzetih imenskih končnicah in v njih berejo poljubna imena, tako kot pri drugih predantičnih predslovanskih napisih. Taka razlaga napisov je lahko le predpostavka, ki pa je ovržena z razumevanjem v slovenščini.

Prav sistem razbiranja je z ustreznimi postopki in analizami omogočil ustrezno presojo in potrdil slovenščino kot najustreznejši jezik razumevanja ilirskih jezikov in zavrnil razu-mevanje v latinščini, grščini in nemščini.

JEZIKOVNI OKVIRJeziki so prastari, saj so jih uporabljali že naši človečnjaški predhodniki, začetek moder-

nega sporazumevanje pa je podan z nastopom sodobnega človeka Homo sapiens sapiensa pred več kot 50 000 leti pred sedanjostjo. Vendar jih jezikoslovci ne postavljajo v starejša obdobja, kot jih nakazujejo zemljepisna imena, verjetno iz nacionalističnih razlogov, saj v Srednji Evropi prevladujejo slovanska imena, kar je razumljivo, saj so prav Slovani najmoč-nejše in osrednje deblo indoevropskih jezikov.

10

Časovna in jezikovna porazdelitevZanimive so porazdelitve evropskih jezikov, ki so prikazane na naslednjem pregledu,

kjer v jezikovne skupine niso uvrščeni venetski, mesapski in ilirski jeziki, torej prav tisti jeziki, ki so dobro razumljivi v slovenščini.

Porazdelizev evropskih jezikov, J. P. Mallory, In search of the Indoeuropeans, Language, Archaeology and Myth, Thames and Hudson, London 1991, Reprint 1996

– pri slovanskih jezikih niso navedeni jeziki, ki so najbolje ohranili predantični govor, to so slovenščina, slovaščina in sorbščina,

– baltski jeziki so pretežno slovanski, kar nedvomno velja za litvanščino, delno za latvij-ščino in najverjetneje tudi za pruščino,

– keltski jeziki so pretežno slovanski, saj je večina njihovih predantičnih in antičnih napisov razumljiva v slovenskem jeziku,

– sodobni romanski jeziki ne izhajajo iz latinščine, saj imajo mnogo starejše korenine in bi morala biti porazdelitev podobna ostalim delitvam,

– latinščina ni izvoren jezik, ampak je zmes staroitalskih in slovanskih jezikov, – ker ni povezave med latinščino in venetščino se zanika poskuse razumevanja venetskih

napisov v latinščini, – venetski in mesapski jeziki so predantični predslovanski jeziki, saj so njihovi napisi

razumljivi v slovenskem jeziku, – ilirski jeziki naj bi se nadaljevali v albanščini, kar je zgodovinsko in jezikovno napačno,

saj večinsko predstavljajo slovanske jezike, – etruščanski, retijski in starotrakijski jeziki pa v pregledu niso zajeti, so pa razumljivi v

slovenskem jeziku.

11

Območna porazdelitevPovedne so tudi jezikovne območne porazdelitve, kot so razvidne iz zemljevida

Rimskega imperija, povzete po Pliniju starejšemu – Naturalis historia okoli 60, Tacitu – Germania okoli 100 in Ptolomeju – Geographia okoli 140.

Rimski imperij po Pliniju, Taciti in Ptolomeju

Imena ljudstev so sicer polatinjena, vendar se lahko še vedno ugotovi njihov verjetni jezikovi izvor. Opozoriti moram na pomanjkljivost zemljevida, saj v Rimskem imperiju niso zabeležene narodnosti, čeprav so staroselci pretežno zadržali svoj jezik.

Barve posameznih verjetnih barbarskih jezikovnih skupin: temnosivo – germansko, zeleno – balto-slovansko, svetlomodro – keltsko, rjavo – iransko, vijolično – trakijsko, sivo – finsko-ugrinsko, rdečerjavo – hamito-semitsko in modro – neznano, pa ne ustrezajo navedenim virom, ampak so plod splošno sprejetih a lažnih imperialističnih teorij, kot je razvidno iz komentarja posameznih skupin ljudstev.

– Germani so pisani le za odtenek različno od črne in se ne ločijo od splošnih napisov, kar jih uvršča skoraj po vsej Evropi, zlasti pa na srednjeevropskem območju, kjer so pretežno Slovani,

– Baltoslovani so le na vzhodu, Slovanov pa ni, čeprav so bile Retija, Norikum, Panonija in Vindelicija, pa tudi Dalmacija, Makedonija in Trakija dežele Slovanov,

12

– Kelti so le na Irskem in Škotskem, čeprav Keltov tam ni bilo, saj je izvirno ime za Kelte uporabljeno le za prebivalce južne Francije,

– Iranci naj bi bili Lazyges, Roxolani in Skiti ter kavkaška ljudstva Anti, Aorsi, Siraci in Alani, čeprav se za njihove jezike le skepa, večinsko pa so najverjetneje Slovani,

– Sarmati naj bi bili Hamito-Semiti, vendar so najverjetneje Slovani.

ILIRSKI JEZIKIV dosedanjih zbornikih projekta Korenine slovenskega naroda in v knjigah o Starejši

slovenski etnogenezi so zajete primerjalne študije in razbiranja raznih predantičnih pred-slovanskih napisov. Nekateri jezikoslovci retijski in venetski jezik, ki sta podrobno že obdelana, tudi prištevajo k ilirskim jezikom, v dosedanjih študijah pa niso zajeti napisi v ilirskih jezikih južno od njih.

Območje ilirskih jezikov je vse do 19. stoletja predstavljalo skupnost raznih narodov, ki so večinoma govorili slovanske jezike. Velikonemški imperializem 19. stoletja pa je z zah-tevami širjenja velikonemške rase postavil »znanstvene« teorije, ki so Slovanom v srednji in južni Evropi odrekale staroselstvo. Ker so naši predniki kot poljedelci poselili srednjo Evropo, ko se je sproščala izpod ledu od 10. do 8. tisočletja pred sedanjostjo in so jih bojevita germanska in romanska ljudstva ropala in zasužnjevala, so te laži ustrezale tudi angleškim, francoskim in italijanskim imperialističnim centrom. Prav ti imperialistični centri so vršili močan gospodarski, kulturni in nacionalni pritisk na tedanje deloma še slovansko govoreče skupnosti in tako učinkovito raznorodovali naše prednike v srednji in južni Evropi. Ilirski jeziki so se govorili na obeh straneh Jadranskega morja in so območno prikazani na naslednjem zemljevidu.

Ljudstva ob Jadranskem morju od 10. do 1. stoletja pr. Kr.

13

TEORIJE ZAMEGLJEVANJA

Preseljevanje narodov je dolgo služilo za zastiranje evropske predzgodovine in za doka-zovanje česarkoli, predvsem pa je pomenilo osnovo za teorije o poznem prihodu Slovanov. V Evropi pa genetika preseljevanje narodov postavlja na laž, saj selitve vzhod-zahod in obratno nedvoumno zavrača, dopušča pa selitve sever-jug in obratno, ki so bile podnebno pogojene. Le še redki znanstveniki podpirajo teorijo preseljevanja narodov, saj zanjo ni dokazov in gre večinoma za opise bojnih pohodov, ki pa s pravimi naselitvami nimajo nič skupnega. V zgodovinskem obdobju pa imamo nekaj naselitev ljudstev tudi v našem okolju: Langobardi, Madžari, Hrvati in Srbi. O slovenski starobitnosti v srednji in južni Evropi pa pričajo zemljepisna imena, ki so jih poimenovali staroselci že v stari kameni dobi med 10. in 8. tisočletjem pred sedanjostjo in so dobro razumljiva v slovenščini.

Iliri kot ljudstvo in jezik so vse do novega veka ime za razna slovanska ljudstva na obeh straneh Jadranskega morja in šele velikonemške imperialistične teorije 19. stoletja jim odvzemajo slovansko jezikovno osnovo. S tem pa odvzemajo tudi staroselstvo slovan-skim narodom, ki so v tem delu Sredozemlja prvobitno ljudstvo. Prav številna zemljepi-sna imena, ki so jih poimenovali staroselci in mesapski napisi razumljivi v slovenščini in njenimi narečji, potrjujejo prvobitnost Slovencev in dokazujejo lažnost teh teorij. Spozna-nje, da so bili pravi Iliri sorazmerno majhno pleme na meji med današnjima Albanijo in Črno goro, bistveno zmanjša njihov resnični zgodovinski pomen, saj o njih in njihovem jeziku ne vemo nič zanesljivega. Pojem Iliri je zato uporaben območno, jezikovno pa le kot skupnost različno poimenovanih in pretežno slovanskih rodov.

Kelti kot ljudstvo in jezik so ime za razna romanska ljudstva v jugozahodni in za slo-vanska ljudstva v srednji Evropi. Ime Kelti je prvi uporabil grški zemljepisec Hecataeus iz Mileta leta 517 pr. Kr. za slovanska ljudstva v okolici Marseilla. Zmotno prepričanje, da so jezikovni potomci Galcev v sedanji Angliji je podalo začetke teorij o Keltih, ki še danes služijo za zamegljevanje evropske zgodovine. Med temi jeziki so res močne vzporednice, ki pa so v veliki večini slovanske. Vzrok za te teorije je morda posledica neznanja slovanskih jezikov, verjetneje pa gre za zavestno odrekanje staroselstva našim prednikom. Keltizacijo so nadaljevali Nemci, ki so napolnili predantično Evropo s Kelti, saj Slovani, ki naj bi se po njihovih imperialstičnih teorijah naselili šele v 6. stoletju, vendar ne morejo biti prvobitno ljudstvo v Evropi, zato jih je bilo treba zamenjati s Kelti.

Grška in rimska kultura kot homogeni celoti. Pojma rimski in grški, ki sta se dolga stoletja prikazovala kot kulturni in narodni edinosti, se v znanstveni zavesti že pretvarjata v narodnostna in s tem tudi kulturna sestava. Prav velikonemški imperializem je poveličeval latinsko in grško, saj je s tem zamolčeval slovansko in to prav Slovence in Makedonce, ki sta prvobitni ljudstvi v Evropi. Poučno je, da tudi naši znanstveniki poveličujejo grško in rimsko, zametujejo pa prav slovensko, ki je njun pratemelj, kar dokazujejo tako jezikovne raziskave kot sodobna teorija kontinuitete. Tudi Kelte uporabljajo, v nasprotju z dejstvi kot ljudstvo, ki naj bi naseljevalo naše kraje. Tudi v mednarodnih zbornikih uporabljajo to ime, čeprav so se temu v drugih sodelujočih državah odrekli in so uporabili svoja narodna imena. To priča o njihovi narodni zavesti, še bolj pa priča o zamolčevanju naših znanstve-nikov prav o naših slovenskih staroselskih koreninah.

14

Naselitev Slovanov v 6. stoletju še vedno služi za zamegljevanje evropske zgodovine, čeprav zanjo ni dokaza, medtem ko je prvobitnost naših prednikov, ki so kot poljedel-ska ljudstva po ledeni dobi poselila srednjo Evropo, izdatno dokazana s tlopisnimi imeni, to pa bistveno spreminja sedanjo zgodovino drugih srednjeevropskih narodov. Tako kot so Rimljani ob koncu 3. stoletja pr. Kr. sistematično uničevali etruščanske knjige in vse sledove njihove kulture, ter so zgodovino prikrojili tako, da so si pripisali zasluge za antično kulturo, Etruščane pa so iz zgodovinskega spomina izbrisali, prav tako še vedno delajo nekateri »znanstveniki«. Sedanji srednjeevropski romanski in germanski znanstve-niki zanikajo našo prvobitnost in naše korenine, ki so temelj evropske kulture, obenem pa si laste naše korenine, našo kulturo in našo zgodovino.

IZVOR LAŽNIH TEORIJ

Izvor lažnih teorij zamegljevanja evropske zgodovine sta libertizem, ki temelji na laži in imperializem, ki z lažjo in prevaro zavzema tuja ozemlja in potujčuje tamkajšnje prebival-stvo. Predvsem pa je to velikonemški nacionalizem, ki je z zahtevo po širjenju velikonem-ške rase vzpodbudil »znanstvene« teorije, ki so naselitev Slovanov postavile v zgodovinsko dobo, čeprav za izredno obsežno naselitev ni niti enega zgodovinskega dokaza. To je toliko bolj čudno saj so že stoletja pred tem bistveno manjše naselitve ali celo samo roparski pohodi podrobno opisani. Znanost je te teorije zavrnila in s tem pokazala njihovo napač-nost, sprejela pa je njihove laži o pozni priselitvi Slovanov in tako še naprej služila svojim naročnikom in podpirala imperializem.

Laži o pozni naselitvi Slovanov so splošno sprejete in nacionalsocializem jih je v pri-pravah na drugo svetovno vojno posvojil in jih pripeljal do skrajnega zla, ki ga je udejanil v množičnem genocidu Judov in Slovanov. Ta genocid je ves svet obsodil, splošno sprejete laži, ki so postavile temelj nacizmu in posledičnemu genocidu, pa še vedno ponavljajo in zagovarjajo nekateri tuji, pa tudi nekateri naši »znanstveniki«.

Podobno se je zgodilo pred kratkim z memorandumom Srbske Akadenije znanosti in umetnosti o Veliki Srbiji, Dobrice Čosića, ki pa se je lastnim genocidnim idejam odpove-dal, vendar šele, ko je videl koliko gorja so povzročile in kako ničen uspeh za Veliko Srbijo so imele. Posledic laži o poznem prihodu Slovencev pa Nemška akademija znanosti in umetnosti še ni obsodila, niti ni lažno zgodovino Evrope in Slovencev postavila na doka-zljive osnove. V Združeni Evropi ni mesta za take imperialistične in nacionalistične laži in evropska, zlasti pa nemška zgodovinska in jezikovna znanost sta poklicani, da sedanje laži zavrneta in namesto sedanjih pravljičnih izmišljotin predstavita svetovni znanstveni javnosti zgodovinsko in jezikovno resnico.

Žalostno je, da te očitne laži ponavljajo prav nekateri naši znanstveniki, ki niti v samo-stojni državi Sloveniji niso zmožni niti toliko narodnega ponosa, da bi zavzeto iskali resnico in našo zgodovino postavili na dokazljive osnove. Tudi čudež samostojnosti države Slovenije jim ni prebudil odgovornosti za našo državo, za naš narodni ponos in za resnico, saj se bomo le z njo uspešno zoperstavili evropskemu talilnemu loncu.

15

NESTROKOVNOST JEZIKOSLOVCEVTe lažne osnove se kažejo tudi pri obravnavi predantičnih predslovanskih napisov, saj

skladno s pozno doselitvijo Slovanov zahodnoevropski jezikoslovci dosledno izločajo slo-venski jezik kot najverjetnejšo možnost za razumevanje teh napisov. Zahodnoevropski jezikoslovci v več generacijah niso uspeli razumeti niti enega samega venetskega, retij-skega, galskega – keltskega, starotrakijskega, starofrigijskega, picenskega in mesapskega napisa in to tudi sami priznavajo.

Kljub nerazumevanju se čvrsto drže latinščine, ki jim ni dala razumevanja in to je dokaz o njihovi nestrokovnosti, saj je pravilna izbira jezika razumevanja bistvo jezikovne strokovnosti. Nestrokovnost dokazuje tudi odsotnost analiz pogostosti, ki so temelj vseh razbiranj in podajajo trdne osnove za ustrezno izbiro jezika razumevanja. To je še toliko bolj nerazumljovo, saj so bili opozorjeni na svojo nestrokovnost z razumevanji v sloven-skem jeziku. M. Bor je, kljub nekaterim napačnim razlagam pri prečrkovanju in razume-vanju napisov, v le nekaj letih znanstveno elito postavil na laž in ker so njegove ugotovitve objavljene tudi v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, njihovo omalovaževanje in neupoštevanje priča o njihovi nestrokovnosti.

Razumljeni so vsi znani in ne preveč poškodovani venetski, retijski, galski – keltski, starotrakijski, starofrigijski napisi, picenski in mesapski napisi. Zamolčevanje teh razume-vanj v strokovni literaturi, je značilen izraz nestrokovnosti, saj bi njihovo upoštevanje vse njihovo dosedanje razbiranje sesulo v prah. Razlog za tako nestrokovno zadržanje jezikov-nih znanosti iščejo v splošno sprejetih teorijah, ki pa so brez dokazov, kar zopet priča o njihovi nestrokovnosti.

Prav staroselstvo Slovencev v Srednji Evropi je nedvoumno izpričano že v kameni dobi in to 7. tisočletij pr. Kr., ko so poljedelska ljudstva poselila Srednjo Evropo, ki se je sproščala izpod ledu. Prav staroselci so poimenovali značilne zemljepisne pojave, zlasti gore in reke in prav razumljivost teh poimenovanj v slovenščini dokazuje naše staro-selstvo v vsej Srednji Evropi. Jezikoslovci se sklicujejo na lažno Miklošičevo načelo, da gre za slučajne pojave, a te slučajnosti ne utemelje z analizami pogostosti. Lažnost navedenega načela je tudi v predpostavljeni enopomenskosti poimenovanega objekta. Mnogo imen razumljivih v slovenščini opisuje tudi stvarne značilnosti poimenova-nega objekta, zato gre za dve neodvisni spremenljivki, ki nedvoumno določata jezik njihovega poimenovanja, in to prav slovenščino. ki je najbolje ohranila predantični predslovanski govor

PRISTRANSKA ZGODOVINANekateri zgodovinarji pojem zgodovine uporabljajo pristransko in ne upoštevajo

njenega pomena, ki je v SSKJ določen kot: celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem. Zgodovinarji morajo upoštevati vse arheološke, genetske in jezikovne dokaze, ki so vezani na območje in jezik in sestaviti najverjetnejšo narodno zgodbo in jo uveljaviti namesto dosedanjih pravljic. Pri svojem delu so nekateri zgodovinarji izrazito pristranski in nekaterim narodom pripisujejo zgodnjo zgodovino, drugim pa ne in to prav Slovencem.

16

Ponazorimo to s primerjavo Grkov in Slovencev.Grki – priznana starodavnost

Ahajci itd – Troja, Špartanci – Šparta itd, Grki – GrčijaAli so Grki napadli Trojo? Seveda, pa čeprav Grkov takrat ni bilo, saj sta izraza Grki in Heleni mnogo kasnejša in so bili to le Ahajci, Danajci, Itačani itd.

Slovenci – zanikana starodavnostVeneti, Reti, Sloveni, Norik, Sklavinija, Karantanija itd, Slovenci – SlovenijaAli so Slovenci prvobiten srednjeevropski narod? Seveda, pa čeprav so bivali pod raz-ličnimi imeni najbolj pogosto kot Veneti. Tudi ime Sloveni je izpričano že v 5. stol. pr. Kr. v etruščanskem Pyrgijskem napisu in poudarjeno z drugim narodnim imenom Itala.

IstovetnostOseba, ki spremeni svoje ime in priimek je zadržala svojo istovetnost, čeprav se sedaj

imenuje in predstavlja drugače! Prav tako velja za narode, ki so se imenovali različno, a so govorili isti ali zelo podoben jezik.

Očitna je zlonamerna nestrokovnost nekaterih naših in tujih zgodovinarjev, ki v naspro-tju s pojmom zgodovine in celo v nasprotju z lastnim pojmovanjem zgodovine ne upoštevajo vsega, kar je povezano z območjem, kulturo, izvorom in jezikom posameznega naroda, zlasti Slovencev.

TEORIJE, MNENJA IN DEJSTVAZgodovinska znanost mora temeljiti na dejstvih in analizah ter s celovito obravnavo

podatkov različnih področij prikazati čim stvarnejšo sliko nekdanjih dogodkov. Pri tem so pomembni znanstveniki, ki so sposobni pregledne povezave dosežkov različnih področij in dosledno ločijo mnenja in dejstva. V med seboj povezane stroke se namreč lahko prikra-dejo trditve, ki se smatrajo kot dejstva, čeprav gre le za mnenja.

To se je dogajalo med zgodovino, arheologijo in zgodovinskim jezikoslojem, saj so se strokovnjaki posameznih področij sklicevali na dosežke znanstvenikov drugih področij. Tako so se vrtili v krogu splošno sprejetih navedkov, mnenj in teorij, zato je šele celovit pregled pokazal na ničnost navajanih mnenj brez dokazov.

Na naslednji korak dokazov, ki ga omenjene stroke, vsaka zase in skupno, morajo narediti, pa še čakamo. Prav zgodovina kot sestav dokazov posameznih znanstvenih področij mora opraviti temeljno delo in sedanje teorije zamenjati z dokazi in tako javnosti podati zgodbe namesto dosedanjih neresnic.

Posebno pomembno je zgodovinsko jezikoslovje, ki mora na temelju zemljepisnih imen, ki podajajo najstarejše jezikovne podatke, opraviti obsežne raziskave in z analizami pogostosti dokazati prvobitni jezik na posameznih evropskih območjih. Pri tem mora upoštevati smiselna razumevanja poimenovanj ter najstarejše vire v zapisih zgodovinarjev in zemljepiscev, saj se tudi imena spreminjajo.

Upoštevati je treba tudi jezik in namen vsakega posameznega zapisovalca, saj niso bili prosti predsodkov, predvsem o svoji poklicanosti in pomembnosti svojega naroda in njegove kulture. Podana imena so pisali v različnih jezikih, tako kot so predstavljena imena slišali, praviloma v narečjih in to zapisali v svoji pisavi in prilagoditvi svojemu jeziku.

17

Ob prvobitnosti jezika pa zgodovinsko jezikoslovje lahko poda tudi jezikovne spre-membe, saj so zemljepisna imena na različno starih zemljevidih in pri različno starih zemljepiscih podana morda različno in omogočajo ocenjevanje sprememb tako pri zapisih kot pri zasledovanju jezikovnih sprememb.

DRŽAVA SLOVENIJA IN DOLŽNOST ZNANOSTIČudež osamosvojitve Slovenije kot samostojne države, ki se je zgodil kljub silovitemu

nasprotovanju velesil, nam vsem nalaga dolžnost, da uresničeni sen naših davnih rodov tako, da očuvamo in uresničimo raj pod Triglavom.

Prav Nemčija je po politični poti popravila lastno zgodovinsko krivico in od večjih držav prva priznala našo samostojnost in skupno s priznanjem Vatikana postavila osnovo za hitrejša in številčnejša priznanja naše neodvisnosti in državnosti.

Zunanja osvoboditev pa ni prinesla tudi notranje narodne osvoboditve, saj Slovenci še vedno veljamo za pozne priseljence, čeprav smo prvobitno evropsko miroljubno in polje-delsko ljudstvo in smo postavljali gospodarske in kulturne temelje Evrope.

Narodno osvoboditev nam bo prinesla le resnica o naši nedavni, polpretekli in starejši zgodovini, ki jo moramo postaviti na dokaze in s tem dati priznanje našim prednikom, ki so s svojim večtisočletnim mučeništvom podpirali našo osamosvojitev.

Neizpolnjena notranja osamosvojitev postavlja pred znanstvenike odgovornost pre-soditi dosedanje svetovno in domače znanstveno delovanje. Prav naša znanost mora ugotoviti stopnjo dokazljivosti in stopnjo zamolčanosti, saj je bila podrejena dosedanjim centrom moči in jim je služila. Zanikanje te služnosti ni znanstveno, saj poznamo en sam primer izstopa iz Slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Le jezikoslovec Karel Oštir se ni uklonil partijskim pritiskom in je raje izstopil iz Akademije, kot pa da bi spremenil svoja jezikovna odkritja o povezavi Etruščanov in Slovencev.

Edini, ki so o nujnosti preveritve dosedanjega znanstvenega dela pisali so arheologi, vendar pa preveritve še niso naredili. Jezikoslovci in zgodovinarji, ki so morali prestati naj-močnejše pritiske in so se morali najbolj udinjati tujim centrom moči, pa ne čutijo potrebe po znanstveni neodvisnosti in se o nujnosti preveritve svoje znanosti niti ne sprašujejo. To priča, da še vedno služijo bivšim centrom, kar pa zanika njihovo znanost in zavzetost za resnico, ki je nesporni temelj vsake znanosti.

Prav Slovenska Akademija znanosti in umetnosti, bi v samostojni državi Sloveniji morala vzpodbuditi temeljni projekt Osamosvojitev in znanost, kjer bi se znanstveniki spoprijeli z vrednotenjem svojega dosedanjega dela in s preveritvijo dokazljivosti postavili trden temelj za napredovanje svojega znanstvenega raziskovanja naše sedanjosti, preteklo-sti in prihodnosti!

Morda bodo morali politiki zahtevati tako znanstveno preveritev in vzpodbuditi projekt notranje osvoboditve znanosti, ki je še vedno vkalupljena v lažne teorije o prihodu Slovencev v zgodovinskem času, čeprav jezikovne ostaline v zemljepisnih imenih nedvou-mno pričajo o našem staroselstvu v srednji in jugovzhodni Evropi.

Resnica je čudovita in kot sonce osvetljuje naše okolje, zato si moramo zanjo prav vsi neumorno prizadevati.

18

ZNANOST

PRAVA, VPRAŠLJIVA IN LAŽNA ZNANOST

Znanost bi morala skrbeti za resnico, saj obdeluje dejstva in izvaja analize, ki ji pomagajo izraziti čim bolj resnično sliko sedanjega, preteklega in prihodnjega sveta. Znanost bi morala biti skromna, saj ne more posegati v presežno in utemeljevati »znan-stveni materializem«, ki je izrazito neznanstven, saj znanost o tem kar ne ve, tudi ne more soditi. Skromnost pa je temelj tudi pri razglašanju svojih dosežkov, ki niso nikoli dokončni, ampak so v najboljšem primeru le približek resnici.

Prav zgodovina in zgodovinsko jezikoslovje sta morala najbolj služiti naročnikom, ki so jima narekovali zaključke, ki so bili brez dokazov, so pa služili imperialističnemu pohlepu po tuji zemlji in podložnikih.

Znanost zato ne bi smela zametavati drugačnih mnenj in dokazov, temveč bi jih morala preizkusiti in kar je dobro tudi posvojiti.

V nasprotju z znanostjo, ki bi morala na osnovi podatkov, analiz in stvarnega vre-dnotenja postavljati teorije in jih s stvarnimi ali miselnimi dokazi potrditi, so mnogokrat splošno sprejete tudi teorije, ki nimajo dokazov. Njihovi zastopniki praviloma ne upošte-vajo nasprotnih dokazov, zato so take teorije pogosto nestrokovne.

Zlasti v družboslovju, kjer je velik del dokazovanja odvisen od vrednotenja posame-znih vsebin, so pogoste lažne teorije, ki temelje na zamolčevanju dejstev in dokazov ter na lažnem prikazovanju nekaterih vsebin.

Posebno na udaru je zgodovinsko jezikoslovje, ki s tlopisnimi imeni posega močno v predantične čase in dokazuje prvotno poselitev Srednje Evrope, ki nekdanjim in sedanjim centrom moči ni pogodu, saj v njihovo škodo spreminja v evropsko zgodovino.

Zgodovinska znanost je bila tudi pod močnimi pritiski in je skladno z imperialističnimi željami prilagajala pisna poročila, ki so že sama nosila mnoge nepravilnosti in polresnice tako, da je poveličevala izvor centrov moči in zamolčevala vse ostale.

Znanost glede verodostojnosti lahko delimo na tri skupine podane v naslednjem pregledu.

Verodostojnost Osnova Načinpravaznanost

podatki, preveritve, analize, teorije, vrednotenja in dokazi

preveritev dosedanjega dela in stvarno ugotavljanje stanja

zamolčevalnaznanosti

prikrivanje analiz, dokazov in drugač-nih pogledov ter stalno ponavljanje nedokazanih teorij in lažnih navedb

izločanje dokazov ter drugačnih in neprijetnih vsebin v strokovni in širši javnosti ter na kongresih in v literaturi

lažnaznanost

lažna mnenja in teorije, lažne analize in vrednotenja predstavlja kot znanost, dokaze pa v strokovni in širši javnosti prikazuje kot nestrokovne

lažna mnenja in teorije predstavlja kot znanost in jih ponavlja v stro-kovni in širši javnosti ter na kon-gresih in v literaturi

19

POVEDNOST ZNANOSTI

Razne znanosti različno opisujejo etnogenezo starodavnih ljudstev iz zgodovinskega genetskega, jezikovnega, verskega, bajeslovnega, sociološkega, gospodarskega in kultur-nega pogleda. Podajajo različne in časovno opredeljene značilnosti in to je lahko osnova za temeljno vrednotenje posameznih znanosti in njihovih podatkov.

Vsebinski in okvirni časovni pregled različnih znanosti za evropsko območje ponazo-rimo v smiselno razdeljeni preglednici.

Področje Pretekli čas Vsebinagenetika1 40.000 PS genetske - telesne značilnosti, starodavnost, preseljevanjajezikoslovje JE2 30.000 PS zemljepisna imena – jezik staroselcev – narodnostiarheologija3 20.000 PS verovanje, gospodarstvo in kulturajezikoslovje SE4 10.000 PS zemljepisna imena – jezik staroselcev – narodnostibajeslovje 5.000 PS verovanje, izročilapisni viri 2.800 PS jeziki, narodi, verovanja in življenjezgodovina 2.600 PS rase, narodi, jeziki, kultura, vojne in življenje

Oznake: PS pred sedanjostjo JE Južna evropa, območje Sredozemlja vključno s severno Afriko SE Srednja Evropa, ki se je takrat rešila ledenega okepa

1 Homo sapiens naj bi se pojavil v Afriki okoli 200.000 PS, Homo sapiens sapiens pa okoli 50.000 PS, http://en.wikipedia.org/wiki/Human.

2 Govor se ocenjuje na starost 1,7 milijona let PS, sedanji govor pa lahko umestimo z modernim človekon na 50.000 let PS. Prvo razvejanje jezikov je okoli 30.000 PS in iz tega obdobja so verjetno najstarejši jezikovni ostanki v zemljepisnih imenih. Glej B. Kavur, Kako smo izgubili kožuhe, ARHEO 21, Ljubljana, 2001, 11-12 in wikipedijo.

3 Arheologija podaja najdbe v zelo velikem časovnem razponu. Najstarejše najdbe so sledovi ognja in kamnitega orodja. Povedne so najdbe kosti, ki pričajo o lovski ali pašniški družbi ter najdbe žitaric, ki pričajo o poljedestvu. Najdbe žitaric so v Palestini stare že 30.000 let PS, le nekoliko mlajše so v Mali aziji, kjer so bili slovanski Starofrigijci, zato je prenos poljedelstva v Južno Evropo v času zadnje ledene dobe okoli 20.000 PS, zelo verjeten.

4 V srednji Evropi so najstarejši jezikovni ostanki v zemljepisnih imenih iz dobe, ko se je spro-ščala izpod stalne poledenitve, saj so jih poimenovala prvobitna poljedelska ljudstva in je verjetnost ostankov poimenovanj ledenodobnih lovcev zelo majhna.

Podane so okvirne časovne uvrstitve, ki so v posameznih primerih lahko tudi starejše. Pri vsebinah so podane le najpomembnejše značilnosti, ki pa kažejo na omejenost posa-meznih znanstvenih področij, zato se le z doslednim upoštevanjem vseh podatkov iz vseh področij, dobi najverjetnejše predvidevanje prastarih časov.

Posebej je treba smiselno vrednotiti zgodovino, ki včasih opisuje tudi starejše dobe po izročilu ali po drugih znanih ali verjetnih podatkih. Tako kot pri medpodročnem znan-stvenem preverjanju je tudi pri zgodovini nujno upoštevati vse dostopne vire. Šele iz celote, očiščene nestrokovnih namenov ali stereotipnih razumevanj, je treba ustvariti najverje-tnejšo zgodbo, ki jo lahko imamo za najbolj verodostojen prikaz različnih virov.

20

ČASOVNI PREGLED SLOVANSKIH LJUDSTEV

Časovno dogajanje naših jezikovnih prednikov je podano v naslednji preglednici.

Doba Čas OpisLedena doba 20 do 10 tisoč PS Predslovanska ljudstva pretežno poselijo jugovzhodno Evropo in delno Afriko, kar dokazujejo zemljepisna imena.Otoplitev 10 do 6 tisoč PS Predslovanska ljudstva kot prvobitna poljedelska ljudstva poselijo Srednjo Evropo, kar dokazujejo zemljepisna imena.Poljedelstvo 7 do 3 tisoč PS Dobri pogoji za poljedelstvo v srednji Evropi so omogočili naraščanje predslovanskega prebivalstva.Selitev 3 do 2,5 tisoč PS Potresi v Sredozemlju in Islandiji ter izjemna ohladitev povzročijo selitev proti jugu.Rimljani 500 pr. Kr do 500 Rimljani plenijo in podjarmljajo stara evropska ljudstva. Sistematično uničujejo etruščanske knjige in druge njihove kulturne spomenike. [1]. Germani 500 pr. Kr do 500 Različna bojevita germanska ljudstva napadajo, plenijo in zasužnjujejo Slovane, ki se jim morajo poslej pokoravati in jih vzdrževati [2].Srednji vek 500 do 1500 Nemška cerkev si načrtno prisvaja slovansko lastnino in kulturo, na srečo pa pokristjanjenje izvajajo irski menihi s posluhom za slovanske narode in jezike [3].Novi vek 1500 do danes Velikonemški imperializem in njegovi »znastveniki« postavljajo lažne teorije in mnenja, ki poveličujejo nemštvo, omalovažujejo slovanstvo in mu jemljejo prvobit- nost in s tem tudi pravico do poseljenih ozemelj. [4-6].

1. T. Livij, XXV, 1. 12. Rimljani so ob koncu 3. stoletja pr. Kr. sistematično uničevali etru-ščanske knjige in vse sledove njihove kulture. Tako so si pripisali zasluge za antično kulturo in zgodovino prikrojili tako, da so oni postali zgodovinski nositelji antične kulture, Etruščane pa so iz zgodovinskega spomina izbrisali.

2. Jožica Gerden, Prvobitnost Venetov Srednje Evrope, Zbornik posveta, Praprebivalstvo na tleh Srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 21-30 in Slavonic Enciklopedija, Josef S. Roucek, University of Bridgeport, New York 1949, 76-77 in 1341-1346.

3. http://sl.wikipedia.org/wiki/Ciril_in_Metod. Ciril in Metod sta uporabljala slovansko bogoslužje in nemška duhovščina je protestirala pri papežu, da so sveti samo jeziki hebrejščina, grščina in latinščina in da mora bogoslužje potekati v enem od teh jezikov. Odpotovala sta v Benetke in v Rim, kjer sta uspešno branila svoja stališča in Papež Hadrijan II. ju je podprl, ker je imel tudi sam težave z nemško cerkvijo. Metoda je leta 869 poslal nazaj h Koclju v Panonijo, kjer pa so ga nemški duhovniki napadli kot kri-voverca in ga zaprli za dve leti in pol.

4. http://en.wikipedia.org/wiki/Gustaf_Kossinna. Gustaf Kossinna * 28. september 1858, Tilsit † 20. december 1931 Berlin, je bil jezikoslovec in profesor nemške arheologije na Univerzi v Berlinu. Bil je eden najbolj vplivnih nemških predzgodovinarjev svojega časa in avtor poravnalne arheologije. Njegove nacionalistične teorije o izvoru Germanov so vplivale na nacionalsocialistične ideologije.

21

5. http://sl.wikipedia.org/wiki/Wilhelm_von_Humboldt. Wilhelm von Humboldt, nemški jezikoslovec, * 22. junij 1767, Potsdam, † 8. april 1835, Tegel; spada med najvpliv-nejše osebnosti v nemški kulturni zgodovini, kot ustanovitelj Humboldtove univerze v Berlinu in pruskega izobraževalega sistema, ki je bil kasneje uporabljen kot model za izobraževalne sisteme v drugih državah. Leta 1936 je izšlo njegovo delo O različnosti človeške jezikovne zgradbe in njenem vplivu na duhovni razvoj človeškega rodu, ki velja za eno temeljnih jezikoslovnih del. Komentar: Iz njegovega temeljnega dela je ob stalnem navajanju sanskrta in drugih velikih in manj pomembih jezikih očitno popolno zamolčevanje slovanskih jezikov, ki predstavljajo večinsko deblo indoevropskih jezikov.

6. Johann Leonhard Parrot je v svojem delu o Slovanih: Versuch einer Entwicklung der Sprache, Abstammung, Geschichte, Mythologie und bürgerlichen Verhältnisse der Liwen, Letten und Esten 1828 menil, da so se v Evropi kot prej neznan narod pojavili šele ob koncu 5. stoletja. Na to delo se je, sicer v pismu Janu Kollarju, nemudoma odzval Pavel Jozef Šafařík: »... Ko si je /Parrot/ enkrat zabil v betico Kelte, je z njimi napolnil celo Evropo in je vse jezike spremenil v keltščino. Brodil je skoraj po vseh evropskih in azijskih jezikih, toda o slovanščini noče niti slišati. Tisočkrat poudarja, da se po slovanščini menda ni niti vredno ozreti, in zavestno trdi, da so Slovani mlad in orientalski narod, ki se je bogve od kod pritepel v Evropo in ki pred 5. stoletjem sploh ni obstajal, ne v Evropi ne nikjer drugje; njihov jezik da ne more biti priznan za jezik, niti ni znano, kateri je bil njihov izvirni jezik etc. etc. /.../ Nepopustljivo stojim za idejo o naši starožitnosti. Vsi dokazi jo potrjujejo, vsak dan pa mi prinaša nove in nove. /...«

NAJNOVEJŠE ZNANSTVENE UGOTOVITVESlovensko etnogenezo in ilirske jezike najbolje opredeli Teorija kontinuitete, ki na

stvaren način najbolje pojasnjuje evropsko poselitev poljedeskih ljudstev in neprekinjen kulturni razvoj jugovzhodne Evrope. Avtor Teorije kontinuitete Mario Alinei, vrhunski zgodovinski jezikoslovec, podaja naslednje ugotovitve:

Alinei neposredno zavrača pojem Retoromanov, kot zgodovinsko in lingvistično nesprejemljiv in umetno skovan ter namesto njega uveljavlja in utemeljuje ladinščino, jezik, ki ga še danes govore na prostoru od Furlanije preko Karnijskih Alp do Švice, kjer ima celo status enega od konstitutivnih državnih jezikov. Uveljavlja ga kot jezik, ki je nastal iz predhodnega substrata in slovenščine, kar je mogoče podkrepiti ne le lingvistično ampak tudi z etnološkimi, sociološkimi in zgodovinskimi dokazi.

Alinei (ALI/2, str. 732) poudarja: Po scenariju teorije kontinuitete latinščina, italščina, venetščina, fališčina in sorodni jeziki ne le predhodijo romanizacijo, ampak tudi samo ustanovitev Rima in to za cela tisočletja.

Alinei (ALI/2, str. 192) sklepa: »…Iliri za teorijo kontinuitete niso le etnolingvistična skupina blizu Slovanom, ampak tudi elitna skupina, ki je obvladovala del slovanskega prostora…«. In (str. 218): »…antična prisotnost Ilirov v južni Italiji, kot so bili Mesapci, sodi med zgodovinske dosežke zadnjih desetletij. In iz teh odkritij izhaja tudi potreba po reviziji problema odnosov med Slovani in Iliri…(str. 220) 'panilirizem' je videl Ilire vsepovsod. Toda kaj kmalu je nastopil čas stvarne obravnave ilirskega obsega naselitve …

22

v bronasti in železni dobi…so obstajala območja, ki so jih obvladovale posamezne elitne skupine … in to nima zveze z njihovim dejanskim izvirnim ozemljem … ni mogoče izklju-čiti, da je ime Iliri izhajalo od dominantne skupine, ki je izoblikovala konfederacijo, z mešano etnično in jezikovno sestavo in je zajemala tudi Slovane in/ali Italide. Lahko torej sprejmemo – modificirano kronološko in sociološko kot že omenjeno – danes uveljavljeno mnenje, da Iliri niso nikoli bili etnično kompaktno ljudstvo, ampak sestavljeni iz heteroge-nih ljudstev in da namesto o neki ilirski kulturi moramo govoriti o skupnosti civilizacij«.

Komentar: To Alineijevo izvajanje se v bistvu ujema s stališči Sergija, ki je trdil, da so davni Protoiliri v Italiji v resnici Praslovani, tisti, ki so sooblikovali latinščino.

Alinei dobesedno navaja naslednje: »Začeti moram s tem, da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije: 'prihod', in to celo v zgodovinskem obdobju, Slovanov na neizmerno področje, kakršnega danes naseljujejo…edini logični sklep je, da je južna veja Slovanov najstarejša in iz nje sta se razvili, na različne načine in morda v različnih časih, zahodna in vzhodna veja Slovanov … Danes le še manjšina strokovnja-kov podpira teorijo o poznem preseljevanju Slovanov … saj nobena od različic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprašanje: kaj je omogočilo Slovanom, da so iz svojih bro-nastodobnih ognjišč postali dominantno ljudstvo v Evropi … jugozahodni del Slovanov je od vselej mejil na Italide v Dalmaciji, na prostoru vzhodnih Alp in v Padski nižini …domnevno 'slovansko preseljevanje' je polno nasprotij … Ne obstaja neka 'severna slovan-ščina' pač pa je to le različica južne slovanščine…prve metalurške kulture na Balkanu so slovanske … v povezavi z Anatolijo … Prisotnost Slovanov na območju, ki je zelo blizu sedanjemu, obstaja od neolitika (in potemtakem še od prej) … Slovani so (prvi, skupaj z Grki in drugimi balkanskimi ljudstvi) razvili poljedelstvo … poljedelsko mešano ekono-mijo, tipično evropsko, ki kasneje omogoči rojstvo grškega, etruščanskega in latinskega urbanizma … Germani so prevzeli poljedelstvo od Slovanov … balkansko območje je eno redkih, na katerem je dokazana prava in resnična naselitev skupin ljudi, ki so prišli iz Anatolije …[7]«

Te kratke navedbe so dovolj zgovorne, da razumemo revolucionarnost teorije kon-tinuitete, ki pa ima mnoge in slavne predhodnike vse od najstarejših časov, dobiva pa v mednarodni strokovni javnosti nov zagon [8].

[7] M. Alinei, Origini delle lingue d'Europa, vol.2., Il Mulino Ed., Bologna 2000.[8] L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete – baltiški, jadranski in paflagonski Veneti, Zbornik prve mednarodne konference, Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34.

POMEMBNO GRADIVOPomembno gradivo je zbral Robert Petrič v delu Venetska teorija in izvor Slovenov,

Zbornik pete mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 65-85.jurij I Venelin (1802 – 1839), v delu Starodavni in današnji sloven/c/i, Slovene uvršča

med prebivalce starorimskih provinc Panonije, Norika, Retije, Vindelicije, itn. Z naslednjo ugotovitvijo je zelo jasno že takrat razpoznal slovenski narod: »Če bi v današnjem letu

23

1834 bilo potrebno poimenovati dežele in ilirsko pokrajino po imenu njihovih prebivalcev, bi jo morali imenovati Slovenija, Slowenen land, la Slovenie.«

V odstavku Germani niso Nemci pa še poudarja, da se je z imenom Germanija vedno označevalo ozemlje, na katerem so živela mnoga slovanska plemena.

Zelo pomembno delo je opravil tudi češki jezikoslovec pavel josef šafařik (1795-1861), katerega delo na tem področju priznana Ottova enciklopedija takole povzame:

»"Starožitnosti" so dosegle glavni cilj, namreč dokazati starobitnost Slovanov v Evropi, davno pred Kristusovim rojstvom, v celem obširnem območju od Baltskega do Jadran-skega in Črnega morja, od Visle do Dona, zraven tega pa dokazati enakovrednost slednjih z Germani, Galci, Itali in Grki.«

Med pomembnejša dela, ki zagovarjajo avtohtonistično teorijo Slovanov sodi zagotovo helmolts Weltgeschichte, nemški obsežni zgodovinski učbenik iz začetka 20. stoletja, ki se v svojih ugotovitvah opira na prej omenjeno Venelinovo predstavo. V petem zvezku, na strani 277, najprej sicer omenja selitev Slovanov proti severu in jugu, vendar, kot vidimo kasneje, tukaj govori o Hrvatih (Kroaten), ki naj bi se, po opisu cesarja Konstantina Porfi-rogeneta, leta 626 n. št. naselili na Balkanu. Dalje pa še pove, da ne smemo pozabiti, da so se Hrvati naselili na ozemlju, ki je »prej pripadalo Slovencem in se je imenovalo Slovenija« (Slowenen, Slowenia). Kasneje naj bi se slovenska plemena stopíla s hrvaškimi in »danes spominja ime Slavonija (Slawonien) / …/ in ime slovaškega plemena na Madžarskem na stare lastnike in na staro panonsko-slovensko kraljestvo (pannonisch-slowenische Reich).«

»Pred tem so bili mnenja, da je priseljevanje Slovanov v balkanske dežele potekalo med 5.–7. stoletjem. Zdaj tukaj smo odkrili njihove zanesljive sledi že precej pred tem /obdobjem/. Temu v prid pričajo starejša krajevna imena. Ta novi pogled pa je tudi v sozvočju z najstarejšimi zgodovinskimi pričanji in na naraven način pojasnjuje pojav, ko naj bi se Slovani v tolikšnem merilu nenadoma pojavili v teh deželah / …/«

Tudi v The catholic Encyclopediji, je moč zaslediti pomembno ugotovitev, ko beremo:»Consequently if we were to follow strictly the written historical authorities, of which a

number are very trustworthy, we would be obliged to support the theory that the original home of the Slavs is in the countries along the Danube and on the Adriatic coast.«

»Če bi se potemtakem strogo držali zgodovinskih pisnih poročil, od katerih so številna zaupanja vredna, bi nas to obvezovalo podpirati teorijo o izvirni slovanski domovini vzdolž Donave in ob Jadranski obali.«

Drugi pomembnejši vir je Vitae sanctorum Columbani (l. 615), kjer j bobbiensis omenja Venete, ki se imenujejo Slovani. V originalu beremo: »termini Venetorum qui et Sclavi dicuntur.« Malce kasneje pa še kronist Fredegar (7. st.), za leto 631 piše o Slovanih, ki so imenovani Vinedi (Sclavi coinomento Winidi). V nadaljevanju tega odlomka uporabi avtor tudi zanimivi imenski izpeljanki Wenedus in Venedorum.

Ti trije viri, so skupaj z omembo Diakonove provincie Sclavorum, upravičeno sprožili mnogo razmišljanj o avtohtonosti srednjeevropskih Slova(e)nov.

V poznejšem srednjem veku so se pogosteje pričeli pojavljati glasovi o tradicio-nalno slovanskem izvoru Nemcem sosednjih Vendov in s tem tudi teorije o Slovenskem izvoru avstrijskih Vindov, Vindišarjev. Po pričanju nemškega zgodovinarja helmolda

24

(12.  stoletje), naj bi Slovani včasih bili poimenovani Vandali, zdaj pa Vendi. To mišljenje je pri nas prevzelo mnogo avtorjev, posebno od obdobja protestantizma naprej. Tako kronist Antol Vramec, kot tudi jezikoslovec Adam Bohorič in zgodovinar Janez Vajkard Valvasor (vsi 16. st.) so bili mnenja, da so Veneti, Vendi, Vindišarji in Slovenci en in isti narod.

Adam bohorič (1520-1598) povezuje Henete, Vene(d)te, Vinde, Vandale in Slovane v en narod, ko piše:

»Vsi pa, ki so doslej pisali zgodovino in v njej preiskovali izvor in običaje ljudstev, vsi soglašajo s tem, da so Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slovani [Slavos] isto ljudstvo ter enega in istega izvora. Zakaj če temu ljudstvu prideneš katero koli naštetih imen, boš našel, da pomeni isto. Vsi ti pridevki jim namreč pripadajo po bivališčih, ki so jih pogo-stoma in velikokrat menjavali, / …/ “Že če kdo preiskuje izvor in starost Slovanov [Slavorum], bo našel, da je to ljudstvo silno staro. / …/ na jugu so Slovani zasedli ves Jadranski zaliv, ki se ravno zato imenuje Venetski. / …/ Pa tudi to nemalo prispeva k priporočilu slovanskega [Slavico] jezika, da se, ne toliko zunaj kakor znotraj Nemčije, nazivi kraljestev, prvakov, starih rodbin viteškega reda, mest, rek in tudi vasi imenujejo s slovanskimi besedami.«

janez Vajkard Valvasor (1641-1692), zemljepisec in zgodovinar piše: »Vendi in Sklaveni so eno ljudstvo, Vandali in Vendi en in isti narod«. V originalu beremo: »Wenden und Sclaven seynd ein Volk, Wandalen und Wenden einerley Nation.«

Anton Tomaž Linhart (1756 - 1795), avtor knjige Poskus zgodovine kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, je zaradi jasnosti na določenih mestih zemljevide podpiso-val: »Slavi seu Vinidi« (»Slovani ali Vinidi«).

Pri nas je začel strokovneje raziskovati izvor Slovencev jezikoslovec Davorin Trste-njak (1817-1887). Ta je pisal o starodavnih jadranskih Venetih, ki da so vindiško-slovan-ske družine. Poudaril je tudi njihovo sorodnost z armoriškimi ter baltskimi Veneti. Po njegovem naj bi bilo iz listin in krajevnih imen razvidno, da so v prazgodovinski dobi na Salzburškem prebivali Slovani.

Takšno razmišljanje je do neke mere podprto z že omenjenim zgodovinskim učbeni-kom helmolts Weltgeschichte saj slednje, ko govori o Venetih, tudi namigne, da so Veneti, Wendi in Windi pravzaprav predniki Slovencev ter, da so le-ti »živeli v starih rimskih pro-vincah Pannoniji, Noriku, Raetiji in Vindeliciji.«

Italijanski zgodovinar, antropolog in jezikoslovec Giuseppe Sergi (1841-1936), je med drugim razvil teorijo, da je latinščina nastala z zlitjem praslovanščine in jezika neindo-evropskih staroselcev na tleh Italije. To pa se je skladalo z imenoslovnimi raziskavami henrika Tume (1858-1935), ki je ugotavljal prisotnost slovenskih imen globoko v Alpah, vse do Švice, in pa venetologa Davorina Žunkoviča (1858–1940), ki je kljub težkemu času posvetil precej časa in dobro raziskal nekatere napise in zgodovino.

TOMAŽ JARIČPomembna pričevanja o slovenski prvobitnosti podaja tudi zamolčani Tomaž Jarič,

ki v svoji knjižici, izdani v nemščini, v Beljaku leta 1853, O večinsko slovanskem poreklu nemških dežel, pojasnjuje številna zemljepisna imena in imena slovanskih rodov. Glej E. Thomas, Predstavitev knjigice Thomasa Jaritza, Zbornik devete mednarodne konference, Jutro, Ljubljana 2011. Navajam le izbrane prevedene odstavke.

25

Vsaka zmota je ena sramota za človeštvo. Tisti človek pa, ki ljubi človeštvo, sovraži njegovo zmoto ter ne more drugače, kakor da se trudi zmoto odpraviti. Nevihte očistijo zrak in iz boja mnenj se izlušči resnica. Temu boju nasproti naj gredo moja izvajanja, ki sledijo in naj brez obžalovanja potonejo, ako se ne bodo zmogla obdržati v ognjeni preizkušnji. Zgodovina je kakor eno drugo Sonce na Zemlji, osvetljuje dejanja in usode ljudstev, toda skoraj bolje je biti kar brez zgodovine, kakor pa živeti z zgodovino brez resnice. Resnica, ki je Bogu dopadljiva, naj nikogar ne užali, sploh pa tega namena ni v mojih izvajanjih, ki ne nosijo s seboj niti najmanjšega namena prizadeti plemenito in spo-štovanja vredno nemško ljudstvo.

Po izvajanjih v tem drobnem spisu so Helveti, Tigurini, Rauraki, Triboki, Soravadi, Trevi, Batavi, Frizi, Uzibeti, Franki, Kimri, Hauki, Fozi, Peucini, Hermononi, Katti, Svevi, Heruski, Boji, Marcomani, Kuadi, Hermunduri nedvomno vinedska imena ljudstev in z nekaj sile bi brez dvoma prepoznali še več takšnih prastarih imen germanskih ljudstev kot vinedska imena, ker se je, po vsej verjetnosti, eno glavno vinedsko pleme bilo naselilo v Germaniji ter sploh na evropskem severovzhodu. Ker med tako številnimi vinedskimi imeni ne najdemo enega edinega nemškega, potem moramo videti v Nemetih edino resnično nemško ljudstvo in neke vrste predhodnico kasnejšega nemškega vdora v Germanijo. Precej mogoče je, ja celo verjetno, da so Nemci šele kot Almani privandrali v Nemčijo, podjarmili tukaj živeče Vinede, na katere so pri vdoru naleteli in se dvignili v vladajoče ljudstvo.

Vinedska imena so razširjena po vsej Nemčiji. Tako kakor sklepamo iz najdenih rimskih spomenikov, da so tam nekoč bili Rimljani, enako je nujen zaključek iz vinedskih imen, ki so razprostrta preko vse Nemčije, da so morali biti tam nekoč Vinedi in sicer pred Nemci, kajti, ako ne bi bili tam Vinedi pred Nemci, potem bi se bili Vinedi, kot zmagovalci razširili preko cele Nemčije, postali vladajoče ljudstvo in ne bi bilo nobenega nemškega jezika, kajti kakor je bil izginil vinedski jezik ravno iz razloga, ker so bili tam nastopili Nemci kot zmagovalci ter so nato, v teku stoletij, ponemčili vse in vsakogar pred seboj, bi se bilo zgodilo tudi v nasprotnem primeru.

Nemška zgodovina ne ve ničesar o vinedskih prebivalcih Germanije ter jih ne omenja niti z enim zlogom, torej temu mešanju manjka vsaka zgodovinska podlaga. Vendar napaka, ki je sprožila takšen pomislek, ne leži v zgodovinskih dejstvih, marveč v celoti pri piscih zgodovin, kajti že zdavnaj bi moralo nemške zgodovinopisce zbosti vprašanje, kako in od kod je vendar dejstvo, da od stotih imen germanskih ljudstev iz njih ne pokuka na svetlo niti en nemški zlog? Ako bi se bili nemški zgodovinopisci z vso potrebno resnostjo od blizu soočili s tem prvim vprašanjem, bi se bili sami spotaknili ob naslednje vprašanje, namreč, od kod jim pravica, da popolnoma tuja ali najmanj nenemško zveneča imena razglasijo za čisto nemška in ob tem ne začutijo niti najmanjšega nemira ter niti ne pod-vomijo ob nemškosti teh popolnoma tuje zvenečih imen? Ko bi si bili nemški zgodovi-nopisci to dvojico lahkih vprašanj temeljito in od blizu ogledali, potem bi se bilo moralo kmalu pojaviti prepričanje, da vsa ona zgodovinsko trdna dejstva popolnoma manjkajo, po katerih naj bi v Nemcih videli praprebivalce Germanije.

Plemenito ter spoštovanja vredno je nemško ljudstvo – med ljudstvi tega sveta na daleč blesti s svojimi umetnostmi, s svojo znanostjo, pogumom in občutkom za vrline – zato ta

26

drobni zapis ne nosi v sebi niti najmanjšega zlega namena užaliti nemška srca, marveč ga vodi samo en dobrohoten namen, da bi razdrlo ta nemški predsodek, ki Nemce nagiba k temu, da gledajo na Vinede zviška, z določenim prezirom in čigar velikanski predsodek sicer priznano nemško temeljitost nemškega raziskovalnega duha zatemni v očeh tistih, ki morda vedo, da Herman in Hermanova bitka, da Markomani ter večina ostalih ger-manskih ljudstev, ki so jih opisovali ter imenovali rimski zgodovinarji, niso pripadali k Nemcem. Na tem svetu je vse minljivo, tudi ta ljudstva so izginila, globoko potonila, kakor Babilon in Palmyra ter Tir in Kartagina in tako, kakor je Nemec ponosen nanje, naj bo tudi Vined, dva bratska naroda naj si delita skupaj to dediščino.

RAZPRAVANavedeni pregledi povednosti posameznih znanosti in zgodovinska pričevanja so

v velikem neskladju z uradno slovensko zgodovino, in znanost se mora s tem spopri-jeti. Dosledno mora ločiti mnenja, teorije in navedke od podatkov, analiz in dokazov ter zavrniti nedokazano in pričevati za resnico z analizami in dokazi.

Posebno veliko odgovornost nosijo zgodovinski jezikoslovci, ki lahko sledijo narodno-sti najdalj v zgodovino, z raziskovanjem poimenovanj zemljepisnih imen. Opraviti morajo analizo pogostosti in imenskih preoblikovanj in tako slediti zgodovinskim spremembam jezikov od časov poselitve do danes.

Zgodovinarji morajo prevrednotiti svoje dosedanje delo in upoštevati vse stvarne podatke in dokaze vseh zadevnih znanosti ter na osnovi celovite presoje pripraviti zgodbo, ki bo najbližje dejanski resničnosti. Tako bodo sedanje pravljice zamenjali z resnično zgodbo, ki bo temeljila na dokazih.

Osamosvojitev Slovenije kot samostojne države še ni prinesla notranje osvoboditve, saj je zamolčana naša novejša, starejša in najstarejša zgodovina. O naših staroselskih koreni-nah se ne uče naši šolarji, niti se o tem ne vrši javna razprava, kar slabi že tako slabotno narodno zavest o naših kulturnih koreninah, ki so temelj evropske kulture.

Slovenijo in Slovaško še vedno lažno prikazujejo kot naroda brez zgodovine, čeprav sta živi dokaz nekdanje predslovanske srednje Evrope. Pomembno vlogo je odigral panslavi-zem, ki je v nasprotju s svojo idejo poudarjal večje narode in omalovaževal manjše, zlasti vklopljene v večje države in to velja še posebej za Slovence in Slovake.

Velika je odgovornost znanosti, velika pa je tudi odgovornost politike, ki mora skrbeti za dobro državljanov. Temelj državnosti so prav narodno ponosni državljani in zaveda-nje lastnih korenin, ki so nam vsem v ponos, je za to najboljša osnova. Prav ta osnova je resnična in mora zamenjati sedanje izmišljotine.

Politika mora zahtevati razčiščevanje zamolčanih dejstev in tako vzpodbuditi delovanje mladih raziskovalcev, ki bodo neodvisno od sedanjih univerzitetnih struktur, lahko neo-bremenjeno raziskovali našo zgodovino. Umestna je ustanovitev projekta Slovenski narod, ki bo vsestransko prikazal našo zgodovino od najstarejših časov do danes.

27

NAPREDEK ČLOVEŠTVA IN SLOVENCI

AbstractHUMAN DEVELOPMENT AND SLOVENES

We learn about prehistory mostly from archaeological remains. There are in Slovenia several noteworthy remains, the Upper Paleolithic bone whistle, the Mesolithic dugout canoe and the Neolithic carriage. The whistle is very important for understanding of the culture and social circumstances at the beginning of the Homo sapiens sapiens period; he knew how to appreciate his own music and social amusement with music. The dugout canoe was for our ancestors the principal means of water transportation. Navigable waterways have been used for transpor-tation of goods since prehistoric times. However, the invention of the wheel and the carriage with wheels is still more important for the understanding of the development of that period, indicating a denser settlement, a more regulated economy, increased socialization and building of roads.

Transportation routes were already an important means of development in the Stone Age. They made possible the exchange of a variety of goods, including raw materials for making of jewellery, materials for preparation of ceremonial colours, and later, products made from metal. The oldest known transportation route in Slovenia was the well-known Amber Road, which connected the northern Adriatic Sea with the Baltic Sea.

The Slovenian lands are in all of central Europe geographically the most easily traversable in the directions of the Adriatic, Po River basin, Pannonia and the Baltic. For this reason there has been in Slovenian territory since the earliest times an exchange of goods transported on waterways and on more or less established roads. Roads have been present since ancient times, suggesting good road-building skills of our ancestors long before the arrival of the Romans, who in the main improved the existing roads, and built only a few new ones for military use. It has been established that there was among Slovenians in ancient times a form of community known as “španovija,” which was led by a “špan – mayor,” who took care of common needs, among them the building of fortified settlements and roads. It is also known that Romans took over the knowledge of art and building from their neighbours Etruscans and Veneti, both of whom are now considered of Slavic origin.

PovzetekO prazgodovini na naših tleh nam največ povedo ostaline od katerih izstopajo kameno-

dobna piščal, mezolitski deblak ali drevak in eneolitski voz. Piščal je izjemno pomembna za razumevanje kulturnega in družabnega okolja v času začetka Homo sapiens sapiensa, ki je znalo prisluhniti lastni glasbeni pobudi in družabnemu razvedrilu ob glasbi. Plovne poti so služile prevozu dobrin že od pradavnine, zato je najdeni čoln deblak dokaz o stalni in živahni prevozni dejavnosti naših prednikov. Iznajdba kolesa in vozila s kolesi pa je še pomembnejša za uvid v tedanjo razvojno stopnjo, ki kaže na nujnost gostejše poselitve, umnega gospodarstva, povečano socializacijo in gradnjo cest.

Prometne poti so bile že v kameni dobi vedno eden najpomembnejših gibal razvoja, saj so nudile izmenjavo dobrin, zlasti nakita in materialov za pripravo obrednih barv in kasneje

28

kovinskih izdelkov. Najstarejša znana prometnica na slovenskem je znamenita Jantarska cesta, ki je povezovala zgornji Jadran z Baltikom.

Lega slovenskega ozemlja je v vsej srednji Evropi reliefno najbolj prehodna v smereh Jadrana in Baltika ter Padske nižine in Panonije, zato so preko naših krajev v vseh časih potekale izme-njave dobrin, ki so se tovorile po vodnih poteh in po bolj ali manj utrjenih cestah. Cesta so prisotne že iz pradavnine, naši predniki pa so gradili dobre ceste že daleč pred prihodom Rimljanov, ki so obstoječe ceste večinoma izboljšali in le nekatere vojaške ceste zgradili na novo. Pri nas je izpričana oblika skupnosti španovija, ki jo je vodil špan in je skrbela za skupne potrebe, to je za gradnjo utrjenih gradišč in za gradnjo cest.

IVAN CANKAR

O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel:

Tod bodo živeli veseli ljudje!

Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od šta-jerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel:

Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!

Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, ostrmi pred tem čudom Božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakda-njo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj.

Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!

SLOVENCI IN SLOVENIJA

Slovenci nimamo le čudovite domovine, ampak imamo tudi pri razvoju človeštva pomembno vlogo, saj so se prav v naših krajih odvijale dejavnosti, ki so v marsičem pomenile bistveni kulturni napredek. V Sloveniji so najdbe, ki to izdatno potrjujejo na kulturnem, prevoznem, poljedelskem in obrtniškem področju in to od najstarejših časov pojave modernega človeka do rimske zasedbe.

Starejše obdobje proti koncu zadnje ledene dobe je v Sloveniji nudilo dokaj ostre podnebne razmere, ki so prebivalstvo silile k povečani umski dejavnosti, kar se izraža v večjem obsegu novejših izdelkov. Podobno tem razmeram, kot bistveni pogoj razvoja sodobnega človeka navajajo savansko podnebje, ki je pospešilo razvoj sodobnega človeka. Južneje v območju Jadranskega morja so bile razmere ugodnejše in zato je tam manj pomembnih starodavnih najdb človekove dejavnosti.

29

Jadransko morje je bilo med zadnjo ledeno dobo, zaradi nižje gladine za 100 m, kopno do Zadra in je predstavljalo ugodno bivališče številnim prebivalcem. To območje je sedaj že več kot 10.000 let poplavljeno, in mogoče skriva pomembne arheološke najdbe, ki pa še niso odkrite. Podmorska arheologija je šele v razvoju in zaradi različnih raziskovalnih globin zahteva tudi različne delovne in zaščitne pogoje. Zaradi bistveno dražjih raziskav pa je po obsegu tudi močno omejena, zato na večja odkritja lahko le čakamo.

Slovenci imamo pomembno mesto tudi pri študiju indoevropskih jezikov, saj so pred-slovanski jeziki starejši kot germanski in romanski jeziki, kar potrjujejo številni naravni izvori besed, ki so privzete v sedanje romanske in germanske jezike. O tem pričajo tudi najstarejše jezikovne ostaline, ki so prisotne v poimenovanjih zemljepisnih imen v Srednji in Južni Evropi, ki so večinsko razumljiva v sedanjem slovenskem jeziku. Prav slovenščina kot najbolje ohranjeni predslovanski govor, s številnimi in najbolj razvejanimi narečji, predstavlja dobro orodje za razumevanje zemljepisnih imen in predantičnih preslovanskih napisov v Evropi.

Tudi za študij razvoja in razvejanja indoevropskih jezikov je, poleg sanskrta, prav slo-venščina najprimernejša, saj ima ohranjeno dvojino, ki priča o njeni starodavnosti. Naš jezik je, najbolj primeren tudi za zgodovinsko jezikoslovje, saj je živ jezikovni muzej in takega bogastva v slovnici in narečjih ni v nobenem drugem jeziku v Evropi.

Za take študije je primerno tudi izvorno jezikoslovje, ki posega v prastare čase začetka govornega sporazumevanja, saj je govor nastal s poimenovanjem posameznih predmetov, dogajanj, hotenj, mnenj, ukazov itd. Prav najpomembnejši izrazi so še razvidni iz sedanjih besed in izdatno pričajo o davnih jezikovnih zasnovah in o razvoju govornega sporazume-vanja.

Sedanji etimološki slovarji so potrebni nadgraditve, saj ugotavljajo le izvor besed v možnih starejših jezikih, kar je iz zgodovinskega razvoja jezikov primerno, o samem izvoru besed pa ne dajejo pravih podatkov. Besede so nastale tako, da so ljudje ubesedili to kar so videli, slišali, čutili, razumeli in poimenovali. Ta naravni izvor besed je najmočneje pogojen z vremenskimi pogoji, s socialnimi razmerji, s hrano in s čustvi. Prav slovenščina je z drugimi slovanskimi jeziki dobro orodje za ugotavljanje naravnih izvorov pomemb-nejših besed.

POJAV ČLOVEKA

ZAČETKI CIVILIZACIJE

Začetke civilizacije predstavljajo uporaba ognja in orodja, predvsem pa govorna sposob-nost. Uporaba orodja je stara milijon let, uporaba ognja pa je še pol milijona let starejša. Naj-pomembnejšo vlogo v človekovem razvoju pa je prav gotovo predstavljala zmožnost govor-nega sporazumevanja. Začetki govora verjetno segajo v davno preteklost 1,7 milijona let, ko so hominidi dobili že skoraj moderno človeško anatomijo in so poselili savanske predele, kjer je bila potrebna večja gibljivost in sodelovanje večjih skupnosti pri lovu in preživetju.

V živalskih skupinah primatov sporazumevanje temelji na neposrednih fizičnih kon-taktih, zato se jezik ne more razviti, ampak celo izgubi svojo temeljno sporočilno vrednost.

30

Izvor jezika je možen le v skupinah, kjer pri posredovanju mnenj in dobrin sporazume-vanje presega fizično obliko, zato temelji na političnih, ekonomskih, socialnih in spolnih situacijah. Jezikovna izmenjava sporočil se je razvila kot povezovalni element v skupnosti in je povečala njeno trdnost in povezanost.

Posredovanje razumevanja bistveno znižuje obseg nasilja, saj to ni vedno potrebno, če partnerja lahko ugotovita skupno korist. V nasprotju s pričakovanji je dajanje informacij v bistvu skrb zase - danes bi temu rekli trženje informacij, saj se poveča tako samozavest informatorja kot povpraševanje po znanju in vedenju. Poleg te osebne ravni je še pomemb-nejša družbena raven, saj znanje in vedenje bistveno prispevata k povezanosti in dobrobiti celotne skupnosti [1].

BISTVENI POGOJI ČLOVEŠKEGA RAZVOJA

Za človeka so bili vedno najpomembnejši naravni in podnebni pogoji, ki so mu omo-gočali nabiranje, lov in pridelavo hrane. Savansko podnebje, kjer so prvi pojavi modernega človeka, je bilo ugodno za njegov razvoj, saj je bilo zahtevno in prav pogoste spremembe klime na tem subtropskem območju so tak razvoj pogojevale. Tako je podnevna vročina zahtevala hitrejše ohlajanje, kar je omogočala gola koža in najmanjša površina izposta-vljena soncu, kar je nudila pokončna drža in na drugi strani hladne noči, ki so zahtevale zaščito telesa.

Še ostrejši pogoji so bili v času ledenih dob, ki so ustvarjale nasprotne klimatske pogoje, ki so zahtevali ustrezno zaščito telesa pred mrazom. Zaradi taki naravnih danosti in širjenja obsega človeške poselitve, se je človek pogosto znašel na podnebno manj ugodnih območjih. Neugodne razmere so ga prisilile k večji umski dejavnosti, kar je bistveno vplivalo tudi na pospešen razvoj skupnosti in zlasti jezikovnega sporazumevanja.

Prvotno si je iskal zavetja v jamah in duplinah, kasneje pa si je varna bivalna zavetja naredil sam. Taka potreba se je pokazala zlasti v času poljedelstva, ko je bilo treba pridelek shraniti do naslednje žetve, zato si je takratni človek moral zgraditi ustrezne prostore in stavbe, ki so poleg zavetja družini omogočale tudi varno shrambo za pridelana živila, ki so morala ostati uporabna preko vse zime. Postopoma je tudi izumil različne postopke shra-njevanja živil, predvsem sušenje, ki je bilo uporabno skoraj za vso njegovo prehrano [2].

Na naših tleh so bile doline tudi v času ledenih dob kopne, medtem ko je bila vsa srednja Evropa pod ledom, zato je večina prebivalstva ostala še iz tistih časov, kar potr-jujejo tudi genetske raziskave. Potrebno je poudariti, da je bilo Sredozemsko morje nižje za okoli 100 m, zato je bil skoraj ves severni Jadran kopnina, ki je skupno s Padsko in Panonsko nižino predstavljali največjo naselitveno površino v tedanji kopni, to je Južni Evropi. Te tri izjemno ugodne naselitvene ravnine so bile povezane preko Slovenskega ozemlja, ki je zato že v pradavnini imelo važno povezovalno vlogo. Ko se je ob otoplitvi morje dvignilo na sedanjo raven, se je prebivaljstvo selilo na območja Srednje Evrope, ki se je sproščala izpod stalega ledu [3].

31

SOCIALNI VIDIK RAZVOJA ČLOVEŠKE DRUŽBE

Pri obravnavi sodelovanja starih ljudstev in plemen je bistven socialni pogled, ki se je do sedaj preveč zakrival v področje ekonomije, čeprav je bistvenejši generator razvoja kot pa so le materialni odnosi v družbi. Občestvena, družinska, rodovna, jezikovna in klanska poveza-nost so bistveno prispevale k socialni urejenosti in nujnosti govornega sporazumevanja ter s tem k urejenemu razdeljevanju dobrin in k hitrejšemu razvoju človeka in človeške družbe.

Prav tako ni zadostna delitev le na materialno, kulturno, socialno in versko področje, ampak je potreben širši pogled, ki z novim razvejanim pristopom zajema tudi druge vidike in jih združeje v smiselno povezano celoto.

Še posebej je pomemben vpliv rodovnih, verskih in političnih elit, njihova moč in vpliv ter zmožnost organizacije gradnje pri izvedbi večjih in zahtevnejših gradenj. Pri izvedbi večjih del ne gre le za znamenite objekte kot so sfinge, piramide in veličastni templji, temveč predvsem za tiste dobrine, ki so bile skupne večji skupini ljudi. To pa so predvsem skupna domovanja, zavetišča, utrdbe in v vseh časih tudi prevozne poti, v kasnejših časih predvsem ceste.

Še pomembnejši vpliv pa imajo vsakokratne elite pri preoblikovanju celotne družbe, saj prav elite tvorijo osnovo za razvoj družbenih odnosov v vseh človeških skupnostih. Prav ti odnosi so omogočili delitev dela in s tem razvoj obrtništva, novih načinov pridelovanja hrane in njenega shranjevanja. Prav tako pa so dali pobude za delitev dela, za nove načine prevoza, boja in varovanja ter drugih uspešnejših načinov življenja [4].

ZAČETKI HELENIZMA

Grška kultura je nedvoumno močno vplivala na Rimsko in kasneje na Evropsko kulturo, zato je treba opozoriti na njeno bistvo. Novost, ki so jo Grki zapustili civilizaciji je v določenem načinu mišljenja, ki se najbolje izraža v filozofiji, ki upošteva religiozno bistvo človeka, in išče njegovo bistvo tako v človekovi notranjosti kot v njegovem dejavnem življenju ter daje odgovore na temelja civilizacijska in vsakdanja vprašanja.

Drugi močan element je politika, to je organizacija mestne države, ki je neločljivo povezana s helenizmom in predstavlja državno skupnost državljanov, ki so z odločitvami v ljudskem svetu upravljali z državo in s tem podali osnove parlamentarne demokracije. V primerjavi z današnjimi pojmi je veljala takratna demokracija le za maloštevilne člane elite, sužnji pa so bili sploh brezpravni.

Te mestne državice so poudarjale lastne prednosti, zato je bilo prisotno stalno tekmo-vanje med njimi tako v športu kot na drugih področjih, njihovi dosežki pa se nam ohranili v njihovi bogati in vsestranski dediščini. Grki so nas na duhovni ravni obogatili z moralo, etiko in filozofijo, na zavestni in umetniški ravni so nam zapustili množico kipov, stavb in junaških pesnitev, na praktični ravni pa so uveljavili skupno upravljanje države ter trgovino s splošno in širšo uporabo denarja [5].

32

RIMSKI PROBLEMPri našem zgodovinopisju imamo pogosto opraviti s prikrojevanjem, ki vse kar je

iz rimskih časov poveličuje, vse kar je drugega pa omalovažuje in pripisuje različnim skupinam plenilcev, ki so kdaj koli viharili preko naših krajev. Poučen je zato prispevek Rimski problem, ki sicer govori o rimski umetnosti, vendar opozarja na to da izraz rimski istočasno označuje mesto in državo in zato odpira razviden pogled tudi na druga področja, ki so bila dosedaj zastrta ali celo zamolčana.

"Tako je rimski problem v resnici in v marsičem priviligirano mesto. Najprej zato, ker je bila rimska umetnost v novejši zgodovini umetnosti testno področje in pokopališče marsikatere nove teorije, tako da je zgodovina rimskega problema pravzaprav zgodovina novejših teorij umetnosti in arheologije. Drugič je rimski problem - priviligirano mesto zaradi posebne narave gradiva, za katerega so bili številni koncepti in teorije izdelani. Popolna odsotnost podatkov o izdelkih rimske umetnostne proizvodnje na eni strani in množica teh izdelkov na drugi, vse to je arheologe in zgodovinarje postavilo v položaj, ki prej spominja na situacijo v zvezi s podobno prazgodovinsko proizvodnjo kot pa s kate-rokoli zgodovinsko. V bistvu pa gre za pomembnejše in potrebnejše reči. Najprej za to, da vpeljemo, predvsem v arheologijo, tisti tako neizmerno potrebni način pisanja in razmišlja-nja, ki lahko disciplino kot tako šele vzpostavi« [6].

POJMA RIMSKI IN GRŠKI

Pojma rimski in grški začenjata izgubljati svoj znanstveni pomen kot kulturni in narodni edinosti in se pretvarjata v narodnostna sestava, njun pojem barbarski, ki je slabšalno poenostavljen, pa v grško-rimskem pomenu izraža druga ljudstva.

Upoštevati je treba različne namene antičnih piscev, ki so obravnavali narodnosti in jezike, ki jih zajemata pojma Iliri in Kelti, saj je treba vsakega avtorja obravnavati glede na njegovo poslanstvo in vire, ki jih je uporabil. Na primeru zapisov Strabona avtor ugotavlja, da njegova opredelitev Japodov kot Iliro-Keltov nima osnove, saj ne kažejo podobnosti s to umetno sestavljeno skupino, temveč izkazujejo svoje lastne značilnosti.

Avtor opozarja, da morajo znanstveniki upoštevati arheološke in pisne vire, socialna, politična in druga okolja, saj sama arheologija ne more dati odgovore glede imen ljudstev in njihovih jezikov. Izpostavlja kolonialno politiko 19. stoletja pri obravnavi grško-rim-ske stvarnosti, zlasti Kossino, ki zoži obravnavo narodnosti na arheološke kulturne zna-čilnosti. Kaže na potrebo po postkolonialni znanosti, ki preveri dosedanje delo in celovi-teje obravnava dosedanje mnogokrat oguljene in neustrezne opredelitve.

Poudarja, da morajo znanstveniki pri obravnavi predantičnih ljudstev upoštevati skup vseh značilnosti na katerih so ta ljudstva gradila svojo identiteto. Strogo loči nekdanje kulture od njihovih nosilcev, od nekdanjih ljudstev, ki so pogosto sprejemala kulturne prvine, a so obdržala svojo samobitnost, ki se najmočneje izraža v lastnem jeziku [7].

KomentarDžino podaja sodoben pogled na kulturo kontinentalne Evrope in jo vzporeja z medi-

transkima kulturama Rimljanov in Grkov. Njegove dobre, postkolonijalne in povsem

33

ustrezne opredelitve kulture primerjanih skupnosti lahko smatramo kot izziv naši znanosti, ki se še ni izkopala iz »teorij in mnenj imperialistične znanosti«.

PRESELJEVANJE NARODOV IN TEORIJA KONTINUITETE

Teorija o preseljevanju narodov je bila dolgo časa podlaga za najrazličnejše predpo-stavke, saj se je z njo lahko poljubno dokazovalo tisto, kar je posameznemu centru državne ali druge oblasti ustrezalo. To je bilo obdobje izrazite germanizacije in romanizacije nekoč slovanskega prebivalstva in zasedanje njihovega ozemlja, zato je bilo treba postaviti teorije, ki so prihod Slovanov na ta območja postavljale v novejše obdobje 6. stoletja.

Teorija o preseljevanju narodov je v znanstvenem svetu še vedno prisotna, čeprav zanjo ni nobenega zgodovinskega, genetskega, jezikovnega, arheološkega ali drugega dokaza. Žal tudi mnogi naši in drugi slovanski znanstveniki še vedno zagovarjajo to teorijo, ki je brez dokazov in ki bistveno krni našo davno zgodovino in s tem tudi našo zgodovinsko zavest. Prav zgodovinska zavest pa je v sodobni Združeni Evropi še kako pomembna za ohranitev našega naroda, našega jezika in naše kulturne izvirnosti in samobitnosti [8].

Na naših tleh je arheološko bogato izpričana naselitev že v stari kameni dobi, sedanji prebivalci pa so na teh ozemljih že od konca zadnje ledene dobe. Konec zadnje ledene dobe predstavlja tudi zadnje večje preseljevanje ljudstev, saj so se ljudje morali izseliti iz sedaj poplavljenih ozemelj severnega Jadranskega morja, istočasno pa so se nudile možnosti naselitve na prej zamrznjenih tleh srednje in severne Evrope.

Genetske raziskave, ki so od vseh uvidov v preteklost najverodostojnejše dokazujejo, da se je od bronaste dobe, to je v zadnjih tri tisoč letih v Alpah spremenila genetska slika le za 7 %, kar je manjša sprememba kot pa je sprememba v Kanadi v zadnjih 10 letih. Znanstveniki po skrbnem proučevanju arheoloških, genetskih, jezikovnih, bajeslovnih in zgodovinskih dokazov, že zavračajo teorijo o preseljevanju narodov in nam naše slovanske korenine na naših tleh pomikajo čedalje bolj v staro kameno dobo. V času so se sicer vrstili osvajalni pohodi, vendar nobeden ni izrinil staroselcev, tudi ne v času najdaljše zasedbe v času Rimskega imperija [9].

Jezikovne sledi kažejo na skupni izvor sodobnih jezikov in v nasprotju s teorijo prese-ljevanja narodov kažejo izrazito neprekinjenost in to že iz paleolitika pred več kot 40 tisoč leti. Za preseljevanje narodov ni nikakršnega arheološkega dokaza, saj najdbe kažejo na veliko stalnost prebivalcev. To nedvoumno potrjujejo genetske preiskave, ki dokazujejo, da najmanj 80 % genetskih sledi prebivalcev Evrope izvira iz paleolitika.

Na podlagi mnogih interdisciplinarnih raziskav je razvidno, da je teorija kontinuitete edina, ki jo potrjujejo prav vsa raziskovana področja, zato jo lahko smatramo kot zmago-valko med naselitvenimi teorijami. Teorija kontinuitete vsebuje kot bistveni element prav stalnost jezikov in to že iz paleolitika. To še posebej velja za predslovanska ljudstva, saj se z neprekinjeno naselitvijo in z naravno rastjo prebivalstva, najbolje pojasni številne neolitske kulture srednje in jugovzhodne Evrope [10].

34

NAJPOMEMBNEJŠE ARHEOLOŠKE NAJDBE NA SLOVENSKEM

Na slovenskih tleh imamo kar nekaj izjemno pomembnih arheoloških najdb od katerih izstopajo: okoli 45.000 let stara piščal najdena v jami Divje babe, ki je do sedaj daleč naj-starejše najdeno glasbilo, okoli 7.500 let stari čoln deblak najden v Hotizi, ki je najstarejši primerek takega tipa in vozilo s kolesi staro okoli 5.300 let najdeno na Ljubljanskem barju, ki je tudi najstarejše v Evropi.

Piščal je izjemno pomembna za razumevanje takratnega življenja, ki je očitno že zajemalo kulturno in družabno okolje v času začetka Homo sapiens sapiensa, ki je znalo prisluhniti lastni glasbeni pobudi in družabnemu razvedrilu ob glasbi.

Plovne poti so služile prevozu dobrin že od pradavnine, saj so omogočale enostaven in še dovolj varen prevoz, zato je najdeni čoln drevak ali strokovno deblak dokaz o stalni in živahni prevozni dejavnosti naših prednikov.

Iznajdba kolesa in vozila s kolesi pa je še pomembnejša, tako za vsestranski napredek družbe, kot za uvid v tedanjo razvojno stopnjo gospodarstva in socializacije. Prav nove možnosti prevoza nam omogočajo uvid v nujno organizacijo takratne, prav gotovo že tudi širše rodovne družbe. Tedanje elite so že morale skrbeti tudi za ceste, saj prevoz z vozovi zahteva vsaj izravnane poti.

KAMENODOBNA PIŠČAL

Najdena kamenodobna piščal narejena iz stegnenice mladega jamskega medveda je stara okoli 45.000 let in je prirejena za piskanje kot piščalka pa tudi za igranje kot flavta. Ko so arheologi kopijo najdene piščali pokazali glasbeniku je na njihovo presenečenje takoj zaigral nanjo.

Ker je šlo za do sedaj daleč najstarejšo piščal je bilo treba ugotoviti ali je tedanji človek z svojim tedanjim kamnitim orodjem lahko izdelal tako piščal. Po nekajkratnih poizkusih je bilo možno izdelati piščal s kamnito konico in z udarjanjem z lesenim tolkalom tako, da je dokazano, da je tedanji človek s kamnitim orodjem, ki ga je imel, prav gotovo lahko izdelal to glasbilo.

Uporabna vrednost najdene kosti kot glasbila potrjuje, da si je tedanji človek ob primernih priložnostih tudi zaigral in tako razveselil sebe in svoje poslušalce. Najdeno glasbilo nam odkriva tedanje socialne odnose in potrjuje rodovno in občestveno poveza-nost tedanjih prebivalcev.

Primerjava časovno in izvedbeno različnih kostih piščali je podana na sliki 1 in kaže, da so bile do sedaj najdene bolje izdelane piščali, praviloma še enkrat mlajše od piščali v Divjih babah, ki je na sliki označena s številom 1 [11].

Novejši podatki pomikajo starost piščali za 10.000 let nazaj v leta 55.000 pred seda-njostjo, piščal pa naj bi bila najdena skupno z značilnim orodjem neandedtalcev, zato v mnogočem spreminja znanje o njih. Neandertalci naj bi se pojavili pred približno 200.000 leti in naj bi izumrli z nastopom inovativnejših kromanjoncev.

35

Starost najdene piščali je bila ponovno določena z elektronsko spinsko resonanco preiskav medvedjih zob. Jamo so najprej uporabljali neandertalci, kasneja pa tudi kroma-njonci. Piščal iz Divjih bab je najstarejša in prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca, kar dodatno osvetljuje njegove umske in čustvene sposobnosti, pa tudi poznavanje razvoja človeškega govora in glasbe [12].

KomentarSam sem mnenja, da je piščal iz Divjih bab delo kromanjoncev in ne neadertalcev, zato

imam več razlogov, med njimi tudi pogostostnega, saj do sedaj pri izkopavanjih še niso našli številnejše izdelke neandertalcev, ki bi potrjevali tako stališče. Na podlagi ene same najdbe in dvomljivega pomika starosti za 10.000 let nazaj ter dvomljive predpostavke, da je piščal izdelal neandertalec, zanikati vse ostale najdbe neandertalcev, na njihovem izjemno obširnem območju ne zdrži znanstvene presoje.

Morda pa je razlog tudi v zamolčevanju naše preteklosti in bi namig o neandertalcih lahko prišel celo iz tujine, naši arheološki pa so ga z veseljem sprejeli.

Saj vendar ni mogoče, da bi v Sloveniji poleg najstarejšega kolesa in voza ter še bistveno starejšega deblaka, našli tudi najstarejši kulturni predmet v Evropi in to izdelek naših kra-jevnih prednikov kromanjoncev, zato ga je bilo treba pripisali neandertalcem.

Moje stališče o kulturnih iz izdelovalskih sposobnostih neandertalcev in kromanjoncev ter pogostosti najdb iz Divjih bab izdatno podpira tudi prvotni raziskovalec najdišča Mitja Brodar, ki v več razpravah navaja smiselne dokaze.

Slika 1: Primerjava kostnih piščali [11] Slika 2: Preluknjane kosti, http://www.gore-ljudje.net/novosti/39105/

36

PIŠČALKA IZ DIVJIH BAB NI NEANDERTALSKA

Leta 1977 sem zvedel za jame v Divjih babah in takojšen ogled je pokazal, da je v spodnji jami vsekakor treba poskusno kopati. Prvo presenečenje smo doživeli ob ugoto-vitvi, da so sedimenti drugačni kakor v drugih jamah. Jama Divje babe I je v dolomitu, ki razpada drugače kakor apnenec. Že to je pomenilo, da bodo težave pri ocenjevanju plasti. Drugo presenečenje so bila odkrita orodja, ki niso dala jasne kulturne slike. Šlo je za vpra-šanje, ali je bival v jami neandertalec s svojo moustériensko kulturo ali pa je hodil v jamo moderni človek že mlajše paleolitske aurignacienske kulture. Morda je prav opozoriti, da smo že v mojem času našli nekaj kosti z luknjami.

Po odhodu v pokoj leta 1986 sem nadaljevanje raziskovanja prepustil I. Turku, ki je že prej vodil dela v jami in tudi pisal sprotna letna poročila. Delo v jami se je nadaljevalo še vrsto let, število kamenih orodij pa se ni bistveno povečalo, do pomembnega odkritja pa je prišlo v najvišji kulturni plasti. Odkrita je bila skoraj cela koščena konica s precepljeno bazo, ki je dokončno opredelila najvišjo kulturno plast kot aurignacien. Ostal je pa problem kulture starejših plasti. Pred prihodom modernega človeka so v Evropi in tudi pri nas živeli neandertalci s svojo kulturo moustérienom. Leto za letom smo zaman pričakovali, da se bodo vendarle našli tipični moustérienski artefakti, ki bodo domnevo o neandertalcih in moustérienu potrdili, toda ni jih bilo.

Pri prvem izkopavanju v Potočki zijalki leta 1928 so poleg koščenih konic našli tudi kosti z luknjami. Med prvimi je bila čeljust jamskega medveda s tremi luknjami v mandi-bularni kanal in razširjenim vhodom vanj. Ta čeljust je takoj postala »piščalka«. O njej se je veliko razpravljalo, toda le v strokovnih krogih. V Potočki zijalki so pozneje našli še nekaj desetin najrazličnejših lukenj v raznih kosteh - skoraj vse so bile med vojno uničene. Ko sem kmalu po vojni raziskoval Mokriško jamo, našo drugo visokoalpsko postajo, se je zgodba z luknjami ponovila. Našel sem 39 različnih kosti z različnimi luknjami. Problem teh lukenj je bil še odprt in zato sem vse življenje pri vseh izkopavanjih pazil na take primerke in jih zbiral, obenem pa zbiral podatke o luknjah drugod. Zadnje luknje, ki so prišle v zbirko, so bile tiste iz Divjih bab. Skupno je v tej edinstveni zbirki, ki je zdaj v Narodnem muzeju v Ljubljani, več kot 80 kosti z luknjami - uničene luknje iz Potočke zijalke niso upoštevane.

Na zahodu Evrope lukenj ni, in ker o paleolitiku žal še vedno odločajo Francozi, ki ga imajo največ, te luknje še vedno niso priznane kot človeško delo. To razlago neomajno odklanjajo, češ da so jih naredile zveri s svojimi ostro koničastimi podočnjaki. Toda zakaj naj bi zveri samo v srednji Evropi grizle tako, da so povzročale luknje, na zahodu pa bi grizle drugače? Poleg tega se časovno te luknje pojavljajo le v zadnjem toplem presledku, ko se je končeval moustérien in je nastopal aurignacien, kot da bi prej in pozneje zveri pazile in ne povzročale lukenj. Luknje lahko nastanejo na razne načine in za nekatere smo prepričani, da jih je naredil človek.

Ko je bil leta 1995 najden odlomek z dvema luknjama, je bil to dober prispevek za zbirko. Ne zato, ker bi bil ta primerek kaj posebnega, pač pa zato, ker razen tistim, ki so a priori proti, lepo kaže človeško delo. Res pomemben je pa že precej prej najden odlomek (na sliki 2 je označen s št. 3). Številne čeljusti jamskih medvedov imajo vse po eno, dve ali tri luknje v mandibularni kanal. Samo ena iz Potočke zijalke ima preluknjan kronski

37

odrastek in ta je bila šestdeset let unikat. Izredna sreča je bila, da smo našli v Divjih babah I ravno še dovolj velik odlomek kronskega odrastka, ki ima luknjo na istem mestu. Ta mali odlomek namreč pomeni direktno povezavo s Potočko zijalko, torej aurignaciensko kulturo modernega človeka. Ob koščenih konicah, ki že same dovolj jasno povedo, da jih je naredil moderni človek, saj neandertalci do take obdelave kosti niso prišli, je to potrdil tudi ta preluknjani odlomek. Naj še dodam, da je bil en odlomek koščene konice najden celo znatno globlje, kar dokazuje, da sta moderni človek in neandertalec dalj časa živela eden ob drugem.

Kakor za »grizenje« zveri je tudi v kulturnem pogledu pomembna razširjenost prelu-knjanih kosti. Daleč največ jih je v naših aurignacienskih alpskih postajah Potočki zijalki in Mokriški jami. V drugih najdiščih nastopajo v precej manjšem številu ali posamezno. Precej na grobo lahko rečemo, da jih najdemo le v srednji Evropi. Neandertalska kultura mou-stérien pa je mnogo bolj razširjena. Na prostoru od Atlantika in daleč v Azijo je odkritih stotine in stotine moustérienskih najdišč. Jasno je, da neandertalci lukenj niso delali, saj bi jih sicer morali najti povsod, omejene pa so le na razmeroma majhen prostor sredi Evrope.

V Potočki zijalki je bila k sreči najdena med koščenimi konicami tudi ena, ki je pre-luknjana. Nikjer drugje ni nobene druge take, pomeni pa, da moramo luknje smatrati za kulturni pojav. V srednji Evropi so tudi te vrste lukenj element aurignacienske kulture. Že sto let stara predvidevanja, da sta neandertalec in moderni človek živela nekaj časa vzporedno, zdaj niso več samo domneva. V Jabrudu v Siriji se v več plasteh menjavata moustérien in aurignacien. Tudi pri nas sta več tisočletij živela oba in sta se nujno morala na razne načine, kar je zelo pomembno, tudi srečevati. V nasprotju z drugimi kulturami, pri katerih lahko ločimo razvojne stopnje, v moustérienu kljub stotisočletnemu trajanju ni videti razvoja.

Zelo pomembno je dejstvo, da med moustérienom in aurignacienom ni genetske zveze. Z izumrtjem neandertalcev je moustériena konec. Aurignacien ni od neandertalcev prevzel ničesar. Zato tudi ni in ne more biti prehodnih kultur. Kjer je vplival moderni človek, se je do izginotja spreminjal le moustérien. Neandertalci so živeli na velikem prostoru od Atlan-tika še daleč v Azijo vsaj sto tisoč let. Če bi delali luknje, bi jih v množici najdišč morali najti na tisoče, pa jih sploh ni. Nasprotno pa so luknje v kosteh posebna značilnost našega aurignaciena. Majhen preluknjan odlomek kronskega odrastka in odkrite koščene konice dokazujejo prisotnost modernega človeka tudi v območju Divjih bab [13].

KomentarNavajanja M. Brodarja so smiselno povezana v celoto, ki jo pri ugovorih nasprotni-

kov ne zasledim. Na sliki so lepo vidne okrogline, ki ne morejo biti iz ugrizov zveri, saj bi se pojavile neenakomerno in bi bile različno poškodovane. Tudi mesta lukenj pričajo o njihovem umnem izdelovalcu, saj so načrtno urejene. Opozarjam tudi na vprašljivo starost, saj so se razmere sevanja v teku časa spreminjale in atomska ura zahteva korekturo, ki se spreminja predvsem glede na dotok vode, ki je v dolomitu lahko različen in zato vprašljiv. Starost tudi ni izmerjena neposredno, ampak iz zob jamskih medvedov, ki pa so lahko, tako kot tudi najdena piščal, tudi iz višje ali nižje plasti, saj so tudi tedanji prebivalci urejevali svoja bivališča in lahko spremenili zaporedje bližnjih najb.

38

Neandertalci v svoji stotisočletni zgodovini niso pokazali razvoja, zato bi najdena piščal zanikala vse dosedanje znanje o neandertalcih. Poleg tega pa Homo sapiens sapiens po novejših dognanjih posega že v starejše obdobje in sta z neandertalcem dalj časa živela tudi drug ob drugem. Preveč je očitnih neskladij za znanstveno utemeljenost neandertalske piščali!

NAJSTAREJŠI DEBLAK

Najstarejši drevak ali strokovno deblak takega tipa najden pri Hotizi star okoli 7.500 let priča o izjemno starih vodnih prevozih naših prednikov. Do sedaj je na sloven-skem zabeleženih 60 deblakov in modelov preprostih plovil. V muzejih je shranjenih 10 deblakov, 19 pa bi se jih moralo nahajati na krajih odkritja. Največ deblakov je na Ljubljanskem barju, kar pa je predvsem posledica dobrega ohranjanja, saj ima barje dokaj stalno podtalnico, ki varuje les pred razpadom. Tudi drugod po Evropi je največ deblakov najdenih na barjih, deblak iz Hotize pa nam dokazuje, da so bile plovne poti po rekah še bistveno starejše, le deblaki so se lahko ohranili le v stranskih rokavih rek s stalnim vodostajem.

Deblak iz Hotize je bil dolg okoli 11,5 m, ohranjen je v dolžini okoli 9 m, širok 1,1 m, z notranjo širino 0,85 m, debeline sten deblaka pa so od 10 do 16 cm. Lahko si prestavljamo koliko truda in potrpljenja je bilo potrebno, da so izžgali in obtesali takšen deblak iz debla premera najmanj 1,20 m, saj so imeli na razpolago le kamnito orodje. Na sliki 3 se lepo vidi zaokrožen sprednji del, zadnji del manjka, prav tako sta lepo vidni izboklini na prednjem in zadnjem delu notranjosti deblaka, ki lahko služita za veslanje, sedenje ali tovor [14].

Radiokarbonske datacije plovil v Sloveniji [14]

vzorec vir kraj vrsta lesa starost v letu 1950Z-634 Vuga 1981a Lipe Quercus sp. 1940Z-1932 Dirjec 1990 Zakotek, Preserje Quercus sp. 2350Z-1031 Dirjec 1990 Blatna Brezovica Quercus sp. 3190Z-737 Booth 1984, 191 Rudnik Abies Alba 3290Z-2294 Horvatinčič 1002 Hotiza Quercus Rob. 7613Z-2359 Horvatinčič 1002 Hotiza [ponovljen] Quercus Rob. 7118GrN-20807 Lanting 1994 Hotiza [ponovljen] Quercus Rob. 7340GrN-20812 Lanting 1994 Črna vas - čep Fraxinus sp. 2140GrN-20813 Lanting 1994 Črna vas- platica Picea sp. 2135GrN-20809 Lanting 1994 Bevke-N. Gorice Quercus sp. 2125GrN-20807 Lanting 1994 Matena Iška Loka Quercus sp. 2700GrN-20807 Lanting 1994 Iška Loka Abies sp. 1800

KomentarTudi tu je umestna časovna umeritev, saj je deblak najden v stalni vodi v mrtvem

rokavu Mure in je umeritev odvisna od možnega pretoka vode.

39

NAJSTAREJŠE KOLO IN NAJSTAREJŠI VOZ

Najstarejše kolo in najstarejši voz v Evropi stara okoli 5300 let, najdena v koliščar-ski naselbini Stare gmajne na Ljubljanskem barju, pričata o živahni prevozni dejavnosti naših prednikov. Kolesna plošča je iz jesena premera 72 cm, sestavljena iz treh plošč, ki so povezane s štirimi letvami in dodatno zvezane z vrvjo, ki pa se ni ohranila. Povezavo z vrvjo dokazujeta luknji na njihovem stiku. Kolo je bilo v sredini debelo 5 cm in se je tanjšalo proti robu. Os je bila iz hrasta dolga 124 cm, in je simetrična. Zaključka sta pravokotnega preseka 6x5,5 cm in se ujemata z odprtino na kolesu. Temu štirioglatemu delu, na katerem je bilo nasajeno kolo sledi odebeljeni del z nadvišanim robom, ki je deloval kot zapora, da os ni zdrsnila iz ležišč na vozu po katerih je drsela toga prema z dvema kolesoma.

Slika 3: Deblak iz Hotize [14]

Slika 4 : Kolo in os enoosnega voza [15]

40

Enoosno, dvokolesno vozilo je bilo posebej primerno za naše hribovite kraje, pravi-loma pa sta ga vlekli dve živali. Kolo in voz sta datirana v drugo polovico 4. tisočletja pr. Kr. in sta stara okoli 5.300 let. Prikazana sta na sliki 4 [15].

Najdeno vozilo pa je tudi eno najstarejših na svetu, saj se prva vozila s prečkami na kolesu pojavijo na bližnjem vzhodu šele v času 2000 let pr. Kr. Večja uporaba vozil predvsem v vojne namene pa sledi šele v prvi polovici drugega tisočletja pr. Kr. Takrat se pojavijo taka vozila v Egiptu od koder se je ohranila tudi njihova izdelava, ki je podana na sliki 5 [16].

Slika 5: Izdelava koles bojnih vozil iz Teb [16]

NAJDBE DELOV KOLES IN VOZ V SLOVENIJI

V Sloveniji imamo še več najdb delov vozov, ki jih arheologi pripisujejo Keltom, čeprav so izdelki naših prednikov. Najdbe so predvsem v žarnih grobovih v okolici Brežic, kjer so v grobu 6 najdeni deli kovinskega enoosnega voza in deli konjske opreme - dva železna kolesna obroča obsega 272 cm, kar daje premer okoli 95 cm, širine 4,1 cm in debeline 0,4 cm, štirje železni pestni obroči obsega 38 cm, širine 3,7 cm in debeline 0,2 cm in dva železna osna zatiča s ploščicama okoli 4,6x2,3 in 4,3x2,5 cm s konicama po 12,4 cm in nekateri drugi deli, ki sodijo k vozu. Vsi kovinski deli, ki se pri vpepelenju pokojnika niso mogli uničiti so bili obredno uničeni, to je zviti in položeni v grob. Ohranjeni deli voza so prikazani na sliki 6.

Ob gradnji državne ceste iz Novega mesta proti Bršljinu so našli zatič iz masivnega železnega jedra, preko katerega je vlit bronast plašč. Premer glave s krilci je 6,2 cm, dolžina zatiča pa je 5 cm, klinasti del je odlomljen in se ni ohranil. Tehnika izdelave z bronom omogoča primerjavo s sorodnimi razkošnimi primerki latenskega časa [17].

41

KomentarKeltov pri nas ni bilo, bila pa je morda njihova oblast, ki pa je bila do prebivalcev tako

dobra, da so jo sprejeli za svojo. Genetske sledi v Evropi kažejo na izrazito razliko med vzhodom in zahodom in skoraj enako sliko na jugu in severu. To se sklada z naselitvijo, ki je po koncu zadnje ledene dobe prevladovala v smeri jug – sever in kasneje ob ohladi-tvi v smeri sever - jug, medtem ko večjih selitev v smereh vzhod – zahod in obratno ni bilo. Genetske sledi nedvoumno zavračajo tako priselitev Keltov iz zahoda kot priselitev Slovanov iz vzhoda.

