Upload
nguyennguyet
View
237
Download
4
Embed Size (px)
RASTLINSKI RASTNI HORMONI
Univerza v Ljubljani
Biotehniška fakulteta
Oddelek za agronomijo
Agronomija - UNI
rastlinski rastni regulatorji (= rastlinski hormoni) so
najpomembnejši notranji dejavniki, ki uravnavajo rast
in razvoj rastline
Agronomija - UNI
Definicija rastlinskih hormonov
hormoni so organske molekule, ki so udeleţene pri regulaciji
rasti in razvoja
v rastlini jih zasledimo v majhnih koncentracijah
sintetizirajo se v določenih delih rastline, njihov fiziološki
učinek pa se, potem, ko se transportirajo, izraţa v drugih
tkivih
učinek je lahko stimulacija ali zaviranje določenih procesov
(+ ali -)
ne sluţijo kot hranila
odgovor tarčnega tkiva na prisotnost hormona, je odvisen od
njegove občutljivosti, t.j. razpoloţljivosti receptorskih molekul
na membranah celic v tarčnem tkivu
Rastlinski rastni hormoni so zunajcelični signali, ki jih lahko celica prepozna s
pomočjo posebnih receptorjev, ki so nameščeni na celični membrani
(plazmalemi) ali, potem ko se hormon prenese v celico, s pomočjo
znotrajcelilčnih receptorjev, ki so nameščeni v citoplazmi ali v jedru.
Tarčna celica zaznava hormone s pomočjo receptorjev
znotrajcelični receptor
receptor na
plazmalemi
celična stena
plazmalema
hormon hormon
Skupine rastlinskih rastnih hormonov
avksini
citokinini
giberelini
abscizinska kislina
etilen
jasmonati
brasinolidi
salicilna kislina
sistemin
hormonom podobne
spojine
AVKSIN (indolocetna kislina)
CITOKININ (zeatin)
salicilna kislina
ETILEN GIBERELIN (GA1)
jasmonska kislina
brasinosteroid
poliamin
ABSCIZINSKA KISLINA
AVKSINI
Agronomija - UNI
Odkritje avksinov
proučevanje fototropizma - koleoptila trav se ukrivi proti viru
svetlobe
C.Darwin, F. Darwin (1880):
svetlobo zaznava vršiček koleoptile, rastna cona koleoptile je
nekaj mm pod vršičkom obstajati mora, siganal, ki se pod
vplivom svetlobe tvori v vršičku in prenese do rastne cone, kjer
povzroči hitrjšo rast na neosvetljenem delu koleoptile
Boysen-Jensen (1913): poskusi z omejevanjem transporta iz
vršička
Paál (1919): poskusi z dekapitirano koleoptilo
F. Went (1926): poskusi z agarnimi bloki
Agronomija - UNI
= prvi list
= koleoptila
Agronomija - UNI
4 dni stara
sejanka ovsa
koleoptila
seme
korenine
pri intaktni
sejanki pride
do krivljenja
če odstranimo
vršiček koleoptile,
krivljenja ni
če je vršiček
koleoptile zastrt,
krivljenja ni
svetloba
Rastni stimulus se
sintetizira v vršičku
koleoptile in vpliva na
rastno cono.
Agronomija - UNI
košček sljude na
neosvetljeni
strani, krivljenja ni
košček sljude
naosvetljeni
strani, krivljenje je
Ţelatina ne omejuje transporta
rastnega stimulusa iz vršička
koleoptile, krivljenje je moţno.
Rastn
i stim
ulu
s je
difuzib
ilen.
Če odtrsnimo vršiček koleptile in ga poloţimo nazaj na
odrezano koleptilo tako, da je nameščen samo na eno
stran, pride do krivljenja koleoptile ne da bi jo izpostavili
usmerjeni svetlobi.
Rastn
i stim
ulu
s je
kem
ijska s
nov.
Vršički koleoptile
poloţeni na
ţelatino
Po določenem času
vršičke odstranimo,
ţelatino nareţemo na
bloke
Bloke poloţimo stransko na odrezane
koleoptile, te se krivijo v temi, merimo
kot ukrivljenja
Število vršičkov, ki so bili
inkubirani na posameznem
ţelatinoznem bloku.