Slika 8: Ohranjeni uzdi iz Magdalenske gore [18]Slika 7: Ohranjena uzda iz Mosta na Soči

Slika 6: Ohranjeni deli voza iz Brežic [17]

42

O uporabi konj na naših tleh morajo pisati drugi, zato navajam Wolfganga M. Wernerja, ki piše o latenskih, od 500 pr. Kr. do 35 pr. Kr., uzdah v Jugoslaviji. Od 43 najdišč jih je v Sloveniji kar 17 ali 40 %, kar dokazuje vsestransko uporabo konj naših prednikov v bojih, prevozih in potovanjih v naših krajih in v tem obdobju. Znana nahajališča so: Boštanj, Brežice, Škocjan-Brežec, Idrija pri Bači, Kobarid, Libnat, Magdalenska gora, Most na Soči, Novo mesto, Roje, Stična, Šmarjeta, Trnovo, Tržišče, Vače in Zagorje. Na sliki 7 je uzda iz Mosta na Soči, na sliki 8 pa uzdi iz Magdalenske gore [18].

RAZVOJ PREVOZOV

Razvoj človeštva se kaže, poleg večjih družbenih in državnih skupnostih, predvsem v umni uporabi orodja, rastlin in domačih živali – pašništvo, poljedelstvo in obrtništvo, kar je omogočilo porast prebivalstva in njegovo kulturno napredovanje. Kaže pa se tudi v raznih vrstah prevozov, ki so se nadgrajevale od človeških in živalskih prenosov ter razno-vrstnih vlek in pol vlek, do uporabe vodnih poti ter do iznajdbe kolesa in prevozov. Prav prevozi so bili pomembni za spravilo poljedelskih pridelkov iz oddaljenejših polj.

Približen časovni razvoj je razviden iz slike 8, ki pa ne zajema vodnih prevozov, ki so praviloma še bistveno starejši – okrog 10 000 let [19].

Ob tem pregledu moramo upoštevati, da so sedanja znanja iz življenja naših predhodnih rodov nekatere iznajdbe pomaknile kar precej v starejša obdobja. Udomačitev domačih živali in poljedelstvo sta bistveno starejša kot sta prikazana in to kar za okoli 20.000 let.

Slika 9: Časovni prikaz pomembnih človeških dejavnosti [19]

43

SODOBNI PREVOZI

Razvoj sodobnih prevozov je izjemno hiter, saj z raznimi prevoznimi sredstvi in ustre-znimi prometnicami omogoča hiter in še kar zanesljiv prevoz dobrin in omogoča izjemno gibljivost prebivalstva v službe namene in turizem.

Železnica je v prejšnjem stoletju v marsičem spremenila podobo sveta in bistveno skrajšala časovne razdalje daljših potovanj, ter omogočila množični prevoz izjemno velikih količin materiala z bistveno manjšimi stroški. To je močno povečalo prevoz in celotno izmenjavo dobrin. Povečal pa se je tudi potniški promet, ki je bil precej hitrejši in varnejši od konjskih kočij.

Še večjo spremembo pomeni cestno vozilo z lastnim pogonom, ki danes močno obvla-duje sodobni svet in bistveno vpliva prav na vse človekove dejavnosti, zlasti pa na izrabo prostega časa. Omogoča prevoze od vrat do vrat, saj ni vezano na tire kot železniška vozila, niti ni vezano na vozni red kot avtobusni promet, zato omogoča prosto izbiro časa in prostora ter skrajšuje čase prevozov in potovanj.

Največjo spremembo v zavedanju o majhnosti našega planeta Zemlja pa predstavlja letalski prevoz, ki je dejansko iz našega vesoljskega doma naredil majhno vas, saj je skoraj vsaka naseljena pokrajina dobro povezana s celoto, potovanje na drugi konec sveta pa zahteva le še en dan. Sodobna letala nudijo cenene prevoze in s tem omogočajo hiter svetovni prevoz in množični turizem.

ZGODOVINSKA PRIČEVANJA

Naši predniki so imeli konje že od davnine o čemer priča tudi Homer, ki je pisal v 8. st. pr. Kr., njegov opis pa se nanaša na trojanske vojne okoli 1200 pr. Kr., saj v Iliadi poje: "Bil Paflagoncem možem je Pilaimenes vodja možati, tam iz Enetske zemlje, kjer divji mezgi se plodijo: ti so Kitoros imeli, živeli v Sesamu mestu, kraj Partenia reke prebivali v krasnih domovih, v Kromni, Aigalu, da na strmih skalah eritanskih [20]. Zapis se nanaša na pafla-gonske Venete, naše jezikovne predhodnike v Mali Aziji.

O tem priča tudi napis v mešanici frigijskih, grških in venetskih črk na zlatem prstanu, ki so ga našli v pogrebni gomili pri Duvanliju v okrožju Plovdiv v Bolgariji. Na prstanu sta jezdec na konju in napis, ki ga uvrščajo v drugo polovico 5. stol. pr. Kr. Napis se glasi: Moj si hej-----naj le mezga jezdim! Uporabljena je ista beseda mezeg za konja kot pri Homerju [21].

Beseda kon se v različnih oblikah pojavlja tudi v venetskih – 6x, v starofrigijskih – 2x in v mesapskih napisih – 4x [22-27].

Najdbe pa pričajo, da so tudi naši območni predniki uporabljali konje že davno prej tako za jahanje kot za tovorjenje vključno z vlekami in polvlekami. Iznajdba kolesa pa je bistveno povečala obseg prevoza, saj je omogočala, da je človek ali konj zlahka tovoril večkratno količino, kot pa jo je lahko nesel. Prav gotovo so za vožnjo že uporabljali tako konje kot vole. Poti iz pradavnine je bilo treba ob uporabi kolesnih voz izboljšati, kar je zahtevalo veliko truda in dobro organizacijo, saj je cesta služila vsem, urejevati pa so jo morali predvsem domačini in prevozniki.

44

Najstarejši pisani vir o prevozu na naših tleh je Herodotova zgodovina iz 5. st. pr. Kr., kjer navaja: "Hiperborejci zavijajo svoja darila v pšenično slamo ter jih prinašajo Skitom; od Skitov jih prevzemajo njih sosedje, od teh zopet drugi in tako zmeraj naprej ljudstvo za ljudstvom, do Jadrana na daljnem zahodu." Pot o kateri govori Herodot je znana vodna pot iz železne dobe, o čemer priča tudi legenda o zlatem runu in Argonavtih, ki naj bi, po pripovedovanju Apolodora iz Rodosa, v začetku 7. st. pr. Kr. pluli iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici navzgor do Nauporta - Vrhnike. Od tam pa naj bi ladjo po kopnem preko Hrušice prenesli ali prepeljali na razdalji okoli 40 km do prve plovne reke to je do Idrijce pri Idriji. Na poti so morali premagati najvišji teren okoli 600 m nadmorske višine okoli Godoviča. Možna je tudi varianta do reke Vipave, vendar je manj verjetna, saj bi morali pri isti nadmorski višini premagati bistveno večjo razdaljo okoli 70 km.

Izčrpnejši je grški zgodovinar Strabon iz 1. st. pr. Kr. "Pri Okri - Hrušica, najnižjem delu Alp mejijo Japodi na Karne in prek nje tovorijo blago z vozovi iz Aquileje - Oglej v kraj, imenovan Nauportus - Vrhnika po poti, ki ni mnogo daljša od 400 stadijev. Od tam prevažajo blago z ladjami po rekah do Donave in do krajev, ki leže ob njej. Mimo Naupor-tusa teče iz Ilirika prihajajoča plovna reka, ki se izliva v Savo, tako da se tovor brez truda prevaža v Segestico - Sisak, do Panoncev in Tavriskov. Pri Segestici pa se v Savo izliva tudi Kolapis - Kolpa."

"Pot od Aquileje do Nauporta, naselja Tavriskov, do koder je treba pripeljati tovorne vozove, znaša za tistega, ki potuje čez Okro, 350 stadijev; nekateri pravijo tudi da 500. Okra je namreč najnižji del tistih Alp, ki se raztezajo od Retije do Japodov. Tam pa, pri Japodih, se gorovje spet dvigne in imenuje Albijsko. Podobno pelje pot čez Okro tudi iz Tergesta - Trsta, karnijske vasi na barje, imenovano Lugeon - Ljubljana. Blizu Nauporta teče reka Korkoras - Krka, ki sprejema blago; izliva se v Savo."

Gradnja in vzdrževanje cest sta pridobila na pomenu v času nadvlade Rimskega imperija, ki je zaradi osvajalnih pohodov in upravljanja imperija potreboval hitre povezave, ki so jih v tedanjem času nudile le ceste. Cestno omrežje je imelo v rimski državi posebno mesto. Vojaške ceste je ob osvajanju sproti gradila ali le obnavljala obstoječe ceste, pro-dirajoča vojska s posebnimi enotami vojaških inženircev. Gradnja cest je bila prilago-jena terenu in usposobljenosti razpoložljivega kadra. Ostale javne ceste / viae publicae pa je vzdrževala državna uprava. Koristniki, predvsem prevozniki, razen armade, pošte in državnega aparata so plačevali cestnino ali vzdrževalnino. Ohranjenih je precej zemljevi-dov z napisi pomembnejših krajev, poštnih postaj in prenočišč z navedbami razdalj med posameznimi kraji. Ceste so označevali z miljniki - rimska milja je 1481,5 m, kar predsta-vlja tisoč dvojnik korakov. Med pomembnejše javne ceste sodijo: ceste Emona / Ljubljana – Siscia / Sisak – Sirmium / Sremska Mitrovica; cesta Celeia / Celje – Virunum / Celovec; cesta Poetovio / Ptuj – Carnuntum / Petronell in ceste Aquilea / Oglej – Poetovio / Ptuj – Sirmium / Sremska Mitrovica. Med vojaške pa spadajo ceste Poetovio / Ptuj – Neviodu-num / Drnovo in japodska cesta Tergeste / Trst – Divača – Stari trg / Civitas Colapianorum – Lika. Rimljani so zgradili le eno povsem novo cesto in sicer v najkrajši povezavi: Oglej – Hrušica - Ljubljana in naprej do garnizij po Sloveniji [28].

45

Da je Okra res Hrušica in ne prehod preko Postonjskih vrat nam utemeljujejo navedene razdalje. Rimska milja je 1480 m ali 8 stadijev po 185 m. Sedanja dolžina poti od Ogleja preko Razdrtega do Vrhnike je okoli 130 km, preko Hrušice pa okoli 90 km. 350 stadijev je 64,35 km, 500 stadijev pa 92,5 km. Očitno je ustrezna dolžina le 500 stadijev in ta dolžina ustreza le najkrajši razdalji, ki poteka preko Hrušice. Iz tega lahko sklepamo, da Okra ne predstavlja Razdrtega, ampak Hrušico.

Zanimiva je etimologija imena Hrušica. Nikakor ni moč sprejeti prevoda ad Pirum - Hrušica, saj tam nikoli niso rasle hruške, ki zaradi neugodnega vremena ne bi uspevale. Tako kot pri vseh starih imenih bistvenih orientacijskih zemljepisnih točk, je treba upošte-vati terenske značilnosti in poiskati tem značilnostim ustrezno izrazoslovje. Okra pomeni suh - brez vode, v sanskrtu pomeni okr sušnat. Ohrni so tisti, ki so suhi in ne dajejo nič od sebe, krhelj je suh - del suhega sadja itd. Enako je s sedanjim imenom Hrušica, ki izhaja iz imena krušica, ki so ga Rimljani le nekoliko napačno razumeli in prevedli v ad Pirum, ki se je kasneje ponovno prevedlo v Hrušica, ne da bi upoštevali krajevne značilnosti tega območja krušljivih kraških tal [29].

PREDRIMSKE CESTE

O cestah, ki so jih gradili naši predniki že tisočletja prej kot so nas zasedli Rimljani, pričajo številni arheološki primeri prastarih cest, številne najdbe konjske opreme po vsej Sloveniji, zlasti pa najdba najstarejšega voza v Evropi na Ljubljanskem barju. O cestah in cestnem prometu pričajo tudi številne upodobitve voz s konji na situlah, ki so posejane po vsej Sloveniji.

Cestne trase so se v vseh arheoloških obdobjih prilagajale prometnim potrebam, nase-ljenosti in terenu. Povezovale so naselja po najkrajši in najzložnejši poti. Nagel porast nase-ljenosti in zgostitve cestnega omrežja zasledimo v Halštatskem obdobju od 1200 do 300 pr. Kr., kar izpričuje 3200 dokumentiranih najdišč. V tem času je množičen pojav gradišč in orodja bronaste in kasneje železne dobe. Kovinarstvo je bilo izrazito vezano na prevoz surovin in izdelkov, zato so se prometne povezave v tem času še razširile in izboljšale. Proizvodnja železa na tleh sedanje zahodne in osrednje Slovenije je bila zelo pomembna za razvoj gospodarstva in obrambe.

V Halštatskem obdobju so bila pogosta utrjena gradišča, ki so služila obramb-nim namenom in za zatočišče v primeru plenilnih napadov na vzpetinah, zato so tudi ceste pogosto speljane po obronkih večjih kotlin. Ozemlje Slovenije pa ni prestavljalo le stičišča narodov in kultur, marveč je bilo zaradi svoje izredne lege v alpsko-sredozemskem prostoru, tudi pomembno komunikacijsko območje z zelo razvitim cestnim omrežjem. Prikaz cestnega omrežja v Halštatskem in rimskem obdobju se navezuje na gradivo Arhe-ološka najdišča Slovenije in je podan na sledeči karti [30].

Iz karte je razvidno, da je enočrtno označenih cest – v legendi so na drugem mestu, ki predstavljajo antične trase le zelo malo, zato je več kot 90 % cestnega omrežja v rimskem času že iz časov pred rimsko zasedbo. Tudi primerjava z današnjo cestno mrežo kaže zelo veliko podobnost [31].

46

Razmeroma številne postojanke paleolitskega človeka so razvrščene v dve skupini: od Tržaškega krasa mimo Postojne do Vrhnike in od Dravske doline skozi porečje zgornje Savinje do Kamnika. Priroda je podelila prostoru sedanje Slovenije posebne naloge, ki so z ugodnimi zemljepisnimi oblikami vplivale na usmerjenost poglavitnih prometnih žil na našem ozemlju. Prav na Slovenskih tleh se gorski masiv, ki poteka od Soluna do južne Francije, zniža na 613 m nadmorske višine, zato se je tu že davno izoblikovalo pravo križišče, ki predstavlja najugodnejšo povezavo tako od severa proti jugu kot od vzhoda proti zahodu [32].

Pri nas imamo izpričano obliko urejanja skupnih zadev v tako imenovanih španovijah, ki jih je vodil špan, po sedanje župan, ki so skrbele za skupno blaginjo, za skupne obrambne priprave in za gradnjo zavetišč v primeru napadov, ki so jih imenovali gradišča. Beseda špan pride od glagola povezovati - spajati in se je preoblikovala: spaj - špaj - špan. V ograjena in utrjena gradišča, ki so bila na zaščitenih mestih tako, da jih je bilo lahko braniti, so se zatekli prebivalci v primeru hujšega napada. Imela so večji obseg, ki je omogočal daljše preživetje tako ljudem kot živini, ki so jo tudi prignali v utrjeno postojanko - gradišče. Gradišča so imela vse sestavine za dobro in čvrsto organizacijo vsakodnevnega življenja tudi ob daljšem obleganju tako, da je bilo poskrbljeno za vse najnujnejše potrebe. Za dobro pripravljeno gradišče so morali poskrbeti že v času miru, zato je imela španovija dobro urejeno skupno gospodarstvo, ki je bilo v območju gradišča. Tam so morali člani španovije obdelovati skupna polja in travnike, kar jim ni prineslo takojšnjega lastnega dobička. Od

Predrimske in rimske ceste [30]

47

tod še danes znani pregovor, da "v španoviji še pes crkne". Kljub tem so imeli španovijo za svojo, saj brez nje posamezna družina ni mogla preživeti ob naravnih nesrečah , zlasti pa ne ob tedaj običajnih plenilskih napadih [33].

Španovija je morala imeti tudi druge skupne dobrine, kjer so tako kot danes izstopale ceste, ki so bile zgrajene in utrjene za tedanje potrebe, za prevoz pridelkov iz polja, zlasti pa za hitro selitev najpomembnejših dobrin v utrjeno gradišče, ob takrat čestih plenilskih napadih. Naši predhodni rodovi so prav gotovo imeli utrjene ceste daleč pred Rimljani, čeprav se za večino starih cest trdi da so jih naredili Rimljani. Ti so res utrjevali ceste na morda sodobnejši način, ki pa so ga prevzeli od Etruščanov, obdržali pa so večino cest, ki so jih le dodatno utrdili za svoje potrebe in po potrebi izravnali. Nove ceste so gradili le tam, kjer stare ceste niso bile v smeri njihovih vojaških povezav. Gradili so tudi kamnite obokane mostove, pa tudi to tehnologijo so prevzeli od Etruščanov, ki so izvorno predslo-vanskega ali točneje slovenetskega porekla.

Da so bile številne ceste že daleč pred Rimljani dokazuje tudi najdba kolesa in voza v ljubljanskem barju. Vozovi pa se pojavljajo tudi drugod po Evropi, zato so bile ceste že v času pred Rimljani kar dobro razpredene po vsej srednji Evropi. Če so španovije zahtevale dobro organizacijo na območju posamezne španovije, pa so ceste, ki so imele tranzitni in daljinski pomen zahtevale sodelovanje več španovij tako, da so tudi ceste, ki so povezovale več španovij imele svoji vlogi ustrezno lego in utrditev.

GRADNJA PREDRIMSKIH CEST

Gradbena dejavnost naših prednikov se začenja z gradnjo domov in shramb, kmalu pa so se pokazale tudi druge potrebe, saj je iznajdba kolesa že prastara in je zahtevala tudi ureditev ustreznih poti. Te so omogočale prevoz tovora, najprej v krajših, kasneje pa tudi v čedalje večjih razdaljah. Prometne poti so bile že od kamene dobe vedno eden najpomembnejših gibal razvoja, saj so nudile izmenjavo dobrin, zlasti nakita, kultnih barv in drugih pripomočkov in kasneje tudi kovin. Starodavni prevoz je potekal tudi na velike razdalje. Najstarejša znana prometnica na slovenskem je znamenita Jantarska cesta, ki je povezovala zgornji Jadran z Baltikom. V predzgodovinskih časih so bile poti speljane po naravnih prehodih in praviloma naslonjene na vodne poti, ki so z vodnim prevozom dopolnjevale kopnega. Lega slovenskega ozemlja je reliefno najbolj prehodna v smereh Jadrana in Baltika ter Padske nižine in Panonije, zato so preko naših krajev v vseh časih potekale številne izmenjave dobrin, ki so se tovorile po vodnih poteh in po bolj ali manj utrjenih cestah.

Gradnja cest je tako zahteven projekt, da so morali ljudje imeti ustrezno organizacijo, dovolj veliko število ljudi in ustrezno orodje. Tak gradbeni podvig zahteva zato že gostejšo poselitev in stalno izmenjavanje dobrin, saj so ceste gradili le tam, kjer so jih potrebo-vali. Prav gotovo so že tedaj kopali naravno drobljeni pesek in z njim posipali svoje ceste tako, da so istočasno dobili dovolj gladko površino in dovolj utrjeno cestišče, ki se ni preveč ugrezalo pod težo tovora. Kljub ozkim cestam in le skromni utrditvi je bilo treba za gradnjo takratnih cest veliko delavcev, ki so s tedanjim preprostim orodjem in pretežno

48

ročnim prenosom kamenja in peska, le v daljšem času uredili tako obsežno cestno omrežje. Gradnja cest je potekala iz roda v rod v časovnem obdobju mnogo generacij, saj je posame-zna generacija lahko le malo dodala k že zgrajenim in vzdrževanim cestam. Ceste so vzdr-ževali predvsem uporabniki, to je člani rodovnih skupnosti za svoje potrebe in prevozniki, ki jim je bil prevoz glavna naloga in vir zaslužka. Prevozniki so se prav gotovo dogovarjali z domačini o posameznih slabših delih ceste, ki so jim predstavljala večjo oviro in so jo skupnimi močmi prej ali slej uredili v vsesplošno korist.

Ceste so najprej uredili kot jahalne in tovorne karavanske poti, ki so zahtevale le majhno širino, zato pa že ustrezen vzdolžni nagib, primeren konjskemu tovorjenju. V bližini naselij so potrebovali že širše ceste z dovolj gladko površino za vleko, pri katerih je bil prevoz še bolj odvisen od vzdolžnih nagibov. Vleko sestavljata dva povezana droga, ki so jo običajno vlekle dve tovorne živali, ki sta bili vpreženi na obeh straneh vleke ali pa ena žival, ki je bila vprežena med oba droga. Na zadnjem delu vleke, ki je bila oblikovana kot sani pa je bil tovorni prostor s prečnimi klanimi deskami. Bistveno spremembo pa predstavlja iznajdba kolesa, ki je zahtevala že kar dobro utrjene in dovolj gladke ceste z širino za vsaj eno vozilo. Ceste so imele tudi naravna ali delno urejena počivališča in izogibališča. Ceste so gradili že pred iznajdbo kovin, zato so imeli na voljo le zelo pre-prosto in okorno leseno orodje, ki so ga izdelali s klanjem lesa in z obdelavo s kamnitim orodjem. Tudi prenos kamenja in peska je bil zahteven, saj so uporabljali vreče za ročni ali živalski prenos. Uporabljali pa so tudi ročna nosila - trage, ki so bile sestavljene iz dveh nosilnih drogov z izoblikovanimi ročaji in s tovornim prostorom iz prečnih klanih desk.

Ceste so gradili tudi preko močvirnih predelov, kjer je bil kolesni prevoz brez utrjenih cest praktično nemogoč. Gradnje na močvirskih območjih so dokazane že v 4. st. pr. Kr. Na močvirnem terenu so imeli ustrezno gradnjo, ki jo poznamo tudi iz Ljubljanskega barja.

Slika 9: Gradnja cest na močvirnem terenu [34]

49

Osnovo so tvorile prečne palice, klane poloblice ali pa fašine - povezi ali snopi iz protja - vejevja. Ta osnova je bila povezana tudi med seboj z vzdolžnimi palicami. Po potrebi so tako konstrukcijo še utrdili z več vzdolžnimi in prečnimi plastmi okroglic ali poloblic. Na tako dobro nosilno podlago so nasuli kamniti drobir in pesek in tako dobro uredili in utrdili vozno površino.

Na sliki 9 je prikazan izkop take starodavne ceste na močvirnem terenu, kjer se lepo vidi način utrditve nosilne konstrukcije [34].

ZAKLJUČEK

Klimatski pogoji ter ekonomske, verske in sociološke potrebe so vzpodbujale naše predhodnike k umnemu gospodarstvu in k izmenjavi dobrin, pa tudi k umetniškemu izražanju, ki je potrjeno z najstarejšo piščalko. Prav ta priča o družbeni dejavnosti, saj je glasbena spremljava piščali prav gotovo združevala skupnost, ki je rada prisluhnila takra-tnemu muziciranju.

Gospodarske in verske potrebe so zahtevale ustrezno izmenjavo dobrin, zato prevozne poti segajo že zelo daleč v zgodovino. Prenosom ljudi in živali karavanskega tipa ter vodnemu prevozu na splavih in čolnih, so sledile vleke in polvleke. Bistveni premik pa pomeni iznajdba kolesa in vprežnega voza, ki je izjemno olajšal prevoz težjih tovorov. Nova tehnologija je izdatno povečala znanje pri obdelavi lesa in bistveno povečala izmenjavo dobrin, istočasno pa je zahtevala urejene ceste, ki so izjemen gradbeni projekt.

Pri gradnji cest so morali sodelovati vsestransko izkušeni ljudje, ki so morali biti dobri organizatorji, to so bili vodje elit, ki so imeli ustrezno moč in znanje. Za pretežno ročno izvedbo cest in potrebnega nasipnega gramoznega in peščenega materiala je bila potrebna tudi množica neutrudnih delavcev. Ceste so se vedno gradile za potrebe vsakokratnega prevoza, zato so imele takratnim širinam vozil, načinu vprege in hitrosti prevoza, prilago-jene tudi elemente prečnega in vzdolžnega profila.

Cesta so prisotne že iz pradavnine, naši predniki pa so gradili dobre ceste že daleč pred prihodom Rimljanov, ki so obstoječe ceste večinoma izboljšali in le nekatere vojaške ceste zgradili tudi na novo. Znano je, da so Rimljani prevzeli znanje tako na področju umetno-sti kot na področju graditeljstva od Etruščanov, ki so izvorno slovenetskega porekla in Venetov, ki so bili sosedi Etruščanov.

V času rimskega imperija, pa so navdihe za razvoj umetnosti in graditeljstva dobivali iz vseh njihovih provinc tako, da so imeli veliko vzornikov. Mnoge dragocenosti iz celotnega imperija so se stekale v Rim, ki je bil dolga stoletja center moči imperija. To se je dogajalo tudi kasneje, ko je imel Rim praviloma prednost zaradi svoje vsakokratne moči. Zato je dobival množico umetniških del, avtorji pa so bili predvsem iz severnejšega italijanskega z raznovrstnimi umetniki bogatega območja.

Nekateri naši znanstveniki še vedno pristajajo na »Rimski problem« in mnoge iznajdbe, stvaritve ali celo kulture pripisujejo Rimljanom, pa čeprav niso njihove. To ni skladno z arheološkimi, jezikovnimi in kulturnimi podatki iz naših krajev. Tudi osamosvojitev

50

Slovenije kot neodvisne države jim ni dala vzpodbude, da bi ocenili dosedanje delo, ki je bilo praviloma pogojeno z zahtevami tujih centrov moči in zato pristransko, in primerljivo s kolonialno znanostjo, ki jo v drugih samostojnih državah že nadomeščajo z znanostjo, ki temelji na dokazih.

Na naših tleh so najdene izjemne arheološke znamenitosti, zato upravičeno ugota-vljamo že zelo zgodnjo poselitev in bogato kulturno in gospodarsko dejavnost, ki ima svoje zametke že v paleolitiku, močnejši razvoj pa v neolitiku. Iz tega časa izvira tudi pretežni del sedanjega prebivalstva, ki je v veliki meri ohranilo svoje jezikovne in druge značilnosti. Prav Slovenci smo praprebivalci, ne samo na sedanjem narodnem ozemlju, ampak tudi v srednji Evropi.

LITERATURA

1. B. Kavur, Kako smo izgubili kožuhe, Ljubljana, ARHEO 21/2001, 7-130.2. V. Vodopivec, Korenine zahodnih in južnih Slovanov, Zbornih mednarodnega posveta, Sledovi

Evropske preteklosti, Jutro, Ljubljana, 2004, 203-223.3. A. Perdih, Vplivi zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope, Zbornik posveta, Praprebivalstvo

na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2002, 41-50.4. R. Bradley, Social Fundations of Prehistiric Britain, Longman series, London 1984.5. L. Gernet, Les débuts de l`hellénisme, 1982, prevod Lenca Bogović, Začetki Helenizma, ARHEO

7/1988, 8-16.6. B. Djurić, Rimski problem, Predgovor, ARHEO, Ljubljana, 14/1992, 3-4.7. D. Džino, The people who are Illyrians and Celts": Strabo and the identities of the 'barbarians'

from Illyricum, Arheološki vestnik, SAZU, Ljubljana 2008, 371-380.8. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornih prve mednarodne konference, Veneti v etnoge-

nezi srednjeevropskega praprebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34.9. J. Škulj, Genetske raziskave in njihov pomen za proučevanje Venetov, Zbornik druge mednarodne

konference, Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 31-40.10. M. Alinei, The paleolitic continuity theory on indo-evropean origins, an introduction, continuitas.

com, Alessandro Peroni, www.continuitas.com/intro.html.11. I. Turk, Moustérienska koščena piščal in druge najdbe iz Divjih bab v Sloveniji, Založba ZRC,

Ljubljana 1997, 157-175.12. Piščal iz Divjih bab, http://www.nms.si/slovensko/10_razstave/stalne/nPiscal.html, Narodni

muzej Slovenije, Ljubljana 2006.13. M. Brodar, Piščalka iz Divjih bab ni neandertalska, http://www.gore-ljudje.net/novosti/39105/.14. M. Erič, Nova datiranja deblakov in čolnov, Ljubljana, ARHEO 16/1994, 74-77.15. A. Velušček, Ostanki eneolitskega voza z Ljubljanskega barja, Arheološki vestnik, Ljubljana 2002,

51-57.16. C. F. E. Pare, Wagons and Wagon-graves of the Early Iron Age in Central Europe, Oxford Univer-

sity, Committee for Archaelogy, Monographi No.35, 1992, 12-15.17. M. Guštin, Prazgodovinski grobovi z vozovi na ozemlju Jugoslavije, Posavski muzej Brežice,

knjiga 6, Keltski voz, Brežice 1984, 111-120.18. W. M. Werner, Latenezeitliche Trensen in Jugoslavien, Posavski muzej Brežice, Knjiga 6, Keltski

vot, Brežice 1984, 141-144.

51

19. H. Schlichtherle, Die jungstezetliche Radfunde vom Federsee und ihre kultugeschichtliche Bedeu-tung, Rundgessprech Hemmenhofen, Schleife, Schlitten, Rad und Wagen, Janus Verlag, Freiburg 2002, 123-132.

20. Homer, Iliada, prevod A. Sovre str. 81, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982.21. V. Vodopivec, Zgodnji trakijski napisi, Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana 2010,

22-27, str. 117 – 9, 10, 18, 18 ,19, 22, 23, 352-357.22. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske

etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.23. V. Vodopivec, Slovar venetskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,

Ljubljana 2010, 176-204.24. V. Vodopivec, Katalog starofrigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske

etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.25. V. Vodopivec, Besednjak starofrigitskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,

Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.26. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov, Mesapski jezik, Jutro, Ljubljana 2011.27. V. Vodopivec, Slovar mesapskega jezika, Mesapski jezik, Jutro, Ljubljana 2011.28. M. Guštin, D. Grosman, Ceste na Slovenskem: dediščina, trajna dobrina ali dolgoročna naložba v

prihodnost, Ceste in promet, Cestarski dnevi Celje 1995, DRC, Ljubljana 1995.29. L. Verbovšek, Komu (ni)smo tujci, Jutro, Ljubljana, 1995, 36-37.30. F. Trhular, Struktura in razvoj cestnega omrežja današnje Slovenije od Halštatskega do Slovanskega

obdobja, Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, XXII, 3. zvezek, 1974, 156-158.31. B. Grafenauer, Zgodovina ljubljanskega prostora pred naselitvijo Slovencev, Kronika - časopis za

slovensko krajevno zgodovino, XI, 2 zvezek, Ljubljana, 1963, 86.32. L. Sever, Iskal sem prednamce, samozaložba, Turjak 2003, 49-64.33. S. Burmeiter, Strassen im moor, Rundgessprech Hemmenhofen, Schleife, Schlitten, Rad und

Wagen, Janus Verlag, Freiburg 2002.

52

RAZBIRANJE

Razbiranje obsega dve povezani področji in sicer razbiranje tajnopisja in razbiranje starih napisov neznane vsebine. Kljub temu, da sta področji povezani so razlike precejšne in je vsebina deljena v poglavji Tajnopis in razbiranje in Sistem razbiranja starih napisov. Oba načina razbiranja temeljita na analizah pogostosti, ki dajejo možnost razumevanje skrite ali neznane vsebine. Dodano je tudi poglavje o različnih analizah črkovnih znakov, ki so prve analize pri določevanju širšega izbora jezika razumevanja.

AbstractSECRET OF WRITING AND ITS DECIPHERING

At all times of writings there are secrets protected with ciphering, while opponents try to decipher their contents. Methods of deciphering are suitable also in reading of ancient inscriptions with letters, syllables or pictures with known and unknown values of single signs. Such methods are applicable also at transliteration and deciphering of ancient inscriptions understanding on Slavic bases. Secret writing and deciphering were especially important in war times particularly in the 1st and 2nd World War. Without present secret writing modern money and product market isn't possible.

PovzetekTAJNOST ZAPISOVANJA IN NJEGOVO RAZKRIVANJE

V vseh časih pismenosti so obstajale skrivnosti, ki so jih varovali s tajnopisjem, medtem ko so nasprotniki poskušali odkriti njihovo vsebino z razbiranjem. Postopki razbiranja so uporabni tudi pri preučevanju starodavnih črkovnih, zlogovnih in slikovnih zapisov z znanimi in neznanimi glasovnimi vrednostmi posameznih znakov. Uporabni pa so tudi pri prečrkovanju in razumevanju napisov, ki jih predstavljajo pred-antični zapisi v jezikih razumljivih na slovanskih osnovah. Tajnopisje in razbiranje je bilo posebno pomembno v vojnih časih, zlasti v obeh svetovnih vojnah. Brez sodobnega tajnopisja ni možna sodobna organiziranost svetovnega denarnega in dobrinskega trga.

AbstractDECIPHERING SYSTEM OF OLD INSCRIPTIONS

Deciphering of old inscriptions is clearly divided to substantial fields important to their understanding. Description of single frequency analyses, which are essentially for treating of ancient inscriptions are omitted, while they are well presented in quoted literature. Basic terms for deciphering of ancient inscriptions and for their different characteristics are given. These are first of all different frequency analyses and suitable choose of language of understanding, where known data especially of history and linguistic for deciphering inscription have to be taking into account. At know signs the good knowledge of language and its dialects is enough, but by unknown signs the supporting points such as geographi-cal names, names of known dynasties names of important kings etc are necessary.

53

PovzetekSISTEM RAZBIRANJA STARIH NAPISOV

Razbiranje starih napisov je pregledno razdeljeno na bistvena področja pomembna za njihovo razumevanje. Izpuščeni so opisi posameznih analiz pogostosti, ki so nujne za obravavo starih napisov, so pa dovolj dobro opredeljene v ustrezni literaturi. Podani so onovni pogoji za razbiranje pri različnih pisavah in različnih značilnostih obravnavanih starih napisov. To so predvsem različne analize pogostosti in ustrezna izbira jezika razu-mevanja, ki mora upoštevati znane, zlasti zgodovinske in jezikovne značilnosti obravnava-nih napisov. Pri znanih znakih je dovolj znanje jezika razumevanja v njegovih narečij in besedna analiza, pri neznanih znakih po so nujne oporne točke kot so zemljepisna imena, imena znanih dinastij, imena znanih kraljev itd.

AbstractLINGUISTIC COMPARISONS OF LETTERS, PAIRS AND TRIPLETS

Comparisons of frequency of letters and their pairs and triplets give different results and for suitable choice of language of understanding of ancient inscriptions these differen-ces are valuated. Many comparisons about extent of single groups and average of words, which are characteristic for single languages and their dialects, are done. Analysis show suitable correlation between literary languages and dialects only by letters. Essentially dif-ferences appear by comparisons at pairs and triplets which are caused by different extents and dialectical shapes and especially by different length of words which are basic characte-ristic of single languages and dialects.

Comparisons of letters give badly arranged results, while different mutations mostly present in groups of voices with similar pronunciations, especially in dialects, are present. We distin-guish vocals and consonants which are divided to voiced and non-voiced, which are divided to voiced and non-voiced consonants. The best correlations give pondered comparisons of joint groups of vocals, voiced and non-voiced consonants or only by vocals and consonants. Such comparisons are especially suitable for narrow choices of language of understanding.

PovzetekJEZIKOVNE PRIMERJAVE ČRK, DVOJČKOV IN TROJČKOV

Jezikovne primerjave pogostosti posameznih črk, njihovih dvojčkov in trojčkov dajejo različne rezultate in za ustrezno izbiro jezika razumevanja starih napisov so te razlike ovre-dnotene. Izvršene so primerjave glede na obsege posameznih skupin in glede na povprečne dolžine besed, ki so značilnost posameznih jezikov in njihovih narečij. Analize kažejo ustreznost primerjav normiranih jezikov z narečnimi jeziki le pri uporabi črk. Bistvena odstopanja pa so pri primerjavah normiranih jezikov z narečnimi jeziki pri dvojčkih in trojčkih. Ta odstopanja so poleg različnih obsegov in raznovrstnih narečnih oblik predvsem zaradi različnih povprečnih dolžin besed, ki so značilnost posameznih jezikov in narečij.

Primerjave posameznih črk dajejo nepregledne rezultate, saj so predvsem v narečjih prisotni številni preglasi, ki so najpogostejši v skupinah posameznih črk glede na njihovo izgovorjavo. Ločimo samoglasnike in soglasnike, ki se dele na zvočnike in nezvočnike, ki se dele na zveneče in nezveneče soglasnike. Najbolj povedne so utežene primerjave združenih skupin: samoglasnikov, zvočnikov in nezvočnikov ali le soglasnikov in samoglasnikov. Ti primerjavi sta posebno primerni za ožji izbor ustreznega jezika razumevanja.

54

TAJNOST ZAPISOVANJA IN NJEGOVO RAZKRIVANJE

UVOD

V vseh časih so ljudje odkrivali nove in uporabne stvari: orodja in orožja, načine shra-njevanja živil in načine priprave hrane, raznovrstnost rastlinske in živalske hrane, obleko in obutev, posodo za jed in shranjevanje ter vodna, jezdna, vlečna in kolesna prevozna sredstva. Udomačili so živali za mlečno in mesno prehrano, za volno, za obutev in obleko iz kožuhov in golega usnja, pa tudi za ježo, boj, delo itd. Vsa tako pridobljena znanja so predstavljala pomembno prednost pred drugimi skupinami, zato so znanja predsta-vljala varovane rodovne skrivnosti, ki pa so prej ali slej postale last tudi drugih sose-dnjih plemenskih in rodovnih skupin. Navedene prednosti so omogočale hitrejšo rast plemenskih skupin ali celo nadvlado sosednjih plemen. V vseh časih se je pojavljala tudi magija in s tem v zvezi tudi tajnost sporočil, ki so se ustno prenašala iz roda v rod in so pomembno vplivala na oblikovanje družbenih elit, včasih v dobrem, velikokrat pa tudi v slabem pogledu.

Ob izumih zapisovanja pa so bile skrivnosti lahko tudi zapisane in so bile zato skrbno varovane, predvsem pa so bila narisana ali napisana znamenja znana le ožji elitni skupini. Vendar so kljub skrbnemu in ustreznemu varovanju lahko prišla v roke tudi drugim, zato so v vseh časih pismenosti izumljali postopke, kako bi prikrili zapisano vsebino. Tako prikrivanje napisane vsebine imenujemo tajnopis ali šifriranje, odkrivanje njegove vsebine pa razbiranje ali dešifriranje. Z ustanovitvijo večjih skupin kot so države in kraljestva, se je zaradi dobrega poslovanja države povečalo število nujnih sporočil, in nekatera upravna in zlasti vojaška sporočila so bila zelo pomembna in niso smela s pravo vsebino priti v sovražne roke. Zato so oblasti uvedle tajne službe, ki so šifrirala poročila za varno prena-šanje njihovih pomembnih vsebin. Hkrati s tem pa so nasprotniki iskali poti, kako bi se dokopali do pravih sporočil in so iskali poti, da bi dobili šifrante ali pa so celo sami posku-šali najti ustrezno pot do njihovega razumevanja. Tako sta se dopolnjevali dve povezani veji: vohunstvo in razbiranje.

Vsaka šifra ima določene lastnosti, ki se opazijo pri razbiranju in po večkratnih poskusih dobijo smiselno vsebino, ki pomaga odkriti zapisano besedilo. S tem je tajna pisava odkrita in zato neuporabna. Tako se je vedno bila bitka med tajnopisjem in razkri-vanjem: tajnopisje z novimi postopki zapleta odkrivanje, razkrivanje pa uporablja vedno zahtevnejše analize. Ta boj se je nadaljeval skozi vso zgodovino in je pomembno vplival na odnose med posameznimi centri moči in njihovimi bitkami in je bistveno odločal o zmagi in porazu nasprotujočih si sil. V času svetovnih vojn pa je ta boj zajel celoten svet in z množico različnih tajnopisov in množico štabov za razbiranje odločilno vplival na hitrejši in uspešnejši zaključek vojn. V sedanje času globalizacije pa brez zanesljivega tajnopisa ni mogoče niti politično, niti gospodarsko poslovanje, saj se že večina storitev opravlja preko spletnega trgovanja.

55

OPOZORILO

Zapis je izvleček iz knjige [1]: Simon Singh, Knjiga šifer, Umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptografije, prevedel J. Plešej, Učila International, Tržič 2006.

TAJNOPISJENajstarejši tajnopis

Najstarejši znani tajnopis opisuje Herodot, ki je bil kronist o bojih med Grčijo in Perzijo v 5. stol. pr. Kr., saj naj bi tajnopis rešil Grke pred osvojitvijo perzijskega kralja Kserksa. Ta se je pripravljal, da si podredi tudi neposlušno Grčijo in je 5 let zbiral največjo vojsko v dotedanji zgodovini. To je opazil neki Grk v izgnanstvu, ki je pisno opozoril Šparto pred invazijo, ker pa je bil na tujem ozemlju si je pomagal z zvijačo. S pisalne deščice je postrgal vosek in nanjo napisal besedilo in preko njega zopet vlil vosek in tako prekril besedilo. Deščica je prišla v prave roke, toda niso razumeli njenega pomena, dokler ni žena vodje svetovala naj odstranijo vosek, in tako so prebrali sporočilo in ga poslali še drugim Grkom. Začeli so se pripravljati na boj in zgradili 200 bojnih ladij. Tako je Kserks izgubil odločilno prednost presenečenja. Ko je leta 480 pr. Kr. napadel Grke, so perzijsko številčnejše ladjevje z begom zvabili v ozek zaliv, kjer so bile njihove manjše ladje učinkovitejše kot večje perzij-ske ladje, in so ponižujoče premagali Perzijce.

Skrito sporočiloNajstarejši tajnopis je bil načini skritega sporočila, ki se pojavlja v raznovrstnih oblikah.

Kitajci so sporočilo napisali na svilo, jo stisnili v kroglico in jo potopili v vosek. Tako pripra-vljeno kroglico je sel pogoltnil, in tako varno prenesel sporočilo. Če na trdo kuhano jajce pišemo z galunom, ta skozi porozno jajčno lupino prodre do beljaka in na njem pusti spo-ročilo, ki ga lahko preberemo le če jajcu odstranimo lupino. Že v 1. stol. pr. Kr. so poznali nevidno črnilo, ki s sušenjem postane prozorno in se ob segrevanju obarva rumeno. Še celo v 20. stoletju so vohuni uporabljali lasten urin, če jim je zmanjkalo nevidnega črnila. V drugi svetovni vojni so nemški vohuni v Južni Ameriki uporabljati mikrotočko: sporočilo so pomanjšali v velikost pike in ga tako poslali v nedolžnem pismu. Američani so to odkrili šele po namigu, naj v pismih pregledajo bleščeče pike, ki so nastale zaradi gladkega foto-grafskega papirja. Ti postopki skrivanja nudijo določeno varnost, vendar so predvidljivi in dobra kontrola jih z lahkoto odkrije, potem pa je vsebina takoj znana.

TajnopisNaslednja stopnja je tajnopis, ki za nasprotnika nima nobene vrednosti tudi če ga pre-

streže, če ne pozna ključa za njegovo razbiranje. Način postopka in uporabe je viden na naslednji sliki. Odprto besedilo in ključ omogočata po postopku določenem s ključem izdelavo tajnega besedila in po obratnem postopku njegovo branje. Uporabljala sta se predvsem dva postopka: prestavitev in zamenjava.

PrestavitevPrestavitev je tajnopis, kjer črka ohrani svojo vrednost, spremeni pa svoje mesto. To

je v bistvu premetanka – anagram čigar rešitev raste potenčno s številom črk zapisa, zato

56

je daljši anagram praktično nerešljiv, vendar je nerešljiv tudi za prejemnika. Zato mora biti urejen po nekakšnem pravilu in to omogoča uporabniku hitro branje, nasprotniku pa osnovo za ugotovitev ključa za razbiranje. Uporabne so tudi enojne ali večkratne »vrtne ograje«, kar je razvidno iz naslednjega primera dvojne in trojne »ograje«:

NA VRTU SKRIT N R S IN V T S R T A T K T NVTRSRTARUKI

A R U K I V U R NRSIATKTVUR

RovašPodoben sistem je uporaba rovaša (palica za označbe) iz 5. stol. pr. Kr., ko so Špartanci

tanek trak ovili okoli palice in po dolgem pisali po traku na palici. Potem so trak odvili in na posameznem mestu so bili največ zlogi, ki niso nič pomenili. Šele če se je trak navil na palico enake debeline, se je pojavil pravi napis.

ZamenjavaZamenjava je tajnopis, kjer črka ohrani svoje mesto, spremeni pa svojo vrednost. Gre

za nadomestitev posamezne črke z drugo črko, številko ali simbolom. Najenostavnejše so zamenjave s črkami, ki so enako oddaljene po znani abecedi na primer za eno ali več mest: Pri premiku za eno črko namesto ABCD dobimo BCDE, CDEF, DEFG itd. Najstarejša znana zamenjava je iz 4. stol pr. Kr. v Kamasutri, kjer se poljubno določi par črk ki se zamenjuje. To je ključ, ki ga morata uporabljati tako pošiljatelj kot sprejemnik. Cezar, ki je veliko uporabljal premik za tri črke, ki se po njem imenuje Cezarjanka je neko sporočilo napisal v grški abecedi in zato je bilo za galskega nasprotnika nerazumljivo. Sistem je torej enostaven, besedilo spremenjeno po ključu se prenese prejemniku, ki ga po znanem ključu lahko prebere.

KodiranjeNaslednja stopnja je kodiranje, kjer določena črka ali znak predstavlja besedo. Tak

sistem je možno razbrati šele z dovolj velikim številom zapisov, zato je zelo varen. Sistem pa ima vendar veliko pomanjkljivost, saj je treba sestaviti debelo knjigo izrazov, ki lahko pride nasprotniku v roke in skrivna poročila so takoj znana.

Postopek tajnopisja in branja

57

RAZBIRANJE

Razbiranje tajnopisa je odvisno od dolžine zapisa, saj se ponavljajo podobni pojavi, ki omogočajo različne analize. Razbiranje je bistveno odvisno od zahtevnosti izbranega ključa in v nekaterih primerih brez znanega ključa ni možno.

Velik napredek so naredili Arabci, ki so v Bagdadu ustanovili Hišo modrosti, knjižnico in prevajalski center. S tajno pisavo so zaščitili mnoge dejavnosti, pomemben premik pa so naredili tudi pri razvrščanju besedil preroka Mohameda. Preverjali so zgradbo zapisov in ugotavljali ali jih je napisal sam prerok ali so jih napisali drugi. Prav tako so po starosti posameznih besed časovno razvrstili posamezne zapise.

Odkrili pa so tudi različno pojavljanje posameznih črk in tako postavili temelj razbira-nja tajnopisja. Pomembne pa niso le posamezne pogoste ali redke črke, ampak tudi pogosti ali redki dvojčki. V 19. stol. je arabski »filozof« Al Kindi napisal knjigo o razbiranju tajnih pisav na osnovi frekvenčne analize najpogostejših črk in drugih jezikovnih značilnosti.

Primer pogostosti pojavljanja posameznih črk v angleščini in slovenščini je v odstotkih prikazan v naslednji tabeli 1:

Tabela 1a: Pogostost črk v angleščini v odstotkih.

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

8,2 1,5 2,8 4,3 12,7 2,2 2,0 6,1 7,0 0,2 0,8 4,0 2,4 6,7 7,5 1,9 0,1 6,0 6,3 9,1 2,8 1,0 2,4 0,2 4,0 2,4

Tabela 1b: Pogostost črk v slovenščini v odstotkih.

A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž

10,9 2,1 0,7 1,6 3,4 10,8 0,1 1,6 1,2 9,3 4,6 3,9 5,0 2,9 6,3 9,1 3,1 5,1 4,9 1,1 4,7 1,6 3,3 2,1 0,9

Poleg značilnih črk v angleščini Q, W, X in Y in v slovenščini Č, Š in Ž so značilne tudi razlike pri deležih posameznih črk, zato je taka analiza pomembna pri ugotavljanju pove-zanosti neznanega zapisa z znanimi jeziki. Značilne razlike v podani tabeli med angleščino in slovenščino so pri črkah: C – 4 krat, F – 22 krat, H – 2 krat, J – 23 krat, K – 6 krat in T – 2 krat. Pri samoglasnikih takih razlik ni.

Analiza pogostostiAnaliza pogostosti ali frekvenčna analiza se prične z ugotovitvijo jezika zapisa in z

značilno pogostostjo najpogostejših in najredkejših črk. Velika pogostost predstavlja samo-glasnike, majhna pa soglasnike, pri zelo majhnih deležih pa že lahko sklepamo na posa-mezne zelo redke črke: v angleščini J, K, Q in X, v slovenščini pa C, F, Š in Ž. Tako dobimo možen izbor črk, ki ga nadgradimo z veliko in zelo majhno pogostostjo dvojčkov in že se izluščijo najverjetnejši glasovi za posamezne črkovne znake. Na tej osnovi je možno že ugotoviti posamezne besede, zlasti če vsaj približno poznamo vsebino sporočila. Značilne so na primer vremenske napovedi za posamezna bojišča, kjer se morda celo vsakodnevno pojavljajo besede: vreme, sončno, oblačno, padavine itd.

Nadgradnja zamenjave je vstavljanje mašil, ki predstavljajo težave za razbiranje, za naročnika pa ne, saj jih pozna, vendar so tudi taki napisi hitro rešljivi.

58

Enako zamenljivaNaslednja stopnja tajnopisja je »enako zamenljiva«, kjer se črke, ki se pogosteje upora-

bljajo označujejo z več znaki ali števili. Tako se onemogoči enostavno analizo pogostosti in so potrebni bolj zapleteni postopki. Običajno se uporabi značilne dvojčke in sicer črke ki so zelo redke in njihovih bolj ali manj stalnih spremljevalcev. V angleščini sta to črki Q in U, ki sta vedno skupaj in imata pogostost Q 0,1 in U 2,8, torej gre za dvojček, ki ima drugo črko 28 krat pogostejšo kot prvo črko. V slovenščini pa so to črke s pogostostjo F 0,1, Š 1,1 in Ž 0,9, ki jim najverjetneje slede samoglasniki torej zopet najverjetnejše kombinacije dvojčkov z bistveno pogostejšo drugo črko.

Črne komoreČrne komore so bila posebna vohunska središča, ki so jih imele vse evropske sile,

najbolj znana pa je bila na Dunaju. Ob 7 uri zjutraj so prispela v urad za razbiranje pisma veleposlaništev; tajniki so omehčali pečate, prepisali sporočila in jih ponovno zapečatili ter predali pošti, kopije tajnih pisem pa so šla v razbiranje. Tranzitna pisma pa so prispela v urad ob 10 dopoldne, bila deležna enakega postopka, ob štirih popoldne pa so nadalje-vala svojo pot. Skupine dunajske črne komore za razbiranje so tedaj že strle vse navadne tajnopise, in so s svojimi delom nudile usluge tudi drugim evropskim centrom, na primer neposredno francoskemu kralju Ludoviku XV.

Več-abecedna zamenjavaČrne komore so razvrednotile klasične tajnopise in pošiljatelji so bili primorani poiskati

močnejše orožje in uporabiti več-abecedno zamenjavo, ki je bila znana že davno pred tem, vendar so se je izogibali, ker je predstavljala zahtevnejši postopek tajnopisja in branja. Za to je bil primeren Vigenèrov tajnopis, ki ga je objavil že leta 1586 z razpravo Taicté des Ciffres. V tistem času pa so kabineti za razbiranje raje uporabljali enostavnejše načine in njegov genialni izum odložili in sicer kar za 200 let. Vigenère je abecedo ponovil v nasle-dnjih vrstah tolikokrat kot je bilo število črk abecede, vendar premaknjeno za eno mesto naprej, kar je dalo v angleščini možnost 26 različnih zamenjav črk sporočila z drugimi črkami. Treba se je bilo le dogovoriti za ključno besedo in potem po postopku določiti ustrezne vrstice za določitev pravega znaka. Ustrezne so bile tiste vrstice, ki na prvem mestu vsebujejo ravno črke dogovorjene besede. Z enostavno analizo pogostosti črk ni možno prodreti v tak tajnopis, saj ima ista črka več znakov, ki so pomešano tako, da lahko posamezen znak lahko predstavlja pogosto ali redko črko. Pri daljših ključnih besedah je ta pomešanost dovolj velika.

Razvozlanje Vigenèrovega tajnopisaCharles Babbage je bil vsestranski znanstvenik z mnogimi izumi, njegov največji izum

pa je bil računski stoj z več kot 25.000 deli, ki bi omogočal tudi komplicirane račune, saj je vseboval spomin, mlin in odločitve, podobno kot sodobni računalniki spomin, procesor in zanke. Žal stroj ni bil izdelan, bi se ga pa dalo ustrezno programirati. Šele sto let kasneje so prve elektronske naprave uresničile njegove zamisli. Njegovo genialno delo na področju tajnopisja pa je razbiranje Vigenèrovega tajnopisa. Tudi v tem primeru se ponovijo skupine

59

črk, kar je odvisno od dolžine izbrane besede - ključa, ki določa vrstice za tajnopisje. Če vzamemo besedo dolgo 20 črk je ponovitev samo enkrat in če ta vmesni prostor pregle-damo tudi z drugimi ponovitvami lahko ugotovimo, da se pri določenem številu pojavijo vse ponovitve. Zato je to število enako številu črk izbrane ključne besede.

Na tej osnovi se že lahko vrši analiza pogostosti, ki pa obsega vse črke in iz značilno-sti poteka vseh vrednosti lahko sklepamo na značilno zaporedje črk. Opazni so skupni vrhovi in daljše doline, ki so značilne za vsako abecedo, tak značilni vrh in dolina je v slovenščini EFGH. Če graf premaknemo tako, da se sklada z normalno porazdelitvijo ugotovimo vrednost do sedaj predpostavljene črke, ki je v tem primeru E. Tako lahko že verjetno določimo prvo črko ključa, drugo črko pa določimo po istem postopku z že znano prvo črko. Če izid ni smiseln je treba postopek ponoviti z drugo najverjetnejšo prvo črko. Babbage tega odkritja ni objavil in so ga odkrili šele v 20 stoletju, ko so strokovnjaki pre-gledovali njegovo zapuščino.

Isti postopek je samostojno odkril pruski častnik Kasiski, ki ga je objavil leta 1863 pod naslovom Die Geheimschriften und die Dechiffrierkunst, in se po njem imenuje Kasiskijev test.

ODKRITJE TELEGRAFA IN RADIA

Obe odkritji sta vzpodbudila številne poskuse tajnopisja, vendar brez večjega uspeha. Telegrafist je znano besedilo v svojem jeziku oddal večkrat hitreje in brez napake, pri šifriranem poročilu pa je šlo bistveno počasneje, kar je bilo precej dražje in možne so bile tudi usodne napake. Radijski promet teh možnosti ni imel, zato je bilo treba najti ustrezne vrste tajnega govora, kar bi omogočilo zaupnost javno poslanega sporočila in njegovo hitro šifriranje in razbiranje. V prvi svetovni vojni so uporabljali kombinacije starih tajnopisov, vendar je bilo vedno le vprašanje časa, kdaj bodo novo šifriranje strli.

Nemški napad na FrancijoLe 16 dni pred napadom na Francijo dne 5. marca so Nemci uporabili kombinacij-

ski tajnopis, ki naj bi jim omogočil popolno presenečenje ob napadu, ki je bil 21. marca 1918. Francozi so imeli tedaj najboljšo službo za razbiranja tajnopisja, saj so se po bolečem porazu leta 1870, ko so Nemci priključili Alzacijo in Loreno dobro organizirali in imeli obsežno službo s številnimi strokovnjaki. Čas je bil kot vedno bistvena sestavina reševa-nja nove šifre in razbiranja sporočila. Novo šifro je rešil genialni Francoz G. Painvin, ki je podnevi in ponoči reševal uganko in jo je še pravočasno rešil, kar je omogočilo branje prestreženih sporočil. S postavitvijo več sprejemnih postaj so lahko določili tudi mesto oddajne postaje. Z vsebino poročil o nujnih pošiljkah orožja in z določitvijo mesta odda-janja radijskega sporočila so Francozi ugotovili mesto napada in po hudi 5 dnevni bitki zavrnili nemški napad, ki mu je manjkala bistvena sestavina presenečenja.

Neomejena podmorniška vojnaRazbiranje je tudi bistveno odločilo, da so se ZDA vključile v prvo svetovno vojno

in s tem bistveno prevesile razmerje moči. Prvega dne prve svetovne vojne še ponoči je

60

britanska ladja dvignila šop čez-atlantskih kablov in jih prerezala ter tako preprečila naj-varnejšo povezavo. Novo imenovani nemški zunanji minister A. Zimmermann je zato poslal tajnopis po radijski zvezi v obliki 152 tri do pet mestnih števil. Telegram je bil poslan nemškemu veleposlaništvu v Washingtonu, ki ga je poslalo mehiškemu veleposlaništvu. Bistvo sporočila so Angleži razbrali še isti dan in ga posredovali vodji mornariške obve-ščevalne službe, ta pa ga je spravil v trezor, saj naj bi napovedani neomejeni podmorniški napadi v vsakem primeru potegnili ZDA v vojno. Besedilo sporočila:

Prvega februarja nameravamo začeti neomejeno podmorniško vojno. Poskušali bomo doseči, da bi Združene države kljub vsemu ostale nevtralne. V primeru, da se to ne bi posrečilo, predlagamo Mehiki zvezo na naslednji podlagi. Skupno vojskovanje. Skupna sklenitev miru. Bogata finančna podpora in strinjanje z naše strani, da dobi Mehika nazaj svoja izgubljena ozemlja v Texasu, Novi Mehiki in Arizoni. Podrobnejša določila prepuščamo vaši visokosti. Prosimo, da vse zgoraj omenjeno strogo zaupno sporočite predsedniku, takoj ko bo vse glede vojne z Združenimi državami odločeno, hkrati pa še dodate spodbudo, da bi Japonsko sam od sebe povabil k takojšnjemu pristopu ter posredoval med Japonsko in nami. Prosimo opozorite predsednika na to, da bo brezobzirna uporaba naših podmornic prinesla dobre možnosti, da bo Anglija v nekaj mesecih prisiljena k sklenitvi miru. Prosim za potrditev prejema, Zimmermann.

Ker je 1. februarja Nemčija začela neomejeno podmorniško vojno, je predsednik ZDA W. Wilson sklical 2. februarja sejo kabineta, 3. februarja pa na Kongresu razglasil, da želijo ZDA še naprej ostati nevtralne in kot posrednik miru. Angleški admiraliteti ni preostalo drugega kot seznanitev z vsebino telegrama in tako je 2. aprila 1917 predsednik W. Wilson na Kongresu razglasil: »Ugotavljam, da politika, ki jo v novejšem času vodi nemška cesarska vlada, ni nič manj kot vojna proti vladi in ljudstvu Združenih držav. Razbrana brzojavka je uspela tam, kjer ni zadostovalo tri leta napornega diplomatskega dela. Zanimivo je, da so Angleži upo-rabili zvijačo, češ da je bila vsebina telegrama izdana, zato so po zvezah na mehiškem brzo-javnem uradu dobili mehiško verzijo Zimmermannove brzojavke in jo objavili, tako da so Nemci skoraj dve desetletji živeli v prepričanju, da so njihove šifre nerešljive.

Šifrirne ploščiceŽe v 15 stoletju je italijanski arhitekt L. Alberti vzel dve bakreni okrogli ploščici, manjšo

položil na večjo in ju v sredini povezal z iglo. Na robu je napisal črke in z zasukom ploščice dobimo Cezarjev premik za eno ali več črk. Podobno ploščico so uporabljali tudi v ameriški državljanski vojni. Že njen izumitelj Alberti je predlagal več abecedno tajnopisje s ključno besedo in tako prišel do Vigenèrove metode. Ima pa ploščica to prednost, da je mehanska in omogoča hitrejše tajnopisje in branje.

NOVEJŠE ŠIFRIRNA NAPRAVE

Šifrirni stroji – enigma – ugankaA. Scherbius je izumil elektromehanski šifrirni stroj, ki omogoča hitro šifriranje in

hitro branje, zaradi raznovrstne kombinacije postopkov pa zagotavlja tudi izjemno veliko stopnjo zanesljivosti. Sestavljen je iz več delov, ki jih je sestavil v zelo zapleten šifrirni stroj:

61

tipkovnica za vnos črk, šifrirna enota, ki črke spremeni v šifre in enota z lučkami, ki jih pokaže. Najpomembnejša enota je valj, ki je prepleten z žicami, vhod in izhod zanje pa je na šestih mestih, to pa je pomanjkljivost, saj se stanje ponovi po šestih prekinitvah. To so odpravili tako, da so uporabili dva valja, zato se stanje ponovi šele po 36 ponovitvah. Po vsaki črki se valj samodejno premakne za 1/26, to je za eno črko abecede, to pa je tudi pomanjkljivost, saj se stanje ponovi po 26 prekinitvah. To so odpravili tako, da so uporabili dva valja, ki so jima pozneje dodali še en valj in pri popolni abecedi je bilo že 26x26x26 = 17.576 kombinacij. Šifrer mora valje nastaviti na določen položaj, kar je v bistvu ključ, ki je veljal le tisti dan. To je pomenilo mesečno 30 ključev in razpošiljanje ključev vsem enotam, ki so imele enigmo.

Šifriranje in branje sta obratna procesa, ki potekata samodejno ob enaki nastavitvi valjev. Knjiga ključev ne sme priti v nasprotnikove roke, sam šifrirni stroj pa je seveda prej ali slej dostopen tudi nasprotniku. Razbiranje bi tudi ob posedovanju enigme zahte-valo preizkus tudi do 17.576 različnih nastavitev. Valje so lahko tudi zamenjevali, kar je povečalo število možnosti še šest krat. Tudi stikalna plošča je imela šest povezav z valji, ki so jih lahko zamenjevali z vsemi črkami, kar je dalo skupno število kombinacij 1016. Stroj je bil izjemen dosežek in majhen, saj je bil v kovčku velikosti 34x28x15 cm. Visoka cena 20.000 $ pa je odvrnila zainteresirane kupce. Podobne naprave so razvili tudi na Švedskem in v ZDA, vendar prav tako ni bilo zadostnega števila kupcev.

Scherbius pa je imel srečo, saj sta dve objavi iz prve svetovne vojne nedvoumno izdali, da so Angleži strli nemške tajnopise. Nemška vojska je takoj naročila obsežno raziskavo in ugotovila, da je enigma najboljša rešitev, ki so jo predelali za vojaško opremo. Zdelo se je, da bo enigma odločilno prispevala k zmago nacionalsocializma, vendar je prispevala pomemben delež k njegovemu propadu. Po letu 1926 so angleški, ameriški in francoski oddelki za razbiranje poslušali radijska poročila, ki jih niso mogli razvozlati. Ker so jim bila poročila nerešljiva uganka so hitro odnehali, saj je bila Nemčija oslabljena in ni bilo politične volje za razbiranje teh poročil, zato je število usposobljenih ljudi za razbiranje hitro padalo.

Poljska, ki je po prvi svetovni vojni postala samostojna, pa je bila med Sovjetsko zvezo, ki je širila svoj komunizem in Nemčijo, ki je hotela pridobiti nazaj ozemlja, ki jih je morala prepustiti Poljakom. Tako ukleščeni so bili Poljaki hvaležni za vsako informacijo in so na novo organizirali službo za razbiranje. Tudi oni so naleteli na tajnopis z enigmo in niso imeli nobene možnosti za njeno razkrivanje. Francozi so po izdaji dobili kopijo dokumen-tov: Navodila za uporabo šifrirnega stroja enigma in Navodila za uporabo ključev šifrirnega stroja enigma. Dokumenti niso vsebovali žičnih povezav, vendar dovolj podatkov, da so lahko sestavili kopijo enigme. Glede na izjemno število možnosti so bili prepričani, da je ni možno razrešiti, saj se jim je zdela nepremagljiva. Na srečo so imeli Francozi s Poljaki vojaški sporazum in so Poljakom izročili fotokopijo dokumentov in jim pustili nalogo naj strejo tudi to šifriranje. Osnovni prikaz enigme in njenega delovanja je prikazan na naslednji sliki 37:

Poljaki so se zagrizli v možnost, da mora obstajati bližnjica in pri velikem številu dnevnih poročil z istim ključem se pojavljajo ponovitve, ki pripeljejo do razvozlavanja. Zato so Nemci dodali še postopek, da so z dnevnim ključem posredovali nov sporočilni ključ za novo

62

nastavitev valjev. Na prvi pogled je sistem neprebojen, toda Poljaki niso izgubili poguma. Na tečaj razbiranja so povabili 20 matematikov iz univerze v Poznanju, ki je prej pripadal Nemčiji, zato so vsi tekoče govorili nemško. Trije so pokazali poseben talent za razbiranje in so jih takoj zaposlili. Najbolj nadarjen je bil M. Rejewski, ki so mu predstavili enigmo.

Razbiranje enigmeRejewski je delal popolnoma sam in je enigmo spoznal do najmanjše podrobnosti.

Prav tako je vedel, da so ključ za rešitve v ponavljanjih in taka ponavljanja so bili individu-alni ključi, ki so bili na začetku vsakega sporočila. Te ključe sestavlja šest črk – dva enaka trojčka, ki v šifriranem besedilu dasta šest šifer. Prvi in četrti, drugi in peti ter tretji in šesti znak zanesljivo predstavljajo isto črko. Pri zadostnem številu poročil je dobil različne vzorce povezav in iz njih poiskal zaključene verige, ki so se začele in končale pri isti črki. Vzel je poljubno črko abecede in znak v spodnji vrsti, poiskal isti znak v gornji vrsti in znak pod njim in nadaljeval do zaključene verige, kot je prikazano.

prva črka A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Zčetrta črka F Q H P L W O G B M V R X U X C Z I T N J E A S D K

Primer verig: A→F→W→A tri povezaveB→Q→Z→K→V→E→L→R→I→B devet povezavVerige se vsak dan spreminjajo in črke se zamenjujejo, kar je posledica dnevnega

ključa, vendar se število povezav ohrani in to je povezano z nastavitvijo valjev, ki se pri

63

vsaki naslednji črki premaknejo za eno mesto naprej. Tu je sprejel pomembno ugotovi-tev: stikalna plošča in valji sicer vplivajo na natančno sestavo verig, vendar je ena lastnost odvisna izključno le od nastavitve valjev. Tako je uspel razdvojiti vpliv stikalne plošče in je njene povezave odstranil in dobil le vpliv valjev. Tako je neobvladljivo število kombinacij spustil na bistveno manjše število in sicer 105.456. Več ljudi je šele v celem letu pregle-dalo vse možne kombinacije in izdelalo katalog posameznih zaključenih dolžin verig za določeno črko.

Rejewski je zdaj lahko začel razbirati enigmo. Ko je ugotovil značilnosti verig dnevnega ključa, je vedel za nastavitev valjev, vendar je bilo še bistveno preveč kombinacij glede na povezave s stikalno ploščo. Število kombinacij je bilo še vedno previsoko, vendar je bila na voljo poenostavitev. Odstranil je vse kable na stikalni plošči in prestreženi šifrant vnesel v enigmo. Večinoma je dobil nesmisle, včasih pa tudi zveze na primer: alkutlibernil – verjetno ankunft in berlin. Če je bila domneva pravilna je vedel da sta na stikalni plošči povezani črki R in L in z analizo nadaljnjih zaporedij je bilo možno odkriti še druge črke in s tem ustrezne povezave na stikalni plošči. Rejewski je imel sedaj prave povezave na stikalni plošči in nastavitev valjev in je lahko bral vsa poročila tistega dne.

Ko so Nemci nekoliko spremenili svoj postopek prenašanja sporočil, je Rejewski razvil mehanično verzijo, ki je samodejno poiskala nastavitev valjev. Zaradi šestih položajev valjev je moralo šest strojev Rejewskega delovati vzporedno, vsak v drugem možnem položaju. Skupna naprava je lahko našla dnevni ključ v približno dveh urah. Pravili so ji bomba, ker je tiktakala pri svojem delovanju. Zanimivo je, da je imel šef njihove službe ključe, ki jih je redno dobival iz istega vira kot opis enigme, vendar jih je imel v svojem predalu, ker je vedel, da bo prišel čas, ko ključi ne bodo več na voljo in do takrat mora biti enigma odprta knjiga.

Leta 1938 so Nemci dodali še dva nova valja in za razbiranje bi rabil desetkrat toliko bomb, kar je predstavljalo 15 letnih proračunov njihovega biroja. Naslednji mesec pa so število kablov na stikalni plošči povečali iz 6 na 10, zato zdaj niso več zamenjali le 12 črk ampak 20. Poljska služba je bila leta 1938 na višku svoje moči, v letu 1939, ko so Nemci dopolnili enigmo, pa so bili brez velikih sredstev povsem brez možnosti. Zdaj bi jim njihov šef lahko prinesel ključe, ki jih je imel. Toda ključev ni bilo več, saj je bila dotedanja zveza prekinjena. Če Poljaki ne bi mogli streti tudi ojačane enigme, ne bi imeli nobenih možnosti, da bi ustavili nemški napad, ki je bil oddaljen le nekaj mesecev. Poljski major Langer je 30. junija svoje francoske in britanske kolege povabil v Varšavo, da bi se pogovorili o nujnih vprašanjih glede enigme. Longer jih je peljal v prostor, kjer je stala bomba Rejewskega in presenečeni Francozi in Britanci so ugotovili, da so bili Poljaki za desetletje pred njimi. Predal jim je tudi dva odvečna primerka enigme in načrte za bombe, ki bi strle tudi ojačano enigmo. Dne 1. septembra je nemška vojska vdrla na Poljsko in vojna se je začela.

Jeseni so Angleži že bili sposobni odkriti dnevni ključ in so potem lahko prebrali vsa ostala poročila. Iskali pa so tudi bližnjice: preobremenjeni šifrerji včasih niso izbrali treh naključnih črk, ampak kar tri sosednje, kar je dalo imenitno bližnjico. Valji niso smeli ostati na istem položaju, kar je za polovico zmanjšalo število možnosti. Podobno pravilo

64

je bilo, da na stikalni plošči ne smejo povezati črke s črko pred njo ali za njo, kar je zopet zmanjšalo število različic. Bližal pa se je čas, ko bodo Nemci ugotovili, da s ponavljanjem dnevnega individualnega ključa bistveno zmanjšujejo njeno varnost.

Problema se je lotil Turing, ki je bil odličen matematik in je pri ogledu množice poročil ugotovil določeno podobnost, če vemo za čas in kraj oddajanja. Značilno je bilo vremen-sko poročilo, ki so ga redno pošiljali malo po šesti uri, kjer so se pojavljale predvidljive besede na primer wetter – vreme. Torej je treba vnesti wetter v enigmo in moralo bi se pojaviti šifrirano besedilo, vendar je bilo število kombinacij mnogo preveliko. Zasnoval je kombinacijo treh strojev, ki so vedno obravnavali le en element šifriranja znotraj zanke, kljub temu pa je bilo število kombinacij nerešljivo. Tu je uporabil rešitev Rejewskega in ločil problem stikalne plošče in valjev. Z odstranitvijo stikalne plošče je bistveno zmanjšal število poskusov od 159x1018 na 17.576, to pa je bilo rešljivo že v petih urah. Vendar to še ni bilo dovolj saj pri napačnem začetnem položaju valjev žarnica ni zasvetila: teči bi moralo istočasno 60 trojnih enigem, da bi dobili ustrezen rezultat.

Ko je bila znana prava nastavitev valjev, je bilo treba v enigmo vpisati besedilo in pre-gledati odprto besedilo. Če je bil rezultat tewwer, je bilo treba le zamenjati povezavo za w in t in iz vnosa drugega besedila so bile kmalu znane tudi druge povezave. Tudi te naprave so imenovali bombe, ki pa so bile 2 m dolge, 2 m visoke in 1 m široke, njihova zasnova pa je bila podobna zasnovi Rejewskega. Prototip so postavili 14. marca 1940, vendar je bil prepočasen, saj je naprava potrebovala en teden da je našla ključ. Minili so štirje meseci, ko je bil na voljo nov stroj. Medtem so Nemci v resnici izpustili ponavljanje in mrk raz-biranja je trajal več mesecev. Čez leto in pol je delovalo že petnajst bomb in če je šlo po sreči, so ključ razbrali že v eni uri. Vendar je bila za razbiranje potrebna opora - »crib«, ki v angleščini pomeni leseno podporo v rovu, v tem primeru pa pomeni oporno točko, na kateri je mogoče graditi sistem razbiranja, ki je podobno tipanju v temnem rovu. Razbi-ralci so imeli več takih opornih točk, ki so ob ugodnem razpletu lahko skrajšale čas raz-biranja. Predvidena delna rešitev pa je bila lahko na napačnem mestu in glede na pravilo, da ista črka ne more prestavljati sama sebe, je bilo treba to rešitev le premikati tako, da se nobena črka ni ponovila v obeh vrstah:

Domnevno besedilo w e t t e r n u l l s e c h sZnani tajnopis I P R E N L W K M J J S X C P L E J W Q

V besedilu »crib« ni na pravem mestu saj sta črki e ena pod drugo! Če pa je »crib« na pravem mestu so ga lahko uporabili kot izhodišče za razbiranje s pomočjo bombe.

Na naslednji sliki 49 je prikaz ene trojice valjev, ki so ob ustrezni nastavitvi podali rešitev, ko je lučka zasvetila.

Šifre nemške mornarice pa so bile težavnejše, saj so imele 9 valjev, zato so si šifrante preskrbeli z napadom na ladje, kjer so zaplenili ključe enigme. Pri tem pa so skrili sledi, da Nemci ne bi odkrili, da so njihovi tajnopisi brez vrednosti. Prav tako so postavili znana minska polja in potem so na radijskih sporočilih nemških ladij takoj prepoznali znane koordinate lastnih minskih polj in imeli odlično osnovo za razbiranje.

65

Razbiranje ostalih tajnopisovAngleži so razrešili tudi italijanske in japonske tajnopise in s tem bistveno pripomogli k

uspešnemu zaključku druge svetovne vojne tako v Sredozemlju kot po celem svetu. Vendar pa je bila ta služba v popolni tajnosti in to še desetletja po koncu vojne. Po koncu vojne so enigme delili članicam Commonwealtha in so tako lahko razbirali njihova »tajna« sporo-čila. Šele po treh desetletjih popolnega molka je leta 1974 lahko izšla knjiga Ultra, kar je bil znak za udeležence, da je konec zapovedane molčečnosti, in doba priznanja njihovega dela, žal za mnoge že prepozno.

66

NavahiTudi ZDA, ki so medtem že strle japonski tajnopis, so morale izdelati učinkovito napravo

za prenašanje tajnih sporočil. Angleži so uporabljali TYPEX, Američani pa SIGABA. Obe sta bili zapletenejši kot enigma in tudi uporabljali so ju strokovno. Obstajale pa so tudi druge možnosti, saj je bil postopek šifriranja in branja dolgotrajen in ni bil uporaben za neposredne akcije na bojišču. Nek vojni dopisnik je težave opisal takole: »Ko so se akcije skoncentrirale na majhno območje, se je vse moralo zgoditi bliskovito hitro. Za šifriranje in dešifriranje ni bilo časa. Tedaj je pomagala dobra stara angleščina – čim bolj groba, tem bolje.« Smola pa je bila v tem, da je mnogo Japoncev obiskovalo ameriške kolidže, zato so tekoče govorili angleško. Tako so informacije prišle tudi v nasprotnikove roke, ki so prav tako vedeli za nove premike.

Tu se je vključil P. Johnston. Bil je prestar za bojevanje, zato je hotel pomagati na drugačen način. Videl je, da je angleški jezik ovira in je začel razvijati sistem na izkušnjah iz otroštva. Odrasel je v arizonskih rezervatih Navahov in je dobro poznal njihov svet, poznal je njihov jezik in bil tolmač z vladnimi uradniki. Spoznal je, da bi bil jezik Navahov nerešljiva šifra, hitrost prenosa pa bi bila taka kot v angleščini. Na poskusu so dva Navaha oddaljili in radijski prenos se je povsem posrečil in takoj so ukazali rekrutiranje. Najprej so se morali odločiti za najustreznejše pleme med: Navahi, Sjuji, Čipeva in Pimapago. Odločilo je poročilo, da so Navahi edino pleme, ki jih niso obiskali nemški raziskovalci. Poleg tega je njihov jezik nerazumljiv za ostala plemena, prav tako pa je nerazumljiv tudi za ostale jezikoslovce, razen za 28 Američanov, ki so raziskovali njihov jezik.

Navahi so živeli v težkih razmerah in so bili obravnavani kot manj vredno ljudstvo, vendar so si želeli sodelovati v vojni. Njihov svet je podprl vključitev ZDA v vojno in pokazal svojo lojalnost: »Ni čistejšega izražanja patriotizma, kot je med prvimi Ameri-čani.« Tako so si želeli sodelovati, da so dali celo napačne podatke o starosti ali pa so pojedli veliko banan in popili mnogo vode, da so dosegli mejno težo 55 kg. Mnogo angle-ških besed ni bilo v njihovem jeziku in so jih morali nadomestiti. Tako so postali: višji oficirji - vojni poglavarji, bojni položaji - blatna bivališča, minometi - čepeče puške itd. Celoten slovar je vseboval 274 besed. Imena pa so črkovali v angleščini, in jih poimenovali po živalih ali predmetih, ki so prevedeni v navajski jezik, kar je za celotno abecedo prika-zano v tabeli 12.

Takoj so pričeli s šolanjem in na koncu šolanja so vsi odlično opravili izpit. Ameriški strokovnjaki za razbiranje niso znali njihovega govora niti zapisati, kaj šele da bi ga razumeli, očitno je šlo za izjemen uspeh. Dva sta ostala za izobraževanje naslednje skupine, ostale pa so poslali na Tihi ocean, kjer so Japonci zavzemali čedalje več ozemlja. Japonci so gradili letališče na Guadalcanalu in s tem bi postal protinapad zaveznikov skoraj nemogoč. Admiral E. King je zato priganjal k invaziji in 7. avgusta se je izkrcala I. mornariška divizija. K njim je spadala tudi prva skupina Navajcev, ki pa je prinesla zgolj zmedo, saj so radio-telegrafisti, ki tega sporazumevanja še niso poznali, v paniki oddajali poročila, da Japonci uporabljajo ameriške frekvence. Poveljnik je takoj ustavil oddaje v navajščini, dokler se ni prepričal o njihovi koristnosti.

67

Eden od Navajev se spominja, da mu je polkovnik rekel, da jih bo obdržal, če bodo hitrejši kot njegov »beli kod«. Oba sva oddala svoja sporočila in vprašali so me koliko časa bom potreboval, ali dve uri? Bolj verjetno dve minuti sem odgovoril. Po štirih in pol minutah sem že dobil odobritev poročila in vprašal sem polkovnika, kdaj se bo odpovedal svoji napravi. Nič ni odgovoril, samo prižgal je svojo pipo in odšel proč. Med boji so Navaji dokazali svojo prednost v primeru, ko so Američani zavzeli japonski položaj in so jih obstreljevali lastni ljudje. Takoj so poslali opozorilo, vendar so ga smatrali za japonsko zavajanje in šele Navaji so dokazali resnični položaj. Pokazali pa so tudi izjemno domoljubnost, saj so kljub čedalje bolj krvavim bitkam vztrajali in dokazali svoje prednost pri hitrosti, zanesljivosti in tajnosti.

RAZBIRANJE POZABLJENIH JEZIKOV

Japonci so imeli posneto mnogo navahovskega govora, pa ga kljub temu niso znali razbrati. Pri razbiranju starih napisov pa pogosto ne vedo za jezik, za glasovno vrednost posameznih znakov, niti za vsebino zapisov. Pa vendar se mnoge ženske in moški strastno lotijo te naloge. Pravila razbiranja tajnopisja in starih napisov so v mnogih pogledih podobna. Tudi tu gre za analizo, pogostost, ponavljanje in oporne točke pomešane z intu-icijo in zdravim razmišljanjem.

HieroglifiDolga stoletja je bila to zaprta knjiga, ki se je z mojstrskim razbiranjem odprla in omo-

gočila vpogled v davne čase starega Egipta, saj so najstarejši hieroglifi datirani okoli 3.000 let pr. Kr. Hieroglifi kot okrasne črke ali simboli so se uporabljali v templjih, stilizirani

68

hieroglifi so predstavljali hieratsko pisavo za vsakdanje zadeve, okoli leta 600 pr. Kr. pa je hieratsko pisavo nadomestila demotska – ljudska pisava. Vse tri pisave so izumrle okoli leta 400, ko je krščanstvo te pisave nadomestilo s koptsko pisavo, ki je imela 24 grških črk in 6 demotskih črk za glasove, ki jih grščina ni vsebovala. Koptska pisava je zaradi Arabcev izumrla v 11. stoletju. S koptsko pisavo je izumrl tudi koptski jezik in tako je bila jezikovna povezava s starim Egiptom pretrgana. Koptski jezik pa še živi v liturgiji krščansko-koptske cerkve. Strokovnjaki so bili prepričani, da so hieroglifi slikovna pisava in so celo sestavili slovar pomenov predpostavljeno slikovnih znakov.

Leta 1799 so francoski učenjaki naleteli na pomemben kamen, po najdišču imenovan kamen iz Rosette, ki je imel vse tri napise: hieroglifski, demotski in grški napis, ki je bil takoj povsem razumljiv. To je bila oporna točka za razbiranje, saj naj bi imeli vsi trije napisi enako vsebino. Kamen je bil popisan leta 196 pr. Kr. in je sedaj v britanskem muzeju.

Prvi, ki je podvomil v slikovno pisavo je bil angleški matematik T. Young. Bil je vse-stranski znanstvenik in je znal grško, latinsko, francosko, hebrejsko, kaldejsko, sirsko, arabsko, samaritansko, perzijsko, turško in etiopsko. Ko je zvedel za kamen iz Rosette, je zanj postal neustavljiv izziv. Pozornost so mu zbudili znaki obdani s pentljo, ki so se večkrat ponavljali v enaki ali podaljšani obliki. Predvideval je, da predstavljajo nekaj zelo pomembnega, morda ime faraona Ptolemaja in tako je dokaj dobro razbral glasovne vre-dnosti posameznih znakov. Žal je imel preveliko spoštovanje do predhodnikov, ki so v hieroglifih videli slikovno pisavo, zato je domneval, da so uvedli zapis imen s črkami šele, ko so po Aleksandru Velikemu Egiptu vladali faraoni, ki so bili Evropejci. Njegovo delo je nadaljeval Francoz J. F. Champollion, ki je tudi znake na obeliskih prečrkoval tako, kot je prikazano v tabeli 15.

Naslednji preboj mu je uspel, ko je razbral tudi starejšo pentljo, ki so jo sestavljali štirje znaki: znak za sonce, neznani znak in dva znaka za S. S tem je dokazal, da so tudi pri starejših hieroglifih uporabljali črkovno pisavo. Kot mladenič se je učil koptski jezik in

69

ga tekoče obvladal. Z znanjem koptskega jezika je za znak krogec s piko, ki naj bi pomenil sonce, vstavil glasovno vrednost ra in dobil izraz RA-?-S-S in po njegovem mnenju se je to ujemalo le z enim imenim faraona. Ob običajnem izpuščanju samoglasnikov in manj-kajočo črko M je prečrkoval RAMESES, torej Ramzes, ime enega največjih faraonov. Ta ugotovitev ima temeljno jezikovno vrednost, saj je lahko določil jezik piscev in podrobno proučevanje drugih hieroglifov je pokazalo, da gre prav za koptski jezik. Ugotovil je, da so zapisi kombinacije slikovnih znakov kot sonce itd, lahko so kombinacija slikovnih in črkovnih znakov, ki lahko predstavljajo tudi več soglasnikov. Daljše besede so sestavljene iz slikovnih ugank ali pa so zapisane z navadnimi črkovnimi znaki.

Počasi je dopolnjeval svoje prečrkovanje tako, da je bilo možno branje hieroglifov. Svoje delo je objavil v knjigi Précis du système hiéroglyphique leta 1824.

Champollion je na osnovi Youngovega dela in znanja koptskega jezika razbral hiero-glife predvsem na osnovi grškega besedila na kamnu iz Rosette, ni pa razbral demotskega besedila, ki še danes čaka na ustrezno razbiranje.

Linear BLinear B je grška pisava iz bronaste dobe. V tem pred-helenističnem času je celino

obvladovala Mikenska kultura, saj so pri izkopavanjih naleteli na veliko umetnostnih izdelkov, vendar niso našli nobenih zapisov. Med trgovci s starinami v Atenah pa so našli nekaj pečatnikov, ki niso imeli pisave, ampak le simbole in ti pečatniki naj bi pri-hajali iz Krete. Leta 1900 so na Kreti izkopali mnogo tablic, ki so bile tako dobro ohra-njene, da so se videli celo prstni odtisi zapisovalcev. Zgleda, da so se tablice ohranile, ker je palačo uničil ogenj, ki je spekel tudi tablice in jih tako ohranil.

Tablice so razdelili v tri skupine: 2000 do 1650 pr. Kr. na katerih so bili slikovni znaki, 1750 do 1450 pr. Kr. na katerih so bile črke iz preprostih črt, zato so jo poi-menovali linear A in tablice iz 1450 do 1375 pr. Kr. na katerih je bila pisava, ki so jo poimenovali linear B. Ob množici podobnih zapisov se je zdelo razbiranje enostavno, vendar je bilo v resnici bistveno težje. Opazili so okoli 90 različnih znakov, kar je kazalo na zlogovno pisano. Črkovne pisave imajo navadno od 20 do 40 črk za posamezne glasove, zlogovne pisave imajo 50 do 100 znakov za posamezne zloge, slikovne pisave pa obsegajo več sto, v kitajščini celo več tisoč znakov.

Nekateri raziskovalci so bili prepričani, da gre za izumrli kretski jezik, drugi pa so menili, da gre za grščino. Leta 1939 so tudi na celini našli tablice s pisavo linear B, vendar to še ni pomenilo, da gre za grško pisavo. A. Kobler je sredi štiridesetih let spoznala, da mora pustiti vnemar vse teorije o pisavi in se posvetiti le značilnostim posameznih možnih besed. Opazila je, da se besede pregibajo z različnimi končnicami, pri tem pa lahko dobijo še premostitveni zlog podobno kot v akadščini. Primera pregibanja dveh besed, najverje-tneje samostalnikov, sta prikazana v tabeli 17.

Sestavila je pregled znakov, kjer je vsakemu znaku dodelila dvomestno število, in z dvojico številk označila nekatere besede in njihovo pregibanje. Dvojice je sestavila tudi v rešetko, vendar se ji večji preboj ni posrečil, saj je 1950 umrla za rakom na pljučih v 43 letu.

Le nekaj mesecev pred svojo smrtjo je A. Kobler dobila pismo od angleškega arhitekta M. Ventrisa, ki se je tudi zanimal za problem razbiranja pisave linear B. Ventris je izpopolnil

70

rešetko A. Kobler tako, da je v stolpce razdelil samoglasnike, v vrste pa soglasnike in dobil 5x15 = 75 polj za posamezne zloge. Skoraj polovico polj je napolnil s števili, ki so pomenili ustrezne kombinacije. Nekateri samoglasniki in nekateri soglasniki so bili očitno števil-nejši in zato dobra osnova za razbiranje. Do sedaj se je upiral skušnjavi, da bi nekaterim skupinam dodelil glasovne vrednosti, sedaj pa je opazil, da se nekatere skupine pojavljajo pogosteje in tako je namesto šifre 08-73-30-12 vstavil a-mi-ni-so = Amnisos, pomembno pristanišče. Na tej osnovi je sklepal, da mora zlog 12 vsebovati s, ostala znaka pa o in tako je za drugo besedo dobil 70-52-12 je ?o-?o-so ali ko-no-so ali Knosos. Na tej osnovi je sestavil tretjo besedo in sicer 69-53-12 ali ??-?i-so ali tu-li-so ali Tulisos, pomembno mesto na Kreti. Postopno se je odpirala zaprta stran in posamezni zlogi so postali znani z ustrezno glasovno vrednostjo. Izkazalo se je, da so zapisi v stari grščini, ki je okoli 500 let starejša od homerjeve grščine in je bila jezik Odiseja.

Ventris je imel predavanje na BBC, ki ga je poslušal tudi J. Chadwick, ki je bil zgrožen in je tako kot večina strokovnjakov zavrnil Ventrisovo delo kot dela amaterja, kar je v jezikovem pogledu tudi bil. Priskrbel si je Ventrisove delovne zapiske in jih študiral, da jih bo lahko znanstveno raztrgal. Že v nekaj dneh pa je ta skeptični znanstvenik postal eden prvih zagovornikov Ventrisove teorije, da so zapisi v pisavi Linear B pisani v grščini. Bila sta idealen par, Ventris kot razbiralec tajne pisave in Chadwick kot poznavalec razvoja grščine. Skupaj sta izdala več člankov in svoje delo kronala s temeljnim delom Documents in Mycenaean Greek, ki je izšlo 6. septembra 1956. Pregled vseh zlogovnih znakov in njihove glasovne vrednosti so podane v tabeli 23.

SODOBNO TAJNOPISJE

Razvoj sodobnega tajnopisja je vezan na čedalje zmogljivejše računalnike, ki ob povezavi v super računalnik obdelajo izjemno količino podatkov in klasični načini taj-nopisja niso več nerešljivi. Računalniki pa omogočajo tudi programiranje takih šifran-tov, ki posnemajo klasične šifrirne stroje, vendar s skoraj neomejenimi spremenljivkami, zato jih ni mogoče dešifrirati. Ostane pa problem prenosa šifrirnega sistema, ki ga morata imeti tako pošiljatelj kot naslovnik. Težava se je pojavila z rabo v poslovnem svetu, zato so

71

72

iskali standardizirani sistem. Uveljavil se je sistem IBM z imenom Lucifer, ki je sporočilo premešal skladno s ključem, ki sta ga morala imeti pošiljatelj in naslovnik. Dovolj veliko število ključev je zagotavljalo tajnost sporočil. Ostal pa je problem razdeljevanja ključev. Problem je rešljiv z osebnim prevzemom ali z dostavo z zanesljivim kurirjem, kar pa je v sodobnem svetu in globalnem poslovanju predrago in prepočasno.

RAZREŠITEV RAZDELJEVANJA KLJUČEV

Razrešitev razdeljevanja ključev je največji tajnopisni dosežek vseh časov. Različne skupine zanesenjakov pa so strle tudi ta problem. Američana Diffie in Hellman sta ugo-tovila, da je možno poslovanje tako, da A pošlje B sporočilo v zaboju z obešenko. B doda svojo obešenko in jo pošlje A, ki odstrani svojo obešenko in jo pošlje B, ki sedaj lahko prebere sporočilo. V elektronski obliki namesto zaboja uporabimo tajnopis, vendar je pomemben vrstni red, saj mora biti zadnje prvo, tako kot si obujemo nogavice in čevlje moramo sezuvanje ponoviti v celoti v obratmem vrstnem redu, saj ne moremo sezuti nogavic prej kot čevljev. Elektronska inačica obešenke daje nesmisel, saj B razbira tajnopis šifriran s ključem A, ki ga je A že odstranil. Tak sistem v elektronskem poslovanju sicer ne deluje, je pa odprl možnost uporabe enosmerne matematične funkcije, ki ima lastnost obešenke. Take lastnosti imajo neponovljivi procesi kot so mešanje barv, razbitje jajca itd, v matematiki pa je mnogo takih funkcij, predvsem so to modularne funkcije. To pokažemo na primeru eksponentne funkcije, kjer je modul 7 in je rezultat le presežek preko mnogo-kratnika števila 7.

x 1 2 3 4 5 63x 3 9 27 81 243 7293x(mod7) 3 2 6 4 5 1

Diffie – Hellman – Merklov postopek za izmenjavo ključev (odkril ga je Hellman, vendar so delovali skupaj) uporabi funkcijo Yx (mod P). Celoten postopek zahteva več javnih sporočil in je zato nekoliko neprijeten: »A« in »B« se javno dogovorita za vredno-sti Y in P, s tem, da mora biti Y manjši od P. »A« izbere vrednost za x in ga obdrži v tajnosti, z njim pa izračuna vrednost funkcije in vrednost pošlje »B«; »B« stori enako, vendar s svojo vrednostjo za x; ko ponovita račun s sprejetim številom dobita isti rezultat, ki je ključ!

ODPRTI KLJUČ

Nesimetrični ključDiffie je odkril nov šifrirni postopek tajnopisja z nesimetričnim ključem. Do sedaj je

bilo tajnopisje in razbiranje preprosto obrnjen postopek, pri nesimetričnem ključu pa je le enosmeren postopek. Primer: »A« pošlje javni ključ za šifriranje (število) po spletu, zasebni ključ za razbiranje pa obdrži v tajnosti; katerikoli »B, C itd« lahko pošlje šifrirano sporočilo A, ki je dostopno tudi vsem drugim uporabnikom spleta; sporočilo pa lahko prebere le »A« z zasebnim ključem. Ko je poleti 1975 Diffie objavil svoje odkritje so se mu pridružili še

73

drugi znanstveniki in pričeli iskati enosmerne funkcije, ki bi ustrezale pogojem za nesime-trično tajnopisje. Odkritje pa se jim ni posrečilo, saj jih je prehitela druga skupina.

PraštevilaPraštevila so ustrezna nesimetrična funkcija. Skupina Andelman, Rivest in Shamir so

sestavljali odlično ekipo, kjer sta Rivest in Shamir podajala predloge, Andelman pa jih je zavračal in ju držal v pravi smeri. Rivest je odkril pravo funkcijo v obliki praštevil, postopek pa so poimenovali ARS po začetnicah avtorjev. Postopek: »A« objavi javni ključ, ki ju tvori zmnožek dveh praštevil p in q, ki jih je obdržal v tajnosti. Če hoče »B, C, itd« poslati »A« tajno sporočilo, ga šifrira z njegovim javnim ključem in »A« ga lahko prebere, saj lahko funkcijo obrne, ker pozna svoji izbrani praštevili. Drugim pa razbiranje ni dostopno, razen če po dolgotrajnem postopku ugotovijo oba faktorja p in q. Pri majhnih praštevilih je rešitev hitra, pri zelo velikih praštevilih pa je čas razbiranja prevelik. Za bančne posle se uporabljajo zmnožki večji od 10300 in čas razbiranja z super računalnikom je večji od 1000 let. Pri dovolj velikih številih p in q pa je šifra ARS nerešljiva.

Prijazna zasebnostPretty Good Privacy s kratico PGP. Phil Zimmermann je bil prepričan, da ima vsak

človek pravico do zasebnosti v javnem sporazumevanju in to na enostaven način. Sistem ARS je nadgradil s programom, ki samodejno opravlja delo tajnopisja in razbiranja in ga poimenoval Pretty Good Privacy s kratico PGP. Obrnjen postopek ARS pa omogoča tudi elektronski podpis, ki je javno dostopen, vendar potrjuje, da je sporočilo prišlo prav od osebe z določenim javnim ključem. Združena postopka omogočata tako zasebnost kot lastnoročni podpis pošiljatelja. Zimmermann je hotel najprej svoj izum prodajati, zaradi zahtev, da bi bila elektronska sporočila dostopna tajnim služba zaradi preprečevanje terorističnih dejanj, pa je ponudil svoj izdelek kot del programske opreme zastonj in se tako izognil mnogim upravnim oviram. Kljub temu je ameriški FBI tri leta iskal temelje za obtožbo, da je Zim-mermann izvozil nevarno orožje, saj je sovražne države in teroriste oskrbel z orožjem s katerim so se lahko izmaknili obrambnim ukrepom ameriške vlade. Tu so nastopili borci za človekove pravice, predvsem pa podjetja, ki jim je elektronsko poslovanje prineslo poceni-tev, razvoj in široko dostopnost do kupcev in surovin. Končno so pri FBI uvideli, da je stvar zamujena in so s procesom naredili le reklamo za široko uporabno in prijazno tajnopisje. Tako je bil Zimmerman rehabilitiran, njegov program pa so s spleta lahko dobili vsi.

Problem terorizmaOb nedvoumni zaščiti tajnopisja se je pojavilo vprašanje tajnosti dopisovanja terori-

stičnih skupin in to vprašanje je odprto še danes. Sodobno gospodarstvo čedalje močneje zahteva tajno poslovanje tako za zaščito proizvodnje kot zlasti za spletno prodajo. Nekatere oblasti pa se kljub temu zavzemajo za obvezno deponiranje ključev, kar pa ne rešuje problema zadovoljivo, saj so prav tako možne zlorabe, ob izgubi ključa pa je potreben ustrezen postopek za izbris starega in za dodelitev novega ključa. Poleg tega pa so lahko kadarkoli objavljeni tudi drugi ne deponirani javni ključi, ki omogočajo tajnopisje. Res je, da se jih lahko takoj ugotovi in zato lažje preverja njihovo tajnopisno delovanje, ki pa je še

74

vedno nerešljivo. Poleg tega pa se lahko javni ključi tudi hitro spreminjajo in tako sproti puščajo svoje nove sledi, kar je za teroristično delovanje značilno. Tako jih je težje odkriti, saj stare sledi niso več uporabne, nove pa še niso odkrite.

ZAKLJUČEK

V vseh časih so ljudje odkrivali novosti, ki so predstavljale varovane prednosti različnih, plemenskih, elitnih, narodnih in državih skupin. Ob izumih zapisovanja so zato izumljali postopke, kako bi prikrili zapisano vsebino, nasprotniki pa so jo poskušali odkriti. Prikri-vanje napisane vsebine je tajnopis, odkrivanje vsebine pa razbiranje. Enostavno tajnopisje je hitreje rešljivo, zato so tajnopisci čedalje bolj zapletali postopek, razbiralci pa uporabljali čedalje uspešnejše načine analiz. Sodobno tajnopisje uporablja šifriranje z zmožkom dveh velikih praštevil, ki zagotavlja ustrezno varnost pred razkrivanjem.

Žal je varnost zagotovljena tudi mafijskim in terorističnim skupinam, ki lahko dovolj skrito poslujejo. Pojavljale so se in se še pojavljajo zahteve po mednarodnih bankah ključev, kar pa onemogoča sodobno poslovanje, istočasno pa omogoča poslovanje z neprijavlje-nimi ključi, ki se jih sicer hitro zasledi, a ukrepanje je mnogokrat že prepozno.

Očitno je, da zaradi peščice teroristov ne moremo prepovedati tajnega poslovanja, ki obsega večji del svetovne proizvodnje in trgovine. Velikemu bratu tudi ne moremo dopu-stiti, da bo v našem imenu obvladoval naše življenje in nas kontroliral v vseh porah našega osebnega življenja.

Očitno bo treba poiskati druge in preizkušene načine urejanja sveta, verjetno prav tako kot nam ga že od nekdaj ponujajo velika verstva sveta. Ponovno se bo treba vrniti k materi naravi in novim generacijam privzgojiti ne le tekmovalnost, ampak predvsem sodelovanje v mirnem sožitju med različnimi svetovnimi, narodnimi in osebnimi interesi.

Tajnopisje in razbiranje sta na kratko prikazana prav zaradi tega, ker so mnoge osnove in postopki uporabni tudi pri razbiranju pred-antičnih napisov razumljivih na slovanskih osnovah. Razbiranje etruščanskih, venetskih, retijskih, galskih, starofrigijskih in drugih napisov je enostavnejše, saj so glasovne vrednosti večine črkovnih znakov dobro znane in le izjemoma naletimo na znake, ki jim je treba glasovno vrednost dodeliti šele na osnovi razumevanja obdelovanega besedila.

Gre preprosto za to, da neznano zvezno pisano besedilo v glasovno znanem zapisu, delimo na različne sklope črk, ki predstavljajo znane besede. Tako dobljene besede pre-verjamo z različnimi znanimi, sodobnimi ali izumrlimi jeziki in njihovimi narečji ter sta-tistično ugotovimo najboljše ujemanje. Tako primerjanje nam podaja tudi najustreznejši jezik razumevanja in primerna narečja tako obravnavanih napisov, saj navedeni napisi niso pisani v normiranih jezikih.