Ko
t u
kri
vlje
nja
(°)
Ko
t u
kri
vlje
nja
(°)
Indol-ocetna kislina (IAA;
avskin v ţelatinoznem bloku
(mg L-1)
Indolocetna kislina - IAA
Indolocetna kislina (IAA) je najbolj razširjen in fiziološko
najpomembnejši avksin v rastlinskem svetu.
Kemijska narava avksinov je bila
odkrita v sredini tridesetih let
20. stoletja
- odkritje drugih avksinov
- sinteza avskinskih analogov
Agronomija - UNI
indolmaslena kislina (IBA) 4-kloroindolocetna kislina
fenilocetna kislina 2,4-diklorfenoksiocetna
kislina (2,4-D)
naftalenocetna kislina
Agronomija - UNI
Avksini
Analiza avksinov v rastlinskem tkivu
biotest: ukrivljenje koleoptile ovsa (Avena sativa) - večja koncentracija avksina, močnejša ukrivljenost (0.02 -0.2 mg L-1)
radiološki imuno test (RIA) (10-9 g) protitelesa, ki prepoznajo IAA, radioaktivna IAA
ELISA (enzyme linked immunosorbent assay) - avksin je konjugiran na encim
kromatografske metode, tankoplastna, HPLC in plinska (GC) kromatografija + masna spektrometrija (10-12 g)
Agronomija - UNI
ELISA – enzyme-linked immunosorbent assay
Pri ELISI vzorec (rdeče kroţci) veţemo na posebno ploščico. Dodamo
specifična protitelesa (oranţna), ki se veţejo z molekulami, katerih
koncentracije ţelimo izmeriti. Ta protitelesa so primarna. Na njih veţemo
sekundarna protitelesa (modra), ki so povezana s proteinom,encimom, ki
katalizira reakcijo s substratom, ob kateri nastaja obarvan produkt. Pred
dodatkom substrata izperemo vsa nevezana protitelesa. Intenziteta barve
je sorazmerna s količino proučevanih molekul
Sinteza avksinov
poteka v hitro rastočih tkivih nadzemnega dela rastline
vršni meristemi
mladi listi
razvijajoči plodovi
tudi v starejših listih in koreninskih vršičkiv, vendar manj
glavni prekurzor je aminokislina triptofan - ki se lahko na več moţnih načinov pretvori v IAA
pot indolpiruvične kisline (IPA)
pot triptamina
pot indolacetonitrila
pot indol-3-acetamida
od triptofana neodvisna pot sinteze (prekurzor je indol-3-glicerol fosfat)
Agronomija - UNI
triptofan
indol-3-piruvična kislinaindol-3-acetaldoksim triptamin
indol-3-etanolindol-3-acetaldehidindol-3-acetonitril
indol-3-ocetna kislina (IAA)
indol-3-acetamid
Polarni transport avksina
avksin se v koleoptili ovsa transportira od vršička do baze
= POLARNI TRANSPORT
ker predstavlja vršiček poganjka glavni vir avksina nastane
s polarnim transportom v rastlini gradient avksina
longitudinalni gradient avksina vpliva na mnogo razvojnih
procesov npr. podaljševanje stebla, apikalno prevlado,
celjenje poškodb, staranje listo, itd.