LITERATURA1 Simon Singh, Knjiga šifer, Umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptografije, prevedel

J. Plešej, Učila International, Tržič 2006.

75

SISTEM RAZBIRANJA STARIH NAPISOV

UVOD

Veliko jezikoslovcev in ljubiteljev se je na različne načine spoprijelo z razbiranjem raznih skupin starih napisov. Načine razbiranja so največkrat sproti prilagajali že ugoto-vljenim značilnostim posameznih vrst napisov. Uporabljali so dotedaj znane načine jezi-kovne analize, marsikdaj pa so ubrali tudi povsem nove poti, ki so jim sicer poredko, a vsaj včasih omogočile globlji vpogled v dotedaj nerazumljive napise. O posameznih razbiranjih je veliko literature avtorjev posameznih razbiranj, pa tudi preglednih del, ki povzemajo njihove načine razbiranja in razumevanja. Namen prispevka je osvetliti značilna prizade-vanja različnih raziskovalcev pri razbiranju starih napisov in ne navajanje literature, zato podajam le tri pregledna dela, ki zajemajo tajnopisje in razbiranje, predvsem pa različne poti do razumevanja predantičnih napisov v znanih in neznanih črkovnih, zlogovnih in sestavljenih znakih in pisavah [1-3].

Prikazano je sistematično reševanje prečrkovanja, oziroma ugotavljanja glasov upora-bljenih črkovnih in drugih znakov, delitev zvezno pisanega besedila in razumevanja raz-ličnih skupin predantičnih napisov. Posebna pozornost je dana ustrezni izbiri jezika, saj v napačno izbranem jeziku, razumevanje ni možno. Postopek oži širši obseg jezikov, ki so izbrani po znanih arheoloških, jezikovnih, genetskih, zgodovinskih in drugih podatkih, s črkovnimi in besednimi analizami ter zaključi z primerjavo razumevanj istega napisa v različnih jezikih.

JEZIK

Jezik je bistvena lastnost posameznega naroda in njegova prvinska kultura. Vsa kultura se odvija v njem, saj se izmenjave kulturnih dobrin, njihovo uživanje in ocenjevanje ter razmenjav občutij umetnosti, pretežno odvija prav v jeziku. Jezik je lasten posameznemu narodu, ki z lastnimi glasovi izraža svoja videnja, občutja, mišljenja in raznovrstne dejav-nosti in vse to ubesedi. Besede imajo zato svoj naravni izvor in jezik kot skup besed, prav tako počiva na svojem naravnem izvoru.

Jezik kot dejavnostSamo po sebi je razvidno, da je govor dejavnost. V filozofiji so govor delili na: prošnjo,

vprašanje, odgovor in ukaz, ki sta se jim kasneje pridružila še izjava in sodba, ki naj bi bila le pojasnjevalna. Govor pa ima tudi druge družbene značilnosti, ki so odvisne od širšega okolja kot so zborovanja, protesti, seje, razprave, sodišča, kjer imajo posamezni govorniki določene naloge, ki jih občinstvo sprejema glede na dogovorjeno vlogo ali glede na vsebino in obliko govora. Študije jezikov opravljamo v jeziku, zato moramo paziti na ustrezne izraze, saj sicer lahko dobimo napačno ali celo vsiljeno predstavo. Avtor opozarja

76

na možnosti neuspeha ali celo na manipulacije; zgreške deli na napačno sklicevanje in napačno izvajanje, čemur sledi napačna uporaba ter zlorabe, ki jih deli na neiskrenosti in nedoslednosti. Tem pa lahko sledijo zavajanja, manipulacije, strahovanja, pritiski, umori in druge oblastne stranpoti, praviloma prisotne v tiranijah [4].

Različnost človeške jezikovne zgradbe in njen vplivu na duhovni razvojW. Humboldt je predstavnik nemškega liberalizma – svobodomiselnosti, ki se je pri

njegovih naslednikih spremenila v libertinstvo, katerega osnovna značilnost je neresnica, ki je »znanstveno« utemeljena

Avtor v svojem temeljnem jezikovnem delu opozarja na možne napačne predstave pri zgodovini, zgradbi, odličnosti in drugih podatkih ali mnenjih o obravnavanih jezikih. Poudarja pomembnost jezika kot temelja omike, saj v jeziku ljudstva izražajo vse, kar je v njem delo posameznika ali naroda kot celote. Jezik je vnanja pojavnost duha naroda in obojega ne moremo nikoli misliti dovolj istovetno. Govor je živ in je v svojem bistvu preha-jajoč, saj se stalno spreminja in dopolnjuje. Pisana beseda pa je neke vrste mumija, ki priča o nekem stanju jezika, daje pa možnost daljšega spominjanja in hitrejšega razvoja različnih jezikovnih in drugih kulturnih dejavnosti. Opozarja na okostenelost normiranja jezika, ki večkrat povzroči večjo škodo kot korist [5].

KomentarOb dobri razčlenitvi množice jezikov je opazno popolno zamolčanje slovanskih jezikov,

ki so osrednje deblo indoevropskih jezikov, kar je še toliko vpadljiveje ob stalnem ponava-janju sanskrta in dejstva, da je ravno slovenščina najbolj podobna sanskrtu tako po izrazju kot po slovnični zgradbi. Zamolčanost je še toliko bolj očitna ob navajanju drugih velikih neindoevropskih, pa tudi manjših značilnih jezikov.

GOVORGovor v ožjem smislu je z besedami izražena misel, volja, namen, prošnja itd. Govor je

temeljna značilnost človeškega sporazumevanje, ki ga dopolnjujejo druga za sporazume-vanje pomembna sredstva:

– Okolje je pomembna sestavina govora, saj v prijetnem okolju poteka sporazumevanje uspešneje, kar upoštevamo v vsakdanem življenju z urejenim stanovanjem, z okrašeno in prijetno servirano jedilno mizo in morda tudi s prijetno nevsiljivo glasbo. Še posebej je to pomembno pri poslovnih pogovorih, ki se mnogokrat vrše v prijetnem okolju ob dobri hrani in pijači. Tudi shodi in zborovanja morajo biti ustrezno govorno organizirana, sicer izmenjava mnenj ne zajema večine sodelujočih in zato ne daje ustreznih rezultatov.

– Govorica telesa je bistvena sestavina prepričljivega govora, saj se govornikovo navduše-nje nad vsebino tako najbolje prenaša na poslušalce. Nasprotno pa zapetost, enoličnost ali celo naveličanost odbija sogovornike in poslušalce ter otežkoča sporazumevanje. Govori celotno telo z držo in gibanjem, še posebej pa govore roke in obraz, ki lahko razodeva tudi tisto, kar bi govornik želel prikriti.

– Govorica predmetov je različna in mnogokrat dobro znana. Znano je fantovo daro-vanje jabolk, pa tudi drugih sadežev svoji izvoljenki, ki jih lahko sprejme ali zavrne.

77

Dekleta pa darujejo svojim izvoljencem predvsem rože s svojega vrta. Taka darova-nja so pogosto zapisana tudi v knjigah in opisana zlasti v ljudskih pesmih. Vržena rokavica pomeni poziv na besedni ali dejanski dvoboj. Bela zastava pomeni mir ali celo predajo. Zimzelen zataknjen za klobuk je bil znak upornih kmetov. Pri poto-vanjih so razpoznavni smerokazi v obliki kamnov v vrsti, v vidno postavljeni in v pravo smer naravnani ter dvignjeni prekli itd. Posebno govorico imajo cigani, ki z raznimi vidnimi predmeti drugim posredujejo sporočila o pravih poteh in drugih za njih pomembnih podakih [2:3]. Tudi prosjaki imajo posebne znake, ki tudi drugim sporočajo o gostoljubnosti ali sovražnosti posameznih gospodarjev in drugih zanje pomembnih sporočilih [2:99].

– Govorica rož je posebno pomembna pri izkazovanju naklonjenosti. Rože imajo značilno barvo in vonj, ki že sami po sebi pričata o namenu darovalca. V različnih kulturnih okoljih pa so razpoznavne prav posebne vloge različnih rož, različnih barv, njihovega števila, oblike šopka itd. Pri nas sta značilna nagelj in rožmarin, v novejšem času pa predvsem vrtnice. Tudi darovanje cvetja je obilno opisano v knjigah in pesmih, še posebej ljudskih. Najbolj razvita govorica rož je na bližnjem vzhodu, kjer so jo v haremih razvili do podrobnosti [2:15].

BESEDA IN NJEN IZVOR

Vsaka beseda ima svoj lasten in značilen pomen, ki je posebnost posameznega jezika in v besednem sestavu glasovno izraža voljo govorca, da drugim posreduje svoje želje, prošnje, navodila, zahteve, ukaze, naklonjenost, nasprotovanje itd.

Vsaka beseda ima praviloma svoj naravni izvor, saj prav gotovo ni nastala z uporabo v nekem, čeprav prastarem jeziku, zato ima večina pomembnejših besed svoj izvor v osnovnem človeškem zaznavanju. Ta je pogojen s tem, kar so ljudje slišali, videli, otipali, opazovali, razumeli, posvojili in ugotovili. Te zaznave so ubesedili v svojem jeziku in njihova poimenovanja so ustrezala tem zaznavam in spoznanjem.

Najpomembnejši naravni izvori besed so vremenski pogoji: sonce, oblak, dan, noč, vročina, mraz, voda, dež, sneg, slana, led itd; socialna in družbena razmerja: rod, klan, pleme, vodja, kralj, župan, sodnik, lastnik, sorodstveni izrazi itd; človekove dejavnosti: lovec, pastir, poljedelec, čuvaj, kovač, čevljar, tkalec, krojač, pevec, vojak itd; značilnosti krajine: gora, reka, potok, izvir, hrib, vzpetina, ravan, planina, dolina, soteska, strmina, greben, zemlja, skala itd; rastline: drevesa, zeli, gobe: vrtne, sadne, gozdne, zdravilne, strupene; živali: domače, divje, jezdne itd; čustva: ljubezen, naklonjenost, prijateljstvo, jeza, sovra-žnost, zaupanje itd; verovanja: bog, čudež, prošnja, molitev, zaobljuba, dar, nebesa, raj itd.

Številni naravni izvori slovenskih besed so razvidni še danes, čeprav so mnogokrat že preoblikovani s premeti in preglasi, v tujih jezikih pa tudi z neznačilnimi slovanskimi glasovi. Naravni izvor besed je za različne primere in pomene podan in literaturi [6-9]. Obrazložitev pa je podana tudi za mnoge sedanje romanske in germanske besede, ki imajo v etimoloških slovarjih vprašljiv izvor, pa so razumljive prav z značilnimi naravnimi izvori iz slovanskega izrazja [9].

78

Še danes imamo značilen izraz ubesediti, kar lahko pomeni z znanimi različnimi besedami pokazati svoje misli, čutenja, dejanja, voljo, prošnjo in podobne namene. Lahko pa pomeni, da svoja notranja spoznanja izrazimo z novo ali s preoblikovano besedo. Prav značilni so otroški izrazi, saj neobremenjeno izražajo otrokovo doživljanje in marsikatero izvirno otroško besedo bi prav lahko sprejeli tudi v knjižni jezik.

PISAVA

Pisava je vidni zapis govorjene besede. Izražena je na različne bolj ali manj povedne in bolj ali manj določene načine. Skozi zgodovino se pisava spreminja in dopolnjuje ter prehaja od slikovnih zapisov do poenostavljenih oblik, ki že predstavljajo posamezne znake določene vsebine. Ta slikovna in simbolna pisava se preko zlogovnih pomenov razvije do sedanje glasovne oziroma črkovne pisave.

Kakor je govor pomenil bistveni napredek v človekovem razvoju, saj je omogočil višjo raven človekovega sporazumevanja in ohranjanja že preteklih dogodkov, izkušenj in znanja, saj se je z ustnim izročilom prenašala vednost, je šele pisava podala izjemno orodje za vsestranski razvoj človekovega znanja, mišljenja in delovanja.

Prav pisava je omogočila zapisovanje družbenih pravil, ki niso več veljala samo za določeno pleme, ampak za širšo narodno ali državno tvorbo. Omogočila je upravljanje države, pri organizaciji vsakdanjega življenja in obrambi, pri pobiranju davkov, pri spo-ročanju obvestil itd, zato se je razvila predvsem na bližnjem vzhodu starih kraljestev in kultur. Omogočila je tudi pisanje zgodovine, pa tudi svečeniških obrazcev ter zaoblju-bljenih dejanj in nagrobnih napisov, s katerimi so se poslavljali od pokojnih ali jim želeli ugodno posmrtno življenje.

Bistveni napredek pisave predstavlja tiskana beseda, ki je omogočila izdelavo večjega števila izvodov in s tem tudi po obsegu in ceni široko dostopnost znanja ljudem. Še večjo dostopnost pa nudijo sodobni mediji kot so pisna in oddajna javna glasila ter elektronske povezave od spleta do osebnih sprejemnih in reklamnih točk in naslovov.

SISTEMI PISAV

Slikovne pisaveLjudje so že kmalu poskušali svoja videnja, čutenja in razmišljanja izraziti tudi v vidni

obliki. Prvi poskusi so slike, ki so se ohranile predvsem v jamah z dokaj stalnimi okoljskimi pogoji. Že prve slike so do neke mere poenostavljene in predstavljajo prve začetke slikov-nih pisav. Te še danes uporabljajo Kitajci in Japonci, čeprav imajo več tisoč sestavljenih znakov, predvsem zaradi ohranjanja narodnega izročila.

Slikovne pisave so povedne, saj tudi v poenostavljenih posameznih pomenih, ki se združujejo v sestavljene slikovne znake kažejo na vsebino, ki je tako razvidna iz posame-znega in sestavljenega slikovnega znaka. Tak način pisave je znan po vsem svetu in se je v naravnih kulturah ohranil še v srednji vek. Znane so različne slikovne pisave Indijancev, Eskimov, Indonezijcev, Indijcev itd.

79

Slikovne znake uporabljamo še danes, zlasti pri zemljevidih, kjer označujemo naselja: mesta, kraje, vasi, posamezne hiše itd, prometnice: ceste, železnice, vzpenjače, mostove, predore itd, kulture: polja, travnike, gozdove, sadovnjake, vinograde itd, objekte: spome-nike, cerkve, šole, hotele, turistične točke itd, dejavnosti: toplice, rudnike, tovarne, ladje-delnice itd, višine: izohipse, različne barve nižin, predgorij, sredogorij, visokih gora itd, razne podatke: kote in vrhove z označeno višino, imeni itd [2:95].

Uporabljamo jih tudi pri potrebi večjezičnosti, zlasti na mednarodnih prometnih točkah: cestah, letališčih itd., pri prometnih in informacijskih znakih, v lekarništvu, medicini ali celo pri navodilih za negovanje in uporabo.

Magična znamenjaZ razvojem rodovnih skupnosti se pojavljajo elite moči, znanja in volje. Za obvladova-

nje rodovnega okolja so primerne zlasti magijske sposobnosti, ki z dejansko ali navidezno močjo oblikujejo odnose v vsakokratni rodovni skupnosti.

Magiji so svoje znanje skrivali za oblačili, za glasbenimi melodijami, ki so jih izvajali predvsem z bobni, ki imajo zaradi svojih nižjih in ponavljajočih se tonov močan vpliv na podzavestno dojemanje. Skrivali pa so se tudi za raznimi simboli tetoviranja, obrednih mask, poslikav, obrednih pripomočkov in raznih stiliziranih slik, totemov, ki jih lahko smatramo za prva lastniška znamenja. Taka znamenja lahko v nekaterih primerih že pred-stavljajo tudi zlogovna ali črkovna znamenja.

Tudi v Sloveniji so znana lastniška znamenja posameznih hiš in večjih kmetij, saj so se nekatera ohranila do danes.

SimboliSimboli predstavljajo pomembno slikovno izražanje in so znani od najstarejših časov

do današnjih dni. Znano je sončno kolo, ki je pogosto tudi na predantičnih slovanskih napisih. Mnogo je tudi drugih znakov z znanimi pomeni: valovnica, krogi, svastika itd. Nekateri se uporabljajo še danes za nebesna telesa, za zvezdni živalski krog, za kovine in pomembnejše elemente, za lekarniško dejavnost itd [2:82-92].

Simbolna so tudi števila, zlasti 3 – trobožje, 5 – prsti ene roke, 10 prsti obeh rok [10-13].Posebej izstopa število 7 – čez 7 let vse prav pride, judovski sedmerokraki svečnik

– sedem ustvarjenih praduhov in božjih lastnosti po katerih je vse ustvarjeno: ljubezen, modrost, volja, red, resnost, potrpežljivost, usmiljenost; prav te lastnosti so v različni meri dane tudi človeku, ki jih po svoji svobodni volji razvija in uporablja v svojo in splošno korist ali zlorablja v svojo in občestveno škodo [14:43-49].

Simboli pa so mnogo širše uporabni.– Državni: grb, zastava, himna, denar, spoštljivost itd.– Vladarski: krona, žezlo, meč, obleka, drža, spoštljivost itd.– Obredni: različna oblačila, posode, drže, spoštljivost itd.– Svečani: svatovsko oblačilo, nedeljska obleka, darila itd.

Zlogovne pisavePoenostavljene stopnje slikovne pisave so zlogovni sistemi, ki imajo osnovo v slikovni

pisavi, zaradi množice znakov pa njihov praviloma slikovni izvor ni vedno razviden.

80

Zlogovne pisave imajo še vedno okoli sto zlogovnih znakov, ki pa lahko predstavljajo tudi le posamezne črke, predvsem samoglasnike.

Zlogovni sistemi imajo poudarjeno osnovo razumevanja, saj slika neposredno opisuje predmet ali pojav, ki se ga lahko pri poenostavitvah tudi različno tolmači, zlogovni znak pa ima že določeno glasovno vrednost, ki so jo skušali s poenostavljenim slikovnim znakom ustrezno določiti in posredovati.

Črkovne pisaveSplošno uporabna pa je črkovna pisava, ki zahteva le okoli 30 črkovnih znakov, ki

pokrijejo vse glavne glasove v posameznih jezikih. Tudi črke imajo praviloma slikovni izvor in največkrat ponazarjajo stilizirano začetno črko besede, ki predstavlja njeno slikovno osnovo.

Različni preglasi posameznih črkovnih znakov praviloma ne spreminjajo pomenov s črkami izraženih besed, kar je razvidno iz predantičnih slovanskih črkovnih zapisov, ki vsebujejo le okoli 20 pomembnih črkovnih znakov, ki morajo pokriti okoli 30 različnih glasov. Dvojne glasove pa je možno pisati v obliki dveh zaporednih črk [10-13, 15-22].

Sestavljene pisaveSestavljene pisave ne teže k enostavnosti zapisa, ampak k zagonetkam, ki so iz različnih

lepotnih, skrivnih ali magičnih potreb urejene tako, da so lahko skup slikovnih, zlogovnih in črkovnih sestavnih delov.

Značilen primer so hieroglifi, ki so jih zaradi estetskih prvin, namesto črkovne pisave uporabljali v pomembnih objektih: svetiščih in grobnicah faraonov. Vsebujejo slikovne, zlogovne in črkovne elemente, ki so med seboj pomešani. Tako napis predstavlja rebus s stiliziranimi predmeti, znaki za soglasnike, ki jim je treba dodajati samoglasnike in znaki za soglasniške skupine. Samoglasnikov praviloma niso pisali in jih je bilo treba vstaviti pri razumevanju napisanega besedila.

POSEBNE PISAVE

RovašRovaš je palica, ki je praviloma služila za zapis števil z urezi, od koledarskih dni do

izvršenih storitev ali dolgov. Znan je rek na tvoj rovaš, kar pomeni na tvoj račun. V času konjskih prevozov je delovodja beležil število voženj na dvojnem rovašu tako, da sta imela enak podatek on in prevoznik. Tako so zapisovali gostilničarji zapitek na rovaš in ob odhodu obračunali potrošeno. Rovaš je bilo zelo razširjeno sredstvo za zapisovanje števil, ki je ob dvojnem rovašu pomenil nedvoumno znano število opravljenih storitev.

VozliVozli so bili zelo razširjena vrsta pisave zlasti v srednji in južni Ameriki pa tudi na

Kitajskem, predno so izumili slikovno pisavo. Največkrat so pomenili števila in so s tem podobni rovašu, lahko pa imajo tudi sestavljene pomene prav tako kot slikovna pisava [2:24-29]. Tudi na bližnjem vzhodu so se uporabljali, saj je znan Gordijski vozel, ki ga je presekal Aleksander Makedonski.

81

NAČINI JEZIKOV IN PISAV

Normirani jezikiNormirani jeziki imajo predpisano črkovno, to je glasovno, besedno, to je korensko in

oblikovno, to je slovnično zgradbo. Praviloma ločujejo besede s presledki ali z različnimi ločili, zato je besedni pomen pisanega sporočila razviden, če le izberemo ustrezen jezik razumevanja.

Razbiranje normiranih jezikov je zato razmeroma preprosto. Ker so besede s presledki podane, je možno analizirati pogostosti dobljenih besed in sestaviti ustrezen slovar, ki omogoča branje in razumevanje tako pisanih besedil. Tudi končnice so normirane, zato je možno tudi oblikovno primerjanje.

Normirani jeziki z neznano črkovno vrednostjoRazbiranje normiranih jezikov z neznano črkovno vrednostjo je tudi precej enostavno.

Pri črkovnih pisavah so ustrezne analize pogostosti posameznih črkovnih znakov, ki se jih lahko primerja s pogostostmi znakov v smiselnih jezikih razumevanja [23-25].

Vsak jezik ima značilne deleže posameznih črkovnih znakov pa tudi značilne črkovne dvojčke, ki se po pogostosti bistveno razlikujejo in so zato posebno primerni za natanč-nejšo določitev jezika razumevanja. Značilne so tudi pogostostne črkovne doline in vrhovi, ki pa se jih lahko primerja le pri znanih abecedah. Pri normiranih jezikih je taka primer-java enostavna pri narečjih pa težavna in je treba izsledke vzporejati tudi z drugimi anali-zami pogostosti.

Upoštevati je treba zgodovinske, arheološke, genetske in jezikovne podatke in pripra-viti širšo izbiro možnih jezikov razumevanja. Pogostostna analiza posameznih črkovnih znakov že nakaže ožjo izbiro jezika razumevanja in najverjetnejše glasovne vrednosti pozameznih pogostih črkovnih znakov. Postopna analiza pa praviloma dobro poda tudi glasovne vrednosti ostalih manj pogostih črkovnih znakov.

Zvezno pisana črkovna besedila z znano črkovno vrednostjoMnogo predantičnih napisov je pisano z znano črkovno vrednostjo, toda praviloma

zvezno in le izjemoma so opazni znaki, ki lahko predstavljajo delitev na besede ali na besedne sklope, večinoma pa le poudarjajo posamezne črkovne znake [10-13, 15-22].

Besede je treba iz zveznega besedila ali iz besednih sklopov šele izluščiti. Če gre za normirani jezik je uporabna tudi oblikovna primerjava, saj so končnice besed normi-rane. Praviloma pa so taki napisi pisani v narečjih, zato oblikovna metoda ne daje ustre-znih rezultatov. Uporabiti je treba korensko metodo, ki na podlagi postopnih delitev zveznega besedila in dobljenih možnih besed ugotavlja pomen v izbranem jeziku razu-mevanja.

Za razbiranje takih napisov je najpomembnejše izbrati najustreznejši jezik razumevanja pri čemer je treba upoštevati zgodovinske, arheološke, genetske in jezikovne podatke in pripraviti širšo izbiro možnih jezikov razumevanja. Sledi pogostostna analiza posameznih črk, ki nakaže ožjo izbiro jezikov razumevanja. Tako so podane bistvene osnove za naju-streznejši jezik razumevanja in besedna analiza se lahko prične [15].

82

ANALIZE

Analiza zvezno pisanih črkovnih besedilVsak posamezen napis je treba obravnavati postopno z delitvijo zveznega besedila z

naslednjo črko. Tako dobimo niz eno, dve, tri in več črkovnih skupin, ki nam ob ustrezni delitvi dajejo znane besede v izbranem jeziku razumevanja, ki je predhodno določljiv z analizo pogostosti posameznih črkovnih znakov oziroma glasov.

Ko je posamezen napis deljen na besede znanega pomena se dobljene besede primerja z besedami iz drugih napisov. Tako se postopno veča izbor razumljivih besed, kar lahko izdatno olajša razbiranje naslednjih napisov iste jezikovne skupine.

Pri delitvi na besede nam zato izdatno pomagajo že znane daljše in zanesljive besede, pa tudi imena božanstev. V pomoč pa so tudi govorno nezdružljive soglasniške skupine, ki jih je treba deliti na besede ali okrajšave znanih pomenov [10-13, 15-22].

Izbira jezika razumevanjaIzbira jezika razumevanja temelji na strokovnosti razbiralcev, saj je treba upoštevati

zgodovinske, arheološke, genetske in jezikovne podatke in pripraviti širšo izbiro možnih jezikov razumevanja Postopna analiza uporabe posameznih črk in skupin črk dajeta začetno ožjo izbiro jezika razumevanja.

Sledi postopna delitev zveznih besedil na besede znanega pomena in razumevanje obravnavanih napisov v izbranih jezikih razumevanja. Če rezultati razbiranja potrju-jejo razumevanje v izbranem jeziku je obravnava zanesljiva. Ako pa rezultati razumeva-nja niso zadostni je treba preveriti ustreznost in doslednost dosedanjega dela. Če kljub preverbi doslednosti rezultati ne potrjujejo razumevanja v izbranem jeziku je treba na istih osnovah upoštevati širši izbor in analize pogostosti ponoviti ter izbrati usteznejši jezik razumevanja.

Posebno povedne so analize deležev besed z začetno in končno črko, saj besede pred-stavljajo temelj vsakega jezika. Dobro ujemanje s podpostavljenim jezikom razumevanje potrjuje pravilno izbiro, slabo ujemanje pa izbrani jezik razumevanja zavrača [15].

Potrditev jezika razumevanjaPotrditev izbire jezika razumevanja se doseže s primerjavo različnih razumevanj istega

besedila v različnih jezikih razumevanja. Primerjani prevodi morajo biti pripravljeni na istih osnovah, zato mora vsaki dobljeni besedi zveznega besedila ustrezati tudi le ena beseda v izbranem jeziku razumevanja. Tako se lahko že primerja število besed in pov-prečna dolžina besed, kot značilnosti izbranega jezika razumevanja.

Najpomembnejša pa je primerjava v posameznih prevodih prepoznanih črk in prepo-znanih besed. Če bi razbiranje poskušala razvozlati ustrezna skupina, bi taka primerjava različnih jezikov razumevanja zelo hitro in najbolje odgovorila na bistveno vprašanje raz-biranja; podala bi najustreznejšo izbiro jezika razumevanja [15].

83

ZNAČILNI PRIMERI

Predantični slovanski napisiSlovani in slovanski je poimenovanje izumljeno v 19. stoletju, zato ga je treba ustrezno

opredeliti. Predstavlja skupnost satemskih narodov in jezikov, ki se v predantični, antični in novejši dobi niso nikoli tako imenovali. Predstavlja torej sestav ljudstev in jezikov, ki so se tekom časa in območno različno imenovali.

Predantični slovanski napisi so pisani v znanih črkovnih znakih, saj je večina črk bistveno podobna črkam sedanje latinice, ki je le polepšala že znane črkovne znake. Zahodnoevropski jezikoslovci so obravnavali večje število venetskih, retijskih, galskih mesapskih in starofrigijskih napisov in jih dokaj ustrezno prečrkovali. Pri izbiri jezika niso upoštevali zgodovinskih, arheoloških in jezikovnih podatkov, kar kaže na njihovo nestrokovnost, saj sta na venetskih ozemljih izpričana le dva starodavna jezika slovenščina in latinščina [26-32].

Pri razbiranju upoštevajo latinščino kot jezik razumevanja, kar pa jim ni dalo ustreznih rezultatov, saj napisov ne razumejo. V njih berejo le poljubna imena in ugotavljajo, da gre predvsem za zaobljubne napise, pa vendar v nobenem napisu niso uspeli pokazati vsebino zaobljube [33-37].

Kljub popolnemu neuspehu niso naredili ustreznih analiz izbire najustreznejšega jezika razumevanja, zato je njihovo delo razbiranja šele začeto, ga pa iz neznanih razlogov ne nadaljujejo z ustreznimi postopki primerjalnega jezikoslovja [15, 38].

Ustrezna je izbira jezika razumevanja – slovenščine, ki je izpričana na območjih najdenih venetskih in retijskih napisov in je najbolje ohranila predantične značilnosti slo-vanskega govora. Prav slovenščina z najbolj razvejanim narečnim izražanjem omogoča ustrezno obdelavo in razumevanje, saj se najbolje prilagaja navedenim predantičnim napisom. Pokazalo se je, da so napisi pisani v tedanjih narečjih, zato oblikoslovna primer-java ni ustrezna in je treba uporabiti korensko osnovo razumevanja, ki je dala zelo dobre rezultate, saj so vsi obravnavani napisi dovolj dobro razumljivi.

Slovenska narečja so s svojo raznolikostjo ustrezno orodje, saj omogočajo dobro razu-mevanje tudi pri narečno okrajšanih besedah predantičnih napisov. Na osnovi razumevanj so sestavljeni besednjaki obravnavanih napisov, kar je omogočilo tudi analizo narečnosti, ki je v teh jezikih prevladujoča [38].

Pri razbiranju predantičnih slovanskih napisov se je pokazalo, da ni dovolj le jezikovno znanje, ampak predvsem poštenost in širši pogled, ki presega splošno sprejete teorije, ki niso skladne z zgodovinskimi, jezikovnimi in drugimi dokazi. Šele širša izbira jezika je pokazala neustreznost dosedanjih poskusov zahodnoevropskih jezikoslovcev, saj latinščina ni prestala analiz pogostosti posameznih jezikovnih značilnosti [15, 38].

Linear BZlogovna pisava Linear B ima okoli 90 zlogovnih znakov in je zahtevala ustrezno

analizo pogostosti. Popisane glinaste tablice najdene v zelo velikem številu so imele vsaj delno normirane zapise, saj so mnoge predstavljale davčne obveznosti in so imele zelo

84

podobne vsebine, zato je bila analiza pogostosti možna, kljub neznanim glasovnim vre-dnostim posameznih zlogov.

Opazno je bilo tudi pregibanje nekaterih besed s končnicami, ki pa ni bistveno pripo-moglo k razbiranju, je pa pokazalo pot v sistemsko obravnavo zlogovnih znakov. Temelj je predstavljala tabela, kjer so bili po stolpcih razporejeni znaki za samoglasnike, ki imajo nekajkrat večjo pogostost kot soglasniki, ki so bili razporejeni v vrstice.

B. Ventris je tako dobil 5 x 15 = 75 polj za zlogovne znake in za 20 črk – 5 samogla-snikov in 15 soglasnikov, torej prav toliko, kot so črkovnih znakov običajno uporabljali pri predantičnih slovanskih črkovnih napisih. V posamezna polja je vstavljal različna dvome-stna števila, ki so predstavljala ustrezne kombinacije. Nekateri samoglasniki in nekateri soglasniki so bili očitno številnejši in zato dobra osnova za razbiranje.

Ko je imel dovolj dobro pokrito mrežo je vstavljal za posamezne zlogovne znake dvo-črkovne glasove in tako z znanimi imeni grških pristanišč počasi razvozlaval glasovno vrednost posameznih znakov. Tako je počasi dopolnjeval pokritost posameznih zlogovnih znakov z njihovo najverjetnejšo glasovno vrednostjo [1, 2:22-23, 3:B328-333, 39-40].

Ventrisovo razbiranje je temeljilo na analizah pogostosti. Najprej je glede bistveno različne pogostosti soglasnikov in samoglasnikov sestavil ustrezno mrežo in vanjo vpisoval pogostost posameznih znakov. Na tej osnovi je za najpogostejše znake vstavljal posamezne črkovne pomene, ki so se ujemali z znanimi imeni pomembnejših grških pristanišč, ki so se ohranila še od staroselcev. Tako je lahko postopoma določil ustrezno glasovno vrednost posameznih zlogovnih znakov.

Linear AZlogovna pisava Linear A še ni razvozlana, je pa verjetnost, da posamezni podobni

znaki predstavljajo podobne glasovne vrednosti kot v pisavi Linear B [3:B326-328, 39-40]. Pri takem sklepanju je treba opozoriti, da so pri pisavi Linear B dokaj zanesljive glasovne vrednosti dobljene na osnovi znanih ohranjenih imen pomembnih pristanišč, ostali znaki pa imajo manjšo zanesljivost, saj so vezani na razumevanje posameznih napisov, ki pa je lahko tudi drugačno.

Obravnave razbiranja pisave Linear A so pokazale tudi drugačno možno izbiro jezika razumevanja in to na slovanskih osnovah. Razumevanje na slovansklih osnovah omogoča napis na pečatnem zlatem prstanu iz Mavro Spelio na Kreti [41]. Razbiranje izbrane glinaste ploščice HT 13 s Krete je tudi dalo ustrezno razumevanje v slovanskih jezikih [42]. Tu čaka jezikoslovce še zahtevno delo izbire najustreznejšega jezika razumevanja in razbiranje vsebine napisov v zlogovni pisavi Linear A [43].

KlinopisKlinopis je vrsta pisave, ki so jo razvili Sumerci in dopolnili Akadci v Mezopotamiji

pred približno 5.300 leti, saj so znaki in slike dobivali vedno bolj poenostavljeno obliko. Za zapis so uporabljali trstene paličice s klinasto konico, s katerimi so v vlažne glinaste ploščice vrezovali znake. Klinopis je bil prilagodljiv, da so ga lahko uporabljali za različne jezike. V začetku je bilo okoli dva tisoč klinastih znamenj, pozneje pa so jih skrčili na kakih osemsto, vendar so jih le dvesto do tristo stalno uporabljali. Pri pisanju so sčasoma

85

iz stolpcev prišli na vrstice od leve proti desni. Klinopis je najstarejša zlogovna pisava. Ime klinopis izhaja iz podobe pismenk, ki so bile klinaste oblike. Ogromno klinopisnih ploščic so našli v mestu Ninive. Veliko jih še danes razbirajo [44].

Klinopis je uporabljalo kar 14 znanih narodov: Sumerci, Babilonci, Elamiti, Hetiti, Kasiti, Asirci, Akadijci, Amoričani, Mitanci, Urartejci, Kapadokijci, Ugoričani, Perzijci, Armenci in verjetno še drugi narodi, zato ga lahko smatramo za prvo mednarodno pisavo. Ohranjene so še starejše glinaste ploščice s slikovno pisavo, in z mešano, prehodno pisavo, ki prehaja od slikovne v klinopisno pisavo. Znani obseg klinopisnih dokumentov je zelo velik in vsestransko pomemben, saj poleg verskih in obrednih, astroloških in mističnih del zajema tudi zgodovinske, pravne, zakonodajne, ekonomske, politične, slovnične, filozof-ske, diplomatske in druge vsebine na primer račune, dobavnice, dopise, ukaze itd [2:137, 3:A71-117, 3:B40-83].

hamurabijev zakonik iz Mezopotamije – Babilonije iz 18. stol. pr. Kr. je z 282 členi ena prvih zbirk zakonov. V klinopisu ga je dal zapisati kralj Hamurabi 1792-1750 pr. Kr. in je najpomembnejši pravni spomenik v taki obliki. Ohranjen je na skoraj tri metre visoki dioritni steli, ki so jo našli v jugozahodni Perziji, kamor so jo kot vojni plen odpeljali Elamci. Sedaj je v pariškem Louvru [45].

Evropski popotniki po Perziji so od 17. stoletja poročali, da je tam povsod najti sta-roperzijske zapise. Pisavo na njih je Nemec Engelbert kämpfer leta 1700 poimenoval klinopis. V 18. stoletju so odkrili številne nove zapise, pomembni pa so bili predvsem tisti, ki jih je nemški popotnik cartsen Niebuhr prekopiral v staroperzijski prestolnici Perzepo-lisu. Strokovnjaki so na njih odkrili tri različne pisave: preprosti tip z okrog štiridesetimi znaki in še dva z občutno več znaki. Prva pisava je bila podobna naši, za drugi dve pa so domnevali, da sta zlogovni ali besedni. Na podlagi domneve, da je na napisih enako besedilo v treh jezikih in da so pripadali ahemenidskim kraljem, so sklepali, da je bilo prvo besedilo v staroperzijščini, ki naj bi bila tesno povezana z avestijščino in sanskrtom. Raz-poreditev napisanih sekvenc v skupke je poleg tega olajšalo spoznanje, da je bila za ločnico med besedami uporabljena poševna zagozda.

Nemški jezikoslovec Georg Friedrich Grotefend je v 4. septembra 1802 objavljeni razpravi domneval, da so bili v uvodnih vrsticah besedila najverjetneje zapisani ime, naslov in vladarjeva genealogija, vzorec, po katerem so bili znani tudi poznejši iranski zapisi v prilagojenem aramejskem črkopisu. Sčasoma je lahko prebral več dolgih imen in določil številne glasove. Grotefendova začetna spoznanja so pozneje razširili številni jezikoslovci. Sčasoma so se lotili še drugega črkopisa s trijezičnih tabel z več kot stotimi znaki, ki so najverjetneje označevali zloge. S primerjavo glasovnih poudarkov staroperzijskih imen s posameznimi deli so določili pomen številnih znakov in delno dobili vpogled v jezik, za katerega se je izkazalo, da je nova elamitščina [46].

Pietro della Valla je leta 1621 ugotovil, da se klinopisne tablice berejo od leve proti desni. Leta 1788 je Carsten Neibur ugotovil, da gre za tri različne pisave od katerih ima naj-enostavnejša le 42 znakov. Le 10 let kasneje je Tyschen ugotovil, da poševni klin predstavlja sedanji znak piko. Končno je Georg Friedrich Grotefend v 4. septembra 1802 objavljeni razpravi predstavil svoje ugotovitve: Tri različne pisave predstavljajo tri različne jezike;

86

prva pisava je črkovna, saj obsega le okoli 40 znakov. Obravnaval je dva pomembna napisa, ki sta prikazana na sliki 1 in sliki 2.

Slika 1: Klinopisna poščica 1 [2:145]

Slika 2: Klinopisna poščica 2 [2:145]

Slika 3: Prečrkovanje obeh klinopisov [2;148]

Opazil je, da se znaki 2, 4, 5 in 6 prvega napisa ponove na spodnjem napisu kot znaki 2, 4, 5 in 7. Začetni znaki pa so različni in predstavljajo ime vladarja, toda prvi znak se v spodnjem pojavi kot znak 6 in predstavlja očeta, zato 8. znak predstavlja besedo sin. Sedaj je imel imena očeta, sina in vnuka in to se je ujemalo s Hyspadesom, Darijem in Kserksom, Tako je dobil glasovno vrednost za 13 črkovnih znakov. Tako so se ta srečna in svobodna razmišljanja ujela z znanimi imeni in predstavljala prvo preokretnico dosedanjega tavanja v mraku k stvarnemu razbiranju najenostavnejše klinopisne pisave. Leta 1836 sta skoraj istočasno Lassen in Barnouf objavila točen prevod teh napisov, ki je prikazan na sliki 3.

87

V prevodu, kjer posamezne besede ustrezajo s števili označenim skupinam črk, se napisa glasita:

Darij, veliki kralj, kralj kraljev, kralj ozemelj, Hystasposov sin Ahemenid, ki je zgradil (to) palačo.

Kserks, veliki kralj, kralj kraljev, kralja darija sin, Ahemenid. [2]

Značilnost navedenega razbiranja klinopisa je skup proste domišljije, stvarnih zna-čilnosti zapisa z ugotovljenim ponavljanjem in s srečnim dejstvom ujemanja z znanimi dinastičnimi imeni. Grotefend je bil filolog in ni bil obremenjen z jezikovnimi pravili in to mu je omogočilo uporabo običajnih postopkov razbiranja od analize do predvidevanj možnih pomenov in glasovnih vrednosti črkovnih znakov. Sam je poudaril, da razbiranja ne smemo enačiti z vsebinsko razlago.

Češki arheolog in jezikoslovec bedrich hrozný je razvozlal hetitski klinopis, v katerem so bila napisana besedila iz arhiva hetitske prestolnice Hatuše, in s tem zgodovinarjem omogočil vpogled v antično zgodovino Bližnjega vzhoda. Na dunajski univerzi je študiral akadščino, aramejščino, etiopščino, sumerščino in sanskrt ter klinopisne pisave iz Male Azije, Mezopotamije in Perzije, na Humboldtovi univerzi v Berlinu pa orientalistiko. Pozneje je bil profesor na dunajski univerzi in na Karlovi univerzi v Pragi. Med proučeva-njem 25.000 klinopisnih tablic iz hetitskih kraljevih arhivov, ki jih je nemška arheološka odprava leta 1906 odkrila v starodavni prestolnici Hetitov Hatuši blizu današnjega turškega mesta Boğazköy, je potrdil teorijo, ki jo je leta 1902 postavil norveški raziskovalec J. A. Knudtzon, da hetitščina pripada indoevropski jezikovni družini in je sorodna iranskim, italskim, keltskim, germanskim in slovanskim jezikom. Leta 1915 je svoje izsledke objavil v razpravi Jezik Hetitov, ki pa jo je večina znanstvene srenje zavrnila. Svoje trditve je zato podkrepil s prevodi številnih dokumentov, med katerimi je bil tudi hetitski pravni zakonik, in jih leta 1919 objavil v zbirki Hetitska klinopisna besedila iz Boğazköya.

bedrich hrozný je poskual razrešiti tudi kretsko pisavo in je opozoril, da dosedanja razumevanja niso dala ustreznih rezultatov predvsem zaradi vnaprejšnje odločitve, da gre za grško pisavi in grški jezik. Vendar tudi njegova razmišlanja in razumevanja, ki jih je vezal na protoindijsko pisavo iz mesta Mohenjo Daro nimajo ustrezne potrditve, saj gre za neznano pisavo in neznan jezik, zato je treba nadaljnih proučevanj, ki bi potrdila njegova predvidevanja tako o kretski kot o protoindijski pisavi [2:163-171]. Kretska pisava naj bi bila tudi izvor feničanske pisave, saj kar 20 od 22 znakov feničanske pisave izvira iz kretske pisave [2:193-207].

Vprašljivost grščine kot jezika razumevanjaV izvirniku Homejevih pesnitev je mnogo slovanskega izrazja, kar dodatno odpira

izbiro jezika razumevanja predgrških napisov na tem območju, saj se predantična grščina precej razlikuje od klasične, še bolj pa od današnje grščine [9].

Pregledne knjige o pisavah in njihovem razbiranju ne vsebujejo novejšega dognanja o vinčanki pisavi, kot prvi črkovni pisavi [47], niti kanaanskega napisa iz Tell el-Dab'e, ki je pisan v venetski pisavi, čeprav se navajajo tamkajšnja izkopavanja, saj so tam našli tudi mnogo klinopisnih ploščic. [7]. Oboje močno prednjači pred grško pisavo!

88

V literaturi 3 je posebno poglavje, ki navaja začetke evropskega pismenstva na Balkanu in z največ znaki navaja Vinčo v Srbiji in Tordos v Romuniji nasproti Vinče, ki pa je bolj oddaljen od Donave [3:A31-44]. Žal v pregledu pisav ta bistveno stareja pisava od feničan-ske ni zajeta in se še vedno prikazuje napačen izvor črkovnih pisav.

HieroglifiČasovni prikaz pisave s hieroglifi je dobro podan z egiptovskimi dinastijami, ki segajo

od predzgodovinskih časov 5. tisočletja pr. Kr. do Makedonske dinastije v 4. stol. pr. Kr. in je podan na sliki 4.

Slika 4: Egiptovske dinastije [3:A121]

89

Razbiranje hieroglifov bi bilo še bistveno težje, saj gre za sestav slikovne, zlogovne in črkovne pisave. Na srečo je bil najden kamen iz Rozete, ki je imel tri napise enake vsebine. Grškega, ki je bil takoj razumljiv, hieroglifnega, ki ga je po primerjavah z grškim napisom in z znanjem koptskega jezika razbral J. F. Champollion, ni pa razbral demotskega – ljud-skega napisa, ki še čaka na razbiranje raziskovalcev [48]. Delno razbiranje nudijo make-donski raziskovalci, ki so uspeli razbrati nekatere dela napisa [49]. Tudi oni so uporabili analizo pogostosti in so posamezne znake razvrstili v ustrezne preglednice.

Slika 5: Piktogrami različnih predmetov in pojmov [2:177]

90

Slika 6: Eno in dvečrkovni hieroglifni znaki [3:A151]

91

Champollion je imel tri za razbiranje pomembe osnove: znanje koptskega jezika, ki je izumrl v 11. stoletju, a se je ohranil v liturgiji krščansko-koptske cerkve, enako znano grško vsebino na kamnu iz Rozete ter pomembne dele hieroglifnega besedila, ki so bili v ovoj-nicah in so pomenile imena znanih osebnosti iz egiptovske zgodovine, predvsem imena faraonov [1, 2:29, 3:A121-153, 3:B84-158]. Brez teh osnovnih in neodvisnih podatkov bi bili hieroglifi verjetno še danes zaprta knjiga.

Napis iz Rozete je iz časa makedonskega faraona Ptolemaja, ki je po smrti Aleksandra Velikega vladal v Egiptu, in je pisan v tedanjem koptskem jeziku, zato je bilo razbiranje z znanjem tega jezika toliko lažje. Starejši hieroglifi pa so pisani v tedanjih jezikih, ki so se s starostjo spreminjali. Tako ostane za raziskovalce še ugotavljanje najustreznejšega jezika razumevanja starejših egipčanskih zapisov v hieroglifih v različnih časovnih obdobjih in prav slovanske osnove nudijo dobre možnosti razumevanja [50].

Starejši hieroglifi so pretežno slikovni mlajši pa kombinirani. Slikovni prikaz posame-znih hieroglifov in njihovih pomenov je podan na sliki 5 [2].

Mlajši hieroglifi, ki imajo enočrkovne znake za samoglasnike in dvočrkovne znake za soglasnike, so predstavljeni na sliki 6.

ZAKLJUČEK

Za razbiranje starih napisov so potrebne postopne analize pogostosti, ki lahko določijo ustrezne glasovne vrednosti posameznih črkovnih znakov. Za ugotavljanje glasovnih vre-dnosti zlogovnih znakov pa so nujne oporne točke znanih zemljepisnih imen, ki so se mnoga ohranila še iz dobe poselitve, saj so najpomembnejše zemljepisne značilnosti poi-menovali staroselci. Oporne točke so tudi dinastična imena in imena znanih zgodovinskih osebnosti, ki so lahko celo oblikovno ali drugače poudarjena. Če takih imenskih osnov ni, pa bi bile potrebne zahtevnejše mrežne analize, ki bi ob velikem številu po vsebini podobnih napisov lahko podale tudi glasovne vrednosti zlogovnih znakov.

Na osnovi znanih glasovnih vrednosti je že možno jezikovno razbiranje ob ustrezni izbiri jezika. Jezik razumevanja se okvirno določi s pogostostjo posameznih glasov z upo-števanjem znanih zgodovinskih, arheoloških in jezikovnih podatkov in preverja z ustrezno razumljivostjo znanih besed iz podobnih napisov.

Starejši napisi so praviloma pisani v tedanjih narečjih, saj so normirani jeziki večinoma mlajši, zato oblikoslovni načini primerjanja niso vedno uspešni, medtem ko korenski način razbiranja išče znane besede in daje zanesljivejše rezultate. Šele znane besede omogočajo oblikoslovne analize primerjalnega jezikoslovja, ugotavljanje stopnje narečnosti in določi-tev jezikovnih sprememb glede na izbrani jezik razumevanja.

Najboljši rezultat pri izbiri jezika razumevanja pa podaja primerjava razbiranj istega napisa v različnih jezikih, saj se s številom prepoznanih črkovnih ali zlogovnih znakov in prepoznanih besed v različnih jezikih najbolje določi najustreznejši jezik razumevanja.

Če rezultat razbiranja kljub ustreznemu delu ni zadovoljiv, je treba na osnovi znanih jezikovnih značilnosti razširiti začetno izbiro jezika razumevanja. Na taki širši osnovi je treba ponoviti, tako analize za določitev najustreznejšega jezika razumevanja, kot primer-jalno razumevanje v različnih jezikih.

92

LITERATURA1. S. Singh, Knjiga šifer, Umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptografije, prevedel J.

Plešej, Učila International, Tržič 2006.2. Z. Kulundžić, Historija pisama, materijala i instrumenata za pisanje, Školska knjiga, Zagreb 1951.3. W. Seipel, Der Turmbau zu Babel, Ursprung und Vielhaft von Sprache und Schrift, Band II – Sprache,

Band III A – Schrift, Band III B – Schrift, Kunsthistirisches Museum, Wien, Graz 2003.4. N. Mišković, Jezik kot dejavnost, John Langshaw Austin, Zbirka Analecta, DDU Univerzum,

Ljubljana 1983.5. W. Humbold, Ueber die Verschiedenheit des menschlichen Sprachbaues und ihren Einfluss auf die

geistige Entwickelung des Menschengeschlechts, Berlin 1883 / O različnosti človeške jezikovne zgradbe in njenem vplivu na duhovni razvoj človeškega rodu, prevedla Samo Krušič in Alfred Leskovec, Nova revija, Ljubljana 2006.

6. L. Sever, Iskal sem prednamce, Dokazi o starožitnosti Slovencev na Dolenjskem zahodu, L. Sever, Turjak 2003, 17.

7. V. Vodopivec, Staroegiptovski napis Tell el Dab’a, Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana 2010, 382-391.

8. B. Petrič, Koren gor in njegovi siminimi v alpskem svetu, Zbornik sedme mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Ljubljana, Jutro 2010, 185-193.

9. O. Belchevsky, The Principles of Conceptual Linguistics and its Nature-Based Evolution, Proceedings of the Eight International Topical Conference, Jutro, Ljubljana 2010, 7-28.

10. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144.

11. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.

12. V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010,176-204.

13. V Vodopivec, Atestinske tablice verski in jezikovni pomniki naših prednikov, Zbornik prve med-narodne konference, Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2001, 167–181.

14. J. Lorber, Janezov veliki evangelij, 7. knjiga, Založba Aura, Ljubljana 2011, 43-49.15. V. Vodopivec, Statistična primerjava črk in besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,

Jutro, Ljubljana 2010, 16-30.16. V Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konfer-

ence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.17. V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske

etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.18. V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,

Ljubljana 2010,271-287.19. V. Vodopivec, Zbir starih frigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Zbornik sedme medn-

arodne konference Izbor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.20. V. Vodopivec, Katalog starih frigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slov-

enske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.21. V. Vodopivec, Besednjak starofrigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,

Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.22. V. Vodopivec, Primerjava branj zlatih Pyrgijskih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh

srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.23. G. Tomezzoli, M. Silvestri, Linguistic computational analysis between Venetic, Latin and Slovenian

languages, Zbornik tretje mednarodne konference, Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 77–85.

24. M. Silvestri, G. Tomezzoli, Linguistic distances between Rhaetian, Venetic, Latin and Slovenian languages, Jezikovne razdalje med retijskim, venetskim, latinskim in slovenskim jezikom, Zbornik pete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 184 – 190.

93

25. A. Perdih, G. Tomezzoli, V. Vodopivec, Comparison of contemporary and ancient languages, Primerjava sedanjih in nekdanjih jezikov, Zbornik šeste mednarodne konference Izbor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 40-87.

26. Julien Cezar, Les actions de l´Empereur ou de la royaute, 17, Les Belles lettres. I, Paris 1932, 143; Glej: I Tomažič, Slovenske korenine, I Tomažič, Ljubljana 2003, 23.

27. M. Alinei, The paleolitic continuity theory on indo-evropean origins, an introduction, continuitas.com, Alessandro Peroni, www.continuitas.com/intro.html.

28. M. Alinei, Origini delle lingue d’Europa, Il Mulino, Ed., Vol 1, Bologna 1996, Vol 2, Bologna 2000.29. J. Škulj, Etruscans, Veneti and Slovenians – a genetic perspective, Zbornik tretje mednarodne

konference, Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 20–30.30. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske

dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 785-815.31. P. J. Šafařík. Slovanské starožitnosti, Praga 1837.32. R. Petrič, Venetska teorija in izvor Slovenov, Zbornik pete mednarodne konference Izvor Evropejcev,

Jutro, Ljubljana 2007, 65-85.33. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di

Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280.34. M. Lejeune, Manuel de la langue Vénète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, Universitätverlag,

Heidelberg 1974, 316-341.35. S. Schumacher, Die Rätischen Inschriften, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. er-

weitete Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft, Sonderheft 121, Innsbruch 2004.

36. C. Brixhe, M. Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les Civilisations, Paris 1984, 283-289.

37. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre Chronologie, J. Unterman, Die messapischen Personnamen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964.

38. V. Vodopivec, Stopnja narečnosti venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 31-46.

39. M. Ventris, J. Chadwick, Documents in Mycenaean Greek, 1956, Second edition Cambridge 1974.40. M. Ventris, Work notes on Minoan language research and other unedited papers, Edizioni dell’Ateneo,

Roma 1988.41. P. Serafimov, G. Tomezzoli, Evidence for the Early Slavic Presence on the Island of Crete During

the Minoan Period, New Reading of the Linear A Script on the Golden Ring from Mavro Spelio, Proceeding of the First International Congress, Pre-Cyrillic Slavic Writing and Pre-Christian Slavic Culture, St. Petersburg 2008, 321-330.

42. P. Serafimov, A. Perdih, Translation of the Linear A Tablet HT 13 from Crete, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 58-73.

43. A. Perdih, V. Vodopivec, Posebni znaki v starofrigijskih napisih, Zbornik osme mednarodne konference, Izvor Evroppejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 139-152.

44. Klinopis, Wikipedia, http://sl.wikipedia.org/wiki/Klinopis.45. Hamurabijev zakonik, zbirka.si, http://www.zbirka.si/hamurabijev-zakonik/.46. Delo, Klinopis, http://www.delo.si/clanek/o236542.47. R. Pešić, I accuse the silence, Denial plot how to help Europe, Lectures and notes 1982 – 1992,

Pešić i sinovi, Beograd 2001, 23-24.48. J. F. Champollion, Précis du système hiéroglyphique des anciens Égyptiens, Paris 1824.49. T. Boshevski, A. Tentov, Tracing the script and the language of the ancient Macedonians, Zbornik

pete mernarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 43-64.50. V. Vodopivec, Staroegiptovski napis v venetski pisavi, Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana

2010, 379-381.

94

JEZIKOVNE PRIMERJAVE ČRK, DVOJČKOV IN TROJČKOV

UVOD

Pri razbiranju starih napisov so nujne analize pogostosti črkovnih, zlogovnih ali sli-kovnih znakov, oziroma njihovih glasov ali pomenov. Analize črkovnih znakov oziroma njihovih glasov lahko že pokažejo določene značilnosti jezika obravnavanih napisov in s tem nakažejo širšo izbira jezika razumevanja [1-4].

Ustrezna izbira jezika razumevanja je bistvenega pomena, saj ob napačni izbiri razu-mevanje ni možno, lahko pa vodi v stranpoti, ki ne dajejo pravih zaključkov, lahko pa služi tudi za zavestno prikrivanje pravega razumevanja iz različnih oblastnih, kariernih ali drugih osebnih, narodnih ali službenih razlogov [5-6].

Dosedanje raziskave so pokazale ustreznost primerjav uporabe pogostosti črk med posameznimi sedanjimi in starimi jeziki, medtem ko primerjave dvojčkov in trojčkov kažejo precej drugačne rezultate. Očitno je treba poiskati vzroke v obsegih primerjanih jezikovnih skupin, njihovi knjižnosti ali narečnosti ter v povprečnih dolžinah besed, ki so pomembne značilnosti vsakega jezika in narečja [7].

PODATKI

Podrobno so primerjani predantični predslovanski jeziki, kjer so jezikoslovci z razlago napisov s poljubnimi imeni dobili več kot dvojne dolžine besed, kot pa so jih ugotovili raziskovalci z normalnim jezikovnim razumevanjem.

Veneti Raziskovalci 7879 črk / 2426 besedami = 3,25 črk [8-10]

Jezikoslovci 4686 črk / 758 besedami = 6,18 črk [11]

4793 črk / 768 besedami = 6,24 črk [12]

reti Raziskovalci 2301 črka / 779 besedami = 2,95 črk [13-15]

Jezikoslovci po imenih je ocenjena na 6 črk [16]

Starofrigi Raziskovalci 2438 črk / 867 besedami = 2,81 črk [17-19]

Jezikoslovci 1992 črk / 359 besedami = 5,55 črk [20]

Mesapci Raziskovalci 6507 črk / 2340 besedami = 2,78 črk [21-23]

Jezikoslovci 3215 črk / 424 besedami = 7,85 črk [24-25]

Slovenci Povprečne dolžine slovenskih leposlovnih besed 4,55 črk [26]

Latinci Latinsko besedilo 2022099 črk / 3579 besedami = 6,17 črke [27]

95

Povprečne dolžine besed jezikoslovcev so več kot še enkrat daljše, zato dvojčki in trojčki niso primerljivi, kar kažejo tudi ustrezne analize. Bistvena razlika je tudi med nor-miranima jezikoma slovenščino in latinščino, ki ima precej daljše besedno povprečje.

REZULTATI

Primerjava je izvedena za tri predantične jezike, podatki pa so označeni:VEN venetski napisiRET retijski napisiFRI starofrigijski napisiZa štetje znakov je bil uporabljen program, ki ga je naredil B. Perdih [28].Za oceno jezikoslovne razdalje je bil uporabljen korelacijski koeficient R [29].

Števila posameznih črkovnih znakov, dvojčkov in trojčkov v navedenih datotekah so podana v tabeli 1. Mesapski jezik ni primerjan, glede na še manjšo povprečno dolžino besed pa še bolj odstopa in je dvojčkov in trojčkov primerljivo še manj.

Tabela 1: Število črkovnih znakov, dvojčkov in trojčkov

jezik primerjave posamezni znaki Dvojčki znakov Trojčki znakovUstrezno število 700 8000 30000

FRI 2438 1451 786RET 2301 1485 837VEN 7879 5393 3368

– Posameznih znakov je v vsaki od teh baz podatkov več kot 700, zato so dovolj velike, da njihova velikost ne vpliva na rezultate analize [7].

– Parov znakov je manj kot 8.000, trojčkov znakov pa mnogo manj kot 30.000, zato na njihovi podlagi resna analiza ni mogoča [29].

VEČ DIMENZIONALNA ANALIZA

Več dimenzonalna analiza [7] je podala primerjavo črkovnih znakov za različne predvsem stare jezike. Izpuščene so različice istih jezikov, ki so dobljene na osnovi različ-nih prečrkovanj. Za oceno jezikoslovne razdalje je bil uporabljen korelacijski koeficient R [29], zaporedja po večanju oddaljenosti uporabe črk pa so podana v tabeli 2.

FrI 1 0,916 0,886 0,885 0,881 0,872 0,871 0,866 0,851 0,847 0,836 0,828 0,827FRI Sl Fi VEN Vz Es Gr Bq Cs LaC My RET Os

rET 1 0,879 0,867 0,860 0,857 0,836 0,828 0,827 0,824 0,793 0,790 0,770 0,730RET Sl Os EtT Fi LaC FRI Es VEN Lu Cs Bq Um

VEN 1 0,937 0,908 0,885 0,848 0,842 0,834 0,812 0,793 0,786 0,784 0,726 0,720VEN Cs Sl FRI Gr Fi My LaC RET Vz Os EtB Bq

Tabela 2: Zaporedne bližine jezikov po črkah

96

– Starofrigijskemu jeziku so najbližji stara slovenščina, finščina in venetščina, ki jim slede benečanščina, estonščina, grščina, baskovščina, starocerkvena slovanščina, latinščina, micenščina, retijščina in oskanščina.

– Retijskemu jeziku so najbližji stara slovenščina, oskanščina in etruščanščina, ki jim slede finščina, latinščina, starofrigijščina, estonščina, venetščina, luvijščina, starocer-kvena slovanščina, baskovščina in umbrijščina.

– Venetskemu jeziku so najbližji starocerkvena slovanščina, stara slovenščina in starofri-gijščina, ki jim slede grščina, finščina, micenščina, latinščina, retijščina, benečanščina, oskijščina, etruščanščina in baskovščina.Razvidno je, da sama primerjava črkovnih znakov oziroma črkovnih glasov ne pokaže

vedno tudi smiselno ožjega izbora jezika razumevanja, saj finščina, estonščina, latinščina in grščina po besednih značilnostih niso ustrezni jeziki razumevanja slovenskih in slovan-skih besedil, niti predantičnih predslovanskih napisov.

ANALIZEČrke

Primerjanih črk je le 21, ki so v uporabi v navedenih predatičnih slovanskih jezikih, zato so so pri slovenskih besedilih prenesene črke: F v V, Č v C, J v I in Ž v Z; črke X, Y in W pa so izpuščene, upoštevana je tudi izgovorjava končnega L kot U; pri latinskih besedi-lih pa so prenesene črke : F v V, Q v K in X v K in S.

Glede na obseg primerjanih črkovnih datotek je število črk majhno, zato daje primer-java ustrezne rezultate, ki so podani v tabeli 3 in so dobro upodobljivi in prikazani v grafu 1 za naslednje skupine:VEN venetski napisi 7879 črk [8-9]RET retijski napisi 2301 črk [13-14]FRI starofrigijski napisi 2438 črk [17-18]MES mesapski napisi 6507 črk [21-22]SLO slovenska besedila 14264113 črk [26]LAT latinska besedila 1027885 črk [30]

Graf 1: Primerjava deležev črk venetskih, retijskih, starofrigijskih, mesapskih, slovenskih in latinskih besedil

97

Tabela 3: Primerjava venetskih, retijskih, starofrigijskih, mesapskih, slovenskih in latinskih besedil po številih in deležih črk

ČRK

E števila Deleži v odstotkih

VEN rET FrI MES SLO LAT VEN rET FrI MES SLO LAT

A 738 313 402 1177 1493812 94413 9,37 13,60 16,49 18,09 10,47 9,19B 62 18 39 136 276435 15995 0,79 0,78 1,60 2,09 1,94 1,56C 86 0 0 1 305818 42410 1,09 0,00 0,00 0,02 2,14 4,13D 131 12 67 244 483353 28209 1,66 0,52 2,75 3,75 3,39 2,74E 677 194 263 695 1529542 122232 8,59 8,43 10,79 10,68 10,72 11,89G 175 59 33 86 233506 11908 2,22 2,56 1,35 1,32 1,64 1,16H 31 21 0 2 149351 8589 0,39 0,91 0,00 0,03 1,05 0,84I 1371 456 339 921 1955896 103853 17,40 19,82 13,90 14,15 13,71 10,10K 259 82 109 114 528202 21394 3,29 3,56 4,47 1,75 3,70 2,08L 240 120 51 271 712366 32597 3,05 5,22 2,09 4,16 4,99 3,17M 248 42 101 143 471258 55881 3,15 1,83 4,14 2,20 3,30 5,44N 542 139 131 375 902311 63007 6,88 6,04 5,37 5,76 6,33 6,13O 991 11 196 525 1296149 58076 12,58 0,48 8,04 8,07 9,09 5,65P 101 71 33 108 481082 28121 1,28 3,09 1,35 1,66 3,37 2,74R 366 100 79 359 714326 69091 4,65 4,35 3,24 5,52 5,01 6,72S 469 140 217 465 720550 82429 5,95 6,08 8,90 7,15 5,05 8,02Š 59 31 0 72 142079 0 0,75 1,35 0,00 1,11 1,00 0,00T 718 199 194 528 617265 85192 9,11 8,65 7,96 8,11 4,33 8,29U 308 216 81 43 306424 88823 3,91 9,39 3,32 0,66 2,15 8,64V 284 68 103 125 552382 15620 3,60 2,96 4,22 1,92 3,87 1,52Z 23 9 0 117 392006 45 0,29 0,39 0,00 1,80 2,75 0,00

VSE 7879 2301 2438 6507 14264113 1027885 100 100 100 100 100 100

– Obseg posameznih črk je podoben, opazne pa so posebnosti posameznih napisov oziroma jezikov, ki v različnem obsegu uporabljajo glasovno podobne črke.

– Pri samoglasnikih so razlike velike, saj venetski O nadomešča A, retijski U nadomešča O, starofrigijski A nadomešča I, mesapski A nadomešča U, slovenski O nadomešča U, latiski U pa črko O.

– Pri soglasnikih je ujemanje boljše, opazne pa so izravnave med črkami podobne izgo-vorjave, zlasti med nezvočniki: med B, D, P in T, med G in H in med C, Č, S in Š. Posebej izstopata slovenski in latinski C ter mesapski in slovenski Z.

– Opazna je izravnava med zvočniki: med M in L ter R in V, medtem ko so deleži pri črki N zelo izenačeni.

– Opazne izravnave med navedenimi črkovnimi glasovi nakazujejo ustreznejšo primer-javo po skupinah črk podobne izgovorjave.

98

DvojčkiŠtevilo črkovnih dvojčkov je izrazito odvisno od povprečne dolžine besed, ki je zna-

čilnost posameznega jezika, pa tudi od posameznega narečja, saj narečja krajšajo knjižne besede. Razlika je že pri normiranih jezikih slovenščini in latinščini: slovenščina s pov-prečno dolžino besed 4,55 črk ima le 3,55 dvojčkov na povprečno besedo, latinščina s povprečno dolžino besed 6,17 črk ima že 5,17 dvojčkov na povprečno besedo.

Še večje so razlike pri narečjih in zlasti pri predantičnih predslovanskih napisih, ki imajo veliko okrajšav in vzklikov žalosti: venetščina s povprečno dolžino besed 3,25 črk ima le 2,25 dvojčkov, retijščina s povprečno dolžino besed 2,95 črk ima le 1,95 dvojčkov, starofrigijščina s povprečno dolžino besed 2,81 črk ima le 1,81 dvojčkov, mesapščina s pov-prečno dolžino besed 2,78 črk pa ima le še 1,78 dvojčkov na povprečno besedo.

Dvojčki črk se po dolžini že bližajo povprečni dolžini besed predantičnih predslovan-skih napisov, ki so pisani v tedanjih narečjih in imajo povprečno dolžino besed le okoli 3 črke.

V treh zajetih datotekah VEN, RET in FRI je vseh dvojčkov 8329 in 284 različnih dvojčkov. Obseg dvojčkov je prevelik, zato je prikaz narejen le za različne dvojčke z začetno črko A: skupno število dvojčkov na začetno črko A je 987, različnih dvojčkov pa je le 20. Različni dvojčki z začetno črko A so prikazani v grafu 2 za naslednje skupine:

VEN vseh 5393 vseh na A 555 različnih 108 različnih na A 17RET vseh 1485 vseh na A 195 različnih 108 različnih na A 16FRI vseh 1451 vseh na A 237 različnih 162 različnih na A 17VSI vseh 8329 vseh na A 987 različnih 284 različnih na A 20

Graf 2: Primerjava deležev različnih dvojčkov na A v venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih

99

– Opazna so izrazita odstopanja, ki kažejo besedne značilnosti posameznih jezikov: AE, AI in AT pri Starofrigijcih; AI, AS in AT pri Venetih; AL kot zelo pogosta končnica pri Retih ter AT, ki pri Starofrigijcih in Retih pride od ATA v raznih oblikah, pri Venetih pa od besed ŠAINATEI in predvsem TRUMUSICATEI. Edino dobro ujemanje je pri dvojčku AN, ki največkrat pomeni in ali en v raznih oblikah.

– Namesto primerjave dvojčkov, ki se že bližajo povprečni dolžini besed je bolje primer-jati te jezike po besedah na različne začetne črke.

Primerjava dvojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika po začetnih črkah je v številih in deležih prikazana v tabeli 4 in v grafu 3.

Graf 3: Primerjava deležev vseh dvojčkov po začetnih črkah v venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih

– Opazne so razlike zlasti pri skupinah črk kot so samoglasniki in zvočniki ter pri črkah D in P, ki se očitno zamenjujeta. Dobro ujemanjeje pri črkah S, T in V.

TrojčkiŠtevilo črkovnih trojčkov je še bolj odvisno od povprečne dolžine besed, ki je značil-

nost posameznega jezika, pa tudi od posameznega narečja, saj narečja krajšajo knjižne besede. Razlika je že pri normiranih jezikih slovenščini in latinščini: slovenščina s pov-prečno dolžino besed 4,55 črk ima le 2,55 trojčkov, latinščina s povprečno dolžino besed 6,17 črk ima že 4,17 trojčkov na povprečno besedo.

Še večje so razlike pri narečjih in zlasti pri predantičnih slovanskih napisih, ki imajo veliko okrajšav in vzklikov žalosti: venetščina s povprečno dolžino besed 3,25 črk ima le 1,25 trojčkov, retijščina s povprečno dolžino besed 2,95 črk ima le 0,95 trojčkov, starofri-gijščina s povprečno dolžino besed 2,81 črk ima le 0,81 trojčkov, mesapščina s povprečno dolžino besed 2,78 črk pa ima le še 0,78 trojčkov.

100

Trojčki večinoma že prestavljajo besede, saj so povprečne dolžine predantičnih slovan-skih besed, ki so pisani v tedanjih narečjih le okoli 3 črke.

Vseh trojčkov v treh zajetih datotkah je 4991, različnih trojčkov pa je 512, podrobnejši podatki pa so:

VEN vseh 3368 vseh na A 255 različnih 820 različnih na A 58RET vseh 837 vseh na A 121 različnih 469 različnih na A 56FRI vseh 786 vseh na A 136 različnih 422 različnih na A 55VSI vseh 4991 vseh na A 512 različnih 1208 različnih na A 103

Obseg trojčkov je prevelik, zato je prikaz narejen le za trojčke z začetno črko A: skupno število trojčkov na začetno črko A je 512, različnih trojčkov pa je 103. To je še vedno mnogo preveč za grafičen prikaz, zato omejim pogostost posameznega trojčka v posa-mezni skupini na najmanj 4, kar daje 36 različnih pogostejših trojčkov na začetno črko A. Primerjava teh trojčkov je podana v grafu 3 za obravnavane skupine:

Tabela 4: Števila in deleži dvojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika po začetnih črkah

Začetnečrke

števila dvojčov Deleži v odstotkihVEN rET FrI VEN rET FrI

A 555 195 237 10,29 13,13 16,33E 489 93 125 9,07 6,26 8,61I 578 228 145 10,72 15,35 9,99O 678 7 136 12,57 0,47 9,37U 214 113 53 3,97 7,61 3,65B 56 18 31 1,04 1,21 2,14C 87 0 1 1,61 0,00 0,07D 122 12 49 2,26 0,81 3,38G 160 46 28 2,97 3,10 1,93H 18 9 0 0,33 0,61 0,00K 192 72 79 3,56 4,85 5,44L 171 84 29 3,17 5,66 2,00M 180 33 85 3,34 2,22 5,86N 330 108 69 6,12 7,27 4,76P 89 64 28 1,65 4,31 1,93R 272 81 53 5,04 5,45 3,65S 274 90 73 5,08 6,06 5,03Š 44 19 0 0,82 1,28 0,00T 615 153 156 11,40 10,30 10,75V 249 54 74 4,62 3,64 5,10Z 20 6 0 0,37 0,40 0,00

VSE 5393 1485 1451 100 100 100

101

– Odstopanje je še večje, saj ujemanja skoraj ni. Izstopajo prepoznane besede: pri Staro-frigijcih ABA, AGA, ANA, ANO, ATA, ATE in ATI, pri Retijcih ANI, ANU, ARI, ATA, ATI in AVI, pri Venetih pa AIN, AST in ATE.

– Venetski ain iz besede šainat, ast in besede donasto in ate, iz besed ŠAINATEI in predvsem TRUMUSICATEI.

– Trojčki, ki se pokrivajo so AIS, ANE, ARA in ATI.

Graf 4: Primerjava trojčkov v venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih na začetno črko A

Graf 5: Primerjava vseh trojčkov v venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih po začetnih črkah

102

Primerjava deležev vseh trojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika po začetnih črkah je prikazana v tabeli 5 in v grafu 5.

– Tudi tu so opazne izravnave med samoglasniki, saj je le črka E uravnotežena, izravnave so tudi med zvočniki, izrazita je zopet izravnava med D in P.

– Možna je delna izravnava tudi med U in V, kar je posebnost izgovorjave v tedanjih narečjih in v slovenskem jeziku.

Primerjava črk, dvojčkov in trojčkovPrimerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov po začetnih črkah za venetski jezik je

podana v tabeli 6 in prikazana v grafu 6. – Izrazita je dobra pokritost črk, dvojčkov in trojčkov, kar kaže na to, da so večinoma že

prišle do izraza besede, ki imajo povprečno le okoli tri črke. – Nekoliko odstopata le I in T.

Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov po začetnih črkah za retijski jezik je podana v tabeli 7 in prikazana v grafu 7.

– Tudi tu je ujemanje zelo dobro in zopet največ odstopata črki I in T.

Tabela 5: Števila in deleži trojčkov venetskega, retijskega in starofrigijskega jezika

Začetnečrke

števila dvojčov Deleži v odstotkihVEN rET FrI VEN rET FrI

A 555 195 237 10,29 13,13 16,33E 489 93 125 9,07 6,26 8,61I 578 228 145 10,72 15,35 9,99O 678 7 136 12,57 0,47 9,37U 214 113 53 3,97 7,61 3,65B 56 18 31 1,04 1,21 2,14C 87 0 1 1,61 0,00 0,07D 122 12 49 2,26 0,81 3,38G 160 46 28 2,97 3,10 1,93H 18 9 0 0,33 0,61 0,00K 192 72 79 3,56 4,85 5,44L 171 84 29 3,17 5,66 2,00M 180 33 85 3,34 2,22 5,86N 330 108 69 6,12 7,27 4,76P 89 64 28 1,65 4,31 1,93R 272 81 53 5,04 5,45 3,65S 274 90 73 5,08 6,06 5,03Š 44 19 0 0,82 1,28 0,00T 615 153 156 11,40 10,30 10,75V 249 54 74 4,62 3,64 5,10Z 20 6 0 0,37 0,40 0,00

VSE 5393 1485 1451 100 100 100

103

Graf 6: Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov za venetski jezik po začetnih črkah

Tabela 6: Števila in deleži vseh črk, dvojčkov in trojčkov za venetski jezik po začetnih črkah

Začetne črke

števila Deleži v odstotkihčrke dvojčki trojčki črke dvojčki trojčki

A 738 555 255 9,37 10,29 7,57E 677 489 250 8,59 9,07 7,42I 1371 578 417 17,40 10,72 12,38O 991 678 308 12,58 12,57 9,14U 308 214 174 3,91 3,97 5,17B 62 56 49 0,79 1,04 1,45C 86 87 63 1,09 1,61 1,87D 131 122 109 1,66 2,26 3,24G 175 160 60 2,22 2,97 1,78H 31 18 14 0,39 0,33 0,42K 259 192 126 3,29 3,56 3,74L 240 171 128 3,05 3,17 3,80M 248 180 153 3,15 3,34 4,54N 542 330 209 6,88 6,12 6,21P 101 89 81 1,28 1,65 2,40R 366 272 230 4,65 5,04 6,83S 469 274 208 5,95 5,08 6,18Š 59 44 33 0,75 0,82 0,98T 718 615 300 9,11 11,40 8,91V 284 249 183 3,60 4,62 5,43Z 23 20 18 0,29 0,37 0,53

VSE 7879 5393 3368 100 100 100

104

Graf 7: Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov za retijski jezik po začetnih črkah

Tabela 7: Števila in deleži vseh črk, dvojčkov in trojčkov za retijski jezik po začetnih črkah

začetne črke

števila deleži v odstotkihčrke dvojčki trojčki črke dvojčki trojčki

A 313 195 121 13,60 13,13 14,46E 194 93 58 8,43 6,26 6,93I 456 228 127 19,82 15,35 15,17O 11 7 5 0,48 0,47 0,60U 216 113 71 9,39 7,61 8,48B 18 18 14 0,78 1,21 1,67C 0 0 0,00 0,00 0,00D 12 12 8 0,52 0,81 0,96G 59 46 21 2,56 3,10 2,51H 21 9 5 0,91 0,61 0,60K 82 72 26 3,56 4,85 3,11L 120 84 41 5,22 5,66 4,90M 42 33 28 1,83 2,22 3,35N 139 108 39 6,04 7,27 4,66P 71 64 47 3,09 4,31 5,62R 100 81 61 4,35 5,45 7,29S 140 90 57 6,08 6,06 6,81Š 31 19 8 1,35 1,28 0,96T 199 153 62 8,65 10,30 7,41V 68 54 32 2,96 3,64 3,82Z 9 6 6 0,39 0,40 0,72VSE 2301 1485 837 100 100 100

105

Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov po začetnih črkah za starofrigijski jezik je podana v tabeli 8 in prikazana v grafu 8.

– Tudi tu je ujemanje dovolj dobro in zopet največ odstopata črki I in T, ki se jim pridruži tudi črka S, ki samostojno predstavlja povezovalni besedi s in z.Pri vseh primerjavah črk, dvojčkov in trojčkov je ujemanje zelo dobro in kaže, da gre

večinoma že za besede. Črki I in S imata tudi številen samostojen pomen, zato odstopajo enočrkovne besede navzgor, črka T pa predstavlja sredinsko črko v pogostih besedah ali delih besed ATA, ATE, ATI in ATO.

DODATNA PRIMERJAVA

Primerjava po skupinahPrimerjava črk kaže na preglase črk podobne izgovorjave v navedenih jezikih, zato

primerjava po črkah ni najboljša in jo je treba nadomestiti s skupinami črk podobne izgo-vorjave tako, kot so bile že dosedaj izvršene nekatere primerjave [30-32]. Različne preglase podajata tudi J. Kollar [33] in V. P. Nikčević [34] in njuna graf sta podana na sliki 1 in 2.

Primerjali bomo uporabo črk venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisov tudi s slovenščino in z latinščino.

Primerjane so črke po skupinah kot so podane v literaturi [35].Primerjava po posameznih skupinah črk je podana v tabelah 9, 10, 11 in 12.

Graf 8: Primerjava deležev črk, dvojčkov in trojčkov za starofrigijski jezik po začetnih črkah

106

Tabela 8: Števila in deleži vseh črk, dvojčkov in trojčkov za starofrigijski jezik po začetnih črkah

začetne črke

števila deleži v odstotkihčrke dvojčki trojčki črke dvojčki trojčki

A 402,00 237,00 136,00 16,49 16,33 17,30E 263,00 125,00 65,00 10,79 8,61 8,27I 339,00 145,00 76,00 13,90 9,99 9,67O 196,00 136,00 61,00 8,04 9,37 7,76U 81,00 53,00 29,00 3,32 3,65 3,69B 39,00 31,00 18,00 1,60 2,14 2,29C 0,00 1,00 1,00 0,00 0,07 0,13D 67,00 49,00 32,00 2,75 3,38 4,07G 33,00 28,00 17,00 1,35 1,93 2,16H 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00K 109,00 79,00 28,00 4,47 5,44 3,56L 51,00 29,00 17,00 2,09 2,00 2,16M 101,00 85,00 54,00 4,14 5,86 6,87N 131,00 69,00 37,00 5,37 4,76 4,71P 33,00 28,00 25,00 1,35 1,93 3,18R 79,00 53,00 34,00 3,24 3,65 4,33S 217,00 73,00 42,00 8,90 5,03 5,34Š 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00T 194,00 156,00 61,00 7,96 10,75 7,76V 103,00 74,00 53,00 4,22 5,10 6,74Z 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

VSE 2438 1451 786 100 100 100

Slika 1: Preglasi soglasnikov Jan Kollar [33] Slika 2: Preglasi samoglasnikov V. P. Nikčević [34]

107

Tabela 9: Primerjava deležev samoglasnikov

primerjava jezikov VEN rET FrI MES SLO LAT

Deleži samoglasnikov: a, e, i, o in u 51,84 51,72 52,50 51,65 46,15 45,47

– Primerjava kaže bistveno ujemanje venetščine, retijščine, starofrigijščine in mesap-ščine, slabše ujemanje s slovenščino in najslabše z latinščino.

Tabela 10: Primerjava deležev zvočnikov

primerjava jezikov VEN rET FrI MES SLO LAT

Deleži zvočnikov: m, n, l, r in v 21,32 20,38 19,08 19,57 23,50 22,98

– Primerjava kaže dobro ujemanje retijščine, starofrigijščine in mesapščine, slabše z venetščino in latinščino in najslabše s slovenščino.

Tabela 11: Primerjava deležev zvenečih soglasnikov

primerjava jezikov VEN rET FrI MES SLO LAT

Deleži zvenečih soglasnikov: b, d, g, z in ž 4,96 4,26 5,74 8,96 9,71 4,46

– Primerjava kaže dobro ujemanje venetščine, retijščine, starofrigijščine in latinščine, slabše ujemanje z mesapščino in najslabše s slovenščino.

Tabela 12: Primerjava deležev nezvenečih soglasnikov

primerjava jezikov VEN rET FrI MES SLO LAT

Deleži nezven. soglas.: p, t, s, š, č, k, h in c 21,88 23,64 22,68 19,82 20,64 26,09

– Primerjava kaže dobro ujemanje venetščine, starofrigijščine, mesapščine in sloven-ščine, slabše ujemanje z retijščino in najslabše z latinščino.

Najpomembnejša je primerjava s samoglasniki, ki imajo tudi daleč največji delež med značilnimi skupinami črk oziroma glasov, in ta primerjava kaže na boljše ujemanje vene-tščine, retijščine, starofrigijščine in mesapščine s slovenščino kot pa z latinščino.

UTEŽENO UJEMANJEUteženo ujemanje po vseh skupinah

Uteženo ujemanje po navedenih štirih skupinah izvršimo glede na primerjalni jezik jezi-koslovcev latinščino. Upoštevane so razlike deležev posameznih skupin črk v posameznem jeziku glede na latinščino, razmerje pa je zmnožek teh razlik in uteži, ki so deleži latinskih črk po istih skupinah. Utežena primerjava uporabe črk je podana v tabelah 13, 14, in 15.

Tabela 13: Uteženo ujemanje po vseh skupinah glede na latinščino

jezik VEN rET FrI MES SLO LATSamoglasniki 51,84 51,72 52,50 51,65 46,15 45,47Razmerje 330,22 323,25 369,08 319,20 31,38 0,00Zvočniki 21,32 20,38 19,08 19,57 23,5 22,98Razmerje 38,15 59,75 89,62 78,36 11,95 0,00

108

Zveneči soglasniki 4,96 4,26 5,74 8,96 9,71 4,46Razmerje 2,23 0,89 5,71 20,07 23,42 0,00Nezven. sogl. 21,88 23,64 22,68 19,82 20,64 26,09Razmerje 109,84 63,92 88,97 163,58 142,19 0,00Vsota razmerij 480,44 447,81 553,37 581,21 208,94 0,00

– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki ji na precejšnji razdalji slede retijščina, vene-tščina, frigijščina in mesapščina.

Uteženo ujemanje po treh skupinahTabela 14: Uteženo ujemanje po treh skupinah

jezik VEN rET FrI MES SLO LATSamoglasniki 51,84 51,72 52,50 51,65 46,15 45,47Razmerje 330,22 323,25 369,08 319,20 31,38 0,00Zvočniki 21,32 20,38 19,08 19,57 23,5 22,98Razmerje 38,15 59,75 89,62 78,36 11,95 0,00Soglasniki 26,84 27,90 28,42 28,78 30,35 30,55Razmerje 113,34 80,96 65,07 54,07 6,11 0,00Vsota razmerij 481,71 463,96 523,77 451,63 49,44 0,00

– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki se ji je precej približala in ji na precejšnji razdalji slede mesapščina, retijščina, venetščina, frigijščina.

Uteženo ujemanje po dveh skupinahTabela 15: Uteženo ujemanje po dveh skupinah

jezik VEN rET FrI MES SLO LATSamoglasniki 51,84 51,72 52,50 51,65 46,15 45,47Razmerje 330,22 323,25 369,08 319,20 31,38 0,00Soglasniki 48,16 48,28 47,50 48,35 53,85 53,53Razmerje 287,46 281,03 322,79 277,29 17,13 0,00Vsota razmerij 617,68 604,28 691,86 596,48 48,51 0,00

– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki ji na precejšnji razdalji slede mesapščina retijščina, venetščina, frigijščina.

– Samo mesapščina je spremenila svoj položaj za tri mesta pri združitvi nezvenečih in zvenečih soglasnikov, kar pomeni, da je imela precej preglasov črk med navedenima skupinama.

– Tudi slovenščina ima veliko teh preglasov, kar pa se je pokazalo le v večji bližini glede na latinščino.

Vrstni red in jezikovne razdalje so zelo podobne pri zadnjih dveh primerjavah, ki sta zato tudi najprimernejši za ugotavljanje širšega izbora jezika razumevanja.

Točkovanje ujemanjaTočkovanje ujemanja izvedemo za posamezen jezik s primerjavo glede na latinščino.

Najboljše ujemanje točkujemo rastoče z 1, 2, 3, 4 in 5. Izračun z upoštevanjem deležev latinščine in točkovanega ujemanja, je prikazan v tabeli 16.

109

Tabela 16: Točkovanje in izračun primerljivega ujemanja z latinščino

Točkovanje % lat VEN rET FrI MES SLO VEN rET FrI MES SLO

Samoglasniki 45,47 4 3 5 2 1 181,88 136,41 227,35 90,94 45,47Zvočniki 22,98 2 3 4 5 1 45,96 68,94 91,92 114,90 22,98Zven. sogl. 5,46 2 1 3 4 5 10,92 5,64 16,38 21,84 27,30Nezv. sogl. 26,09 3 1 2 5 4 78,27 26,09 52,18 130,45 104,36Skupaj 100 11 8 14 16 11 317,03 237,08 387,83 358,13 200,11

– Latinščini je daleč najbližja slovenščina, ki ji slede retijščina, venetščina, mesapščina in starofrigijščina.

– Razmerje jezikov je podobno uteženemu razmerju, razdalje pa so seveda različne, saj je namesto razlike upoštevano točkovanje.

Pri vseh primerjavah izstopajo dobre povezane primerjanih predantičnih jezikov, slabše povezave s slovenščino in najslabše povezave z latinščino. Slabše povezave s slovenščino v dobri meri pogojujejo primerjave narečnih jezikov venetščine, retijščine, starofrigijščine in mesapščine z normiranim jezikom slovenščino.

Primerjava več dimenzionalne analize z uteženim izračunomPrimerjavo bomo izvedli za venetščino, ki najbolje ustreza povprečju uteženega računa,

ki je: (617,68 + 604,28 + 691,86 + 596,48) / 4 = 627,575, glej tabelo 15.Upoštevani so jeziki, ki so po več dimenzionalni raziskavi črkovno bližje predantičnim

slovanskim govorom: venetščini, retijščini in starofrigijščini. Deleži samoglasnikov, zvočni-kov in soglasnikov so podani v tabeli 17, utežena primerjava po teh črkovnih skupinah pa v tabeli 18.

Tabela 17: Primerjava deležev črk po skupinah za navedene jezike

jezik VEN SL SI FI OS cS ES Gr ET bQ LAsamoglasniki 51,84 46,15 49,76 49,13 44,55 48,75 48,50 51,29 47,06 51,15 46,67zvočniki 21,32 23,50 19,32 24,56 20,05 19,89 20,65 19,44 27,29 19,70 20,96soglasniki 26,84 30,35 30,92 26,31 35,40 31,36 30,85 29,27 25,65 29,15 32,37

Tabela 18: Utežena primerjava deležev črk po skupinah za navedene jezike

jezik VEN SL SI FI OS cS ES Gr ET bQ LA

samoglasniki 51,84 46,15 49,76 49,13 44,55 48,75 48,50 51,29 47,06 51,15 46,67

razmerje 0,00 295,0 107,7 140,6 377,7 160,1 173,2 28,6 247,8 35,9 268,1

zvočniki 21,32 23,50 19,32 24,56 20,05 19,89 20,65 19,44 27,29 19,70 20,96

razmerje 0,00 46,50 42,70 69,10 27,00 30,50 14,2o 40,0o 127,4 34,6o 7,8o

soglasniki 26,84 30,35 30,92 26,31 35,40 31,36 30,85 29,27 25,65 29,15 32,37

razmerje 0,00 94,2 109,6 14,20 229,6 121,4 107,5 65,10 32,00 62,10 148,6

Skupaj 0,00 435,7 260,0 223,9 634,4 312,1 294,9 133,6 407,2 132,6 424,5

110

– Venetščini sta najbližje baskovščina in grščina, slede finščina, stara slovenščina, eston-ščina in starocerkvena slovanščina, bolj oddaljene so etruščanščina, latinščina in slo-venščina, najbolj oddaljena pa je oskijščina.

– V več dimenzionalni raziskavi sta venetščini najbližje starocerkvena slovanščina in stara slovenščina, ki jim slede grščina, finščina, micenščina, latinščina, benečanščina, oskijščina, etruščanščina in baskovščina.

– Izrazito izstopa baskovščina, ki je iz zadnjega mesta prišla na prvo mesto. Očitno je možna večja razlika pri vrednotenju pogostosti posameznih glasov v primerjavi s pri-merjavo po skupinah glasov podobne izgovorjave.

– Slovenski in latinski jezik sta zamenjala mesti, saj so ugotovljene vsebnosti glasov drugačne, kar pomeni, da ni bila upoštevana enaka izbira besedil.

Rezultat nedvoumno pokaže, da primerjava črk poda le en vidik, ki ga je treba dopol-niti z drugimi znanji iz področij zgodovine, jezikoslovja, zgodovinskega jezikoslovja, arhe-ologije, genetike in drugih ustreznih znanstvenih področij.

Dosedanje raziskaveRaziskava [37] je potrdila, da je venetski jezik po uporabi črk bistveno bolj podoben

slovenskemu jeziku kot pa latinščini.Raziskava [38] je potrdila, da je retijski jezik po uporabi črk bistveno bolj podoben

venetskemu in slovenskemu jeziku kot pa latinščini.Poglobljena več razsežnostna raziskava [7] je potrdila, da so retijski, venetski, starofri-

gijski in etruščanski jezik po uporabi črk bistveno bolj podobni staroslovenskemu jeziku kot pa latinščini.

RAZPRAVA

Primerjave črk so pokazale različnost posameznih preglasov črk podobne izgovor-jave v različnih jezikih, zato so ustreznejše primerjave po skupinah glasov podobne izgovorjave, ki so pokazale zelo dobro ujemanje. Večje razlike s slovenščino so posledica primerjav narečnih jezikov venetščine, retijščine, starofrigijščine in mesapščine z nor-miranim jezikom slovenščino.

Primerjave dvojčkov predantičnih slovanskih jezikov kažejo že povezave z besedami, saj je povprečna dolžina besed v obravnavanih jezikih okoli tri črke in dvojčki predstavljajo že 2/3 povprečne dolžine besed. Primerjave teh jezikov pisanih v narečjih, z normiranimi jeziki niso ustrezne, saj ima že slovenščina precej daljše besede. Primerjava z nerazumlje-nimi napisi s poljubnimi imeni jezikoslovcev pa očitno ni ustrezna, saj so njihove pov-prečne besede še enkrat daljše.

Primerjave trojčkov še bolj nakazujejo besede, saj trojčki predstavljajo že povprečno dolžino besed v obravnavanih jezikih, zato taka primerjava ni smiselna. Primerjava teh jezikov pisanih v narečjih, z normiranimi jeziki ni smiselna, primerjava z nerazumljenimi in poljubnimi imeni jezikoslovcev pa tudi ni ustrezna, saj so njihove povprečne besede še enkrat daljše.

111

Primerjave dvojčkov in trojčkov so vprašljive celo pri normiranih jezikih, saj ima latin-ščina s povprečno dolžino 6,17 črke v povprečju 5,17 dvojčkov in 4,17 trojčkov, slovenščina pa ob povprečni dolžini besed 4,55 črke le 3,55 dvojčkov in le 2,55 trojčkov. Slovenščina ima zato le 69 % dvojčkov in le 61 % trojčkov v primerjavi z latinščino glede na povprečno dolžino besede.

NAJUSTREZNEJŠA PRIMERJAVA

Primerjave pogostosti posameznih črkovnih glasov so sicer ustrezne, vendar jih je smiselno zamenjati s primerjavami pogostosti med skupinami črk podobne izgovorjave. Tudi pri različnih črkovnih primerjavah so pomembne razlike, zato je najustreznejša pri-merjava uteženo razmerje po združenih skupinah samoglasnikov, zvočnikov in soglasni-kov ali celo samo samoglasnikov in soglasnikov.

Namesto primerjav dvojčkov in trojčkov pa je ustrezna primerjava besed po začetnih črkah tako kot so zajete v slovarjih in so temeljna značilnost vsakega jezika. Možne pa so tudi primerjave besed po zadnjih črkah, saj so končnice značilne za posamezne jezike, pa tudi za posamezna narečja, ki pa morajo biti strokovno normirana.

ZAHVALA

Zahvaljujem se prof. dr. Antonu Perdihu za vzpodbude in za podatke o dvojčkih in trojčkih ter o kriterijih za njihovo smiselno primerjavo, saj bi bil brez tega prispevek pomankljiv.

LITERATURA

1. V. Vodopivec, Sistem razbiranja starih napisov, Zbornik devete mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.

2. S. Singh, Knjiga šifer, Umetnost šifriranja od starega Egipta do kvantne kriptografije, prevedel J. Plešej, Učila International, Tržič 2006.

3. Z. Kulundžić, Historija pisama, materijala i instrumenata za pisanje, Školska knjiga, Zagreb 1951.4. W. Seipel, Der Turmbau zu Babel, Ursprung und Vielhaft von Sprache und Schrift, Band II –

Sprache, Band III A – Schrift, Band III B – Schrift, Kunsthistirisches Museum, Wien, Graz 2003.5. V. Vodopivec, Statistična primerjava črk in besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,

Jutro, Ljubljana 2010, 16-30.6. V. Vodopivec, Stopnja narečnosti venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov, Jezikovni temelji

starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 31-46.7. A. Perdih, G. Tomezzoli, V. Vodopivec, Comparison of contemporary and ancient languages.

Zbornik šeste mednarodne konference Izvor Evropejcev (Proceedings of the Sixth International Topical Conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 40-87, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/comparison_languages.pdf.

8. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne konference, Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144.

9. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.

112

10. V. Vodopivec, Slovar venetskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204.

11. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280.

12. M. Lejeune, Manuel de la langue Vénète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, Universitätverlag, Heidelberg 1974, 316-341.

13. V. Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konfer-ence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.

14. V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.

15. V. Vodopivec, Besednjak retijskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 271-287.

16. S. Schumacher, Die Rätischen Inschriften, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. er-weitete Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft, Sonderheft 121, Innsbruch 2004.

17. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik osme mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 31-57.

18. V. Vodopivec, Katalog starofrigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.

19. V. Vodopivec, Besednjak starofrigitskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.

20. C. Brixhe, M. Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les Civilisations, Paris 1984, 283-289.

21. V. Vodopivec, Zbir mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik devete mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.

22. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011.

23. V. Vodopivec, Slovar mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011.24. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Erster Teil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955.25. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre

Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964,

26. P. Jakopin, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1999. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html.

27. J. Cezar, Commentariorvm de bello Gallico, Liber tertivs, http://www.thelatinlibrary.com/caesar/gall3.shtml.

28. A. Perdih, Comparison of some methods of estimation of linguistic distances, Zbornik osme medn-arodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 78-86.

29. A. Perdih, Linguistic analysis based on the frequency of sound pairs and triplets, Zbornik devete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.

30. G. Tomezzoli, M. Silvestri, Latin Language Database – iz datotek/from data base: Propertius, The Latin Library, The Classics Homepage.

31. V. Vodopivec, Primerjava razumevanj Pyrgijsjih zlatih ploščic, Starejša slovenska etnogeneza, Jutro, Ljubljana 2010, 309-333.

32. V. Vodopivec, Najdaljši venetski napis, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 97-118.

113

33. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne kon-ference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160.

34. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Piceni, Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 82.

35. V. P. Nikčević. Kritika monogenetskoga etničkoga jezičkoga pristupa, Fran Ramovš kao mladogramatičar, Zbornik mednarodnega posveta Sledovi evropske preteklosti, Jutro, Ljubljana, 2004, 31.

36. C. Bačar, in drugi, Slovenščina – jezik na maturi: za slovenščino – jezik v četrtem letniku gimnazijskih programov: zbirka nalog za ponovitev jezikovne snovi, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2004, 90-92.

37. M. Silvestri, G. Tomezzoli, Linguistic Computational Analysis to measure the distances between ancient Venetic, Latin and Slovenian Languages, Proceedings of the Third International Topical Conference, Ancient Settlers of Europe, Jutro, Ljubljana 2005, 77-85, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik05/tomezzoli_venslolat.htm.

38. M. Silvestri, G. Tomezzoli, Linguistic distances between Rhaetian, Venetic, Latin and Slovenian languages, Jezikovne razdalje med retijskim, venetskim, latinskim in slovenskim jezikom, Zbornik pete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 184–190.

114

ILIRSKI NAPISI

Knjigi Starejša slovenska etnogeneza in Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze sta podali temelje za prevrednotenje sedanje zgodovine in jezikoslovja Slovencev in naših evropsko prvobitnih poljedelskih kulturnih korenin, saj obravnavata venetske, retijske, sta-rotrakijske, starofrigijske in galske napise.

Pričujoča knjiga pa razširja védenje tudi na jezike jugovzhodnega dela Apeninskega polotoka, ki jih predstavljajo tako imenovani ilirski napisi, ki so zgodovinsko in jezikovno označeni kot praslovanski, oziroma praslovenski.

Vzhodni del Apeninskega polotoka je arheološko podoben ozemlju na drugi strani Jadranskega morja, kot Ilirik, ki pa zgodovinsko pomeni območje pretežne naselitve slo-vanskih ljudstev in jezikov.

Območna porazdelitev Ilirskih ljudstev je prikazana na naslednjem zemljevidu:http://www.google.si/search?q = iliri&hl = sl&prmd = ivns&tbm = isch&tbo = u&source

= univ&sa = X&ei = -MW_TcGsJNDxsgaxqvzCBQ&ved = 0CDUQsAQ&biw = 1579&bih = 1023.

Zemljevid ilirskih in sosednjih narodnih ali jezikovnih skupin pred Rimsko zasedbo

115

Ilirska ljudstva so označena z njihovimi imeni. – Veneti so prišteti k Ilirom, niso pa všteti Reti, Vindelicijci in Noričani, ki tudi predsta-

vljajo zibelko naših prednikov. – Dobro se vidi zaokrožena celota okrog Jadranskega morja, ki je pogojena s skupno

naselitvijo severnega Jadrana že v času zadnje ledene dobe in s pomorskim prometom v njegovem južnem delu.

Ilirski jeziki so še iz časa zadnje ledene dobe, ko je bilo Jadransko morje nižje za okoli 100 m in kopno do Zadra. To pojasnjuje veliko podobnost v kulturi znani iz arheoloških najdb in v jezikih, ki pa so v predantičnih napisih znani le iz italijanskega dela, na drugi strani Jadrana pa jih še niso našli ali pa še niso objavljeni. Na balkanski strani je zato možno primerjati le zemljepisna imena, ki večinsko kažejo izrazito slovansko osnovo razu-mevanja.

Na italijanski strani pa imamo na severu venetske napise, na jugu pa picenske in mesapske napise. Številna zemljepisna imena na omenjenih območjih, ki imajo večinsko razumevanje v slovanskih jezikih, je podrobno obravnaval Slovak Jan Kollar v obsežni knjigi Staroitalija Slavjanska.

Po otoplitvi in dvigu morja med 15. in 10. tisočletjem pred sedanjostjo za okoli 50 m so se prebivalci poseljenih in poplavljenih območij selili proti severu, kjer se je Evropa sproščala izpod ledu. Dvig morja je bil počasen in je obsegal le tretjino sedanjega polavlje-nega območja, zato so se prebivalci poseljenih območij lahko postopno selili proti severu. Na nepoplavljenih območjih, pa je večina prebivalstva verjetno ostala s svojo jezikovno in kulturno dediščino.

Pri bistveno hitrejšem dvigu v 7. tisočletju pred sedanjostjo za ponovnih 50 m, pa sta bili poplavljeni kar dve tretjini preostalega kopnega, kar je pomenilo dejansko množično selitev proti severu, saj se je poljedelsko prebivalstvo v vmesnih tisočletjih precej pomno-žilo. V Srednji Evropi pa so bili zaradi močne otoplitve, ko so bile temperature precej nad sedanjimi, celo ugodnejši pogoji za poljedelstvo. Ugodni podnebni pogoji in neporašče-nost zemlje z gozdovi so omogočili takojšnje in donosno poljedelstvo, ki je nudilo obilo hrane in hitrejšo rast prebivalstva.