Agronomija - UNI
Polarni transport avksina
apikalni del (A)
bazalni del (B)
agarni blok, ki
vsebuje avksin
A (donor)
B (prejemnik)
A (prejemnik)
B (donor)
apeks
baza
vakuola
citosol
celična stena
plazmalema
H+-kotransport
avksina
1. IAA vstopa v celico pasivno
(IAAH) ali z aktivnim
transportom (IAA-)
2. protonske črpalke
vzdrţujejo kisel pH celične
stene
3. v citosolu, ki ima
nevtralen pH, prevladuje
disocirana oblika avksina
(IAA-)
4. anioni IAA- zapuščajo
celico s pomočjo posebnih
prenašalnih proteinov, ki so
skoncentrirani na bazalnem
delu celice
Privzem avksina omogoča membranski potencial in
gradient pH (E+ pH)
• pasivni transport nedisociiranega avksina IAAH
• aktivni transport disociiranega avksina IAA-; simport z H+
Efluks avksina je pogojen samo z membranskim
potencialom (E)
Agronomija - UNI
Polarni transport avksina
polarni transport je aktiven
mesto polarnega transporta: ţilni parenhim (dvokaličnice)
hitrost polarnega transporta: 1 cm h-1
za iztok avksina je odgovoren PIN-prenašalni protein
inhibitorji polarnega transporta avksina (antiavksini): blokirajo
iztok avksinov
NPA (naftiltalamična kislina)
TIBA (trijodobezojeva kislina)
Nepolarni transport avksina
floem
Agronomija - UNI
Dejavniki, ki vplivajo na ravnoteţje IAA v celici
IAA
od triptofana odvisna
biosinteza
od triptofana neodvisna
biosinteza
transport
kopartmentizacija
v kloroplastu
konjugacija
oksidacija
dekarboksilacija
Konjugacija avksinov
večina avksina v rastlini se
nahaja v konjugirani obliki
(t.j. avksin je kovalentno
vezan na druge molekule,
npr. glukozo, mioinozitol,
amidi )
konjugirane oblike so
neaktivne
indol-3-ocetna kislina
Indolacetil-β-D-glukoza
Indolacetilaspartat
aspartat
mio-inozitol
UD
P-g
luko
za
Razgradnja avksina
Razdradnja je oksidativna
razgradnja z dekarboksilacijo
nekarboksilacijska razgradnja
Nahajanje avksina v celici
citosol
kloroplast
Agronomija - UNI
Dejavniki, ki vplivajo na ravnoteţje IAA v celici
IAA
od triptofana odvisna
biosinteza
od triptofana neodvisna
biosinteza
transport
kopartmentizacija
v kloroplastu
konjugacija
oksidacija
dekarboksilacija
Fiziološki učinki avksina
rast koleoptile in stebla, rast korenin
mehanizem celične rasti: avksin zakisanje celične stene
razteznosti celične stene
Agronomija - UNI
18 urna inkubacija v vodi 18 urna inkubacija v avksinu
Agronomija - UNI
Avksin poveča razteznost celične stene in
omogoča celično rast (glej poglavje rast celic!)
... razteznost celične stene
... minimalni pritisk (turgor), potreben za celično rast
razteznost celične stene (stress relaxation)
elastične in plastične lastnosti stene
pH hitrejša rast (vpliv avksina)
ekspanzini proteini, ki rahljajo vodikove vezi medpolisaharidi celične stene
ksiloglukanendotransglikozilaza
pr
ksiloglukan, ki kriţno
povezuje mikrofibrile
celuloze
encimi, ki
rahljajo
steno
smer
delovanja
raztezne sile
ob večanju
volumna
mikrofibrile
celuloze
Avksin in vpliv v zmanjšanje pH v celični steni, ki omogoča večjo
razteznost stene in s tem celično rast. Avskin naj bodisi stimuliral
delovanje protonskih črpalk (1) ali pa stimuliral sintezo le-the (2-6)
Fiziološki učinki avksina
rast koleoptile in stebla, rast korenin
mehanizem celične rasti: avksin zakisanje celične
stene razteznosti celične stene
fototropizem
gravitropizem
...
Agronomija - UNI
Pri odgovoru rastline na svetlobo (A) ali silo zemeljske teţnosti (B) se v
hipokotilu avksin različno razporeja. V prvem primeru se avksin kopiči na
senčeni strane hipokotila, v drugem pa na spodnji strani. Rastline
navadnega repnjakovca (Arabidopsis thaliana) so bile transformirane z
DR5::GUS reporterskim genom
A B
Mehanizem fototropizma
25.8
25.6
vršiček koleoptile
koruze
blok agarja
A) tema
B) usmerjena svetloba
C)
D)
popolnoma ločeni polovici
vršička koleoptile, ni
prerazporejanja avksina
delno ločeni polovici vršička
koleoptile, prerazporejanje
avksina
25.8
25.6
11.5 11.2
8.1 15.4
Agronomija - UNI
Akcijski spekter za fototropizem
Agronomija - UNI
Razlaga fototropizma
Cholodny-Went-ov model
v vršičku koleoptile se sintetizira IAA
v vršičku koleoptile se zaznava usmerjena svetloba
posledica usmerjene svetlobe je lateralno prerazporejanje avksina, ki se vpliva na rast koleoptile
receptor za fototropizem je fototropin, protein vezan na plazmalemo, ob absorpciji modre svetlobe se fosforilira
Agronomija - UNI
Pri odgovoru rastline na svetlobo (A) ali silo zemeljske teţnosti (B) se v
hipokotilu avksin različno razporeja. V prvem primeru se avksin kopiči na
senčeni strane hipokotila, v drugem pa na spodnji strani. Rastline
navadnega repnjakovca (Arabidopsis thaliana) so bile transformirane z
DR5::GUS reporterskim genom
A B
Čas (min)
Ra
st v d
olţ
ino
(m
m)
osvetljena stran
neosvetljena
stran
kontrola
brez
osvetlitve
Fototropizem - rast koleoptile
Agronomija - UNI
Gravitropizem – negativni gravitropni odgovor nadzemnega dela
Gravitropizem - pozitivni gravitropni odgovor korenin
korenina
koreninska
čepica
intaktna korenina
- kontrola
korenina brez
koreninske čepica,
vertikalno
korenina z delno
odstranjeno koreninsko
čepico, vertikalno
horizontalno orientirana
korenina s kor. čepico
normalno krivljenje
horizontalno orientirana
korenina brez kor. krivljenja ni
Za gravitropizem korenin je pomembna koreninska čepica!