Območje poplavljenega Jadranskega morja je bilo največje v Evropi in je zaradi prisilne selitve proti severu bistveno pripomoglo k temu, da so prav naši jezikovni predniki poselili večino Srednje Evrope, o čemer pričajo zemljepisna imena, ki so jih poimenovali staroselci in so večinsko razumljiva v slovenskem jeziku.

Na nepoplavljenih območjih, pa je večina prebivalstva verjetno ostala s svojo jezikovno in kulturno dediščino, kar potrjujejo velike podobnosti arheoloških, predvsem keramičnih, najdb na obeh straneh Jadranskega morja.

Najbolj pa naše staroselske korenine potrjujejo zemljepisna imena, ki izvirajo še iz zadnje ledene dobe pred 15. tisočletjem pred sedanjostjo in številni napisi razumljivi na slovanskih osnovah in najbolje v slovenskem jeziku.

116

PICENSKI NAPISI

Picenske napise so ustvarila ljudstva na zgornji sredi, desne strani Apeninskega polotoka, kot je razvidno iz naslednjega zemljevida.

Območje picenskega jezika v širšem okolju, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Iron_Age_Italy.svg

Picenski napisi so skromni po obsegu, zato ni soglasja med jezikoslovci ali je picenski jezik indoevropski, pa čeprav je picensko območje obkroženo z napisi razumljivimi v slo-venskem jeziku. Daleč najbolj ohranjen in najdaljši je napis iz Novilare, ki bo obravnavan posebej, tu pa bosta prikazane le krajša napisa, ki ju obravnava Jan Kollar v svoji knjigi Staroitalija Slavjanska, kjer podaja prečrkovanje in razumevanje.

KollarNapis na bronastem kipcu Apola, črke niso vrezane ampak vdelane, glej stran 663.Prečrkovanje CAIS PAIS VARIENS JUVE SALSE SUREDobesedno Koiš pyje Varinskeho Gove Solke Sure.Smiselno Koiš Syn Variskeho Volu Slunci Belbohu.Latinsko Caius puer Varini Jovi Soli Genio.

117

Glosar CAIS Koiš od kojiti – sesati PAIZ od pyjec, chlapec, syn – sin VARIENS mesto Varinsk JUVE Jovi Gove – volu – bohu – od goveda SALSE Solnce – sonce SURE žari, bohu belbohuUporabljena so imena, kar ni prepričljivo, saj v obrazložitvi podaja tudi razumevanje neka-terih besed, ki niso nujno imena.

VodopivecCAIS PAIS VARIENS JUVE SALSE SUREKdor pije varjeno mlademu sonce žari. Kdor poje varinsko mlademu sonce žari.Opis kipca ustreza Aplolonu, izvirno Apulu, ki je bil bog vina in petja, kar se sklada tudi z obema različicama razumevanja.

KollarNapis na skali je pisan serpentinasto v petih vrstah, glej strani 664-665.Po vrstah podajam prečrkovanje, dobesedni, smiselni in latinski zapisDANEIS PAS IE PAE ANA AIPAS A PARATAM EMSPAM PARINNSATU UZETDane kas je kojem janom apach a brodom jemcom porančato uzeti.Platy ktere jest kterym rokem vod a brodu najemcum poroučeno vziti.Taxae quas est quo anno aquarum et portuum conductoribus mandatum accipere.

GlosarDANEIS dane – dajatev, obdavčitevPAS kas, namestka - namestnikIE jest - jazPAE kterym - katerimANA janom, leto – letoAIPAS vodach – vodahA a – aPARATAM brodom – brodomEMSPAM na-jemcom – najemnikomPARINNSATU poroučeno – zapovedanoUZET uzeti – vzetiPrevod je smiseln in se opira na kraj najdbe, kjer bi bil lahko brod, ker pa je na kipcu

Apolona je manj verjeten.

VodopivecDANEIS PASIE PAE ANA AI PAS A PARATAM EM SPAM PARINNSATU UZETDanes poslovilno poje in aja pazi a poračunam jem spim peresnato uzet.

Verjetneje je, da gre za nagrobni napis, kar kaže razumevanje, ki govori o pokojnem, ki poslo-vilno poje in pazljivo poračuna ter aja in spi, peresno lahko uzet.

118

PRIMERJAVA OBRAVNAV NOVILARA STELE

AbstractCOMPARISON OF DECIPHERMENTS OF NOVILLARA STELE

Novillara inscription from 6th century BC on smooth sandstone is in Picene language and because of it’s exceptionality it gave rise to much interest by historical linguists while officialy it is still considered to be undeciphered. On the front side there is a lavishly illustrated inscription whereas on the back there is picture that could explain the contents of the inscriptin.

In the surrounding of Picene there are ancient inscriptions which can be understood in Slavic languages and also in this case such understanding gave suitable results. Horak’s Czech translation based on somewhat different transliterations but it reaches the understanding demands. Use of Slovene gave rise to good results and decipherment and confirms Slovene language as a useful tool for decipherment of ancient Slavic inscriptions.

PovzetekNapis Novillara iz 6. stoletja pr. Kr. je na gladki plošči iz peščenjaka v severno picenskem

jeziku neznanega izvora in zaradi svoje izjemnosti vzbuja zanimanje zgodovinskih jezikoslov-cev, saj kljub nekaj poskusom razumevanja uradno velja za nerazumljenega. Na prednji strani je lepo berljiv in ilustriran napis v etruščanski pisavi, na zadnji strani pa je slika, ki naj bi poja-snjevala vsebino napisa.

Okoli picenskaga območja so napisi razumljivi na slovanskih osnovah in tudi v tem primeru je razumevanje dalo ustrezne rezultate. Horakov češki prevod sicer temelji na nekoliko dru-gačnem prečrkovanju, a kljub temu izpolnjuje pogoje razumevanja, prevod v slovenščino pa dosega dobre rezultate in potrjuje razumevanje v slovenščini, ki je ohranila največ arhaičnosti in z najštevilčnejšimi narečji nudi večjo izbiro besednih različic.

UVOD

Staroselci tega območja so poseljevali tudi celotno območje severnega Jadrana, ki je bilo med zadnjo poledenitvijo nižje za 100 metrov in je bilo kopno do Zadra. Apenini pa so ločevali vzhodni in zahodni del poselitve Apeninskega polotoka, saj je bila tam stalna poledenitev do višine 1200 [1].

Po otoplitvi v obdobju od 15. do 10. tisočletja pred sedanjostjo je bilo takratno kopno do Zadra poplavljeno za 50 metrov višine, zato je bilo kopno le še v severnem Jadranu brez globljega Kvarnerskega zaliva. Tako stanje je trajalo okoli 1000 let, ko se je morje zelo hitro, v obdobju okoli 1000 let, dvignilo na sedanjo raven zaradi dotoka iz Atlantskega oceana. Dotedanjo skupno poselitev je dvig gladine razdelil na dvoje, vendar sta poselitvi obeh strani Jadranskega morja zadržali veliko skupnih značilnosti [2-3].

Možna bi bila zgodovinska in jezikovna podobnost z mesapskimi napisi, ki so jih našli na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka in naj bi jih napisala ljudstva, ki so se priselila

119

(ali so morda kar ostala) z druge strani Jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo pod-pirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana. S stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [4-6].

Iliri so v zgodovinskih zemljevidih vpisani na obeh straneh Jadrana, kar potrjuje prvotno poselitev v zadnji ledeni dobi. Treba je ločiti med upravnim pomenom Ilirija in narodnim ali jezikovnim pomenom. Ime ilirski v pomenu slovanski pa se je ohranjal vse do 19. stoletja za ozemlje na zahodnem delu jadranskega morja, na vzhodnem pa je v rabi še sedaj. Ilirščina pri starih piscih pomeni slovanščino. Pomen ilirski za skupino južno slovanskih jezikov ali za posamezni jezik je bil uveljavljen pri jezikoslovcih še v začetku 19. stoletja [7-8].

Koprski škof P. Naldini je leta 1710 pisal za jezik v Istri »qua Sclava seu Illirica« [9]. Jezikoslovec G. Sergi je še v začetku 20. stoletja ugotovil, da narečja v severni Italiji ob Jadranskem morju vsebujejo ilirski substrat, ki sega celo do juga polotoka. Navajal je slo-vanski izvir za staroselce, za katere se je po rimskem pravu uporabljalo ime ilirski [10]. Te navedbe so podane v literaturi [7].

Picenci in Mesapci so možen ostanek prvotne poselitve skupnega severnojadranskega območja, saj so poselitve in jeziki mnogo trajnejši kot so mislili prej in Teorija kontinuitete to izdatno potrjuje. Prav to območje z Balkanom naj bi bilo najstarejša evropska staro-slovanska poselitev, ki zajema mnoga ljudstva, predvsem Venete in Starotrakijce, ki so zapustili predantične napise razumljive na slovanskih osnovah. Avtor Teorije kontinuitete zgodovinski jezikoslovec Mario Alinei glede naših prednikov izjavlja: »The totally absurd thesis of the so called ‘late arrival’ of the Slavs in Europe must be replaced by the scenario of Slavic continuity from Paleolithic, and the demographic growth and geographic expansion of the Slavs can be explained, much more realistically, by the extraordinary success, continuity and stability of the Neolithic cultures of South-Eastern Europe (the only ones in Europe that caused the formation of tells)« [11-13].

Picene omenja tudi J. P. Mallory, ki navaja prepis besedila Novilara in mnenje, da jezi-koslovci niso odločili ali je picenski jezik indoevropski ali ne, strinjajo pa se, da nobena beseda napisa ne more biti zanesljivo prevedena [14].

IME PICENI

Ime Piceni, Picen – Pečen, izvira iz njihovega znanja peke kruha – Picenum panis, saj Jan Kollar navaja Plinija «Durat sua Piceno in panis inventione gratia...« in dodaja, da so pogosta imena ki sledijo prehrani: konjejedci, ribojedci itd [15].

Beseda pečen se pojavi tudi na etruščanskem krožniku iz 6. do 5. stoletja pred Kr., ki ga jezikoslovci prečrkujejo - mi venelus leceniies [16:653] in pojasnjujejo z imeni - Io (sono) di Venel Leceniie [17:182]. Točno prečrkovanje in razumevanje napisa je podano pri obravnavi venetskih napisov s prečrkovanjem - MIV EN ELU SPECENI IES, kar v prevodu pomeni - Mili eno jelo spečeno ješ [18:167].

Jan Kollar navaja tudi slovanski izvor imen dveh vrhov, devet voda, devetnajst mest in štiri sestavljena imena, na picenskem območju. Nekatera imena niso prepričljiva, večina pa

120

ima očitno slovansko razumevanje. Podaja tudi obravnavo in razumevanje krajšega napisa na kipu in nekaj daljšega na kamnu [15].

NAPIS NOVILLARA

Napis Novillara iz 6. stoletja pr. Kr. je na gladki plošči iz peščenjaka napisan v severno picenskem jeziku neznanega izvora, morebiti iz ilirskih krajev. Zaradi svoje izjemnosti vzbuja zanimanje zgodovinskih jezikoslovcev in kljub nekaj poskusom razumevanja uradno velja za nerazumljenega. Na prednji strani je lepo berljiv in ilustriran napis v etruščanski pisavi, na zadnji strani pa je slika, ki naj bi pojasnjevala vsebino napisa. Napis je pisan iz desne proti levi, besede pa so deljene s presledki. Zadrega je pri novih vrsticah, kjer ta delitev ni jasna, saj se beseda v novi vrsti lahko še nadaljuje. Na zadnji strani je slika, ki naj bi ponazarjala lovske motive [19-23]. Razvidno je, da je napis izdelan mnogo natančneje kot pa slika, ki je precej preprosto oblikovana. Območje picenskega jezika je prikazano na zemljevidu 1 [24].

Zemljevid 1: Območje picenskega jezika v širšem okolju [23]

OpisPrednja in zadnja stan napisa sta prikazani na slikah 1 in 2.

121

Na sprednji strani je lepo ilustriran napis v 12 vrsticah. Zunanji del je okrašen z valo-vitim ornamentom, ki ni usmerjen, podstavek pa s črkami C, ki kažejo smer branja napisa to je od desne proti levi, tako kot se berejo starejši venetski napisi. Notranji del ilustracije predstavlja 6 povezanih sončnih koles – po tri na vsaki strani. Na vrhu so tri znamenja: na levi je trikotnik, ki se pojavi tudi na zadnji strani, na desni je križ s štirimi prameni, na sredini pa je lepo oblikovano kolo s petimi prečniki, prav tako kot na situli in Vač. Razume-vanje simbolov je pomembno: en spomenik, dve njegovi strani, levo trikotnik, desno križ s štirimi kraki, sredi kolo s petimi prečniki, vse obdaja šest povezanih sončnih koles. Zajeta so vsa števila od ena do šest, dvojnik zaključnega števila pa daje število vrstic napisa. Preveč smiselnosti je v avtorjevem delu, da bi upodobljeno simboliko lahko imeli za slučajno.

Na zadnji strani sta dva simbolna znaka zgoraj kolo in levo trikotnik. Ker se oba pojavita tudi na sprednji strani in je kolo različno, saj ima le štiri prečnike, verjetno pred-stavljata števili tri in štiri. Na zgornjem delu je 5 človeških postav v delovanju, saj imajo trije verjetno moški v rokah kopja, ena značilno ženska s širšimi boki ima v roki palico ali srp, morda tudi ribo, manj značilna postava, verjetno tudi ženska, pa ima morda v roki tudi vodoravno kopje, ki pa je zaradi prekrivanja z drugo postavo le nakazano ali pa nekaj podaja zraven stoječemu moškemu s kopjem.

Srednji del, ki ločuje zgornji in spodnji del, je večpomenski: lahko predstavlja spolno zdru-žitev, počitek, plavanje ali smrt. Najverjetneje predstavlja tri mrtve: levo, desno in v sredini.

Spodnji del predstavlja bodisi lov, bodisi pastirstvo. Osebi imata v rokah sicer kopja, saj sta vidni osti, ni pa izključeno da gre za pastirstvo.

Slika 1: Napis Slika 2: Slika

122

Če obdržimo isto simboliko, sta spodaj dve osebi, sledi trikotnik, na vrhu je kolo s štirimi prečniki, pod njim pa pet oseb. Manjka število 6, ki je morda upodobljeno v srednjem delu, ki je večpomenski. Če seštejemo vse upodobljene osebe in simbola dobimo zopet število 12, torej število vrstic napisa. Isto število dobimo, če simbola zamenjamo z upodobljenima živalma.

Možno je tudi razumevanje slike od zgoraj, ko od petih zgornjih stoječih oseb, po smrti treh oseb ležečih v sredini, ostaneta le še dve stoječi osebi, ki sta upodobljeni spodaj.

Iz slike ni možno nedvoumno sklepati na vsebino napisa, saj je možnih več različnih pomenov. Najverjetneje gre za nagrobni napis ob smrti več oseb, bodisi ubitih v boju, bodisi umrlih zaradi kake hujše nalezljive bolezni.

PREČRKOVANJEPrečrkovanje je lažje, saj so črke lepo pisane in v večini tudi lepo ohranjene. Imamo več

prečrkovanj, ki jih lahko primerjamo med seboj. Za ustrezno prečrkovanje napačno prečr-kovani črkovni znaki ne smejo preseči 10 % črk napisa. Primerjamo štiri prečrkovanja, ki so podana po navedenem vrstnem redu.

Splet [19]Poultney [20]Horak [21-22]VodopivecPri Horaku je upoštevana črka Š in ne dvoglasnik ŠČ, ki je možna sprememba glasu

zaradi češkega govora pri prevajanju.Pri spletu in Poultneyu pa je posebej prikazano napačno prečrkovanje črkovnega znaka

J kot S, saj se praviloma prečrkuje kot Š. Vse črke Napačne Črka ŠMIMNIS ERUT SAARES TADES 3 3MIMNIS ERUT GAARES TADES 4 3MIMNIŠ ĚRUT čAARĚŠ TAJAĚŠ 2 0MIMNIŠ.ERUT.SAAREŠ.TADEŠ 21

ROTNEM UVLIN PARTENUS 1 1ROTNEM UVLIN PARTENUS 1 1ROTNĚM UVLIN cARTĚNUŠ 1 0ROTNEM.UVLIN.PARTENUŠ 19

NOUEM ISAIRON TET 2 1pOLEM ISAIRON TET 2 1cOLĚM IŠAIRON TĚT 1 0NOLEM.IŠAIRON.TET 15

SUT TRAT NEMI KRUVS 1 0SUT TRAT NEšI KRUš? 4 0MUT TRAT NĚMI KRUVE 1 0MUT.TRAT.NEMI. KRUVS 16

123

TENAS TRUT IPIEM ROTNEM 0 0TENAG TRUT IPIEM ROTNEM 1 0IĚšIč TRUT IšĚM ROTNĚM 5 0TENAS.TRUT.IPIEM.ROTNEM 20

LUTUIS TALU ISPERION VUL 2 2LUTUIS THALU ISPERION VUL 2 2LUTUIŠ HALU IŠcĚRION VUL 2 0LUTUIŠ.TALU.IŠPERION.VUL 21

TES ROTEM TEU AITEN TAMUR 1 1TES ROTEM TEU AITEN TAšUR 2 1TĚŠ ROTĚM TĚU AITĚN TAMUR 0 0TEŠ.ROTEM.TEU.AITEN.TAMUR 21

SOTER MERNON KALATNE 1 1SOTER MERpON KALATNE 2 1ŠOTĚR MĚRcON KALATNĚ 1 0ŠOTER.MERNON.KALATNE 18

NIS VILATOS PATEN ARN 2 2NIS VILATOS PATEN ARN 2 2NIŠ VILATOŠ cATĚN ARN 1 0NIŠ.VILATOŠ.PATEN.ARN 18

UIS BALESTENAS ANDS ET 3 3UIS BALESTENAG ANDS ET 4 3UIŠ BALĚŠTĚNAč ANJAŠ ĚT 2 0UIŠ BALEŠTENAS.ANDŠ.ET 19

?UT IAKUT TRETEN TELETAU 2 0šUT LAKUT TRETEN TELETAU 1 0NUT IAKUT TRĚTĚN TĚLĚTAU 1 0NUT.LAKUT.TRETEN.TELETAU 21

NEM POLEM TINU SOTRIS EUS 3 2NEM POLEM TIšU SOTRIS EUS 3 2NĚM cOLĚM TIMU ŠOTRIŠ ĚUŠ 1 0NEM.POLEM.TIMU.ŠOTRIŠ.EUŠ 21 razlika

Skupaj Splet 21 16 5Poultney 27 16 11Horak 18 0 18Vodopivec 230

Izdi prečrkovanje so podani v tabeli 1.

124

Tabela 1: Izidi prečrkovanja po avtorjih

Avtor Vse napačne črke brez črke šSplet [19] 21 9,13 % 5 2,17 % Poultney [20] 27 11,74 % 11 4,78 % Horak [21-22] 18 7,83 % 18 7,83 % Vodopivec 0 0,00 %

Prečrkovanji Splet in Poultney ne izpolnjujeta pogoja manj kot 10 % napak, vendar bi bila ob zanemarjanju napačnega prečrkovanja črke Š tudi ustrezna. Največ nedoslednosti prečrkovanja je zaznati pri Horaku.

Prečrkovalci ne pišejo pik, ampak uporabljajo presledek, kar ni dosledno, ne spremeni pa niti delitve niti pomena.

Vodopivec je po skrbnem pregledu slike upošteval pravilna dosedanja prečrkovanja in prav povsod obdržal dosedanje najverjetnejše prečrkovanje.

ČRKOVNE SORODNOSTI

Primerjava deležev črk po značilnih skupinahPisava je najbolj podobna etruščanski, zato primerjamo pogostost pojavljanja skupin

črk napisa Novilara z etruščanskimi, pyrgijskimi, venetskimi, umbrijskimi, latinskimi in slovenskimi besedili [24-30]. Primerjava deležev po skupinah je podana v tabeli 2, primer-java bližine jezikov pa v tabeli 3.

Tabela 2: Primerjava deležev po posameznih skupinah v odstotkih

primerjava jezikov VEN SLO LAT pYr UMb ETr NOVDeleži samoglasnikov a, e, i, o in u 52,18 46,14 45,47 49,06 49,08 41,91 41,74

Deleži zvočnikov m, n, l, r in v 21,46 23,51 22,98 27,5 21,90 28,39 29,57

Deleži zvenečih soglasnikov b, d, g, z in ž 5,01 9,71 5,46 2,81 1,87 2,69 1,30Deleži nezvenečih soglasnikovp, t, s, š, č, k, h in c 21,33 20,64 26,09 20,63 27,15 27,01 27,39

– Ujemanje pri samoglasnikih etr, lat, slo, pyr, umb, in ven– Ujemanje pri zvočnikih etr, pyr, slo, lat, umb in ven– Ujemanje pri zvenečih soglasnikih umb, etr, pyr, ven, lat in slo– Ujemanje pri nezvenečih soglasnikih umb, etr, lat, ven, slo in pyr

Tabela 3: Točkovanje in utežena primerjava po skupinah in bližini jezikov glede napisa Novilara

Točkovanje od 1 do 6 Skupaj Uteženo z deleži SkupajEtruščanski 6+6+5+5 22 251,46+170,34+13,45+135,05 570,75Latinski 5+3+2+4 14 227,35+ 68,94+10,92+104,36 411,57Slovenski 4+4+1+2 11 184,56+ 94,04+ 9,71+ 41,28 329,59Pyrgijski 3+5+4+1 14 147,18+137,50+11,24+ 20,63 316,55Umbrijski 2+2+6+6 16 98,16+ 43,80+11,22+162,90 316,08Venetski 1+1+3+3 8 52,18+ 21,46+15,03+ 63,99 174,12

125

– Črkovno številčno ujemanje po značilnih črkovnih skupinah je izrazito z etruščan-skimi, manjše z umbrijskimi napisi, z latinskimi besedili in s pyrgijskim napisom, še manjše s slovenskimi besedili in najmanjše z venetskimi napisi.

– Črkovno uteženo ujemanje po značilnih črkovnih skupinah pa je izrazito z etruščan-skimi napisi, manjše z latinskimi besedili, še manjše s slovenskimi besedili, pyrgijskim napisom in umbrijskimi napisi in najmanjše z venetskimi napisi.

– Opazna je bistvena razlika med etruščankimi besedili in napisom na Pyrgijskih zlatih ploščicah, kar kaže na različnost posameznih napisov in prav gotovo tudi napis iz Novillare zaradi enostranske vsebine odstopa po črkovnih značilnostih.Ujemanje črk še ne pomeni tudi izbiro jezika razumevanja, kar je očitno ob dobrem

črkovnem ujemanje napisa Novillara z napisom na Pyrgijskima zlatima ploščicama, ki sta najbolje razumljiva na osnovi slovenskega jezika.

Primerjava deležev posameznih črkPregled deležev uporabe posameznih črk je za navedene jezike podan v tabeli 4 in

prikazan v grafu 1.Upoštevane so le črke predantični napisov, zato so pri slovenskih besedilih prenesene

črke: F k V, Č k C, J k I; črke Q, X, Y in W pa so izpuščene, upoštevana je tudi izgovorjava končne črke L kot U. Pri latinščini so prenešene črke; F k V, Q h K, Y v I in X h K in S.

  

števila DeležipYr NOV UMb ETr VEN SLO LAT pYr NOV UMb ETr VEN SLO LAT

A 65 20 2152 4337 739 1493812 94413 20,31 8,93 8,85 14,04 9,38 10,47 9,19B 3 1 193 6 63 276435 15995 0,94 0,45 0,79 0,02 0,80 1,94 1,56C 0 0 0 1528 88 305818 42410 0,00 0,00 0,00 4,95 1,12 2,14 4,13D 0 2 170 6 129 483353 28209 0,00 0,89 0,70 0,02 1,64 3,39 2,74E 36 30 3536 3329 676 1529542 122232 11,25 13,39 14,55 10,78 8,58 10,72 11,89G 0 0 55 452 176 233506 11908 0,00 0,00 0,23 1,46 2,23 1,64 1,16H 8 0 294 231 30 149351 8589 2,50 0,00 1,21 0,75 0,38 1,05 0,84I 31 17 2353 3269 1370 1955896 103853 9,69 7,59 9,68 10,59 17,39 13,71 10,10K 19 3 753 387 261 528202 21394 5,94 1,34 3,10 1,25 3,31 3,70 2,08L 25 11 350 2352 241 712366 32597 7,81 4,91 1,44 7,62 3,06 4,99 3,17M 15 14 739 1088 248 471258 55881 4,69 6,25 3,04 3,52 3,15 3,30 5,44N 16 22 1237 2326 544 902311 63007 5,00 9,82 5,09 7,53 6,90 6,33 6,13O 6 11 1298 5 990 1296149 58076 1,88 4,91 5,34 0,02 12,57 9,09 5,65P 2 5 1178 684 101 481082 28121 0,63 2,23 4,85 2,21 1,28 3,37 2,74R 13 17 2676 1759 366 714326 69091 4,06 4,91 11,01 5,70 4,65 5,01 6,72S 19 4 1961 1837 472 720550 82429 5,94 1,79 8,07 5,95 5,99 5,05 8,02Š 0 17 168 971 59 142079 0 0,00 7,59 0,69 3,14 0,75 1,00 0,00T 18 34 2245 2703 716 617265 85192 5,63 15,18 9,24 8,75 9,09 4,33 8,29U 19 18 2591 2284 299 306424 88823 5,94 8,04 10,66 7,40 3,79 2,15 8,64V 19 4 321 961 287 552382 15620 5,94 1,79 1,32 3,11 3,64 3,87 1,52Z 5 0 35 368 24 392006 45 1,56 0,00 0,14 1,19 0,30 2,75 0,00

VSE 320 230 24305 30883 7879 14264113 1027885 100 100 100 100 100 100 100

Tabela 4: Števila in deleži posameznih črk v odstotkih v obravnavanih jezikih

126

– Pri samoglasnikih so vidne prerazporeditve: Pyrgijski A se razporedi z O, Novilara ima uravnotežene, Umbrijski E se razporedi z U, O pa z U, etruščanski A se razporedi z O, venetski E se razporedi z I, O pa z U, slovenski in latinski O pa se razporedita z U.

– Pri soglasnikih so razlike velike in kažejo značilnosti posameznih jezikov, zato podrobno primerjamo le napis Novilara: črk C, G, H ni in se verjetno prerazporede s črko T, črki S in Z se razporedita s črko Š, črka K pa bi se razporedila s črko N, črka R pa se razporedi s črkama L in V.

– Značilna so odstopanja posameznih črk C, G, H, K, L, M, N, S, Š, T in Z, ki pa ne dajejo skupnih značilnosti z najbližjima jezikoma etruščanskim in umbrijskim, zato je primerjava po posameznih skupinah črk različne izgovorjave ustreznejša.

RAZUMEVANJE

Glede na vrsto pisave - etruščanska, smer pisave – venetska in okolje napisov razumlji-vih na slovanskih osnovah, je smiselno predpostaviti jezik razumevanja med slovanskimi jeziki. Na voljo imamo le dve razumevanji in sicer Horakovo na osnovi češčine in avtorjevo na osnovi slovenščine.

PODROBNA PRIMERJAVA PREVAJANJA

Delovni hipotezi– Delež prepoznanih črk v posameznem prevodu mora biti najmanj 25 %, in to brez imen

in neprevedenih besed, če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja obravnava-nega besedila.

Graf 1: Deleži posameznih črk obravnavanih jezikov v odstotkih

127

– Delež prepoznanih besed v posameznem prevodu mora biti najmanj 30 % in to brez imen in neprevedenih besed, če želimo doseči še sprejemljivo raven razumevanja obravnavnega besedila [31].Podrobnejša primerjava je izvedena po dobesednih prevodih tako, da se lahko primerja

v prevodih uporabljene črke in uporabljene besede in sicer:– po prepoznanih črkah v besedah brez imen, ki so odebeljene in– po prepoznanih besedah, ki imajo vsaj polovico prepoznanih črk in so podčrtaneŠtevila prepoznanih črk in besed ter vseh besed so podana na koncu vrstic.

HorakNapačna prečrkovanja so odebeljena in niso upoštevana, združevanje ločenih besed je

označeno z vprašaji, preglasi pa so poševno odebeljeni in so primerjalno upoštevani.

Podana so števila napak in preglasov; uporabljena so okrajšave: napačno prečrkovanje – NP, preglas – PR, prepoznane črke – PČ, prepoznane besede – PB in vse besede – VB.1 NP PR PČ PB VBMIM NIŠČ ĚRUT ČA AR ĚŠČ TA JA ĚŠČ 0 2My (jim) nic věříc. Co pán je to já jsem. 11 2 9We (them) nothing believe. What master is that I am.2ROTNĚM UVLIN CAR TĚ NUŠČ 0 1Bojem (ubíjením) uvadlý, čaroděj tě zbídačí (nouze). 9 2 5(By) fight (eradication) wilted, wizard (will put) you (in) indigence.3COLĚM IŠČ AI RON TĚT 0 1Celkem věštec aj (v) základu zloděj. 7 2 5Stands (out as) seer also inside thief.4MUT TRAT?NĚMI KRUVE 1 1Zmučeni ztrácíme krve. 12 2 3Tortured (we are) loosing blood.5I ĚŠČIČ TRUT IŠČĚM ROTNĚM 0 5I věštíc trápí věštěním, bojem (ubíjením), 8 0 5And foretelling torment (by) foretelling, eradication,6LUTU IŠČ HALU IŠČ CĚRI ON VUL 0 2lítou věštící saní. Věštec léčí on vůl, 15 2 7fierce foretelling dragon. Seer medicates he fool,7TĚŠČ ROTĚM TĚU AI TĚN?TAM UR 1 0těšící ubíjením těl. Aj tentam (je) úroda. 17 4 6enjoying eradication body. Oh gone (is) harvest.

128

8ŠČOTĚR MĚR CON KALATNĚ 0 1Součty měr skrývají špinavě (kalí). 6 1 4Sums (of) measures hiding filthily.9NIŠČ VILATOŠČ CA TĚN ARN 0 1Ničící vilnost co ten pan 12 3 5Destroying vileness what the master10UIŠČ BAL ĚŠČ TĚ NAČ?ANJAŠČ ĚT 1 2ující (bůh) bál je. Tě začínají jí- 11 3 6ing (god) baal is. You start ea-11NUT IAK UT TRĚTĚN TĚLĚTAU 0 1st jak zvíře obětní (ztracený), telátko 8 2 5t as animal sacrifice (lost), (little) calf12NĚM COLĚM TIMU ŠČOT RI ŠČĚ UŠČ 0 1němé. Veřejně ti vše(součet). Věru chci zdechnout (ujít). 7 1 2mute. (In) public you all (sum). Really want (to) die (escape).

Skupaj 3 18 123 24 62

Delež prepoznanih črk je 123/230 = 53,48 %, kar močno prekoračuje postavljeno mejo 25 %.Delež prepoznanih besed je 24/62 = 38,71 %, kar le malo prekoračuje postavljeno mejo 30 %.

Horak ima tri napake in kar 18 samosvojih prečrkovanj, kar zmanjšuje zanesljivost razu-mevanja, saj gre lahko za prikrojevanje zapisa.

Namesto črke Š uporabi dvoglasnik ŠČ, ki se bolje prilega češkemu jeziku. Taka prilago-ditev je lahko ustrezna, saj gre za različne preglase, ki so pogosto prisotni tudi v slovenskih narečjih.

Prevod nima enovite vsebine, niti ne ponazarja dovolj dobro slike na drugi strani napisa, zato v celoti ni prepričljiv, čeprav kaže nekatere značilnosti napisa, ki so prepoznavne v izbranem jeziku razumevanja.

Na treh mestih se ne drži ločil in združuje besede, ki bi morale biti ločene, kar zmanjšuje zanesljivost razumevanja.

Prevod slabo sledi prečrkovanju in besedam, niti ni v celoti prirejen za podrobno obrav-navo in bi po ustreznem izboljšanju lahko dosegel boljši izid.

Kljub opaženim pomankljivostim je to dosedaj najboljši prevod, ki kaže na ustreznost razumevanja v slovanskih jezikih.

129

Prosti češki in angleški prevod1My jim nic nevěříme. Co pán jest, to i já jsem.We don’t believe them anything. What a master is, the same I am.2Jsi bojem uvadlý a čaroděj tě zbídačí.You are wilted from fight, eradication and wizard will put you in indigence.3Navenek veštec a zároveň uvnitř zloděj.He is posing as a seer, but in fact, he is a thief.4Zmučeni ztrácíme krve.We are loosing blood being tortured.5I věštíc, trápí nás věštěním, ubíjením,Whilst foretelling, they torment us by foretelling, eradication,6lítou věštící saní. Věštec, ten vůl, léčífierce foretelling dragon. Foolish seer medicates7ubíjením těl a je mu to potěšením. Ach, tatam je úroda. through eradication of bodies and he is enjoying it. Oh, the harvest is gone.8Podvodně, špinavě skrývají součty měr.They are hiding sums of measures in a filthy manner.9Ničící zloba, to je pan-Destroying vileness is the description of the master-10ující bůh bál. Začnou tě pojídat,-ing god baal. They start to eat you,11jako bys byl obětní zvíře, telátko as if you were a sacrifice animal, as if you were a mute little calf.12němé. Otevřeně ti vezmou vše. Věru chci zdechnout.They’ll take everything from you openly, in public. I really feel I want to die.

Obrazložitev posameznih besed je podana v navedeni literaturi [21-22].

130

Vodopivec1 VČ PČ PB VBMIM NIŠ ERUT SAAREŠ TADE Š 21Meni nisi rut zares tedaj še 19 6 62ROTNEM UVLIN PAR TE NUŠ 19rotim vil par te naše. 14 5 53NOLEM IŠAI RON TET 15Golem šel mrtev tebi 7 2 44MUT TRAT NEMI KRUV S 16mati trati nemi kriv si. 14 5 55TE NAS TRUT IPIEM ROTNEM 20Te naš trud ispijem rotim. 17 5 56LU TUI Š TALU IŠPERI ON VUL 21le tuoje šlo telo isperi on bol 15 5 77TEŠ ROTEM TEU AI TEN TA MUR 21teši rotim telo aja te ta mrtev. 17 6 78ŠOTER MERNON KALATNE 18Noter mrtev pokopan 6 1 39NIŠ VILA TOŠ PATEN ARN 18niš vila boš raten ran 16 5 510UIŠ BALEŠ TE NAS AN D Š ET 19Uis valeš te nas in da še te 17 8 811NUT LAKUT TRETEN TELETAU 21nut lakoten trepeten telesno 17 4 412NEM POLEM TIMU ŠOTRI Š E UŠ 21nem potem timu notri še je ostal. 17 6 7

Skupaj 230 176 58 76

Delež prepoznanih črk je 176/230 = 76,25 %, kar več kot trikrat prekoračuje posta-vljeno mejo razumevanja 25 %.

Delež prepoznanih besed je 58/76 = 76,32 %, kar več kot dvakrat prekoračuje posta-vljeno mejo razumevanja 30 %.

131

Rezultati omogočajo dovolj veliko zanesljivost razumevanja tega edinstvenega, bogato ilustriranega in najdaljšega picenskega napisa.

Primerjava značilnih besed, Horak - VodopivecSkupno razumljive besede

MIN, NIŠ, TE, TRAT, ON, TEU, NIŠ, TE, NEM, TIMU, Skupno razumljivih je 10 besed ali 10 / 76 = 13,16 % besed in 29 / 230 = 12,61 % črk.

Skupne besede so sicer krajše vendar je njihov pomen razviden.

Različno razumljive besedeROTNEM, KRUV, ROTNEM, PERI, VUL, TEŠ, ROTEM, TELETAU, UŠRazlično razumljivih besed je sicer le 9 ali 9 / 76 = 11, 82 % besed in 40 / 230 = 17,39  %

črk, so pa daljše in je različno razumevanje odvisno od predvidene vsebine.

Različno prečrkovane besedeSAAREŠ, TADE, PAR, NOLEM, TE, NAS, TALU, IŠPERI, TE, NAS, AN, POLEMRazlično prečrkovane besede so pretežno daljše in bi ob pravilnem prečrkovanju dale

skupno ali različno razumevanje. Teh besed je 12 ali 12 / 76 = 15,79 % besed in 44 črk ali 44 / 230 = 19,13 % črk.

Skupna sorodnostSkupna sorodnost obeh prevodov je 31 besed ali 31 / 76 = 40,79 % besed in 113 črk

ali 113 / 230 = 49,13 % črk. Skupna sorodnost precej prekoračuje postavljena kriterija in potrjuje ustreznost razumevanja v slovanskih jezikih.

V napisu se dvakrat pojavi beseda ROTNEM in enkrat ROTEM s pomenom rotiti – zarotiti, ki se pojavljajo tudi v venetskih napisih [18, 26-27], a ju Horak prevaja z bojevati se.

Besedi VUL in TELETAU, ki ju Horak prevaja kot vol in teliček, se ne skladata najbolje s pokopom svojcev, razen če bi šlo za njihovo žrtvovanje pokojnim, kar pa iz vsebine obeh prevodov ni razvidno.

Pojavijo se tudi značilne besede: ERUT, RON in RUT s pomenom grob ter MUR in MER s pomenom mrtev. Ker so v sredini slike najbolj verjetno trije mrtveci, je precej verjetno, da gre za umrle in za njihov pokop.

Pojavi se nekaj nenavadnih preglasov, ki kažejo na morebitna drugačna preoblikova-nja jezika v različnih okoljih in različnih vplivih. Preglasi so razvidni tudi iz primerjave deležev posameznih črk.

Horak ugotavja 62 besed ali 230/62 = 3,71 črk/besedo, kar je več od pričakovane dolžine 3 črke na besedo. Vodopivec ugotavlja 76 besed ali 230/76 = 3,03 črk/besedo, kar je blizu pričakovani dolžini besed [31-35].

Kratice/AbbreviationsSK Slovensko knjižno Literary Slovenian okr okrajšava abbreviationSN Slovensko narečno Dialectal Slovenian preg preglas mutationHK Hrvaško knjižno Literary Croatian prem premet tossPL Pleteršnikov slovar Pleteršnik's dictionary prpr preglas/premet mutation/toss

132

Glosar – Različice so pisane poševnoMIM min, men, meni – preg, SN, SK to meNIŠ niš, nis, nisi – preg, SN, SK notERUT rut, grob – SN, PL, SK graveSAAREŠ zares – preg, SK reallyTADE tad, tade, tedaj – HK, SN, SK thenŠ še – okr, SK stillROTNEM rotnem, rotim – preg, SN, SK conjureUVLIN vil, vile – prem, SK fairiesPAR par – SK pairTE te – SK theseNUŠ nuš, nəš, naš – preg, SN, SK ourNOLEM golem, velik – preg, HK, SN, SK greatNOLEM golem, glo, nag – preg, SN, SK nakedIŠAI išai, šel – SN, SK wentRON gron, grob – okr, SN, SK graveTET teb, tebi – preg, SN, SK to youMUT mut, mət, mat, mati – preg, okr, SN, SK motherTRAT trat, trati – okr, SN,SK wasteNEMI nemi – SK muteKRUV kriv – preg, SK guiltyS s, si – okr, SN, SK you areTE te, tedaj – okr, SN, SK thenNAS naš – prg, SK usTRUT trut, trud – preg, SN, SK trouble, effortIPIEM pijem, ispijem – SK drink offROTNEM rotnem, rotim – okr, preg, SN, SK conjureLU le – preg, SK justTUI tui, tvoj – okr, SN, SK yourŠ šlo – okr, SK wentTALU talu, telo – preg, SN, SK bodyIŠPERI išperi, isperi – preg, SN, SK bathe, cleanON on – SK heVUL bol – preg, SK painTEŠ teš, teši – okr, SN, SK consoleROTEM rotem, rotim – preg, SN, SK conjureTEU teu, telo – okr, preg, SN, SK bodyAI ai, aja – okr, preg, SN, SK lieTEN te – SK youTA ta – SK thisMUR mrtev – okr, SK deadŠOTER noter – preg, SK insideŠO šo, šel – okr, preg, SN, SK wentTER ter – SK andMERNON mrtev – preg, SK deadMERN mrtev – okr, preg, SK dead

133

ON on – SK heKALATNE kalan, pokopan – sin, PL, SN, SK buriedNIŠ niš, nič – preg, SN, SK nullVILA vila – SK fairyTOŠ boš – preg, SK you willPATEN raten, bojevit – preg, HK, SN, SK fighting, militantARN ran, jar – prem, SK young, earlyUIŠ uis, ais – preg, SN, SK ahBALEŠ valeš, veljaš – preg, SN, SK walue, worthTE te – SK youNAS nas – SK usAN an, in – preg, SN, SK andD d, da – okr,. SN, SK thatŠ še – okr, SK stillET te – ptem, SK theseNUT nut, not – preg, SN, SK insideLAKUT lakot, lakoten – okr, preg, SN, SK hungryTRETEN trepeten – okr, SK tremblingTELETAU telesno – preg, SK of bodyNEM nem – SK mutePOLEM potem – preg, SK thanTIMU timu, temu – preg, SN, SK to thisŠOTRI notri – preg, SK insideŠ š, še – okr, SN, SK stillE e, je – okr, SN, SK isUŠ ostal – okr, preg, SK; tudi ušel remain; also escape

Prosti slovenski in angleški prevod1Meni nisi grob zdaj še zares.Grave isn't really for me.2Nekaj teh naših vil rotim.I conjure some of our fairies.3Velik šel mrtev tebi.Great went dead to you.4Mati trati, kriv si nemi.Mother waste, mute you are guilty.5Tu naš trud ispijem roteč.Here I drink our trouble beseeching.

134

6Le tvoje telo je šlo, isperi si bol.Only your body was gone, you bathe your pain.7Tešim, rotim, telo počiva saj je mtrvo.I console, conjure, body rest while is dead.8Noter si mrtev pokopan.Inside you are dear burried.9Nič vila, boš bojevit mlad.Nothing fairy, you will be fighting young.10Joj veljaš za nas in da še tamOh you value for us that still there11not lačen, trepetav, telesnoinside, hungry, trembling, bodily12nem, potem tam notri je ostal.mute, than there inside remeined.

ZAKLJUČEK

Napis, ki uradno velja za nerazumljenega, je s primerjavo prečrkovanja in razu-mevanja omogočil dovolj zanesljive zaključke. Oba primerjana prevoda prekoračujeta postavljeni zahtevi za še ustrezno razumevanje in imata tudi precej skupnih besed, med katerimi pa so nekatere razumljene različno. Slovenski prevod podaja smiselno vsebino in z najboljšimi rezultati potrjuje razumevanje na slovanskih osnovah.

Prečrkovanje napisa v etruščanski pisavi je dovolj zanesljivo, saj sem lahko obdržal dosedanje najboljše prečrkovanje posameznih črk. Analiza pogostosti črkovnih skupin kaže na etruščanski jezik, ki pa je razumljiv na osnovi slovanskih jezikov, saj je velika podobnost tudi s Pyrgijskima zlatima ploščicama, ki sta razumljivi v slovenskem jeziku.

Napis loči posamezne besede in tudi vrste pomenijo ločitev besed, kar lajša delitev na besede, saj je treba deliti le še besedne sklope. Razumevanje v češkem jeziku je sicer slabše, kar je posledica nekoliko drugačnega prečrkovanja, vendar je koristno in kaže na možnost razumevanja tudi s pomočjo drugih slovanskih jezikov. Tako razumevanje je pričakovano slabše, saj je ravno slovenščina ohranila največ arhaičnosti in z najštevilč-nejšimi narečji nudi večjo izbiro besednih različic. Zaradi velike sorodnosti slovanskih jezikov pa je pričakovano tudi razumevanje tega napisa v drugih slovanskih jezikih.

135

Rezultati razumevanja v slovenskem jeziku so dovolj dobri za ustrezne zaključke, žal pa jih ni moč primerjati z razumevanji drugih picenskih napisov, ki so maloštevilni in bistveno krajši. Ni pa jih možno primerjati tudi z razumevanji tega napisa v neslovanskih jezikih.

LITERATURA

1. A. Perdih, Vpliv zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh sedanje Evrope, Jutro,Ljubljana 2003, 41-50.

2. V. Vodopivec, Kelti na Slovenskem, resnica ali mit, Zbornik četrte mednarodne konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 59-81.

3. T. Šegota, Paleoklimatske i Paleografske promjene, Praistorija Jugoslavenskih zemalja, Akademija nauka i umjetnosti BIH, Sarajevo, 1979, 21- 33.

4. Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_language.5. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Erster Teil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955.6. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre

Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964.

7. D. K. Umek, Meja med Histri in Veneti v opisu iz leta 1775, Zbornik tretje mednarodne konfe-rence Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 7-19.

8. D. K. Umek, Staroselci Severnega Jadrana v opisih od 16. do 19. stoletja, Zbornik pete mednaro-dne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2005, 91-100.

9. Nadškofijski arhiv v Vidmu, ACAU, Fondo a parte imperii, Diocesi di Capodistria (Koper), Dokunent iz leta 1710, ki ga je napisal Pavel Naldini.

10. G. Sergi, Gli Arii in Europa e in Asia, Studio etnografico, Torino 1903, 40-41.11. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornik prve mednarodne konference Veneti v etnoge-

nezi srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34.12. M. Alinei, Origini delle lingue d’Europa, Vol. I, II, il Mulino, Bologna 1996, 2000.13. M. Alinei, Interdisciplinary and linguistic evidence for Palaeolithic continuity of Indo-Euro-

pean, Uralic and Altaic populations in Eurasia, with an excursus on Slavic ethnogenesis. http://www.continuitas.com/intro.html.

14. J. P. Mallory, Search of the Indo-Europeans, Language, Archaeology and Mith, Thames amd Hudson, London 1991, Reprint MK Ljubljana 1996, 92.

15. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Piceni, Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 660-665.

16. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 1. del, 653.

17. A. Marinetti, AKEO I Tempi della Scrittura, Veneti antichi. Alfabeti e documenti, TIF Cornuda, Montebelluna, Museo di Storia Naturale e Archeologia, Cornuda 2002, 182.

18. V. Vodopivec, Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.

19. Prečrkovanje napisa Novilara na spletu, http://ancienthistory.about.com/od/language/p/novila-rastele.htm.

20. J. W. Poultney, The Language of the Northern Picene Inscriptions, JIES 1979 VII, 49-64.21. A. Horak, O Slovanech uplne jinak, Lipa - A. J. Rychlik, Vizovice 1991, 148-151.22. D. Polansky, Reading of Novilara Stele by Antonin Horak, Zbornik osme mednarodne konfe-

rence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 189-200.23. Zemljevid staroitalskih jezikov, http://en.wikipedia.org/wiki/North_Picene_language.

136

24. A. Perdih, G. Tomezzoli, V. Vodopivec, Comparison of contemporary and ancient languages. Zbornik šeste mednarodne konference Izvor Evropejcev (Proceedings of the Sixth International Topical Conference, Origin of Europeans), Jutro, Ljubljana 2008, 40-87, http://www.korenine.si/zborniki/zbornik08/comparison_languages.pdf.

25. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta, Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.

26. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 120-144.

27. V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010,176-204.

28. P. Jakopin, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1999. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.htmlV. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.

29. G. Tomezzoli, M. Silvestri, Latin Language Database – iz datotek/from data base:30. Propertius, The Latin Library, The Classics Homepage31. V. Vodopivec, Statistična primerjava črk in besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnoge-

neze, Jutro, Ljubljana 2010, 16-30.32. V. Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konfe-

rence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.33. V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,

Ljubljana 2010, 271-287.34. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Jezikovni temelji starejše

slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 288-312.35. V. Vodopivec, Besednjak starofrigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,

Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.

137

MESAPSKI NAPISI

OBMOČJE

Mesapske napise naj bi napisali prišleki z druge strani Jadranskega morja ali pa prvotni prebivalci z obeh strani sedanjega morja, saj je bil v zadnji ledeni dobi Jadran 100 m nižji in je bilo sedanje morje kopno do Zadra.

Mesapski napisi so na vzhodnem koncu Apeninskega polotoka in so z ostalimi ital-skimi jeziki prikazani na naslednjem zemljevidu.

138

OBSEG

Mesapski napisi zajemajo obdobje od 6. do 1. stoletja pr. Kr in so po obsegu le malo manjši od venetskih napisov. So izrazito usmerjeni v pokop in onostranstvo, saj je le nekaj napisov, ki jih je možno razumeti tudi posvetno. Taka vsebinska usmerjenost povečuje zanesljivost razumevanja, saj se vsebine in podobne besede prekrivajo.

Prečrkovanje je dovolj zanesljivo, čeprav se črke s starostjo nekoliko spreminjajo, vendar so jezikoslovci te spremembe zajeli in jih pri prečrkovanju tudi upoštevali. Večina prečrkovanj je dovolj dobra za nadaljnje delo in le pri nekaterih napisih so očitne napake, ki jih je možno nedvoumno popraviti povsod tam, kjer so slike napisov dovolj dobre.

RAZUMEVANJE JEZIKOSLOVCEV

Razumevanje jezikoslovcev je omejeno na poljubna moška, ženska in rodbinska imena, ki jih določajo s svojimi izbranimi končnicami. Tako razumevanje je lahko le hipoteza, ki je ovržena z bistveno napako prečrkovanja njihove najpogostejše končnice IHI, ki se ne izgovarja ihi, ampak iei, saj, znak H ne pomeni glasu H, ampak glas E, tako kot v grških in starotrakijkih napisih.

Zavrnitev razumevanja s poljubnimi imeni pa je potrjena tudi z razumevanji vseh dovolj dobro ohranjenih mesapskih napisov v slovenskem jeziku in v njegovih narečjih. Zanesljivost prevodov v slovenski jezik je zelo velika, saj z odličnimi in prav dobrimi prevodi dosega 83 % napisov, kar je bistveno več od smiselno postavljene meje 30 % razu-mljenih besed, brez imen in neprevedenih besed.

TABULA BANTINA

Jan Kollar v svoji knjigi Staroitalija Slavjanska, v II. delu, v glavi VI, v poglavju VIII Mesapia, poleg imen gora, rek in mest obravnava na straneh 788-814 tudi dvojezično tablico poimenovano po mestu Bantina. Napis je na medeni plošči in ima na eni strani napis v opskem, na drugi pa v latinskem jeziku. Našli so jo leta 1793 v mestecu Obvodi blizu jezera Noč in ga uvrščajo v leta 625 do 636 mesta Rima ali 150 pr. Kr. Ime so ji dali učeni možje pa kraju Bantiu, ki se v napisu večkrat pojavlja.

Z razumevanjem tablice so se spoprijeli jezikoslovci, Italijani: Rosini, Marini, Guarini in Nemci: Klenze, Lachmann, Grottefend in Momsen.

Jan Kollar podaja prečrkovanje napisa, dobesedni in smiselni prevod v češčino, smiselni prevod v latinščino in pojasnilo dobljenih besed.

Tablica ima na opski strani sedem delov, na latinski strani pa le štiri.Opska stran opisuje ustanovitev mestnega sveta, njegovega območja, meja, sredstev,

potokov in površin, glavarino, davke, postopke in kazni.Latinska stran pa predpisuje senatorjem in sodnikom obleko in obutev na sejah, njihove

prisege in kazni za nezakonita dejanja.Napisa na plošči sta dokaj obsežna, nista pa zajeta v mesapske napise, zato v tej knjigi

nista podrobno obravnavana.

139

PRIMERJAVA RAZUMEVANJ MESAPSKIH NAPISOV

AbstractCOMPARISON OF UNERSTANDIG OF MESAPIC INSCRIPTION

Messapic inscriptions on shore of Adriatic Sea, Southeast of Apennine Peninsula are quite extensive with 346 more or less preserved inscriptions. Dating of these inscriptions extend from 6th to 1st century BC, when they are exchanged with Latin. Linguists transliterated these inscriptions but they read only names as in other ancient inscriptions understanding in Slavic languages. Six inscriptions are treated by M. Bor and his transliterations and translations are compared with authors treating and both translations confirm understanding in Slovene, which with its language archaism and with numerous and different dialects once more demonstrate, as a good tool also for deciphering of Messapic inscriptions.

PovzetekMesapski napisi na obali Jadranskega morja, na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka

so dokaj obsežni, saj obsegajo 346 bolj ali manj ohranjenih napisov. Časovno zajemajo obdobje od 6. do 1. stoletja pr. Kr., ko jih zamenjujejo latinski napisi. Jezikoslovci so prečrkovali te napise, v napisih pa berejo predvsem imena tako kot v drugih predantičnih napisih, ki so razu-mljivi v slovanskih jezikih. Šest napisov je obravnaval tudi M. Bor in njegovo prečrkovanje in razumevanje je primerjano z avtorjevim delom in oba primerjana prevoda potrjujeta razume-vanje v slovenščini, ki se je z jezikovno arhaičnostjo in s svojimi številnimi in različnimi narečji izkazala kot dobro orodje tudi za razumevanje mesapskih napisov.

UVOD

Mesapske napise so našli na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka in naj bi jih napisala ljudstva, ki so se priselila z druge strani Jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana. S stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [1-2].

Verjetneje pa so Mesapci ostanek ledenodobnega prebivastva, ki poseljevalo obe strani Jadrana in tedanje kopno do Zadra, ki pa je bilo ob koncu ledene dobe poplavljeno in prejšnje enotno ljudstvo se je razdelilo. Tako možnost nakazujejo klimatske razmere na koncu ledene dobe in višina Sredozemskega morja, ki se je v ledeni dobi znižala za 100 m, ob otoplitvi pa se je povišala na prejšnjo raven in poplavila obsežna območja. Največ poplavljene zemlje je bilo ravno v Jadranskem morju [3].

Mesapski napisi so dokaj obsežni, saj obsegajo 346 bolj ali manj ohranjenih napisov, od katerih jih je kar nekaj izgubljenih in so ohranjene le njihove slike ali prerisi. Časovno zajemajo obdobje od 6. do 1. stoletja pr. Kr., ko jih zamenjujejo latinski napisi [1-2].

140

Jezikoslovci so prečrkovali te napise, v napisih pa berejo predvsem imena tako kot v drugih predantičnih napisih, ki so razumljivi v slovanskih jezikih in ne podajajo razu-mevanj njihove vsebine. Šest napisov: 72, 85, 101, 196, 198 in 221 je obravnaval tudi M. Bor in njegovo prečrkovanje in razumevanje bo primerjalno obravnavano v tem sestavku. Mesapski napisi so na peti italijanskega škornja kot je prikazano na zemljevidu.

Ime Mesapci tolmači Jan Kollar takole: Mesapia = Mez-apia → Mez-apa → Mez-ava, to je Mezi-vodja ali medvodja, saj je ravno starejše območje pretežno na majhnem polotoku in ga obliva morje z obeh strani [4].

OBRAVNAVA NAPISOV

PrečrkovanjePrečrkovanje jezikoslovcev je dovolj dobro in ga večinoma lahko obdržim, razen neka-

terih očitnih napak, kjer izstopa prečrkovanje črkovnega znaka H. V napisih se pogosto pojavlja črkovni znak H, zlasti v skupini IHI, ki z vrednostjo znaka H kot črke H nima ustreznega pomena. Napisi so v veliki večini nagrobni, zato so pogosti vzdihljaji objoko-vanja. Venetski IOI, ki se pojavlja 71 krat in je najpogostejša venetska beseda, se tu pojavi kot mesapski IEI, ki se pojavi kar 125 krat in je daleč najpogostejša mesapska beseda. Znak H zato ne predstavlja znaka za glas H, ampak za glas E tako kot v grških in starotrakijskih napisih. Podrobna obrazložitev takega prečrkovanje je podana v obravnavanih starotrakij-skih napisih, kjer tako prečrkovanje upoštevajo tudi jezikoslovci [5-6].

Najdišča starejše dobe mesapskih napisov [2]

141

Jezikoslovcixx----[ / aθida--[ / plator--[ / lahon--[ / hadive--[ [2:69]Aθida Plator Lahon hadive IJezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, razen črke H, ki je E; ne podajajo pa razu-

mevanja, razen s poljubnimi imeni. Delitev je izvedena po podobnih imenih iz drugih napisov.

Slika 1: Napis 72 na odbitem kamnu [2]

ObravnavaPri vsakem napisu podajam:

– Prečrkovanje jezikoslovcev s komentarjem. Razumevanje z imeni, saj ne podajajo vsebine napisov [1-2], če ni niti možne delitve je na tem mestu vprašaj. Podajam tudi kratek komentar k njihovi obravnavi.

– Borovo obravnavo s kratkim komentarjem. Ne podajam obrazložitve njegovih besed napisov, saj je pomen razviden iz podanega prevoda, podrobna obrazložitev pa je podana v navedeni literaturi [7].

– Svojo obravnavo s prečrkovanjem in komentarjem, delitvijo delno zveznih besedil, dobesedni in prosti slovenski prevod, angleški prosti prevod, komentar in glosar besed obravnavanega napisa.

Uporabljene kraticeSK Slovensko knjižno [8] okr okrajšavaSN Slovensko narečno preg preglasHK Hrvaško knjižno [9] prem premetPL Pleteršnikov slovar [10] I imena R različica

NAPISINapis 72

Napis iz najdišča Ceglie z višino črk 2 cm se bere desno v 4 vidnih vrstah dolžine 13, 14, 15 in 15 cm. Je vgraviran na zgoraj in desno odlomljenemu obdelaneme kamnu 27x21x26 cm in je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. Starost napisa je ocenjena na prvo polovico 4. stoletja pr. Kr. slika [2:267]

Napis je prikazan na sliki 1.

142

BorATHIDA PLATOR LAHON HA DIVE dolžina besed 22/5 = 4,4Odide Plator Lahon k bogu. [7:81]Bor prečrkuje θ kot TH, kar je možno. Njegovo razumevanje je smiselno, čeprav upošteva

dve poljubni imeni.

AvtorČrke so lepo vidne, zato je prečrkovanje zanesljivo, žal pa manjkata zgornji in desni rob,

kar zmanjšuje možnost razumevanja. Črkovni znaki so delno venetski: A, L, TH, I in V; delno grški, starofrigijski ali starotrakijski: D in H ter delno latinski, saj imajo znaki: A, I, R in T že sedanjo obliko. Pri obravnavi drugih mesapskih napisov se je izkazalo da črkovni znak H v resnici predstavlja glas E, tako kot pri starogrških in starotrakijskih napisih [5-6]. Črka TH pomeni preglas, ki je blizu glasu za črko T. ATIDA/PLATOR/LAEON/EADIVE ATIDA PL ATOR L AE ON EA DIVE dolžina besed 22/8 = 2,75 Odide pol ator le aja on aja bogu. Odide ata on le aja bogu. Father leaved, he just lies to God. R ATI DA PLATOR oče da plačilo ali očetu daj plačilo

Branje znaka H kot glas E precej spremeni pomen napisa, ki predstavlja nagrobnik očetu, ki je odšel in le aja bogu, ali v različici izraža željo, da naj mu bog sam daje plačilo.

GlosarATIDA atide, odide – preg, SN, SK leavedPL pol, potem – SN, SK then, afterATOR ator, ata – SN, SK fatherL l, le – SN, SK justAE aja, SN, SK lieON on – SK heEA aja, SN, SK lieDIVE div, diva, deva, bog, boginja – SN, SK giant, girl, god, goddessRATI ati, atu – preg, SN, SK father, to fatherDA da, dam – okr, SN, SK givePLATOR plačnik – preg, SK payer

Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: EA – 5x, ATI – 13x, DA – 69x, PL – 13x in ON – 13x [11-13].

Napis 85Napis iz najdišča Ceglie je štirivrstičen z višino črk 1 cm in je poškodovan. Bere se

desno in je vrezan na obdelanem pilastru 26x19 cm. Shranjen je v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. Starost napisa je ocenjena na drugo polovico 4. stoletja pr. Kr. slika [2:271]

Napis je prikazan na sliki 2.

143

Slika 2: Napis 85 na kamnu [2]

Jezikoslovciplastas 2 moldatθehiai 3 biliaetθeta 4 hipadesaprod(i)ta [2:73]plastas Moldatθehiai(hi) bilia Etθeta hipades Aprod(i)ta I [2:168, 183]Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje, razen črke H, ki predstavlja glas E; ne

podajajo pa razumevanja, razen s poljubnimi imeni.

BorPLAŠTAŠ MOLDA T THE H JAJ BILIA ET DETA HIPADES APROD(I)TAPlačaš mlada ti tja ki greš bivanje od deteta Hipades Aprodita. [7:80]

Bor bere dvakrat S kot Š, črko θ bere enkrat kot TH in enkrat kot D. Pri razumevanju upošteva dve imeni, vendar podaja smiselno povezano vsebino, ki pa ne sledi vedno dobljenim besedam. dolžina besed 45/11 = 4,1

AvtorNapis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razem znaka

H, ki po primerjavi z drugimi napisi pomeni E. Tudi tu so črke mešanica venetskih, grških, starofrigijskih in starotrakijskih črkovnih znakov.

PLASTAS/MOLDATTEEIAI/BILIAETTETA/EIPADESAPRODITAP LAS TA S MOL DAT TEE IAI BIL IAET TE TA EI PADE SA PRODI TAPa sem tu si moli dat tej aja bil ajan tu ta je padel se porodi tam.Tu si molil da tvoj aja bil bi ajan in ko tu pade se tam porodi.There you pray that your father could bi dandled and when here fall there he rise. dolžina besed 45/17 = 2,65R PLASTAS MOLDA T Plačaš mlada tu ali Plačnilo mladi tuR PADES A padeš a R TETA tota, ta

Možno je razumevanje tudi brez imen, ki podaja smiselno vsebino, saj plačaš ali z molitvijo daš, da pokojni aja, a ko tu pade se tam porodi. Napis morda nakazuje reinkarna-cijo, kot napis 19 v članku Nekaj galskih napisov [14]. Pojavljajo se pogoste venetske besede MOL-6x in podobne-8x in IAI-40x [15-17].

144

GlosarP p, pa – okr, SN, SK justLAS las, les, sem – preg, SN, SK hereTA ta, tu – preg, SN, SK thisS s, si – okr, SN, SK you areMOL mol, moli – okr, SN, SK prayDAT dat, dati – okr, SN. SK giveTEE teh – SK theseIAI iai, aja – preg, SN, SK lieBIL bil – SK wasIAE aie, aja – prem, preg, SN, SK lie or ohT t, ti – okr, SN, SK youTETA teta, tam – SN, SK thereEI ki, ko – preg, SK whenPADE pade, umre – SK fall, dieSA sa, se – preg, SN, SK itselfPRODI poroditi, okr, preg, SK birth, riseRPLASTAS plačaš – preg, SkK you payMOLDA mlada – prem, SN, SK youngT t, tu – okr, SN, SK herePADES pades, padeš – preg, SN, SK you fallA a, toda – SN, SK butTETA tota, ta – SN, SK this

Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: LAS – 9x, TA – 80x, MOL – 4x, BIL – 7x, IAI – 5x, PADE – 3x in PRODI – 6x [11-13].

Možno ime Aprodita – Afrodita ima naravni zvor, ki podaja bistvo ženske narave, ki rodi in ohranja rod. Pojavlja se praviloma tik pred koncem napisov, kjer bi lahko pomenilo ime boginje, vendar sosednje besede kažejo na rojevanje in ne na ime. Glej tudi razlago imena Afrodita na osnovi slovanskih izrazov [18].

Napis 101Napis iz najdišča v kraju Valensio je na votivnem kamnu, prva beseda je ločena z

dolžino 21cm, ostali del pa je dolg 72 cm, višina črk je 3 cm, bere se desno in je shranjen pri V. Stamera v Aradeu. Starost napisa je ocenjena na 3. stoletje pr. Kr. slika [2:277]

Napis je prikazan na sliki 3.

Slika 3: Napis 101 na votivnem kamnu [2]

145

Jezikoslovcihaloti taotoritaolneidibarislaoho [2:79]haloti Taotori Taolneidi dibarislaoho I [2:162]

Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje in poljubna imena, ne pa razumevanja. Prečrkovanje je težko kontrolirati, saj slika ni dovolj dobra, črka H pa predstavlja glas E.

BorHALOTI TA OTORITA OL NE IDI VA RIS LA OHO dolžina besed 32/10 = 3,2Golota tvoja naj bo skrita ali ne idi v ris tu okoli. [7:77]Bor bere V namesto B, kar pa je glasovno blizu. Njegov prevod podaja smislno vsebino, ki

pa je lahko tudi nekoliko drugačna.

AvtorEALOTITAOTORITAOLNEIDIBARISLAOEOEAL OTITA OTO RI TAO L NEIDI BAR IS LA OEO dolžina besed 32/11 = 2,91Ajal očita tu raj ta le najdi saj isti le aja.Pokopal si očeta, naj raj le najde, saj isti tu aja.You bury your father, let he find the heaven, as the samne he lie here.R OTI TAO TORI TA OL oče tu potuje tu al R OTORITA odkritaPodani nagrobni smisel je večpomenski in je lahko tudi votivne narave. Pojavljajo se

pogoste venetske besede TA-10x in IS-6x [15-17].

GlosarEAL ajal – preg, SN, SK layOTITA atita – preg, SK fatherOTO oto, to, tu – preg, SN, SK this, hereRI raj – okr, SK heavenTAO tao, ta, tu – SN, SK this, hereL l, le – preg, okr, SN, SK justNEIDI nejdi, najdi, preg, SN, SK findBAR bar, le, saj – SN, SK justIS ist, isti – okr, SN, SK the sameLA le – preg, SK justOEO aja – preg, SK lieROTI oti, oči – preg, SN, SK fatherTAO tao, ta, tu – SN, SK this, hereTORI tura, potuje – SN, SK travelTA ta, tu – preg, SN, SK this, hereOL ol, al, ali – preg, okr, SN, SK orOTORITA odkrita – preg, SK decovered

Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: RI – 4x, TAO – 5x, IS – 14x, LA – 9x, OEO – 3x, OTI – 3x, TORI – 5x in TA – 80x [11-13].

146

Napis 196Napis iz kraja Ruvo v štirih vrstah je vtisnjen v pikčasti tehniki v bronasto ploščo

12,5x8,8 cm, bere se desno in je sedaj izgubljen.Starost napisa je ocenjena na 2. do 1. stoletje pr. Kr. slika [2:320]Napis je prikazan na sliki 4.

Slika 4: napis 196 na bronasti plošči v

pikčasti tehniki [2]

Jezikoslovciartosatotio2[s]taiθoitaigunak3haipensklen4xupave [2:113]Artos Atotios tai θoitai Gunakhai pensklen ]Upave I [2:167, 184]Jezikoslovci podajajo dovolj dobro prečrkovanje in imena, ne pa razumevanja.

BorARTOS ATOITOS TAJ DO ITAJ GUNAK HA I PEN SKLEN DUGA VEArtos Atoitos taj da je junak ki tudi ko glava je sekana dolg (svoj) ve. [7:76]

Bor pri prečrkovanju včasih zamenjuje I z J, neznano črko x pa upošteva kot G. Pri delitvi enkrat ne upošteva vrstice. Podaja smiselno razumevanje z dvemi imeni, ki je možno, čeprav ne sledi dobro dobljenim besedam. dolžina besed 43/12 = 3,58

AvtorARTOSATOTIOS/TAITOITAIGUNAK/EAIPENSKLEN/(D)UPAVEDodane črke S ni videti je pa smiselna, črka H je slabo vidna in praviloma predstavlja glas

E, neznana črka x pa je lahko D, L ali A in glede na sosednje črke je najverjetneje D.AR T OS ATO TI OSTAI TOI TAI GUNAK EAI P EN SKLEN D UPAVEMlad tu ostani ati ti ostani tvoj ta junak aja pa en skleni da upamo.Mlad tu ostani ati, tu doli ostani junak, ajaš a mi sklenemo da upamo.Young stay here daddy, stay down here the hero, you lie but we conclude to hope.R OS TAI ostane tu R S KLEN si klen R UPA VE upa vePodani prevod nima imen in podaja smiselno vsebino o mladem junaku in očetu, ki naj

tu ostane, saj je bil klen možak, ki ve svoj dolg. Pojavljajo se pogoste venetske besede AR-2x, OS-26x in TAI-10x [15-17]. dolžina besed 43/16 = 2,69

147

GlosarAR ar, iar, mlad – okr, SN, SK, PL youngT t, tu – okr, SN, SK hereOS osti, ostani – okr, SN, SK remainATO ato, ati – preg, SN, SK fatherTI ti – SK youOSTAI ostaj, ostani okr, SN, SK remainTOI toi, tvoj – preg, okr, SN, SK yourTAI tai, ta – poudarjeno, SN, SK yourGUNAK junak – preg, SK heroEAI aja – preg, SK lieP p, pa – okr, SN, SK andEN en – SK oneSKLEN sklen, skleni – okr, SN, SK decideD d, da – okr, SN, SK thatUPAVE upave, upamo – SN, SK hopeVE ve – SK knowROS osti, ostani – okr, SN, SK remainTAI tai, ta, tu – SN, SK this, hereS s, si – okr, SN, SK you areKLEN klen – SK vigorousUPA upa, upati – okr, SN, SK hopeVE ve – SK know

Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: AR – 5x, OS – 38x, ATO – 10x, TI – 27x, TAI – 10x, EAI – 5x in EN – 4x [11-13].

Napis 198Napis iz kraja Manduria v dveh vrstah z višino črk 1 do 2 cm je naslikan z rjavim

firnežem na glinastem vrčku premera 5 cm in višine 5 cm. Bere se desno in je shranjen v Občinski knjižnici v Manduriji.

Starost napisa je ocenjena na 2. do 1. stoletje pr. Kr. slika [2:321-323]Napis je prikazan na sliki 5.

Slika 5: Napis198 na glinastem vrčku v dveh pogledih [2]

148

Jezikoslovciasstaizalles2ilirailaziova ? [2:113]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, ne pa delitve na besede niti razumevanja.

BorAS S TA ZALLES ILIRAI LA ZIOVAJ dolžina besed 25/7 = 3,57Ko s to zaliješ, Iliru tu vzklikni! [7:75]Bor enkrat izpusti I na koncu pa doda J. Podaja smiselno vsebino povezano z vrčkom in

podaja ime ljudstva, kar se večkrat pojavlja tudi v venetskih napisih [15-17].

AvtorASSTAIZALLES/ILIRAILAZIOVAAS S TAI ZALLES ILIR AI LAZI OVA dolžina besed 25/8 = 3,13Ko s tem zaliješ Ilir aja leži tu.Ko z vrčka popiješ tu Ilir ležiš. When you drinking of the jug you lie down here Illytian.

Razlika je le na koncu, kjer so značilne besede lezi in ova, ki podajajo tudi bolj verjetno vsebino, ki je še bolj povezana z opojno pijačo vrčka. Pojavljajo se pogoste venetske besede TAI-10x in AI-27x [15-17].

RazličicaAS STAI ZALLES ILI RAI LAZI OVA dolžina besed 25/8 = 3,13Ali stoje zaliješ ali raje ležiš tu.Ali raje stoje piješ ali raje tu ležiš.Do you prefer to drink standing or prefer to lie here?Različica še bolj poudarja pitje, ki je lahko stoje še bolje pa leže.

GlosarAS ak, ko – preg, SN, SK whenS s, z – SK withTAI tai, tem – SN, SK thisZALLES zaliješ – preg, SK drink upILIR Ilir – ime ljudstva Ilir – nameof peopleAI ai, aja – okr, SN, SK lieLAZI lazi, lezi – preg, SN, SK lie downOVA ova, ta, tu – okr, HK, SN, SK thia, hereRSTAI stai, stoj, stoje – preg, SN, SK standILI ili, ali – SN, SK orRAI raj, raje, rajši – SN, SK rather

Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: TAI – 10x in AI – 9x [11-13].

Napis 221Napis v 4 vrstah dolžine 44, 40, 39 in 19 cm z višino črk 1,5 do 2 cm iz kraja Ruvo je

vklesan na kamniti plošči 45x13x6,2 cm in je shranjen v muzeju Jatta v kraju Ruvo.Starost napisa je ocenjena na 2. do 1. stoletje pr. Kr. slika [2:331]

149

Slika 6: Napis 221 na kamnu [2]

Napis 221 je prikazan na sliki 6.

Jezikoslovci1 sonrukadamaturatou 2 ebugeimakeikonalon3 toundetuaasute 4 aturena ? [2:119]

Jezikoslovci podajajo delno napačno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne. Podčrtana črka je lahko tudi R, črka A pa je vrinjena, saj je ni! Črko H berejo kot v grščini, torej E, kar je smiselno in je podobno kot v starotrakijskih napisih iz istega obdobja. Jezikoslovci ne podajajo delitev na besede niti razumevanja.

BorSON RUKA DAMATURA TOU E BUGEI MAKEI KONA LONT OUNDE TA VA SUTE ATURENA dolžina besed 58/15 = 3,87Sin narical, Damatura, tvoj in (z) božjo močjo opravil popotnico [7:72]te potem tja v grob odpeljana.Sin narical, Damatura, je tvoj in z božjo močjo končal je truplo,potem je bilo tja v grob odpeljano.

Bor vrine A, ki ga ni in U prečrkuje kot V. Podaja smiselni prevod z enim imenom, vendar ne sledi dobro dobljenim besedam.

AvtorSONRUKADAMATURATOR/EBUGEIMAKEIKONALON/TOUNDETUASUTE/ATURENA dolžina besed 58/17 = 3,41SON RUKA DAM ATU RATOR E BUGE IMA KEI KONA LONTO UN DETU ASUTE A TUR ENASin roko dam atu bojevniku in bog ima koj konja lontu in dedu zasute a pot ena.Sin roko dam atu bojevniku in bogu dam konja tu za lon, a za zasutega dedu je pot le ena.Son I give my hand to fighting father and I give to God a horse as a loan here, but for burried grandpa is just one way.R SON sonce R DA MATURA TORE da mati potuje

150

Napis govori o pokojnem atu in dedu, ki je bojevnik in bogu zanj darujejo konja, sin mu da roko, a za v grobu zasutem je pot le ena. Možna pa je različica z materjo. Pojavljajo se pogoste venetske besede SON-5x, ATU z različicami 17x, KON-5x, LON-14x, TO-20x, UN-4x in TUR z različicami 6x [15-17].

GlosarSON son, sin – preg, SN, SK sonRUKA ruka, roka – preg, HK, SN, SK handDAM dam – SK giveATU atu – SK to fatherRATOR rator, bojevnik – HK, SN, SK fighterE e, je, in – SN, SK is, andBUGE bug, buge, bogu – preg, SN, SK GodIMA ima – SK haveKEI kei, koj, takoj, preg, okr – SN, SK immidiatelyKONA kona, konja – okr, SN, SK horseLON lon, dar – SN, PL, SK giftTO to – SK thisUN un, in – preg. SN, SK andDETU detu, dedu – preg, SN, SK to grandfatherASUTE asute, osute, zasute – SN, SK covered, buriedA a, toda – SN, SK butTUR tura, pot – SN, PL, SK travelENA ena – SK oneRSON son, sonce – okr, SN, SK sunDA da – SK thatMATURA matora, mati – SN, SK motherTORE tura, potuje – SN, SK travel

Pojavljajo se značilne in pogoste mesapske besede: DAM – 7x, ATU – 4x, LON – 4x, TUR – 5x in DA – 69x [11-13].

ZAKLJUČEK

Podane primerjave prečrkovanj in razumevanj jezikoslovcev kažejo na mestoma nedo-sledno prečrkovanje. V ločenem poglavju podajajo možno razumevanje nekaterih napisov z imeni, ki pa ne omogočajo razumevanja vsebine. Bor tudi ni dosleden pri prečrkovanju, podaja pa smiselno vsebino, čeprav po nepotrebnem vključuje osebna in rodbinska imena. Avtor preverja prečrkovanje jezikoslovcev in podaja smiselno vsebino brez imen, razen možnega imena ljudstva, saj se imena različnih ljudstev pojavljajo tudi v venetskih napisih. Slovenščina je z jezikovno arhaičnostjo in s svojimi številnimi in različnimi narečji dobro orodje tudi za razumevanje mesapskih napisov.

151

LITERATURA1. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Erster Teil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955.2. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre

Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964.

3. V. Vodopivec, Kelti na slovenskem, resnica ali mit, Zbornik četrte mednarodne konference, Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 59-82.

4. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 785-815.

5. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne kon-ference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160.

6. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne kon-ference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188.

7. M. Bor, Etruščani in Veneti, Mesabski ali japodski napisi, I. Tomažič, Wien 1995, 71-81.8. Slovar slovenskega knjižnega jezika, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 2002.9. J. Jurančič, Slovensko – Srbohrvaški slovar, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1989.10. M. Pleteršnik, Slovensko – Nemški slovar, Cankarjeva založba, Ljubljana 1974 11. V. Vodopivec, Zbir mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik devete mednarodne

konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.12. V. Vodopivec, Kalalog mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Razbiranje ilirskih jezikov,

Jutro, Ljubljana 2011.13. V. Vodopivec, Slovar Mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011.14. V. Vodopivec, Nekaj galskih napisov, Zbornik pete mednarodne konference, Izvor Evropejcev,

Jutro, Ljubljana 2007, 155-177.15. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne

konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118-144.16. V. Vodopivec, Katalog venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske

etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.17. V. Vodopivec, Slovar venetskih besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Lju-

bljana 2010, 176-204.18. O. Belchevsky, Proto Slavic roots of the European languages were analyzed and confirmed with

a new methodology, Principles of conceptual linguistics and their nature-based evolution, Proce-edings of eighth International Topical Conference, Origin of Europeans, Jutro, Ljubljana 2010, 7-28.

152

ZBIR MESAPSKIH NAPISOV, DELITEV, PREVOD IN SLOVAR

AbstractCOLLECTION OF MESSAPIAN TEXTS, PUNCTUATION, TRANSLATION

AND VOCABULARY

Messapian inscriptions in Southeast of Apennine Peninsula are for that epoch quite extended with 303 understandable inscriptions, comprising 2345 words and 6507 letters. They are known for a long time and different more or less qualified people of different profession studied them. First of all there are reknown linguists who do not understand the inscriptions and, on the other hand, the people who understand these texts on Slavic bases. While in transliterations there are not big differences there are essential differences in understanding the inscriptions. Italian and German linguists by their own statements they do not understand them. As a rule they read in texts only names, what makes possible almost any explanation, while with fictitious names all texts even those completely not understood could be explained. Such readings can be treated only as working hypotheses, which are convincing rejected with comparisons of understanding on Slavic bases.

At successive treatment on giving hypotheses, analyses and results it happens that all Messa-pian texts can be understood on Slavic basis. Based on understanding of contents, good division of continuous inscriptions is obtained, which gives the base for a credible Messapian vocabu-lary. The Slovene language with its numerous dialects, as an archaic language, is an exceptional tool for studying the ancient Slavic texts. Its usefulness proved also in this case, so there is no need to use the reconstructed Old-Slavic. Collection of texts is sufficiently extended and documented by archaeology, language and time, to give feasible conclusions. More than 80 % of Messapian inscriptions reach excellent transliterations and more than 83 % reach excellent and very good translation. This confirms successful transliteration, reading, translation and vocabulary. Such results confirm ancient settlement on Adriatic shores with Slavic and Slovene language ancestors.

PovzetekMesapski napisi na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka so že dolgo znani in

za tiste čase dokaj obsežni, saj obsegajo 303 razumljene napise, ki vsebujejo 2340 besed in 6507 črk. Obdelovali so jih bolj ali manj usposobljeni ljudje različnih strok. Predvsem so to priznani jezikoslovci, ki napisov ne razumejo in slovenski raziskovalci, ki razumejo napise na slovanskih osnovah. Medtem ko v samem prečrkovanju ni bistvenih razlik, pa so bistvene razlike pri razumevanju zapisanih besedil. Italijanski in nemški jeziko-slovci po njihovih lastnih izjavah obravnavanih besedil ne razumejo. Praviloma berejo v napisih samo imena, kar omogoča skoraj poljubno razlago, saj se z imeni vedno lahko pokrije prav vsaka, tudi povsem neznana besedila. Tako branje lahko obravnavamo le kot možno delovno hipotezo, ki pa je prepričljivo ovržena s prevodi na slovanskih osnovah.

153

Po postopni obdelavi podani v delovnih hipotezah ter analizah in rezultatih je razvidno, da so vsi mesapski napisi razumljivi v slovanskem izrazju. Na podlagi razumevanja vsebine je bila možna dokaj ustrezna delitev deloma zveznega besedila, kar je podalo osnovo za pripravo mesapskega slovarja. Tudi tu se izkaže slovenščina kot izrazito arhaičen jezik in s svojimi številnimi narečji predstavlja izjemno orodje za proučevanje najstarejših slo-vanskih zapisov, saj ni bilo nobene potrebe po uporabi izrazov v praslovanščini. Nabor napisov je dovolj obsežen in arheološko, jezikovno in časovno dovolj dokumentiran, da omogoča podane zaključke. Več kot 80 % napisov dosega odlično prečrkovanje in več kot 83 % napisov dosega odlične in prav dobre prevode, kar omogoča nedvoumne rezultate in uspešno zaključeno delo prečrkovanja, branja, prevajanja in slovarja. Ti rezultati nedvou-mno pričajo o predantični poselitvi obal Jadranskega morja s slovanskimi in slovenskimi jezikovnimi predniki.

UVOD

Prvobitni prebivalci severnega jadranskega območja so poseljevali tudi celotno območje severnega Jadrana, ki je bilo med zadnjo poledenitvijo nižje za 100 metrov in je bilo kopno do Zadra. Apenini so ločevali vzhodni in zahodni del poselitve Apeninskega polotoka, saj je bila stalna poledenitev do višine 1200 metrov. Apenini tudi na koncu polotoka dosegajo višino 2000 m, zato so bilo stiki obeh strani omejeni le na južni obalni del polotoka. Tesnejše povezave so bile zato z ljudstvi na sedanji vzhodni jadranski obali [1].

Po otoplitvi v obdobju od 15. do 10. tisočletja pred sedanjostjo je bilo takratno kopno do Zadra poplavljeno za 50 metrov višine, zato je bilo kopno le še v severnem Jadranu brez globljega Kvarnerskega zaliva. Poplavljeni del je že ločil južni del, medtem ko je severni še ostal povezan. Tako stanje je trajalo okoli 1000 let, ko se je morje zaradi dotoka iz Atlant-skega oceana precej hitro, v obdobju okoli 1000 let, dvignilo na sedanjo raven. Dotedanjo skupno poselitev je dvig gladine razdelil na dvoje, vendar sta poselitvi obeh strani Jadran-skega morja zadržali veliko skupnih značilnosti [2-3].

Možna je zgodovinska in jezikovna podobnost ilirskih napisov z mesapskimi napisi, ki so jih našli na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka in naj bi jih napisala ljudstva, ki so se priselila ali so morda kar ostala, z druge strani Jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana. S stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [4-6].

Iliri so v zgodovinskih zemljevidih vpisani na obeh straneh Jadrana, kar potrjuje prvotno skupno poselitev v zadnji ledeni dobi. Ime Iliri se pogosto uporablja napačno, zato je treba ločiti med upravnim pomenom Ilirija in narodnim ali jezikovnim pomenom. Ime ilirski v pomenu slovanski pa se je ohranjal vse do 19. stoletja za ozemlje na zahodnem delu jadranskega morja, na vzhodnem pa je v rabi še sedaj. Ilirščina pri starih piscih pomeni predantično slovanščino. Pomen ilirski za skupino južno slovan-skih jezikov ali za posamezni jezik je bil uveljavljen pri jezikoslovcih do začetka 19. stoletja [7-8].

154

Koprski škof P. Naldini je leta 1710 pisal za jezik v Istri »qua Sclava seu Illirica« [9]. Jezikoslovec G. Sergi je še v začetku 20. stoletja ugotovil, da narečja v severni Italiji ob Jadranskem morju vsebujejo ilirski substrat, ki sega celo do juga polotoka. Navajal je slo-vanski izvor za staroselce, za katere se je po rimskem pravu uporabljalo ime Ilirski [10]. Navedbe so podane v literaturi [7].

Mesapci so možen ostanek prvotne praslovanske poselitve skupnega severnojadran-skega območja, saj so poselitve in jeziki mnogo trajnejši kot so mislili prej in Teorija kon-tinuitete to izdatno potrjuje. Prav to območje z Balkanom naj bi bilo najstarejša evropska staroslovanska poselitev, ki zajema mnoga ljudstva, predvsem Venete in Starotrakijce, ki so zapustili predantične napise razumljive na slovanskih osnovah. M. Alinei kot utemeljitev Teorije paleolitske kontinuitete pod naslovom Glavne smernice zgodovinske rekonstruk-cije navaja: "The totally absurd thesis of the so called ‘late arrival’ of the Slavs in Europe must be replaced by the scenario of Slavic continuity from Paleolithic, and the demographic growth and geographic expansion of the Slavs can be explained, much more realistically, by the extra-ordinary success, continuity and stability of the Neolithic cultures of South-Eastern Europe (the only ones in Europe that caused the formation of tells)" [11-13].

Območje mesapskih napisov je prikazano na naslednjem zemljevidu [15].

IMENA

J. Kollar izvaja ime Apulia = Opolja iz opaliti (morda še iz časov krčenja zemlje iz gozdov – pri nas Poljane itd.). Podobno izvaja ime Mesapia = Mez-apia → Mez-apa → Mez-ava, to je Mezi-vodja ali medvodja, saj je območje delno na majhnem polotoku in ga obliva morje z dveh strani. Navaja tudi podobne primerjave izvorov imen.

Navaja tudi slovanski izvor imen dveh vrhov na apulskem in dveh na mesapskem, sedem voda na apuljskem in pet voda na mesapskem, 24 mest na apuljskem ter 17 mest in štiri sestavljena imena na mesapskem območju.

Podaja tudi obravnavo in razumevanje daljšega, dvojezičnega in mlajšega napisa Tabula Bantina iz let 625 do 636 mesta Rima ali okoli 150 pr. Kr. Napis na medeninasti plošči so našli leta 1793 v mestecu Obvodi blizu jezera Noč. Napisa na plošči sta obojestranska, pisana v opskem in latinskem jeziku. Sta dokaj obsežna in nista zajeta v mesapske napise, zato nista podrobno obravnavana [14].

NAPISI

Mesapske napise so našli na jugovzhodnem delu Apeninskega polotoka in naj bi jih napisala ljudstva, ki so se priselila z druge strani Jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana. S stališča jezikoslovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen [15-17].

Vzporednice mesapskega jezika iščejo jezikoslovci z ilirskimi jeziki na širšem območju Balkana, kjer so ohranjeni starotrakijski in venetski napisi, ki pa so razumljivi na slovanskih

155

Mesapsko območje je označeno: IE2, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Messapian_map.png

osnovah. Osebna imena obsegajo obširno poglavje, vendar gre večinoma za poljubnost, ki nima izvorne jezikovne osnove [16:49-81]. Navedenih je množica možnih božanstev, njihova imena pa imajo prav posvetni pomen, saj je edino prepoznaven bog Belin [16:81-86]. Belin se dvakrat pojavlja v venetskih napisih, nista pa omenjeni venetski božanstvi Reita, ki se pojavlja 36 krat in Trumusicatei, ki se pojavlja 48 krat [18]. Pri rečnih imenih, praviloma z latinskimi končnicami, podajajo primerjave končnic tudi z osebnimi imeni na

156

Tabela 1: Število mesapskih napisov ter v njih prepoznanih besed in črkNapisi število napisov število besed število črkPrebrani napisi 303 2340 6507Neprebrani, prekratki in pomanjkljivi napisi 43 347

Vsi napisi 346 6854Napisi berljivi v obeh smereh 23 65 164

strani 91, navajajo pa tudi vzporednice z rečnimi imeni v srednji Evropi. Pri teh imenih so večinsko razpoznavne slovanske korenske osnove [16:87-97]. Pri sicer redkih imenih gora, pa te korenske osnove navedejo in sicer dvakrat celo pravilno: Bora - gora in Tomor – teman [16:97-98]. Široko obravnavajo imena naselij, kjer zajemajo podobna imena tudi v širšem srednjeevropskem prostoru, zlasti na venetskem območju in iščejo jezikovne vzpo-rednice, kjer pa so mnogokrat razvidne slovanske osnove [16:98-111]. Obravnavajo tudi različna imena ljudstev, ki pa so prikazana le zelo skopo in z malo verjetnimi obrazloži-tvami [16:111-113].

Mesapske napise so proučevali že številni znanstveniki navedeni v literaturi [17], ki zapisov do sedaj niso razumeli, njihova razmišljanja o njihovem pomenu pa nimajo stvarne podlage za razumevanje teh napisov. Kot običajno iščejo v napisih predvsem poljubna imena, ki pa ne morejo podati razumevanja napisov, saj se z »imensko teorijo« razloži lahko prav vsak nerazumljen napis in to v različnih jezikih.

Mesapske napise smatrajo za ilirske, napisane v njim nepoznanem jeziku, čeprav zgo-dovinsko ilirski pomeni slovanski, saj Ilirija predstavlja krajevno in ne jezikovno poime-novanje. Sorodnost mesapščine in ilirščine pojasnjujejo z osebnimi in krajevnimi imeni in jo smatrajo za nedokazano. Glede osebnih imen se gotovo motijo, saj v mesapskih napisih imena niso izkazana, čeprav zahodnoevropski jezikoslovci prav z njimi pojasnjujejo te napise. Krajevna imena so sicer zanesljiv pokazatelj, vendar je treba ločiti med izvirnimi imeni in imeni kasnejših osvajalcev, zlasti Rimljanov.

M. Bor je obravnaval 6 mesapskih napisov na slovanskih osnovah in bolj ali manj uspešno ugotovil pomen posameznih napisov [19], ni pa obravnaval več napisov skupaj. Skupno obravnavanje napisov je koristno, saj se tako lahko bolje pokažejo določene zako-nitosti, ki pri posameznih napisih niso razvidne.

V tabeli 1 prikazujem število napisov, ki jih zahodnoevropski jezikoslovci uvrščajo med mesapske napise ter število v njih prepoznanih besed in črk.

V literaturi [6] je še 60 strokovno neobdelanih napisov, vendar ima 6 napisov podano tudi prečrkovanje in so v obravnavi tudi upoštevani.

Povprečna dolžina mesapskih napisov je 6507 črk / 303 napisi = 21,48 črk ali 2340 besed / 303 napisi = 7,72 besed. Povprečna dolžina mesapskih napisov je večja od venetskih napisov z 18,71 črk ali 5,76 besed, od starofrigijskih z 10,68 črk ali 4,19 besed in večja od retijskih napisov z 10,51 črk ali 3,5 besed.

Povprečna dolžina besed je 6507 črk / 2340 besedami = 2,78 črke. Povprečna dolžina besed je manjša od venetskih, ki je 3,25 črk, pa tudi od starofrigijskih napisov z 2,81 črkami

157

Tabela 2: Dopolnitev napisov s črkami

Dopolnitev napisov

črkenapisa

Dodali strokovnjaki

Dodatnoprebrano

Dodatnododano

Vse črke skupaj

Števila 6107 153 150 97 6507Deleži v odstotkih 93,85 2,35 2,31 1,49 100

Tabela 3: Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodovOcena Verjetnost prečrkovanj Verjetnost prevodovodlično > 0,85 > 0,80prav dobro > 0,70 > 0,60dobro > 0,55 > 0,40zadostno > 0,40 > 0,20nezadostno < 0,40 < 0,20

in od retijskih z 2,95 črkami [20-22]. Razlog za razkorak pri dolžinah besed je v velikem številu mesapskih besed in okrajšav objokovanja.

V tabeli 2 so podane dopolnitve napisov s črkami, ki so jih dodali strokovnjaki, s črkami, ki jih je avtor dodatno prebral in s črkami, ki jih je po razumevanju dodal.

Deleži črk, ki so jih po primerjavi z drugimi napisi dodali jezikoslovci in deleži dodanih in dodatno prebranih črk kot jih podaja avtor so zelo majhni, saj so napisi večinoma dovolj dobro ohranjeni.

Delovni hipoteziDelovni hipotezi, ki sta bili uporabljeni pri podrobni primerjavi različnih prečrkovanj

in branj istih napisov, pri obravnavi vseh mesapskih napisov nista uporabni in sta ustrezno preoblikovani podobno kot pri retijskih napisih:

– Verjetnost prečrkovanja je ocenjena glede na število znanih in glede na število dodanih in v prevodu uporabljenih črk.

– Verjetnost prevoda je ocenjena glede na znani pomen predvsem daljših in pogostejših besed in glede na smiselni prevod celotnega napisa.

Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodovKriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov so enaki kot pri dosedaj

obravnavanih napisih in so podani v tabeli 3 [23-25].

Osnova za obravnavo je seznam mesapskih napisov, prečrkovanj z obrazložitvami, podatki o najdiščih, starosti in slikami napisov, objavljen v publikaciji [17].

PREČRKOVANJEPrečrkovanje stokovnjakov

Strokovnjaki podajajo prečrkovanja, ki se delno spreminjajo s starostjo napisov in so dovolj dobra osnova, zato prečrkovanja v pretežnem delo lahko obdržim. Edina izjema je znak H, ki ga prečrkujejo kot glas, ki ga v slovenščini označujemo s črko H, vendar vsebina

158

napisov takega prečrkovanja ne potrjuje. Praviloma se ta znak pojavlja v trojici IHI, ki je najpogostejša mesapska beseda in se pojavlja kar 125 krat, medtem ko se druga najpostejša beseda RAS pojavlja le 21 krat. Obe besedi imata nedvoumen pomen, pa ju kljub temu uporabljajo kot končnici poljubnih imen, čeprav ju smiselno ne utemeljijo.

Napačno prečrkovanje črke H je s primerjavo pogostosti prikazano v poglavju Analize.

PrečrkovanjeVečina črkovnih znakov je podobna črkam Venetov, Retijcev, Starofrigijcev, Etrušča-

nov [23-32] ter Starotrakijcev [33-34] in prečrkovanja jezikoslovcev ustrezno upoštevajo njihovo podobnost, zato sem lahko po preveritvi prečrkovanj napisov s slikami, obdržal večino njihovih prečrkovanj.

Napačno pa prečrkujejo znak H, ki ga v slovenščini označujemo kot glas za črko H, saj vsebina napisov takega prečrkovanja ne potrjuje. Praviloma se ta znak pojavlja v trojici IHI, ki je najpogostejša mesapska beseda, ki se pojavlja kar 125 krat. Zelo pogosto pa se znak H pojavlja tudi v različnih dvojicah ali trojicah kot HA, OHA itd s pomeni vzklikov žalovanja za pokojnikom ali njegovega ležanja v grobu. Znak H zato prečrkujem kot v grških in starotrakijskih napisih, kjer znak H pomeni glas, ki ga v slovenščini označujemo s črko E. Najpogostejša venetska beseda IOI s pomenom joj, ki se pojavi 71 krat se pri mesapskih napisih spremeni v IHI s pomenom jej, ki ima enak pomen kot joj. Pravilnost takega prečrkovanja potrjuje dejstvo, da je od 303 razumljenih mesapskih napisov le 25 napisov, ki se lahko razumejo tudi posvetno, ostalih 278 napisov ali 278 / 303 = 91,75 % pa ima nedvomno nagrobno vsebino. Prav vzklika joj in jej pa sta značilna za žalovanje po pokojnikih in za žalne napise.

Pri samoglasnikih praviloma ni drugačnih prečrkovanj, čeprav se pogosto pojavijo dvojice II in EE s pomenom je in dvojice AA s pomenom aja.

Pri soglasnikih pa je več možnosti, saj sta za glas T dva znaka; znak t za glas T in znak t, ki ga jezikoslovci prečrkujejo kot θ, ki pa ima podobno glasovno vrednost kot glas za črko T in šele z razumevanjem se najbolje določi utrezna glasovna vrednost. Zato se večkrat pojavijo dvojice TT, vendar so pogoste tudi dvojice DD, LL, RR, NN, SS, ŠŠ, TT in ZZ. Značilnost teh dvojic je, da ne predstavljajo povsem zanesljive delitve zveznega besedila in lahko le poudarjajo določeno vsebino.

Možna je tudi narečna izgovorjava znaka za črko V, ki lahko predstavlja tudi glas za črko U ali Uə kot v slovenskih narečjih.

Edini znak, ki ima drugačen pomen kot v venetskih in retijskh napisih je znak T, ki v navedenih jezikih pomeni T, v mesapskih napisih pa ta znak pomeni glas, ki ga v slovenščini označujemo s črko Š.

Treba se je zavedati, da so tudi ti napisi pisani v tedanjih narečjih in točnega glasu za posamezni črkovni znak ni možno ugotoviti, zato je razumevanje omejeno na glavni izbor glasov za posamezne črkovne znake, ki so določeni dovolj zanesljivo.

159

Tabela 4: Primerjava delitev najdaljših mesapskih napisov avtorja in jezikoslovcev

Najdaljšinapisi

črkenapisa

besedeavtorja

Dolžinebes avt

% avtorja

besedejezikos

črkejezik

Dolžinejezikosl

% črkjezikos

% besedjezikosl

166 462 140 3,30 100 7 69 9,86 0,15 0,05191 165 52 3,17 100 2 13 6,50 0,08 0,04192 350 114 3,07 100 16 117 7,31 0,33 0,14195 251 87 2,89 100 17 131 7,71 0,52 0,20Skupaj 1228 393 3,12 100 42 330 7,86 0,27 0,11

DELITEV ZVEZNEGA BESEDILA IN PREVODI

Razumevanje jezikoslovcevRazumevanje jezikoslovcev je vezano na poljubna imena, saj praviloma ne podajajo

smiselnih prevodov ampak le predvidevanja, saj naj bi napisi večinsko vsebovali rodbinska ter moška in ženska mesapska imena. Teh poljubnih imen ne pišejo z veliko začetnico in je le iz spremnega besedila možno vsaj delno ugotavljati njihovo opredelitev za posamezna imena. Zato ni mogoče zanesljivo ugotoviti niti njihove delitve delno zveznega besedila niti predvidenih imen. Razlog za imensko teorijo ima podlago v kasnejših latinskih napisih, kjer so številna imena nedvomno razpoznavna. Enačiti rimske in predrimske napise, ki so pisani v drugačnem jeziku in z drugačnimi pokopnimi navadami in željami pa ni stro-kovno in se lahko upošteva le kot delovno hipotezo, ki pa je prepričljivo ovržena z razume-vanji s pomočjo slovenskega jezika.

Jezikoslovci sicer govore o staroitalskih jezikih, vendar jih ne navedejo, niti ne navedejo svojega jezika razumevanja, zato celotna njihova obravnava nima temeljev in ni dokazljiva. Navajajo sicer podobnosti lastnih in rodbinskih ter zemljepisnih imen z imeni na drugi strani Jadrana, vendar so tudi tu praviloma podane le oblikoslovne primerjave in brez razumevanj navedenih imen. Značilna je popolna odsotnost analiz pogostosti, ki so bistveni temelj razbiranja vseh neznanih jezikov. Povedna je tudi predvidena delitev delno zveznih besedil, kjer bistveno odstopajo ravno štirje najdaljši napisi: napis 166 s 462 črkami, 191 s 165, 192 s 350 in 195 s 251 črkam, kjer ni moč ugotoviti njihove predvidene delitve. Razlog je enak kot pri najdaljšem venetskem napisu, ki ga ni moč pojasnjevati s poljubnimi imeni kot pri drugih venetskih napisih [35]. Pregled teh napisov je podan v tabeli 4.

– Povprečna dolžina besed jezikoslovcev 7,86 črk je več kot dvojna in je daljša od sloven-skih leposlovnih besed s povprečno dolžino 4,55 črke [36], pa tudi od latinskih besed s povprečno dolžino 6,17 črk [37]. Predvsem bistveno odstopa število ugotovljenih besed, ki je bistveni pokazatelj razumevanja, saj je v povprečju le 11 %, kar dokazuje njihovo nerazumevanje.

Od 346 napisov je 43 napisov s 347 črkami prekratkih ali močno poškodovanih in njihovo razumevanje ni smiselno; poleg štirih posebej obravnavanih napisov jezikoslovci podajajo osnove za delitev 162 napisov s 2885 črkami, ne podajajo pa osnov za 137 napisov s 2400 črkami, ki jih obravnavam v tem prispevku.

160

Končnice imen in drugih besed jezikoslovcevPo posebej navedenih imenih in po uporabljenih končnicah drugih besed pri katerih

dele delno zvezno pisano mesapsko besedilo so zbrane končnice jezikoslovcev.Končnice moških in rodbinskih imen ter drugih besed:ahi, aos, bas, bos, das, des, ehe, ehi, eos, eti, has, hes, his, hos, ias, idi, ihe, ihi, ios, iti,

nes, kas, kes, kos, les, mas, mes, mos, nas, nes, oas, oho, oni, oos, ori, oti, ras, res, ris, sat, ses, ssi, sso, tas, tes, tis, tos, tor, vas, ves, zet.

Končnice ženskih imen ter drugih besed:ana, ara, ata, ati, aza, boa, dda, eta, ika, ina, ino, ita, iva, lia, lla, loa, nda, nia, nna, oao,

ona, ora, ota, ova, rai, ria, rta, sia, sno, sti, šta, toa, vas, voa.

Nekatere končnice so povsem razumljive v slovenskem jeziku, a jezikoslovci ne podajajo njihovega pomena niti jezikovnih analiz pogostosti, ampak le posamezne primerjave, ki pa ob nerazumevanju napisov ne dajejo ustreznih rezultatov. Posebej izstopa najpogostejša končnica IHI, ki nima pomena v znanih jezikih in je ne pojasnjujejo.

Podana imena in uporabljene končnice, ki naj bi ločevale besede, so uporabljene pri delitvi delno zveznih besedil jezikoslovcev, v Katalogu mesapskih napisov [38].

Osnove razumevanjaObravnavanje predpostavljeno nerazumljivega besedila poteka postopno tako, da se

po posameznih značilnostih določi prepoznane skupine črk: 1, 2, 3, 4, 5 in več črk, ki omogočajo določitev ustreznega pomena. Znane besede, ki predstavljajo samostalnike, glagole, pridevnike, imena, zaimke, vzklike in druge besedne oblike, omogočajo začetno delitev zveznega besedila, ki se z dopolnjevanjem znanja in izkušenj iz drugih napisov stalno dopolnjuje. Tako postajajo zvezna besedila čedalje bolj smotrno razdeljena na posamezne besede, njihovi prevodi pa čedalje bolj razumljivi in zanesljivi. Zanesljivost dobljenih besed je glede na njihove značilnosti podana v tabeli 5. Smiselna je tudi pri-merjava dobljenih besed s pogostimi besedami iz venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov [39-41].

besede razumljivost številčnost Ocenadaljše besede razumljive številne odlično razumljive manj številne prav dobrokrajše besede razumljive številne prav dobro razumljive manj številne dobro slabše razumljive zadostno nerazumljive nezadostno

Tabela 5: Skupine večkrat ponavljajočih se črk, ki predstavljajo besede

Za razumevanje prebranega besedila so najpomembnejše daljše in razumljive besede, pomembne pa so tudi krajše številne besede, saj omogočajo ustrezno delitev zveznega besedila in razumevanje celotnega besedila. Nerazumljive besede ali točneje nerazumljive skupine črk so v prevodih označene z vprašaji.

161

Za razumevanje prebranega besedila so pomembne vse prepoznane in razumljive besede, pa tudi mnoge okrajšave. Razumljivo je, da so bile okrajšave bistveno pogostejše kot pa so danes in to tako zaradi omejenega prostora, kot tudi zaradi bistveno težjega zapi-sovanja v kamen, keramiko ali kovino.

Okrajšave so zelo pogoste in nam lahko kažejo tudi takratno govorjeno besedo, ki je tako kot tudi danes praviloma odstopala od pravopisne besede. Večkrat so izpuščene manj pomembne črke, ki jih tudi danes v pogovornem jeziku ne izgovarjamo, čeprav bi jih morali po pravopisu izgovarjati in tudi zapisati. Okrajšave so lahko delne ali pa skoraj popolne, saj največkrat opazimo le prvi del besede, včasih pa je okrajšava tako korenita, da zajema le prvo črko. Pri sodobnih okrajšavah so te zapisane z velikimi črkami, kar pri Mesapcih ni mogoče, saj niso razlikovali velikih in malih črk. Zlasti so pogoste okrajšave vzklikov žalovanja.

Delitev praviloma zveznega besedila – delitev pri znanih besedah, – delitev pri znanih in pogostih okrajšavah.

Delitev zvezno pisanega besedila je pri znanih daljših besedah ustrezna in zelo zane-sljiva, medtem ko je delitev pri znanih krajših besedah praviloma le zanesljiva. Pri okrajša-vah je možno upoštevati delitev kot pravilno le z dobrim razumevanjem celotnega smiselno prebranega dela napisa ali celotnega besedila.

Smer branjaSmer branja je praviloma podana s smerjo črk in je praviloma od leve proti desni, pa

tudi obratno, navzgor, navzdol ali v krogu.Pri težavnih zapisih v kamen so tudi takratni ljudje prej določili, kaj hočejo zapisati in

pri tem vsaj včasih upoštevali tudi obratno smer branja, ki je tako prikazala njihovo duho-vitost ali pa poseben namen. Morda gre tudi za prikrit namen, saj so hoteli skriti določeno vsebino pred ljudmi ali še verjetneje pred duhovi ali pa so hoteli dobiti odgovor umrlih in obratna smer branja bi bila zato kar ustrezna. Taki ugotovljeni zapisi so prevedeni tudi v obratni smeri.

Število napisov razumljivih v obeh smereh je pri Mesapcih zanemarljivo, saj jih je le 23 ali le 23 / 303 = 7,59 %. Delno je to pogojeno z daljšimi napisi, delno pa z izrazitimi nagrobnimi vsebinami, kjer prevladujejo stvarni občutki ob pokopu.

RazličicePri razumevanju vsakodnevnih besednih sporočil je za pravilno razumevanje posredo-

vanega sporočila potrebno poznati: okolje dogodka, način podajanja, namen, v neposre-dnem govoru pa tudi govorico telesa. Pri starih napisih mnogih od teh podatkov nimamo, zato je možnost različnega tolmačenja velika. Praviloma se različna razumevanja le delna, pri krajših napisih pa so lahko tudi povsem različna. Veliko število besednih različic lahko zmanjšuje verjetnost razumevanja, lahko pa jo tudi povečuje, če kaže na dobro isto-smiselno razumevanje besedila. Številne različice povečujejo število prepoznanih

162

besed, vendar bi bilo oporečno opuščati take različice, saj so povsem umestne in skladne s celotnim besedilom. Tudi v slovarjih so praviloma podane take različice, ki so v vsakda-njem govoru tudi bolj ali manj uporabljene.

DOSEDANJA RAZUMEVANJA

Šest napisov z zaporednimi števili: 72, 85, 101, 196, 198 in 221 je obravnaval tudi M. Bor [17] in njegovo prečrkovanje in razumevanje je primerjalno obravnavano v sestavku Primerjava razumevanj mesapskih napisov [42].

ANALIZE PREČRKOVANJPrečrkovanja

Prečrkovanja zahodnoevropskih jezikoslovcev so dobra osnova za določitev glasovnih vrednosti za posamezni črkovni znak, v spornih primerih pa je ustrezno vrednost možno določiti šele z dobrim razumevanjem besedila. Napačno pa je prečrkovanje črkovnega znaka H, ki se izjemno pogosto pojavlja v skupini IHI, kjer nima ustreznega pomena. Pravilno prečrkovanje je tako kot v grških in starotrakijskih napisih, kjer znak H pomeni glas, ki ga v slovenščini označujemo s črko E. Razumevanje daje vzdih IEI, ki je značilen za nagrobne napise. Vsi mesapski napisi so obravnavani v Katalogu mesapskih napisov, besed in prevodov [38], mesapske besede pa so zbrane v Slovarju mesapskega jezika [43].

Primerjava prečrkovanj znaka HPri prečrkovanju znaka H so bistvene razlike, saj ga jezikoslovci prečrkujejo kot glas H,

avtor ga pa po primerjavi s starotrakijskimi napisi in z grško črko za glas E, prečrkuje kot glas E. Izvedena je primerjava deležev črke H in črke E po obeh prečrkovanjih, s sloven-skim in latinskim jezikom za naslednje skupine.

M_J Mesapski napisi – jezikoslovci [6]M_V Mesapski napisi – Vodopivec [36]SLO Slovenska leposlovna besedila [34]LAT Latinska besedila [37]

Skupina črke h vse črke % črke h črke E % črke EM_J 298 6507 4,58 397 6,10M_V 2 6507 0,03 695 10,68SLO 149351 14264113 1,05 1529542 10,72LAT 8589 1027885 0,84 122232 11,89

Deleži črk H in E pri obeh prečrkovanjih mesapskih napisov so v primerjavi s sloven-ščino in latinščino prikazani na grafu 1.

Očitno je nesorazmerje prečrkovanj jezikoslovcev črke H in črke E in to celo z latin-skim jezikom, ki ga praviloma upoštevajo kot jezik razumevanja.

163

Graf 1: Primerjava deležev črk H in E obeh prečrkovanj s slovenščino in latinščino

Manjša razlika je tudi pri mojem prečrkovanju, saj je težko ločiti glas H in glas E, če sta pisana enako, saj so pogoste dvojice različnih ali enakih samoglasnikov.

Analiza je pokazala neustreznost prečrkovanja jezikoslovcev in pravilnost avtorjevega prečrkovanja znaka H kot glasu E. Tako prečrkovanje se smiselno pokriva tudi z najverje-tnejšim razumevanjem najpogostejše besede IHI s pomenom iei, ki je značilna za nagrobne napise, ki so pri mesapskih napisih v veliki večini.

Primerjava prečrkovanj je izvedena tudi na primeru iz doktorske disertacije Primoža Jakopina: Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v slovenskem jeziku. Upoštevana so besedila 60 del, 40 avtorjev – vzorec S1 in vsa besedila Cirila Kosmača, 52 del – vzorec S2, v skupnem številu znakov 19,281.418, kot so podani v tabeli 28 v poglavju 5.1 Znaki. Iz tabele kjer so navedeni posamezni znaki, so sešteti vsi znaki za črke in je tako dobljeno število 14,264.113, kar je 2196 krat večji vzorec od mesapskega vzorca prebranih napisov s 6507 črkami. Razlika med naborom vseh znakov in naborom vseh črk v velikosti 5,017.305 znakov je velika in obsega 3,462.851 presledkov, ter drugih ločil, števil, oklepajev in drugih znakov [36].

Primerjava uporabe črk med slovenskimi besedili ter venetskimi, retijskimi in mesap-skimi napisi je podana v grafu 2 in v tabeli 6, kjer so podana števila vseh prebranih in dodanih črk in njihovih deležev po posameznih stolpcih in sicer:

SLO vse črke navedenih slovenskih besedil 14,264.113 črk [36]LAT vse črke navedenih latinskih besedil 1,027.885 črk [37]VEN vse črke venetskih napisov brez pon. in obj. delov 7.879 črk [23]RET vse črke navedenih retijskih napisov 2.301 črk [24]FRI vse črke navedenih starofrigijskih napisov 2.438 črk [25]MES vse črke navedenih mesapskih napisov 6.507 črk [38]

164

Graf 2: Primerjava uporabe črk v slovenskih, latinskih, venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih besedilih

Tabela 6: Števila in deleži črk v slovenskih, venetskih, retijskih, starofrigijskih, mesapskih in latinskih besedilih

črkEštevila posameznih črk deleži v odstotkih

VEN SLO rET FrI MES LAT VEN SLO rET FrI MES LATA 738 1493812 313 402 1177 94413 9,37 10,47 13,60 16,49 18,09 9,19B 62 276435 18 39 136 15995 0,79 1,94 0,78 1,60 2,09 1,56C 86 305818 0 0 1 42410 1,09 2,14 0,00 0,00 0,02 4,13D 131 483353 12 67 244 28209 1,66 3,39 0,52 2,75 3,75 2,74E 677 1529542 194 263 695 122232 8,59 10,72 8,43 10,79 10,68 11,89G 175 233506 59 34 86 11908 2,22 1,64 2,56 1,39 1,32 1,16H 31 149351 21 0 2 8589 0,39 1,05 0,91 0,00 0,03 0,84I 1370 1955896 456 338 921 103853 17,39 13,71 19,82 13,86 14,15 10,10K 260 528202 82 109 114 21394 3,30 3,70 3,56 4,47 1,75 2,08L 240 712366 120 51 271 32597 3,05 4,99 5,22 2,09 4,16 3,17M 248 471258 42 101 143 55881 3,15 3,30 1,83 4,14 2,20 5,44N 542 902311 139 131 375 63007 6,88 6,33 6,04 5,37 5,76 6,13O 991 1296149 11 196 525 58076 12,58 9,09 0,48 8,04 8,07 5,65P 100 481082 71 33 108 28121 1,27 3,37 3,09 1,35 1,66 2,74R 366 714326 100 79 359 69091 4,65 5,01 4,35 3,24 5,52 6,72S 469 720550 140 217 465 82429 5,95 5,05 6,08 8,90 7,15 8,02Š 59 142079 31 0 72 0 0,75 1,00 1,35 0,00 1,11 0,00T 719 617265 199 194 528 85192 9,13 4,33 8,65 7,96 8,11 8,29U 308 306424 216 81 43 88823 3,91 2,15 9,39 3,32 0,66 8,64V 284 552382 68 103 125 15620 3,60 3,87 2,96 4,22 1,92 1,52Z 23 392006 9 0 117 45 0,29 2,75 0,39 0,00 1,80 0,00

Vse 7879 14264113 2301 2438 6507 1027885 100 100 100 100 100 100

165

Upoštevane so le črke predantični napisov, zato so pri slovenskih besedilih prenesene črke: F v V, Č v C, J v I in Ž v Z; črke X, Y in W pa so izpuščene, upoštevana je tudi izgo-vorjava končnega L kot U; pri latinskih besedilih pa so prenesene črke : F v V, Q v K in X v K in S.

– Iz grafa je lepo vidno bistveno ujemanje samoglasnikov E, I in O med mesapskimi in slovenskimi črkami, večje odstopanje pa je pri črki A, ki se pokriva s črko U.

– Pri soglasnikih je opazno dobro ujemanje med mesapskimi in slovenskimi črkami, večje odstopanje pa je pri črkah C, P in T.

– Pri latinskih besedilih je večja razlika glede mesapskih napisov pri samoglasnikih A in U ter pri soglasnikih C, H, M, P, Š in Z.

Primerjava posameznih črk kaže na boljše ujemanje mesapskih črk s slovenskimi kot pa z latinskimi črkami, zato naredimo še skupinsko analizo.

Tabela 7: Primerjava deležev samoglasnikov

primerjava jezikov VEN SLO LAT MES

Deleži samoglasnikov: a, e, i, o in u 51,84 46,15 45,47 51,65

– Primerjava somoglasnikov kaže bistveno ujemanje z venetščino, nekoliko manjšo s slo-venščino in najslabše ujemanje z latinščino.

Tabela 8: Primerjava deležev zvočnikov

primerjava jezikov VEN SLO LAT MES

Deleži zvočnikov: m, n, l, r in v 21,32 23,50 22,98 19,57

– Primerjava zvočnikov kaže največje ujemanje z venetščino, manjše z latinščino in naj-manjše ujemanje s slovenščino.

Tabela 9: Primerjava deležev zvenečih soglasnikov

primerjava jezikov VEN SLO LAT MES

Deleži zvenečih soglasnikov: b, d, g, z in ž 4,96 9,71 5,46 8,96

– Primerjava zvenečih soglasnikov kaže najboljše ujemanje s slovenščino, nekoliko manjšo z latinščino in najslabše ujemanje z venetščino.

Tabela 10: Primerjava deležev nezvenečih soglasnikov

primerjava jezikov VEN SLO LAT MES

Deleži nezvenečih soglas.: p, t, s, š, č, k, h in c 21,88 20,64 26,09 19,82

– Primerjava nezvenečih soglasnikov kaže bistveno ujemanje s slovenščino, nekoliko manjšo z venetščino in najslabše ujemanje z latinščino.

166

Najpomembnejša je primerjava s samoglasniki, ki imajo tudi daleč največji delež med značilnimi skupinami črk oziroma glasov, in ta primerjava kaže na najboljše ujemanje črk mesapskih napisov z venetščino in nekoliko slabšo s slovenščino. Večje število samoglasni-kov v venetskih in mesapskih napisih je pogojeno s pogostimi vzkliki žalosti IEI in IOI ter AIA v različnih oblikah.

Točnejša primerjava je razvidna iz uteženih deležev s točkovanjem najboljšega ujemanja z utežjo 3, srednjega z 2 in najslabšega z 1. Z upoštevanjem deležev posameznih jezikov in navedenih uteži je izračunana ustreznega ujemanja in prikazana v tabeli 11.

Tabela 11: Točkovani in uteženi izračun primerljivega ujemanja v odstotkih

Točkovanje VEN SLO LAT VEN SLO LAT

Samoglasniki 3 2 1 155,52 92,30 45,47

Zvočniki 3 1 2 63,96 23,50 45,96

Zveneči soglasniki 1 3 2 4,96 29,13 10,92

Nezveneči soglasniki 2 3 1 43,76 61,92 26,09

Skupaj 9 9 5 268,20 206,85 128,44

Največ primerjav kaže na ujemanje z venetščino in s slovenščino in najmanj z latin-ščino. Upoštevanje deležev posameznih skupin, ki daje boljšo primerjavo pa kaže, da je ujemanje s slovenščino za 206,85 / 128,44 = 1,61 krat boljše kot z latinščino, ujemanje z venetščino pa 268,20 / 128,44 = 2,09 krat boljše kot z latinščino.

ANALIZE PREVODOV

V Katalogu napisov in besed so prikazane delitve zveznega besedila na besede, prevodi v slovenščino in ocene verjetnosti prevodov prebranih napisov.

Upoštevana so do sedaj znana razumevanja mesapskih napisov M. Bora v navedeni literaturi [18] in sicer napisi: 72, 85, 101, 196, 198 in 221.

Pogostejše besedeZa ocenjevanje ustreznosti prevodov so pomembne pogostejše besede, ki imajo zaradi

pogostosti večjo verjetnost in s tem povečujejo verjetnost ustrezne delitve zveznih napisov in njihovih prevodov. Značilne in vsaj dve-črkovne besede so prikazane v tabeli 12. Pri vsaki skupini zapisanih besed, ki se nizajo v začetnem stolpcu, je v vrstici za prevodom po vrstnem redu za vsako besedo podano tudi njihovo število v slovarju mesapskih besed, na koncu pa še njihovo skupno število.

Navedene besede omogočajo ustrezno delitev zveznega besedila in njegovo razumeva-nje. Delitev zveznega besedila je sicer razvidna, vendar je pogosto možna v različicah, zato je navedeni spisek v pomoč predvsem pri ugotavljanju zanesljivosti posamezne delitve. V spisku niso upoštevane posamezne črke, ki sicer predstavljajo dokaj veliko množico dovolj zanesljivih pomenov, vendar se pri njih pogosto izraža večpomenskost.

167

Tabela 12: Pogoste in vsaj dvečrkovne mesapske besede brez obratne smeri branja [38, 43]

Zapisane besede Prevodi Posamezna števila besed Vseaa, aai, ae, aea, aeas, aeaš, aee, aeeš, aei, aeia, aeias, aeo, aes, ai, aia, aiai, aias, aie, aiei, aio, ao, aoa, aoe, aos, apa, aspa, aspae, aspi, ea, eai, eal, eao, eaš, eee, eei, eeiei, ees, eeš, ei, eia, eiai, eias, eiaš, eiaz, eie, eies, eii, eiias, eio, eiol, eo, eoe, esplla, ia, iae, iaei, iaet, iai, lais, lazi, legia, loezis, na, naa, nae, nai, naie, nana, nani, nanser, nin, nina, ninin, niniš, nink, ninkoe, nino, ninši, ninvas, oa, oae, oas, oass, oea, oei, oeiz, oeo, oev, oi, pa, pava, saeo, sana, sanaa, sn, sna, sno, snoi, sp, spa, spe, spi, spla, spo, vasno, zaeias, zania, zesna, zesp, zespa, zzes

aja, eja, leži, nina, sanja, spi

1, 1, 2, 2, 1, 1, 1, 4, 4, 1, 1, 1, 9, 3, 2, 1, 1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 5, 5, 2, 1, 1, 2, 1, 1, 3, 1, 5, 14, 2, 3, 2, 1, 5, 1, 2, 1, 3, 1, 1, 1, 1, 5, 1, 1, 5, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 2, 7, 1, 2, 1, 1, 1, 6, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 2, 2, 3, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 2, 2, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 3, 3, 1

209

eee, eie, iai, iei, ieo, io, ioi, oi, ou, jej, joj, oj 3, 1, 1, 125, 1, 2, 3, 2, 1 140al, ale, all, iin, ili, ol, ali, in 8, 1, 1, 1, 1, 1 13ar, ara, eir, er, ir, ira, iri, nib, or, ora, ra, rae, raei, rai, rao, rar, re, reai, rei, reio, ri, ria, rie, riei, rii, rio, ro, roa, roe, roi, rro, van, vana, ven

raj, van 4, 1, 2, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 18, 2, 1, 3, 2, 1, 2, 1, 2, 13, 4, 4, 2, 1, 3, 1, 1, 3, 1, 1, 2, 1, 1

84

aire, ar, ari, arri, iar, iaro, iaros, iri, mad, molda, ran,

jar, mlad 2, 5, 1, 1, 5, 1, 1, 1, 1, 2, 4 24

ais, boaal, bol, brid, eis, martas, matra, ais, bol 1, 1, 1, 1, 3, 1, 1 9asute, bar, bara, barai, bari, baro, baroa, eama, gr, gra, grave, greb, gron, grov, grove, kata, kote, ner, pare, rarou, reov, ron, rot, rou,

bara, grob, kot, rov

1, 2, 14, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1

43

garo, gra, graee, graiva, palia, pallenka, tliš, zegia

gori, pali, tli 1, 2, 1, 4, 1, 1, 1, 1 12

andi, dle, eto, ke, kl, kla, las, laso, oto, ova, sem, ta, tao, taota, te, tea, teee, teo, tia, tl, tli, tm, to, tt, tta, tte, ttes,

ondi, tu, tam, sem

1, 1, 1, 6, 5, 4, 9, 1, 10, 1, 1, 80, 5, 1, 22, 2, 1, 5, 3, 1, 1, 1, 17, 3, 1, 2, 1

186

as, os, osa, osda, ose, oses, osi, ost, osta, ostai, ostan, oste, ostel, ostell, osto, ozze, stane, stei, us

ostane 2, 38, 3, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 5

63

aide, aidde, ašo, ašša, atida, dšle, eide, ge, gel, id, ide, idee, idova, iti, ode, ošo, ošor, ošš, oššo, paiva, sel, seo, sla, sli, slo, ša, šai, šail, šal, ši, šiaal, šil, šl, šli, šo, šoa, šol, vša, zaide,

ajde, odšel, gre, šel

1, 1, 1, 1, 1, 1, 5, 1, 1, 5, 1, 1, 2, 1, 2, 1, 1, 3, 1, 1, 3, 1, 1, 2, 1, 2, 1, 2, 1, 2, 1, 1, 1, 5, 2, 1, 1, 1

62

ame, ami, aš, eo, ga, im, io, ma, mae, mai, man, mani, me, men, mi, mie, miei, min, moa, moas, moi, nai, naiu, nam, nami, nas, nasa, nase, naš, naz, nen, nes, neš, niei, nm, nnas, nniei, nom, noz, ns, tab, tabo, taboa, tee, tei, tibe, tiei, tistn, to, toa, tobi, toe, toi, tooa, tti, vai, vas, vasa, vaš, vi, zan, zate

zame, jim, moj, meni, nas, nam, tebi, vaš, vi, zate

1, 1, 1, 1, 11, 1, 2, 15, 3, 3, 2, 1, 7, 1, 7, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 3, 1, 1, 17, 1, 1, 2, 2, 2, 1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 5, 2, 1, 5, 1, 1, 1, 1, 3, 1, 1, 2, 1, 2, 1, 19, 1, 2, 11, 2, 1

173

an, ana, ano, ean, eden, en, ena, ene, enna, ian, ien, in, ino, un

en, ena, in 18, 2, 1, 4, 1, 4, 2, 1, 1, 2, 1, 10, 1, 1

50

ee, ei, ie, iee, ii, je 8, 5, 1, 3, 1 18bil, bilia, bla, blo, nisse, se, si, sma, smo, so, ss, ssi, ste, sva, zi, zo,

bil, si, ste, so 7, 2, 9, 1, 1, 5, 7, 1, 2, 5, 2, 1, 1, 1, 17, 4

66

168

ata, atai, atas, atata, ate, atei, ati, atita, ato, atoor, ator, atorr, atto, atu, atute, maz, ocoto, oti, otita, tati, tato,

ata, mož, oči, tata

11, 1, 1, 1, 1, 1, 13, 1, 10, 1, 1, 1, 1, 4, 1, 1, 1, 3, 1 1, 1

57

dadi, ded, dedi, dedo, detu, sin, sino, son, zet, zin, zinne,

ded, sin, zet 1, 1, 1, 1, 1, 3, 1, 1, 2, 2, 1 15

gen, gena, mat, mate, mati, matia, matira, mato, matonk, matonka, matr, matri, matura, mit, motai, nano, noni, šena, zen, zena, zeni,

žena, mati, nona

1, 1, 9, 1, 6, 2, 3, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 3, 2, 2

41

deiva, diva, dive deva 1, 3, 1 5boh, buge, bog 1, 1 2briga, brin, brinnaš, mar, mare, mari, nega, skrb, nega 1, 2, 2, 1, 1, 1, 1 9bale, baleei, balei, baletas, vala, valat, valdan, valdes, vale, valetas, valla, vallai, vallaid, vallas,

baletnik, veljak,vrednost

2, 1, 1, 6, 1, 1, 1, 1, 1, 6, 6, 1, 2, 1

31

avi javi 4 4blat blatan, blate, blato, ila, illo, ilo, blato, ilo 6, 1, 1, 1, 1, 1, 1 12is, isa, iste, isti, isti 13, 1, 2, 1 17iua, iva, ivaa, ive, ivva, siva, živa 1, 5, 1, 1, 1, 1 10krit, skri, skrita, skro, tajan, taio, tano skrit 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1 8sea, seiva, sia, sie, siei, sies, siet, sii, soa, soe, ssia, ssivaa, zasio, zoi,

seva, sije, zasije

1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 1, 1

13

sa, saba, se, seb, sebi, ze se, sebi 3, 1, 8, 1, 1, 1 15pei, peor, zepoe, poj 1, 1, 1 3zao, zav, zil žal 1, 1, 1 3dibna, dik, diva, divan, kas, lib, liba, libbi, libi, lip, lpa, lpe, maro, rad, rada, rao, rat, saka, salu, voli, zao, zav,

lep, ljub 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 2, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 1

26

dade, dai, daia, dal, dall, dam, dao, dar, das, dasta, daš, dat, dati, daz, ddao, dei, diva, do, dona, donomo, loan, lon, lona,

daj, dam 1, 1, 1, 3, 1, 7, 2, 2, 1, 2, 6, 1, 2, 5, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 4, 1

50

asira, gla, lai, lei, loi, lte, matri, pas, paste, vid, vit,

ozira, vidi 1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 2 16

da, dde, de, des, di, do, kor, ten, da, kar 69, 1, 12, 1, 1, 1, 2, 5 92dm, teme, teni, tima, tin, tinn, tn, tema 1, 1, 1, 1, 1, 1, 3 9osk, oskei, tes, tisan, tisin, tesen 1, 1, 8, 1, 1 12tarnata, tgov, tuzi, tarnati 1, 1, 1 3bera, beran, beree, ver, verine, verne, verri, verrin

vera, veren 2, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1 9

ba, bas, bi, bo, boa, deiva, bo, bova 9, 2, 5, 6, 2, 1 25prodi, prodit, pridita, rodi, rodit, rodita roditi 5, 2, 3, 1, 1, 1 13kos, mak, rot kos, mag 3, 1, 1 5pa, sa, sai, sei, saj, toda 4, 1, 1, 2 8bas, la, lae, le, li, ll, lo, baš, le 1, 9, 1, 8, 2, 1, 1 23gar, gir, gor, goria, ori, orr, sgor, gor 2, 1, 11, 1, 1, 1, 1 18

169

ka, ke, kei, kel, ker, ko, ku, ko, ker 7, 3, 2, 1, 1, 11, 1 26lan, leta, letos, liat, liti, leto 4, 2, 1, 1, 1 9nes, nnes, nesi 7, 1 8oll, olle ulje 4, 2 6pade, pades, pala, pale, pandes, pao, pate, pade 3, 3, 2, 2, 1, 1, 1 13pall, pl, po, pol, polai, poll, potem 1, 13, 2, 5, 1, 1 23doa, dolas, ras, rasd, rasi dol 1, 1, 21, 1, 1 25res, ros, rz, zaras, zaris, zarres res 5, 1, 1 2, 1, 2 12vin, vina, vinna vino 1, 2, 3 6in, on, ona, oni, onn, onne, ono, onoe, onom, onomo, sve, svi,

on, ona vsi 1, 13, 2, 1, 2, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1

26

ak, as, pak, ako, če 1, 1, 1 3dm, doma, dome, domu, zoma doma 1, 1, 1, 1, 1 5bal, beil, bl, boll bolj 3, 1, 1, 2 7bar, bara, bari, baro, barr, pita vsaj, vpraša 8, 1, 1, 1, 1, 1 13beiri, ber, bera, beree beri 1, 1, 2, 1 5dazi dasi 3 3do, dok do 5, 3 8gol, nagi gol 2, 1 3ias jaz 10, 10iei, ieo, kosi, sit, sita jej 3, 2, 1, 1, 1 8im, ima, imiei, ma, mei, mel, ima 1, 2, 1, 1, 1, 1 7kas kasno 3 3ker, kr, ker 4, 1 5kon, kona konj 3, 1 4makos makneš 3 3giina, gin, kerpani, marta, mor, mork, morke, morki, morko, moroa, morta, mre, rieino, sg, stin

ginil, mrtev, rajni

1, 2, 1, 1, 9, 2, 1, 2, 2, 1, 1, 1, 1, 1, 1

27

mol, moltem, šernaje moli 4, 1 5na, nata, natar, nati nd, net, neta, nett, no, nn, nt, nta, ntan, ntav, nti, ot

noter 5, 1, 1, 1, 2, 2, 1, 1, 4, 2, 7, 2, 1, 1, 1, 1

33

nade, tost, upa, upave nada, up 3, 1, 1, 1 6nab, ne, ni, nne ne 1, 4, 4, 1 10neka, nn, nnaa, pu, naj 1, 1, 1, 1 4nev, noa, nnoa, nova, nva nov 1, 3, 1, 1, 1 7otor, otoras, potorre, romat, sotor, tor, tora, torar, toras, tore, tori, toria, toris, torna, torre, torres, torri, tourar, tur, turar

tura, pot, potnik

2, 1, 1, 1, 1, 13, 1, 1, 4, 2, 4, 1, 1, 1, 2, 1, 1, 1, 5, 1

45

plastas, plat, plato, plator, platur plačnik 1, 1, 3, 2, 5 12Ret, Reti, Rette reti 1, 5, 1 7

170

gunak, porvai, rat, ratou, rvata bori 1, 1, 2, 1, 1 5aze, ba, ka, na, od, pri, sa, va, ven, vni, v, k, s, od, pri,

ven1, 1, 1, 5, 2, 1, 2, 1, 1, 1, 1 17

ita, ova, ta, taa, tai, tala, talae, tas, teta, ti, tis, tisda, tista, to, toto, un, zo

ta, ti 1, 1, 1, 2, 10, 1, 1, 1, 2, 25, 2, 1, 1, 3, 2, 1, 1

56

vas, ves, vs vse 6, 1, 1 8za, ze za 8, 4 12sa, se, še, ze še, že 1, 7, 1, 11 20groš, groše, poula, poulai groš,

polovnjak1, 2, 1, 2 6

ka, kai, ki kot, kaj, ki 1, 3, 2 6kes, kesa kes 1, 1 2avil, avita, lam, lomia, nab, nabti, nalomia, savit, tpen

uvil, lomi, zvit 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1 9

naid, naide, naidei, neidi najdi 1, 1, 1, 1 4pia, pil, pio, zalles pil 1, 1, 1, 1 4plas, splaz plaz 1, 1 2ran, ranniš raniti 2, 2 4rin, rinai, riniš, rinn rini 1, 1, 1, 1 4tade, teda, tedo tedaj 1, 1, 1 3dir, dirr, tekel, teči 1, 1, 1 3ava, tibal, tivas tava 1, 1, 2 4oda, vada, voadi, voto voda 1, 1, 1, 1 4baos, boas bati 1, 1 2kola, kole, tak, toik tako 1, 1, 1, 1 4snai, uka, umen, va, vai, ve, vei, vesta znaj, vej 1, 1, 1, 1, 2 1, 1, 1 9son, sorra, svan, zare, sonce, zor 2, 1, 1, 1 5kelk, tol, koliko 1, 2 3

– V primerjavi s pogostimi besedami v venetskih napisih je pri mesapskih začetna pogo-stost večja in še bolj usmerjena v posmrtno življenje. Najpogostejša je beseda IEI s pomenom jej se pojavlja 125 krat, TA s pomenom tu se pojavlja 80 krat, DA s pomenom da se pojavlja 69 krat in OS s pomenom ostani se pojavlja 38 krat, TI se pojavlja 25 krat in TE se pojavlja 22 krat.

– V venetskih napisih pa so najpogostejše besede: IOI – 71 krat, TI – 49 krat, VI – 44 krat, IAI 40 krat, KOS – 35 krat, VAN – 30 krat in OS 26 krat.

– V retijskih napisih so najpogostejše besede: pa TI – 33 krat, TU – 22 krat in SI – 13 krat, II – 13 krat, NA – 11 krat, GA – 10 krat in LE – 9 krat.

– V starofrigijskih napisih so najpogostejše besede: OS – 31 krat, TI – 19 krat, SI – 15 krat, ATA – 15 krat, TA – 15 krat, TE – 15 krat in NA – 13 krat.

171

PRIKAZ POMENA POSAMEZNIH SKUPIN POGOSTIH BESED

Primerjava je podana glede na venetske napise, ki so jim mesapski po vsebini najbolj podobni. Upoštevane so le besede iz normalne strani branja, zato je pri venetskih napisih upoštevano enako pravilo v nasprotju z dosedanjimi primerjavami. Zaradi precej večje dolžine mesapskih napisov ne primerjam po številu napisov kot dosedaj, ampak po številu črk.

Imena možnih božanstevV mesapskih napisih se pojavlja venetska boginja Reita: ret – 1 krat, reti – 5 krat in

rette -1 krat skupaj 7 krat in ime Apola – Apalloa – 1 krat, skupaj 8 krat. V venetskih napisih se božanstva pojavljajo kar 86 krat, zato se v mesapskih napisih

pojavljajo 7869/6507x8/86 = 0,112 ali 8,89 krat manj.

Besede ki izražajo verovanjeBesede: ar, ara, eir, er, ir, ira, iri, nib, or, ora, ra, rae, raei, rai, rao, rar, re, reai, rei,

reio, ri, ria, rie, riei, rii, rio, ro, roa, roe, roi, rro, van, vana, ven, s pomenom nebo ali raj se pojavljajo 84 krat; besede: gar, gir, gor, goria, ori, orr, sgor, s pomenom gor – v nebo se pojavljajo 18 krat; besede: boh, buge, s pomenom bog se pojavljajo 2 krat; besede iua, iva, ivaa, ive, ivva, siva, s pomenom živa se pojavljajo 10 krat; besede sea, seiva, sia, sie, siei, sies, siet, sii, soa, soe, ssia, ssivaa, zasio, zoi, s pomenom sije se pojavljajo 13 krat; besede bera, beran, beree, ver, verine, verne, verri, verrin, s pomenom veren se pojavljajo 9 krat; besede prodi, prodit, pridita, rodi, rodit, rodita, s pomenom poroditi se pojavljajo 13 krat; besede mol, moltem, šernaje, s pomenom moliti se pojavljajo 5 krat; torej se najpo-gostejši izrazi verovanja pojavljajo skupno 154 krat.

V venetskih napisih se izrazi verovanja pojavljajo 174 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x154/174 = 1,07 krat več.

Besede ki izražajo željo po ugodnem posmrtnem bivališčuBesede: son, sorra, svan, zare s pomenom sonce, zor se pojavljajo 5 krat; besede: nade,

tost, upa, upave s pomenom nada, up se pojavljajo 6 krat; besede: dm, teme, teni, tima, tin, tinn, tn s pomenom tema, senca se pojavljajo 9 krat; besede: aa, aai, ae, aea, aeas, aeaš, aee, aeeš, aei, aeia, aeias, aeo, aes, ai, aia, aiai, aias, aie, aiei, aio, ao, aoa, aoe, aos, apa, aspa, aspae, aspi, ea, eai, eal, eao, eaš, eee, eei, eeiei, ees, eeš, ei, eia, eiai, eias, eiaš, eiaz, eie, eies, eii, eiias, eio, eiol, eo, eoe, esplla, ia, iae, iaei, iaet, iai, lais, lazi, legia, loezis, na, naa, nae, nai, naie, nana, nani, nanser, nin, nina, ninin, niniš, nink, ninkoe, nino, ninši, ninvas, oa, oae, oas, oass, oea, oei, oeiz, oeo, oev, oi, pa, pava, saeo, sana, sanaa, sn, sna, sno, snoi, sp, spa, spe, spi, spla, spo, vasno, zaeias, zania, zesna, zesp, zespa, zzes, s pomenom aja, leži, nina, sanja, spi se pojavljajo 209 krat; torej skupno 229 krat.

V venetskih napisih se izrazi ugodnega očitka pojavljajo 126 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x229/126 = 2,20 krat več.

172

Besede ki izražajo žalost po pokojniku ali žalost nad njegovo usodoBesede: eee, eie, iai, iei, ieo, io, ioi, oi, ou s pomenom jej, joj se pojavljajo 140 krat;

besede ais, boaal, bol, brid, eis, martas, matra s pomenom bol se pojavljajo 9 krat; besede zao, zav, zil s pomenom žal se pojavljajo 3 krat; besede dm, teme, teni, tima, tin, tinn, tn s pomenom tema se pojavljajo 9 krat; besede osk, oskei, tes, tisan, tisin s pomenom tesen se pojavljajo 12 krat; besede tarnata, tgov, tuzi s pomenom toži se pojavljajo 3 krat; besede pade, pades, pala, pale, pandes, pao, pate s pomenom pade se pojavljajo 13 krat; besede doa, dolas, ras, rasd, rasi s pomenom dol se pojavljajo 25 krat; besede aide, aidde, ašo, ašša, atida, dšle, eide, ge, gel, id, ide, idee, idova, iti, ode, ošo, ošor, ošš, oššo, paiva, sel, seo, sla, sli, slo, ša, šai, šail, šal, ši, šiaal, šil, šl, šli, šo, šoa, šol, vša, zaide s pomenom odšel se pojavijo 62 krat; skupno kar 276 krat.

V venetskih napisih se izrazi žalosti pojavljajo 130 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x276/130 = 2,57 krat več.

Besede ki izražajo sorodstvena razmerjaBesede: ata, atai, atas, atata, ate, atei, ati, atita, ato, atoor, ator, atorr, atto, atu, atute,

maz, ocoto, oti, otita, tati, tato, s pomenom ata se pojavljajo 57 krat; besede: gen, gena, mat, mate, mati, matia, matira, mato, matonk, matonka, matr, matri, matura, mit, motai, nano, noni, šena, zen, zena, zeni s pomenom žena, mati se pojavljajo 49 krat; besede: dadi, ded, dedi, dedo, detu, sin, sino, son, zet, zin, zinne, s pomenom ded, sin zet se pojavljajo 15 krat; besede: deiva, diva, dive s pomenom deva se pojavljajo 5 krat; skupno se pojavljajo pogostejši izrazi za sorodnike 121 krat.

V venetskih napisih se izrazi sorodstva pojavljajo 51 krat, ata 21x, mati 15x, sin 12x in nona 13x, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x121/51 = 2,87 krat več.

Besede ki izražajo dar, darovanje, darovalca in osebo za katero se darujeBesede: dade, dai, daia, dal, dall, dam, dao, dar, das, dasta, daš, dat, dati, daz, ddao,

dei, diva, do, dona, donomo, loan, lon, lona, s pomenom dar se pojavljajo 50 krat ame, ami, aš, eo, ga, im, io, ma, mae, mai, man, mani, me, men, mi, mie, miei, min, moa, moas, moi, nai, naiu, nam, nami, nas, nasa, nase, naš, naz, nen, nes, neš, niei, nm, nnas, nniei, nom, noz, ns, tab, tabo, taboa, tee, tei, tibe, tiei, tistn, to, toa, tobi, toe, toi, tooa, tti, vai, vas, vasa, vaš, vi, zan, zate, s pomenom zame, zate itd se pojavljajo 173; besede bil, bilia, bla, blo, nisse, se, si, sma, smo, so, ss, ssi, ste, sva, zi, zo s pomenom bil si itd se pojavljajo 66 krat; besede: briga, brin, brinnaš, mar, mare, mari, nega, s pomenom skrbi se pojavljajo 9 krat; besede: dibna, dik, diva, divan, kas, lib, liba, libbi, libi, lip, lpa, lpe, maro, rad, rada, rao, rat, saka, salu, voli, zao, zav, s pomenom lep, ljub se pojavljajo 26 krat besede: asira, gla, lai, lei, loi, lte, matri, pas, paste, vid, vit, s pomenom glaj, vidi se pojavljajo 16 krat beseda: ias s pomenom jaz se pojavlja 10 krat besede: iei, ieo, kosi, sit, sita, s pomenom jej, sit se pojavljajo 8 krat, besede: im, ima, imiei, ma, mei, mel, s pomenom ima se pojavljajo 7 krat, torej skupno kar 365 krat.

V venetskih napisih se izrazi darovanja, darovalca in osebo za katero se daruje poja-vljajo 207 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x365/207 = 2,13 krat več.

173

Besede ki izražajo urok, čarovnijo in čarovnikaBesede: kos, mak, rot s pomenom čarovnik, čaraj se pojavljatjo 5 krat; besede: krit,

skri, skrita, skro, tajan, taio, tano, s pomenom skrito se pojavljajo 8 krat ali skupno 13 krat.

V venetskih napisih se izrazi čaranja pojavljajo 64 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x13/64 = 0,25 ali 4,07 krat manj.

Besede ki izražajo željo, da pokojni ostane mlad ali enakBesede: aire, ar, ari, arri, iar, iaro, iaros, iri, mad, molda, ran s pomenom mlad se

pojavljajo 24 krat; besede: as, os, osa, osda, ose, oses, osi, ost, osta, ostai, ostan, oste, ostel, ostell, osto, ozze, stane, stei, us, s pomenom ostani, stati se pojavljajo 63 krat; besede: is, isa, iste, isti, s pomenom isti se pojavljajo 17 krat, besede: dm, doma, dome, domu, zoma, s pomenom dama se pojavljajo 5 krat, besede: bal, beil, bl, boll, s pomenom bolje se pojavljajo 7 krat, besede: nev, noa, nnoa, nova, nva, s pomenom nov se pojavljajo 7 krat, besede: plastas, plat, plato, plator, platur s pomenom plačnik se pojavljajo 12 krat, besede: naid, naide, naidei, neidi, s pomenom najdi se pojavljajo 4 krat, torej skupno 139 krat.

V venetskih napisih se dobre želje pojavljajo 111 krat, zato se v mesapskih napisih poja-vljajo 7869/6507x139/111 = 1,51 krat več.

Besede ki izražajo smrt, ogenj, grob in pokopBesede: giina, gin, kerpani, marta, mor, mork, morke s pomenom smrt in umrl se

pojavljajo 27 krat; besede: garo, gra, graee, graiva, palia, pallenka, tliš, zegia, s pomenom ogenj, gorenje se pojavljajo 12 krat; besede: asute, bar, bara, barai, bari, baro, baroa, eama, gr, gra, grave, greb, gron, grov, grove, kata, kote, ner, pare, rarou, reov, ron, rot, rou s pomenom grob se pojavljajo 43 krat; besede: blat blatan, blate, blato, ila, illo, ilo, s pomenom blato, ilo, pokop se pojavljajo 12 krat, besede: na, nata, natar, nati nd, net, neta, nett, no, nn, nt, nta, ntan, ntav, nti, ot, s pomenom not se pojavljajo 33 krat, besede: avil, avita, lam, lomia, nab, nabti, nalomia, savit, tpen, s pomenom zvit itd se pojavljajo 9 krat, besede: andi, dle, eto, ke, kl, kla, las, laso, oto, ova, sem, ta, tao, taota, te, tea, teee, teo, tia, tl, tli, tm, to, tt, tta, tte, ttes, s pomenom tu se pojavljajo 186 krat, torej skupno kar 322 krat.

V venetskih napisih se beseda vezane na grob in pokop pojavljajo 78 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x322/78 = 4,99 krat več.

Besede ki izražajo hranjenjeBesede: iei, ieo, kosi, sit, sita, s pomenom jej, sit se pojavljajo 8 krat; besede: pia, pil,

pio, zalles s pomenom pitje se pojavljajo 4, besede: vin, vina, vinna s pomenom vino se pojavljajo 6, torej skupno 18 krat.

V venetskih napisih se besede jedi in pijače pojavljajo 16 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x18/16 = 1,36 krat več.

174

Besede, ki izražajo boj in bojevnikaBesede: gunak, porvai, rat, ratou, rvata s pomenom boj in bojevnik se pojavljajo 5

krat.V venetskih napisih se besede borbe pojavljajo 13 krat, zato se v mesapskih napisih

pojavljajo 7869/6507x5/13 = 0,47 ali 2,15 krat manj.

Besede, ki izražajo petjeBesede: pei, peor, zepoe, ki izražajo petje se pojavljajo 3 krat.V venetskih napisih se besede petja pojavljajo 8 krat, zato se v mesapskih napisih poja-

vljajo 7869/6507x3/8 = 0,45 ali 2,21 krat manj.

Besede, ki izražajo potovanje ali romanjeBesede: otor, otoras, potorre, romat, sotor, tor, tora, torar, toras, tore, tori, toria,

toris, torna, torre, torres, torri, tourar, tur, turar s pomenom tura, pot, potovati se poja-vljajo 45 krat; besede: dir, dirr, tekel s pomenom teči se pojavljajo 3 krat, besede: ava, tibal, tivas s pomenom tava se pojavljajo 4 krat, torej skupno 52 krat.

V venetskih napisih se besede potovanja pojavljajo 34 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x52/34 = 1,85 krat več.

Besede, ki izražajo stvariBesede: bale, baleei, balei, baletas, vala, valat, valdan, valdes, vale, valetas, valla,

vallai, vallaid, vallas s pomenom veljak se pojavljajo 31 krat; besede oll, olle s pomenom ulje se pojavljajo 6 krat; besede lan, leta, letos, liat, liti s pomenom leto se pojavljajo 9 krat; besede kon, kona s pomenom konj se pojavljajo 4 krat; besede groš, groše, poula, poulai s pomenom groš, polovnjak se pojavljajo 6 krat, besede plas, splaz s pomenom plaz se pojavljajo 2 krat, besede oda, vada, voadi, voto s pomenom voda se pojavljajo 4 krat, torej skupno 68 krat.

V venetskih napisih se besede za stvari pojavljajo 30 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x68/30 = 2,74 krat več.

Besede, ki izražajo delovanjeBesede: avi s pomenom javi se pojavljajo 4 krat; besede: ba, bas, bi, bo, boa, deiva s

pomenom bova se pojavljajo 25 krat; besede: nes, nnes s pomenom nesi se pojavljajo 8 krat; besede: bar, bara, bari, baro, barr, pita s pomenom vpraša se pojavljajo 13 krat; besede: beiri, ber, bera, beree s pomenom bere se pojavljajo 5 krat; beseda makos s pomenom makne se pojavlja 3 krat, besede: snai, uka, umen, va, vai, ve, vei, vesta s pomenom ve se pojavljajo 9 krat; besede: kes, kesa s pomenom kes se pojavljajo 2 krat; besede: ran, ranniš s pomenom rana se pojavljajo 4 krat; besede: rin, rinai, riniš, rinn s pomenom rine se pojavljajo 4 krat; besede: baos, boas s pomenom bojiš se pojavljajo 2 krat; toraj skupno 79 krat.

V venetskih napisih se besede delovanja pojavljajo 23 krat, zato se v mesapskih napisih pojavljajo 7869/6507x79/23 = 4,15 krat več.

175

Primerjave potrjujejo namembnost mesapskih napisov, saj so besede namenjene pokojnim in pokopu mnogo pogostejše. Pogostejše so tudi sorodstvene besede, saj se pokopavajo sorodniki in to je razvidno tudi iz te pogostosti. Bistveno manj je besed božan-stev, čaranja, boja in petja, kar pomeni, da so smrt jemali bolj naravno, ob nedvoumnem verovanju v posmrtno življenje.

PRIMERJAVA BESED

Primerjava dolžin vseh besedPrimerjava dolžin vseh besed naslednjih vzorcev je glede na dolžino besed podana v

grafu 3 in v tabeli 13.SLO2 slovenskih besedil, upoštevan je vzorec S2 [36]VEN venetskih napisov brez ponavljalnih in objokovalnih delov [23]RET retijskih napisov [24]FRI starofrigijskih napisiv [25]MES mesapskih napisov [38]

Graf 3: Primerjava dolžin vseh slovenskih, venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih besed

Iz grafa je razvidno bistveno odstopanje pri eno črkovnih besedah, kar je pogojeno z mnogimi okrajšavami. Nesorazmerje pri slovenščini je pri dve črkovnih besedah je pogojeno s knjižnim jezikom, ki veliko eno-črkovnih besed v slovenskih narečjih, piše kot dve-črkovne besede. Pri tri-črkovnih besedah pa je razlika predantičnih napisov pogojena z mnogimi vzkliki: AIA, IOI itd, ki so najpogostejši pri venetskih napisih ter IEI, ki so pogoste v mesapskih napisih. Opazno je večje odstopanje vseh predantičnih napisov pri daljših besedah, ki v kratkih napisih niso pogoste.

176

Pri slovenščini vsota deležev ni 100 %, saj se daljše besede še nadaljujejo.

Primerjava dolžin različnih besedPrimerjavo dolžin različnih besed izvedemo s porazdelitvijo dolžin različnih besed, ki

je podana v poglavju 5.2.2 Dolžine besed na sliki 14 [36]. Primerjava različnih besed brez obratne smeri branja je podana v Grafu 4 in tabeli 14 za skupine:SLO2 deleži različnih besed v drugem vzorcu slovenskih besedil po številu črk [36],VEN deleži različnih besed prebranih venetskih besedil po številu črk [39],RET deleži različnih besed prebranih retijskih besedil po številu črk [40],FRI deleži različnih besed prebranih starofrigijskih besedil po številu črk [41],MES deleži različnih besed prebranih mesapskih napisov [43].

število črk

števila vseh besed Deleži v odstotkihVEN rET FrI MES VEN rET FrI MES SLO2

1 366 135 173 343 15,09 17,33 19,95 14,68 4,102 534 233 238 663 22,01 29,91 27,45 28,38 30,003 754 169 224 810 31,08 21,69 25,84 34,67 9,054 306 119 126 296 12,61 15,28 14,53 12,67 12,355 251 79 59 154 10,35 10,14 6,81 6,59 13,206 59 30 24 51 2,43 3,85 2,77 2,18 10,807 76 7 14 16 3,13 0,90 1,61 0,68 8,708 24 4 7 3 0,99 0,51 0,81 0,13 5,709 6 3 1 0 0,25 0,39 0,12 0,00 3,25

10 11 0 0 0 0,45 0,00 0,00 0,00 1,6011 6 0 1 0 0,25 0,00 0,12 0,00 0,7012 33 0 0 0 1,36 0,00 0,00 0,00 0,30

VSE 2426 779 867 2336 100 100 100 100 99,75

Tabela 13: Porazdelitev po dolžinah vseh besed

Graf 4. Porazdelitev po dolžinah različnih besed vseh vzorcev

177

Ta primerjava od vseh najbolj odstopa od slovenskih besedil, kar je razumljivo, saj je nabor različnih venetskih, retijskih in mesapskih besed zaradi velike podobnosti večine napisov, primerjalno zelo majhen. Izrazito so očitne okrajšave in kratki vzkliki žalosti, zato je podobnost venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih zapisov dokaj velika.

Dobro je ujemanje s slovenskim vzorcem pri pet-črkovnih besedah, pri daljših besedah pa ujemanje hitro pada in pri deset in več črkovnih besedah ujemanja ni več, razen pri venetskih napisih, zaradi imena božanstva Trumusicatei v različnih oblikah.

Tabela 14: Porazdelitev po dolžinah različnih besed po vseh vzorcih

število črk

števila različnih besed Deleži v odstotkihVEN rET FrI MES VEN rET FrI MES SLO 2

1 21 17 18 19 1,86 3,26 2,78 1,83 0,202 114 76 78 111 10,11 14,59 12,04 10,67 1,263 369 153 219 363 32,71 29,37 33,80 34,90 5,054 287 137 181 292 25,44 26,30 27,93 28,08 11,205 198 79 77 175 17,55 15,16 11,88 16,83 17,186 72 37 38 59 6,38 7,10 5,86 5,67 18,887 34 14 17 17 3,01 2,69 2,62 1,63 17,958 15 4 11 3 1,33 0,77 1,70 0,29 12,479 3 4 6 0 0,27 0,77 0,93 0,00 7,25

10 7 0 1 1 0,62 0,00 0,15 0,10 4,3011 5 0 1 0 0,44 0,00 0,15 0,00 2,0612 3 0 1 0 0,27 0,00 0,15 0,00 1,00

VSE 1128 521 648 1040 100 100 100 100 98,80

– Pri slovenščini vsota deležev ni 100 %, saj se tudi daljše različne besede še nadaljujejo.

PRIMERJAVA POVPREČNIH DOLŽIN BESED IN NAPISOV

Primerjava povprečnih dolžin vseh besedPrimerjava povprečnih dolžin vseh besed in predantičnih napisov: v venetskih napisih

brez ponavljalnih in objokovalnih delov VEN, v retijskih RET, v starofrigijskih FRI, v mesapskih napisih MES ter v slovenskih leposlovnih besedilih SLO.

VEN vseh besed 7879/2426 = 3,25 črk napisov 2426/421 = 5,76 besed [23]RET vseh besed 2301/ 779 = 2,95 črk napisov 779/219 = 3,56 besed [24]FRI vseh besed 2438/ 867 = 2,81 črk napisov 867/207 = 4,19 besed [25]MES vseh besed 6507/2340 = 2,87 črk napisov 2340/303 = 7,72 besed [42]SLO vseh besed = 4,55 črk [35]

Povprečna dolžina vseh besed v slovenskih leposlovnih vzorcih je 4,55 črk, ob upoštevanju mnogih okrajšav zaradi težavnega pisanja v kamen, kost ali keramiko in narečnih govorov, ki krajšajo besede, pa moramo pričakovati v pred-antičnih napisih

178

precej krajše povprečne dolžine besed, to je okoli tri črke. Venetski napisi imajo največjo povprečno dolžino besed, predvsem zaradi številnih daljših imen božanstev.

Mesapski napisi so v povprečju najdaljši s 7,72 besedami, Venetski napisi so krajši s 5,76 besedami, starofrigijski so še krajši s 4,19 besedami, retijski pa so najkrajši s 3,56 besedami.

Primerjava povprečnih dolžin različnih besedPrimerjava povprečnih dolžin različnih besed brez obratne smeri branja: v venetskih

s ponavljalnimi in objokovalnimi deli, v retijskih in mesapskih napisih ter v slovenskih leposlovnih besedilih.

VEN razl. besed 4469/1126 = 3,97 črk napisov 1126/421 = 2,67 besed [39]RET razl. besed 1959/ 521 = 3,76 črk napisov 521/219 = 2,38 besed [40]FRI razl. besed 2461/ 648 = 3,80 črk napisov 648/207 = 3,13 besed [41]MES razl. besed 3880/1040 = 3,73 črk napisov 1040/303 = 3,43 besed [43]SLO razl. besed = 8,00 črk [36]

Povprečna dolžina različnih besed v slovenskih leposlovnih vzorcih je 8,00 črk, ob upoštevanju mnogih okrajšav zaradi težavnega pisanja v kamen, kost ali keramiko in narečnih govorov, ki krajšajo besede, pa moramo pričakovati v pred-antičnih napisih tudi precej krajše povprečne dolžine različnih besed in sicer okoli štiri črke, to je približno le polovico dolžine slovenskih leposlovnih besed, saj so zaradi okrajšav pogoste tudi različne kratke besede.

Povprečna dolžina različnih besed se dovolj dobro ujema s predpostavljeno dolžino 4 črk. Glede na vse besede, se povprečne dolžine različnih venetskih besed povečajo za 0,72 črke ali za 22 %, pri retijskih besedah se povečajo za 0,81 črke ali 27 %, pri starofrigijskih besedah se povečajo za 0,99 črke ali za 36 % in pri mesapskih besedah se povečajo za 0,99 črke ali za 36 %.

Pri različnih besedah je razmerje povprečnih dolžin napisov spremenjeno, saj so venetski in mesapski napisi po vsebini zelo podobni in je zmanjšanje zato največje. Mesapski napisi imajo povprečno največ različnih besed, starofrigijski manj venetski še manj in retijski najmanj. Povprečne dolžine napisov pri različnih besedah se pri venetskih napisih zmanjšajo za 3,09 besed, pri mesapskih za 4,29 besed, pri starofrigijskih za 1,06 in pri retijskih za 1,18 besed.

Primerjava najpogostejših besedV poglavju 5.2.1 Rast besednega zaklada je tudi tabela 35 z najpogostejšimi besedami

obeh vzorcev z njihovimi deleži [36], zato primerjamo tudi na tej osnovi. V tabeli 15 in grafu 5 je 10 najpogostejših vsaj dvečrkovnih besed v slovenskih besedilih ter v venetskih, retijskih in mesapskih napisih, brez obratne smeri branja in z njihovimi deleži.

179

Tabela 15: Deset najpogostejših vsaj dvečrkovnih slovenskih, venetskih, retijskih in mesapskih besed z njihovimi deleži

SLO je/5,63 in/3,31 se/2,65 da/1,56 na/1,24 so/1,19 pa/0 91 ne/0,90 ki/0,84 bi/0,80

VEN ioi/2,93 ti/1,94 iai/1,69 ego/1,69 vi/1,57 donasto/1,48 mego/1,48 kos/1,44 reiti/1,36 van/1,24

rET ti/3,47 tu/2,57 si/1,54 ii-je/1,28 ga/1,28 le/1,56 ke/1,03 iti/1,03 ie/1,03 iai/0,77

FrI os/3,58 ti/1,96 ata/1,73 si/1,73 mi/1,27 da/1,15 na/1,15 ie/1,15 toj/1,04 ak/1,04

MES iei/5,35 ta/3,42 da/2,95 os/1,63 ti/1,07 te/0,94 an/0,77 ra/0,77 to/0,73 zi/0,73

Graf 5: Deset najpogostejših vsaj dvečrkovnih slovenskih, venetskih, retijskih in mesapskih besed uvr-ščenih po njihovih deležih

– Medtem ko najpogostejše slovenske besede niso razumljive brez stavčnih povezav z ostalimi besedami razen besede so, je pri venetskih besedilih samostojno razumljivih kar vseh 10 besed, pri retijskih 5 besed, pri starofrigijskih 6 besed, pri mesapskih pa že 7 besed; vse te besede so odebeljene.

– Slovenski leposlovni vzorci so pretežno povedni, zato so najpogostejše besede JE, IN in SE; venetski so usmerjeni k pokojnikom zato so najpogostejše besede IOI, TI in IAI; retijski so usmerjeni v neposredno delovanje zato so najpogostejše besede TI, TU in SI; starofrigijski pa so usmerjeni tako k pokojnikom kot k delovanju zato so najpogostejše besede OS, TI in ATA, mesapski pa so izrazito usmerjeni k pokojnim, zato so najpogo-stejše besede IEI, TA, DA in OS.

Pomembna razlika se pokaže, če upoštevamo tudi enočrkovne besede, saj jih je zaradi okrajšav in narečnega zapisa bistveno več kot pa v knjižnem jeziku, ki ga prestavlja sloven-ski vzorec. Ti podatki so pokazani v tabeli 16 in grafu 6.

180

Tabela 16: Deset najpogostejših slovenskih, venetskih in retijskih besed z njihovimi deleži

SLO je/5,63 in/3,31 se/2,65 v/1,86 da/1,56 na/1,24 so/1,19 pa/0 91 ne/0,90 ki/0,84VEN ioi/2,93 ti/1,94 t-tu/1,94 i-je/1,73 i-in/1,73 iai/1,69 ego/1,69 vi/1,57 donasto/1,48 mego/1,48rET ti/3,47 e-je/2,70 i-in/2,70 tu/2,57 i-je/2,57 t-tu/2,05 l-le/1,80 si/1,54 ga/1,28 ii-je/1,28FrI s-s/5,65 e-je/4,27 os/3,58 ti/1,96 t-tu/1,96 ata/1,73 si/1,73 t-ta/1,50 a-toda/1,50 mi/1,27MES iei/5,35 ta/3,42 da/2,95 s-si/2,52 t-tu/2,05 os/1,63 a-toda/1,58 e-je/1,11 l-le/0,98 te/0,94

– Deleži mesapskih besed so bistveno bližji slovenskemu vzorcu od ostalih, saj je njihova razporeditev skoraj enaka slovenski.

Graf 6: Deset najpogostejših slovenskih, venetskih, retijskih in mesapskih besed uvrščenih po njihovih deležih

– Tudi pri tem prikazu je razmerje podobno, saj najpogostejše slovenske besede niso samostojno razumljive, venetske pa so samostojno razumljive še vedno v 8 primerih, samostojno razumljive retijske so še 4, starofrigijskih je 6, mesapskih pa je tudi 6; vse te besede so odebeljene.

– Deleži se v tem primeru povečajo, saj se je pri slovenščini pojavila ena, pri venetskih napisih tri, pri retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisih pa kar pet enočrkovnih pogostih besed. Pri enočrkovnih besedah je poleg črke podan tudi njihov pomen.

Največja sprememba je pri starofrigijskih napisih, kjer je pojavita dve zelo pogosti eno-črkovni besedi.

Od četrte pogoste besede imajo vsi predantični napisi večje deleže kot slovenski lepo-slovni napisi, razlog pa je v manjšem obsegu opazovanih besed.

Primerjava dolžin povediV poglavju 5.3.1 Dolžina povedi pa je tudi slika 17: Porazdelitev dolžin povedi v

besedah za vsak vzorec posebej [36]. Tudi to sliko bomo primerjali z vzorcema mesapskih povedi na Grafu 7, podatki pa so v tabeli 17.

181

VEN deleži prebranih venetskih besedil brez pon. in obj. delov po številu besed [23]RET deleži vseh prebranih retijskih besedil po številu besed [24]FRI deleži vseh prebranih starofrigijskih besedil po številu besed [25]MES deleži vseh prebranih mesapskih besedil po številu besed [38]SLO1 deleži povedi v prvem vzorcu slovenskih besedil po številu besed [36]Graf 7: Dolžine povedi venetskih, retijskih, mesapskih in slovenskih besedil po številu besed

– Tudi tu je opazna razlika pri zelo kratkih napisih, kjer še posebej izstopajo starofri-gijski napisi na keramiki, pa tudi kratki retijski napisi na kosteh, kar je razumljivo, saj je težko primerjati običajno pisano besedo s skromnimi posvetilnimi ali sporo-čilnimi napisi. Dobro ujemanje venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov je le pri 5 besednih povedih, medtem ko mesapski še odstopajo in se približujejo šele pri 8 besednih povedih.

– Bistvena razlika je pri povprečno precej daljših mesapskih napisih, kjer je precej boljše ujemanje skoraj pri vseh dolžinah povedi.

Pri mesapskih napisih so daljši napisi deljeni na posamezne zaključene celote: napis 37 na 17 in 20; napis 166 na 32, 28, 26, 27 in 27; napis 191 na 28 in 24; napis 192 na 20, 23, 26, 23 in 12 ter napis 195 na 21, 26, 21 in 19 besed. Zato se število napisov v tabeli 17 poveča za 13 in je 316.

VERJETNOSTI PREČRKOVANJ IN PREVODOVVerjetnosti prečrkovanja in razumevanja napisov so za vsak napis posebej podane v

Katalogu napisov in prevodov. Ocene so podane na podlagi postavljenih kriterijev. Zbir verjetnosti pa statistično uvršča napise glede prečrkovanj in branj po kriterijih podanih v delovnih hipotezah.

182

število besed

števila besed Deleži v odstotkih

VEN rET FrI MES VEN rET FrI MES SLO11 34 49 56 13 8,83 22,79 26,67 4,11 4,612 37 43 52 27 9,61 20,00 24,76 8,54 4,743 56 38 35 34 14,55 17,67 16,67 10,76 6,454 48 31 16 43 12,47 14,42 7,62 13,61 7,655 33 16 16 38 8,57 7,44 7,62 12,03 7,76 37 10 5 42 9,61 4,65 2,38 13,29 7,497 34 7 3 28 8,83 3,26 1,43 8,86 6,328 19 3 3 20 4,94 1,40 1,43 6,33 5,759 22 8 2 10 5,71 3,72 0,95 3,16 5,15

10 14 2 2 11 3,64 0,93 0,95 3,48 4,7911 10 1 1 2 2,60 0,47 0,48 0,63 4,2412 10 2 1 3 2,60 0,93 0,48 0,95 3,8813 8 2 0 4 2,08 0,93 0,00 1,27 3,414 8 1 3 2 2,08 0,47 1,43 0,63 3,215 3 1 4 3 0,78 0,47 1,90 0,95 2,6616 6 1 1 1 1,56 0,47 0,48 0,32 2,3517 1 0 3 6 0,26 0,00 1,43 1,90 2,1118 3 0 0 2 0,78 0,00 0,00 0,63 1,8819 2 0 0 2 0,52 0,00 0,00 0,63 1,7420 0 0 2 3 0,00 0,00 0,95 0,95 1,4821 0 0 1 4 0,00 0,00 0,48 1,27 1,3522 0 0 2 2 0,00 0,00 0,95 0,63 1,1823 0 0 1 4 0,00 0,00 0,48 1,27 1,1124 0 0 0 1 0,00 0,00 0,00 0,32 0,8725 0 0 1 0 0,00 0,00 0,48 0,00 0,826 0 0 0 3 0,00 0,00 0,00 0,95 0,7427 0 0 0 2 0,00 0,00 0,00 0,63 0,6128 0 0 0 2 0,00 0,00 0,00 0,63 0,5829 0 0 0 1 0,00 0,00 0,00 0,32 0,4830 0 0 0 0 0,00 0,00 0,00 0,00 0,531 0 0 0 1 0,00 0,00 0,00 0,32 0,3532 0 0 0 2 0,00 0,00 0,00 0,63 0,34

Skupaj 385 215 210 316 100 100 100 100 96,5

Tabela 17: Primerjava števila in deležev povedi po številu besed

– Pri slovenščini vsota deležev ni 100 %, saj se daljše povedi še nadaljujejo.

183

Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prečrkovanjKriteriji ocenjevanja in verjetnosti prečrkovanj so podani v tabeli 18.

Tabela 18: Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prečrkovanj za napise, besede in črke

Ocena prečrkovanj

Kriterij v odstotkih

Napisi Besede črke

število odstotek število odstotek število odstotek

odlično > 85 243 80,20 1753,00 74,91 4845,00 74,46

prav dobro > 70 38 12,54 407,00 17,39 1154,00 17,73

dobro > 55 20 6,60 161,00 6,88 453,00 6,96

zadostno > 40 2 0,66 19,00 0,81 55,00 0,85

nezadostno < 40 0 0,00 0 0,00 0 0,00

SKUPAJ 303 100 2340 100 6507 100

– Odlično oceno prečrkovanja je dobilo več kot 80 %, verjetnost prečrkovanj besed in črk pa se zmanjša, kar je pogojeno s slabšo berljivostjo daljših napisov.

Primerjava verjetnosti prečrkovanj venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisov je podana tudi na grafu 8.

Graf 8: Primerjava verjetnosti prečrkovanj venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisov

– Graf kaže na najboljše prečrkovanje mesapskih besedil celo v primerjavi z venetskimi besedili, saj je delež odličnega prečrkovanja največji, zato pa je delež prav dobrega in dobrega manjši.

184

Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prevodovKriteriji ocenjevanja in verjetnosti prevodov so podani v tabeli 19.

Tabela 19: Kriteriji ocenjevanja in verjetnosti prevodov za napise, besede in črke

Ocena prevodovj

kriterij v odstotkih

Napisi besede črke

število odstotek število odstotek število odstotekodlično > 85 137 45,21 991,00 42,35 2785,00 42,80prav dobro > 70 115 37,95 893,00 38,16 2442,00 37,53dobro > 55 41 13,53 397,00 16,97 1129,00 17,35zadostno > 40 10 3,30 59,00 2,52 151,00 2,32nezadostno < 40 0 0,00 0 0,00 0 0,00SKUPAJ 303 100 2340 100 6507 100

– Odlično oceno prevodov je dobilo več kot 45 % prevedenih napisov, odlično in prav dobro pa celo več kot 83 %, verjetnost prevedenih besed in črk pa je precej manjša, kar je prav tako pogojeno s slabšo berljivostjo daljših napisov.

Primerjava verjetnosti prevodov venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisov je podana tudi na grafu 9.

Graf 9. Primerjava verjetnosti prevodov venetskih, retijskih, starofrigijskih in mesapskih napisov

– Graf kaže na dobro razumevanje mesapskih besedil, saj je celo nekoliko boljše od razu-mevanja venetskih in starofrigijskih ter precej boljše od retijskih besedil. Zanesljivost prevodov je bistveno povezana z namembnostjo mesapskih napisov, ki so v veliki večini nagrobni.Rezultati prečrkovanj in prevajanj so ustrezni in kažejo na uspešno zaključeno delo. Pri

obravnavi starih zapisov ni možno vedno ugotoviti dejanske vsebine, zato sta pri vsakem napisu ocenjena tako verjetnost prečrkovanja kot prevajanja. Možne so vedno izboljšave, ki se bodo pojavile z novimi, doslej še neznanimi besedili in s še izboljšanim razumevanjem že znanih mesapskih napisov.

185

KATALOG MESAPSKIH NAPISOV, BESED IN PREVODOV

Na podlagi navedenih pogostih besed so bila zvezna besedila ustrezno deljena na posa-mezne besede z znanim pomenom. To je omogočilo prevode napisov s pomočjo seda-njega slovenskega jezika. Prevodi so oblikovani tako, da se kar najbolj prilegajo izvor-nemu zapisu, zato je besedni red prevoda tak, kot je besedni red v napisu, zato ne zvene sodobno, vendar tako bolje kažejo na jezik tedanjega časa. Neprevedeni so le zelo kratki in zelo poškodovani ali zelo nepopolni zapisi, saj ni moč z zadostno zanesljivostjo ugotoviti njihove vsebine. Prebranim mesapskim napisom so podane njihove verjetnosti prečrko-vanja in razumevanja. Vsa besedila so označena z običajnimi oznakami in so zbrana v posebni prilogi Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov [38].

SLOVAR MESAPSKEGA JEZIKA

Na podlagi razumljenih in prevedenih napisov je sestavljen tudi Slovar mesapskega jezika, ki obsega 1209 besed, najdenih v znanih mesapskih napisih. Tudi v besednjaku so podane različice, saj ni možno vedno upoštevati prav določeno vsebino pri tako različnem zapisovanju, kot je razvidna iz zapisa pogostejših in znanih mesapskih besed. Besednjak zajema besede zapisane v originalnem prečrkovanju, njihov pomen v slovenskem jeziku z navedbo preoblikovanja in jezikovne uporabe, pomen v angleškem jeziku, navedbo v katerem zapisu je dana beseda in potrebna pojasnila. Besede iz obratno berljivih napisov so označene s poševno oznako napisa. Besednjak je pripravljen v posebni prilogi Slovar mesapskega jezika [43].

ANALIZA NAREČNOSTI MESAPSKEGA JEZIKA

Temeljno primerjavo stopnje narečnosti bomo izvedli na najboljšem vzorcu, to je na besedah, ki so zbrane v Slovarju venetskega jezika [39], v Retijskem [40] in Starofrigijskem besednjaku [41] ter v Slovarju mesapskega jezika [43]. Osnova za navedene slovarje so: Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov [20], Katalog Retijskih napisov, besed in prevodov [21], Katalog Starofrigijskih napisov, besed in prevodov [22] in Katalog mesap-skih napisov, besed in prevodov [38]. Upoštevane so le besede iz običajne smeri branja, ki je praviloma podana z usmerjenostjo črkovnih znakov. Zajete besede predstavljajo takratni govor in se lahko delijo v razne skupine, ki omogočajo poglobljeno ugotavljanje povprečne ocene narečnosti. Besede delimo v štiri temeljne in za narečnost pomembne skupine, ki so podane v tabeli 20.

Tabela 20: Skupine besed pomembne za ugotavljanje narečnosti

Izločilna skupina imena, neslovenske besede in neznačilne slovenske besedeSkupina okrajšav besede okrajšane na koncu besedknjižna skupina besede slovenskega knjižnega jezika ali drugih slovanskih jezikovNarečna skupina besede slovenskih narečij

186

Razdelitev v navedene skupine je v veliki večini nesporna, v mejnih primerih pa gre za osebno presojo. Imena, neslovenske besede in neznačilne slovenske besede so besedni vrinki, ki niso značilni za slovenski jezik in jih je treba izločiti. Besede z okrajšavami na koncu besed, kjer ni mogoče ugotoviti niti narečnih oblik, ki sicer krajšajo oblike knjižnih besed, so uvrščene v drugo skupino. Besede, ki so okrajšane na začetku ali v sredini in imajo ustrezne končnice, so uvrščene bodisi v slovensko knjižno ali slovensko narečno skupino.

Slovenska narečja niso strokovno zajeta v slovarjih narečij, ampak so opisana le po zna-čilnostih posameznih narečnih govorov. Narečja hitro izginjajo, zato so mlajši bralci pri-krajšani, saj večinoma ne poznajo lepot naših slovenskih narečij. Imajo po možnost sezna-njanja z nekaterimi narečji, saj jih je več dostopnih na spletu, v datotekah in v knjigah, ki so jim lahko v pomoč pri ohranjanju naše jezikovne dediščine. Navajam le slovar Wikipedije [43], ki pa ne zajema polglasnikov in drugih različnih izgovorjav, ki izdatno razširjajo narečni besedni zaklad.

Pri venetskih napisih je nekaj imen narodnosti ter obilo imen bogov in netipičnih besed, ki jih retijski in starofrigijski napisi praktično ne vsebujejo. To so jezikovni vrinki, ki popačijo jezikovno sliko in jih je treba izločiti, zato so venetske besede ustrezno upošte-vane v popravljeni skupini V-KOR [18].

Nekaj takih besed je tudi med mesapskimi besedami, ki bodo prikazane v tabeli 21, kot izločeni jezikovni vrinki.

Tabela 21: Izločeni jezikovni vrinki

ime narodnosti – Ilirai 1ximena bogov Reita - 7x in Apola - 1x, skupaj 8xskupine BALE, BALET in VALA, VALDAN, skupaj 25xbesedi DONO, DONOMO, skupaj 2xskupine vseh besed TORA in TORNA 46x skupaj 72

– vse ostale netipične besede – 53x, so zajete tudi v korigirani primerjavi [38].

Narečna analiza vseh besedAnaliza narečnosti vseh besed je izvedena za venetski, retijski, starofrigijski in mesapski

jezik tako kot je izvedena v prvi analizi narečnosti [18]. Vse besede so označene glede na ustrezno skupino pomembno za ugotavljanje narečij podanih v tabeli 20.

Števila vseh besed in deleži vseh besed navedenih jezikov v obravnavanih napisih, zbranih v ustreznih katalogih, so po navedenih skupinah v tabeli 20, prikazani v tabeli 22 za naslednje skupine.VEN vseh venetskih besed brez obratne smeri branja ter pon. in obj. delov [20]RET vseh retijskih besed brez obratne smeri branja [21]FRI vseh starofrigijskih besed brez obratne smeri branja [22]

187

MES vseh mesapskih besed brez obratne smeri branja [38]V-KOR vseh korig. ven. besed brez obr. smeri branja in brez pon. in obj. delov [18]M-KOR vseh korigiranih mesapskih besed brez obratne smeri branja [38]

Okrajšave:NE-S netipične slovenske besede OKR okrajšane besedeSK slovenske knjižne besede SN slovenske narečne besede

Tabela 22: Števila in deleži vseh besed po navedenih skupinah

Obravnavani jezik

števila vseh besed Deleži v odstotkihNE-S Okr Sk SN VSE NE-S Okr Sk SN VSE

VEN 436 262 832 1278 2808 15,53 9,33 29,63 45,51 100RET 36 115 265 687 1103 3,26 10,43 24,03 62,28 100FRI 59 124 383 601 1167 5,06 10,63 32,82 51,50 100MES 125 241 868 1601 2835 4,41 8,50 30,62 56,47 100V-KOR 104 262 832 1278 2476 4,20 10,58 33,60 51,62 100M-KOR 53 241 868 1601 2763 1,92 8,72 31,42 57,94 100

– Delež narečnosti vseh besed je pri vseh štirih navedenih skupinah napisov: RET, FRI, V-KOR in M-KOR več kot 51 %, delež slovenskih knjižnih besed, po katerih bi lahko ugotavljali slovnične oblike, pa manjši od 34 %.

– Retijski jezik kaže največjo stopnjo narečnosti, kar je delno pogojeno s kratkimi napisi na kosteh, ki še poudarjajo narečne okrajšave. Sledi mu mesapski jezik, ki ima bistveno manj jezikovnih vrinkov kot venetski jezik.

Narečna analiza različnih besedV navedeni primerjavi so bile upoštevane vse besede obravnavanih napisov, kar pa

ne daje prave slike glede narečnosti, saj so posamezne besede navedene večkrat in je njihova pogostost odvisna od namena napisov, ki so vsebinsko mnogokrat podobni. Zato je bistveno ustreznejša primerjava narečnosti z upoštevanjem le različnih besed. Tudi tu so v korigiranem prikazu venetskih in mesapskih besed izpuščene iste skupine besed, kar podaja ustreznejšo primerjavo z ostalimi skupinami napisov, ki takih skupin besed prak-tično nimajo.

Analiza narečnosti različnih besed je izvedena na besedah v besednjakih obravnava-nih napisov. Število različnih besed je manjše od števila besed v slovarjih, zaradi izpusti-tve besed iz obratne smeri branja in zaradi večpomenskih kratkih besed. Števila različ-nih besed se nekoliko povečajo, saj so enočrkovne besede ustrezno deljene med slovenske knjižne in slovenske narečne besede, zato so zajete dvakrat. Označene so vse posamezne besede glede na ustrezno skupino pomembno za narečnost podano v tabeli 20.

Število različnih besed in deleži različnih besed po navedenih besednjakih in navede-nih skupinah podanih v tabeli 20, so prikazani v tabeli 23.

188

VEN raz. ven. besed brez obratne smeri branja in brez pon. in obj. delov [39]RET različnih retijskih besed brez obratne smeri branja [40]FRI različnih starofrigijskih besed brez obratne smeri branja [41]MES različnih mesapskih besed brez obratne smeri branja [43]V-KOR raz. kor. ven. besed brez obr. smeri in brez pon. in obj. delov [18]M-KOR različnih korigiranih mesapskih besed brez obratne smeri branja [38]

Okrajšave:NE-S netipične slovenske besede OKR okrajšane besedeSK slovenske knjižne besede SN slovenske narečne besede

Tabela 23: Števila in deleži različnih besed po navedenih skupinah

Obravnavani jeziki

števila različnih besed Deleži v odstotkihNE-S Okr Sk SN VSE NE-S Okr Sk SN VSE

VEN 137 71 196 553 957 14,32 7,42 20,48 57,78 100RET 29 24 93 433 579 5,01 4,15 16,06 74,78 100FRI 48 38 146 355 587 8,18 6,47 24,87 60,48 100MES 88 26 213 715 1042 8,45 2,49 20,44 60,62 100V-KOR 68 71 196 553 888 7,66 8,00 22,07 62,27 100M-KOR 53 26 213 715 1007 5,27 2,58 21,15 71,00 100

– Delež narečnosti različnih besed je pri vseh treh navedenih skupinah napisov (V-KOR in M-KOR) več kot 60 %, delež slovenskih knjižnih besed, po katerih bi lahko ugota-vljali slovnične oblike, pa je manj kot 25 %.

– Opazna je bistvena razlika pri retijskem jeziku, ki ima precej večji delež narečnosti in znatno manjši delež knjižnosti. Razlog je verjetno v krajših napisih s številnimi okraj-šavami, ki pa so še značilne za slovenska narečja in v manjšem številu neslovenskih vrinkov. Razlika je tudi pri mesapskem jeziku, ki ima drugi največji delež narečnosti, ki je pogojen s številnimi različicami.

Grafični prikaz narečnostiGrafični prikaz narečnosti in knjižnosti je za obravnavane pred-antične jezike predsta-

vljen za vse besede in za različne besede v grafu 10, podatki pa so v tabeli 24. – Opazna je razlika narečnosti in knjižnosti med vsemi in med različnimi besedami,

opazna je čistost retijskega in korigiranega mesapskega jezika in podobna čistost kori-giranega venetskega in starofrigijskega jezika.

Tabela 24: Prikaz narečnosti in knjižnosti za obravnavane predantične jezike

Obravnavanijezik

Vse besede različne besedeSk-VSE SN-VSE Skupaj Sk-rAZ SN-rAZ Skupaj

VEN 29,63 45,51 75,14 20,48 57,78 78,27RET 24,03 62,28 86,31 16,06 74,78 90,85FRI 32,82 51,50 84,32 24,87 60,48 85,35MES 30,62 56,47 87,09 20,44 60,62 81,06V-KOR 33,60 51,62 85,22 22,07 62,27 84,35M-KOR 31,42 57,94 89,36 21,15 71,00 92,15

189

Graf 10: Prikaz narečnosti in knjižnosti za obravnavane pred-antične jezike

– Deleži slovenskih besed so v vseh navedenih pred-antičnih jezikih večji od 84 %, kar močno presega merilo še zadovoljivega razumevanja, ki je ocenjeno na 30 % razumlje-nih besed brez imen in neprevedenih besed.

– Zanimiva je tudi čistost jezika, saj so slovenske knjižne in narečne oblike najpogo-stejše pri korigiranem mesapskem in retijskem jeziku v deležu 92,15 in 90,85 %, manjša čistost je pri starofrigijskem jeziku z deležem 85,35 %, najmanjša čistost pa je pri kori-giranem venetskem jeziku z deležem 84,34 %.

– Venetski jezik ima veliko vrinkov in neznačilnih slovenskih besed, zato ima čistost jezika le 78,26 %. Tudi te razlike so razumljive in so pogojene z različnimi obsegi navedenih skupin, saj je pri večjem obsegu praviloma večja tudi raznolikost, ki pogojuje tudi večje tuje vplive. Največ neslovenskih vrinkov je pri venetskem jeziku, kjer se kaže etruščanski in italski vpliv. Pri kasnejših venetsko-latinskih napisih, ki so tudi zajeti v obravnavi, pa je opazen tudi vpliv latinščine, ki pri še kasnejših latinskih napisih že prevladuje.

RazpravaAnaliza je pokazala, da so celo pri dobrem razumevanju navedenih predantičnih

napisov slovnične oblike, ki jih določajo končnice, močno vprašljive. Knjižne oblike so v izraziti manjšini in se šele po več enakih besedah lahko sklepa na ustreznost besednih končnic. Šele dovolj velika zanesljivost prevodov določa tudi ustrezno delitev zvezno pisanih besedil. Šele dovolj zanesljiva delitev pa omogoča ugotavljanje stopnje narečnosti in knjižnosti in šele pri dovolj veliki stopnji knjižnosti in večkrat ponovljenih knjižnih besedah, je možno zanesljiveje ugotavljati tudi slovnične oblike in s tem čase, sklone itd.

Slovnične analize predantičnih napisov bi se lahko vršile na osnovi narečnih besed, ki imajo zelo velik delež, vendar manjka bistvena osnova, saj niti slovenska narečja niso

190

strokovno obdelana. Jezikoslovce čaka izjemno delo pri ugotavljanju narečnih končnic v slovenskih narečjih in njihova primerjava s končnicami v obravnavanih venetskih, retij-skih, starofrigijskih in mesapskih napisih.

Analiza je ponovno potrdila nerazumevanje navedenih skupin predantičnih napisov s strani zahodnoevropskih jezikoslovcev, ki ob nerazumevanju navedenih napisov sklepajo na slovnične oblike in ugotavljajo slovnične podrobnosti kot v znanem knjižnem jeziku. Njihovo »razumevanje« nima dobrih osnov niti v besedah v izbranem jeziku razumevanja, še manj pa v slovničnih oblikah v njim neznanem jeziku pisanem v neznanem narečju. Ob zavračanju možnosti razumevanja navedenih skupin predantičnih napisov s pomočjo slo-vanskih jezikov, ki so posredno ali neposredno izpričani na njihovih območjih [44-46], ob neustrezni delitvi zveznih napisov, ob upoštevanju poljubnih imen in določanju končnic, in ob nedvoumno napačno izbranem jeziku razumevanja, ostane od njihovega jezikoslov-nega obravnavanja le še večinoma ustrezno prečrkovanje [47].

NAJPOGOSTEJŠE SLOVENSKE KNJIŽNE IN NAREČNE BESEDE

Najštevilčnejše slovenske knjižne in narečne in vsaj tričrkovne besede so za obravna-vane jezike prikazane v naslednji tabeli 25 in 26.

Tabela 25: Najpogostejše slovenske knjižne in narečne in vsaj tričrkovne besede

Venetske Mesapskeknjižne narečne knjižne narečne knjižne narečne knjižne narečneIOI 71 IAI 40 IEI 125 RAS 21KOS 35 NAI 22 VAS 19 NAI 17VAN 30 VIREM 18 NAS 17 BARA 14IAR 18 OSTI 17 ATI 13 EIA 14ŠAINATEI 14 LON 15 ATA 11 TAI 10TEI 14 ZOTO 13 GOR 11 ATO 10TER 12 OUGON 11 IAS 10 MAT 9TOLER 9 NEI 11 BIL 7 LAS 9VDAN 6 NOS 11 DAM 7 MOR 9VSE 5 TAI 11 DASTA 6 BLAT 8

– Skladno z obsegom obravnavanih napisov so tudi pogostejše slovenske knjižne in narečne besede v venetskih napisih, s tem da izrazito odstopata venetski IOI in mesapski IEI, nato pa števila najpogostejših besed zelo hitro padajo.

– Knjižne besede imajo večjo začetno pogostost kot narečne predvsem zaradi številnih narečnih oblik besed istega pomena. Začetna pogostost pa hitreje upada in se prevesi k narečnim oblikam pri venetskih in mesapskih besedah pri 8. najpogostejši besedi.

191

Tabela 26: Najpogostejše slovenske knjižne in narečne in vsaj tričrkovne besede

retijske Starofrigijskeknjižne narečne knjižne narečne knjižne narečne knjižne narečneITI 8 NUA 6 ATA 15 ATE 9IAI 6 RISNA 5 BABA 8 TOJ 9IUI 6 LAVI 5 ATI 7 MEKA 7REDI 3 AVI 5 VAN 6 VOS 6ATI 3 ESI 4 AIS 5 MAN 6VINU 2 IAVE 3 NAV 5 VEI 5NAGE 2 STRI 3 SIT 4 NOGAV 4LIPI 2 LAS 3 DOIKA 3 MATAR 4ZNA 2 RAI 3 LAS 3 DUMA 3NAGI 2 GAR 3 IOI 3 BEJA 3

– Skladno z obsegom obravnavanih napisov so tudi pogoste slovenske knjižne in narečne besede številnejše v starofrigijskih napisih in redkejše v retijskih napisih.

– Knjižne besede imajo večjo začetno pogostost kot narečne predvsem zaradi številnih narečnih oblik besed istega pomena. Začetna pogostost pa hitreje upada in se prevesi k narečnim oblikam, pri retijskih besedah že pri 4. in pri starofrigijskih pri 5. najpogo-stejši besedi.

Opazne so značilne in povsem samostojno razumljive ter slovenskim knjižnim podobne besede:

Venetske IOI, KOS, VAN, IAR, ŠAINATEI, TOLER, VDAN in VSERetijske ITI, IUI, REDI, ATI, VINU, NAGE, LIPI, ZNA in NAGIStarofrigijske ATA, BABA, ATI, VAN, AIS, NAV, SIT, DOIKA in LASMesapske IEI, VAS, NAS, ATI, ATA, GAR, IAS, BIL, DAM in DASTA

Pri značilnih slovenskih najpogostejših besedah je še bolj nerazumljivo zavračanje razumevanja navedenih napisov v slovenskem jeziku s strani naših jezikoslovcev, saj se nekatere navedene besede pojavljajo tudi v besednjakih zahodnoevropskih jezikoslovcev.

PREDANTIČNI MEDOSEBNI ODNOSI

Navedeni predantični napisi nam vsaj delno odkrivajo tedanje medosebne odnose, ki jih lahko osvetlimo z različnimi študijami. Zanimiva je primerjava družinskih in druž-benih odnosov, ki se kažejo v razmerju med spoloma v tedanjem času, zato primerjamo razmerje med različnimi besedami za moške in ženske člane tedanje družbe. Upoštevane so le besede brez obratne smeri branja in so prikazane v tabeli 27.

192

VEN vse besede navedenih pomenov v prevedenih venetskih napisih [39]RET vse besede navedenih pomenov v prevedenih retijskih napisih [40]FRI vse besede navedenih pomenov v prevedenih starofrigijskih napisih [41]MES vse besede navedenih pomenov v prevedenih mesapskih napisih [43]

Tabela 27: Števila in deleži sorodstvenih besed

jezik oče sin drugi mama nona druge moški ženske vsi oče % moški %

VEN 18 12 3 17 10 3 33 30 63 29 % 52 %

rET 14 3 2 2 1 1 19 4 23 61 % 83 %

FrI 42 1 2 25 12 5 45 42 87 48 % 52 %

MES 57 9 6 41 3 5 72 49 121 47 % 60 %

Pri venetskih napisih sta poudarjena oče in sin skupaj 30 ter mama in nona skupaj 27, razmerje moških je podobno kot pri ženskah in je le nekaj večje od 50 %. Značilnost venetskih napisov je močna prisotnost sinov in popolna odsotnost hčera, ter poudarjen lik matere in none – 27, ki skupaj močno presegata očeta in dedka – 20. Venetski napisi so močno onostransko usmerjeni, zato imajo najmanjši delež sorodstvenih izrazov 63/2426 = 2,60 %, kar jih uvršča blizu retijskih napisov.

Pri retijskih napisih je razmerje bistveno drugačno, saj je poudarjen predvsem oče, ki že zajema 61 %, pri moških pa se delež poveča na 83 %, kar je verjetno povezano z lovsko naravnanostjo teh napisov. Tudi očetje in dedi, ki jih je skupaj 11, močno presegajo omembe mater in babic, ki jih je skupaj le 3. Retijski napisi so po obsegu in po dolžinah napisov najkrajši, majhen pa je tudi delež sorodstvenih izrazov: 23/779 = 2,95 %, kar jih statistično uvršča takoj za venetskimi napisi.

Pri starofrigijskih napisih je razmerje pri očetu malo pod 50 %, pri moških pa se le nekoliko poveča, saj sta pogosta izraza tudi za nono in za dekle. Razen izrazite prednosti očeta, je delež matere in none podoben kot pri Venetih, kar izkazuje celo enako razmerje med spoloma kot pri Venetih in s tem žensko enakopravnost. Starofrigijski napisi imajo največ sorodstvenih izrazov: 87/867 = 10,03 %, zato je njihova zanesljivost največja.

Pri mesapskih napisih je razmerje pri očetu malo pod 50 %, pri moških pa se poveča, saj sta pogosta izraza tudi za sina in deda. Zaradi večje prednosti očeta in sina je razmerje med spoloma nekoliko večje vendar še vedno blizu ženski enakopravnosti. Mesapski napisi imajo vmesno pogostost sorodstvenih izrazov: 121/2340 = 5,17 %, zato je njihova zaneslji-vost velika.

Ženska enakopravnost značilna za slovanske skupnosti se je izkazala pri Venetih in Starih Frigijcih, pa tudi pri Mesapcih. Pri Retijcih prevladuje lik očeta, zato gre bolj za očetovsko ali pa za lovsko družbo, kjer je poudarjen moški lik lovca.

193

NARAVNI IZVOR IMEN IN PRIIMKOV

Besede imajo svoj naravni izvor, saj so ljudje pomensko ubesedili to kar so slišali, videli, opazovali in razumeli, bodisi v naravi ali v medsebojnih odnosih [48-50]. Tudi imena in priimki so nastali na enak način, saj so ubesedene značilnosti posameznikov: hiter, len, hraber, borben, visok, majhen, pošten, tatinski, dober, trd, varčen, zapravljiv, vzdržljiv, mevžast itd. ali pa njihove dejavnosti, sposobnosti, zadolžitve in podobno.

Sedanja imena so v precejšnji meri privzeta iz drugih jezikov in zato njihovi izvori niso vedno razumljivi v slovanskih jezikih, na primer Peter – skala. Drugače pa je s priimki, ki večinsko izvirajo iz slovenskih jezikovnih osnov. Kot značilen primer navajam začetek imen iz telefonskega imenika z začetno črko K, kjer so po vrsti priimki: Kanc, Kance-ljak, Kancilija, Kančal, Kandare, Kandorfer, Kandrič, Kanduč, Kandus, Kandušer, Kandžič, Kandič, Kanelloulos, Kangled, Kanič, Kanižaj, Kanjuo, Kanlič, Kanoni, Kansky, Kantar, Kantarevič, Kante, Kantušer, Kanurič, Kaos, Kaparič, Kapele, Kapelj, Kapetan, Kapetano-vič, Kapevski, Kapič itd. Prav nobenega ni, ki bi mu bilo težko pokazati naravni izvor, čeprav nekateri priimki izvirajo iz pomenov v drugih jezikih.

Značilno je, da poljubna imena zahodnoevropskih jezikoslovcev s katerimi pojasnjujejo pomen predantičnih slovanskih napisov, ne kažejo takih naravnih izvorov. To odstopanje od običajnih pomenov priimkov ponovno dokazuje njihovo poljubnost in nerazumevanje na njihovi osnovi. Zopet je opazna odsotnost analiz pogostosti, ki bi morale dokazovati pomen besed ali priimkov in imen v izbranem jeziku razumevanja.

ZAKLJUČEK

Postopna obdelava celotnega obsega znanih mesapskih napisov, opisana v delovnih hipotezah, je omogočila dovolj dobro delitev zveznega besedila in razumevanje prebranih besedil. Mestoma so možna tudi drugačna branja, ki lahko delno spremenijo del preve-denega besedila, celoten pomen pa lahko spremenijo le pri zelo kratkih ali z okrajšavami izraženimi napisi. Celotni izbor prebranih zveznih napisov je zato razumno razdeljen in preveden v slovenski jezik tako, da omogoča nadaljnje poglabljanje v posamezna besedila. Mesapski napisi so izrazito usmerjeni v onostranstvo, saj je le nekaj napisov, ki jih je možno razumeti tudi posvetno, zato je zanesljivost prevodov zelo velika. Prvič je narejen tudi Slovar mesapskega jezika, ki obsega vse besede v navedenih besedilih in navaja napise kjer so te besede. Slovar omogoča dobro razumevanje že navedenih besedil in ustrezno branje novo odkritih besedil v istem ali podobnem jeziku. Ne prevedeni so le zelo kratki in zelo poškodovani ali nepopolni zapisi, saj ni moč z zadostno zanesljivostjo ugotoviti njihove vsebine. Odlično oceno prečrkovanja ima več kot 80 % prečrkovanih napisov, odlično in prav dobro oceno pa ima celo več kot 83 % prevedenih napisov. Taki rezultati omogočajo nedvoumne rezultate in uspešno zaključeno delo prečrkovanja, branja, prevajanja in bese-dnjaka.

Veneti, Etruščani, Wendi, Reti, Mesapci in drugi naši jezikovni predniki, ki so naselje-vali večji del Srednje Evrope, so s svojo pisno, gradbeno, religiozno, kmetijsko in tehnično

194

kulturo nedvomno bistveno pripomogli k vsestranskemu razvoju antične kulture, ki je gradila predvsem na njihovi osnovi. Naši jezikovni predniki pa so bili tudi v centru Male Azije, ki pa so se delno preselili v Evropo, ostali pa so se pomešali z drugimi narodi in izgubili svojo jezikovno kulturo. Tudi ta jezikovna študija potrjuje že do sedaj znana dejstva, da so mesapski napisi berljivi in razumljivi na slovanskih osnovah. Zanimivo je, da je za razumevanje teh prastarih napisov ustrezna sedanja slovenščina in ni bilo potrebno iskati izrazov v praslovanščini, kar postavlja sedanje pojmovanje praslovanščine pod resen vprašaj! Tudi tu se je pokazala slovenščina z upoštevanjem mnogih narečij in jezikovnega bogastva širšega istrsko – tolminskega območja kot izrazito arhaičen jezik in zelo dobro orodje za razumevanje teh prastarih napisov.

LITERATURA

1. A. Perdih, Vpliv zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh sedanje Evrope, Jutro,Ljubljana 2003, 41-50.

2. V. Vodopivec, Kelti na Slovenskem, resnica ali mit, Zbornik četrte mednarodne konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 59-81.

3. T. Šegota, Paleoklimatske i Paleografske promjene, Praistorija Jugoslavenskih zemalja, Akademija nauka i umjetnosti BIH, Sarajevo, 1979, 21- 33.

4. Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_language.5. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Erster Teil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955.6. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre

Chronologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964.

7. D. K. Umek, Meja med Histri in Veneti v opisu iz leta 1775, Zbornik tretje mednarodne konference Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 7-19.

8. D. K. Umek, Staroselci Severnega Jadrana v opisih od 16. do 19. stoletja, Zbornik pete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2005, 91-100.

9. Nadškofijski arhiv v Vidmu, ACAU, Fondo a parte imperii, Diocesi di Capodistria (Koper), Dokunent iz leta 1710, ki ga je napisal Pavel Naldini.

10. G. Sergi, Gli Arii in Europa e in Asia, Studio etnografico, Torino 1903, 40-41.11. L. Vuga, Sodobna teorija kontinuitete, Zbornik prve mednarodne konference Veneti v etnogenezi

srednjeevropskega prebivalstva, Jutro, Ljubljana 2002, 24-34,12. M. Alinei, Origini delle lingue d’Europa, Vol. I, II, il Mulino, Bologna 1996, 2000.13. M. Alinei, Interdisciplinary and linguistic evidence for Palaeolithic continuity of Indo-European, Uralic

and Altaic populations in Eurasia, with an excursus on Slavic ethnogenesis. http://www.continuitas.com/intro.html.

14. J. Kollar, Staroitalija slavjanska, Objevy a dukazy živlu Slavskih, Mesapia, Cisarske kralovske dvorske a statni tiskarne, Viden 1853, 785-815.

15. Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_language.16. V. Vodopivec, Stopnja narečnosti venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov, Jezikovni temelji starejše

slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 31-46.17. M. Bor, Mesapski ali japodski napisi, Etruščani in Veneti, Drugi venetski zbornik, Ivan Tomažič, Wien

1995, 71-81.18. V. Vodopivec, Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etno-

geneze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.

195

19. V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.

20. V. Vodopivec, Katalog starofrigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.

21. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne konference Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118 – 144.

22. V Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konfer-ence, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.

23. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 288-312.

24. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.

25. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di Padova, Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280.

26. M Lejeune, Manuel de la langue Vénète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, Universitätverlag, Heidelberg 1974, 316-341.

27. S, Schumacher, Die Rätischen Inschriften, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. erweitete Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft, Sonderheft 121, Innsbruch 2004.

28. C, Brixhe, M, Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les Civilisations, Paris 1984, 283-289.

29. U. Di Martino, Gli Etruschi, Mursia, Milano 1982, 96-100.30. G. M. Facchetti, L’enigma svelato della lingua Etrusca, Newton, Roma 2001, 240-244.31. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne konfer-

ence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160.32. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konference

Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188.33. V. Vodopivec, Najdaljši venetski napis, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro,

Ljubljana 2010, 97-118.34. P. Jakopin, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku, Doktorska disertacija,

Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1999, http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html35. J. Cezar, Commentariorvm de bello Gallico, Liber tertivs, http://www.thelatinlibrary.com/caesar/

gall3.shtml.36. V. Vodopivec, Katalog mesapskih napisov, besed in prevodov, Razbiranje ilirskih napisov, Jutro, Ljubljana

2011.37. V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana

2010, 176-204.38. V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana

2010, 271-287.39. V. Vodopivec, Besednjak starofrigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro,

Ljubljana 2010, 385-402.40. V. Vodopivec, Primerjava razumevanj mesapskih napisov, Zbornik devete mednarodne konference Izvor

Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.41. V. Vodopivec, Slovar mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih napisov, Jutro, Ljubljana 2011.42. G. Tomezzoli, M, Silvestri, Latin Language Database – iz datotek/from data base:

Propertius, The Latin Library, The Classics Homepage

196

43. Slovenska narečja v vikipediji, http://sl.wikisource.org/wiki/Slovar_nare % C4 % 8Dnih_in_manj_znanih_besed.

44. Julien Cezar, Les actions de l´Empereur ou de la royaute, 17, Les Belles lettres. I, Paris 1932, 143; Glej: I Tomažič, Slovenske korenine, I Tomažič, Ljubljana 2003, 23.