Navpični poloţaj
Koreninski
vršičekAmiloplast
Vodoravni
poloţaj
Enakomeren pritisk
amiloplastov na
endoplazmatski
retikulum Neenakomeren pritisk
amiloplastov na endopl. retikulum
Statocita
Amiloplast (statolit)
Ko
ren
inski
vrš
iče
k
korteks
ţilacona podaljševanja
koreninska čepica
enakomerna lateralna
razporeditev avksinastatoliti
statocita
(povečano)
Gravitropizem - navpično orientirana korenina
Agronomija - UNI
Gravitropizem - horizontalno orientirana korenina
majhna koncentracija
IAA stimulira rast celic
zgornje strani korenine
neenakomeren poloţaj
statolitov, povečano iztekanje
IAA na spodnjo stran
velika koncentracija IAA
inhibira rast celic
spodnje strani korenine
cona inhibicije
Vpliv različnih koncentracij avksina na rast različnih
delov rastline
koncentracija g L-1
nadzemni del
korenine
brst
Agronomija - UNI
Fiziološki učinki avksina
apikalna prevlada
razvoj lateralnih in adventivnih korenin
premostitev začetka abscizije (odpadanja listov in plodov)
regulacija razvoja cvetnih brstov
zorenje plodov
indukcija diferenciacije ţilnega tkiva
...
rast koleoptile in stebla, rast korenin
mehanizem celične rasti: avksin zakisanje celične stene razteznosti celične stene
fototropizem
gravitropizem
vršiček
inhibiran razvoj
stranskih
poganjkov
razvijajoči
se stranski
poganjki
odstranjen
vršičekstranski poganjki
niso inhibirani
Apikalna prevlada (dominanca)
Apikalna prevlada (dominanca)
stranski
brsti
stranski poganjki
stranski
brsti
odstranjen
vršnji
brstavksin
odstranjen
vršnji
brst
Regulira jo več hormonov, za njo pa je ključen nastanek avksina v rastnem vršičku glavnega poganjka in njegov
polarni transport. Avksin ne vstopa v aksilarne brste in ne inhibira direktno njihovega razvoja. Njegovo delovanje
naj bi bilo omejeno na ksilem in sklerenhimatsko tkivo ţil v steblu. Novejše raziskave nakazujejo, da so v
regulacijo apikalne prevlade vpleteni strigolaktoni, terpenoidni laktoni, ki jih lahko proizvajajo tako nadzemni, kot
tudi korenine, vendar njihova vloga še ni povsem pojasnjena. Nasprotno pa je dobro poznan učinek citokininov,
katerih velike koncentracije spodbudijo intenziven razvoj pazdušnih poganjkov.
Avskin in indukcija korenin
+ avksin + avksin kontrola
Dodatek indol-maslene
kisline (IBA) v tkivni kulturi
stimulira razvoj adventivnih
korenin iz kalusa
Avksin in razvoj plodov
endosperm kot vir avksina za začetne faze rasti ploda
PARTENOKARPIJA = razvoj ploda brez prisotnosti
semen, razvoj neoplojenih cvetov lahko doseţemo z
avksinom
Avksin, ki ga
proizvajajo
razvijajoči
embriji stimulira
razvoj ploda
Če odstranimo
plodiče, se
plod ne razvije
Če odstranimo
del plodičev, se
plod razvije
neenakomerno
Agronomija - UNI
avksini
citokinini
ranitev
RNaze
DNaze
proteaze proteaze
DNaze
RNazerazgradnja
tonoplasta
razgradnja
cel. org.