45. J. Škulj, Etruscans, Veneti and Slovenians – a genetic perspective, Zbornik tretje mednarodne konfe rence, Staroselci v Evropi, Jutro, Ljubljana 2005, 20 – 30.

46. R. Petrič, Venetska teorija in izvor Slovenov, Zbornik pete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 65-85.

47. V. Vodopivec, Statistična primerjava črk in besed, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 16-30.

48. L. Sever, Iskal sem prednamce, Dokazi o starožitnosti Slovencev na Dolenjskem zahodu, L. Sever, Turjak 2003, 17.

49. O. Belchevsky, Proto Slavic roots of the European languages were analyzed and confirmed with a new methodology, Principles of conceptual linguistics and their nature-based evolution, Proceedings of eighth International Topical Conference, Origin of Europeans, Jutro, Ljubljana 2010, 7-28.

50. V. Vodopivec, Novo razumevanje napisa Tell el Dab’a, Zbornik osme mednarodne konference, Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 210-213.

197

KATALOG MESAPSKIH NAPISOV, BESED IN PREVODOV

UVOD

Mesabski napisi naj bi bili ilirski, Iliri pa so večinsko prebivali na drugi strani Jadran-skega morja in so se tudi različno poimenovali, saj je izraz Ilirija krajevni in ne narodno-stni [1]. Razčilnost njihovega poimenovanje je razvidna iz preglednega zemljevida 1, z označenimi imeni posameznih območij iz 4. stoletja pr. Kr., ki so že bližje imenom posa-meznih narodnih skupin [2].

Zemljevid 1: Možni narodi, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Ancient_Tribes.png [2]

– Zanimiv je prikaz Venetov vse do Liburnov, medtem ko med Veneti in Mesapci ni povezave kot na drugih zemljevidih podobnega obdobja.

198

Mesabski napisi so dokaj obsežni saj obsegajo 346 bolj ali manj ohranjenih napisov od katerih jih je kar nekaj izgubljenih in so ohranjene le njihove slike ali prerisi. Večina napisov je na kamnitih podlagah – 197, ki jim lahko prištejemo tudi neznane podlage iz grobov – 93, torej skupaj 290. Le 32 jih je na glinenih izdelkih, največkrat na vrčih in piramidah, 18 jih je na bronastih predmetih, največkrat na kovancih, trije so na srebrnih kovancih, dva napisa sta na zlatu in le en je na svinčeni podlagi. Časovno zajemajo obdobje od 6. do 1. stoletja pr. Kr., ko jih zamenjujejo latinski napisi. Jezikoslovci so prečrkovali napise, pri tem pa so upoštevali spremembe pisave s starostjo. V napisih berejo predvsem imena tako kot v drugih predantičnih napisih, ki so razumljivi v slovanskih jezikih in ne podajajo razumevanj njihove vsebine. Mesabska imena jezikoslovcev so obravnavana v posebnem poglavju in so v katalogu tudi prikazana [1, 3].

Mesabski napisi so na peti italijanskega škornja kot je za različne takratne pisave prika-zano na zemljevidu 2.

Zemljevid 2: Mesabski napisi na peti italijanskega škornja in takratne pisave [3]

Nekaj podatkov je tudi na spletu Wikipedije. Mesapsko so govorili v okrožju Apulia, kjer so bili trije rodovi: Mesapci, Dauni in Peucetti. Mesapski jezik naj bi bil ilirski in bi naj se pretežno govoril na nasprotni strani jadranskega morja. V arheologiji to hipotezo podpirajo podobnosti v keramičnih in kovinskih predmetih na obeh straneh Jadrana, s stališča jeziko-slovja pa povezava med mesapščino in ilirščino ni zanesljivo dokazana in v celoti sloni na podobnosti osebnih in krajevnih imen. Mesapce so po punskih vojnah v času republikanske vlade zasedli Rimljani in potujčili tedanje prebivalstvo. Sedanje stanje tedanjih pokrajin je prikazano na zemljevidu 3 za deželo Puglia, kjer je glavno mesto Bari [4].

199

– Zanimivo je ime Apulija, ki se je ohranilo v imenu pokrajine Puglia, in predstavlja deželo Apolona, izvirno Apula, ki je bil etruščanski bog glasbe in petja. Podobno se je ohranilo ime mesta Pula izvirno slovensko Pulj, kjer je bilo tudi Apulovo svetišče.

PREGLED MESAPSKIH NAPISOV

V tabeli 1 prikazujem število napisov, ki jih zahodnoevropski jezikoslovci uvrščajo med mesabske napise ter število v njih prepoznanih besed in črk.

Zemljevid 3: Okrožje mesabskih napisov v sedani deželi Pugliji [4]

Tabela 1: Število mesabskih napisov ter v njih prepoznanih besed in črk

Napisi število napisov število besed število črkPrebrani napisi 303 2340 6507Neprebrani, prekratki in pomanjkljivi napisi 43 347Vsi napisi 346 6857Napisi berljivi v obeh smereh 23 65 164

Strokovno neobdelanih v literaturi [3] je 60 napisov, vendar ima 7 napisov podano tudi prečrkovanje in so v obravnavi tudi upoštevani.

Povprečna dolžina mesapskih napisov je 6507 črk / 303 napisi = 21,48 črk ali 2340 besed / 303 napisi = 7,72 besed.

200

Povprečna dolžina besed je 6507 črk / 2340 besedami = 2,78 črke. Povprečna dolžina besed je manjša od venetskih, ki je 3,25 črk, pa tudi od starofrigijskih napisov z 2,81 črkami in od retijskih z 2,95 črkami [5-7]. Majhna povprečna dolžina mesapskih napisov je pogojena s številnimi okrajšavami in žalnimi vzdihi.

V tabeli 2 so podane dopolnitve napisov s črkami, ki so jih dodali strokovnjaki, s črkami, ki jih je autor dodatno prebral in s črkami, ki jih je po razumevanju dodal.

Tabela 2: Dopolnitev napisov s črkami

Dopolnitev napisov črke napisov Dodali

strokovnjakiDodatno prebrano

Dodatno dodano

Vse črke skupaj

Števila 6107 153 150 97 6507Deleži v % 93,85 2,35 2,31 1,49 100

Deleži dodanih in dodatno prebranih črk so zelo majhni, saj so napisi večinoma zelo dobro ohranjeni.

V tabeli 3 so napisi razporejeni po času nastanka ali po drugih značilnostih glede črkovnih znakov, podatkov ali obdelave.

Tabela 3: Napisi razporejeni po navedenih značilnostih

Značilnosti Napisi številoArhaični časObdobje od konca 6. do začetka 5. stoletja pr. Kr. 1 do 1 1Obdobje 490/480-444/433 pr. Kr. 2 do19 18Obdobje 444/433-400 pr. Kr. 20 do 48 29Klasično obdobjeObdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr. 49 do 80 32Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr. 81 do 100 20Helenistično rimsko obdobjeObdobje 3. stoletja pred Kr. 101 do 165 65Obdobje od 3. do 2. stoletja pred Kr. 166 do 189 24Republikansko obdobjeRepublikansko obdobje od 2. do 1. stoletja pred Kr. 190 do 225 36Dodatek - nezajeti napisiMlajše staro obdobje 444/433-400 pred Kr. 226 do 229 4Obdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr. 230 do 250 21Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr. 251 do 251 1Helenistčno-Rimsko obdobje 3. stoletja pred Kr. 252 do 262 11Helenistčno-Rimsko obdobje 3. do 2. stoletje pred Kr. 263 do 265 3Republikansko obdobje 2. do 1. stoletje pred Kr. 266 do 268 3Napisi negotove kronologije 269 do 280 12Napisi nedoločljive kronologije 281 do 284 4Napisi z neznačilnimi črkami 285 do 322 38Napisi s preveč okrnjenim poročilom 323 do 339 17Neobdelani napisi 340 do 346 7Skupaj 1 do 346 346

201

DELOVNI HIPOTEZI

Delovni hipotezi, ki sta bili uporabljeni pri podrobni primerjavi različnih prečrkovanj in branj istih napisov, pri obravnavi vseh mesabskih napisov nista uporabni in sta ustrezno preoblikovani podobno kot pri retijskih in starofrigijskih napisih:

– Verjetnost prečrkovanja je ocenjena glede na število znanih in glede na število dodanih in v prevodu uporabljenih črk.

– Verjetnost prevoda je ocenjena glede na znani pomen predvsem daljših in pogostejših besed in glede na smiselni prevod celotnega napisa.

Osnova za obravnavo je seznam mesapskih napisov, prečrkovanj z obrazložitvami, podatki o najdiščih, starosti in slikami napisov, objavljen v publikaciji [3].

KRITERIJI OCENJEVANJA VERJETNOSTI PREČRKOVANJ IN PREVODOV

Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov so enaki kot pri dosedaj obravnavanih venetskih, retijskih in starofrigijskih napisih in so podani v tabeli 4.

Tabela 4: Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in prevodov v odstotkih

Ocena Verjetnost prečrkovanj Verjetnost prevodovOdlično > 0,85 > 0,80Prav dobro > 0,70 > 0,60Dobro > 0,55 > 0,40Zadostno > 0,40 > 0,20Nezadostno < 0,40 < 0,20

ABECEDA IN PREČRKOVANJE

Prečrkovanje stokovnjakovStrokovnjaki podajajo prečrkovanja, ki se delno spreminjajo s starostjo napisov in so

dovolj dobra osnova, zato prečrkovanja v pretežnem delo lahko obdržim. Edina izjema je znak H, ki ga prečrkujejo kot glas za črko H, vendar vsebina napisov tako prečrkovanje ne potrjuje. Praviloma se ta znak pojavlja v trojici IHI, ki je najpogostejša mesapska beseda in se pojavlja kar 125 krat, medtem ko se druga najpostejša beseda RAS pojavlja le 21 krat. Obe besedi imata nedvoumen pomen, pa ju kljub temu uporabljajo kot končnici poljubnih imen, čeprav ju smiselno ne utemeljijo.

PrečrkovanjeVečina črkovnih znakov je podobna črkam Venetov, Retijcev, Starofrigijcev, Etruščanov

[8-13] in Starotrakijcev [14-15]. Prečrkovanja jezikoslovcev ustrezno upoštevajo njihovo podobnost, zato sem lahko po preveritvi prečrkovanj napisov s slikami, obdržal večino njihovih prečrkovanj.

202

Napačno pa prečrkujejo znak H kot glas za črko H. Praviloma se ta znak pojavlja v trojici IHI, ki je najpogostejša mesapska beseda. Zelo pogosto pa se znak H pojavlja tudi v različnih dvojicah ali trojicah kot HA, OHA itd s pomeni vzklikov žalovanja za pokojnikom ali njegovega ležanja v grobu. Znak se prečrkuje kot v grških in starotrakijskih napisih, kjer črka H pomeni glas za črko E. Najpogostejša venetska beseda IOI s pomenom joj, ki se pojavi 71 krat se pri mesapskih napisih spremeni v IHI s pomenom jej, ki ima enak pomen kot joj. Pravilnost takega prečrkovanja potrjuje dejstvo, da je od 303 razumljenih mesap-skih napisov le 25 napisov, ki se lahko razumejo tudi posvetno, ostalih 278 napisov ali 278 / 303 = 91,75 % pa ima nedvomno nagrobno vsebino. Prav vzklika joj in jej pa sta značilna za žalovanje po pokojnikih in za žalne napise.

Pri samoglasnikih praviloma ni drugačnih prečrkovanj, čeprav je pogosto pojavijo dvojice II in EE s pomenom je in dvojice AA s pomenom aja.

Pri soglasnikih pa je več možnosti saj sta za črko T dva znaka; znak t za glas T in znak t, ki ga jezikoslovci prečrkujejo kot θ, ki pa ima podobno glasovno vrednost kot T in šele z razumevanjem se najbolje določi utrezna glasovna vrednost. Zato se večkrat pojavijo dvojice TT, vendar so pogoste tudi dvojice DD, LL, RR, NN, SS, ŠŠ, TT in ZZ. Značilnost teh dvojic je, da ne predstavljajo povsem zanesljive delitve zveznega besedila in lahko le poudarjajo določeno vsebino.

Edini znak, ki ima drugačen pomen kot v venetskih in retijskih napisih je znak T, ki tam pomeni T, v mesapskih napisih pa ta znak pomeni glas za črko Š.

Treba se je zavedati, da so tudi ti napisi pisani v tedanjih narečjih in točnega glasu za posamezni črkovni znak ni možno ugotoviti, zato je razumevanje omejeno na glavni izbor glasov za posamezne črkovne znake, ki so določeni dovolj zanesljivo.

DELITEV ZVEZNEGA BESEDILA IN PREVODI

Razumevanje jezikoslovcevRazumevanje jezikoslovcev je vezano na poljubna imena, saj praviloma ne podajajo

smiselnih prevodov ampak le predvidevanja, saj naj bi napisi večinsko vsebovali rodbinska ter moška in ženska mesapska imena. Ta poljubna imena ne pišejo z veliko začetnico in je le iz spremnega besedila možno vsaj delno ugotavljati njihovo opredelitev za posamezna imena. Zato ni mogoče zanesljivo ugotoviti niti njihove delitve delno zveznega besedila niti predvidenih imen. Razlog za imensko teorijo ima sicer podlago v kasnejših latinskih napisih, kjer so številna imena nedvomno razpoznavna. Enačiti rimske in predrimske napise, ki so jih pisala druga ljudstva v drugačnem jeziku in z drugačnimi pokopnimi željami pa ni strokovno in se lahko upošteva le kot delovno hipotezo, ki pa je prepričljivo ovržena z razumevanji v slovenskem jeziku.

Jezikoslovci sicer govore o staroitalskih jezikih, vendar jih ne navedejo, niti ne navedejo svojega jezika razumevanja, zato celotna njihova obravnava ni dokazljiva. Navajajo sicer podobnosti lastnih in rodbinskih ter zemljepisnih imen z imeni na drugi strani jadrana, vendar so tudi tu praviloma le oblikoslovne primerjave in brez razumevanj navedenih imen. Značilna je popolna odsotnost analiz pogostosti, ki so bistveni temelj razbiranja vseh

203

neznanih jezikov. Povedna je tudi predvidena delitev delno zveznih besedil, kjer bistveno odstopajo ravno štirje najdaljši napisi: 166 s 462 črkami, 191 s 165, 192 s 350 in 195 s 251 črkam, kjer ni moč ugotoviti njihove predvidene delitve. Razlog je enak kot pri najdaljšem venetskem napisu, ki ga ni moč pojasnjevati s poljubnimi imeni kot pri drugih venetskih napisih [16]. Pregled teh napisov je podan v tabeli 5 z oznakami: A avtor, D – dolžina, B – beseda, J – jezikoslovci.

Tabela 5: Primerjava značilnosti in razumevanj najdaljših mesapskih napisov

Napisi črke besede A DbA Delež besede j črke j Dbj % črk % besed166 462 140 3,30 100 7 69 9,86 0,15 0,05191 165 52 3,17 100 2 13 6,50 0,08 0,04192 350 114 3,07 100 16 117 7,31 0,33 0,14195 251 87 2,89 100 17 131 7,71 0,52 0,20VSI 1228 393 3,12 100 42 330 7,86 0,27 0,11

– Povprečna dolžina besed jezikoslovcev v daljših napisih je več kot dvojna in je daljša od slovenskih leposlovnih besed s povprečno dolžino 4,55 črke [17], pa tudi od latinskih besed s povprečno dolžino 5,84 črk [18], zato predvsem bistveno odstopa število ugo-tovljenih besed, ki je bistveni pokazatelj razumevanja, saj je pri vseh napisih manjši od 20 %, pri prvih dveh pa celo pod 5 %.

Od 346 napisov je 43 napisov s 347 črkami prekratkih ali močno poškodovanih in njihovo razumevanje ni smiselno; poleg štirih posebej obravnavanih napisov jezikoslovci podajajo osnove za delitev 162 napisov s 2885 črkami in 382 besedami. Ne podajajo pa osnov za 137 napisov s 2400 črkami, ki so dovolj dobro ohranjeni za ustrezno obdelavo in so prevedeni v slovenski jezik.

Povprečna dolžine besed jezikoslovcev je (330 + 2885) / (42 + 382) = 7,85 črk.

Končnice imen in drugih besed jezikoslovcevV katalogu so imena v posamezen napis vstavljena po posebej navedenih imenih in po

uporabljenih končnicah predvidenih imen in drugih besed pri katerih dele zvezno pisano besedilo.

Končnice moških in rodbinskih imen ter drugih besed:ahi, aos, bas, bos, das, des, ehe, ehi, eos, eti, has, hes, his, hos, ias, idi, ihe, ihi, ios, iti,

nes, kas, kes, kos, les, mas, mes, mos, nas, nes, oas, oho, oni, oos, ori, oti, ras, res, ris, sat, ses, ssi, sso, tas, tes, tis, tos, tor, vas, ves, zet.

Končnice ženskih imen ter drugih besed:ana, ara, ata, ati, aza, boa, dda, eta, ika, ina, ino, ita, iva, lia, lla, loa, nda, nia, nna, oao,

ona, ora, ota, ova, rai, ria, rta, sia, sno, sti, šta, toa, vas, voa.Nekatere končnice so povsem razumljive v slovenskem jeziku, a jezikoslovci ne podajajo

njihovega pomena niti jezikovnih analiz pogostosti, ampak le posamezne primerjave, ki pa ob podobnosti vsebine napisov, ki so večinsko pokopne narave in brez razumevanju napisov, ne dajejo ustreznih rezultatov.

204

Posebej izstopa najpogostejša končnica IHI, ki nima pomena v znanih jezikih in je ne pojasnjujejo. Ta končnica se pojavlja tudi v zelo kratkih besedah, ki so ugotovljene tako, da so preštete črke pred to končnico. Tako bi predpostavljena imena bila bistveno krajša od ugotovljenega povprečja in sicer: 4 črkovno ime 1x, 5 črkovno 10x, 6 črkovno 4x in sedem črkovno ime kar 13x.

Najpogostejše začetne tri črke v besedah jezikoslovcev so podane v tabeli 6.

Tabela 6: Najpogostejše besede jezikoslovcev

Začetek število Naipogostejše besededaz 32 Dazimaihi 8x, Dazimas 3x, Dazet 3x, Dazihi 2x, Daza 1x, DazeGiaihi

1x, Dazehiias 1x, Dazes 1x, Dazetid 1x, Dazetθihi 1x, Dazihonas 1x, Dazihonihi 1x, Dazihonnes 1x, Dazinnihi 1x, Dazinnota 1x, Dazohon-nihi 1x, dazoihi 1x, Dazoimihi 1x, Dazomas 1x in Dazomoas 1x

tab 17 Tabara 12x, Tabarai 1x, Tabaraihe 1x, Tabarovas 1x in Tabarios 1x in Tabaroas 1x

tot 13 θotor 8x, θotoras 2x, totora 1x, θotoria 1x in θotorridas 1xbla 10 Blatθihi 3x, Blaθihi 3x, Blates 1x, Blatana 1x, Blatθes 1x in Blatθeihaspla 10 Platoras 5x, Plastas 2x, Plato 1x, Plasbtas 1x in Platorrihi 1xteo 10 θaotoras 2x, θeotoras 2x, θeotoridda 2x, θeotor 1x, θaotorras 1x,

θaotorres 1x in Teotinihimor 9 Morkehiaiih 1x, Morkes 1x, Morkihi 1x, Morkohiaihi 1x, Morkohias

1x, Morkos 1x, Morqorihi 1x in Morθana 1xbal 8 Balakrahiaihi 1x, Balasiirihi 1x, Baledonas 1x, BaleGias 1x, Balehi 1x,

Baletθihi 1x, Balakrahiaihi in Balias 1x,sta 7 Staboos 3x, Staboaos 2x, Stabaos 1x in Stabos 1xval 7 Vallaos 2x, Vallaidihi 2x, Valla 1x, Vallaso 1x in Valatis 1xapr 7 Aprodita 4x, Aproditas 2x in Aproditiovas 1xdaš 7 Daštas 5x in Dašta 2xbil 6 Bilia 3x, Bilihi 1x, Bilivia 1x in Biliovasno 1xdaš 7 Daštas 5x in Dašta 2xdam 6 Damatria 2x, Damatras 2x, Damatrivas in Damatriovas 1xgra 6 Graivaihi 3x, Grahis 2x in Graheos 1xlah 5 Lahika 1x, Lahon1x, Lahona1x, Lahianes 1x in Lahiones 1xalz 5 Alzenas 3x, Alzan 1x in Alzanaidihi 1x

Najpogostejše ime jezikoslovcev je Tabara, ki se pojavlja 12 krat in vedno na začetku besedila, petkrat pa tudi samostojno, skupno 17 krat.

Drugo značilno ime jezikoslovcev je Dazimaihi, ki se pojavlja 8 krat pa tudi v različnih oblikah, skupno kar 32 krat.

Pogosta beseda je θotor, ki se pojavlja 8 krat, pa tudi v drugih oblikah skupno 13 krat.Značilne so začetne črke navedenih imen, ki imajo praviloma v slovenščini določen

pomen, ki pa ga zahodnoevropski jezikoslovci ne vidijo.

205

Navedena pogosta imena jezikoslovcev so prav dobro razumljiva v slovenščini. Imena večinoma podajajo tudi nek smisel, saj imajo praviloma svoj naravni izvor, ki ga jeziko-slovci ne pojasnjujejo, zato ne podajajo njihovo razumevanje ampak imena le navajajo, kar pa je daleč od jezikovne utemeljitve.

Osnove razumevanjaObravnavanje predpostavljeno nerazumljivega besedila mora potekati postopno tako,

da se po posameznih značilnostih določi prepoznane skupine črk: 1, 2, 3, 4, 5 in več črk, ki omogočajo določitev ustreznega pomena. Znane besede, ki predstavljajo samostalnike, glagole, pridevnike, imena, zaimke, vzklike in druge besedne oblike, omogočajo začetno delitev zveznega besedila, ki se z dopolnjevanjem znanja in izkušenj iz drugih napisov stalno dopolnjuje. Tako postajajo zvezna besedila čedalje bolj smotrno razdeljena na posa-mezne besede, njihovi prevodi pa čedalje bolj razumljivi in zanesljivi.

Temeljna osnova za delitev zveznih besedil so pogoste besede, ki so zbrane iz vseh razumljenih mesapskih napisov in so prikazane v delu Zbir mesapskih napisov, delitev, prevodi in slovar [19]. Smiselna je tudi primerjava dobljenih besed s pogostimi besedami iz venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov [20-22].

Tabela 7: Skupine večkrat ponavljajočih se črk, ki predstavljajo besede

besede razumljivost številčnost Ocenadaljše besede razumljive Številne odlično

razumljive manj številne prav dobrokrajše besede razumljive Številne prav dobro

razumljive manj številne dobroslabše razumljive zadostnonerazumljive nezadostno

Za razumevanje prebranega besedila so najpomembnejše daljše in razumljive besede, pomembne pa so tudi krajše številne besede, saj omogočajo ustrezno delitev zveznega besedila in razumevanje celotnega besedila. Za razumevanje prebranega besedila so pomembne vse prepoznane in razumljive besede, pa tudi mnoge okrajšave. Razumljivo je, da so bile okrajšave bistveno pogostejše kot pa so danes in to tako zaradi omejenega prostora, kot tudi zaradi bistveno težjega zapisovanja v kamen, keramiko ali kovino.

Okrajšave so zelo pogoste in nam lahko kažejo tudi takratno govorjeno besedo, ki je tako kot tudi danes praviloma odstopala od pravopisne besede. Večkrat so izpuščene manj pomembne črke, ki jih tudi danes v pogovornem jeziku ne izgovarjamo, čeprav bi jih morali po pravopisu izgovarjati in tudi zapisati. Okrajšave so lahko delne ali pa skoraj popolne, saj največkrat opazimo le prvi del besede, včasih pa je okrajšava tako korenita, da zajema le prvo črko. Pri sodobnih okrajšavah so te zapisane z velikimi črkami, kar pri mesapcih ni mogoče, saj niso razlikovali velikih in malih črk.

206

Delitev praviloma zveznega besedila – delitev pri znanih besedah, – delitev pri znanih in pogostih okrajšavah.

Delitev zvezno pisanega besedila je pri znanih daljših besedah ustrezna in zelo zane-sljiva, medtem ko je delitev pri znanih krajših besedah praviloma le zanesljiva. Pri okraj-šavah je možno upoštevati delitev kot pravilno, le z dobrim razumevanjem celotnega smiselno prebranega dela napisa ali celotnega besedila.

Smer branjaSmer branja je praviloma podana s smerjo črk in je praviloma od leve proti desni, pa

tudi obratno, navzgor, navzdol ali v krogu.Pri težavnih zapisih v kamen so tudi takratni ljudje prej določili, kaj hočejo zapisati in

pri tem vsaj včasih upoštevali tudi obratno smer branja, ki je tako prikazala njihovo duho-vitost ali pa poseben namen. Včasih gre tudi za prikrit namen, saj so hoteli skriti določeno vsebino pred ljudmi ali še verjetneje pred duhovi ali pa so hoteli dobiti odgovor umrlih in obratna smer branja bi bila zato kar ustrezna. Taki ugotovljeni ali možni zapisi so preve-deni tudi v obratni smeri.

Število napisov razumljivih v obeh smereh je pri Mesapcih zanemarljivo, saj jih je le 23 ali le 23 / 303 = 7,59 %. Delno je to pogojeno z daljšimi napisi, delno pa z izrazitimi nagrobnimi vsebinami, kjer prevladujejo stvarni občutki ob pokopu.

RazličicePri razumevanju vsakodnevnih besednih sporočil je za pravilno razumevanje posre-

dovanega sporočila potrebno poznati: okolje dogodka, način podajanja, namen, v nepo-srednem govoru pa tudi govorico telesa. Pri starih napisih mnogo teh podatkov nimamo, zato je možnost različnega tolmačenja velika. Praviloma se različna razumevanja le delna, pri krajših napisih pa so lahko tudi povsem različna. Veliko število besednih različic lahko zmanjšuje verjetnost razumevanja, lahko pa jo tudi povečuje, če kaže na dobro isto-smi-selno razumevanje besedila. Številne različice povečujejo število prepoznanih besed, vendar bi bilo oporečno opuščati take različice, saj so povsem umestne in skladne s celotnim bese-dilom. Tudi v slovarjih so praviloma podane take različice, ki so v vsakdanjem govoru tudi bolj ali manj uporabljene.

Uporabne so tudi besede iz dosedaj razumljenih predantičnih slovanskih venetskih, retijskih in starofrigijskih napisov, ki so zbrane v ustreznih besednjakih [23-25]. Besede mesapskega jezika so zbrane v Slovarju mesapskih besed [26].

DOSEDANJA RAZUMEVANJA

Pet mesabskih napisov je obravnaval tudi M. Bor in njegova prečrkovanja in razumeva-nja bodo, z oznako literature, primerjalno navedena in obravnavana [27].

207

KATALOG

UREDITEV KATALOGA

Katalog je urejen po starosti napisov ali po drugih značilnostih kot so podane v tabeli 3.

Pri vsakem napisu je: – Zaporedno število napisa, vrsta napisa, mesto najdbe in hrambe, smer branja in kje se

nahaja slika. – Prečrkovanje jezikoslovcev s komentarjem; delitev besedila in razumevanje s poljub-

nimi imeni, ki imajo krepko veliko začetnico, če razumevanja ni je tam vprašaj, število znakov H, ki so prečrkovani kot H.

– Dosedanje prečrkovanje in razumevanje na podlagi slovanskega izrazja z navedbo lite-rature in s komentarjem.

Avtor: – Prečrkovanje in verjetnost prečrkovanja, število besed in število črk napisa - število

vidnih črk, število dodanih črk jezikoslovcev in število dodatno prebranih in število dodanih črk.

– Delitev zveznega ali delno zveznega napisa, dobesedni prevod v slovenščino z verjetno-stjo prevoda in s komentarjem razumevanja.

Oznake v katalogu – S Slika. – R Različica. – N Nazaj označeno poševno. – [1:233] Literatura 1, stran 233. – Drugače ali novo prebrane črke so označene krepko in poševno. – Dodane črke so v oklepaju. – Velike krepke začetnice označujejo imena jezikoslovcev.

Števila v Katalogu - primer Napis 1 – ,9 ,8 verjetnost prečrkovanja verjetnost prevoda.

7 18 število besed število črk. – 18 0 0 0 18 črke strokovnjakov, njihove dodane črke,

novo prečrkovane, dodane in vse črke. – Napisi, ki niso prevedeni imajo označeno le število črk.

Pri napisih brez slik so zaradi primerljivosti na mestih neznanih črk upoštevane dodane črke kot novo prečrkovane, na mestih manjkajočih črk pa kot dodane črke!

208

NAPISI

ARHAIČNI ČAS

Zgodnje staro obdobje od konca 6. do začetka 5. stoletja pr. Kr.

Napis 1. Napis iz najdišča Nardo na obdelani grobni kamniti plošči 28x9x6 cm je v dveh vrstah dolžine 15,2 in 13 cm, črke so visoke 2 do 4 cm, bere se levo serpentinasto. S [1:233]

baopihinolibataos baopihi Nolibataos I 1 [1:48]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen prve črke, ki je R, črke H, ki je O in izpuščenega I.,9 ,8 RAOPIOIINOLIBATAOS 17 0 1 0 187 18 RAO PIO I INO LIB ATA OS R RAO P IOI INO LIB ATA OS Rad pil je in lep ata ostal. Rai pa joj in ljub ata ostal.Očitno gre za nagrobno vsebino, saj ljubi ata ostane tudi v raju.

Staro obdobje prva polovica 5. stoletja, 490/480 - 444/433 pr. Kr.

Napis 2. Napis je na dvoročnem trebušastem glinenem vrču iz Rugge visokem 20 cm, ki je shranjen v Muzeju v Bostonu. Na eni strani sta dve človeški figuri z napisoma z rjavim firnežem, na drugi strani pa sta petelina z napisom z rjavim firnežem. S [1:234-235]

Prva stran Druga strana) avroĆias b) lahika iapi AvroĆias Lahika iapi I 1 [1:49]

Pri prečrkovanju je nekaj razlik, saj je 5. znak, ki je označen s puščico dvojen in predstavlja črki TL, kakor zadnji znak, ki ga prečrkujejo kot PI, vendar predstavlja črki TA. Zadnja črka bi bila lahko vprašljiva in bi bila lahko tudi zlogovni znak z neznanim pomenom, vendar je pomen prepričljiv, saj gre za jato ptic, ki so vedno imele magični pomen. Črka H praviloma pomeni E tako kot v grških in starotrakijskih napisih.

,9 ,7 AVROTLIAS/LAEIKA/IATA 14 0 1 0 156 15 A V ROT L IAS LAEIKA IATA R LAEIKA lahko A v rotitev le jaz lahka, jata. R ROTV grobPrevod podaja smiselno vsebino, ki je povezana s slikama, saj prva predstavlja verjetno dve ženski od katerih je ena bojevnica, saj ima bič, druga pa je zakrita in bi lahko predstavljala žrtev ali čarovnico. Druga slika pa predstavlja dva petelina in bi lahko pomenila petelinji boj, a sta ptiča povezana z značilnim znakom, ki lahko pomeni tudi skupnost ali jato. Na eni strani sta dve ženski, na drugi strani pa petelina, torej ne gre za par, ampak za skupino ali jato.

R A V ROT L IAS L AEI KA IATA R L AIE KA le ajam kot A v grob le jaz le ajam kot jata.Če vrč predstavlja žaro je to verjetnejša različica, saj tudi duše po smrti lahko predstavljajo jato; pa tudi dve ptici lahko neseta dve duši v raj [20].

209

Napis 3. Napis z rjavim firnežem na zunanjem dnu dvoročnega trebušastega vrča iz Valesio se bere desno in je shranjen v Muzeju obrtne umetnosti v Hamburgu. S [1:236-237]

vaikanetaos Vaikanetaos I 0 [1:49]

Jezikoslovci podajajo točno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 1 VAIKANETAOS 11 0 0 0 114 11 VAI KA NETA OS Vej ko notri ostane.Prevod podaja smiselno vsebino, ki je povezana z vrčkom, ki po smislu sodeč predstavlja žaro s pepelom umrlega.

Napi 4. Napis iz najdišča Ognissanti dolžine 87 cm in povprečne višine črk 3 do 4 cm je vklesan v obdelan peščenjak velikosti 1,46x0,16x0,36 cm S [1:233-239]

a) θaidikihilasiniaorinasiannzatxx(x) b) xaxrl ? θaidikihi Lasinia Orinasia annzat I 11 [1:49-50]

Obdržim prečrkovanje spodnjega dela, ki je na koncu nezanesljiv, dvojni nn pa je verjetneje NM, črka H pa je E; zgornji del pa se prične s črko R, tretja črka je O, četrta je verjetno N, zadnja pa je E. RAONRLE/TAIDIKIEILASINIAORINASIANMZATO 32 0 5 0 37,8 ,6 RA ON R LE TAI DIK IEI LAS IN IA ORI NA SIA NM ZATO15 37 Raj on res le taj lep jej sem in aja gori naj sije nam zato.Prevod podaja smiselno vsebino, povezano z nagrobnikom, saj je pokojnik našel lep raj in tu počiva in nam sije.

Napis 5. Napis je na zgornjem delu oboda vrča premera 19 cm iz najdišča Valesio, vrezan je pred žganjem in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. Napis dolžine 16 cm in višine črk 2 cm se bere z leve na desno. S [1:240]haivaGiaszaras haivaGia Zaras I 2 [1:50]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, razen črke H, ki je E.1 1 EAIVAGIASZARAS 14 0 0 0 144 14 EAI VAG IAS ZARAS Joj vagan jaz zares.Prevod podaja smiselno vsebino, povezao z vrčem, saj gre za žaro in napis govori o pokojniku, ki je zares zvagan.

Napis 6. Napis je vrezan na bronasti votivni okrogli plošči iz območja Valesio, teški 215 g s premerom 10,9 cm in debeline 2 mm, bere se desno. S [1:240-241]

aviθasbaleGiaszaras Aviθas baleGias Zaras I 0 [1:51]Jezikoslovci podajajo dovolj zanesljivo prečrkovanje, saj so črke lepo vidne.1 1 AVITASBALEGIASZARAS 18 0 0 0 186 19 AVITA S BA LEGIA S ZARAS Ovita s bo legla si zares. R AVI TA Javila tuPrevod podaja smiselno vsebino, ki je povezana z nagrobno vsebino, morda gre za mumijo ali za žaro in napis govori o pokojni, ki je ovita ali skrita v žari in je zares legla.

210

Napis 7. Napis iz območja Vereto v okrožju Sv. Andreja je vgraviran na vrhnjem delu desetstranega nalomlje-nega kamnitega stebra višine 1,41 m in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu. Napis dolžine 46 cm in višine črk 2,5 cm se bere levo. S [1:242]

]rzaideĆiashaiθraaθivareti rzaideĆias Haiθraa θivareti I 1 [1:51]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, razen črke H, ki je E. RZAIDETIASEAITRAATIVARETI 25 0 0 0 251 ,9 R ZAIDE TIA S EAI T RA ATI VA RETI10 25 Res zajde tja saj aja tu raju ati v Reti. R RETI Reti R RZ AI DE TIA S EAI TRA ATI VA RE TI Res aja da tja saj aja trajno ati v raju ti.Prevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na vidnem stebru, ki naj ga ljudje berejo in morda govori tudi o boginji Reti.

Napis 8. Napis je na treh združenih delih oboda glinastega vrča. S [1:243]

a ]rinzanixtis:dazeGiai[hi [1:51]b ]irišaihi Rinzanixtis DazeGiaihi Irišaihi I 1 ni slike [1:52]Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj je večina črk lepo vidna, vendar so nekatere neobičajne. Črka x je najverjetneje A, dvopičja ni, na koncu pa dodajo I ki ga ni. Druge vrstice ni moč preveriti, saj ni slike, pojavlja pa se črka h, ki najverjetneje pomeni E.Pri delitvi pomagajo nezdužljive soglasniške skupine NZ in SD. Napis ni popoln, zato je na manjkajočih delih lahko tudi drugačna vsebina. RINZANIATISDAZEGIAIEI/IRIŠAIEI 26 2 1 0 29,9 ,7 R IN ZANIA TIS DA ZEGIA IEI IRI ŠA IEI R IRI mlad9 27 Res in zaspi tisti da sežge jej raj šel jej. R RI N Raju najPrevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na vrču, ki najverjetneje predstavlja žaro, saj napis govori o pokojnem, ki zaspi in ko je sežgan gre v raj.

Napis 9. Napis na delu žare iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. S [1:243]

]ai.slax[ ? 0 [1:52]Napis je slabše berljiv, vendar sta zadnji črki: obrnjeni N in I, zato bi prečrkovanje najverjetneje bilo.,8 ,8 AI:SLNI 5 0 1 0 62 6 AI SLNI Aja silni.Prevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na delu žare in govori o silnem pokojnem, ki sedaj mirno spi.

Napis 10. Napis iz Ceglie je vrezan na delu opeke 28x 20 cm. Bere se z leve na desno, črke pa so visoke 7 mm. S [1:244]

]raGe ? 0 [1:52]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, vendar prvega znaka ne prečrkujejo je pa lahko ločilna črta, črka I, še verjetneje pa je črka S.,9 ,8 SRAGE 4 0 1 0 51 5 SRAGE Srage. R S RA GE Saj raj gre.

Prevod podaja smiselno vsebino, ki govori o potnih sragah, najverjetneje o smrtnih sragah.

211

Napis 11. Napis iz Vaste je izgubljen, bere pa se iz leve v desno. S [1:244]

]dr[ ? 0 [1:53]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, saj sta črki lepo vidni, vendar naj bi se napis spredaj in zadaj nada-ljeval, iz slike pa je razvidno, da gre le za dve črki, ki najverjetnej predstavljata okrajšavi.1 ,5 DR 2 0 0 0 22 2 D R Daj raj.Prevod podaja smiselno vsebino, zaradi kratkosti, pa so možne različice.

Napis 12. Napis iz najdišča Rugge je na obdelani kamniti, verjetno nagrobni plošči napušča 50x10,5x7 cm in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. Napis dolžine 32,5 cm z višino črk od 2 do 3 cm se bere iz desne proti levi. S [1:244]

dazima[ih]ivastoaihi Dazima[ih]i Vastoaihi I 2 [1:53]Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj so črke razen manjkajočega dela lepo vidne, črka H pa je E.,9 1 DAZIMAIEIVASTOAIEI 16 2 0 0 187 18 DA ZI MA IEI VAS TOA IEI Da si moj jej vsa tvoja jej.Prevod podaja smiselno vsebino, ki je napisana na nagrobniku in govori o pokojniku in verjetno ženi, ki je vsa njegova.

Napis 13. Napis iz Canosa na glinasti skodelici premera 10 cm in višine 4,5 cm je v Narodnem muzeju v Tarantu. Napis dolžine 11cm in višine črk 1,9 cm je rahlo vrezan in se bere iz leve proti desni. S [1:245]

dazims ? 0 [1:53]Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne.1 ,6 DAZIMS 6 0 0 0 64 6 DA ZI M S Da za mizo si. R DA ZI M S Da si moj si. N S MIZA D Z mize daš.Prevod je smiseln in možen tudi v obratni smeri. Kratek napis omogoča razumevanje v več različicah. Možna je tudi nagrobna vsebina.

Napis 14. Napis iz najdišča Vaste na kamniti plošči 46x31x16 cm je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. Napis dolžine 15 cm z višino črk 4 cm je površinsko vgraviran in se bere iz desne proti levi. S [1:245]]Goq(x)no[? ? 5 [1:53]Jezikoslovci podajajo delno prečrkovanje, saj je napis na sliki slabo viden. Pri tako slabem in nezanesljivem prečrkovanju je preveč možnih različic.

Napis 15. Napis dolžine 18 cm z višino črk 4 cm je vgraviran na obdelanem kamnu 30x20x17 cm in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce, bere se desno. S [1:246]zairikihi Zairikihi I 1 [1:54]Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, črka h pa je E.1 ,7 ZAIRIKIEI 9 0 0 0 94 9 ZA I RIK IEI Zadnji je krik jej. R ZA IRI K IEI Za raj ko jejPrevod podaja smiselno nagrobno vsebino in je zelo verjeten, zaradi kratkosti, pa so možne različice.

212

Napis 16. Napis iz Valesio je na stranski nagrobni plošči 41,5x23x9 cm in je v zbirki G. Marzana v S. Pietro Vernotico. Napis dolžine 19 cm z višino črk od 3 do 4 cm je vklesan in se bere iz leve proti desni. S [1:246]

tabara Tabara I 0 [1:54]

Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne.

1 1 TABARA 6 0 0 0 62 6 TA BARA Tu grob. R TA BAR A Tu bar aja. Tu vsaj aja.Prevod podaja smiselno nagrobno vsebino, zaradi kratkosti pa so možne različice; možno ime Tabara pa ni smiselno, saj se pojavlja prevečkrat in v različnih povezavah, ki tako možnost zavračajo.

Napis 17. Napis iz Muro je na kamnitem stebru in je sedaj izgubljen. S [1:247]

?]xdxx(x)rasnx[2]ihil[? ? 1 [1:54]

Napis je slabše čitljiv, in ga jezikoslovci zelo pomanjkljivo prečrkujejo. Bere se desno, spodnja vrsta pa levo. črka h je E.

,7 ,4 ODNS(V)RASNO/LIEI 9 0 4 1 146 14 OD NS V RA SNOL IEI Od nas v raju snul jej.Podano razumevanje je smiselno in povezano s pokojnikom, ki je doma v raju kjer spi.

Napis 18. Napis iz najdišča Vaste je vgraviran na nagrobni plošči 51x21x13 cm in je shranjen v Narodnem muzeju v Tatantu. Bere se iz desne proti levi. S [1:247]

]oras ? 0 [1:54]

Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje, saj so črke lepo vidne.

1 ,8 ORAS 4 0 0 0 41 4 Okras. R O RAS Oj dol.V obratni smeri se črka R spremeni v SI. N ZASIO Zasijal.Razviden je smisel, zaradi kratkosti napisa pa je možno tudi delno različno razumevanje.

Napis 19. Napis dolžine 27 cm z višino črk 1 cm iz najdišča Muro je vgraviran na okroglem delu kamnitega umivalnika velikosti 48x20x13 cm in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. Bere se levo. S [1:247]

hanqoriasananaproditanma hanqorias anana proditanma 1 [1:54]

Jezikoslovci podajajo točno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, črka H je praviloma E.

EANKORIASANANAPRODITANMA 24 0 0 0 241 ,8 EAN KO RIA SA NANA P RODITA N MA9 24 En ko raj za počitek pa rodita naj me.

Podano razumevanje je smiselno in povezano s predmetom, ki naj bi bil umivalnik lahko pa ima tudi žrtveniški ali nagrobni namen.

213

Mlajše staro obdobje 444/433 – 400 pr. Kr.

Napis 20. Napis je vgraviran na bronastem žezlu, verjetno iz okraja Brindisi in je shranjen v zbirki O. Lebreton. Napis je na obeh straneh žezla v grškem in mesabskem zapisu. Napis se bere iz desne proti levi. S [1:247]

Δαμοσιονβςενδεσινον (damosionbgendesinon) ? 0 [1:55]Jezikoslovci podajajo le prečrkovanje grškega napisa, ki ni podan s sliko in ga ni mogoče preveriti; ne podajajo pa njegovega razumevanja. Po sliki je možno določiti prečrkovanje mesapskega napisa.,9 ,7 NONINERNEVMOI NONID 0 0 18 0 186 18 NONI NER NEV MOI NONI D Noni grob nov moji noni dam.Razumevanje podaja posmrtne želje dragi noni, ki ima nov grob in je na predvidenem posmrtnem potovanju.

Napis 21. Napis iz Mesagne na grobnem kamnu se bere desno in je izgubljen. S [1:248]

keilaias dastas keilaias Dastas I 0 [1:55]

Jezikoslovci podajajo točno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne.1 ,9 KEILAIAS DASTAS 14 0 0 0 147 12 KEI L AIAS DA S TA S Ko le ajaš da sam tu si. R DASTA dostiPrevod podaja smiselno nagrobno vsebino.

Napis 22. Napis na kamnu iz Rugge se bere desno in je sedaj izgubljen. S [1:248]

baaxx[i]hi Baaxx[i]hi I 1 [1:55]

Napis ima več izbrisanih črk, po primerjavi z drugimi napisi bi lahko bilo.,8 ,8 BAA(TI)IEI 5 1 0 2 83 8 BA ATI IEI Bo ati jej.Prevod podaja smiselno nagrobno vsebino.

Napis 23. Napis je na nagrobnem kamnu iz Vaste in je izgubljen. S [1:248]

θabaramorqorihi--(-)s θabara Morqorihi I 1 [1:55]

Jezikoslovci podajajo točno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne, razen črke H, ki verjetneje predstavlja E. Na koncu se nakazujeta črki AI.,9 ,8 TABARAMORKORIEIAIS 16 0 2 0 187 18 TA BARA MOR KOR IEI AI S Tu bar mrtev skoraj jej ajal si. R MORKO R mrtev res R BARA grob R KO RIE IAI ko raju ajal R AIS ajsPrevod podaja smiselno a večpomensko nagrobno vsebino.

Napis 24. Napis iz Ceglie se bere desno in je sedaj izgubljen. S [1:248]

moldahias2ba[? Moldahias ba I 1 [1:55]

Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, razen H, ki je E.

214

1 ,9 MOLDAEIAS/BA 11 0 0 0 115 11 MOL DA EIA S BA Moli da ajal še bo. R MOLDA MladaRazumevanje podaja smiselno vsebino povezano s prošnjo božanstvu.

Napis 25. Napis iz Oria je na grobnem kamnu in je sedaj izgubljen. S [1:248]

tabarios d(r)omatriaš Tabarios D(r)omatriaš I 0 [1:56]

Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje, saj so črke lepo vidne; zadnja črka je X, ki jo prečrkujejo kot Š, kar je smiselno.1 ,9 TABARIOS DROMATRIAŠ 17 1 0 0 187 18 TA BARI OS D ROMAT RIA Š R BARI grobu

Tu bar ostani da romat raju šel. R IO SDRO MAT joj zdrava matiRazumevanje podaja smiselno vsebino in željo pokojnemu, da tu ostane pokopan in bo lahko šel romat v raj.

Napis 26. Napisi iz najdišča Muro so vgravirani na petstranem nagrobnem kamnu višine 44 cm, ki se proti vrhu zoži, spodaj pa ima premer 27 cm. Kamen ima 7 napisov in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce.

a) Napis dolžine 24 cm z višino črk 2 cm se bere iz leve proti desni S [1:249]

klaias(-)θaqsdazima(-) ? 0 [1:56]Prečrkovanje jezikoslovcev je še dokaj zanesljivo in ga obdržim.,9 ,8 KLAIAS TAKSDAZIMA 16 0 0 0 168 17 KL AIA S TAK S DA ZI MA Tu ajal si tako si da si moj.Napis je razumljiv, vendar je zaradi neobičajnega prečrkovanja manj zanesljiv.

b) Napis dolžine 21 cm z višino črk 1 cm se bere iz desne proti levi S [1:249]qollaisbalaidratis ? 0 [1:57]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje kot da ni nobene črke vprašljive, sam pa zaradi slabe slike ne morem preveriti prečrkovanja, zato ga obdržim. KOLLAISBALAIDRATIS 18 0 0 0 18,9 ,8 KO L LAIS BAL AID RAT IS7 18 Ko le ležiš bolj ajd borec isti.Napis je sicer razumljiv, zaradi nepreverjenega prečrkovanja pa je manj zanesljiv.

c) Napis dolžine 9 cm z višino črk 2 do 3 cm se bere iz leve proti desni S [1:249]ψaa ? 0 [1:57] GAA ali GAS 3 0 0 0 3,7 ,5 2 3 GA A Ga aja. R G AS Glej ostaneš.Napis je kratek in različno prečrkovan, zato je možnih več različic.

215

d) Napis dolžine 6 cm z višino črk 6 do 8 mm se bere iz desne proti levi S [1:250]hnthaša ? 1 [1:57]Črke so sicer slabše vidne, vendar je prečrkovanje jezikoslovcev razvidno napačno.,7 ,6 SIEATAVŠA 7 0 2 0 93 9 SIE ATA VŠA Sije ata všel. R S IE ATA V ŠA Sam je ata veš šel.Napis je dobro razumljiv, vendar je zaradi manj zanesljivejšega prečrkovanja in kratkosti lahko večpomenski.

e) Napis dolžine 2 cm z višino črk 1,2 cm se bere iz desne proti levi S [1:250]bo ? [1:57]1 1 1 1 BO Bo. 2 0 0 0 2Obdržim prečkovanja jezikoslovcev, vsebina je jasna, čeprav zaradi kratkosti lahko večpomenska.

f) Napis dolžine 9 cm z višino črk 1 cm je poškodovan in se bere levo. S [1:250]broxox[? ? [1:58]Prečrkovanje jezikoslovcev je slabo, črke so težje razločljive in nekoliko drugačne.,6 ,5 BAIOS E 4 0 2 0 64 6 B AIO S E Bo ajal sam je.Prevod je razumljiv, zaradi težjega prečrkovanja pa je nekoliko manj zanesljiv.

g) S [1:250]pax ? 0 [1:58]Prečrkovanje ni zanesljivo, in je popolnoma drugačno od jezikoslovcev.,5 ,4 BIAIOS V 2 0 5 0 74 7 B IAI OS V Bo joj ostal v.Vsebina je razumljiva, zadadi težjega prečrkovanja pa je manj zanesljiva.

Skupno razumevanje 52 0 9 0 61

,9 ,8 KL AIA S TAK S DA ZI MA KO L LAIS BAL AID RAT IS G AS SIE ATA VŠA BO B AIO S E B IAI OS V29 61 Tu ajal si tako si da si moj ko le ležiš bolj ajd borec isti glej ostaneš sije ata všel bo bo ajal sam je bo joj ostal v. R AIAS ajaš R SE se ali še R RAT radPrav vsi napisi so smiselno povezani s pokojno osebo, vejetno z očetom, ki je v grobu sam.

Napis 27. Napis na kamnu iz Oria je izgubljen, bere se desno. S [1:250]

?]alaskiritas[2?]slaono[3?]elib]? ? [1:58]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim. Začetek verjetno ne manjka, konec pa zelo verjetno.,9 ,8 ALASKIRITAS/SLAONO/ELIB(A) 21 0 0 1 2210 22 A LAS K IRI TA S SLA ONO E LIBA R ONOE njej A sem ko raj tu si šla ona je ljuba. R LIBA lepaNapis je nagrobni in razumljiv, zaradi manjkajočih koncev pa tam manj zanesljiv.

216

Napis 28. Napis iz Oria je izgubljen, bere se desno. S [1:250]

doimatagrahis Doimata Grahis I [1:58]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim razen črke H, ki je E.1 ,9 DOIMATAGRAEIS 13 0 0 0 135 13 DO IMA TA GRA EIS Da ima ta grob ajs. R DIOMA dojema R GRA grejePrevod je razumljiv in nagroben, ni pa podatka ali je napis iz groba in na kakšni podlagi je, zato ni možno dodatno sklepanje o ustreznosti razumevanja.

Napis 29. Napis dolžine 108 cm z višino črk 2,5 cm iz najdišča Rugge je vgraviran na kamnu 145x46x34 cm, bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:251]

graivaihimoadah-ataos Graivaihi Moadah-ataos I 2 [1:58]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen črke H, ki verjetneje pomeni črko E, predzadnji a je verjetno I, naslednja črka I pa je lepo vidna, zadnji A pa ne. GRAIVAIEIMOAD IEI TA OS 20 0 1 0 21,9 ,9 G RAI VA IEI MOA DA IEI TA OS R GRAIVA grejeva9 21 Glej raj vei jej moj da jej tu ostane.Prevod je razumljiv in skladen s pokopnim namenom.

Napis 30. Napis iz Vaste dolžine 13,3 cm z višino črk 2,9 cm se bere levo in je na nagrobniku 195x32x88 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:252]

arψam[ ? 0 [1:59]Napis je slabše čitljiv, vendar črka R ni razvidna in verjetneje pomeni črko I.,8 ,6 AIGAM 5 0 0 0 53 5 AI GA M Ajaj ga mi. N MAGIA Magija.Napis je razumljiv v obeh smereh in se sklada s pokopnimi željami: beseda magija pa se sklada tudi s okrasom nagrobnega stebra.

Napis 31. Napis iz najdišča Valesio je vrezan na kamnu 69x64x14 cm. Dvovrstni napis dolžine 13,3 cm s črkami višine 2,9 cm se bere desno in je shranjen v Lokalnem muzeju v Brindisiju. S [1:253]

damatras2prespolis Damatras Prespolis I 0 [1:59]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim.1 ,8 DAMATRAS/PRESPOLIS 17 0 0 0 176 17 DA MATRAS P RES POL IS R MAT RAS mati dol Da matraš pa res pol isti. R MATRA SP mati spiNapis je razumljiv in se sklada s pokopnimi željami, saj kljub temu da se matra ostane isti.

217

Napis 32. Napis dolžine 85 cm z višino črk 2 do 4 cm iz groba iz Ceglie je vrezan na apnenčevem napušču 127x55x26 cm, bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:253]

dazimaihikelonihixp Dazimaihi kelonihi xp I 2 [1:59]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E, zadnji črki sta ločeni od napisa, sta pa skupni in lahko predstavljata PK in sta večpomenski. DAZIMAIEIKELONIEI/PK 18 0 1 0 191 ,9 DA ZI MA IEI KE LON IEI P K R PK tako9 19 Da si moj jej ko dar jej, pa kraj.Napis je razumljiv in verjetno govori o pokojnem moškem, ki dobi dar.

Napis 33. Napis dolžine 5,5 cm z višino črk 7 mm iz najdišča Ruvo se bere desno, je na polkrožni glinasti opeki in je shranjen v Muzeju Jatta v Ruvem. S [1:253]

epakas ? 0 [1:59]Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim.1 ,9 EPAKAS 6 0 0 0 63 6 E PA KAS Je pa kasno. R KAS krasno. N SAKA P E Ljubil pa je.Napis je razumljiv v obeh smereh in se lahko sklada s stilizirano sliko obraza.

Napis 34. Napis iz groba iz najdišča Alezio je izgubljen, bere pa se levo. S [1:254]

laparedonas ? [1:60]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim. LAPAREDONAS 11 0 0 0 111 ,9 LA PAR E DO NAS R LA PARE DONA S5 11 Le par je do nas. Le pare daroval si.Napis je razumljivo nagrobni, saj nam je pokojni blizu, je pa lahko večpomenski.

Napis 35. Napis iz Oria je s temnordečo barvo izpisan na polovični plošči iz tufa velikosti 100x75 cm in naj bi bil shranjen v Komunalni biblioteki v Oriu. Višina črk je 75 mm, bere pa se iz desne na levo. S [1:254]

grahisdamatria Grahis Damatria I 1 [1:60]Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen črke H, ki predstavlja E. GRAEISDAMATRIA 14 0 0 0 141 ,9 GRA EIS DA MAT RIA R GRA Grob5 14 Greje ejs da mati (v) raj.Napis je razumljiv, saj boleče sežigajo mater, da pride v raj.

Napis 36. Napis iz najdišča Alezio dolžine 1,35 m z višino črk 5 do 6 cm je vsekan in rdeče prebarvan na notra-njem daljšem delu sarkofaga iz štirih kamnitih plošč 248x147x90 cm. Bere se desno in je shranjen v Ljudskem muzeju v Civico. S [1:254]

daštasmirgetaos Daštas Mirgetaos I 0 [1:60]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen presledka v napisu.

218

DAŠTAS/MIRGETAOS 15 0 0 0 151 ,9 DAŠ TA S MIR GE TA OS R SMIR zmeraj7 15 Daš tam si mir gre ta ostane.Napis je razumljiv in se sklada s pokopnimi željami.

Napis 37. Napis iz neznanega najdišča je v Muzeju v Berlinu in se bere desno. S [1:255]

?]oaxosebsdo[? ? 0 [1:60]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, neznana črka pa se nakazuje kot T.,7 ,7 OATOSEBSDO 9 0 1 0 105 10 O ATO SEB S DO O ata sebi si dal.Napis je razumljiv je pa lahko večpomenski, saj ni znan namen napisa.

Napis 38. Napis iz groba iz Lecce je izgubljen, bere se desno. S [1:255]

taotinahiai/2hidastas Taotinahiaihi Dastas I 2 [1:61]Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen H, ki predstavlja E.1 ,9 TAOTINAEIAI/NIDASTAS 19 0 0 0 198 19 TA OTI NAE IAI EI DAS TA S Tu ati nina joj je daš tam si. R DASTA dasta ali dostiNapis je razumljiv in se sklada s pokopnimi željami.

Napis 39. Napis iz Manduria je vsekan v kamen in je na odlomljenem stebru višine 1,27 m in premera 0,59 m. Shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:255

a) tizaopiaratamesdoaratox[ ? 0 glavni napis se bere desno in je dolžine 80 cm in višine črk 4 cm [1:61]b) ?]xom-dx ? 0 gornji napis se bere levo in je dolžine 21 cm in višine črk 2 cm [1:61]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, razen zadnje črke ki je S, zgornji del pa ni čitljiv. TIZAOPIARATAMESDOARATOS 22 0 1 0 231 ,8 TI ZAO PIA RAT AME S DAO RA T OS10 23 Ti žal pil rad zame si dal raju tu ostani. R RAT boj, bojeval, bojevnik R ZAO zalNapis je razumljiv, saj gre za zalo osebo, ki je rada pila a naj raju tu ostane.

Napis 40. Dvevrstični napis na kamnu iz Oria je izgubljen, bere se desno. S [1:255]

?]asra[?2?]exta[? ? 0 [1:61]Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim razen neznane črke, ki je S, črka R je lahko tudi P. ASRA/ESTA 7 0 1 0 8,8 ,6 A S RAE S TA R A SRA E STA R ASPA E S TA5 8 A si (v) raju si tam A sral je stalno. Zaspal je si tam. R ASPAE zaspalNagrobni napis je razumljiv, a je kratek in izražen z okrajšavami, zato je večpomenski.Pri različici gre morda za drisko, ki je vzrok smrti.

219

Napis 41. Napis iz nekropole iz Lecce dolžine 43 cm z višino črk 5 cm je vsekan v veliko obdelano kamnito grobno ploščo 74x23x12 cm. Bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:256]

ziletes Ziletes I 0 [1:62]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim, saj so črke lepo vidne.1 ,9 ZILETES 7 0 0 0 74 7 ZIL E TE S Žal je tu sam. R ZIL CiljNapis je razumljiv, saj gre za pokojno osebo, ki je žal v grobu sama.

Napis 42. Napis iz Ceglia je izgubljen, ohranjen je v prepisu in se bere desno. S [1:256]

morkesartemes Morkes Artemes I 0 [1:62]Prečrkovanje jezikoslovcev je dobro in ga lahko obdržim.1 ,7 MORKESARTEMES 13 0 0 0 135 13 MOR KESA R TEME S Mrtev kesa res teme se. R MORKE SA R TE ME Mrtev z rajem tu meniNapis podaja smiselno vsebino, saj je mrtvi v temi in se kesa.

Napis 43. Napis iz Vaste je izgubljen, bere se desno. S [1:256]

dasz[e?]sirx[ ? 0 [1:62]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobra osnova, vendar soglasniška skupina SZ ni verjetna in se znak za črko Z jeziko-slovcev prečrkuje kot E. Prvi A je dokaj viden drugi A pa se nakazuje.,8 ,6 DASEASIRA 7 1 1 0 93 9 DA SE ASIRA Da se ozira.Napis podaja smiselno vsebino, saj se mrtvi še ozira na živeče.

Napis 44. Napis iz Rugge se bere desno in je na majhnem črnolakiranem vrčku, shranjen je v Muzeju v Berlinu. S [1:256]

]vaihikavasbo ? 1 [1:62]

Prečrkovanje jezikoslovcev je dobra osnova, vendar H pomeni E; prva črka je delno vidna in je lahko V, lahko pa tudi G, kar je verjetneje.,9 ,7 GAIEIKAVASBO 12 0 0 0 125 12 GA IEI KAVA S BO Ga jej kava še bo. R GA IEI K AVA S BO Ga jej ko tava sam bo. R KA VAS ko vasNapis podaja smiselno vsebino, saj naj se jé, kava pa pride potem. Kava se pojavi tudi v starofrigijskih napisih. Možna je tudi pokopna različica.

Napis 45. Napis iz najdišča Alezio dolžine 105 cm z višino črk 3 cm je vsekan v notranjosti daljše stranice monoli-tega kamnitega sarkofaga 200x88x70 cm. Bere se desno in je shranjen je v Museo Civico v Gallipoliju. S [1:256]

šaillonna lomiaihino šaillonna Lomiaihi no I [1:62]

Napis je na sliki nekoliko slabše viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev razen že navedenega H, ki je E.

220

,9 ,7 ŠAILLONNA LOMIAIEINO 19 0 0 0 197 19 ŠAI L LON NA LOMIA IEI NO Šel le dar na lomljenje jej no. R ŠAIL Šel R NALOMIA nalomilNapis podaja smiselno vsebino, saj je dar za lomljenje ali pa je zlom vzrok smrti.

Napis 46. Napis iz Muro je dvevrstičen, bere se desno in je vrezan na delu vaze. S [1:257]

a) ?]sit[?2?]na[? ? 0

b) ]iGiina[ ? [1:63]

Jezikoslovi podajajo prepis in sliko podobnega napisa zato upoštevam kombinacijo obeh napisov s prečrkovanjem.,7 ,4 SIT/NA/IGIINA 11 0 0 0 115 11 SI TN A I GIINA Si temi aja je umrl. R SIT NA sit nina R SITNA I Sitna je R AI ajaNapis podaja smiselno vsebino, saj je dragi umrl.

Napis 47. Napis na grobnem kamnu iz Oria je izgubljen, bere se desno. S [1:257]

tabara oaši Tabara oaši I 0 [1:63]

Napis je na prerisu dobro viden in lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev.1 ,9 TABARA OAŠI 10 0 0 0 104 10 TA BAR AOA ŠI Tu bar aja šel. R BAR grobNapis podaja smiselno nagrobno vsebino.

Napis 48. Napis na tufu iz najdišča Oria je izgubljen, bere se desno. S [1:257]

tabara Tabara I 0 [1:63]

Napis je na sliki ja slabše viden prečrkovanje jezikoslovcev pa je zanesljivo in ga obdržim.1 1 TABARA 6 0 0 0 62 6 TA BARA Ta grob.Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.

KLASIČNO OBDOBJE

Obdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr.

Napis 49. Napis na posodi iz Vaste je izgubljen, bere se desno. S [1:257]

?]hixrad[? ? 1 [1:63]

Napis je na sliki dobro viden, prva črka ni H in je lahko I, Š ali P in po razumevanju je P, neznana črka pa je L.,9 ,7 PILRAD 5 0 1 0 62 6 PIL RAD Pil rad. N DAR LIP Dar lep.Napis podaja smiselno vsebino, ki je povezana s kozarcem za pitje, ki je na sliki.

221

Napis 50. Napis vsekan na kamnu iz najdišča Valesio je sedaj izgubljen, bere se iz leve na desno. S [1:258]

tabara damatriav Tabara Damatria I 0 [1:63]

Napis je na prerisu dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno.1 1 TABARA DAMATRIA 14 0 0 0 145 14 TA BARA DA MAT RIA Tu grob da mati (v) raj.Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, ko so mater pokopali, da gre v raj.

Napis 51. Napis na grobnem kamnu iz Gnathia je izgubljen, bere se desno. S [1:258]

tabara damatras Tabara Damatras I 0 [1:64]Napis je na prerisu dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno. TABARA DAMATRAS 14 0 0 0 141 1 TA BARA DA MAT RA S R RAS dol6 14 Ta grob da mati(v) raju spi.Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za napis, ko so mater pokopali, da v raju lahko spi.

Napis 52. Napis iz najdišča Alezio dolžine 57 cm z višino črk 5 do 7 mm je vrezan na zlomljeni kamniti plošči 100x22x16 cm. Bere se desno in je shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:258]

stabova[s/os ? 0 [1:64]Napis je na sliki dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno, dodane črke pa so smiselne.1 ,9 STABOVASOS 9 1 0 0 104 10 S TABO VAS OS S teboj ves ostanem. N SO VAS OBA T S So vsa oba tu sta.Napis je razumljiv v obeh smereh in podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, ko žalujoči ostane ves povezan s pokojnikom.

Napis 53. Napis iz Manduria je izgubljen, bere se desno. S [1:258]

θabara θabara I [1:64]

Napis je na prerisu dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno.1 1 TABARA 6 0 0 0 62 6 TA BARA Ta grob.Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.

Napis 54. Napis je na obeh straneh srebrnika iz najdišča Valesio. S [1:258]

a) baleθas/vh ? 1 na relijefu je delfin, bere se desno [1:64]Napis je na sliki slabše viden zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E.

b) baleθas/he ? 1 na relijefu je delfin, bere se levo [1:64]Napis je na sliki je napačno prečrkovan, saj je enak kot na strani a.1 ,8 BALETAS/VE/BALETAS/EE 18 0 0 0 184 18 BALETAS VE BALETAS EE Baletnik ve. Baletnik je. ali Veljak ve. Veljak je.Napisa podajata smiselno vsebino, saj delfini izvajajo pogosto prave plesne točke, lahko pa pomeni tudi vrednost oziroma veljavnost novca.

222

Napis 55. Napis iz najdišča Carovigno v dveh vrstah dolžine 85 in 109 cm z višino črk 8 do 10 cm je vsekan na zlomljeni kamniti grobni plošči 127x45x17 cm. Bere se desno in je shranjen v gradu Dentice di Frasso v Caro-vinju. S [1:258-259]

tabarovas2aproditiovas Tabarovas Aproditiovas I 0 [1:65]

Napis je na sliki slabo viden, vendar se zdi prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno. TABAROVAS/APRODITIOVAS 21 0 0 0 211 ,9 TA BARO VAS A PRODIT IO VAS R VASA vaša7 21 Ta grob vas a porodit jo vas. R BARO vprašalNapis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.

Napis 56. Napis iz Lecce dolžine 32 cm se bere desno in je izgubljen. S [1:259]

nosetis Nosetis I 0 [1:65]

Napis je na prerisu dobro viden in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno.1 1 NOSETIS 7 0 0 0 74 7 N OSE T IS Naj ostane tu isti. R NO SE Not si N SIT OSE N Sit ostane naj.Napis je razumljiv v obeh smereh in podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.

Napis 57. Napis iz Lecce se bere desno in je izgubljen. S [1:259]

]sno-[]2r(-)o(-)xs ? 0 [1:65]

Napis je v prerisu le delno ohranjen in je lahko večpomenski, neznana črka je U. Smiselna dopolnitev bi bila.,4 ,4 SNO(I)/R(I)O(B)US 6 0 1 3 105 10 SNO I RIO B US Spal je (v) raju bo ustal. R SNOI SpalNapis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.

Napis 58. Napis iz groba iz Ostuni dolžine 8 cm in višine črk 2 cm na apnenčasti plošči 103x65x17 cm se bere desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:259]

morkiith ? 1 [1:65]

Napis je na sliki dovolj dobro viden in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno razen zadnje črke ki je dvojni I.1 ,8 MORKIITII 8 0 1 0 94 9 MOR KI ITI I Mrtev ki šel je. R MORKI MrtevNapis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.

Napis 59. Napis iz Valesio dolžine 36 cm in višine črk 6 cm se bere desno in je na kamniti plošči 104x41x9 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:260]

morkohiaihi Morkohiaihi I [1:65]

Napis je dovolj dobro viden in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno razen črke H, ki je E.1 1 MORKOEIAIEI 11 0 0 0 114 11 MOR KO EIA IEI Mrtev ko aja jej. R MORKI MrtevNapis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.

223

Napis 60. Napis iz najdišča Valesio je na obeh straneh srebrne drahme in se na obeh straneh bere levo S [1:260]

a) valeθas ? 0 na relijefu je jezdec na delfinub) valeθas/he ? 1 na relijefu je delfin [1:66]

Napis je na sliki dobro viden in je prečrkovanje jezikoslovcev ustrezno, razen črke h, ki je E. Primerjaj napis 54 na srebrniku, saj gre za betatizem, preglas V v B ali obratno.1 ,9 VALETAS/VALETAS/EE 16 0 0 0 163 16 VALETAS VALETAS EE Baletnik, baletnik je ali Veljak, veljak je. ali Veljaven, veljaven je.Napis podaja smiselno vsebino, saj delfini izvajajo pogosto prave plesne točke, na sliki pa človek jezdi delfina in sta kot plesni par. Možno je tudi, da napis poudarja veljavnost novca.

Napis 61. Napis iz Alezio dolžine 105 cm in višine črk 3 cm se bere desno in je vgraviran na zlomljeni kamniti plošči sarkofaga 233x087x021 cm. Shranjen je v Narodnem muzeju v Galipoliju. S [1:260-261]

blaθihikonbazetaos blaθihi konbazetaos I 1 [1:66]

Napis na sliki je slabše viden in obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E.1 ,8 BLATIEIKONBAZETAOS 18 0 0 0 188 18 BLA T IEI KON BA ZE TA OS Bila tu jej konec bo že tu ostala. R BLAT BlatoNapis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, glej napise 78, 86, 92, 123, 125, 175 in 216.

Napis 62. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. S [1:261]

lahianes vallasso Lahianes Vallasso I 1 [1:66]

Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E.1 ,7 LAEIANES VALLASSO 16 0 0 0 166 16 L AEIA NES VAL LAS SO Le aja nesel val sem sem so. R NES naš R VALLAS veljakNapis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, morda za utopljenca.

Napis 63. Napis iz Ceglie je na zlomljeni grobni plošči in je izgubljen. S [1:261]

spiloonno ? 0 [1:66]

Napis na sliki je na začetku slabo viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev.1 1 SPILOONNO 9 0 0 0 94 9 SPI LO ON NO Spi le on not.Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.

Napis 64. Napis iz Muro v dveh vrstah dolžine 34 cm in višine črk 3 cm se bere desno in je vrezan na majhnem obdelanem, na vrhu okrašenem stebru 75x25x45 cm, shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:262]

ψaotoras2-aozzeGihi ψaotoras AozzeGihi I 1 [1:67]

Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki je E.1 ,8 GAOTORAS/(T)AOZZEGIEI 17 0 0 1 187 18 GA OTO RAS TA OZZE G IEI Ga tam dol a ostal glej jej.Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.

224

Napis 65. Napis iz Rugge dolžine 5 cm in višine črk 1 cm se bere desno in je vrezan na dvoročnem glinastem tre-bušastem vrču višine 24 cm in premera odprtine 10 cm, shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:263]

ψaroasno ψaroas no I 0 [1:67]

Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev.1 ,9 GAROASNO 8 0 0 0 82 8 GARO ASNO Gorel jasno. R GAR OA SNO Gor aja snuje.Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis, očitno je pokojnikov pepel shranjen v lepi glineni žari.

Napis 66. Napis iz najdišča Grottaglie dolžine 70 cm in višine črk 5 cm se bere desno in je na kamniti plošči 121x37x24 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:264]

š-(-)ntoraikixas ? 0 [1:67]

Napis je na sliki je delno viden, zato delno obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, črka K je E, neznana črka je O, manjkajoči črki pa sta vidni in sta OO.,8 ,7 ŠOONTORAIEIOAS 11 0 3 0 146 14 ŠO ON TORA IEI OA S Šel on potuje jej aja sam.Napis podaja smiselno vsebino, saj gre za nagrobni napis.

Napis 67. Dvevrstični napis iz najdišča Rugge dolžine 30 in 29 cm in višine črk 2 do 3 cm se bere desno in je vrezan na obdelani kamniti plošči 35x27x9 cm, shranjen je v Museo Castromediano v Lecce. S [1:264]

šaillonas2genollihi šaillonas Genollihi I 1 [1:68]

Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E.1 ,8 ŠAILLONAS/GENOLLIEI 18 0 0 0 186 18 ŠAIL LONA S GEN OLL IEI Šel dar si geni ulje jej.Napis govori o daru za ženino zdravje, ki je neuspešno zaradi uljesa.

Napis 68. Napis iz Ostuni se bere desno in je izgubljen. S [1:265]

nabxti(x)o ? 0 [1:68]

Napis je na sliki dobro viden, zato lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, neznanih črk ni.1 ,7 NABTIO 6 0 0 0 62 6 NABTI O Nabit joj. R AB TI O Nabit ti joj.Črka o je posebej, zato gre verjetno za nagrobni napis pretepenemu do smrti.

Napis 69. Napis na dvoročnem vrču iz Rugge se bere desno in je izgubljen. S [1:265]

arrinihi Arrinihi I 1 [1:68]

Napis je na sliki dobro viden, zato lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E.1 ,9 ARRINIEI 8 0 0 0 83 8 AR RIN IEI Mlad rinil jej. R ARRI N Mlad notNapis govori o mladem, ki je rinil v smrt; vrč je očitno žara.

225

Napis 70. Napis iz Vaste dolžine 21 cm in višine črk 3 cm se bere desno in je na zlomljenem marmornem kosu 27x18x12 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:266]

?]tinasa ? 0 [1:68]

Napis je na sliki dobro viden, zato lahko obdržim prečrkovanje jezikoslovcev.1 1 TINASA 6 0 0 0 62 6 TI NASA Ti naša.Napis je verjetno nagrobni in govori o naši pokojni osebi.

Napis 71. Napis iz Ruvo se bere desno in je ilustriran s prizorom, ki iz slike ni razviden, shranjen je v Metropo-litanskem muzeju v New Yorku. S [1:266]

noraretteblo ? [1:69]

Napis je na sliki slabo viden in obdržim prečrkovanje jezikoslovcev; posebej so še črke TEDA. NORARETTEBLO/TEDA 12 0 4 0 16,8 ,6 NORA RET TE BLO TEDA R N ORA RETTE5 16 Nora reč (je) tu bila tedaj. Naj raj ReteNapis morda predstavlja slovo od nore žene, morda pa gre za noro zabavo, saj iz slabo vidnega napisa in neraz-ločne slike, ni mogoče bolje ugotoviti vsebine napisa. Možno je tudi ime boginje Rete.

Napis 72. Napis iz najdišča Ceglie je v 4. vidnih vrstah dolžine 13, 14, 15 in 15 cm in višine črk 2 cm, bere se desno in je vgraviran na zgoraj in desno odlomljenem obdelanem kamnu 27x21x26 cm, je shranjen v Pokrajin-skem muzeju v Brindisiju. S [1:267]

xx----[ / aθida--[ / plator--[ / lahon--[ / hadive--[ Aθida Plator Lahon hadive I 1 [1:69]

[2:81] ATHIDA PLATOR LAHON HA DIVEBor obdrži prečrkovanje jezikoslovcev, zato dobi nekoliko drugačno vsebino. Odide Plator Lahon k bogu.Bor uporabi dve imeni, ki nista nujni.Črke so lepo vidne, zato je prečrkovanje zanesljivo, žal pa manjkata zgornji in desni rob, kar zmanjšuje možnost razumevanja. Črka H je v resnici črka E. ATIDA PLATOR LAEON EADIVE 22 0 0 0 221 ,8 ATIDA PL ATOR L AE ON EA DIVE8 22 Odide pol ator le aja on aja bogu. R DIVE deve R ATI DA PLATOR oče da plačilo ali očetu daj plačiloNapis predstavlja nagrobnik očetu, ki je odšel in la aja bogu.

Napis 73. Napis iz groba iz Ostuni se bere desno in je izgubljen. S [1:267]

bizatassolahiaihi bizatas Solahiaihi I 2 [1:69]

Napis je na sliki dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E.1 1 BIZATASSOLAEIAIEI 17 0 0 0 177 17 BI Z ATAS SO L AEIA IEI Bi z atom so le ajali jej.Napis verjetno govori o pokojnem očetu, ki je zaspal.

226

Napis 74. Napis iz Oria je v pet vrsticah in je shranjen v dveh prerisih, bere se desno in je izgubljen. Podano je prečrkovanje prerisa Casatija, čeprav je boljši preris iz muzeja Castromediano. S [1:267]

divana--(-)tabes[? / litito[? / makosax arx[? / naitahiatitaian-(-)s[? / gata---(-)oxx---[? ? 1 [1:69]Napis je podan v dveh delno različnih prerisih, zato je dobro prečrkovanje težko, z dodatno prebranimi črkami je verjetnejša različica taka. 46 0 4 0 50,8 ,5 DIVANATABES/LITITO/MAKOSATARI/NAITAEIATITAIAN S/GATA ATO17 50 DI VAN ATA BES LITI TO MAKOS ATA RINAI TA EIA TI TAIAN S G ATA ATO Da nebo ata bežijo leta tu manjkaš ata rinemo tu počivaš ti tajen si grob ata, ata. R DIVAN Lep R SG umrlNapis verjetno govori o pokojnem očetu, ki manjka družini, saj se težko prebija, on pa počiva tajno v grobu.

Napis 75. Napis iz Carovigno dolžine 40 cm in višine črk 8 do 9 cm se bere desno in je vgraviran na zlomljeni grobni kamniti plošči 65x45x14 cm, shranjen je v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:268]

?]olθe[ ? 0 [1:70]Napis je dobro viden.,9 ,9 (M)OLTE 4 0 0 1 51 5 MOLTE Molite.Ker gre za nagrobnik je kljub le štirim ohranjenim črkam verjetnost razumevanja precejšna.

Napis 76. Napis iz najdišča Valesio dolžine 41 cm in višine črk 5 do 6 cm se bere desno in je vgraviran na grobni obdelani kamniti plošči 102x41x9 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:268]

traohanθihi[ Traohanθihi I 1 [1:70]Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen H, ki je E.1 1 TRAOEANTIEI 11 0 0 0 114 11 TRAO EAN T IEI Trajno en tu jej.Nagrobni napis je dobro razumljiv.

Napis 77. Napis iz najdišča Lucera v dveh vrstah dolžine 11 in 7 cm in višine črk 2 do 3 cm se bere desno in je vklesan na plošči iz rdečega apnenca 21x7x2,5 cm, shranjen je v Narodnem muzeju v Luceri. S [1:269]

]θimeireix[2]xdeinami(x) (x) ? 0 [1:70]Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, naznanih črk ni.1 ,9 TIMEIREI/DEINAMI 15 0 0 0 156 15 TI MEI REI DEI NAM I Ti imej raj daj nam je. R NAMI nam.Nagrobni napis ima smiselno vsebino.

Napis 78. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. S [1:269]

blaθihidirrihi blaθihi Dirrihi I 2 [1:71]Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črki H, ki sta E.1 ,8 BLATIEIDIRRIEI 14 0 0 0 145 14 BLAT IEI DIR R IEI Blat jej dirjal res jej. R BLA T Bila tu R DIRR dirjaVerjetno je pokojnika pokopalo blato, morda poplava ali zemeljski plaz, glej napise 61, 86, 92, 123, 125, 175 in 216.

227

Napis 79. Napis iz Alezio se bere desno in je izgubljen. S [1:269]

dazimaihialzanaidihi Dazimaihi Alzanaidihi I 2 [1:71]

Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črki H, ki sta E.1 1 DAZIMAIEIALZANAIDIEI 20 0 0 0 209 29 DA ZI MA IEI AL ZA NAI D IEI Da si moj jej al za naj da jej. R DAZI Dasi R NAID najdiNapis je razumljiv in verjetno govori o pokojnem moškem, ki ga pogrešata - dvojina.

Napis 80. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. S [1:269]

baoštas stinkaletosbiliovasno baoštas Stinkaletos biliovas no I 0 [1:71]

Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev. BAOŠTAS STINKALETOSBILIOVASNO1 ,8 BAOŠ TA S STIN KA LETOS BIL IO VASNO9 28 Bojiš tu si umrl ko letos bil joj zasnul. 28 0 0 0 28Napis je razumljiv in verjetno govori o pokojnem moškem, ki je letos zasnul.

Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr.

Napis 81. Napis iz Ceglie je v 6 vrstah naslikan na grobni steni in je izgubljen. S [1:269]

hop---(-)noasmokata / noasmogamates / ----(-)iaiminkoskroseti / ----(-)motaimogamatis(-)ataine / ----(-)tanep(-)okananisdeinen / ----(-)siddama----ri ? 1 [1:71]

Napis je dobro viden, zato obdržim prečrkovanje jezikoslovcev, razen črke H, ki praviloma pomeni E.Napis je v ločenih skupinah, zato je težko predvideti skupno besedilo.EOP/NOASMOKATA/NOASMOGAMATES/IAIMINKOSKROSETI/MOTAIMOGAMATIS/ATAINE/TANEP/OKANANISDEINEN/SIDDAMA/RI 90 0 0 0 90EO P NOA SMO KATA NOA SMO GA MATE S IAI MIN KO SKRO SE TI MOTAI MOGA MATI S ATAI NE TANEP OKA NANI S DEI NEN SID DAM A RI ,9 ,8Jo pa novo smo grob nov smo ga mati si ajala meni ko skrila se ti mati mogla mati si ata ne tanek oka noni si dala njen sad dam a raj. 32 90 R SIAI sijaj R SIDDA MARI sada mari R ARI mladNapis je razumljiv in govori o grobu pokojne matere, ki je sad – otroka dala noni, ki je morda poskrbela tudi za grob in tako izčrpen napis.

Napis 82. Napis iz najdišča Ruvo je na obeh straneh bronastega kovanca in je shranjen v Berlinskem muzeju. S [1:269]

a) grove e ? na relijefu je glava Zeusa [1:72]

Črka V ni značilna in je lahko tudi C, S ali Š in daje z preglasi zadostno razumevanje – glej podoben napis 288.,9 ,9 GROŠ E 6 0 0 0 62 5 GROŠ E Groš je. R GROV grobMorda napis pomemi vrednost kovanca, ki je en groš. Morda pa gre za grobni kovanec, ki je dan pokojnemu.b) ςυ na relijefu je ženska s polnilnim rogom [1:72]Grški napis je lahko večpomenski.

228

Napis 83. Napis iz najdišča Valesio je dvovrstičen dolžine 49 in 47 cm in višine črk 3,5 do 3,7 cm, bere se desno in je vklesan na obdelanem kamnu 51x30x23 cm, shranjen je v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:270]]θihideranθ[oa? 2 ]asdazze[s ? 1 [1:72]

Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E.1 ,8 TIEIDERANTOA/ASDAZZES 18 3 0 0 219 20 T IEI DE RAN TOA AS DAZ ZE S Tu jej da mlad tvoja ostanem daš se sam. R TOOA S DA ZZES tvoja sem da zasnuješNapis govori o mladem pokojnem, ki ga objokuje žena ali dekle.

Napis 84. Napis iz najdišča Muro dolžine 25 cm in višine črk 1,5 cm se bere desno in je pod napuščem globoko vklesan na pilastru 33x26x20 cm in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. S [1:270]

oššovašnohazavaθi ? 1 [1:72]

Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E.1 ,8 OŠŠOVAŠNOEAZAVATI 17 0 0 0 176 17 OŠŠO VAŠ N OEA ZAV ATI Odšel vaš naj aja zal ati.Napis govori o zalem pokojnem očetu.

Napis 85. Napis iz najdišča Ceglie je štirivrstičen z višino črk 1 cm, se bere desno in je vrezan na obdelanem pilastru 26x19 cm, ki je poškodovan in je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:271]

plastas 2 moldatθehiai 3 biliaetθeta 4 hipadesaprod(i)ta [1:73]

plastas Moldatθehiai(hi) bilia Etθeta hipades Aprod(i)ta I 2[2:80] PLAŠTAS MOLDA T THE H JAJ BILIA ET DETA HIPADES APROD(I)TA Plačaš mlada ti tja ki greš bivanje od deteta Hipades Aprodita.Bor bere dvakrat S kot Š, črko θ bere enkrat kot TH in enkrat kot D. Pri razumevanju upošteva dve imeni, podaja smiselno povezano vsebino, ki pa ne sledi dobljenim besedam. Zaradi upoštevanja črke H pa je tudi vsebina drugačna.Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E. PLASTAS/MOLDATTEEIAI/BILIAETTETA/EIPADESAPRODITA1 ,9 P LAS TA S MOL DAT TEE IAI BIL IAET TE TA EI PADE SA PRODI TA17 45 Pa sem tu si moli dat tej aja bil ajan tu ta je padel se porodi tu. Pa tu si molil da tej aja bil je ajan a ko pade se porodi. R PLASTAS MOLDA T Plačaš mlada tu 43 1 0 0 44 R TETA tota, ta R PADES A padeš aNapis predstavlja nagrobno vsebino.

Napis 86. Nagrobni napis iz Alezio je naslikan, bere se desno in je izgubljen. S [1:271]

blatθihianpiavidihi blatθihi Anpiavidihi I 2 [1:73]

Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E in črke θ, ki je O. BLATOIEI ANPIAVIDIEI 20 0 0 0 201 ,7 BLATO IEI AN PIAVI D IEI R BLA TO IEI AN P IAVI D IEI6 19 Blato jej in plavi da jej. Bila tu jej in pa javi da jej.

229

Verjetno je pokojnika pokopalo blato, morda poplava ali zemeljski plaz. Primerjaj vsebino z napisi 61, 78, 92, 123, 125, 175 in 216.

Napis 87. Nagrobni napis iz Nardo je naslikan, se bere desno in je izgubljen. S [1:272]

morkihiš-θollihi Morkihi š-θollihi I 2 [1:73]

Napis je slabše viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E.,8 ,7 MORKIEIŠ TOLLIEI 15 0 0 0 157 15 MOR K IEI Š T OLL IEI Mrtev ko jej šel tu ulj jej. R MORK mrtevNapis je zelo dobro razumljiv, saj gre za pokojnika, ki ga je ugonobilo ulje.

Napis 88. Napis iz Francavilla je osemvrstičen in je vsekan na nagrobni plošči 49x62x6 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:272]

[ ] / (-)-[θ]ivinaihidx(-) / (-)ntaninkohi-(-) / setasnaiaθix- / tailexaship- / valexabisxx / ikoterrasido / kaheštanθa / θivinaihi ? 5 [1:74]

Napis je slabše berljiv in je na le delno ohranjenem kamnu zato prevzemam prečrkovanje jezikoslovcev razen črke H, ki je E. Začetek je verjetno enak koncu, zato dodam črki AT. Po možnem razumevanju so dodane še štiri črke.(A)TIVINAIEIDA/NTANINKOEI(EI)/SETASNAIATI/TAILETASEIP(A)/VALETABISE/IKOTERRASIDO/KAEEŠTANTA/TIVINAIEI 79 1 4 4 88ATI VI NA IEI DA NT A NINKOE IEI SE TA SNAI ATI TAI LETA SEI PAVA LETA BI SEI KOTE R RASI DOK AEEŠ TA NT ATI VI NA IEI ,8 ,7 31 88Ati vi not jej dan not a ninkaš jej se ta znaj ati ta leta saj spava leta bi saj kot res dol dokler ajaš tu not ati vi not jej. R VINA IEI vina jej R VALE TA veljak taNapis je kljub temu, da ni moč kontrolirati prečrkovanje dovolj dobro razumljiv, saj gre za nagrobnik očetu, ki žal spi v grobu.

Napis 89. Nagrobni napis iz najdišča Valesio dolžine 19 cm in višine črk 2,2 cm je vklesan na obdelani nagrobni plošči 24x9,8x11 cm, bere se desno in shranjen v zbirki G. Marzano v S. Pietro Vernotico. S [1:273]

idedosn[? ? 0 [1:75]

Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga dopolnim z A.,9 1 IDEDOSN(A) 7 0 0 1 83 8 IDE DO SNA Gre do sna. R I DEDO Je dedNapis je dobro razumljiv, saj gre za nagrobnik.

Napis 90. Napis iz Valesio dolžine 36 cm z višino črk 4 cm je vrezan na kamniti plošči 125x56x12 cm, bere se desno in je v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:273]

šigirreθos šigirreθos I 0 [1:75]

Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno.1 ,9 ŠIGIRRETOS 10 0 0 0 104 10 ŠI GIR RET OS Šel gor Reti ostani.Napis je dobro razumljiv, saj gre za nagrobnik in za božanstvo Reti.

230

Napis 91. Napis iz najdišča Ceglie je dvevrstičen z dolžinami 36 in 34 cm z višino črk 2 cm in je vrezan na treh straneh obdelanem kamnitem pilastru 42x28x34 cm, bere se desno in je v Komunalni knjižnici v Manduriji. S [1:274]

daštamoroanaap/2roditahipades Dašta Morθana aprodita hipades I 1 [1:75]

Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno, razen drugega O, ki je T. Prva črka P je vejetneje V, manjka pa črka I. DAŠTAMORTANAAVI/RODITAEIPADES,9 ,8 DAŠ TA MORTA NA AVI RODI T AEI PADE S10 28 Daš tu mrtev na javi rodi tu ajaš padel si. 27 0 1 0 28 R NAA VI RODIT nina vi rodit R PADES padeš.Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik in izmenjavo rojstva in smrti.

Napis 92. Napis iz Gnathia na glinastem kipcu se bere desno in je izgubljen. S [1:274]

blaθes morkohias blaθes Morkohias I 1 [1:75]

Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E. BLATES MORKOEIAZ 15 0 0 0 151 ,9 BLATE S MOR KO EIAZ R BLA TE Bila tu5 15 Blaten si mrtev ko ajaš. R MORKO mrtevNapis je razumljiv, saj gre za nagrobnik in smrt v blatu, glej napise 61, 78, 86, 123, 125, 175 in 216.

Napis 93. Napis iz neznanega najdišča je vrezan na odlomljenem glinastem kosu, bere se desno krožno in je izgubljen. S [1:274]

klohizisodatisozar ? 1 [1:75]

Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E in drugega O, ki je značilen T.1 ,9 KLOEIZISTDATISOZAR 18 0 0 0 187 18 KL OEI ZIST D ATI SO ZA R Ko aja čist da ati so za raj.Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik in čist ata bo za raj.

Napis 94. Napis iz najdišča Alezio je vklesan v dveh vrstah na kamnitem sarkofagu, bere se desno in je sedaj izgubljen. S [1:274]

ψaotoras 2 polla[hia]ihi ψaotoras pollahiaihi I 2 [1:76]Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E in prvega O, ki je značilen za črko T.1 1 GATTORAS/POLLAEIAIEI 16 3 0 0 197 19 G ATTO RAS POL L AEIA IEI Glej ata dol potem le aja jej.Napis je razumljiv, saj gre za nagrobnik očetu, ki v grobu aja.

Napis 95. Napis iz Rugge z višino črk 7 mm je vrezan na bronasti oljenki 18x8 cm, bere se krožno desno in je sedaj v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:275]

leonaihivasteos Leonaihi Vasteos I 1 [1:76]Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim razen H, ki je E.

231

1 1 LEONAIEIVASTEOS 15 0 0 0 157 15 LE ONA IEI VA S TE OS Le ona jej v sama tu ostane. R VAS vsaNapis je razumljiv, saj gre za pokopni dodatek in ona naj v grobu ostane.

Napis 96. Napis iz nekropole v Lecce je na dveh obdelanih grobnih kamnitih ploščah, bere se desno in je shranjen v Museo Castromediano v Lecce. S [1:275]

a) θeotor θeotor I 0 plošča 59x23x10 cm, napis dolžine 40 cm z višino črk 7 cmb) vistina Vistina I 0 plošča 25x20x10 cm, napis dolžine 25 cm z višino črk 3 cm [1:76]

Napisa sta dobro vidna in prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno, zato ga obdržim.1 ,9 TEOTOR/VISTINA 13 0 0 0 135 13 TEO TOR V ISTI NA Tu potuje, v isti počiva.Napisa sta razumljiva, saj gre za nagrobnik in stvarnost ter dobre želje.

Napis 97. Napis iz groba iz Rugge se bere desno in je sedaj izgubljen. S [1:276]

etθetoassiillonas etθetoas Siillonas I 0 [1:76]Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim.1 ,7 ETTETOASIILLONAS 16 0 0 0 166 16 E T TE TOA SIILLO NAS Je tebi tu tvoja silno naš. R TTE tu R SI ILLO si iluNapis je razumljiv, saj gre za nagrobnik, in sporočilo, da je pokojni silno naš.

Napis 98. Napis iz Alezio se bere desno in je sedaj izgubljen. S [1:276]

atiθaosbaledonasψ Atiθaos baledonas I 0 [1:77]

Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim.1 ,8 ATITAOSBALEDONASG 16 0 0 0 168 17 ATI TA OS BA LE DO NAS G Ati tu ostal bo le do nas gleda. R ATITA atita R BALE veljakNapis je razumljiv, saj gre za nagrobnik očetu.

Napis 99. Napis dolžine 3 cm z višino črk 1 cm iz najdišča Ruvo je vdolben v glinasto piramido 5,5x5,5 cm višine 8 cm, bere se desno in je v muzeju Jatta v Ruvu. S [1:276]

eiol ? 0 [1:77]

Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno in ga obdržim.1 ,9 EIOL 4 0 0 0 41 4 EIOL Ajal. R EIO L Ajaj le.Napis je kljub kratkosti razumljiv, saj gre za nagrobni predmet.

Napis 100. Napis iz groba iz Monopoli se bere desno in je ohranjen v dveh prerisih s 7. in z le 4. vrstami in je sedaj izgubljen. Podano je prečrkovanje v 7 vrstah. S [1:276]

klaohivenasdenθ / avanvaldestaimakos / invintavaldankosi / nininvitatilišidargahešitatooitinai / hiditaissinomaison / toltxsisinai ? 3 [1:77]

232

Napis je dobro viden, prečrkovanje jezikoslovcev je ustrezno, čeprav ne upoštevajo razmakov med črkami oziroma besedami in razen črke H, ki je E.Imamo prečrkovanji dveh prerisov in poskusimo najti najustreznejše prečrkovanje; upošteval sem drugi čistopis tako kot jezikoslovci, razen pri najdaljšem zapisu.1 ,8 KLAO EIVE NAS DENT AVAN VALDES TAIMAKOS / napis delim na dvoje37 115 INVINTA VALDANKOSI NIN INVITATI / 20 61 DIŠIDAR GAEEŠITATO OITINAI EIDITA / ISSINO MAISON TOLTUZ IZINAI 17 54KL AOE IVE NAS DE NTAV AN VALDES TAI MAK OS IN VI NTA VALDAN K OSI NININ VI TATI DIŠI DAR GAEEŠI TATO OI TI NAI EIDI TA IS SINO MAI SON TOL TUZI ZI NAI Kle aja žive nas da not in veljak ta mag ostane in vi not veljak ko ostane nina vam tati diši dar gojiš tato oj ti naj jedi tu isti sin moje sonce tolko toži si spi. 114 0 1 0 115 R MAKOS manjkaš R VIN TA vino tu R KOSI kosiDaljši nagrobni napis govori o pokojnem očetu, ki morda lahko jé tudi dišeči dar.

HELENISTIČNO RIMSKO OBDOBJEObdobje 3. stoletja pred Kr.

Napis 101. Napis iz najdišča Valesio je na votivnem kamnu, prva beseda je ločena z dolžino 21cm, ostali del pa je dolg 72 cm, višina črk je 3 cm, bere se desno in je shranjen pri V. Stamera v Aradeu. S [1:277]

haloti taotoritaolneidibarislaoho haloti Taotori Taolneidi dibarislaoho I 1 [1:79]

Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje, ki ga je težko kontrolirati, saj slika ni dobra, črka H pa je E.

[2:77] HALOTI TA OTORITA OL NE IDI VA RIS LA OHO Golota tvoja naj bo skrita ali ne idi v ris tu okoli.Bor bere V namesto B, kar pa je glasovno blizu. Njegov prevod podaja smiselno vsebino, ki pa je lahko tudi nekoliko drugačna, zlasti zaradi črke H, ki je E.1 ,9 EALOTI TAOTORI TAO L NEIDI BAR IS LA OEO11 32 EAL OTITA OTO RI TAO L NEIDI BAR IS LA OEOAjal očita tu raj tu le najdi vsaj isti le aja. 32 0 0 0 32 R OTI TAO TORI TA OL oče tu potuje tu al R OTORITA odkrita R BARI SLA grobu šlaPodani smisel je očitno nagrobni, čeprav morda večpomenski.

Napis 102. Napis je vrezan na kamniti plošči z večjimi merami 46x45 cm v štirih vrstah 22, 35, 9 in 29 cm z višino črk 4 do 6 cm, bere se desno in je vzidan v hiši Abatantuono v ulici Vieste Garnico. S [1:277]

diva2damati/3ra4-opakalgo ? 0 [1:79]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim in dodam vidno črko I in verjetno črko B. DIVA/DAMATI/RAI/(B)OPAKALGO 20 0 1 1 221 ,9 DIVA DA MATI RAI BO PA KAL G O R G glej9 22 Devo da mati raje bo pa kal gre ostane. R DIVA Dajva R RAI rajPodani napis je iz vsakdanjega življenja, saj mati da raje hčere, ki so kal in odidejo ter ohranjajo rod.

233

Napis 103. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je sedaj izgubljen. S [1:277]

(x)θotor(x)brigannas2spogeras θotor brigannas Spogeras I 0 [1:79]

Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim.,9 ,8 TOTOR(S)BRIGANNAS/SPOGERAS 22 0 0 1 238 23 TO TOR S BRIGA NNAS SPO GE RAS Tu potuješ še briga nas spi gre dol. R TOROS potuješNapis je nagrobni, saj sorodnike briga za pokojnega in ker spi naj gre v grob.

Napis 104. Napis iz Ruvo je na bronastem kovancu in se bere desno. S [1:277]

a platur ? Palasina glava [1:80]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 1 PLATUR 6 0 0 0 61 6 PLATUR Plačnik. R PL ATU R Pol atu raj.Napis je razumljiv, saj gre za plačilni novčič.b χ--λαωχως/ςυ ? sova na oljki grški napis [1:80]

Napis 105. Napis iz najdišča Francavilla je vklesan na obojestransko odbitem kamnu 45x30 cm, bere se desno v štirih vrsticah. S [1:278]

]aθa[2]xgraiva[3dazi?maihiaviθiaix[4][?] ? 1 [1:80]

Jezikoslovci podajajo le delno prečrkovanje, ki se ga zaradi slabe slike težje preverja, zato ga obdržim, razen H, ki je E. ATA/GRAIVA/DAZI/MAIEIAVITIAI 25 0 0 0 25,8 ,8 ATA GRAIVA DA ZI MAI EIA VIT AIA8 25 Ata grejeva da si tu moj aja vidi aja.Napis je nagrobni in praviloma pomeni, da je bil pokojni skurjen.

Napis 106. Napis iz najdišča Arpi je na bronastem kovancu shranjenem v Berlinskem muzeju, bere se desno. S [1:278]

a poula ? 0 prva stran bik [1:80

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 ,9 POULA 5 0 0 0 51 5 POULA Polovnjak.Napis je razumljiv, saj gre za plačilni novčič.b Aςπάνου ? druga stran konj grški napis [1:80]

Napis 107. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je sedaj izgubljen. S [1:278]

vallamoldahias Valla Moldahias I 1 [1:81]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.4 14 VALLAMOLDAEIAS 14 0 0 0 141 1 VALLA MOL DA EIAS Veljak moli da ajaš.Nagrobni napis je razumljiv.

234

Napis 108. Napis iz Rutigliano je vrezan na odlomljenem zidnem kamnu 96x30 cm, bere se desno v treh vrstah in je izgubljen. S [1:278]

]xx.xedentas.so.u.voθo.i.endedaren ]-------xturartaneiredazemoi ]--------------xsaspraazeran ? 0 [1:81]

Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim. EDENTAS SO U VOTO I ENDEDAREN/TURARTANEIREDAZEMOI/SASPRAAZERAN EDEN TA SSO U VOTO IEN DED AREN TURAR TA NEI REDA ZEMOI SA SPRA AZE RAN,8 ,7 En ta sešel u vodo en dedec uren tekač ta ni reda zemlje si spral iz ran.17 55 R SPRAA ZE RAN spravil že mlad. 55 0 0 0 55Nagrobni napis je zanimiv, zaradi predvidenih manjkajočih delov pa je na teh mestih manj zanesljiv.

Napis 109. Napis iz Ruvo dolžine 4,5 cm z višino črk 0,5 cm je na glinasti piramidi osnove 5x5 cm in višine 2,5 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Jatta v Ruvo. S [1:279]

tiokuloi ? 0 [1:81]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje.1 ,6 TOIKULOI R ULOI ulov 8 0 0 0 82 7 TOI KULO I Tvoje kolo je. R TOIK ULOI Tak ulj. R TOIK ULOI Taka teža. R T OI K U LOI Tu aja ko v loju.Napis je kratek in zato večpomenski, morda gre za sončno kolo, ulov ali za ulje ali za udobno bivališče kot v loju.

Napis 110. Napis iz groba iz nekropole v Lecce je vrezan na obdelanem kamnu 58x30x10 cm, bere se desno v dveh vrstah 25 in 50 cm z višino črk 4 cm in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:279]

mernihi2malaganegas Mernihi Malaganegas I 1 [1:82]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 MERNIEI/MALAGANEGAS 18 0 0 0 186 18 MER N IEI MALAGA NEGA S Marnjaj ne jej malega negovala si. R MERNIEI Mernjaj R MER meriNagrobni napis govori o neutolažljivi materi, ki naj se zave, da je malega dobro negovala.

Napis 111. Napis dolžine 74 cm z višino črk 10 cm iz groba iz nekropole v Lecce je vklesan na obdelanem kamnu 92x27x10cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:279]

platlan ? 0 [1:82]

Jezikoslovci podajajo dokaj zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.

1 ,8 PLATLAN2 7 PLAT LAN Plačal lani. 7 0 0 0 7 R P LA T LAN Počiva le tu lani.Napis je nagrobni, saj je bil umrli lani pokopan.

Napis 112. Napis iz groba iz Mesagne je izgubljen. S [1:280]

?]nsd--hidaoza[? ? 1 [1:82]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje, prva vidna črka je U, dodane pa so črke po razumevanju.

235

,7 ,8 USD(EI)EIDAOZA(LON) 10 0 1 4 156 15 US DE IEI DAO ZA LON Ustal da jej dal za lon.Nagrobni napis govori o vstalem saj je dal zanj dar.

Napis 113. Napis iz najdišča Vaste je v dveh vrstah z višino črk 5 cm, je na obeh straneh odbite pravokotne apnenčaste plošče 98x38x18 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:280]

daninagiθaosgrosdihiinker[maθi? / daninšilpaihidazinnihinaix[ [1:82]

danin Agiθaos Grosdihi inkermati danin šilpaihi Dazinnihi nai I 3 Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,9 DANINAGITAOSGROSDIEIINKERMATI/DANINŠILPAIEIDAZINNIEINAI20 54 DA NI NAGI TA OS GR OS D IEI IN KER MATI DA NINŠI LPA IEI DA ZIN NIEI NAI Da ni nag tu ostane grobu ostane da jej in ker mati da ninka lepo jej da sin njej aja. R NINA G ITA nina grobu ta R DAZI NNIEI dasi njej 50 4 0 0 54Napis govori o mladem sinu, ki ga mati še v grobu ninka.

Napis 114. Napis sestavlja zapis: a) Momsena in b) napis dolžine in 51 cm z višino črk 3 cm na obdelanem kamnu 62x16x11 cm, ki se bere desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:281]

a) platoraspaletaosisareti platoras paletaos Sisareti I 0b) platoraspaletao[s platoras paletaos I 0 [1:83]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, drugi napis je enak prvemu.1 ,9 PLATORASPALETAOSISARETI/PLATORASPALETAOS(ISARETI)15 46 PL ATO RAS PALE TA OS ISA RETI PL ATO RAS PALE TA OS ISA RETI 38 1 0 7 46Potem ata res pal tu ostal isti Reti, potem ata res pal tu ostal isti Reti. R PLATO Plačal R RE TI raj tebi. R PAL E potem jeNapis govori o umrlem očetu, ki ostane Reti.

Napis 115. Napis iz groba iz Ceglie je izgubljen. S [1:281]

platorasvaššnihi platoras Vaššnihi I 1 [1:82]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,9 PLATORASVAŠŠNIEI 16 0 0 0 167 16 PL ATO RAS VAŠ Š N IEI Potem ata res vaš šel not jej. R PLATO Plačal Napis govori o umrlem očetu, ki je šel v grob.

Napis 116. Napis iz Ugento v treh vrstah dolžine 60, 76 in 21 cm z višino črk 4 cm je na delno odlomljenem pilastru 107x30x50 cm in je precej poškodovan, bere se desno in je shranjen v zbirki Colosso v Ugentu. S [1:281]

(-)---xoxxbohxx(x)des----(-) / ---ohebbomato(x)pred[ami? / -mitθo ? 29 [1:83]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki glede na le delno ohranjen napis ni dovolj poveden za razumevanje, čeprav se pojavijo znane besede: bo, mator in pred.

236

Napis 117. Napis iz groba iz Gnathia je naslikan, bere se desno in je izgubljen. S [1:282]

staboas porvaides Staboas porvaides I 0 [1:84]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 ,8 STABOAS PORVAIDES 16 0 0 0 166 16 S TABO A S PORVAI DE S S tabo a se poruval da se. R TA BOA SPOR VAI tu bova spor vejNapis je verjetno nagrobni in govori o umrlem borcu.

Napis 118. Napis na grobni plošči iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. S [1:282]

daszeszarisθesspaθillai Daszes Zarisθes Spaθillai I 0 [1:84]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 ,8 DASZESZARISTESSPATILLAI 25 0 0 0 258 23 DA SZES ZARIS TES SPA TI L LAI Da sežeš zares tesno spiš ti le leži. R LL AI le ajaj R DAZ ZES Daš sežešNapis je verjetno nagrobni in govori o grobu v katerem umrli tesno spi.

Napis 119. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. S [1:282]

staboaos 2 polonnihi Staboaos polonnihi I 1 [1:85]

Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje, razen črke H, ki je E.1 1 STABOOS/POLONNIEI 16 0 0 0 166 16 S TABO OS POL ONN IEI S tabo ostane potem on jej. R ON NIEI on njejVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 120. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. S [1:282]

vallaos potorre/tavidih[i?] Vallaos potorretavidihi I 1 [1:85]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 VALLAOS POTORRE/TAVIDIEI 21 1 0 0 226 22 VALLA OS POTORRE TA VID IEI Veljak ostal potuje tu vidiš jej. R PO TORRE pa potuje R POTO RRE potem rajNapis govori o veljaku, ki potuje, jej.

Napis 121. Napis iz Ceglie, bere se desno in je izgubljen. S [1:282]

platoras mimeteos platoras Mimeteos I 0 [1:85]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 1 PLATORAS MIMETEOS 16 0 0 0 166 16 PL ATO RAS MIME TE OS Pol ata dol mimo tu ostani. R PLATO Plačal R RASMI ME razumi meVsebina podaja značilen nagrobni napis posvečen očetu.

237

Napis 122. Napis v dveh vrstah iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. S [1:282]

kolahiaihipasetθih[i?] / doapalloa kolahiaihi pasetθihi Doapalloa I 3 [1:85]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,8 KOLAEIAIEIPASETTIEI/DOAPALLOA 27 1 0 0 288 28 KOLA EIA IEI PASET T IEI DO APALLOA Tako aja jej pase tu jej do Apola. R KO LA ko le R DOA PALL OA dol pol aja. R DOAPALLOA dopadljivoVsebina podaja značilen nagrobni napis, morda gre za božanstvo Apolona, izvirno Apula.

Napis 123. Napis iz najdišča Oria v sedmih vrstah z velikostjo črk 2 cm je na nagrobniku 100x29x22 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:283]

hipakabla-(-) / θanablat-- / dazihonibil[ia] / anθetaθiap[r] / oditaapatex(-) / li [1:86]hipa bla[t]θana blat[θi(hi)] Dazihoni(hi?) bilia Anθeta θiap[r]odita apatex I 4Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.,9 ,8 EIPAKABLA/TANABLAT/DAZIEONIBILIA(I)/ANTETATIAV/ODITAAPATE/LI17 54 EI PAKA BLATAN A BLAT ODA ZIE ONI BIL IAI AN TETA TIA VODITA A PATE LI Je pekel blaten a blatna voda zalije on bil ležal in ta tja vodita a pade le. R BLAT ANA blato in R VODI TAA vodi tu 51 2 0 1 54Vsebina podaja značilen nagrobni napis, očitno gre za utopljenca v blatu, ki ga je zalila blatna voda in so ga neu-spešno reševali, glej napise 61, 78, 86, 92, 125, 175 in 216.

Napis 124. Napis iz groba iz Oria bere se desno in je izgubljen S [1:283]

tabara aprodi[tas? Tabara aprodi[tas I 0 [1:86]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 ,9 TABARA APRODITAS 12 3 0 0 156 15 TA BARA A PRODI TA S Tu grob a porodi tu se. R PRODITA poroditaVsebina podaja značilen nagrobni napis, ki opozarja na vstajenje.

Napis 125. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen S [1:283]

blaθihikordomaos blaθihi kordomaos I 1 [1:86]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 BLATIEIKORDOMAOS 16 0 0 0 165 16 BLAT IEI KOR DOMA OS Blato jej kar doma ostani.Vsebina podaja značilen nagrobni napis, očitno gre za utopljenca v blatu, ki naj v novem domu ostane, glej napise 61, 78, 86, 92, 123, 175 in 216.

238

Napis 126. Napis iz najdišča Valesio z višino črk 3,6 cm je na obdelanem kamnitem kvadru 82x22x11 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:283]

?]šoleostannohandimeb-[? ? 1 [1:83]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, razen črke H, ki je E in vidnega I.1 1 ŠOLEOSTANNOEANDIMEBI 20 0 1 0 208 20 ŠO LE OSTAN NO E ANDI ME BI Šel le ostani not je tam meni bi. R ŠOL E OSTA NN EAN DI Šel je ostal not en daVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 127. Napis iz groba iz Ceglie dolžine 53 cm z višino črk 5 do 6 cm je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 77x19x12 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:284]θeotorrasšernaihiθi θeotorras šernaihi θi I 1 [1:83]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, razen črke H, ki je E in črk θ, ki so O.1 ,9 OEOTORRASŠERNAIEIOI 19 0 0 0 195 19 OEO TOR RAS ŠERNAIE IOI Aja potuje dol žebraje joj. R TORRAS ŠE R NAIE potuje šel raju ninaVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 128. Napis iz groba iz Ceglie se bere se desno in izgubljen. S [1:284]

verrinihimahehos Verrinihi Mahehos I 3 [1:87]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,8 VERRINIEIMAEEEOS 16 0 0 0 166 16 VERRI N IEI MAE EE OS Veruj naj aja moj je ostal. R VERRIN VerenVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 129. Napis iz najdišča Rugge dolžine 77 cm z višino črk 10 do 20 cm je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru iz tufa 119x70x28 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:284]

θobar[a? θobara I 0 [1:87]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 1 TOBARA 6 0 0 0 62 6 TO BARA Tu grob.Vsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 130. Napis iz Canosa z višino črk 5 cm je z rjavim firnežem napisan na zunanjem dnu glinastega trebu-šastega vrča premera 7 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:285]klareovttantohvre ? 1 [1:88]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,8 KLAREOVTTANTOEVRE 17 0 0 0 176 17 KLA REOV TTA NT OEV RE Tu rov tu not ajav raj.Vsebina podaja značilen nagrobni napis.

239

Napis 131. Napis iz Mesagne dolžine 90 cm z višino črk 3 do 4 cm je rdeče naslikan na grobni steni, bere se desno in je izgubljen. S [1:285]

tabaroasdamatrivas Tabaroas Damatrivas I 0 [1:88]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 ,9 TABAROASDAMATRIVAS 18 0 0 0 187 18 TA BAROA S DA MATR IVA S Ta grob si da mater živa si. R MATRI VAS motri vas. R MATRI VAS materi vseVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 132. Napis iz groba iz Brindisija dolžine 95 cm z višino črk 4 cm je vsekan v trikrat prelomljeno poščo iz tufa 123x67x12 cm, bere se desno in je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:285]

vallaosdazetθihi Vallaos Dazetθihi I 1 [1:88]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,7 VALLAOSDAZETTIEI 16 0 0 0 166 16 VALLA OS DA ZET T IEI Veljak ostal da zet tu jej. R ZE TT že tudi R OSDA ostalVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 133. Napis iz Oria je vrezan na kamniti grobni steni in je izgubljen. S [1:286]

tabaraihetaotorrihe Tabaraihe Taotirrihe I 2 [1:88]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,8 TABARAIEETAOTORRIEE 19 0 0 0 197 19 TA BARA IEE TA OTOR RIE E Ta grob je ta otvor (v) raj je. R TAO TOR ta potujeVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 134. Napis iz groba iz Alezio je vklesan na treh kosih 51x30x8 z višino črk 6 cm, 29x2x8cm z višino črk 7 cm in neznanih dimenzij, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:286-287]

?][p]latoor[r]ih[i]x[-]gelihi i[-]h--ias ? 3 [1:88]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E in črke R, ki je ni; dopolnitev bi verjetno bila.,7 ,7 PLATOORIEIGELIEIIE(I)IAS 19 2 0 1 227 22 PL ATOOR IEI GEL IEI IEI IAS Potem ati jej šel jej jej jaz.Vsebina podaja značilen nagrobni napis. R ATO OR ati raj

Napis 135. Napis iz groba iz najdišča Valesio dolžine 193 cm z višino črk 7 cm je vklesan na zlomljenem kamnitem kvadru 254x25x11 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:287]

staboaosbarzidihi Staboaos barzidihi I 1 [1:89]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 STABOAOSBARZIDIEI 17 0 0 0 176 17 S TABOA OS BAR ZID IEI S tabo ostane vsaj zid jej.Vsebina podaja značilen nagrobni napis. R TABO AOS tabo ajaš

240

Napis 136. Napis iz najdišča Valesio se bere desno in je izgubljen. S [1:287]

dazimaihi malohiaihini Dazimaihi Malohiaihini I 3 [1:89]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E in črke Z, ki je črka T.1 ,8 DATIMAIEI MALOEIAIEINI 21 0 0 0 217 22 DATI MA IEI MALO EIA IEI NI Dati moj jej malo ajaš jej ni. R D ATI Da atiVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 137. Napis iz najdišča Ceglie dolžine 50 cm z višino črk 3 cm je vklesan v grobno ploščo napušča 126x45x24 cm, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:287]

θotoraskailomaidihi θotoras kailomaidihi I 1 [1:89]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,9 TOTORASKAILOMAIDIEI 19 0 0 0 197 19 TO TORAS KA ILO MAI D IEI Tu potuješ k ilu moj da jej. R TOTO RAS Tu dolVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 138. Napis iz Oria v sedmih vrstah z višino črk 2 do 3 cm je vklesan v pilaster 44x17x7 cm, bere se desno in je shranjen v Mestni knjižnici v Oriju. S [1:288]

]zas / ]onas / ]batto / sdozas / a?]ndaθi / ]onn[i]hi / ]ekori / ](x)n ? 36 [1:90]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje skladno z ohranjenostjo stebra in ga obdržim, razen črke H, ki je E. Posamezni deli napisa so nepovezani, zato razumevanje ni smiselno, čeprav se pojavljajo znane besede: nas, atto, ati, on in iei.

Napis 139. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. S [1:289]

laidehiabaslogetibas Laidehiabas Logetibas I 1 [1:87]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 LAIDEEIABASLOGETIBAS 20 0 0 0 207 20 LAI DE EIA BA SLOGE TI BAS Glej da ajal v slogi ti boš.Vsebina podaja značilen nagrobni napis s poudarkom na dobrem razumevanju v nebesih.

Napis 140. Napis iz najdišča Muro se bere desno in je izgubljen. S [1:289]

?]x[---]xo[--]nato--(-)ni[ 2 ]irrino[? ? 13 [1:87]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje skladno z napisom, vendar posamezni deli niso povezani in razumevanje ni smiselno.

Napis 141. Napis je na kamniti grobni plošči iz tufa 45x29x10 cm vzidani v fasadi levo, v hiši Abatantuono v Viesta Garganico; je v dveh vrstah 16 in 17 cm z višino črk 2 do 3 cm in se bere desno. S [1:289]

dama(tira?)2klatori ? 0 [1:90]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.,9 ,9 DAMATIRA/KLATORI 11 4 0 0 155 15 DA MAT IRA KLA TORI Da mati raj tu potuje. R MATIRA materaVsebina podaja značilen nagrobni napis s poudarkom na potovanju v nebesa.

241

Napis 142. Napis iz groba iz Oria je v štirih vrstah in je izgubljen, podan je v dveh prerisih in podano prečrkovanje je kombinacija obeh. S [1:289]tabarai2zavais3kritaboa4ax[? Tabarai Zavais kritaboaa(s) I 0 [1:91]Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje in ga obdržim; zadnja črka je L.1 ,9 TABARAI/ZAVAIS/KRITABOA/AL 22 0 1 0 237 23 TA BARAI ZA VAI SKRITA BOA AL Ta grob je za vaju skrita bova ali. R BARA I grob je R SKRI TA BOAAL skri to bolVsebina podaja značilen nagrobni napis s poudarkom na dvojini.

Napis 143. Napis iz najdišča Ruvo je vtisnjen na glinasti piramidi 8x8 cm, z višino 9 cm in je shranjen v muzeju Ruvo. S [1:290]dleukani ? 0 [1:91]Jezikoslovci podajajo smiselno prečrkovanje in ga obdržim.1 1 LEUKANI 7 0 0 0 72 7 LE UKANI Le ukani. R LE UKA NI Le uka ni.Vsebina je morda povezana z utežjo, verjetneja pa piramida pomeni amulet proti urokom.

Napis 144. Napis iz Viesta Garganico je v treh vrstah na dveh kamnitih ploščah 19x19 in 19x29 cm, bere se desno in je sedaj izgubljen. S [1:290-291]agol2zonve3nana diva2dama3tira ? 0 [1:91]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 ,8 AGOL/ZONVE/NANA/DIVA/DAMA/TIRA 25 0 0 0 258 25 A GOL ZONVE NANA DIVA DA MATI RA A gol zove nono lepa da mati raj. R DIVA boginja R MATIRA materaVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 145. Napis iz Canosa je vrezan na krožnem delu dna glinastega vrča, bere se desno in je sedaj shranjen v Narodnem muzeju v Neaplju. S [1:291]avilgaudazoun ? 0 [1:92]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 ,9 AVILGAUDAZOUN 13 0 0 0 135 13 AVIL GA UDA ZO UN Uvil ga uda se on. R AVI L javi leMorda gre za žaro in žarni napis, morda pa opisuje oblikovanje glinastega vrča.

Napis 146. Napis iz Ceglie dolžine 36 cm in višine črk 1,5 cm je vklesan na plošči iz apnenca 100x37x13 cm, črke so pobarvane rdeče, bere se desno in je sedaj shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:292]platorasdroššihi platoras Droššihi I 1 [1:92]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,7 PLATORASDROŠŠIEI 16 0 0 0 166 16 PL ATO RASD ROŠ Š IEI Potem ata dol rajši šel jej. R RAS D dol daVsebina podaja značilen nagrobni napis.

242

Napis 147. Napis dolžine 39 cm z višino črk 10 cm je na večkrat uporabljeni obdelani krovni kamniti grobni plošči 55x20x10 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:292]

?]stas ? 0 [1:92]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.,9 ,7 STAS 4 0 0 0 41 4 STAS Stas. R S TA S Sam tu si.Vsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 148. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. S [1:292]

saihikaskonkolastis Saihikas konkolastis I 1 [1:92]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,7 SAIEIKASKONKOLASTIS 19 0 0 0 198 19 SA IEI KA S KON KO LASTI S Saj jej ko si konj ko lastil si. R KOLAS TI kočijaž ti R KAS kasno R LAS TI sem tiVsebina podaja značilen nagrobni napis, povezan s konjem.

Napis 149. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. S [1:292]

daštas moldahiaihi Daštas Moldahiaihi I 2 [1:93]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,9 DAŠTAS MOLDAEIAIEI 17 0 0 0 176 17 DAŠ TA SMOL DA EIA IEI Daš tu smola da ajaš jej. R S MOL si moliVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 150. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. S [1:292]

valatis Valatis 0 [1:93]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 ,9 VALATIS 7 0 0 0 72 7 VALAT IS Veljak isti. R VALA T IS Veljak tu isti.Vsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 151. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. S [1:292]

tabarada[zim]aih[i?] Tabara Da[zim]aih[i?] I 1 [1:93]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.,7 ,9 TABARADA ZIMAIEI 11 4 0 0 156 15 TA BARA DA ZI MA IEI Ta grob da si moj jej.Vsebina podaja značilen nagrobni napis.

243

Napis 152. Napis iz Carovigna se bere desno in je izgubljen. S [1:292]

otormahehe Otor Mahehe I 2 [1:93]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,9 OTORMAEEEE 10 0 0 0 104 10 O TOR MAE EEE O potuje moj aja. R EEE jojVsebina podaja značilen nagrobni napis.

Napis 153. Napis iz najdišča Alezio je na grobni plošči, bere se desno in je sedaj izgubljen. S [1:293]

dazetdazihonne[s] Dazet Dazihonne[s] I 1 [1:93]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje, razen črke H, ki je E in črke I, ki je G.,9 ,6 DAZETDAZGEONNES 14 1 0 0 156 15 DA ZET DAZ GE ON NES Da zet daš gre on nese.Vsebina ni običajna, čeprav je verjetno nagrobna.

V muzeju Castromediano ste dve plošči iz tufa 46x23x0,9 in 74x22x0,9 cm z napisoma, ki vsebujeta izgu-bljena napisa: a) zeta b) ihonne ? 1 S [1:293]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E; združitev napisov bi bila.,9 ,6 ZETA /IEONNE 10 0 0 0 104 10 ZE TA IEO NNE Že tu joj ne.Napisa sta razumljiva vsak zase in združena.

Skupno razumevanje,9 ,6 DAZETDAZGEONNES/ZETA/IEONNE 24 1 0 0 2510 25 DA ZET DAZ GE ON NES ZE TA IEO NNE Da zet daš gre on nese. Že tu joj ne.R ZE T že tu R ZE T AIE ONNE Že tu ajal one R IEO jedelOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 154. Napis iz Ceglie je vgraviran na zgoraj in levo odlomljeni bronasti ploščici 5,5x6,7 cm v sedmih vrstah z višino črk 6 mm, bere se desno in je sedaj shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:294]

---baonnes[? / tidatinaima[? / sebinainink[? / bennanser[? / setibenna[? / apro?]ditanber(x)[? / hhonom---(-)[? ? 2 [1:94]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. Napis naj bi se spredaj in zadaj nadaljaval, vendar je tudi tako smiseln.,9 ,8 BAONNES/TIDATINAIMA/SEBINAININK/BENNANSER/SETIBENNA/ APRODITANBER/EEONOM 65 0 0 0 6523 65 BA ON NES TI DATI NAI MA SEBI NAI NINK B EN NANSER SE TIBE NNAA PRODIT AN BER EE O NOM Bo on nese ti daš naj ima sebi naj ninka bo en up še tebe naj porodi in beri joj on nam. R ONNESTI odnesti R BEREE bere R BEREE vere R SE se R ONOM njemuOčitno gre za nagrobno vsebino, ki zaradi manjkajočih črk ni najbolje razumljiva.

244

Napis 155. Napis iz Vieste Garganico v šestih vrstah z višino črk 2 do 3 cm je globoko vklesan na kamnitem bloku iz tufa 33x20x16,2 cm, bere se desno in je sedaj last Komune v Vieste Garganico. S [1:294]

deiva2dama/3tirapre/4veziv/5ena ? 0 [1:94]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 ,8 DEIVA/DAMA/TIRAPRE/VEZIV/ENA 24 0 0 0 246 24 DEIVA DA MATI RA PREVEZIV ENA Dajva da mati raj prevozi ena. R MATIRA matera R DEI VADA daj vodoOčitno gre za nagrobno vsebino, saj naj mati ob pomoči prevozi in doseže raj.

Napis 156. Napis iz Rugge dolžine 72,5 cm z višino črk 5 do 6 cm je vsekan na arhitravu grobnega prostora in je rdeče premazan, bere se desno in je sedaj v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:295]

ladihibohonihi Ladihi bohonihi I 3 [1:94]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 LADIEIBOHONIEI 14 0 0 0 145 14 LAD IEI BOH ON IEI Hladen jej bogu on jej. R BOE boOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 157. Napis iz groba iz najdišča Alezio se bere desno in je kot kopija shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:295]

ioeossallih[i? ? 1 [1:94]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 IOSESSALLIEI 11 1 0 0 124 12 IO SESSAL L IEI Jo sesal le jej. R I OSES S AL Je ostal sam alOčitno gre za nagrobno vsebino otroku, ki je umrl čeprav je šele začel sesati.

Napis 158. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. S [1:295]

vallaidihi Vallaidihi I 1 [1:95]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,8 VALLAIDIEI 10 0 0 0 103 10 VALLAI D IEI Veljak da jej. R VAL LAI val lej R VALLAID VeljakOčitno gre za nagrobno vsebino, morda gre za rušilni morski val.

Napis 159. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. S [1:295]

dazihilasoθihi Dazihi Lasoθihi I 2 [1:95]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,9 DAZIEILASOTIEI 14 0 0 0 145 14 DAZ IEI LAS OT IEI Daš jej sem not jej. R LASO T sem tuOčitno gre za nagrobno vsebino.

245

Napis 160. Napis iz groba iz najdišča Lecce dolžine 16 cm z višino črk 7 cm je vklesan na grobni plošči iz obde-lanega kamna 53x20x12 cm, bere se desno in shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:295]

blai ? 0 [1:95]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 BLAI 4 0 0 0 42 4 BLA I Bila je. R BL AI Bolje ajaj.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 161. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. S [1:296]

kriθonas kriθonas I 0 [1:95]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 KRITONAS 8 0 0 0 83 8 KRIT O NAS Krit od nas.Očitno gre za nagrobno vsebino, saj je umrli skrit v grobu.

Napis 162. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. S [1:296]

divanovas Divanovas I 0 [1:95]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 1 DIVANOVAS 9 0 0 0 93 9 DIVA NOVA S Deva nova si. N SAV ONA VID Vse ona vidi.Očitno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh in za vero v posmrtno življenje.

Napis 163. Napis iz najdišča Ceglie je vrezan na kosu nagrobnega stebra 20x18x10 cm, bere se desno in je izgubljen. S [1:296]

vaske[ ? 0 [1:96]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 1 VASKE 5 0 0 0 52 5 VAS KE Ves tja.Očitno gre za nagrobno vsebino in pokop.

Napis 164. Napis iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. S [1:296]

sana--(-)h[? ? 1 [1:96]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje ki ga obdržim, razen črke H, ki je E in z dopolnitvijo.,6 ,6 SANA(I)E(I) 5 0 0 2 72 7 SANA IEI Sanja jej. R S ANA Sama onaOčitno gre za nagrobno vsebino in vero v posmrtno življenje.

246

Napis 165. Napis iz groba iz Canosa dolžine 7 cm z višino črk 5 do 6 mm se bere desno in je vgraviran na okovju lične bronaste škatlice s premerom 15,5 cm in je shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:296]

opakassabaleidas Opakas Sabaleidas I 0 [1:96]

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 ,6 OPAKASSABALEIDAS 16 0 0 0 165 16 OPAKA S SA BALEI DAS Narobna si s plesom daš. R BALEI veljakMorda gre za nagrobno vsebino, čeprav je razumljiva tudi posvetno.

Obdobje od 3. do 2. stoletja pred Kr.

Napis 166. Napis na kamnu iz Brindisi je vgraviran v dveh stolpcih v 16 vrstah, bere se desno, prepis je ohranjen v knjižnici De Leo v Arcivescovile. S [1:297]1 ]azena klaohizisdenθ[ava]nv[a]sti 27 4 [1:97]2 ]e-(-)aos andadera[n] θoaras--(-)o----(-)xa 21 13 ]aθinai hiaihit--laihassida-sinn-r(-)dazi 32 04 ]olime maihiθibaliahiai[hi]andaθivas 32 25 ]etpal mannatidaštasv(-)osθellihiθao 31 06 ]xoris- tarassibalasiiri[hi]θaotorassi 32 27 ]-espa- vallaidihitaizihiatavetesmaber[an] 36 28 ](-)-torxx argorian(-)olanmazzesna 23 09 ]all--(-) tanomanininvastiberadam[ 26 010 ]-asix-- θendonomorohidehatantat[ 26 011 ]ran--s nintarihenerikidenargorianeš[ 32 012 ]aš---- -(-)olasninθaolanmaberanai[min] 27 313 ]-olo--- koskraapatiargorianpreišr[ 28 014 ]oaθei- nesnabtaiθisandapelaθ[? 26 015 ]θenaid hiberainvastir—dia 23 016 ]axin-- g 4 0 426 14 426 – 14 = 412

Dazimaihi-θi baliahiaihi, Daštas V(-)osθellihi, balasiiri[hi] θaotoras-si, Vallaidihi I ? 15Jezikoslovci podajajo dovolj zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E. Razvidno je, da sta napisa levo in desno v istih vrstah, zato je smiselno združiti vse besedilo po vrstah.AZENA/KLAOEIZISDENTAVANVASTI/ 27 0 0 27E(AT)AOS/ANDADERANTOARAS(NT)OSA/ 21 1 4 26ATINAI/EIAIEIT(N)LAIEASSIDA(I)SINN(T)R(A)DAZI/ 32 0 4 36(V)OLIME/MAIEITIBALIAEIAIEIANDATIVAS/ 32 0 1 33ETPAL/MANNATIDAŠTASV(E)OSTELLIEITAO/ 31 0 1 32TORIS/TARASSIBALASIIRIEITAOTORASSI/ 32 1 0 33(Z)ESPA/VALLAIDIEITAIZIEIATAVETESMABERAN/ 36 0 1 37(VI)TORNA/ARGORIAN(D)OLANMAZZESNA/ 23 2 3 28

247

ALL(TA)/TANOMANININVASTIBERADAM/ 26 0 2 28(N)ASIE(I)/TENDONOMOROEIDEEATANTAT(A)/ 26 1 3 30RAN(NI)S/NINTARIEENERIKIDENARGORIANEŠ/ 32 0 2 34AŠ(O)/(D)OLASNINTAOLANMABERANAIMIN/ 27 0 2 29(T)OLO(VI)/KOSKRAAPATIARGORIANPREIŠR/ 28 0 3 31(T)OATEI/NESNABTAITISANDAPELAT/ 26 0 1 27TENAID/EIBERAINVASTIR(OD)DIA/AEIN(O)/G 27 1 3 31 426 6 30 462,9 ,9 412 14 6 30 462

A ZENA KLA OEIZ IS DEN TA VAN VASTI 9 27 delitevA žena tu ajaš isti dan tu nebo gostiE ATA OS AN DADE RAN TOA RAS NT OSA 10 26je ata ostal in daje rana tvoje dol not ostaneATI NAI EIA IEI TN L AIEAS SI DAI SIN NT RADA ZI 13 36 32 89ati počiva aja jej temi le ajaš si dal sin not rada siVOLI ME MA IEI TIBAL IAEI AIEI AN DA TIVAS 10 33voli me ma jej taval joj ajej in da tavašETPAL MAN NATI DAŠ TA SVE OSTELL IEI TAO 9 32odpadel men notri daš tu vse pustil jej tuTORIS TA RAS SIBALA SII RIEI TAOTO RAS SI 9 33 28 98potuješ tu dol zibala siješ raju tu dol siZESPA VALLAID IEI TAI ZIEI ATA VETE SMA BERAN 9 37zaspala veljak jej ta vzel ata veste smo verniVI TORNA AR GOR IAN DO LAN MAZ ZESNA 9 28vi potuješ raju gor en da lani mož zasnulALL TA TANO MANI NINVAS TI BERA DAM 8 28 26 93ali tu tajno meni ajaš ti berila damNAS IEI TEN DONOMO ROE IDEE ATA NT ATA 9 30nas jej tu darujemo raj gre ata not ataRANNIS NIN TA RIE ENE RIKI DENAR GORIA NEŠ 9 34raniš ajaš ta raj in rečeš denar gori nesešAŠO DOLAS NIN TAO LAN MA BERA NAI MIN 9 29 27 93odšel doli ninaš tu lani ma beri počiva meniTOLO VI KOS KRAA PAT IAR GOR IAN PREIŠR 8 31telo vi kos krade trpi mlad gor en prešelTO ATEI NES NA B TAI TISAN DA PELAT 9 27to atu nesi naj bo ta tesen da peljatTE NAIDEI BERA IN VAS TI RODDIA AEI NO G 10 31 27 89tu najde vera in vas ti rodila aja not gre. 140 462

248

R OSTEL L ostal le R GORIAN gorjan R DOLAN dolanR NAB nebi R TA OTORAS tu potuješ R NAI najR VAS TI vsa ti R TI VAS ti ves R NIN VAS ajaš vesR TE ND ONOMO te not njemu R DO LAS do semR OS TELL ostal telo R PREI Š prej še rajR DONO MOROE darujem mrtvemu R BERA vera

Po vzpostavitvi zveznega napisa in dopolnitvi nekaterih manjkajočih črk je vsebina dokaj dobro razumljiva in podaja vsebino, ki pozdravlja umrlo ženo in ata, ki se ji je pridružil.

Napis 167. Napis na kamnitem pokrovu groba iz najdišča Ugento je vgraviran v štirih vrstah, bere se desno in je izgubljen. S [1:296]]xamihilaθohandazespa/--esdazonnesstares/--tadentanθonzihar/----ninkermaθiapa [1:98]? Dazes pa[--]es Dazonnes I ? 3

Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E; levi spodnji del napisa manjka.,8 ,8 DAMIEILATOEANDAZESPA/(A)ESDAZONNESSTARES/ TADENTANTONZIHAR/NINKERMATIAPA 64 0 1 1 6622 66 DAM IEI LA TOE AN DA ZESPA AES DA ZON NESTA RES TADE NTA AN T ON ZIHAR NIN KER MATI APA Dam jej le tvoje in da zaspi aja da zona nestane res tedaj noter in tu on res nina kjer mati spi. R NTAN notranji R MATIA PA mati spi R ZIE AR zija rajOčitno gre za nagrobno vsebino in vero v posmrtno življenje.

Napis 168. Napis je na sliki na steni grobnega prostora iz Gnathia, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Napoliju.a) dazihonasplatorrihibollihi ? ščit z meduzino glavo [1:99] S [1:298]b) bo?]llihi[](b)[](r)einie[](hii) ? mladec s konjem [1:99] S [1:299]Dazihonas platorrihi bollihi bollihi b-reine-hii I 5Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.,4 ,4 DAZIEONASPLATORRIEIBOLLIEI/BOLLIEIB(A)REINIE(I)EII14 45 DAZ IEO NAS PL ATORR IEI BOLL IEI BOLL IEI BAR EI NIEI EII Daš jej naš pol ata jej boli jej, boli jej vsaj aja njej ajaj. 38 5 0 2 45 R PLATOR plačnikOčitno gre za nagrobno vsebino napisov in vero v posmrtno življenje.

Napis 169. Napis dolžine 17 cm z višino črk 3 do 4 cm iz Gnathia se bere desno in je vklesan na večkrat upora-bljeni pravokotni plošči iz apnenca 67x37 cm in je na prvotnem mestu pri ruševinah Gnathia. S [1:300]

anah[ 2 ]hipades ? 1 [1:99]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke h, ki je E.,9 ,8 ANAE/(I)EIPADES 11 0 0 1 124 12 A NAE IEI PADES A ninaš jej padeš. R PADE S padel si.Očitno gre za nagrobno vsebino.

249

Napis 170. Napis z višino črk 4 cm iz Vaste se bere desno in je vsekan na zlomljenih delih štirikotne plošče iz obdelanega kamna, ki ima v sredi okroglo odprtino saj je bila plošča kot zaključek na vrhu vodnjaka. Trije deli 24x28x14, 14x8x7 in 28x26x10 so še v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:300-302]

dazetspa---(-)alainnes[-]obradiθo[? Dazet Spa---(-)alainnes[ obradito I ? 0 [1:100]

Jezikoslovci podajajo slikam primerno prečrkovanje in ga obdržim, čeprav ni povsem zanesljivo in T ni viden.,8 ,5 DASESPA(P)ALAINNESOBRADITO 23 0 0 1 247 25 DA ZESPA PALA IN NES OBRADI TO Da zaspi pala in nesi obradi to. R NESO BRADI nesi bratuOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 171. Napis dolžine 84 cm z višino črk 7 do 8 cm iz Rugge se bere desno in je na arhitravu vklesan na dveh obdelanih ploščah 102x24x15 in 48x24x15 cm, ki sta shranjeni v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:302]

labalzexp beileia ? 0 [1:100]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen neznane in naslednje črke, ki bi lahko bila dvojna pš ali šp ali le š ali p, najverjetneje pa je sp.,9 ,9 LABALZESP BEILEIA 15 0 1 0 165 16 LA BAL ZESP BEIL EIA Le bolj zaspi bolj aja.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 172. Napis dolžine 50 cm z višino črk 3 do 6 cm iz Mesagne se bere desno in je vrezan na kamniti obrobi grobnega prostora in je sedaj izgubljen. S [1:303]

paivaskebeirišoas paivas kebeirišoas I 0 [1:100]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.1 1 PAIVASKEBEIRIŠOAS 17 0 0 0 176 17 PAIVA S KE BEIRI ŠOA S Pojdiva saj tu beri šel si. R PA IVA Pa živa R BEIRI verujOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 173. Napis iz groba iz najdišča Ostuni se bere desno in izgubljen. S [1:303]

θeotoras artahiaihi. bennarrihino θeotoras Artahiaihi bennarrihi no I 3 [1:100]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,8 TEOTORAS ARTAEIAIEI BENNARRIEINO 10 30 TEO TORAS AR TA EIA IEI B ENNA R RIEINO Tu potuje raj tu aja jej bo ena res rajna. 30 0 0 0 30 R RRI EINO raj eno R AR mladOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 174. Napis na napušču iz Rugge je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 47x27x33 cm v treh delih dolžine 10, 8 in 4,5 cm z višino črk 2 cm, bere se desno in je shranjen v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:303]

ψotori ddi ψana ? 0 [1:101]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen neznane črke, ki je G.

250

,9 ,6 GOTORI DDI GANA 13 0 0 0 135 15 GO TORI D DI GANA Gre potuje da da gre ena. R G O TORI DDI GANE Glej on potuje da gane.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 175. Napis na bronastem žezlu 10,7x7 cm iz Taranta je v treh vrstah, bere se desno in je shranjen v Narodnem muzeju v Napoliju. S [1:304]

blatθihi2kalatoras3baletθihi blatθihi kalotoras baletθihi I 2 [1:101]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,7 BLATTIEI/KALATORAS/BALETTIEI 26 0 0 0 268 26 BLAT T IEI KALATO RAS BALET T IEI R BLA TT Bila tu Blato tu jej zajemi dol valit tu jej. R KAL ATO kal ataOčitno gre za nagrobno vsebino utopljencu, glej napise 61, 78, 86, 92, 123, 125, in 216.

Napis 176. Napis na desno odlomljenem obdelanem kamnitem kvadru 46x34x13 cm iz neznanega najdišča je v treh vrstah dolžine 25, nedoločeno in 17 cm, z višino črk 1 do 2 cm, bere se desno in je shranjeni v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:305]]-tθašarslatarva-hami-ibis n / po lo an / viθe(i)otiaidšleti ? 1 [1:101]Jezikoslovci podajajo slabo prečrkovanje prvega dela in črke H, ki je E. Prve črke ni, ostale pa so vsaj delno vidne.,7 ,6 TAŠLIŠLATARVATAOVATEAMIGIEIIEIVNI/POLOAN/VITEIOTIAIDŠLETI19 56 TA ŠLI ŠL ATA RVATA OVA TEA MIGI IEI IEI VNI PO LOAN VI TEI OTI AI DŠLE TI Tu šli šel ata Ruvol ta tu miga jej jej vn po dar vi tei ati aja došel ti. R ŠLIŠL slišal 43 1 12 0 56Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 177. Napis iz najdišča Ugento v 7 vrstah z višino črk 1,5 cm je vrezan na treh straneh odlomljeni pravokotni kamniti plošči 16x13x0,4 cm, bere se desno in je shranjen v zbirki Colosso v Ugentu. S [1:306]]---ai----[/]-lihaidei--[/]-tišeneθi--[/]-arro-blan [/]-kosmala -[/]olaosasta--[/]soššeslae--[ ? 51 [1:102]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.

Deli napisa so zaradi manjkajočih delov nepovezani, zato razumevanje ni smiselno, čeprav se pojavijo znane besede: ai, dei, tiše, ne, lan, kos mala, osasta, ošše itd.

Napis 178. Napis iz Rugge je rdeče naslikan na steni grobnega prostora v dveh vrstah, bere se desno in je shra-njeni v Muzeju Castromediano v Lecce. S [1:306-307][g]rahe[osd]amatriovasmogelihe[o] / [s]keire[o]--(-)[i]s[ai]ivvas[i] ? 2 [1:102][G]rahe[os D]amatriovas mogelihe [s]keire[o]--(-)[i ]s[ai]ivvas[i] I ?

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.,8 ,7 GRAEEOSDAMATRIOVASMOGELIEEO/SKEIREO ISAIIVVASI12 42 GRAEE DA MAT RIO VAS MOGEL IEE OSKEI REOI SAI IVVA SI Greje da mat raj vas mogel joj oske raju saj živa si. R OSK EIR EOI ozko raju aja 31 11 0 0 42Očitno gre za nagrobno vsebino.

251

Napis 179. Napis iz Rugge je vrezan na obrobi groba, bere se desno in je verjetno še na licu mesta. S [1:307]

dazoimihibalehidaštasbilihi Dazoimihi balehi Daštas bilihi I 3 [1:103]

Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,9 DAZOIMIEIBALEEIDAŠTASBILIEI 27 0 0 0 279 27 DA ZO IMIEI BALEEI DA ŠTA S BIL IEI Da to imej veljak da šta si bil jej. R ZOIM IEI zajemi jej R ZOI MIEI sij moj R BAL EEI bolje ajajOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 180. Napis dolžine 50 cm z višino črk 5 cm iz najdišča Soleto je vrezan na plošči sarkofaga iz prodnega konglomerata 126x109x20 cm, bere se desno in je shranjeni v Mestnem muzeju v Gallipoliju. S [1:307]

kraotedonas kraotedonas I 0 [1:103]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,9 KRAOTEDONAS 11 0 0 0 113 11 KRAO TEDO NAS Kradel tedaj nas. R K RAO TE DO NAS Ko raj tu do nas.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 181. Napis v dveh vrstah dolžine 12 in 13 cm z višino črk 3,8 cm iz najdišča Ugento je vrezan na odlo-mljenem kosu apnenca 29x24 cm, bere se desno in je shranjeni v zbirki Colosso v Ugentu. S [1:308]

]saho2[ ]nspri ? 1 [1:103]

Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E in R, ki je B.,8 ,7 SAEO/NSPBI 9 0 0 0 94 9 SAEO NS P BI Sanjal nas pa bi. R S AEO Saj ajalOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 182. Napis iz najdišča Vaste dolžine 51 cm z višino črk 5 cm je vrezan na obdelanem desno odlomljenem kamnitem stebru 74x40 cm, bere se desno in je shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:308]

θeotorasge[ θeotoras ge I 0 [1:103]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.1 ,9 TEOTORASGE 10 0 0 0 104 10 TE OTO RAS GE Tu to dol gre. R TEO TORAS Tu potujeOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 183. Napis iz najdišča Ugento je vrezan na apnenčasti nagrobni plošči 60x46x18 cm v 14 vrstah z višino črk 3 do 4 cm, bere se desno in je shranjeni v zbirki Colosso v Ugentu, slike predstavljajo dele popisane strani. S [1:309-310]tisin/etei/tanin/dedi/ranθa/θonkra/kohen/pritai/maθia/lam/liatin/krina/nax/in ? 1 [1:104]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.,8 ,6 TISIN/ETEI/TANIN/DEDI/RANTA/TONKRA/KOEEN/PRITAI/MATIA/ LAM/LIATIN/KRINA/NAS/IN 61 0 1 0 62

252

21 62 TISIN E TEI TA NIN DEDI RANTA T ON KRA KOE EN PRI TAI MATIA LAM LIAT IN KRI NAS IN Tesen je tej ta spanec dedi ranta tu on kraj koj en pri tej materi lom let in kri nas on. R RAN TA ran ta R RANTAT robantit R TI SIN ti sin R MATI A mati ajaOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 184. Napis v petih vrstah z višino črk 2 cm iz najdišča Brindisi je vklesan na odlomljenem kamnitem trapezoidu 40x27x4 cm, bere se desno in je shranjeni v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:310]

]berx-[/]abil-[/]anta[/]taride[s/n/]xxnnx[ ? 21 [1:104]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.Deli napisa so nepovezani, zato razumevanje ni smiselno, čeprav se pojavijo znane besede BER, BIL, AN, TA in TARI.

Napis 185. Napis dolžine 60 cm z višino črk 5 cm iz najdišča Manduria je vrezan na odlomljenem kamnitem trapezoidu 82x33x66 cm, bere se desno in je shranjeni v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:311]?]arθasvaretis Arθas Varetis I 0 [1:105]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.1 ,9 (I)ARTASVARETIS 12 0 0 1 135 13 IAR TA SVA RETI S Mlada tu sva Reti sva.Očitno gre za nagrobno vsebino mladcema, ki potujeta k Reti.

Napis 186. Napis v treh vrstah dolžine 23 cm z višino črk 5 cm iz Vaste je vklesan na odlomljenem kamnitem bloku 44x42x21 cm, bere se desno in je shranjeni v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:311]

va--d[e/ara?]2nθoaa[---]rasli[---] ? 17 [1:105]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.Deli napisa so nepovezani, zato razumevanje ni smiselno.

Napis 187. Napis v dveh vrstah iz groba iz najdišča Ruge je vrezan na plošči iz obdelanega kamna 122x50x10 cm, bere se desno in je verjetno kot kopija shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:312]plas(b)tasbar/2reinihi plas(b)tas barreinihi I 1 [1:105]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,7 PLASBTASBAR/REINIEI 17 1 0 0 187 18 P LAS B TAS BAR REI NIEI R PLAS plaz Pa sem bo ta vsaj raj njej. R BAR grobOčitno gre za nagrobni napis.Napis 188. Napis dolžine 70 cm iz Ruge je naslikan na ometu grobnega prostora, bere se levo in je shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:312]

ψabarovas ψabarovas I 0 [1:106]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.1 ,7 GABAROVAS 9 0 0 0 93 9 GA BARO VAS Ga grob vas.

253

R GA BA RO VAS Ga bo raj vas. N SAV ORA BAG Ves raju bog.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 189. Napis v dveh vrstah dolžine 38 cm z višino črk 4 cm iz Ruge je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 43x24x10 cm, bere se desno in je shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:312-313]aproditaψaoto[-]ao/2rinnihibilia aprodita ψaoto[ra Aorinnihi bilia I 1 [1:106]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E.,9 ,7 APRODITAGAOTO(E)AO/RINNIEIBILIA8 28 A PRODITA GA OTO EAO RINN IEI BILIA A porodita ga tod aja rine jej bila. 27 0 0 1 28 R PRODI TAGA porodi tegaOčitno gre za nagrobno vsebino.

REPUBLIKANSKO OBDOBJERepublikansko obdobje od 2. do 1. stoletja pred Kr.

Napis 190. Napis dolžine 56 cm z višino črk 3,5 cm iz najdišča Soleto je vklesan na obdelani grobni kamniti plošči 74x24x8 cm, bere se desno in je shranjeni v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:313]polaidehias polaidehias I 1 [1:106]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E.1 1 POLAIDEEIAS 11 0 0 0 113 11 POLAI DE EIAS Potem da ajaš. R POL AIDE Potem greOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 191. Napis v 12 vrstah z višino črk 2 do 3 cm iz Brindisi je vrezan na trapezoidnem kamnitem kosu 40x27x14 cm, je precej poškodovan in se bere le del napisa, bere se desno in je shranjeni v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:314]1 ]---------bbix---(-)niništ--[ 2 ]---------hibrinnašteszarr[es? 273 ]-----ibisinhamipallenkaθ----[ 4 ]----lanbrinnašteszikelk------[ 385 ]----tarpalianinotθesk-------[ 6 ]---aax(-)ašallasteorr-------[ 317 ]---tore[he]sdenθehesgor[r----[ 8 ]-rresettisestohhes------------[ 369 h]amahiaštes-zxx-----------[ 10 ]--asoaθena----------------[ 2011 ]----------------------------[ 12 ]-------naz----------------[ 3? Ettis Estohhes I ? 8 [1:107]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E.

(LI)BBI(SIN)NINIŠT/(I)EIBRINNAŠTEZARRES/(L)IBISINEAMIPALLENKAT/LANBRINNAŠTESZIKELK/(NA)TARPALIANINOTTESK/(T)AA(E)AŠALLASTEORR/TOREKESDENTEEESGOR/(TO)RRESETTISE-STOEES/DAMAEIAŠTES/ASOATENA(Z)/NAZ

LIBBI SIN NINIŠ T IEI BRIN NAŠ TE ZARRES LIBI SIN EA MI PALLENKA T LAN BRIN NAŠ TES ZI KELK NATAR PALIA NINO T TES K TA - AEA ŠAL LAS TE ORR TORE KES DEN TEEE SGOR TORRE SE TTI SESTO EES DA MA EIAŠ TES A SOA TE NAZ NAZ Delitev 28 92 in 24 73

254

Ljubi sin ninaš tu jej skrbni naš tu zares ljubi sin aja mi kurili tu lani skrbni naš tesen si kolk noter sežgan ninaš tu tesno ko tu ajaš šel sem tu gor potuješ kesaš da tu zgoraj potuješ še ti zvesto ajaš da moj aiaš tesno a siješ tu naš naš.,6 ,5 R SE se 144 5 2 14 16552 165 R BRINNAŠ brineš R T EEE tu aja R EEŠ GOR ajaš gorDeli napisa so nepovezani, se pa nekoliko ponavljajo, zato je dopolnjevanje zaneslivejše. Ob prekinitvah je verje-tnost razumevanja manjša, vendar je zapisana vsebina dovolj dobro razumljiva. Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 192. Napis iz najdišča Carovigno je izgubljen, ohranjena sta prepisa napisov, ki so vklesani na dveh straneh pokončnega kamnitega stebra. S [315-317]

Leva stran xx / xx / inx / ni / (x) / iep / xx / vx / o ? [1:108]Deli napisa so nepovezani in razumevanje ni možno, verjetno pa predstavljajo vzklike žalosti.Zgornja stran axx/ssiaoxxx/iodxx/li ? 6 0 5 0 11Prečrkovanje napisa ni zanesljivo in je razumevanje vprašljivo.Prednja stran je zapisana v 19 vrstah 1 [k]laohizisven [1:109]2 as0/denθa/ginsvan 3 ennantotorad 4 azinnot/zatx/utθe5 b/tissišx/iaal(---)naxx/tas 6 azenma0/reoll(--)esda/n 7 zenθtiborrahetistai/n8 makoste0/(i?)nnatatane 9 espa/llanax/sndaiand 10 adaranθoa/ldazetθ/poe11 shaštorr/iiihianda 12 dazihizatetθ0/gov[ihi? 13 maddessietti(s?)da14 zetisdazethas/št0/i[o] 15 rreshamahiašte0/a[s]-- 16 ehestor/bihhesšx/peor17 eisdei/šrretisblatθe[s] 18 zarressha/0ivahias 19 aiddetisorranas?, Totora Dazinnota, Haštor, Dazihi Zatetθihi, Etis Dazetid Dazet hašt[o]res Hamahiaštes, Deirretis blatθe[s], Zarres, haivahias Aiddetis Orranas I ? 14

Jezikoslovci podajajo prvi in čistejši sliki primerno prečrkovanje in ga pretežno obdržim, razen črk h, ki so E in razvidnih napak, ki so označene krepko in z ulomkom so podana ustreznejša prečrkovanja. Ustreznih črk jeziko-slovcev je 252, dodanih črk pa je 8.Ustrezneje prečrkovanih je 34 črk, novo dodanih pa ni. 266 9 8 0 283Zanimiv je začetek, ki je podoben kot v prav tako obsežnem napisu 166, nadaljevanje pa daje drugo nagrobno vsebino:ASSIAOIODLI/KLAOEIZISVEN/ASDEGINSVAN/ENNANTOTORAD/AZINNOZATUTTE/TISSIŠIAALNATAS/AZENMAREOLLESN/ZENTTIBORRAEITISTN/MAKOSTEINNATATANE/ESPLLANASNDAIAND/ADARANTOLDAZEPOE/SEAŠTORIIEIANDA/DAZIEIZATETGOV/MADDESSIETTIDA/ZETISDAZETEAŠTI/RRESEAMAEIAŠTAS/EIESTOBIEESŠPEOR/EISDEIŠRRETIS-BLATTES/ZARRESSEIVAEIAS/AIDDETISORRANASDruga stran zapisana v 9 vrstah1 ]taspla[ 2 ]dibnas[ 3 ]azinne[ 4 ]aštisvi[ 5 ]aheθes[ 6 ]aslopin[7 ]masbarr[ 8 ]nasga[ 9 ]erriniš[ ? 1 [1:111]

Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E in drugega P, ki je G, saj je pokončna črtica, ki je značilna za črko P prečrtana.TASPLA/DIBNAS/AZINNE/AŠTISVI/AETES/ASLOGIN/MASBARR/NASGA/ERRINIŠUstreznih črk jezikoslovcev je 56, ustrezneje prečrkovana črka je 1, novo dodanih pa ni. 56 0 0 0 56

255

Skupno razumevanjePo oblikovni podobnosti z napisom 166 tudi tu uvrstim vsako vrsto napisa na drugi strani v vsako drugo vrsto napisa prednje strani začenši s prvo vrsto. delitev

AE TES MAKOS TEI NN ATATA NE ESPLLA NA SN DAIA ND 12 38 TA SPLA A SSIA OI ODLI KLA OEIZ IS VEN 10 29 Tu spala a sije oj odlična tu ajaš ista nebu DIBNA S A SDE GIN SVAN ENNA NT OTO RAD 10 29 divna si a tu gineš vstani ena not tu rad 20 58A ZINNE A ZIN NOZ ATUTTE TI SSI ŠIAAL NATA S 11 34 Aja sine aja sin naš atitu tu si šel not si AŠ TI SVI A ZEN MARE OLLESN ZEN TTI BOR RAEI TISTN 12 39 naš ti ves a ženi mar olesenel zelen ti bor raje tistim 23 73AE TES MAKOS TEI NN ATATA NE ESPLLA NA SN DAIA ND 12 38 aja tesno makni tej naj atatu ni zaspala na sen dala not A SLO GIN A DA RAN TOL DA ZEPOE SEA ŠTORI IEI AN DA 14 38 a šla gineš a da mlada tolko da zapoje sije stori jej in da 26 76MA S BARR DAZ IEI ZATE TGOV MAD DES SIET TIDA 11 35 meni si vsaj daš jej zate tugoval mlad da sije toda NAS GA ZE TISDA ZE T EAŠ TI RRESEAMA EIAŠ TA S 12 35 Nas ga že tista že tu ajaš ti presojana ajaš tu s 23 70ER RINIŠ EIE S TOBI EES Š PEOR EIS DEI Š RRETI S BLA TTES 15 43 Raju rineš joj s tabo ajaš še poješ joj daj še Reti si bila tesna ZARRES SEIVA EIAS AIDDE TI SORRA NAS 7 30zares seva ajaš pojdi ti zora naša. 12 73,8 ,6 Skupaj 114 350

Delitev: 20 in 58 23 in 73 26 in 76 23 in 70 12 in 73R ATU TTE atu tu R OLLE SN ulj spi R EIES ajašR R RES EAMA raju res jama R R RETI raju RetiR VEN ven R BLAT TES blatu tesnoR SEAŠ TORI siješ potuješ 328 9 13 0 350Prevod podaja zanimivo nagrobno vsebino, zaradi slabega prečrkovanja in združevanja prednje in zadnje strani pa je manj zanesljiv.

Napis 193. Napis iz najdišča Ceglie v treh vrstah z višino črk 3 cm je vsekan na podnožju kapitlja iz obdelanega kamna 42x33x11cm, bere se desno in je shranjen v Pokrajinskem muzeju v Brindisiju. S [1:317]ana/gaproditalahonaθeoto/riddahipakaθ/oiθ/oeotoriddaθ/o/aotoraskeošorrihibilivaAna Aprodita Lahona θeotoridda hipakaθi θeotoridda θaotoras keošorrihi bilivia I 3 [1:111]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E, drugega A, ki je G in troje θ, ki so O.1 ,9 ANGAPRODITALAEONATEOTO/RIDDAEIPAKAOIOEOTORI DDAO/AOTORASKEOŠORRIEIBILIVA 69 0 0 0 6923 69 AN GA PRODI TALAE ONA TE OTO RIDDA EI PAK AOI OEO TORI DDAO A OTO RAS KE OŠO R RIEI BIL IVA R OŠOR odšel

256

In ga porodi tale ona tu to rada je če aja joj potuje dal a tu dol ko šel res raju bila živa. R PRODITA LAE porodi le R TALA E ta jeOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 194. Napis iz najdišča Galatina v treh vrstah z višino črk 3 cm je vklesan na vrhu obdelanega kamnitega kvadra 56x36x8cm, bere se desno in je shranjen v muzeju v Galatini. S [1:318]klohizisaviθosθo2torridasanaaprodi3taapaogrebis [1:111]klohizis Aviθos θotorridas anaaprodi taapaogrebis I ? 1Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E.1 ,9 KLOEIZISAVITOSTO/TORRIDASANAAPRODI/TAAPAOGREBIS13 45 KL OEI ZI SAVIT OSTO TORRI DA SANAA PRODI TAA PAO GREB IS Tu joj že zavit ostal potujoč da sanja porodi tu padel (v) grob si.Očitno gre za nagrobno vsebino. 45 0 0 0 45

Napis 195. Napis iz Vaste v osmih vrstah je vrezan na obdelanem kamnu, bere se desno in je sedaj izgubljen, ohranjen je le preris. S [1:318-319]1 klohizisθotoriamartapidovasteibasta 2 veinana/iuaranindaranθoavastistaboos3 šonedonasdaštassivaanetosinθitrig/ionošo 4 astaboosšonetθihidazimaihibeile/iihi5 intireššorišoakazareihišonetθihiotθ/oeihiθi 6 do/azohonnihiinθivastima7 daštaskraθe/vheihiinθiardannoapoššonnihia 8 imarnaihi [1:112]?, θotoria Marta, ? Staboos šonedonas, Daštas si Vaanetos, ? Staboos šonetθihi Dazimaihi, beileihi, ? kazare-ihi šonetθihi Otθeihi Dazohonnihi, ? Daštas krateheihi, ? I ? 13Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E in nekaterih očitnih napak, ki so označene krepko, saj je napis dobro viden.Napis je podoben napisoma 166 in 192.KLOEZISTOTORIAMARTAPIDOVASTEIBASTA 34 VEINAIUARANINDARANTOAVASTISTABOOS 33ŠONEDONASDAŠTASSIVAANETOSINTITRIIONOŠO 38 ASTABOOSŠONETTIEIDAZIMAIEIBEILIIEI 34INTIREŠŠORIŠOAKAZAREIEIŠONETTIEIOTOEIEITI 42 DAZOEONNIEIINTIVASTIMA 22DAŠTASKRATVEEIEIINTIARDANNOAPOŠŠONNIEIA 39IMARNAIEI 91 ,9 251 0 0 0 251K LOEZIS TO TORIA MARTA P IDOVA STEI BAS TA 10 34 delitevKo ležiš tu potuješ mrtev pa vdova stoji prav tuVEI NAIU A RANIN DAR AN TOA VAS TISTA BO OS 11 33 21 67vej počiva a rani dar in tvoja vsa tista bo ostalaŠO NE DO NAS DAŠ TA SSIVAA NET OSI NTI T RII ON OŠO 14 38šel ni do nas daš ta siva not ostani not t raju on odšelA S TABO OS ŠO NETT IEI DAZI MA IEI BEILE IEI 12 34 26 72A s tabo ostal šel not jej dasi moj jej beli jejIN TI REŠŠO RI ŠOA KA ZARE IEI ŠO NET TI EIO OTO EIE ITI 15 42

257

in ti rešil rraj šel ko zori jej šel not ti ajaš tu joj šelDOZOE ONN IEI IN TIVAS TIMA 6 22 21 64dozorel on jej in tavaš temiDAŠ TA S KRATEE EIE IIN T IAR DA NNOA P OŠŠO NN IEI A 15 39daš tu si kratko ajaš in tu mlad da nova p odšel ni jej aI MAR NA IEI 4 9 19 48Je mar nam jej. 87 251

R SS IVAA si živa R SKRATEE skrajšanje R BAS boš R IDOVA ideva R ARA NIN raju počitek R POŠŠO pošelDelitev: 21 67 in 26 72 in 21 64 in 19 48Vsebina podaja značilen in obilen nagrobni napis.

Napis 196. Napis iz najdišča Ruvo v štirih vrstah je vtisnjen v pikčasti tehniki v bronasto ploščo 12,5x8,8 cm, bere se desno in je sedaj izgubljen. S [320]artosatotio2[s]taiθoitaigunak3eaipensklen4xupave [113]Artos Atotios tai θoitai Gunakhai pensklen ]Upave I 0

[2:76] ARTOS ATOITOS TAJ DO ITAJ GUNAK HA I PEN SKLEN DUGA VE Artos Atoitosta da ta je junak ki tudi ko glava je sekana dolg (svoj) ve.Bor bere θ kot D, dva I kot J, črko H obdrži čeprav je E in drugi P bere kot G, kar daje nekoliko drugačno vsebino.

Jezikoslovci podajajo primerno prečrkovanje in ga obdržim, črko H pa že prečrkujejo kot E.1 ,9 ARTOSATOTIO/STAITOITAIGUNAK/EAIPENSKLEN/(D)UPAVE15 43 AR T OS ATO TI OSTAI TOI TAI GUNAK EAI P EN SKLEN D UPAVE Mlad tu ostani ata ti ostani tvoj ta junak aja pa en skleni da upamo. R AR raju R OS TAI ostane tu R S KLEN si klen R UPA VE upa ve 43 0 0 0 43Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 197. Napis iz najdišča Vereto z višino črk 3 do 3,5 cm je vklesan na dveh odlomljenih delih zidnega napušča 19x14x16 in 28x20x17 cm, bere se desno in je shranjen v Mestnem muzeju v Gallipoliju. S [1:320-321]

a) ]essil[ ]eneoh[ ? 1 1b) ]anmitθoa[ ]epitar[ ? 0 [1:113]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim, razen H, ki je E.,8 ,7 (T)ESSIL(E)/ENEOE/ANMITTOA/E PITA R(AI)11 28 TES SI LE EN EOE AN MIT T OAE PITA RAI R TESSI teši Tesno si le en aja in mati tu aja vpraša raj. 24 0 0 4 28Po dopolnitvi štirih črk bi bila vsebina napisa očitno nagrobna.

Napis 198. Napis iz najdišča Manduria v dveh vrstah z višino črk 1 do 2 cm je naslikan z rjavim firnežem na glinastem vrčku premera 5 cm in višine 5 cm, bere se desno in je shranjen v Občinski knjižnici v Manduriji. S [1:321-323]

asstaizalles2ilirailaziova ? 0 [1:113]

258

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.

[2:75] AS S TA ZALLES ILIRAI LA ZIOVAJ Ko s to zaliješ, Iliru tu vzklikni. Bor izpusti črko I in jo na koncu doda kot J.

1 1 ASSTAIZALLES/ILIRAILAZIOVA 25 0 0 0 257 25 AS S TAI ZALLES ILIRAI LA ZIOVA Če s tem zaliješ Ilira le zovi. R ILI RAI LAZI OVA ali raje lezi tu.Napis se sklada z dobro vsebino vrčka.

Napis 199. Napis dolžine 50 cm z višino črk 16 cm iz nekropole iz Lecce je vklesan v obdelan kamnit kvader, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:324]

?]vaso[? ? 4 0 [1:114]

Napis je le delno ohranjen, kratek in večpomenski.

Napis 200. Napis dolžine 70 cm z višino črk 12 cm iz nekropole iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 53x20x12 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:324]

kornas kornas I 0 [1:114]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 1 KORNAS 6 0 0 0 63 6 KOR NAS Kori nas. R KO R NAS Ko raj naš.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 201. Napis iz nekropole iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 150x33x10 cm v dveh vrstah dolžine 137 in 106 cm z višino črk 7 cm in na plošči in 60x20x10 cm dolžine 42 cm z višino črk 10 do 12 cm, napisa se bereta desno in sta shranjena v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:324]

a) dazomoasvel2θotorbalias Dazomoas vel θotor balias lto I 0b) lto ? [1:114]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 ,7 DAZOMOASVEL/TOTORBALIAS/LTO 25 0 0 0 2510 25 DA ZO MOAS VEL TO TOR BAL IAS L TO Da so moj velja tu potujem bolj jaz le tu. R MOA S moja siOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 202. Napis iz nekropole iz Lecce dolžine 40 cm z višino črk 8 cm je vklesan na nagrobni kamniti plošči 60x22x10, napis v dveh vrstah dolžine 58 in 41 cm z višino črk 6 do 8 cm pa je na plošči 68x50x10 cm, napisa se bereta desno in sta shranjena v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:325]a) θotor θotor I 0b) soollesstabos Soolles Stabos I 0 [1:115]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 1 TOTOR/SOOLLE/STABOS 17 0 0 0 177 17 TO TOR SO OLLE S TAB OS Tu potuješ so uljesa s tabo ostala.Očitno gre za nagrobno vsebino.

259

Napis 203. Napis iz Rugge v dveh vrstah dolžine 32 in 39 cm z višino črk 2 do 4 cm je zelo površinsko vrezan na obdelani nagrobni kamniti plošči 50x21x6 cm, napis se bere desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:325]

θotoras2kxxxhioihi θotoras kxxxhioihi I ? 2 [1:115]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in dodam delno vidne črke.,9 ,9 TOTORAS/KTIIEIOIEI 14 0 3 0 178 17 TO TO RAS K TI IEI O IEI R TOTO To Ti tu dol k tej jej o jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 204. Napis groba iz najdišča Lecce dolžine 63 cm z višino črk 3 do 6,5 cm je vklesan na grobnem kamnu, bere se desno in je še na mestu. S [1:325]

torehesθotor Torehes θotor I 1 [1:115]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,9 TOREEESTOTOR 12 0 0 0 125 12 TOR EEE S TO TOR Potuješ joj si tu potuješ. N ROTO T S EEE ROT Rotil tu si ajal rotil.Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri.

Napis 205. Napis iz nekroplole iz groba iz Lecce je vklesan na štirih ploščah skupne velikosti 192x20x10 cm s skupno dolžino 170 cm in z višino črk 7 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:326]

θotorsohinnes θotor Sohinnes I 1 [1:115]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,9 TOTORSOEINNES 12 0 0 0 124 12 TO TOR SOEI NES R SOE I sij in Tu potuješ svoje nesi.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 206. Napis iz nekroplole iz groba iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 132x20x10 cm z dolžino 115 cm in z višino črk 8 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:326]

θotorkabahas θotor Kabahas I 1 [1:116]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,8 TOTORKABAEAS 12 0 0 0 125 12 TO TOR KA B AEAS R BAEAS bajaš. Tu potuješ ko bolje ajaš.Očitno gre za nagrobno vsebino.

260

Napis 207. Napis iz groba iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. S [1:326]

ettis arnisses θeotorres Ettis Arnisses θeotorres I 0 [1:116]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 1 ETTIS ARNISSES TEOTORRES 22 0 0 0 228 22 E TT IS AR NISSE S TEO TORRES R TOR RES potuješ res Je tu isti mlad nisi sam tu potuješ.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 208. Napis iz Ceglie se bere desno in je izgubljen. S [1:326]

dazomaslahionashopakoassθi Dazomas Lahionas hopakoas sθi I 2 [1:116]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,8 DAZOMASLAEIONASEOPAKOASSTI 26 0 0 0 268 26 DA ZOMA SLA EIO NASE OPAK OASS TI R ZO MA so moji Da zdoma šla aja naša narobe ajaš ti. R OAS S ajaš šeOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 209. Napis iz Carovigno se bere desno in je izgubljen. S [1:327]

θotorargorapandes ? θotor Argorapandes I 0 [1:116]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 1 TOTORARGORAPANDES 17 0 0 0 175 17 TO TORAR GOR A PANDES R TOR AR potuješ raj Tu potnik gor a padeš.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 210. Napis v dveh vrstah iz groba iz Salapio se bere desno in je izgubljen. S [1:327]

deivaspenkeos2teotin[i]h[i?] Deivas pankeos Teotinihi I [1:116]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.,9 ,8 DEIVASPENKEOS/TEOTINIEI 20 2 0 0 228 22 DEIVA SPE N KE OS TEO TIN IEI Deva spi naj ko ostane tu temi jej. R OSTE O ostane ojOčitno gre za nagrobno vsebino.Napis 211. Napis dolžine 49 cm z višino črk 6 cm je vklesan v čelno ploščo groba is Ceglie, bere se desno in je v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:327]

trohanθes Trohanθes I 1 [1:117]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 TROEANTES 9 0 0 0 95 9 T ROE AN TE S Tebi raj in tu si.Očitno gre za nagrobno vsebino.

261

Napis 212. Napis v 5 vrstah z višino črk 3 cm iz najdišča Diso je vklesan v kamnit kvader 38x21x39 cm, bere se desno in je v Narodnem muzeju v Tarantu. S [1:327]

[s?]ekonda / kezareihei / eipeigrave / stanapged / -pa [1:117]? [S?]ekonda kezareihei I ? 1

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.,9 1 SEKONDA/KEZAREIEEI/EIPEIGRAVE/STANAPGED/(S)PA13 39 SE KON DA KE ZA REI EEI EI PEI GRAVE STANA PGED SPA Se konča da tja za raj joj je poj grob stoj poglej spi. R SE KON Še konj 37 1 0 1 39 R GRA VESTA NA grob vesta na R EEIEI ajajOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 213. Napis v dveh vrstah iz nekroplole iz groba iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 74x48x12 cm z dolžino 53 in 58 cm in z višino črk 10 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:328]

dezes2bolosas Dezes bolosas I 0 [1:117]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke Z, ki je verjetneje H oziroma E.1 ,9 DEEES/BOLOSAS 12 0 0 0 126 12 D EEE S BOL OSA S Da joj si bol ostala si. R DE EES Da ajašOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 214. Napis je vrezan na notranji steni vhoda v grobni prostor v najdišču Gnathia, bere se desno in je izgubljen. S [1:328]

bosatpenkaheh[e?] ? bosat penkaheh[e?] I 2 [1:117]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in zadnjih črk E, ki so drugačne in predstavljajo črko I.1 ,7 BASATPENKAIEI 12 1 0 0 135 13 BA SA TPEN KA IEI Bo še tepen ko jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 215. Napis v štirih vrstah iz groba nekroplole iz Lecce je vklesan na obdelani kamniti plošči 46x41x10 cm z višino črk 10 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:328]

[?]m-2dazx3kole/4tos ? Daza koletos I 0 [1:118]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim ter z dodano in prebrano črko napis dobi smiselno vsebino.,7 ,7 M(I)/DAZI/KOLE/TOS 11 0 1 1 136 13 MI DAZ I KOLE T OS Mi daš in tako tu ostani. R MI DA ZI KO LETOS Moj da si ko letos.Očitno gre za nagrobno vsebino.

262

Napis 216. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. S [1:329]dazesblatθeihas2plastasotorana Dazes blatθeihas plastas Otorana I 1 [1:117]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je P.1 ,9 DAZESBLATTEIPAS/PLASTASOTORANA10 29 DA ZES BLAT TEI PAS PLAS TA SO TOR ANA Da zasuje blato te pazi plaz ta se potuje en. 29 0 0 0 29 R PA SPLAS pa splazi R SOTOR sopotnikOčitno gre za nagrobno vsebino, glej napise 61, 78, 86, 92, 123, 125 in 175.

Napis 217. Napis dolžine 187 cm z višino črk 9 cm iz groba nekroplole iz Lecce je vklesan na napušču iz obde-lanega kamna 230x54x35 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:330]andamaaeideseistennes Andamaeides Eistennes I 0 [1:118]Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen zadnjega A, ki je L.1 ,8 ANDAMALEIDESEISTENNES 21 0 0 0 217 21 AN DAM AL EIDE SE ISTE NNES R N NES not nes In dam ali gre še iste nesi. R SE seOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 218. Napis je na bronastem kovancu iz Ugento po katalogu Hunterian. S [1:330]

kaisies eoumentei ? 0 [1:118]Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga lahko obdržim, saj H že prečrkujejo kot E.1 ,9 KAISIES EOUMENTEI 16 0 0 0 166 16 KAI SIE SEO UMEN T EI R SIES OU MEN TEI siješ oj men tej Kaj sije šel umen tu aja.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 219. Napis je vrezan na bronastem votivnem astragalu 17x9 cm teže 5,49 kg iz Canosa, bere se desno v treh vrstah 2,7, 14,5 in 16,0 cm z višino črk 1 do 1,2 cm in je shranjen v zbirki P. Petroni v Canosi. S [1:330]vθ2dmzetourar3dzkumpurar ? 0 [1:119]Jezikoslovci podajajo dobro prečrkovanje in ga lahko obdržim, saj H že prečrkujejo kot E.1 ,6 VT/DMZETOURAR/DZKUMPURAR 22 0 0 0 2210 22 V T DM ZE TOURAR D Z KUM PU RAR R DM doma V tej temi že potuje da s kom pusti raj.Očitno gre za nagrobno vsebino in obliko verza.

Napis 220. Napis dolžine 41 cm z višino črk 3 do 4 cm je vrezan na večkrat uporabljenem kamnitem bloku vzidanem v obok hiše Abatantuono v Vieste Garganico. S [1:331]

blasitagolzei ? 0 [1:119]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 ,8 BLASITAGOLTEI 13 0 0 0 136 13 BLA SI TA GOL T EI Bila si tu gola tu ajaj. R SITA sitaOčitno gre za nagrobno vsebino.

263

Napis 221. Napis v 4 vrstah dolžine 44, 40, 39 in 19 cm z višino črk 1,5 do 2 cm iz Ruvo je vklesan na kamniti plošči 45x13x6,2 cm in je shranjen v muzeju Jatta v Ruvo. S [1:331]1 sonrukadamaturatou 2 eibugeimakeikonalon ? 03 toundetuaasute 4 aturena ? 0 [1:119][2:72] SON RUKA DAMATURA TOU E BUGEI MAKEI KONA LON T OUNDE TA VA SUTE ATURENA Sin narical, Damatura, je tvoj in z božjo močjo končal je truplo. Potem je bilo tja v grob odpeljano.Bor izpusti I, doda A in U zamenja z V. Pri razumevanju upošteva ime in ne sledi dobljenim besedam.Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen dvojnega A, ki ga ni.1 ,9 SONRUKADAMATURATOU/EIBUGEIMAKEIKONALON/ TOUNDETUASUTE/ATURENA18 56 SON RUKA DAM ATU RATOU E BUGE IMA KEI KONA LON TO UN DETU ASUTE A TUR ENA 56 0 0 0 56Sin roko dam atu bojevniku je bog ima ko konja dar ta in dedu zasute a potuje ena. R SON sonce R DA MATURA TORE da mati potuje R DETU detetu R RATOU bojevalOčitno gre za nagrobno vsebino, ki je dovolj razumljiva.

Napis 222. Napis v 4 vrstah dolžine 29, 32, 33 in 19 cm z višino črk 2 do 4 cm iz podzemnega arhitrava iz Lecce je plitvo vrezan in je na mestu najdbe. S [1:332]1 alzenas 2 alzenasgor ? 03 alzenasgo 4 valzangor ? 0 [1:120]Alzenas Alzenas gor Alzenas go Alzan gor IJezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 1 ALZENAS/ALZENASGOR/ALZENASGO(R)/ALZANGOR15 35 AL ZE NAS AL ZE NAS GOR AL ZE NAS GOR AL ZA N GOR Al za nas, al za nas gor, al za nas gor al za nas gor. 34 0 0 1 35 Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je povsem razvidna, saj se vsebina ponovi kar štirikrat.

Napis 223. Napis dolžine 98 cm z višino črk 10 cm je vklesan na grobni plošči 130x37x8 cm iz Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:333]θotorbostahi θotor bostahi I 1 [1:118]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 TOTORBOTAEI 11 0 0 0 115 11 TO TOR BO T AEI Tu potuješ boš tu ajal. R BOT bodiOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 224. Napis v dveh vrstah je vrezan na zlatem prstanu iz groba iz nekropole v Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:333]lido/2kos ? 0 [1:118]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.

264

1 ,7 LIDO/KOS 7 0 0 0 73 7 LI DO KOS Le daj kos. R LI DOK OS Le doklej ostaneš. R L IDE le greOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 225. Napis v dveh vrstah dolžine 49 in 29 cm z višino črk 12 do 14 cm je vrezan na grobni plošči iz obde-lanega kamna 58x40x11 cm iz Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:333]

zenai/2des Zenaides I 0 [1:118]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 ,6 ZENAI/DES 8 0 0 0 83 8 ZE NAIDE S Že najde se. R ZENA IDE S Žena gre sama.Očitno gre za nagrobno vsebino.

DODATEK – NEZAJETI NAPISI

Mlajše staro obdobje 444/433-400 pred Kr.

Napis 226. Napis dolžine 39 in 29 cm z višino črk 2 do 3 cm je vklesan na prelomljeni nagrobni plošči iz obde-lanega kamna 56x21x5,5 cm iz najdišča Valesio, bere se desno in je shranjen v zbirki G. Marzano v S. Pietro Vernotico. S [1:334]

klaidihi klaidihi I 1 [1:121]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 KLAIDIEI R KL AI tu aja 8 0 0 0 84 8 K LAI D IEI Ko glej da jej. N IEI DIAL K Jej djal ko.Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri.

Napis 227. Napis dolžine 3,4 cm z višino črk 9 mm je vrezan na glineni piramidi 5x5 z višino 7,5 cm iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:334]

ska ? 0 [1:121]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 ,4 SKA 3 0 0 0 33 3 S K A Sam ko aja. N AK S Ak si.Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je zaradi kratkosti možna v različicah.

Napis 228. Napis iz najdišča Ruge v dveh vrstah dolžine 4,4 in 4,5 cm z višino črk 2 do 3 cm je vrezan na glineni piramidi 6,6x6,6 cm z višino 10 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:335]

a) nab ? b) ink ? 0 [1:121]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen manjkajoče črke I in črke K, ki je L.

265

1 ,4 NAIB/INL R BI N bi naj 6 0 1 0 74 7 NAI B IN L Naj bi in leži. N L NIB IAN Le nebu en.Verjetno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh.

Napis 229. Napis iz Vaste je izgubljen. S [1:335]

?]hiax[? ? 1 [1:121]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E, in zadnje črke, ki je L.,9 1 EIAL 3 0 1 0 41 4 EIAL Ajal. N L AIE Le aja.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Obdobje 1. polovice 4. stoletja pred Kr.

Napis 230. Napis na majhnem pilastru v treh vrstah z višino črk 2 do 3 cm se bere desno, je precej poškodovan in je vzidan na fasadi hiše Abatanuono v Vieste Garganico. S [1:335]

[de/i]va(-)2(-)all(-)2(-)z ? 9 [1:122]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, je pa tako pomanjkljivo, da ne omogoča razumevanja. Začetek je podoben napisu 155 in 210, nadaljevanje pa ne kaže podobne vsebine.

Napis 231. Napis dolžine 4 cm z višino črk 5 mm iz najdišča Ruvo je vtisnjen z žigom pred žganjem na glineni piramidi 3,7x3,7 cm z višino 7 cm, bere se levo in je shranjen v muzeju Jatta v Ruvo. S [1:336]θeniana ? 0 [1:122]Jezikoslovci podajajo primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen drugega N, ki je I.1 1 TENIAIA 7 0 0 0 73 7 TE NI AIA Te ni aja. R TENI AIA Temi aja. N AIAI NET Ajaj not.Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri.

Napis 232. Napis dolžine 2,5 cm z višino črk 8 do 9 mm je vrezan na glineni piramidi 4x6,4 cm iz Ruvo, bere se desno in je shranjen v muzeju Jatta v Ruvo. S [1:336]bla ? 0 [1:122]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga obdržim.1 1 BLA 1 3 BLA Bila. 3 0 0 0 3Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 233. Napis je vrezan na Apolovem lekitosu višine 13,5 cm iz Gnathia, bere se desno in je shranjen v Mestnem muzeju v Genovi. S [1:336]

graias ? 0 [1:122]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 ,7 GRAIAS 6 0 0 0 63 6 G RA IAS Glej raj jaz. R GRAIAS Grajaš. ali Greješ.Očitno gre za nagrobno vsebino.

266

Napis 234. Napis z višino črk 7,5 cm je vklesan na odbitem kosu apnenca 55x45 cm iz Gnathia, bere se desno in je izgubljen. S [1:337][tr(a)oh]anθes ? 1 [1:123]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.,8 ,6 TRAOEANTES 5 5 0 0 105 10 T RAO EAN TE S Tu raj en tu si. R RA OE AN raju aja inOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 235. Napis v dveh vrstah iz groba iz Oria je izgubljen. S [1:338]ašena/2obilias ? 0 [1:123]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 ,7 AŠENA/OBILIAS 12 0 0 0 125 12 A ŠENA O BIL IAS A žena oj bol jaz. R AŠENA OženjenOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 236. Napis iz groba iz Oria je izgubljen. S [1:338]diθehaihi Diθehaihi I 2 [1:123]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 DITEEAIEI 9 0 0 0 93 9 DITE EA IEI Dete aja jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 237. Napis iz groba iz Oria je izgubljen. S [1:338]grosdihe Grosdihe I 1 [1:123]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke h, ki je E.1 ,9 GROSDIEE 8 0 0 0 84 8 G ROS D IEE Glej res da aja.Očitno gre za nagrobno vsebino.Napis 238. Napis iz Oria je izgubljen. S [1:338]

?]pala[? ? 0 [1:123]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.,9 ,9 PALA 4 0 0 0 41 4 PALA Padla.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 239. Napis v dveh vrstah dolžine 35 in 37 cm z višino črk 14 cm je vklesan na levo odlomljeni obdelani kamniti pošči 43x35x10 cm iz nekropole iz Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:338]

]aza2[-]θa ? 0 [1:121]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.,7 ,6 TAZA/(A)TA 5 0 1 1 73 7 TA ZA ATA Ta za ata.Očitno gre za nagrobno vsebino.

267

Napis 240. Napis je naslikan na ometu 70x26 cm iz groba iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:338]

korahiaihi Korahiaihi I 2 [1:121]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 KORAEIAIEI 10 0 0 0 104 10 KO RA EIA IEI Ko raju aja jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 241. Napis je na sliki na ometu 55x20x12 cm iz groba iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:338]

?]skroxkxxihi ? 1 [1:121]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in črk I, E in S, ki so lepo vidne.1 ,9 SKROIKESIEI 8 0 3 0 115 11 SKRO I KE S IEI Skril je ke se jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 242. Napis dolžine 28 cm z višino črk 4 cm je vklesan na obdelani kamniti plošči 115x47x42 cm iz najdišča Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:338]

gaorio ? 0 [1:121]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 ,9 GAORIO 6 0 0 0 63 6 G AO RIO Glej aja raju. R GA ORIO Ga oral.Verjetno gre za nagrobno vsebino, možno pa je tudi posvetno razumevanje.

Napis 243. Napis dolžine 78 cm z višino črk 2 cm je rahlo vgraviran na obdelanem kamnitem kvadru 93x41x30 cm pod napuščem iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:339]xxxxxxmorkehiaiih Morkehiaiih I 2 [1:121]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.,8 ,7 MORKEEIAIIE 11 0 0 0 114 11 MOR KE EIAI IE Mrtev tu ajal je. R MORKE MrtevOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 244. Napis je iz groba iz Rugge, bere se desno in je izgubljen. S [1:340]dalmaθoa2dalmaihi Dalmaθoa Dalmaihi I 1 [1:125]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je U.1 ,9 DALMATOA/DALMEIUI 16 0 0 0 166 16 DAL MAT OA DAL ME IUI Dal mat aja dal me joj.Očitno gre za nagrobno vsebino.

268

Napis 245. Napis iz Rugge je naslikan na spodnji ploskvi majhnega vrčka, bere se desno in je izgubljen. S [1:340]

koileih[i?] ? 1 [1:125]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.,9 ,9 KOILEIEI 8 1 0 0 93 9 KOI LEI IEI Takoj glej jej. N IEI IE L IOK Jej je le jok.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 246. Napis iz groba iz najdišča Rugge je na plošči iz tufa, bere se desno in je izgubljen. S [1:340]bale[? ? 0 [1:125]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.,9 ,5 BALE 4 0 0 0 42 4 BA LE Bo le. R BALE Veljak.Očitno gre za nagrobno vsebino, a je napis kratek in večpomenski.

Napis 247. Napis je vklesan na kamnitem bloku 29x29x7 cm iz najdišča Vaste, bere se desno in je izgubljen. S [1:340]oššo[vas?]nohazav[aθi?] ? 1 [1:125]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.,8 ,7 OŠŠOVASNOEAZAVATI 11 6 0 0 175 17 OŠŠO VASNO EA ZAV ATI Odšel zasnul aja ves ati. R ZAV zal R ZAV žalOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 248. Napis je vklesan na kamnu iz Vaste, bere se desno in je izgubljen. S [1:340]]zpxslx[ ? 0 [1:126]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim razen dodanih črk, ki so delno vidne.,7 ,4 ZPMSLI 4 0 2 0 62 6 ZPM SLI Zapomni šli. R Z P M SLI Zaspali pa meni šli.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 249. Napis je vklesan v kamnu iz Vaste, bere se desno in je izgubljen. S [1:340]

]vilaihi Vilaihi I 1 [1:126]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen H, ki je E.,9 ,9 VILAIEI 7 0 0 0 73 7 V ILA IEI V ilo jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 250. Napis iz Alezio se bere desno in je izgubljen. S [1:340]gorrih[i?] Gorrih[i?] I 1 [1:126]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in črke I, ki je ni.,9 ,8 GORRIE 6 0 0 0 62 6 GOR RIE Gor raj. R GORRIE Gorje.Očitno gre za nagrobno vsebino.

269

Obdobje 2. polovice 4. stoletja pred Kr.

Napis 251. Napis v dveh vrstah dolžine 52 in 6 cm z višino črk 9 cm je vgraviran na dveh obdelanih kamnitih krovnih ploščah groba iz nekropole v Lecce 58x23x10 cm in 50x25x10 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:341]

a) kerpani ? b) hb ? 1 [1:126]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.,9 ,5 KERPANI/EB 9 0 0 0 93 9 KERPANI E B Umrl je bil. R KER PANI Ker gospod R KER PANI Kot kruhOčitno gre za nagrobno vsebino.

Helenistčno-Rimsko obdobje 3. stoletja pred Kr.

Napis 252. Napis v treh vrstah z višino črk 3 do 4 cm je vgraviran na kosu stele 40x20 cm vzidani na fasadi hiše Abatantuono v Vieste Garganico. S [1:341]

(x)dga[?2?]rxd[?3?]d--ix ? 7 [1:127]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, a je napis tako pomankljiv da ni možno razumevanje.

Napis 253. Napisi na treh glinastih piramidah so vtisnjeni z žigom pred žganjem z višino črk 7 do 9 mm, berejo se levo in so shranjeni v muzeju Jatta v Ruvo. S [1:342-343]

a) vinnadeus2pla[tur] dolžini napisa 7 in 4 cm ? 0b) vinnad[eus]2platu[r] dolžini napisa 5 in 3 cm ? 0c) vinnade[us]2platur dolžini napisa 8 in 4 cm ? 0 [1:127]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.,9 ,7 VINNADEUS/PLATUR//VINNADEUS/PLATUR//VINNADEUS/PLATUR21 45 VINNA DE US PLATUR VINNA DE US PLATUR VINNA DE US PLATUR Vina da ustane plačnik, vina da ustane plačnik, vina da ustane plačnik. 36 9 0 0 45 R VI N NADE US PL A TUR VI N NADE US PL A TUR VI N NADE US PL A TUR Vi naj nada ostane pol na pot, vi naj nada ostane pol na pot, vi naj nada ostane pol na pot.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 254. Napis dolžine 2,5 cm z višino črk 1 cm iz Ruvo je vrezan na glinasti piramidi 5x5 cm z višino 9 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Jatta v Ruvo. S [1:343]

pl(atur) ? 0 [1:127]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.,6 ,6 PLATUR 2 4 0 0 63 6 P LA TUR Pa le potuje. R PL ATU R Plačilo atu raj. R PLATUR Plačnik.Očitno gre za nagrobno vsebino.

270

Napis 255. Napis iz groba iz Gnathia je vklesan na kamniti blok, črke so premazane rdeče, bere se desno in je izgubljen. S [1:344]

morkosdazeh[i]/ 2ias Morkos Dazehiias I 1 [1:127]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 MORKOSDAZEEI/IAS 14 1 0 0 156 15 MORK OS DA ZE EI IAS Mrtev ostanem da že ajam jaz. R EIIAS ajaš R MOR KOS mrtev kosOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 256. Napis na steni groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. S [1:344]

a) graivaihi ? b) g(raivaihi?) ? 2 [1:128]Graivaihi Graivaihi I

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.,8 ,8 GRAIVAIEI/GRAIVAIEI 10 8 0 0 188 18 G RA IVA IEI G RA IVA IEI Glej raj gre jej, glej raj gre jej. R GRAIVA Grejeva ali GrajavaOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 257. Napis iz groba iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. S [1:344]

henn/2a ? 1 [1:128]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in prvega N ki je II.1 ,6 EEIINAI 6 0 0 0 63 7 E EII NAI Je aja spi.Očitno gre za nagrobno vsebino, a je napis kratek in večpomenski.

Napis 258. Napis iz groba iz Carovigno se bere desno in je izgubljen. S [1:344]

ašša-(-)eal/2x(x) ? 0 [1:128]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim; dodani sta vidni črki.,9 ,8 AŠŠAEAL/ON 7 0 2 0 93 9 AŠŠA EAL ON Odšel ajal on. N NO L AEAŠ ŠA Not le ajaš šel.Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva v obeh smereh.

Napis 259. Napis verjetno iz groba iz Oria je na apnencu in je izgubljen. S [1:344]

?](x)haiθihi[? ? 2 [1:128]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.,9 ,8 TEAITIEI 7 0 1 0 84 8 T EAI T IEI Tu ajaj tu jej N IEI T IAE T Jej tu aja tu.Očitno gre za nagrobno vsebino.

271

Napis 260. Napis iz Oria se bere desno in je izgubljen. S [1:344]

θabara θabara I 0 [1:128]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 1 TABARA 6 0 0 0 62 6 TA BARA Tu grob.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 261. Napis dolžine 25 cm z višino črk 5 cm iz Vaste je vklesan na obdelanem kamnitem desno odbitem kvadru 33x19x14 cm, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:345]

anda[ ? 0 [1:129]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga obdržim.,8 ,7 ANDA 4 0 0 0 42 4 AN DA In da. N ADNA Ena. ali Jadna.Verjetno gre za nagrobno vsebino, ki je razumljiva tudi v obratni smeri.

Napis 262. Napis dolžine 91 cm z višino črk 6,5 cm je vklesan na zlomljeni kamniti grobni plošči iz tufa 98x13x13 cm iz Alezio, bere se desno in je verjetno kot kopija shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:345]

bridihiba[r]zidihi bridihi ba[r]zidihi I 2 [1:129]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in črke Z, ki je ni.,9 ,8 BRIDIEIBARIDIEI 14 1 0 0 155 15 BRID IEI BAR ID IEI Bridko jej saj gre jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Helenistčno-Rimsko obdobje 3. do 2. stoletje pred Kr.

Napis 263. Napis na kamnu iz Gnathia se bere desno in je izgubljen. S [1:345]

[ ](-)nanoras2[d]amatra ? 0 [1:129]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.,8 ,7 NANORAS/DAMATRA 13 1 0 0 146 14 N ANO RAS DA MAT RA Naj eno dol da mati (v) raj. R NANO nonoOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 264. Napis vklesan na delu napuščnega kamna iz Ceglija 23x21x13 cm, bere se desno in je izgubljen. S [1:345]

]spredami ? 0 [1:129]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.,9 ,7 SPREDAMI 8 0 0 0 82 8 S PREDAMI S predniki. R S PRED AMI Si pred nami.Očitno gre za nagrobno vsebino.

272

Napis 265. Napis dolžine 78 cm z višino črk 3 cm je vrezan na napušč grobnega prostora v najdišču Rugge, bere se desno in je še na mestu najdbe, kopija 90x25x13 cm pa je shranjena v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:346]dazimaihibalakrahiaihi Dazimaihi balakrahiaihi I 3 [1:129]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,9 DAZIMAIEIDALAKRAEIAIEI 22 0 0 0 229 22 DA ZI MA IEI DAL AK RAE IA IEI Da si moj jej dal ak raj aja jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Republikansko obdobje 2. do 1. stoletje pred Kr.

Napis 266. Napis na grobni plošči iz najdišča Ruvo se bere desno. S [1:346]eireai2aθena ? 0 [1:130]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 ,7 EIREAI/ATENA 11 0 0 0 114 11 EI REAI ATE NA Ajaj raj ate not. R EIR EAI Raju ajaOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 267. Napis dolžine 34 cm z višino črk 4 cm je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 45x24x9 cm iz groba iz Ceglie, bere se desno, kopija pa je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. S [1:346]nekassihi Nekassihi I 1 [1:130]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,6 NEKASSIEI 9 0 0 0 93 9 NE KAS SIEI Ne kasni sije. R NEKA S S IEI Čeprav sam si jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 268. Napis je naslikan na vrču v obliki delfina 9,5x17 cm iz Rutigliano, bere se desno in je shranjen v muzeju v Dresdenu. S [1:347]dastasemi Dastas emi I ? 0 [1:130]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 ,7 DASTASEMI 9 0 0 0 93 9 DASTA SEM I Dasta sem jo. R DA S TA SE MI Da si tu še mi. R SE seOčitno gre za nagrobno vsebino.

NAPISI NEGOTOVE KRONOLOGIJE

Napis 269. Napis iz Gnathia je izgubljen, verjetno 1. polovica 4. stol. pr. Kr. S [1:347]tabar[a]2ap[rodit]as[? Tabar[a] ap[rodit]as I ? 0 [1:130]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.,8 ,7 TABARA/APRODITAS 9 6 0 0 156 15 TA BARA A PRODI TA S Tu grob a porodi tu se.Očitno gre za nagrobno vsebino.

273

Napis 270. Napis iz najdišča Ostuni je vrezan na kosu grobnega napušča, bere se desno in je izgubljen, verjetno 3. stol. pr. Kr. S [1:347]etostrohanθes2[st]aboasgronahias Etos Trohanθes [St]aboos Gronahia I 2 [1:131]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 ,7 ETOSTROEANTES/STABOASGRONAEIAS12 29 ETO S T ROE AN TES S TABOA S GRON AEIA S Tu s tabo raj in tesen s tabo z grob ajal si. 27 2 0 0 29 R E TOST Je trošt R T OST tu ostal R TROE trojeOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 271. Napis iz groba iz Ostuni se bere se desno in je podan v dveh prerisih, a je sedaj izgubljen, verjetno okoli 3. stol. pr. Kr. S [1:348]setimrhiar ? 1 [1:131]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E.1 1 SETIMREIAR 10 0 0 0 104 10 SE TI MRE IAR Še ti umrl mlad. R SE seOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 272. Napis v treh vrstah na grobni plošči iz Ceglie se bere se desno in je ohranjen v prerisu, verjetno 2. stol. pr. Kr. S [1:348]a) dazimasver(x)tahetis DAZIMAS Ver(x)tahetis I 1b) dazimasvernetis DAZIMAS Vernetis I 0c) dazimasverinetis DAZIMAS Verinetis I 0 [1:132]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E; neznane črke ni.1 ,7 DAZIMASVERTAEETIS/DAZIMASVERNETIS/DAZIMASVERINETIS DA ZI MA S VER T AEE T IS DA ZI MA S VERNE T IS DA ZI MA S VERINE T IS23 48 Da si moj z vero tu aja tu isti, da si moj z vero tu isti, da si moj z vero tu isti. R TI S ti si. R TIS tisti 48 0 0 0 48Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 273. Napis iz groba iz Ceglie se bere se desno in je izgubljen, verjetno 3. stol. pr. Kr. datteos Datteos I 0 S [1:349]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim. [1:132]1 ,9 DATTEOS 7 0 0 0 74 7 DA T TE OS Da ti tu ostaneš.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 274. Napis iz groba iz Ceglie se bere se desno in je izgubljen, verjetno 4. stol. pr. Kr. S [1:349]θeotoriaspollihi θeotorias pollihi I 1 [1:132]Jezikoslovci podajajo napačno prečrkovanje, saj so črke iz slike dobro razvidne.1 ,7 OCOTOKIMS POLLIEI 16 0 0 0 166 16 OCOTO KI M S POLL IEI Očetu ki meni si potem jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

274

Napis 275. Napis na kamnu iz Oria se bere se desno in je izgubljen, verjetno 4. stol. pr. Kr. S [1:349]tabarahaixavoadivana Tabara haixavoa Divana I 1 [1:133] Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E, in neznane črke, ki je U.1 ,9 TABARAEAIUAVOADIVANA 20 0 0 0 206 20 TA BAR AEA IUA VOADI VANA Tu vsaj aja živa vodi nebo. R BARA EA grobu aja R VOADI vodiOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 276. Napis z višino črk 7 do 10 mm je vrezan na dnu vrčka premera 8,5 in višine 6,7 cm iz Mesagne, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce, verjetno 3. stol. pr. Kr. S [1:349]aviθaax(x)nos Aviθa Ax(x)nos I 0 [1:133]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.,9 ,5 AVITAAITNOS 9 0 2 0 115 11 A VIT AAI TN OS A vitek ajaj temi ostani. R AVI T Javi tu N SO NT IAAVI TA So not javi tu.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 277. Napis v treh vrstah iz Lecce je izgubljen, verjetno 4. stol. pr. Kr. S [1:350]dokikohiagaratitaxxata / krxxxaihiθikorθihi[ri]gias / moroas ? 3 [1:134]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen črke H, ki je E in črk R, N, T in Š, ki so dobro vidne.1 ,7 DOKIKOEIAGARATITARNATA/KRTTŠAIEIOIKERTIEIGIAS/MOROAS18 50 D OKI KO EIA GAR ATI TARNATA KR TT ŠA IEI OI KER TIEI G IAS MOROA S Da oči ko aja gor ati tarnata ker tu šel jej oj ker tebi glej jaz mrtev sem. R T IEI tu jej 45 0 5 0 50 R TAR NATA ter noter R DOK IKO dokler kdoOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 278. Napis dolžine 58 cm z višino črk 12 do 14 mm je vklesan na obdelani kamniti plošči 100x33x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce, verjetno 3. stol. pr. Kr. S [1:350]xooxas v ? 5 [1:134]Jezikoslovci podajajo slabo ohranjenemu napisu sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, je pa preveč možnih različic za smiselno razumevanje.

Napis 279. Napis v dveh vrstah iz groba iz Rugge se bere desno in je izgubljen, verjetno 3. stol. pr. Kr. S [1:350]agraθosivasboas2(x)xsralias ? 0 [1:135]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen drugega O, ki je L in dobro vidnih dodatno prečrkovanih črk TE.1 ,6 AGRATOSIVASBOAS/TESRALIAS 22 0 2 0 2410 24 A GRA TO SIVA S BOAS TES RA L IAS A grob tu živa se bojiš tesno raju le jaz. R SIVA sivaOčitno gre za nagrobno vsebino.

275

Napis 280. Napis v dveh vrstah dolžine 32 in 39 cm z višino črk 4 cm je vklesan na obdelanem kamnitem kvadru 50x21x6 cm iz Rugge, bere se desno in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce, verjetno 3. stol. pr. Kr. S [1:351]oššon metass/xxtoon ? 0 [1:135]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, zaradi slabše slike se črke ROI nakazujejo.,7 ,5 OŠŠON/METASS/ROITOON 15 0 3 0 188 18 OŠŠ ON ME TA SS ROI TO ON Odšel on meni tu si raj tu on.Očitno gre za nagrobno vsebino.

NAPISI NEDOLOČLJIVE KRONOLOGIJE

Napis 281. Napis na zlati ploščici iz grobne urne iz najdišča Ugento se bere levo in naj bi bil pri g. Bacile diCastiglione ni slikedazos : selte : kelte2agapaste : salualpe ? 0 [1:135]Jezikoslovci podajajo zanesljivo prečrkovanje in ga lahko obdržim, čeprav ga ni možno preveriti.,9 ,5 DAZOS/SELTE/KELTE/AGAPASTE/SALUALPE13 31 DA Z OS SEL TE KE LTE A GA PASTE SALU A LPE Da si ostal sel te tja lejte a ga pazite zalo in lepo. R TEKEL TE tekel tja 31 0 0 0 31 R PA STE pa ste R SEL šelOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 282. Napisa s firnežem na vrčku premera 7 cm in višine 6,1 cm iz Canosa sta na trebušnem delu vrčka, ločena z dvema vodoravnima črtama, bereta se desno in sta v zbirki P. Petroni v Canosi. S [1:352]a) θollim ? b) iaurom ? 0 [1:136]Jezikoslovci podajajo primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, razen drugega M, ki je N.,9 ,7 TOLLIM/IAURON 12 0 0 0 124 12 TOLLIM IA U RON Tulim aja u grobu R T OLL IM Tu ulje imelOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 283. Napis na več delih se bere desno in je bil vrezan na steni grobnega prostora v najdišču Canosa; v Mestnem muzeju v Canosi so ohranjeni deli: 44x17x10 cm, 48x22x10 cm, 58x23x10cm in 90x20x10 cm. S [1:353]a) dallir ?b) keliarsaba-ziaro / z\anmat-onk / a\atliaspirorarou ? 0 [1:136]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.,7 ,4 DALLIR/KELIARSABAIARO/Z/ANMATONK/A/ATLIASPIRORAROU14, 45 DALL IR KEL IAR SABA IARO Z AN MATONK AA TLI ASPI RO RAROU Dal raj ko mlad seboj mlad z eno materjo aja tle zaspi raju grobu.R IAROZ mlad R ZAN nanj 45 0 0 0 45R MATONKA matka R TL IA S PIRO RA ROU tu aja s piro raj grobOčitno gre za nagrobno vsebino, čeprav je napis manj razumljiv.Posebej je v Mestnem muzeju v Canosi kamnita plošča iz tufa 41x50x10 cm s plitvo vklesanim in težko berljivim napisom. S [1:353-354]Grxx2a (neznani znak podoben znaku Ć) 3 [1:137]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga lahko obdržim, a je napis skromen in ni možno razumevanje.

276

Napis 284. Napis je na dveh stenah grobnega prostora blizu Massafra. S [1:355]Napis na levi steni se bere levo in je v dveh delih dolžine 30 in 60 cm:?]nko----(-)xanxh h ? 7Napis na srednji steni ima najmanj štiri vrstice, ki se berejo levo in desno, zadnja vrstica se verjetno nadaljuje na desni steni.?]tutepokaauatsxxx / ?]ohx--pax[? / ?]xe[? / klevdmepa/ri ? 29Napis na desni ima 4 vrstice z negotovim branjem.(xx)melisdx / evhe / tutepok / axu ? 19 Skupaj 55 [1:138]

Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, vendar so slike slabe, prečrkovanje pa je tako pomanjkljivo, da smiselno razumevanje ni možno.

NAPISI Z NEZNAČILNIMI ČRKAMI

Napis 285. Napis iz najdišča Sepino je vrezan na bronasti zaponki premera 3 cm, bere se desno, tolmačenje in jezik sta sporna. S [1:356]taoderadabilia ? 0 [1:139]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim, čeprav ga ni možno preveriti.,9 ,6 TAODERADABILIA 14 0 0 0 144 14 TA ODE RADA BILIA Tu odšla rada bila. R RA DA BIL IA raju da bil ajanOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 286. Napisi na različnih bronastih kovancih iz 3. stoletja pr. Kr. iz najdišča Arpi so hranjeni v muzeju v Berlinu. S [1:357-358]

a) poulai; Aςπάνου ? 0 bik; konjb) poula; Aςπάνου ? 0 bik; konjc) eieman; Aςπάνωυ ? 0 Apolo; lev [1:139]

Jezikoslovci podajajo slikam primerno prečrkovanje in ga obdržim čeprav ga ni možno preveritim saj napisi niso dovolj vidni, slike pa niso smiselno povezane z napisom.

1 ,8 POULAI/POULAI/EIEMAN 18 0 0 0 184 18 POULAI POULAI EIE MAN Polovnjak, polovnjak, aja meni.Prva napisa sta enaka napisu na novčiču 106 POULA s pomemo polovnjak, kot vrednost novčiča; zadnji napis ni povezan s prvima in ima nagrobno vsebino.

Napis 287. Napis na bronastih kovancih iz 3. stoletja pr. Kr. iz Salapia so shranjeni v Britanskem muzeju. ni slike

a) daze--edamaire ? 0 Σαλπίνωνb) ?]damaire--dazeni ? 0 delfin Σαλαπίνων konjc) dazuxdam ? 0 delfin Σαλαπίνων konjd) domular ? 0 konj o xn n delfine) zente ? 0 delfin Σαλαπίνων konj [1:139]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga lahko obdržim, saj ni slike in ga smiselno dopolnim.

277

,8 ,8 DAZE(NI)EDAMAIRE/(E)DAMAIREDAZENI/DAZUZDAM/DOMULAR/ZENTE17 48 DA ZENI E DAM AIRE E DAM AIRE DA ZENI DA ZUZDAM DOMU L AR ZEN TE Da ženi je dam mladi je dam mladi da ženi da zauzdam domu le raj ženi tej. R ZENIE ženi R DAMA damo 44 0 1 3 48Očitno gre za nagrobno vsebino; pri tretjem pa morda tudi za posvetno.

Napis 288. Napis na bronastem kovancu iz 3. stoletja pr. Kr. iz najdišča Ruvo je shranjen v Britanskem muzeju. ni slike

a) gr.ve.e ? 0 zeusova glava ςυ ženski likb) grove.e ? 0 zeusova glava ςυ ženski lik [1:139]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga lahko obdržim, saj ni slike, možno je tudi da je črka V v resnici Š kot pri napisu 82.,9 ,6 GR(O)VE E/GROVE E 11 0 0 1 124 12 GROVE E GROVE E Grob je, grob je. R GROŠE grošVerjetno gre za nagrobno vsebino, morda so novci za plačilo tudi onkraj groba.

Napis 289. Napis vklesan na kamnitem bloku 6x3x2,5 cm iz akropole iz najdišča Gnathia je izgubljen. ni slike.tm ? 0 [1:140]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga lahko obdržim, saj ni slike.1 ,3 TM TM Tam 1 2 2 0 0 0 2Očitno gre za nagrobno vsebino, ki je lahko večpomenska.

Napis 290. Napis iz Oria je na bronastem kovancu, starost 217 do 89 pr. Kr. ni slikea) orra, or ?b) gor, al, em ? 0 [1:140]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.,7 ,6 (G)ORRA (G)OR/GOR AL EM 13 0 0 2 156 15 GOR RA GOR GOR ALE M Gor raj gor gor ali meni.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 291. Napis na ploskem reliefu 35x47x4 cm, ki je glava z lorberjevim vencem, ob vratu pa je vrezan napis, je shranjen v Mestni knjižnici v Manduriji. ni slike.

tliš ? 0 [1:140]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.1 1 TLIŠ TLIŠ Tliš. 1 4 4 0 0 0 4Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 292. Napis na kamnu 13x10 cm je izgubljen. ni slike

?]xka[?2?]ko[? ? 4 [1:140]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je tako pomanjkljiv, da smiselno razumevanje ni možno.

278

Napis 293. Napis na srebrnem kovancu iz najdišča Valesio se bere desno in je v katalogu McLean, starost

350 pr. Kr. ni slike

a) baleθashe ? 1 delfinb) [baleθas]/he ? 1 kreša [1:140]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka H je E.1 ,8 BALETASEE/BALETAS/EE 11 7 0 0 184 18 BALETAS EE BALETAS EE Baletnik je, baletnik je. R BALETAS EE BALETAS EE Veljak je, veljak je.Napis na kovancu je podoben kot pri napisu na srebrnem kovancu napisa 54 in srebrni drahmi napisa 60. Če gre za veljaka ima napis posmrtni smisel.

Napis 294. Napis je na dveh obdelanih kamnitih ploščah iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

a) lvr v ? b) lvr ? 7 [1:141]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napisa sta kratka in večpomenska.

Napis 295. Napis je vrezan na obdelani kamniti plošči 52x20x12 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slikepla ? 3 [1:141]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike; jezikoslovci v takih primerih dopolnjujejo v platur.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 296. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 84x25x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

šmko ? 4 [1:141]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 297. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 60x32x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

ψ(o)t(o)r ? 0 [1:141]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.,6 ,6 GOTOR 3 2 0 0 52 5 G OTOR Glej potuje. R OTO R tu raju N ROTO G Rotim glejOčitno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh.

Napis 298. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 40x30x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

bm ? 2 [1:141]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

279

Napis 299. Napis je na obdelani kamniti plošči iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castro-mediano v Lecce. ni slikeko ? 2 [1:141]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 300. Napis je na obdelani kamniti plošči 28x32x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slikedk ? 2 [1:141]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 301. Napis je rdeče narisan na kamniti plošči iz Lecce in je izgubljen. ni slikem ? 1 [1:141]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 302. Napis je s pikami vklesan na kamnitem kosu iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

h ? 1 [1:141]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 303. Napis je vrezan na krožniku iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

ž ? neznani znak 1 [1:141]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 304. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 20x20x10 cm iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

de ? 2 [1:141]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 305. Napis je vklesan na obdelanem kamnitem stebru iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

dv ? 2 [1:141]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

280

Napis 306. Napis je vklesan na obdelanem kamnitem kosu iz groba iz nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

s ? 1 [1:141]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 307. Napis je vklesan na obdelanem kamnitem kosu iz groba iz območja nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slikedb ? neznani znak 2 [1:141]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 308. Napis je vklesan na obdelani kamniti plošči 55x25x10 cm iz območja nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

plax[? ? 3 [1:143]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike; jezikoslovci običajno dopolnjujejo napis v platur.Napis je kratek, nedokončan in zato večpomenski.

Napis 309. Napis dolžine 24 cm z višino črk 10 cm je vklesan na obdelanem kosu kamnite plošče 45x23x11 cm iz območja nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slikeriθ ? 3 [1:143]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 310. Napis je vklesan na obdelanem kosu kamnite plošče 31x19x0,9 cm iz območja nekropole iz Lecce in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

θkgb ? 4 [1:143]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek in večpomenski.

Napis 311. Napis na kamniti plošči iz nekropole iz Lecce je izgubljen. ni slikeaka ? 3 [1:143]Napis 312. primerjaj 311. ba ? ni slike 2 [1:144]Napis 313. primerjaj 311. pk ? ni slike 2 [1:144]Napis 314. primerjaj 311. em ? ni slike 2 [1:144]Napis 315. primerjaj 311. k ? ni slike 1 [1:144]Napis 316. primerjaj 311. dm ? ni slike 2 [1:144]Napis 317. primerjaj 311. d ? ni slike 2 [1:144]Napisi so kratki in večpomenski.

281

Napis 318. Napis na nagrobni plošči iz Rugge je izgubljen. ni slikeψ(ot?)o(r?) ? 0 [1:144]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike – glej napis 297.,6 ,6 GOTOR 2 3 0 0 52 5 G OTOR Glej potuje. N ROTO G Rotim glej. R OTO R tu rajuOčitno gre za nagrobno vsebino razumljivo v obeh smereh.

Napis 319. Napis dolžine 18 cm z višino črk 8 cm iz najdišča Roca se bere desno, je vklesan na obdelani kamniti grobni plošči in je shranjen v muzeju Castromediano v Lecce. ni slike

taio[ ? 0 [1:144]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.,9 ,9 TAIO1 4 TAIO Tajno. 4 0 0 0 4 R TA IO(I) Tu joj.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 320. Napis je kamnitem kosu iz Vaste in naj bi bil shranjen v Narodnem muzeju v Tarantu. ni slike]dko[2]xl axx(x) ? 5 [1:145]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je nedokončan in zato večpomenski.

Napis 321. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. ni slikebo ? 2 [1:145]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.Napis je kratek, nedokončan in zato večpomenski.

Napis 322. Napis na bronastih kovancih iz Ugento na zadnjih straneh. ni slikea) aozen b) aoze c) ozan d) ao e) kaisies ? 0 [1:145]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.1 ,7 AOZEN/AOZE/OZAN/AO/KAISIES 22 0 0 0 229 22 AO ZEN AO ZE O ZAN AO KAI SIES Aja ženi, aja že, oj zanj, aja kaj siješ.Očitno gre za nagrobno vsebino.

NAPISI S PREVEČ OKRNJENIM POROČILOM

Napis 323. Napis na arhitravu iz groba iz Gnathia je izgubljen. ni slikemaesxa dazimida di ? 0 [1:143]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.,9 ,6 MAESA DAZIMIDA DI 15 0 0 0 156 15 MAE SA DA ZI MI DADI Moj si da si moj dedi. R SADA sedajOčitno gre za nagrobno vsebino.

282

Napis 324. Napis iz najdišča Ostuni se bere desno in je izgubljen. ni slikeθolnoas mato (θianoas?) ? 0 [1:145]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.,8 ,7 TOLNAS MATO TIANOAS 10 7 0 0 177 17 TO L NAS MATO TIA NOA S Tu le naša mati tja nova si.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 325. Napis v štirih vrstah iz Manduria se bere desno in je izgubljen. ni slikeimvsglarro dleiinvaho (..)iamaro lamihonv? ? 2 [1:146]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je E.,9 ,7 IMVSGLARRO DLEIINVAEO IAMARO LAMIEONV13 34 IM VS GLARRO DLE II NVA EO IA MARO LA MIE ON V Jim vse gladko tle je nova aja jaz maram le moja ona ve. R GLA RRO Glej raj R MARO mrtev 34 0 0 0 34Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 326. Napis iz groba iz Mesagne je izgubljen. ni slikeθroxgenxs ? 0 [1:146]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.

,8 ,9 TROAGENAS 7 0 2 0 94 9 T ROA GENA S Tu raju žena si.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 327. Abeceda na kamnu iz Vaste je izgubljena. ni slikea.b.g.d.e v z.h.[θ]i.k l.m / n o[p]š.q.rxs.txxx ? 1 [1:146]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike, žal ravno abeceda ni podana s sliko, saj je zaporedje črk pomembno pri prečrkovanju. Črka h je verjetno E.A B G D E V Z E I K L M N O P Š Q R S T 20Napis podaja abecedo.

Napis 328. Napisi na svincu iz najdišča Muro. ni slikea)xx b) q c) k d) x e) l f) n ? 4 [1:146]Napisi so krateki, nedokončani in zato večpomenski.

Napis 329. Napis iz groba iz Alezio se bere desno. ni slikedxxhmxbo ? 1 [1:146]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.,6 ,7 DEIEMIBO 5 0 3 0 84 8 D EIE MI BO Da ajal mi bo.Očitno gre za nagrobno vsebino.

283

Napis 330. Napis iz groba iz Alezio se bere levo in je izgubljen. ni slike?]sbihixamaxx[ ? 1 [1:146]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.,8 ,7 SBIEISAMA 8 0 1 0 94 9 S B IEI SAMA Sama boš jej sama.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 331. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. ni slike

?]rexmox(x)tas ? 0 [1:146]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.,8 ,7 RESMORTAS 7 0 2 0 94 9 RES MOR TA S Res mrtev tu si. R MORTA mrtevOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 332. Napis iz groba iz Alezio se bere desno in je izgubljen. ni slikemxdzahiasx ? 1 [1:146]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.,8 ,6 MID ZAEIAS 8 0 1 0 93 9 MI D ZAEIAS Meni da zaajaš. R ZAE IAS vzel jazOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 333. Napis iz groba iz Ugento se bere desno in je izgubljen. ni slike

?]asethidexxx(x) ? 1 [1:146]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.,8 ,5 (N)ASETEIDE 8 0 0 1 93 9 NASE TE IDE Naša tu gre. R NAS E naš jeOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 334. Napis iz groba iz Ugento se bere desno in je izgubljen. ni slike

xehix xxvxxx ? ŠEEI 3 [1:146]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.Napis je kratek, nedokončan in zato večpomenski.

Napis 335. Napis iz groba iz Ugento se bere desno in je izgubljen. ni slike

xomesralhx ? 1 [1:146]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike. Črka h je e.,8 ,5 DOMESRALE 8 0 1 0 94 9 DOME S RA LE Doma si raju le.Očitno gre za nagrobno vsebino.

284

Napis 336. Napis iz groba iz Ugento se bere desno in je izgubljen. ni slikebaxoxxxisθe[? ? 0 [1:146]Jezikoslovci podajajo prečrkovanje in ga obdržim, saj ni slike.,6 ,6 BAROTAISTE 7 0 3 0 103 10 BARO TA ISTE Grobu tu iste. R TAI STE tu steOčitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 337. Napis dolžine 42 cm z višino črk 4 do 7 cm je vgraviran na obdelanem kamnitem kvadru 60x26x10 cm iz zbirke De Simone, muzej Castromediano v Lecce. S [1:359]avesθes avesθes ?V0 [1:148]Jezikoslovci podajajo sliki primerno prečrkovanje in ga lahko obdržim.1 ,9 AVESTES R SE se 7 0 0 0 7 4 7 A VES TE S A ves tu sam. N SE T SEVA Še tu seva.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 338. Napis na kamnu, neznano najdišče. S [1:359]Jezikoslovci ne podajajo prečrkovanja. ? ? 21 1 ŠILE IEI EIA IEI 0 0 13 0 135 13 ŠIL E IEI EIA IEI Šel je jej aja jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 339. Napis na kamnu, neznano najdišče. S [1:359]Jezikoslovci ne podajajo prečrkovanja.da ? 2Napis je kratek in večpomenski.

NEOBDELANI NAPISI

Napis 340. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce. ni slike

gobeihiazeirihi gobeihi azeirihi ? 2 [1:148]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim, razen H, ki je E.1 ,8 GOBEIEIAZERIEI 14 0 0 0 146 14 G OBE IEI A ZE R IEI Glej obe jej a za raj jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 341. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce. ni slike

pollos; ]aihi ? 1 [1:148]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim, razen H, ki je E.,9 ,9 POLLOS AIEI 10 0 0 0 104 10 P OLL OS A IEI Poglej, ulje ostal aja jej. R POL L OSA IEI Pol lej ostal jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

285

Napis 342. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce. ni slike

meli ? 0 [1:148]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim.1 ,7 MELI R LI le 4 0 0 0 43 4 ME L I Meni le je. R MEL I Imel je.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 343. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce. ni slike

šilehieihi šilehieihi ? 2 [1:148]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim. Črka H je E.1 1 ŠILEEIEIEI 10 0 0 0 104 10 ŠIL E EIE IEI Šel je aja, jej.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 344. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce. ni slike

da ? [1:148]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim.Napis je kratek in večpomenski.Napis 345. Napis neznanega najdišča. ni slike

vaθais ? 0 [1:148]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim.1 ,7 VATAIS 6 0 0 0 63 6 V ATA IS Vej ata isti. N SI ATAV Si atov.Očitno gre za nagrobno vsebino.

Napis 346. Napis je shranjen v muzeju Castromediani v Lecce. ni slike

dazoihidertinnihi dazoihi dertinnihi ? 2 [1:149]

Jezikoslovci podajajo prečrkovanje, ki ga ni moč kontrolirati in ga obdržim, razen H, ki je E.1 ,7 DAZOIEIDERTINNIEI 17 0 0 0 177 17 DA ZO IEI DE R TINN IEI Da so jej da res temi jej. R DAZ OIEI D ER TI NN Dao ojej da raj ti notOčitno gre za nagrobno vsebino.

LITERATURA

1. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Erster Teil, Die Qellen, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1955.2. Možni predantični narodi okoli Jadranskega morja, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/File:Ancient_

Tribes.png. 3. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre Chro-

nologie, 1-151 J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964,

286

4. Mesapski napisi, Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Messapian_language.5. V. Vodopivec, Katalog Venetskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnoge-

neze, Jutro, Ljubljana 2010, 80-175.6. V. Vodopivec, Katalog retijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze,

Jutro, Ljubljana 2010, 224-270.7. V. Vodopivec, Katalog starofrigijskih napisov, besed in prevodov, Jezikovni temelji starejše slovenske etno-

geneze, Jutro, Ljubljana 2010, 313-384.8. G. B. Pellegrini, A. L. Prosdocimi, La lingua Venetica, Instituto di glottologia dell universita di Padova,

Circolo linguistico Fiorentino, Padova 1967, 2. del, 261-280.9. M. Lejeune, Manuel de la langue Vénète, Indogermanische bibliothek, Carl Winter, Universitätverlag, Hei-

delberg 1974, 316-341.10. S. Schumacher, Die Rätischen Inschriften, Geschichte und heutiger Stand der Forschung, 2. erweitete

Auflage, Archaeolingua, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft, Sonderheft 121, Innsbruch 2004.11. C. Brixhe, M. Lejeune, Corpus des Inscriptions Palèo-Phrygiennes Èditions Recherche sur les Civilisations,

Paris 1984, 283-289.12. U. Di Martino, Gli Etruschi, Mursia, Milano 1982, 96-100.13. G. M. Facchetti, L’enigma svelato della lingua Etrusca, Newton, Roma 2001, 240-244.14. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne konference

Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160.15. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne konference Izvor

Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188.16. V. Vodopivec, Najdaljši venetski napis, Zbornik sedme mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro,

Ljubljana 2010, 97-118.17. P. Jakopin, Doktorska disertacija, Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v Slovenskem jeziku,

Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1999. http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/statopis.html G. Tomezzoli, M. Silvestri, Latin Language Database – iz datotek / from data base:

18. Propertius, The Latin Library, The Classics Homepage19. V. Vodopivec, Zbir Mesapskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Zbornik devete mednarodne konfe-

rence Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.20. V. Vodopivec, Nabor venetskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik četrte mednarodne konference

Evropski staroselci, Jutro, Ljubljana 2006, 118 – 144.21. V Vodopivec, Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik šeste mednarodne konference, Izvor

Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2008, 118-136.22. V. Vodopivec, Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak, Jezikovni temelji starejše slovenske

etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 288-312.23. V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana

2010, 176-204.24. V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana

2010, 271-287.25. V. Vodopivec, Besednjak starofrigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Lju-

bljana 2010, 385-402.26. V. Vodopivec, Slovar Mesapskega jezika, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011.27. M. Bor, Mesapski ali japodski napisi, Etruščani in Veneti, Drugi venetski zbornik, Ivan Tomažič, Wien

1995, 71-81.

287

SLOVAR MESAPSKEGA JEZIKA VOCABULARY OF MESSAPIC LANGUAGE

Slovar mesapskega jezika zajema besede iz vseh znanih mesapskih napisov in obsega: zapis v latinici, prevod v narečno ali knjižno slovenščino ali drug slovanski jezik, njihovo obrazložitev glede na sedanjo rabo in jezikovno preoblikovanje, prevod v angleščino, oznako napisa in po potrebi še dodatno pojasnilo. Podane so vse razumljene besede v raz-ličicah iz vseh znanih mesapskih napisov [1].

Besede so zbrane v različicah razumevanja iz vseh znanih mesapskih napisov, ki so obdelani v Katalogu mesapskih napisov, besed in prevodov [2].

Po ustrezni metodologiji so črke in besede iz mesapskih napisov primerjane, obrazlo-žene in utemeljene v delu Zbir mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar [3].

Ob upoštevanji venetskih, retijskih, starofrigijskih, galskih, etruščanskih, trakijskih [4-10] in drugih napisov razumljivih na slovanskih osnovah, bi besednjak dobil popol-nejšo vsebino.

Vocabulary of Messapic language include words from all known Messapic inscriptions with record in Latin letters, translation in Dialectical or Literary Slovene or other Slavic language, their explanation in view of present use and linguistically transformation, tran-slation into English, mark of inscription and added commentary if necessary. Quoted are all understandable words from known Messapic inscriptions [1].

The words from all Messapic inscriptions are collected in variants of reading und under-standing in Catalogue of Messapic inscriptions, words and translations [2].

Upon suitable methodology letters and words are compared, explained and founded in paper Collection of Messapic texts, punctuation, translation and vocabulary [3].

Considering Venetic, Rhaetic, Old Phrygian, Gaulic, Etruscans, Thracian [4-10] and other inscriptions understanding on Slavic bases, the vocabulary would get complement contents.

Skupaj / Altogether 1209 besed / words

Poševno označeni so napisi za besede iz obratne smeri branja.Inscriptions in italics are for words from the inverse direction of reading.

Za razumevanje besed so podana le osnovna izhodišča, ki zadostujejo le za bistveno obrazložitev posameznih besed. Podani pa so tudi ustrezni slovarji za nadaljnje podrob-nejše iskanje.

For understanding of words are presented only basic origins, enough just for basic explana-tions of single words. Presented are also suitable dictionaries for further and detail searching.

288

KRATICE /ABBREVIATIONS

SK Slovensko knjižno [11] Literary Slovenian okr okrajšava abbreviationSN Slovensko narečno Dialectal Slovenian preg preglas mutationHK Hrvaško knjižno [12] Literary Croatian prem premet tossPL Pleteršnikov slovar [13] Pleteršnik's dictionary sin sopomenka synonymSLV Slovaško [14] Literary Slovakian prpr preglas in premet mutation and tossMK Makedonsko knjiž. [15] Literary Macedonian VEN Venetsko [4] Venetic

Mesapsko Slovensko Angleško Mesapski napisi pojasniloMessapic Slovene English Messapic inscriptions Comment

A a, toda – SN, SK but 2, 27, 40, 55, 81, 85, 88, 117, 123, 123, 124, 144, 166, 169, 189, 192, 192, 92, 192, 192, 192, 192, 193, 195, 195, 195, 191, 209, 221, 235, 269, 276, 279, 281, 281, 337, 340A aa, aja – okr, SN, SK lie 16, 46, 183, 227, 341A aa, na – okr, SN on 253, 253, 253AA aa, aja – okr, SN, SK lie 283AAI aji – preg, SK lie 276ADNA adna, ena – SN, SK one 261ADNA jadna, uboga – SN, SK poor 261AE aje, aja – okr, SN, SK lie 72, 192AEA aje, aja – okr, SN lie 191, 275AEAS ajaš – preg, SN, SK lie 206AEAŠ ajaš – preg, SN, SK lie 258AEE aje, aja – okr, SN, SK lie 272AEEŠ ajaš – preg, SK lie 88AEI aej, ajaj – okr, SN, SK lie 2, 91, 166, 223AEIA aja – SK lie 62, 73, 94, 270AEIAS aja – SK lie 166AEO ajo, ajal – preg, SN, SK lie 181AES ajaš – SK lie 167AI ai, aja – okr, SN, SK lie 7, 9. 23, 30, 46, 118, 160, 176, 226AIA aja – SK lie 26, 105, 231AIAI ajaj – SK lie 231AIAS ajaš – preg, SK lie 21, 26AIDE ajde, gremo – SN, SK go 190AIDDE ajde, gremo – SN, SK go 192AIE aje, aja – preg, SN, SK lie 2, 153, 229AIEI ajej – preg, SK lie 166AIO ajo, aja – preg, SN, SK lie 193AIRE jari, mladi – preg, SN, SK young 287, 287AIS ajs, bol – SN, SK pain 23AK ak, ako – SN, SK if 227, 265AL al, ali – okr, SN, SK or 79, 142, 157, 217, 222, 222, 222, 222

289

ALE ale, ali – preg, SN, SK or 290ALL al, ali – preg, SN, SK or 166AME ame, zame – okr, SN, SK for me 39AMI ami, nam – okr, SN, SK to us 264AN an, in – preg, SN, SK and 86, 100, 123, 154, 166, 166, 167, 167, 192, 193, 195, 197, 211, 217, 234, 261, 270, 283ANA ana, ena, ona – preg, SN, SK one, she 123, 164, 216ANDI andi, ondi – SN, SK there 126ANO ano, eno – preg, SN, SK one 263AO ajo, aja – okr, preg, SN, SK lie 242, 322, 322, 322AOA aja – preg, SK lie 47AOE aja – preg, SK lie 100AOS ajaš – okr, SK lie 135APA panča, spi – okr, SN, SK lie 167APALLOA Apolo – SK Apollo 122 izvirno Apulu/original ApuluAR jar, mlad – okr, SN, SK young 69, 166, 173, 196, 207AR raj – okr, preg, SK heaven 167, 173, 196, 209, 287ARA raj – okr, preg, SK heaven 195AREN aren, uren – preg, SN, SK quick 108ARI jar, mlad – okr, SN, SK young 81ARRI jar, mlad – okr, SN, SK young 69AS ostaneš – okr, SK remain 26, 83AS če – preg, SK if 198ASIRA azira, ozira – preg, SN, SK look around 43ASNO asno, jasno – okr, SN, SK clearly 65ASPA zaspal – prem, preg, SK fell asleep 40ASPAE zaspal – prem, preg, SK fell asleep 40ASPI aspi, zaspi, – okr, SN, SK fell asleep 283ASUTE asute, zasute – okr, SN, SK covered, buried 221AŠ aš, naš – okr, SN, SK our 192AŠENA ašena, oženjen – okr, preg, SN, SK married 235AŠO ašo, odšel, SN, SK went 166AŠŠA ašša odšel - SN, SK went 258ATA ata – SK father 1, 74, 74, 74, 105, 166, 166, 166, 166, 176, 239, 345ATAI atai, ata – NS, SK father 81ATAS atom – preg, SK with father 73ATATA atata, ata – SN, SK father 192ATAV atav, atov – preg, SN, SK of father 345ATE ate, ata – SN, SK father 266ATEI atej, ata – SN, SK father 166ATI ati – SK father 7, 22, 72, 84, 88, 88, 88, 93, 98, 136, 166, 247, 277ATIDA odide – preg, SK go 72ATITA atita – SK father 98ATO ato, ati – preg, SN, SK father 37, 74, 114, 114, 115, 121, 134, 136, 175, 196ATOOR ato, ati – preg, SN, SK father 134ATOR ata – SK father 72ATORR ata – SK father 168

290

ATTO ato, ati – preg, SN, SK father 94ATU atu – SK to father 104, 192, 221, 254ATUTE atu – SK to father 192AVA tava – okr, SK rove 44AVI avi, javi – okr, SN, SK report 6, 91, 145, 276AVIL avil, uvil – preg, SN, SK bended 145AVITA avita, zavita – okr, SN, SK envelopped 6AZE iz – SK from 108

B b, bo – okr, SN, SK will be 26, 26, 57, 154, 166, 173, 187, 228, 330B bolje – okr, SK better 206B bil – okr, SK was 251BA ba, bo – preg, SN, SK will be 6, 22, 24, 61, 98, 154, 188, 214, 246BA va, v – SN, SK in 139BAEAS bajaš – preg, SN, SK divine 206BAG bog – preg, SK God 188BAL bl, bal, bolj – okr, SN, SK more 26, 171, 179, 201BALE veljak – preg, SK worthy 98, 246BALEEI veljak – preg, SK worthy 179BALEI veljak – preg, SK worthy 165BALEI bal, ples – SN, SK dance 165BALET valit – preg, SK roll 175BALETAS baletnik – sin, SK ballet dancer 54, 54, 54, 54, 293, 293BALETAS veljak – preg, SK worthy 54, 54, 54, 54, 293, 293BAOŠ bojiš – okr, SK fear 80BAR bar, vsaj – SN, SK leastwise 16, 47, 101, 135, 168, 187, 262, 275BAR barje, grob – SK grave 47, 187BARA bara, grob – sin, SK, PL marsh, grave 16, 23, 48, 50, 51, 53, 124, 129, 133, 142, 151, 260, 269, 275BARA bar, vsaj – SN, SK leastwise 23BARAI bari, grobu – PL, SK to marsh, to grave 142BARI bari, grobu – PL, SK to marsh, to grave 25, 101BARI bar, vsaj – SN, SK leastwise 25BARO baro, grob – SK grave 55, 188, 336BARO baro, vprašal – SN, SK asked 55BAROA bara, grob – SK grave 131BARR bar, vsaj – SN, SK leastwise 192BAS baš, ravno – preg, SN, SK just 195BAS boš – preg, SK you will 139, 195BEIL bl, bolj – okr, SN, SK more 171BEILE bejle, bele – SN, SK white 195BEIRI bejri, beri – preg, SN, SK read 172BEIRI vejri, veruj – preg, SN, SK believe 172BER ber, beri – okr, SN, SK read 154BERA bera, berila – okr, SN, SK reading 166, 166BERA bera, vera– preg, SN, SK belief 166, 166BERAN beran, veren – preg, SN, SK believing 166

291

BEREE bere, beri – okr, SN, SK read 154BEREE vere – preg SK believe 154BES bež, beži – okr, preg, SN, SK flee 74BI bi – SK would 73, 88, 126, 181, 228BIL bil – SK was 80, 85, 123, 179, 193, 235, 285BILIA bila – SK was 189, 285BL bl, bolje – okr, SN, SK better 160BLA bla, bila – okr, SN, SK was 61, 78, 86, 92, 160, 175, 192, 220, 232BLAT blat, blato – okr, SN, SK mud 61, 78, 123, 123, 125, 175, 192, 216BLATAN blatan, blaten – preg, SN, SK of mud 123BLATE blate, blato – preg, SN, SK mud 92BLATO blato – SK mud 86BLO blo, bilo – okr, SN, SK was 71BO bo – SK will 26, 44, 102, 195, 223, 329BOA bova – okr, SK we will do 117, 142BOAAL bol – SK pain 142BOAS bojaš, bojiš – preg, SN, SK afraid 279BOE boje, boji – okr, SN, SK afraid 156BOE bo – SK will 156BOH boh, bog – preg, SN, SK God 156BOL bol, bolečina – SN, SK pain 213BOLL bol, bolj – preg, SN, SK more 168, 168BOR bor – SK pine 192BOT bot, bodi – SN, SK you will 223BRADI brati, bratu – SN, SK to brather 170BRID bridk, bridko – okr, SN, SK pain 262BRIGA briga – SK concern 103BRIN brine, skrbi – okr, SN, SK care 191, 191BRINNAŠ brineš, skrbiš – okr, SN, SK care 191, 191BUGE buge, bog – preg, SN, SK God 221

D d, da, daj – okr, SN, SK that, give 11, 13, 20, 25, 79, 86, 93, 113, 136, 137, 146, 158, 196, 213, 219, 226, 237, 277, 329, 332, 346DA da – SK that 8, 12, 13, 21, 24, 26, 29, 31, 32, 35, 43, 50, 51, 72, 79, 83, 88, 102, 105, 107, 113, 113, 113, 118, 131, 132, 141, 144, 149, 151, 153, 155, 166, 166, 167, 167, 170, 178, 179, 179, 192, 192, 192, 194, 195, 191, 208, 212, 215, 216, 221, 255, 261, 263, 265, 268, 272, 272, 272, 273, 281, 285, 287, 287, 287, 323, 346DADE dade, da – SN, SK give 166DADI dadi, dedi – SN, SK grandfather 323DAI daj – SK give 166DAIA daja, dala – preg, SN, SK give 192DAL dal – SK gave 244, 244, 265DALL dal – SK gave 283DAM dam – SK I give 81, 166, 167, 217, 221, 287, 287DAMA dama, damo – SN, SK we give 287

292

DAO dao, dak – preg, SN, SK give 39, 112DAR dar – SK gift 49, 100, 195DAS daš – preg, SK you give 165DASTA dast, dosti – preg, SN, SK enough 21, 38DASTA dasta – SK give 38, 268DAŠ daš – SK you give 36, 91, 149, 166, 195, 195DAT dat, dati – okr, SN, SK give 85DATI dati – SK give 136, 154DAZ daš – preg, SK you give 83, 118, 159, 168, 192, 215, 346DAZI dasi – preg, SK although 79, 113, 195DDAO dao, dal – SN, SK gave 193DDE de, da – preg, SN, SK that 174DE de, da – preg, SN, SK that 7, 83, 100, 112, 117, 139, 190, 213, 253, 253, 253, 346DED ded –SK grandfather 108DEDI dedi –SK grandfather 183DEDO dedo, ded – preg, SN, SK grandfather 89DEI dej, daj – preg, SN, SK give 77, 81, 155, 192DEIVA dejva, dajva – preg, SN, SK we will do 155DEIVA deva – preg, SN, SK girl 210DEN den, dan – preg, SN, SK day 166, 191DENAR denar – SK money 166DES de, da – SN, SK that 192DETU detu, dedu – preg, SN, SK to grandfather 221DETU detu, detetu – okr, SN, SK to baby 221DI d, da – okr, SN, SN, SK that 74, 126DIAL djal, dejal – preg, SN, SK said 226DIBNA divna – preg, SN, SK nice 192DIK dik, lep – SN, SK nice 4DIR dir, dirja – okr, SK run 78DIRR dir, dirja – okr, SK run 78DIŠI diši – SK smell 100DITE dite, dete – preg, SN, SK baby 236DIVA divna, lepa –okr, SN, SK nice 144DIVA diva, deva, boginja – preg, SN, SK girl, goddess 102, 144, 162DIVA dajva – okr – SK give, make 102DIVAN diven, čudovit – SN, SK marvellous 74DIVE dive, deve, boginje – sin, SN, SK girl, goddess 72DLE tle, tu – preg, SN, SK here 325DM tm, temi – okr, SK dark 219DM doma, domu – okr, SK home 219DO da – preg, SK that 28, 34, 89, 98, 122DO do – SK until 166, 166, 180, 195, 224DO do, daj – okr, SN, SK give 37DOA doa, dol – preg, SN, SK down 122DOAPALLOA dopadljivo – SK suited 122DOIMA doima, dojema – SN, SK comprehend 28DOK dok, dokler – okr, SN, SK as long as 88, 224, 277

293

DOLAS dola, dol – SN, SK down 166DOLAN dolinec – SK dalesman 166DOMA doma – SK at home 125DOME dome, doma – preg, SN, SK at home 335DOMU domu, domov – SN, SK to home 287DONA donira, daruje – VEN give 34DONO damo, darujemo – SK, VEN give 166DONOMO damo, darujemo – SK, VEN give 166DOZOE dozorel – okr, SK ripe 195DŠLE dšle, došle – okr, SN, SK arrived 176

E je – okr, SK is 26, 27, 33, 33, 34, 40, 41, 82, 97, 114, 126, 126, 133, 166, 183, 193, 207, 221, 251, 257, 270, 287, 287, 288, 288, 333, 338, 343EA ea, aja – okr, preg, SN, SK lie 72, 191, 236, 247, 275EAI eai, aja – preg, SN, SK lie 5, 7, 196, 259, 266EAL eal, ajal – okr, SN, SK lie 101, 258EAMA jama – preg, SK pit 192EAN en – SK one 19, 76, 126, 234EAO ajal – okr, SK lie 189EAŠ eaš, ajaš – okr, SN, SK lie 192EDEN eden, en – SK one 108EE je – preg, SK is 54, 54, 60, 60, 128, 154, 293, 293EEE aja – preg, SK lie 152, 191EEE joj – preg, SK oh 152, 204, 204, 213EEI ajaj – preg, SK lie 179, 212EEIEI ajaj – preg, SK lie 212EES ajaš – preg, SK lie 192, 191, 213EEŠ eješ, ajaš – preg, SN, SK lie 191EI je – prem, SK is 38, 85, 123, 193, 212EI aja – preg, SK lie 168, 218, 220, 255, 266EIA eja, aja – preg, SN, SK lie 24, 59, 74, 105, 122, 136, 139, 149, 166, 171, 173, 240, 277, 338EIAI eiaj, ajal – preg, SN, SK lay 229, 243EIAS ejaš, ajaš – preg, SN, SK you lie 107, 190, 192EIAŠ ejaš, ajaš – preg, SN, SK you lie 192, 191EIAZ ejaš, ajaš – preg, SN, SK you lie 92EIDE eide, ajde, gremo – SN, SK go 217EIE joj – preg, SK oh 192EIE eje, aja – preg, SN, SK lie 195, 195, 286, 329, 343EIES eješ, ajaš – preg, SN, SK you lie 192EII eji, aja – preg, SN, SK lie 168,257EIIAS ajaš – preg, SK you lie 255EINO ejno, ono – SN, SK one 173EIO ejo, aja – preg, SN, SK lie 99, 195, 208EIOL eiou, ajal – preg, SN, SK lie 99EIR raj – preg, SK heaven 178, 266

294

EIS eis, ajs, bol – preg, SN, SK pain 28, 35, 192EN en – SK one 154, 183, 196, 197ENA ena – SK one 155, 221ENE ene – SK ones 166ENNA ena – SK one 173, 192EO jo – preg, SL her 81EO ejo, aja – preg, SN, SK lie 325EOE aja – preg, SK lie 197ER raj – okr, preg, SK heaven 192, 346ESPLLA zaspala – preg, SK fall asleep 192ETO eto, to, tu – SN, SK here 270ETPAL odpal, odpadel – SN, SK secede 166

G glej – okr, SK see 26, 29, 64, 94, 98, 102, 174, 233, 237, 242, 256, 256, 277, 297, 297, 318, 318, 340G gra – okr, SK go 102G grob – okr, SK grave 74, 113GA ga – SK him 30, 44, 64, 81, 145, 188, 189, 192, 193, 242, 281GAEEŠI gojiš – preg, SK grove 100GANE gane – SK move, touch 174GAR gar, gor – preg, SN, SK up 65, 277GARO garo, gorel – okr, SN, SK burn 65GE gre – okr, SK go 10, 36, 103, 153, 182GEL šel – preg, SK went 134GEN žen, ženi – okr, SN, SK to wife 67GENA žena – preg, SK wife 326GIINA gine, umre – SN, SK die 46GIN gine, umre – SN, SK die 192, 192GIR gir, gor – preg, SN, SK up 90GLA glej – okr, preg, SK see 325GLARRO gladko – preg, SK smoothly 325GOL gol – SK naked 144, 220GOR gor – SK up 166, 166, 191, 209, 222, 222, 222, 250, 290, 290, 290GORIA goria, gor – SN, SK up 166GORIAN gorjan – SK highlander 166GORRIE gorje – SK woe 250GR grob – okr, SK grave 113GRA grob – okr, SK grave 28, 35, 212, 279GRA greje – okr, SK worm 28, 35GRAEE graje, greje – okr, SN, SK worm 178GRAIAS greje, grajaš – preg, SN, SK blame 233GRAIAS grajaš, greješ – preg, SN, SK worm 233GRAIVA grajva, grejeva – preg, SN, SK worm 29, 105, 256, 256GRAIVA grajva, grajava – preg, SN, SK blame 29, 105, 256, 256GRAVE grobe – preg, SK grave 212GREB greb, grob – preg, SN, SK grave 194GRON grob – preg, SK grave 270

295

GROŠ groš – SK penny 82GROŠE groš – preg, SK groš 288, 288GROV grob – preg, SK grave 82GROVE grob – preg, SK grave 288, 288GUNAK junak – preg, SK hero 196

I i, je – okr, SN, SK is 1, 15, 46, 57, 58, 77, 89, 109, 142, 157, 160, 195, 241, 268, 342I i, in – okr, SN, SK and 205, 215IA aja – okr, SK lie 4, 265, 282, 283, 285, 325IAAVI javi – preg, SK report 276IAE aja – preg, SK lie 259IAEI ajaj – preg, SK lie 166IAET ajan – preg, SK lie 85IAI aja – preg, SK lie 23, 26, 81, 85, 123IAI joj – preg, SK oh 38IAN jan, en – SN, SK one 166, 166, 228, IAR jar, mlad – SN, SK young 166, 185, 195, 271, 283IARO jar, mlad – SN, SK young 283IAROZ jar, mlad – SN, SK young 283IAS jas, jaz – preg, SN, SK I 2, 5, 134, 201, 233, 235, 255, 277, 279, 332IATA jata – SK flock 2ID ide, gre – SN, SK go 262IDE ide, gre – SN, SK go 89, 166, 224, 225, 333IDEE ide, gre – SN, SK go 166IDOVA vdova – preg, SK widow 195IDOVA idevam greva – preg, SN, SK we go 195IE je – SK is 243, 245, IEE je – SK is 133, 178, 237IEI jej, joj – preg, SK oh 4, 8, 8, 12, 12, 15, 17, 22, 23, 29, 29, 32, 32, 44, 45, 59, 61, 64, 66, 67, 69, 73, 76, 78, 78, 79, 79, 83. 86, 86, 87, 87, 88, 88, 88, 94, 95, 110, 112, 113, 113, 115, 119, 120, 122, 122, 125, 128, 132, 134, 134, 134, 135, 136, 136, 137, 146, 148, 149, 151 156, 156, 157, 158, 159, 159, 164, 166, 166, 166, 166, 166, 167, 168, 168, 168, 169, 173, 175, 175, 176, 176, 179, 179, 189, 192, 192, 195, 195, 195, 195, 195, 195, 195, 191, 203, 203, 210, 214, 226, 226, 236, 240, 241, 245, 245, 249, 256, 256, 259, 259, 262, 262, 265, 265, 267, 274, 277, 277, 330, 338, 338, 341, 343, 346, 346, 340, 340IEI jej – SK eat 44, 88, 88IEN jen, en – SN, SK one 108IEO joj – preg, SK oh 153IEO jeo, jedel – SN, SK ate 153, 168II je – preg, SK is 325IIN in – SK and 195IKO iko, kdor – SN, SK who 277

296

ILA ila – SK clay 249ILI ili, ali – SN, SK or 198ILIRAI Ilira – SK Illyrian 198 ime ljudstva/name of nationILLO ilo – SK clay 97ILO ilo – SK clay 137IM imel – okr, SK had 282IM im, jim – okr, SN, SK to them 325IMA ima – SK have 28, 221IMIEI imej – SK have 179IN in – SK and 4, 8, 100, 113, 166, 170, 183, 195, 195, 228IN on – preg, SK he 183INO ino, in – SN, SK and 1IO joj – okr, SK oh 25, 80IO jo – SK her 55, 157IOI joj – SK oh 1, 127, 319IOK jok – SK cry 245IR raj – okr, prem, SK heaven 283IRA raj – prem, SK heaven 141IRI raj – prem, preg, SK heaven 8, 27IRI jar, mlad – prem, SN, SK young 8IS ist, isti – okr, SN, SK the same 26, 31, 56, 100, 101, 150, 166, 192, 194, 207, 272, 272, 272, 345ISA isa, ista – okr, SN, SK the same 114ISTE iste – SK the same 217, 336ISTI isti – SK the same 96ITA ita, ta – SN, SK this 113ITI iti, šel – SK went 58, 195IUA iva, živa – okr, SN, SK alive 275IVA iva, živa – okr, SN, SK alive 131, 172, 193, 256, 256IVAA iva, živa – okr, SN, SK alive 195IVE ive, žive – okr, SN, SK alive 100IVVA iva, živa – preg, SN, SK alive 178

K k, ko – okr, SN, SK when 15, 27, 44, 87, 100, 109, 180, 195, 191, 203, 226, 226, 227K kraj – okr, SK end 32KA k – SK to 137KA ka, kot – okr, preg, SN SK as 2KA ka, ko – preg, SN, SK when 3, 44, 80, 148, 195, 206, 214KAI kaj – SK what 218, 322KAI kaj, kako – SN, SK how 218, 322KAL kal – SK bud 102KAL kal, mlaka, bajer – SN, SK pool 175KALATO kalati, zajeti – PL, SK laddle 175KATA kot, grob – sin, SK corner, grave 81KAVA kava – SK coffee 44KAS kasno – okr, SK late 33, 148, 267

297

KAS krasno – okr, SK nice 33KE ke, ko – SN, SK when 32, 193, 210KE ke, tja – SN, SK there 163, 212, 241, 281KE ke, tu – SN, SK here 172, 243KEI ke, ko – preg, SN, SK when 21, 221KEL ko – preg, SK when 283KELK kolk, koliko – SN, SK how much 191KER ker – SK while 113, 167, 251, 277KER kot – preg, SK as 251KERPANI krepani, umrli – SN, SK dead 251KES kes – SK regret 191KESA kesa – SK regret 42KI ki – SK who 58, 274KL kle, tu – okr, SN, SK here 26, 93, 100, 194, 226KLA kla, tu – SN, SK here 130, 141, 166, 192KLEN klen – SK vigorous 196KO ko – SK when 19, 23, 26, 59, 81, 92, 122, 148, 200, 215, 240, 277KOE koj – preg, SK immediately 183KOI koj – preg, SK immediately 245KOLA kola, tako – preg, SN, SK such 122KOLAS kolnik, kočijaž – okr, sin, SK coachman 148KOLE kole takole – okr, SN, SK such 215KON kon, konj – okr, SN, SK horse 61, 148, 212KON konča – okr, SK finish 212KONA kona, konja – okr, SN, SK horse 221KOR kor, skor, skoraj, okr, SN, SK nearly 23KOR kor, kar – preg, SN, SK that 125KOR kori, pokori – SN, SK submit, atone 200KOS kos – VEN, SK blackbird 166, 224, 255 čarovnik/magusKOSI kosi – SK lunch, mow 100KOTE kot, grob – sin, SN, SK corner, grave 88KR kr, ker, kar – okr, SN, SK while 277KRA kraj – okr, SK end 183KRAA krade – preg, SK steal 166KRAO krao, kradel – preg, SN, SK steal 180KRATEE kratko – preg, SK short 195KRI kri – SK blood 183KRIT krit – SK concealed 161KU ku, ko – preg, SN, SK when 109KULO kulo, kolo – preg, SN, SK cycle 109KUM kum, s kom – preg, SN, SK with whom 219

L l, le – okr, SN, SK just 2, 2, 21, 26, 45, 62, 72, 73, 94, 99, 101, 118, 145, 157, 166, 166, 201, 224, 228, 229, 245, 258, 279, 287, 324, 342L leži – okr, SK lie 228L l, lej, glej – okr, SN, SK see 341

298

LA le – preg, SK just 34, 101, 111, 122, 167, 171, 198, 254, 325LAD lad, hlad, hladen – okr, SN, SK cold 156LAE le – SK just 193LAEIKA lahka, lahko – preg, SK light, could 2LAI lej, glej – okr, SN, SK see 118, 139, 158, 226LAIS ležiš – okr, SK lie 26LAM lam, lomi – okr, preg, SN, SK break 183LAN lan, lani – okr, SN, SK last year 111, 166, 166, 191LAS les, sem – preg, SN, SK here 4, 27, 62, 85, 148, 159, 166, 187, 191LASO les, sem – preg, SN, SK here 159LASTI lasti – SK property, claim 148LAZI lazi, lezi – preg, SN, SK lie down 198LE le – SK just 4, 95, 98, 126, 143, 197, 246, 335LEGIA legia, legla – preg, SN, SK lay down 6LEI lej, glej, okr, SN, SK see 245LETA leta – SK years 88, 88LETOS letos – SK this year 80, 215LI li, le – preg, SN, SK just 123, 224, 342LIAT ljet, let – SN, SK years 183LIB lib, lep, ljub – preg, SN, SK nice, dear 1LIBA lib, lep, ljub – preg, SN, SK nice, dear 1, 27LIBBI libi, ljubi – okr, SN, SK dear 191LIP lip, lep – preg, SN, SK nice 49LITI liti, leta – preg, SN, SK years 74LL l, le – preg, SN, SK just 118LO le – preg, SK just 63LOAN lon, dar – SN, SK gift 176LOEZIS ležiš – preg, SK you lie 195LOI loj – SK suet 109LOI loj, lej, glej – SN, SK see 109LOMIA lomil – preg, SK break 45LON lon, dar – SN, SK gift 32, 45, 112, 221LONA lona, daru – SN, SK gift 67LPA lpa, lepa – okr, SN, SK nice 113LPE lpe, lepo – okr, SN, SK nice 281LTE lejte, glejte – okr, SN, SK see 281

M m, moj – okr, SN, SK my 13M mi – okr, SK to me 30, 248, 274, 290M miza – okr, SK table 13MA ma, moj – okr, preg, SN, SK my 12, 26, 32, 151, 166, 195, 191, 208 265, 272, 272, 272MA me, meni – preg, SK me, to me 19, 166, 192MA ma, ima – okr, SN, SK have 154MAD mad, mlad – okr, SN, SK young 192MAE maj, moj – preg, SN, SK my 128, 152, 323MAGIA magija – SK magic 30MAI maj, moj – preg, SN, SK my 100, 105, 137

299

MALAGA malega – preg, SK little 110MALO malo – SK little 136MAK mag – preg, SN, SK magus 100MAKOS manjkaš – okr, SK lack 74, 100, 192MAN men, meni – preg, SN, SK to me 166, 286MANI mani, meni – SN, SK to me 166MAR mar, maraj – okr, SN, SK care 195MARE mari, maraj – okr, SN, SK care 192MARI mari, maraj – okr, SN, SK care 81MARO maro, mrtev – SN, SK dead 325MARO maro, maram – SN, SK wont 325MARTA mrtva – prem, preg, SK dead 195MARTAS matraš, trudiš – prem, SN, SK take pain 31MAT mat, mati – okr, SN, SK mother 25, 31, 35, 50, 51, 141, 178, 244, 263MATE mate, mati – preg, SN, SK mother 81MATI mati – SK mother 81, 102, 113, 144, 155, 157, 183MATIA matja, mati – SN, SK mother 157, 183MATIRA matr, mati – okr, SN, SK mother 141, 144, 155MATO mati – SK mother 324MATONK materi – SK to mother 283MATONKA matka, mati – SN, SK mother 283MATR matr, mati – okr, SN, SK mother 131MATRA matra, trudi – SK take pain 31MATRI matri, materi – okr, SN, SK to mother 131MATRI matri, motri – SK look 131MATURA matera, mati – SN, SK mother 221MAZ mož – preg, SK husband 166ME me, meni – okr, SN, SK to me 42, 121, 126, 166, 244, 280, 342MEI mej, imej – okr, SN, SK have 77MEL mel, imel – okr, SN, SK had 342MEN men, meni – okr, SN, SK to me 218MER meri – okr, SK measure 110MER marnja – okr, SN bunkum 110MERNIEI marnjaj – okr, SN make bunkum 110MI mi – SK to me 191, 215, 268, 323, 329, 332MI moj – okr, SK mine 215MIGI migi, migaj – SN, SK move 176MIE moj, moja – SK my 325MIEI moj – SK my 179MIME mimo – preg, SK by, past 121MIN men, meni – preg, SN, SK to me 81, 166MIR mir – SK peace 36MIT mat, mati – preg, SN, SK mother 197MIZA miza – SK table 13MOA moja – okr, SK my 29, 201MOAS moja – okr, SK my 201MOGA mogla – okr, SK could 81

300

MOI moj, moji – SK my, to my 20MOL mol, moli – okr, SN, SK pray 24, 85, 107, 149MOLDA mlada – prem, SK young 24, 85MOLTE molte, molite – SN, SK pray 75MOR mrtev – okr, SK dead 23, 42, 58, 59, 87, 92, 243, 255, 331MORK mrtev – prem, preg, SK dead 87, 255MORKE mrtev – prem, preg, SK dead 42, 243MORKI mrtev – prem, preg, SK dead 58, 59MORKO mrtev – prem, preg, SK dead 23, 92MOROA mrtev – okr, SK dead 277MOROE mrtev – okr, SK dead 166MORTA mrtva – preg, SK dead 91MOTAI mati – SK mother 81MRE mre, umre – okr, SN, SK die 271

N n, naj – okr, SN, SK let 8, 19, 56, 56, 71, 84, 128, 210, 228, 253, 253, 253, 263N n, ne – okr, SN, SK not 110N not – okr, SK inside 69, 115, 217N nas – okr, SK us 222NA na – SK on 4, 45, 91, 192, 212NA not, noter – okr, preg, SN, SK inside 88, 88, 166, 195, 266NA nina – SN, SK lie 46, 96NAA nina – SN, SK lie 91NAB neb, nebi – preg, SN, SK not 166NAB nabit – okr, SK beat 68NABTI nabit – prem, SK beat 68NADE nade – SK hopes 253, 253, 253NAE nina, počiva – okr, SK lie 38, 169NAGI nagi, nag – SN, SK naked 113NAI nina, spi – preg, SK lie, sleep 100, 100, 113, 166, 166, 228, 257NAI naj, naju – okr, SN, SK to us 79, 166, 154, 154NAID najd, najdi – okr, SN, SK find 79NAIDE najde – SK find 225NAIDEI najdi – SK find 166NAIE nina, počiva – preg, SK lie 127NAIU naju – SK us 195NALOMIA nalomil – okr, SK break 45NAM nam – SN, SK to us 77NAMI nami, nam – SK to us 77NANA nana, spi – SN, SK sleep 19, 144NANI nani, spi – SN, SK sleep 81NANO nono – preg, SN nana 263NANSER nanček, spi – preg, SN, SK sleep 154NAS nas – SK us 34, 97, 98, 100, 161, 166, 168, 180, 183, 192, 192, 195, 200, 222, 222, 222, 324NAS naš – preg, SK our 333NASA naša – preg, SK our 70

301

NASE naša – preg, SK our 208, 333NAŠ naš – SK our 191, 191NATA notri – okr, SK inside 192, 277NATAR natar, noter – preg, SN, SK inside 191NATI notri – okr, SK inside 166NAZ naš – preg, SK our 191, 191ND notri – okr, SK inside 166, 192NE ne – SK not 81, 192, 195, 267NEGA nega, negovati – okr, SK care 110NEIDI nejdi, najdi – preg, SN, SK find 101NEKA neka, naj – HK, SN, SK let 267NEN nen, njen – okr, SN, SK her’s 81NER grob – sin, SK grave 20NES nes, nesi – okr, SN, SK carry 62, 153, 154, 166, 170, 205, 217NES naš – preg, SK our 62, 166NESO neso, nesel – SN, SK carry 170NESTA nestane – okr, SK lack 167NET not, noter – SN, SK inside 195, 195, 231NETA neta, not, noter – SN, SK inside 3NETT not, noter – SN, SK inside 195NEV nev, nov – preg, SN, SK new 20NI ni – SK not 113, 136, 143, 231NIB nebo – okr, SK sky, heaven 228NIEI njej – SK to her 113, 119, 168, 187NIN nin, spanec – SN, SK lie 166, 166, 166, 167, 183, 195NINA nina – SK lie 113NININ ninkal, ležal – SN, SK lay 100NINIŠ niniš, ninaš – SN, SK lay 191NINK ninkal, ležal – SN, SK lay 154NINKOE ninkal, ležal – SN, SK lay 88NINO ninš – okr, SN, SK lie 191NINŠI ninkaš – okr, SK lie 113NINVAS ninkaš – okr, SK lie 166NISSE nisi – preg, SK you are not 207NM nm, nam – okr, SN, SK to us 4NNAS nas – SK us 103NNE ne, ni – SK not 153NNIEI njej – SK to her 113NO no – SK well 45NO not, noter – okr, SN, SK inside 56, 63, 126, 258NOA noa, nova – okr, SN, SK new 81, 81, 324NOM nam – preg, SK us 154NOZ naš – preg, SK our 192NN not – preg, SK inside 126, 195NN naj – okr, preg, SK let 192, 346NNAA naj – preg, SK let 154NNES nes, nesi – SN, SK carry 217

302

NNOA nove – preg, SK new 195NONI noni – SN, SK to nana 20, 20NORA nora – SK mad 71NOVA nova –SK new 162NS ns, nas – okr, SN, SK us 17, 181NT nt, not, noter – okr, SN, SK inside 88, 88, 130, 166, 166, 166, 192, 276NTA nta, not, noter – okr, SN, SK inside 100, 167NTAN notranji – okr, SK inner 167NTAV notranji – okr, SK inside 100NTI notri – okr, SK inside 195NVA nva, nova – SN, SK new 325

O o, oj – okr, SN, SK oh 18, 37, 68, 152, 154, 203, 210, 235, 322O o, od - okr, SN, SK from 161O ostane – okr, SK remain 102O on – okr, SK he 174OA aja – okr, preg, SK lie 65, 66, 122, 244OAE aja – okr, preg, SK lie 197OAS ajaš – okr, preg, SK lie 208OASS ajaš – okr, preg, SK lie 208OBA oba – SK both 52OBE obe – SK both 340OBRADI obradi, obdelaj – HK, SN, SK work 170OCOTO očetu – preg, SK to father 274OD od – SK from 17, 192ODA oda, voda – okr, SN, SK water 123ODE ode, gre – SN, HK, SK go 285ODLI odličen – okr, SK prime 192OEA aja – preg, SK lie 84OEI ajaj – okr, preg, SK lie 93, 194OEIZ ajaš – okr, preg, SK lie 166, 192OEO ajaj – preg, SK lie 101, 127, 193OEV ajal – preg, SK lie 130OI oj – SK oh 100, 277OI aja – okr, SK lie 109OIEI ojej – SK oh 346OKA oka, očesi – SN, SK eyes 81OKI oki, očesi – SN, SK eyes 277OL al, ali – okr, preg, SN, SK or 101OLL ulje – okr, SK ulcer 67, 87, 282, 341OLLE ulje – okr, SK ulcer 192, 202OLLESN oleseni – okr, SK lignify 192ON on – SK he 4, 63, 66, 72, 119, 153, 156, 167 183, 258, 280, 280, 325ONA ona – SK she 95, 162, 193ONI oni – SK that 123ONN on – SK he 119, 195

303

ONNE one – SK that 153ONNESTI odnesti – preg, SK take away 154ONO ono, ona – SN, SK she 27ONOE onoj, njej – preg, SN, SK to her 27ONOM onom, njemu – SN, SK to that 154ONOMO onemu, njemu – SN, SK to that 166OPAK opak, narobe – HK, SK wrongly 208OPAKA opaka, narobna – HK, SK wrongly 165OR raj – okr, preg, prem, SK heaven 134ORA raj – preg, prem, SK heaven 71, 188ORAS oras, okras – okr, SN, SK adornment 18ORI gori – okr, SK up 4ORIO orio, oral – preg, SN, SK ploughed 242ORR gor – okr, SK up 191OS ostal – okr, SK remain 1, 3, 25, 26, 29, 36, 39, 52, 61, 90, 95, 98, 100, 113, 113, 114, 114, 119, 120, 121, 125, 128, 132, 135, 166, 166, 195, 195, 196, 196, 202, 210, 215, 224, 255, 273, 276, 281, 341OSA osa, ostane – okr, SN, SK remain 166, 213, 341OSDA osta, ostal – okr, preg, SN, SK remain 132OSE ose, ostane – okr, SN, SK remain 56OSES ostane – okr, SK remain 157OSI osi, ostane – okr, SN, SK remain 100, 195OSK osk, ozek – okr, SN, SK narrow 178OSKEI oskei, ozki – okr, SN, SK narrow 178OST ost, ostane – okr, SN, SK remain 270OSTA osta, ostane – okr, SN, SK remain 126OSTAI ostai, ostane – okr, SN, SK remain 196OSTAN ostan, ostane – okr, SN, SK remain 126OSTE oste, ostane – okr, SN, SK remain 210OSTEL ostal – preg, SK remain 166OSTELL ostal – preg, SK remain 166OSTO osto, ostal – preg, SN, SK remain 194OŠO ošo, odšel – okr, SN, SK went 193, 195OŠOR ošo, odšel – okr, SN, SK went 193OŠŠ ošo, odšel – okr, SN, SK went 280OŠŠO ošo, odšel – okr, SN, SK went 84, 195, 247OT not, noter – okr, SN,SK inside 159OTI oči, ati – preg, SK father 38, 101, 176OTITA očita – preg, SK father 101OTO oto, tu, tam – preg, SN, SK here, there 64, 100, 182, 189, 192, 193, 193, 195, 297, 318OTOR otvor, odprtina – okr, SN, SK opening 133OTOR popotuje – sin, SK travel 297, 318OTORAS popotuješ – sin, SK travel 166OTORITA odkrita – preg, SK uncovered 101OU ou, oj – preg. SN, SK oh 218OVA ova, ta – SN, SK this 176

304

OVA ova, tu – SN, SK here 198OZZE ostane – okr, SK remain 64

P pa – okr, SK and, but 19, 31, 32, 33, 81, 85, 86, 181, 187, 195, 195, 196, 248, 254P počiva – okr, SK rest 111P poglej – okr, SK see 341PA počiva – okr, SK rest 167PA pa – SK but, however 33, 102, 172, 216, 281PADE pade – SK fall 85, 91, 169PADES padeš – preg, SK you fall 85, 91, 169PAIVA pejva, pojdiva – preg, SN, SK go 172PAK pak, če – SN, SK if 193PAKA paka, pekel – okr, preg, SN, SK hell 123PAL pal, pol, potem – okr, SN, SK after 114PALA pala, padla – okr, SN, SK fall 170, 238PALE pale, padle – okr, SN, SK fall 114, 114PALIA paljenje, kurjenje – SN, SK burn 191PALL pol, potem – preg, okr, SN, SK after 122PALLENKA paljenje, kurjenje – SN, SK burn 191PANDES padneš, padeš – prem, HK, SK fall 209 PANI pani, gospod – SLV mister 251PANI pane, kruh – VEN, LAT, SK bread 251PAO pao, padel – SN, SK fall 194PAR par – SK pair 34PARE pare – SN, SK deathbed 34 tudi denar/also moneyPAS pas, pazi – okr, SN, SK watch 216PASET pasti – prem, SK pasture 122PASTE paste, pazite – SN, SK watch 281PAT pati, trpi – HK, SN, SK suffer 166PATE pate, pade – preg, SN, SK fall 123PAVA pava, spava – okr, SN, SK sleep 88PEI pej, poj – preg, SN, SK sing 212PELAT pelat, peljat – SN, SK cart 166PEOR poje – prem, preg – SK sing 192PIA pia, pila – okr, SN, SK drink 39PIAVI piavi, plavi – preg, SN, SK float 86PIL pio, pil – preg, SN, SK drink 49PIO pio, pil – preg, SN, SK drink 1PIRO piro – SK spelt 283 vrsta žita/kind of cornPITA pita, vpraša – SN, SK ask 197PK pak, tako – okr, SN, SK so 32PL pol potem – okr, SN, SK after 72, 104, 114, 114, 115, 121, 134, 146, 168, 253, 253, 253, 254PLAS plas, plaz – preg, SN, SK avalanche 187, 216PLASTAS plačaš – preg, SK pay 85PLAT plačal – HK, SN, SK payed 111

305

PLATO plačal – HK, SN, SK payed 114, 115, 121PLATOR plata, plačnik – HK, SN, SK payer 72, 168PLATUR plata, plačnik – HK, SN, SK payer 104, 253, 253, 253, 254PO po, pa – SK after, and 120, 176POL pol, potem – okr, SN, SK after 31, 94, 119, 190, 341POLAI polej, potem – SN, SK after 190POLL pol, potem – SN, SK after 274PORVAI poruvaj – okr, SK fight 117POŠŠO pošo, odšel – SN, SK went 195POTO potom potem – okr, SN, SK after 120POTORRE poturi, popotuje – SK travel 120POULA pol, polovnjak – okr, SK penny 106POULAI pol, polovnjak – okr, SK penny 286, 286PRED pred – SK before 264PREDAMI predniki – SK ancestors 264PREI prej – SK before 166PREIŠR prešel – preg, SK pass over 166PREVEZIV prevozil – preg, SK passed 155PRI pri – SK at 183PRODI porodi – okr, SK bear 85, 124, 189, 193, 194, 269PRODIT porodit – okr, SK bear 55, 154PRODITA porodita – okr, SK bear 124, 189, 193PU pusti – okr, SK let, allow 219

R res – okr, SK really 4, 7, 8, 23, 42, 78, 88, 173, 193, 346R raj – okr, SK heaven 11, 42, 93, 104, 127, 166, 192, 192, 200, 254, 297, 318, 340RA raj – okr, SK heaven 4, 7, 10, 17, 39, 51, 155, 233, 234, 240, 256, 256, 263, 279, 283, 285, 290, 335RAD rad – SK gladly 49, 192RADA rada – SK gladly 166, 285RAE raj – preg, SK heaven 40, 265RAEI raj – preg, SK heaven 192RAI raj – SK heaven 29, 102, 197RAI raje – okr, SK rather 102, 198RAN ran, mlad – sin, SN, SK young 83, 108, 183, 192RAN ran – SK wounds 108, 166RANIN ranin, zgodnji – SN, SK early 195RANNIŠ raniš – SK wound 108, 166RANTA ranta, rentači – preg, SN, SK snarl 183RANTAT rentačit – preg, SK snarl 183RAO rao, rad – preg, SN, SK gladly 1RAO raj – preg, SK heaven 180, 234RAR raj – preg, SK heaven 219RAROU rov, grob, sin, SK grave 283RAS ras, raz, dol – SN, SK from, by, down 18, 31, 51, 64, 94, 103, 114, 114, 115, 121, 127, 137, 146, 166, 166, 166, 175, 182, 193, 203, 263

306

RASD ras, raz, dol – SN, SK from, by, down 146RASI ras, raz, dol – SN, SK from, by, down 88RASMI razmi, razumi – SN, SK understand 121RAT rat, rad – preg, SN, SK gladly 26, 39RAT ratnik, borec – okr, HK, SK fighter 26, 39RATOU ratou, nastal – SN, SK originate 221RATOU ratou, bojeval – SN, SK fight 221RE rej, raj – okr, SN, SK heaven 114, 130REAI rej, raj – okr, SN, SK heaven 266REI rej, raj – preg, SN, SK heaven 77, 187REIO raju – preg, SN, SK heaven 178REOV rov, grob – SK level, grave 130RES res – SK really 31, 167, 192, 207, 331REŠŠO rešo, rešil – okr, SN, SK save 195RET reč – preg, SK thing 71RET Reti – okr, VEN, SK Reti 90 venetska boginja/Venetic goddessRETI Reti – VEN, SK Reti 7, 114, 114, 185, 192 glej / see RETRETTE Reti – VEN, SK Reti 71 venetska boginja/Venetic goddessRI raj – okr, SK heaven 8, 81, 101, 195RIA raj – prem, SK heaven 19, 25, 35, 50RIDDA rada – preg, SK willingly 193RIE raj – preg, SK heaven 23, 133, 166, 250RIEI raj – preg, SK heaven 166, 193RIEINO rajno – preg, SK dead 173RII raj – preg, SK heaven 195RIK rik, krik – okr, SN, SK shriek 15RIKI riki, rečeš – SLV, SK say 166RIN rin, rini – okr, SN, SK push 69RINAI rinai, rini – SN, SK push 74RINIŠ rineš – preg, SK push 192RINN rin, rini – okr, SN, SK push 189RIO raj – prem, preg, SK heaven 57, 178, 242RO raj – okr, SK heaven 188ROA raj – preg, SK heaven 326RODI rodi – SK bear 91RODIT rodit – SK bear 91RODITA rodita – SK bear 19ROE raj – preg, SK heaven 166, 211, 270ROI roj, raj – preg, SN, SK heaven 280ROMAT romat – SK pilgrimage 25RON grob – sin, SK grave 282ROS ros, res – preg, SN, SK really 237ROŠ roš, rajš, rajši – okr, SN, SK rather 146ROT rot, rotitev – okr, SN, SK spell 2, 204ROT rut, grob – preg, SN, SK grave 2ROTO roto, rotim – okr, SN, SK spell 204, 297, 318ROU rov, grob – sin, SK grave 283

307

RRE raj – preg, SK heaven 120RRESEAMA presojana – preg, SK estimated 192RRI raj – preg, SK heaven 173RRO raj – preg, SK heaven 325RUKA ruka, roka – SN, SK hand 221RVATA ruvata – okr, preg, SK fight 176RZ rs, res – okr, SN, SK really 7

S s, si, sta – okr, SN, SK you are 6, 6, 13, 21, 23, 26, 26, 27, 34, 36, 37, 38, 39, 40, 40, 52, 67, 74, 80, 81, 81, 81, 85, 91, 92, 110, 131, 131, 147, 148, 148, 162, 165, 169, 172, 179, 185, 192. 192, 192, 192, 192, 195, 196, 201, 204, 204, 211, 213, 213, 227, 234, 264, 267, 268, 270, 272, 274, 324, 326, 331, 335S s, z – SN, SK from 13, 52, 117, 119, 135, 192, 195, 198, 202, 270, 270, 270, 272, 272, 272, 283S s, saj – okr, SN, SK but 7, 10, 172, 181S sam – okr, SK alone 21, 26, 41, 66, 83, 95, 147, 164, 207, 225, 227, 267, 330, 337S sem – okr, SK I am 83, 277S še – okr, preg, SK still 24, 44, 103, 208S s, se – okr, SN, SK oneself 42, 117, 117, 124, 225, 241, 269, 279S spi – okr, SK sleep 51SA sa, za – preg, SN, SK for 19SA se, si – preg, SN, SK oneself 85, 108, 323SA s, z – SN, SK with 42, 165SA sa, saj – okr, SN, SK but 148SA sa, še – SN, SK still 214SABA saba, seboj – SN, SK with oneself 283SADA sada, sedaj – SN, SK now 323SAEO sanjal – okr, SK dreamed 181SAI saj –SK but 178SAKA ljubi – MK love 33SALU zalu, zalo – preg, SN, SK pretty 281SAMA sama – SK alone 330SANA sanja – okr, SK dream 164SANAA sanja – okr, SK dream 194SAV sav, ves, vse – preg, prem, SK all 162, 188SAVIT savit, zavit – SN, SK wrap up 194SDE zdaj – okr, preg, SK now 192SDRO zdro, zdrav – okr, SN, SK healthy 25SE se – SK oneself 43, 81, 88, 212SE si – preg, SK you are 56SE se – SK oneself 26, 154, 191, 212, 217, 268, 271, 337SE še – preg, SK still 26, 154, 191, 212, 217, 268, 271, 337SEA sije – okr, preg, SK shine 192SEAŠ siješ – okr, preg, SK shine 192

308

SEB seb, sebi – okr, SN, SK to oneself 37SEBI sebi –SK to oneself 154SEI sej, saj – preg, SN, SK but 88, 88SEIVA sejva, seva – preg, SN, SK shine 192SEL sel – SK courrir 281SEL šel – preg, SK went 281SEM sem – SK here 268SEO šel – preg, SK went 218SESSAL sesal – SK suckled 157SESTO zesto, zvesto – okr, SN, SK faithfully 191SEVA seva – SK shine 337SG umrl – SK died 74 segi = venetsko umrl/Venetic diedSGOR zgor, zgoraj – SN, SK up 191SI si – SK you are 46, 97, 166, 166, 178, 197, 220, 345SIA sija, sije – SK shine 4SIBALA zibala – preg, SK dandle 166SID sad – preg, SK friut 81SIDDA sada, sadaj – HK, SN, SK now 81SIE sija, sije – SK shine 26, 218SIEI sija, sije – SK shine 267SIES siješ – preg, SK shine 218, 322SIET svet, sijati – okr, SK shine 192SII sij – SK shine 166SIILLO silno – preg, SK mightily 97SIN sin – SK son 166, 183, 191, 191SINO sinko – okr, SK son 100SIT sit – SK sated 46, 56SITA sita – SK sated 220SITNA sitna – SK annoying 46SIVA siva – SK gray 279SIVA živa – preg, SK alive 279SKLEN sklen, skleni – SN, SK decide 196SKRATEE skrajšanje – okr, preg, SK shortening 195SKRI skri – SK hide 142SKRITA skrita – SK hide 142SKRO skro, skril – SN, SK hide 81, 241SLA šla – preg, SL went 27, 101, 208SLI šli – preg, SL went 248SLNI slni silni – okr, SN, SK mightily 9SLO šla – preg, SK went 192SLOGE sloga – SK concord 139SMA sma, smo – preg, SN, SK we are 166SMIR zmer, zmiraj – okr, SN, SK always 36SMO smo – SK we were 81, 81SMOL smol, smola – okr, SN, SK mishap 149SN sn, sna – SK dream 192, 192SNA sna – SK dream 89

309

SNAI znaj, vedi – preg, SN SK you know 88SNO snul, spal – preg, SN, SK slept 57, 65SNOI snul, spal – preg, SN, SK slept 17, 57SO so – SK they are 52, 62, 73, 93, 202, 216, 276SOA sije – okr, preg, SK shine 191SOE soj, sij – preg, SN, SK shine 205SOEI svoje – okr, preg. SK own 205SON sonce – okr, SK sun 100, 221SON sin – preg, SK son 221SORRA zora – preg, SK dawn 192SOTOR sotur, sopotnik – SN, SK fellow traveller 216SP sp, spi – okr, SN, SK sleep 31SPA spi – preg, SK sleep 118, 212SPE spi – preg, SK sleep 210SPI spi – SK sleep 63SPLA spala – okr, SK sleep 103SPLAZ splaz, splazi – SN, SK avalanche 216SPO spi – SK sleep 103SPOR spor – SK quarrel 117SPRA spral – okr, SK wash off 108SPRAA spravil – okr, SK store 108SRA sra, sral – okr, SN, SK shit 40SRAGE srage – SK sweat 10 smrtne srage/dead sweatSS si – SK you are 195, 280SSI si – SK you are 192SSIA sja, sije – preg, SN, SK shine 192SSIVAA seva – preg, SK shine 195SSO sešel – okr, preg, SK descend 108STA stalno – okr, SK permanently 40STANA stani, stoj – preg, SN, SK stand, remain 212STAS stas – SK figure 147STE ste – SK you are 281, 336STEI stoji – preg, SK stand, remain 195STIN stinjal, umrl – SK die 80SVA sva – SK we are 185SVAN svane, zori – okr, SN, SK dawning 192SVE sve, vse – prem, SN, SK all 166SVI svi, vsi – prem, SN, SK all 192SZES sežeš – okr, SK reach 118

Š š, šel – okr, SN, SK went 25, 87, 115, 146Š še – okr, SK still 166, 192ŠA ša, šel – okr, SN, SK went 8, 258, 277ŠAI šai, šel – okr, SN, SK went 45ŠAIL šail, šel – okr, SN, SK went 45, 67ŠAL šal, šel – SN, SK went 191

310

ŠE še – SK still 127ŠENA žena – preg, SK wife 235ŠERNAIE žebraje – SK praying 127ŠI šel – okr, SK went 47, 90ŠIAAL šel – okr, SK went 192ŠIL šil, šel – preg, SN, SK went 176, 343ŠL šl, šel – okr, SN, SK went 176ŠLI šel – okr, SK went 338ŠLISL slišal – okr, preg, SK heard 178ŠO šo, šel – okr, SN, SK went 66, 126, 195, 195, 195ŠOA šoa, šel – preg, SN, SK went 172, 195ŠOL šol, šel – preg, SN, SK went 126ŠTA šta, kaj – HK, SK what 179ŠTORI stori – preg, SK make 192

T t, ta, tu – okr, SN, SK here 7, 39, 52, 56, 61, 76, 78, 83, 85, 87, 91, 109, 111, 122, 132, 133, 133, 150, 153, 159, 167, 175, 175, 183, 192, 195, 195, 197, 191, 191, 191, 191, 204, 211, 215, 218, 220, 223, 234, 259, 259, 259, 259, 270, 272, 272, 272, 272, 276, 277, 282, 326, 337T t, teb, tebi – okr, SN, SK to you 97, 270T tej, tem – okr, SK this 219T t, ti – okr, SN, SK you 273TA ta, tu – preg, SN, SK here 6, 16, 21, 23, 25, 27, 28, 29, 36, 38, 47, 48, 50, 51, 53, 55, 61, 74, 80, 85, 85, 85, 88, 88, 88, 91, 98, 100, 100, 101, 108, 108, 113, 114, 114, 117, 120, 124, 124, 131, 142, 147, 149, 151, 153, 166, 166, 166, 166, 166, 173, 176, 183, 183, 185, 192, 192, 195, 195, 196, 191, 216, 220, 239, 260, 268, 269, 269, 275, 276, 280, 285, 319, 331, 336TA ta, tam – okr, SN, SK there 36, 38, 40, 64, 166, 195TA ta, to – preg, SN, SK this 142TAA ta, to – preg, SN, SK this 142, 194TAA taa, tu – preg, SN, SK here 123TAB tab, tabo – okr, SN, SK with you 202TABO tabo – SK you, with you 52, 117, 119, 135, 195TABOA teboj – SK with you 135, 270TADE tade, tedaj – okr, SN, SK then 167TAGA təga, tega – preg, SN, SK this 189TAI taj, ta – SN, SK this 4, 88, 100, 166, 166, 183, 196, 196, 198, 336TAIAN tajan, tajen – preg, SN, SK secret 74TAIO tajno – okr, SK secret 319TAK tak, tako – okr, SN, SK such 26TALA tale, ta – SN, SK this 193TALAE tale, ta – SN, SK this 193TANEP tanek – preg, SK thin 81

311

TANO tano, tajno – okr, SN, SK secret 166TAO ta, tu – preg, SK this, here 101, 101, 133, 166, 166TAOTA ta, tu – preg, SK this, here 166TARNATA tarnata – SK lament 277TAS ta – SK this 187TAR ter – preg, SK and 277TATI tati – SK to father 100TATO tatu – preg, SK to father 100TE te, tu – preg, SN, SK here 41, 42, 71, 85, 92, 95, 97, 121, 166, 166, 180, 182, 193, 191, 191, 191, 211, 231, 234, 273, 333, 337TE te, tja – okr, SN, SK there 281TEA te, tu – preg, SN, SK here 176TEDA teda, tedaj – okr, SN, SK then 71TEDO tedo, tedaj – okr, SN, SK then 180TEE tej – preg, SK to her 85TEEE tu – SK here 191TEI tej – SK to this, to her 176, 183, 192, 216, 218TEKEL tekel – SK run 281TELL tel, telo – okr, SN, SK body 166TEME teme – SK dark 42TEN da – preg, SK that 166TENI temi – preg, SK dark 231TEO tu – preg, SK here 96, 173, 182, 207, 210TES tesno – okr, SK tightly 118, 192, 192, 197, 191, 191, 191, 270, 279TESSI teši – SK console 197TETA tota, ta – preg, SN, SK this 85, 123TGOV tugoval – okr, SK grieve 192TI ti, tej – SK you, to you 39, 68, 70, 74, 77, 81, 100, 114, 139, 148, 154, 166, 166, 176, 183, 192, 192, 192, 192, 195, 195, 196, 203, 208, 271, 272, 346TIA tja – SK there 7, 123, 324TIBAL taval – preg, SK rove 166TIBE tebi – prem, SK to you 154TIEI tebi – preg, SK to you 277TIMA tima, tema – preg, SN, SK dark 195TIN temi – okr, SK to dark 210TINN temi – okr, SK to dark 346TIS tist, tisti – okr, SN, SK that 8, 272TISAN tesan, tesen – preg, SK hewing, tight 166TISDA tista – preg, SK that 192TISIN tesan, tesen – preg, SK hewing, tight 183TISTA tista – SK that 195TISTN tistm, tistim – okr, SN, SK to their 192TIVAS tavaš – preg, SK rove 166, 195TL tle, tu – preg, SN, SK here 283TLI tle, tu – preg, SN, SK here 283TLIŠ tliš – SK you glow 291

312

TM tm, tam – okr, SN, SK there 289TN temi – okr, SK dark 46, 166, 276TO tu – preg, SK here 74, 86, 103, 129, 137, 195, 201, 201, 202, 203, 204, 205, 206, 209, 223, 279, 324TO to, ta – SN, SK this 166, 170, 221TO ti – SK you 203TOA toa, tvoja – okr, SN, SK your 12, 83, 166, 195TOBI tobi, tabo – preg, SN, SK with you 192TOE toje, tvoje – okr, SN, SK your 167TOI toj, tvoj – okr, SN, SK your 109, 196TOIK tak, tolik – okr, SN, SK such 109TOL tolk, toliko – okr, SN, SK so much 100, 192TOLLIM tulim – preg, SK roar 282TOLO telo – preg, SK body 166TOOA toa, tvoja – preg, SN, SK your 83TOR tura, potuje – okr, sin, SK travel 96, 103, 127, 152, 201, 202, 204, 204, 205, 206, 207, 209, 223TORA tura, potuje – okr, sin, SK travel 66TORAR turar, potnik – okr, sin, SK traveller 209TORAS turaš, potuješ –sin, SK travel 127, 137, 173, 182TORE tura, potuje – okr, sin, SK travel 191, 221TORI tura, potuj – okr, sin, SK travel 101, 141, 174, 192, 193TORIA tura, potuj – okr, sin, SK travel 195TORIS turaš, potuješ –sin, SK travel 166TORNA tura, potuje –sin, SK travel 166TORRE tura, potuje –sin, SK travel 120, 191TORRES turaš, potuješ –sin, SK travel 207TORRI tura, potuje –sin, SK travel 194TOST trošt, up – okr, SN, SK hope 270TOTO toto, to – SN, SK this 137, 203TOURAR turar, potnik – SN, SK traveller 219TPEN tpen, tepen – SN, SK beaten 214TRA trajno – okr, SK lastingly 7TRAO trajno – okr, SK lastingly 76TROE troje – okr, SK triply 270TT tudi – okr, SK also 132TT tu – preg, SK here 175, 207, 277TTA tu – SK here 130TTE tu – SK here 97, 192TTES tu – SK here 192TTI ti – SK you 192, 191TUR tura, potuje – okr, SK travel 221, 253, 253, 253, 254TURAR turar, popotnik – sin, SK traveler 108TUZI toži – preg, SK lament 100

U u, v – SK in 109, 282UDA uda – SK give up 145

313

UKA uka, uči – SN, SK teach 143UKANI ukani – SK trick 143ULOI ulj – SK beehive 109ULOI ulov – preg, SK catch 109ULOI teža – sin, SK weight 109UMEN umen – SK vise 218UN un, on, tisti – SN, SK that 145UN un, in – preg, SN, SK and 221UPA upa – SK hope 196UPAVE upava – preg, SK we hope 196US ustane, ostane – okr, SK rise, remain 57, 112, 253, 253, 253

V v – SK into 2, 17, 26, 96, 219, 249V ve – okr, SK know 325, 345VA va, v – SN, SK in, at 7VA vej, vedi – oke, SN, SK you know 29VADA uada, voda – preg, SN, SK water 155VAG vagan – okr, SK balanced 5VAI vaj, vej – preg, SN, SK know 3, 117VAI vaj, vaju – SN, SK you 142VAL val – SK wave 62, 158VALA veljak – okr, preg, SK worthy 150VALAT veljak – okr, preg, SK worthy 150VALDAN veljak – okr, preg, SK worthy 100VALDES veljak – okr, preg, SK worthy 100VALE veljak – okr, preg, SK worthy 88VALETAS baletnik veljak – sin, SK dancer, worthy 60, 60, 60, 60 tudi veljaven / also validVALLA veljak – preg, SK worthy 107, 120, 132VALLAI veljak – preg, SK worthy 158VALLAID veljak – preg, SK worthy 158, 166VALLAS veljak – preg, SK worthy 62VAN van, nebo – PL, SN, SK heaven 74, 166VANA van, nebo – PL, SN, SK heaven 275VAS ves, vsa, vse – prem, SK all 12, 52, 52, 95, 131, 163, 195VAS vas – SK you 44, 55, 55, 131, 166, 166, 166, 166, 178, 188VASA vaša – SK your 55VASNO vsnul, zasnul – SN, SK fall asleep 80, 247VASTI gasti, gosti – preg, SN, SK entertain 166VAŠ vaš – SK your 84, 115VE ve, zna – SK know 54VEI vej – SK know 195VEL velja – okr, SK valid 201VEN van, nebo – PL, SK heaven 192VEN ven – SK out 192VER veri, veruj – SN, SK believe 272VERINE verne – SK believe 272VERNE verne – SK believing 272

314

VERRI veri, veruj – SN, SK believe 128VERRIN veren – SK believing 128VES ves – SK whole 337VESTA vesta – SK you know 212VI vi – SK you 88, 88, 91, 100, 100, 166, 166, 176, 253, 253, 253VID vid, vidi – okr, SN, SK see 120, 162VIN vin, vino – okr, SN, SK vine 100VINA vina – SK vine 88, 88VINNA vina – SK vine 253, 253, 253VIT vit, vid, vidi – okr, SN, SK see 105, 276VIT vit, vitek – okr, SN, SK slim 105, 276VNI vn – SK out 176VOADI uadi, vodi, – preg, SN, SK guide 275VOADI uadi, vodi, – preg, SN, SK to water 275VODI vodi – SK to water 123VODITA vodita – SK guide 123VOLI voli, ljubi – HK, SN, SK love 166VOTO uoto, vodo – preg, SN, SK water 108VS vs, vsa, vse – okr, SN, SK all 325VŠA vša, všel – okr, SN, SK enter 26Z s, z – SK with 73, 283Z zaspali – okr, SK frlt asleeo 248ZA za – SK for 15, 79, 93, 112, 142, 212, 222, 239ZA zadnji – okr, SK the last 15ZAE zel, vzel – okr, preg, SN, SK took 332ZAEIAS zaajaš – preg, SK fall asleep 332ZAIDE zajde, zaide – prem, SN, SK go astray 7ZALLES zaliješ – okr, SK wet, drink 198ZAN zan, zanj – okr, SN, SK for him 283, 322ZANIA zanina, zaspi – okr, SN, SK fall asleep 8ZAO žao, žal – preg, SN, SK alas 39ZAO zao, zal – preg, SN, SK nice 39ZARAS zares – preg, SN, SK really 5, 6ZARE zare, zore – preg, SN, SK dawn 195ZARIS zaris, zares – preg, SN, SK really 118ZARRES zares – preg, SK really 192, 191ZASIO zasio, zasijal – okr, SN, SK beggin to shine 18ZATE zate – SK for you 192ZATO zato – SK therefore 4ZAV zal, lep – preg, SN, SK nice 84, 247ZAV žal – preg, SK alas 247ZE že – preg, SK already 61, 108, 132. 153, 153, 192, 192, 219, 225, 255, 322ZE se – preg, SK oneself 83ZE ze, za – preg, SN, SK for 222, 222, 222, 340ZEGIA sežgan – preg, SK burned 8ZEMOI zemlje – preg, SK of earth 108ZEN žen, ženi – okr, preg, SK to wife 192, 287, 322

315

ZEN zelen – okr, SK green 192ZENA žena – preg, SK wife 166, 225ZENI ženi – preg, SK to wife 287, 287ZENIE ženi – preg, SK to wife 287ZEPOE zepoje, zapoje – preg, SN, SK sing 192ZES sez, sežeš – okr, preg, SN, SK size 118ZES zesuje zasuje – okr, SN, SK cover, bury 216ZESNA zaspal – SK felt asleep 166ZESP zaspal – okr, SK felt asleep 166, 167, 170ZESPA zaspal – SK felt asleep 166, 167, 170ZET zet – SK son-in-law 132, 153ZI si – preg, SK you are 12, 13, 26, 32, 79, 100, 105, 151, 166, 194, 191, 215, 265, 272, 272, 272, 323ZI za – preg, SK behind 13ZID zid – SK wall 135ZIE zalije – okr, SK flood 123ZIE zija, vidi – okr, SN, SK see 167ZIEI zel, vzel – okr, SN, SK took 166ZIHAR ziher, sigurno – SN, SK sure 167ZIL žal – preg, SK alas 41ZIL cil, cilj – okr, SN, SK aim 41ZIN sin – preg, SK son 113, 192ZINNE sine – preg, SK son 192ZIOVA zovi, kliči – preg, SN, SK call 198ZIST čist – preg, SK unstained 93ZONVE zove – SK call 144ZO se – preg, SK oneself 145ZO so – preg, SK they are 201, 208, 346ZO to – preg, SK this 179ZOI soj – preg, SK shine 179ZOIM zojm, zajm, zajemi – SN, SK laddle 179ZOMA zdoma – okr, SK off home 208ZON zon, zona – okr, SN, SK shudder 167ZUZDAM zauzdam – okr, SK check, curb 287ZZES zasnuješ, zaspiš – SK fall asleep 83

Število besed po črkah / Number of words by letters

A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž85 67 0 0 67 45 0 38 0 61 0 54 39 71 89 80 65 74 118 20 107 13 55 61 0

Skupno 1209 besed / Altogether 1209 words

316

LITERATURA / LITERATURE

1. H. Krahe, Die Sprache der Illirier, Zweiter Teil, C. de Simone, Die messaischen Inschiften und ihre Chronologie, 1-151, J. Unterman, Die messapischen Personnamen, 153-229, Abbildungen zu den Messapischen Inschriften und ihrer Chronologie, 231-361, Otto Harrassowitz, Wiesbaden 1964.

2. V. Vodopivec, Katalog Mesapskih napisov, besed in prevodov, Razbiranje ilirskih jezikov, Jutro, Ljubljana 2011.

3. V. Vodopivec, Zbir Mesapskih napisov, delitev, prevod in slovar, Zbornik devete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2011.

4. V. Vodopivec, Slovar venetskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 176-204.

5. V. Vodopivec, Besednjak retijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 271-287.

6. V. Vodopivec, Besednjak starofrigijskega jezika, Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Jutro, Ljubljana 2010, 385-402.

7. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na prstanu iz Ezerova, Zbornik sedme mednarodne kon-ference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 148-160.

8. V. Vodopivec, Primerjava branj napisa na skrilu iz Kjolmena, Zbornik osme mednarodne kon-ference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2010, 180-188.

9. V. Vodopivec, Primerjava branj Pyrgijskih zlatih ploščic, Zbornik posveta Praprebivalstvo na tleh srednje Evrope, Jutro, Ljubljana 2003, 51-64.

10. V. Vodopivec, Nekaj galskih napisov, Zbornik pete mednarodne konference Izvor Evropejcev, Jutro, Ljubljana 2007, 155-175.

11. Slovar slovenskega knjižnega jezika, Državna založba Slovenije, Ljubljana 2002.12. J. Jurančič, Slovensko – srbohrvaški slovar, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1989.13. M. Pleteršnik, Slovensko – nemški slovar, ponatis, Cankarjeva založba, Ljubljana 1974.14. V. Smolej, Slovaško - slovenski slovar, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1976.15. Srbskohrvatsko - Makedonski rečnik, Makedonska knjiga, Prosvetno delo, Skopje 1989.

317

ZAKLJUČEK

Upam, da ste obogatili svoje zavedanje o davnih in staroselskih koreninah Slovencev v Sredozemlju in v Srednji Evropi, ki so bivali pod različnimi imeni in imeli tudi svoje različne državne skupnosti. Prav naši genetski, kulturni in jezikovni predniki so, kot miro-ljubni poljedelci, poselili Srednjo Evropo in s svojim delovanjem na področju kulture, kmetijstva, obrti in kovinarstva postavili temelje evropskega gospodarstva in evropske kulture. Umni razvoj poljedelstva je našim prednikom omogočil velike družine in hitro rast prebivalstva, saj smo osrednje in najmočnejše deblo indoevropskega drevesa, prav slovanski narodi.

Ženska enakopravnost in demokratično odločanje na večah in vaških skupnostih, kjer se je urejalo medsebojne odnose, predstavljata začetek in temelj demokracije, ki je priznano jedro sodobne družbe. Kot poljedelci in živinorejci so vse potrebno pridelali sami, orodje pa so izdelovali sami ali pa so ga menjavali za svoje pridelke. Kot miroljubna ljudstva so bili na udaru bojevitih Latinov, ki so jih premagali in izkoriščali ter Germanov, ki so jih plenili in pokorili ter zahtevali, da jim dajejo desetino, še večkrat pa kar dajatve po njihovih potrebah.

Upam, da ste izostrili občutek za resnico in boste lahko dosledno ločevali mnenja in razlage od analiz in dokazov. Resnica je čudovita in si moramo zanjo stalno prizadevati s kritičnim preverjanjem vsakodnevnega družbenega, gospodarskega, finančnega, kul-turnega, političnega, javnomnenjskega, moralnega in znanstvenega okolja. Prav v imenu znanosti je bilo izrečenih mnogo laži v preteklem imperialističnem in komunističem obdobju in še danes se v njenem imenu izrekajo mnoge neresnice. Te neresnice se izrekajo vedno na škodo zapostavljenih družbenih skupin, pogosto pa tudi na škodo narodov. Laži in neresnice so vedno družbeno škodljive, zato si moramo vsi prizadevati za njihovo raz-krinkavanje in se s tem osvobajati.

Ves stari in srednji vek ni bila vprašljiva prvobitna poselitev Slovanov – Slovencev v srednji in jugovzhodni Evropi. Šele libertinski – lažni imperializem je od znanosti zahteval zanikanje slovenske prvobitnosti in pojavile so se teorije, ki jih je znanost zavrnila, sprejela pa je njihove laži o pozni naselitvi Slovanov – Slovencev v 6. stoletju. Ker za te trditve ni nobenega dokaza, za prvobitnost Slovencev pa pričajo tlopisna imena po vsej srednji Evropi, čaka znanost očiščenje lastnih vrst in izločitev splošno sprejetih a lažnih teorij ter postavitev zgodovine na dokazljive temelje. Prav lažni zgodovinarji so idejni predhodniki nacizma in so sokrivi za množičen genocid Judov in Slovanov.

Slovensko zgodovino je treba postaviti na dokazljive temelje.

318

V katalogu mesapskih napisov so obravnavani vsi znani napisi in bolje ohranjeni in daljši so tudi ustrezno prevedeni. Podana so prečrkovanja 303 napisov, delitev delno zveznih besedil in prevodi, ki vsebujejo 2340 besed in 6507 črk. Podana so tudi predvide-vanja jezikoslovcev s komentarjem prečrkovanja in razumevanja. Le 23 napisov je razu-mljivih tudi v obratni smeri.

V slovarju mesapskega jezika so zbrane vse besede razumljenih napisov iz kataloga in so posredovane v prečrkovanju v slovenski abecedi; dodani so narečni in knjižni izrazi, besedno preoblikovanje, pomen v angleščini in oznake napisov ter pojasnila.

Mesapski napisi so izrazito pokopne narave, saj je le 25 napisov, ki se lahko razumejo tudi posvetno. Besed božanstev, urokov in podobnih značilnosti je zelo malo, kar priča o tem, da so smrt obravnavali zelo stvarno, ob nedvoumnem verovanju v posmrtno življenje.

Tudi mesapski napisi so pisani v tedanjem praslovenskem narečju, saj je slovenskih knjižnih besed le 21,15 %, slovenskih narečnih besed pa kar 71,00 %. Skupno je slovenskih besed že 92,15 %, kar je bistveno več od postavljene mejne zahteve razumevanja 30 %.

Iz sorodstvenih izrazov, ki so v mesapskih napisih številnejši in zato tudi zanesljivejši, je razvidna ženska enakopravnost, saj oče obsega 47 %, in se pri moškemu spolu dvigne delež na 60 %, kar je za tiste čase še vedno značilno za žensko enakopravnost.

Razbiranje ilirskih jezikov je izjemno uspešno, saj so verjetnosti prečrkovanj mesapskih napisov v razredu odlično in so od vseh obravnavanih predantičnih napisov razumljivih v slovenskem jeziku najvišja.

Verjetnosti razumevanja mesapskih napisov so tudi zelo visoke, saj so v razredu odlično le malo nižje od razumevanja venetskih napisov.

Pričujoči dokumenti in dokazi ne oznanjajo enoveljavne resnice, ampak kažejo na različne in nedogmatizirane možnosti obravnave predantičnih jezikov in preverjanja dose-danjega dela jezikoslovcev.

Raznovrstne analize in primerjave prikazujejo razlikovanja možnih razumevanj pre-dantičnih napisov, ki so za ustrezno presojo verjetnosti najpomembnejša. Temelj strokov-nosti razumevanja je pravilna izbira jezika, ki temelji na postopnem oženju širše izbire z analizami črkovnih znakov in se zaključi z ustreznim razumevanjem v končno izbranem jeziku.

Podane primerjave dokazujejo bistveno prednost razumevanja zajetih predantičnih napisov na slovenskih knjižnih in narečnih jezikovnih osnovah in potrjujejo mnenja zaho-dnoevropskih jezikoslovcev, ki večinsko upoštevajo latinščino kot jezik razumevanja, da teh napisov ne razumejo.

Resnica o naši slavni, miroljubni in kulturni zgodovini,je najboljše zagotovilo za bodočnost Slovencev

in samostojne države Slovenije.

Vinko VodopivecRAZBIRANJE ILIRSKIH JEZIKOV

Stavek in prelom ONZ Jutro

Izdalo Založništvo Jutro, Jutro d.o.o., Črnuška c. 3, Ljubljana

© Vinko Vodopivec, Pot na Drenikov vrh 12, 1000 Ljubljana

vinko.vodopivec@uau.si

Natisnjeno v Sloveniji

NAROČILA

JUTRO d.o.o., Črnuška c. 3, p. p. 4986, SI-1001 LjubljanaTel. (01) 561-72-30, 031 521-195, 041 698-788 • faks (01) 561-72-35

E-pošta: Jutro@siol.net • www.jutro.si

ali

Vinko Vodopivec, Pot na Drenikov vrh 12, SI-1000 Ljubljana Tel. (01) 422-45-60 • vinko.vodopivec@uau.si