sekundarna
cel. stena
Ca2+/ CaM
cisteinske proteaze
brasinosteroidi
kopičenje
hidrolitičnih
encimov,
sinteza cel.
stene
izolirane
mezofilne celice
diferencirane
traheje
Avksin je pomemben za diferenciacijo prevodnih tkiv
nastanek trahej (traheid) = ksilogeneza
intaktna rastlina kumare
kotiledon
odrasel list
vršni brst
mlad
list
vršiček je odrezan,
listi in brsti nad rano
so odstranjeni, zato
da je zmanjšana
vsebnost
endogenega avkisna
takoj po ranitvi je na
steblo nanešen
avskin (IAA) v obliki
avksinske paste
okoli rane se pod
vplivom avksina, ki
difundira z mesta
nanosa, diferencirajo
elementi ksilema
ţile
rana
nodij
IAA v
lanolinu
rana
Agronomija - UNI
Tvorba adventivnih korenin
na stiku med cepičem in
podlago pri zelenem
cepljenju paradiţnika je
posledica polarnega
transporta avksina in
njegovega kopičenja na bazi
cepiča.
Poskus: Nina Kacjan-Maršič
Foto: Franci Celar
Agronomija - UNI
pri zaznavanju avskina sodelujejo receptorski proteini ABP (auxin
binding protein)
direktni učinek (primer direktne aktivacije protonskih črpalk z IAA
in s pomočjo ABP57)
membranski receptor ABP1 na membrani endoplazmatskega
retikuluma (ER), na plazmalemi
hitri učinki avksina hiperpolarizacija membrane v 1-2 minutah
(preprečeno z inhibitorji H+-ATPaz in blokatorji ABP1)
prenos signala v celici lahko poteka preko sprememb [Ca] kot
sekundarnega sporočevalca ali spremembe znotrajceličnega pH
vpliv na ekspresijo genov
- hitri odgovori
- kasnejši odgovori
Mehanizem delovanja avksina
Komercialna uporaba sintetičnih avksinov
dolga tradicija (50 let)
koreninjenje potaknjencev
kontrola cvetenja
kontrola abscizije
avksinski herbicidi:
2,4-D,
dicamba
(zatiranje širokolistnih plevelov)
Agronomija - UNI
GIBERELINI
Agronomija - UNI
Giberelini
odkriti v tridesetih in petdesetih letih 20. stol
bolezen riţa “bakanae”, visoka stebla, brez tvorbe semen odkrili so, da bolezen povzroča kemična snov iz glive Giberella fujikorii
izolacija iz filtratov te glive giberelini, giberelinska kislina (GA3)
ali so giberelini prisotni tudi v rastlinah?
več kot 110 kemično zelo sorodnih spojin, ki pa niso vse aktivne (intermediati v metabolizmu giberelinov)
osnova je ent-kauren
Agronomija - UNI
GA3 - giberelinska kislina
Agronomija - UNI
učinek giberelina GA3 na
rast pritlikave mutante
graha (progress No.9)
levo = kontrola,
desno = tretirane rastline,
7 dni po dodatku 5 µg
GA3
Agronomija - UNI
Pri zelju lahko z giberelinom
doseţemo intenzivno rast v dolţino in
cvetenje
Biosinteza giberelinov
terpenoidna pot, giberelini so diterpeni
mesto sinteze: mladi, aktivno rastoči poganjki, listi, zgornji internodiji
1. reakcije ciklizacije nastanek ent-kaurenskega skeleta
2. reakcije oksidacije do GA12-aldehida
3. tvorba vseh ostalih giberelinov iz GA12-aldehida
GA12-aldehid GA12 GA53 GA44 GA19 GA20 GA1
GA29 GA8
Biosinteza giberelinov
Fiziološki učinki giberelinov
stimulacija rasti stebla rozetastih in pritlikavih rastlin
prehod iz juvenilne v odraslo fazo
iniciacija cvetenja in določanje spola cvetov
nastanek plodov
kalitev - prekinitev dormance
Agronomija - UNI
Uravnavanje biosinteze giberelinov
fotoperioda (kratek dan, dolg dan)
temperatura (stratifikacija, vernalizacija)
koncentracija giberelinov
Agronomija - UNI
AMO = inhibitor biosinteze giberelinov
GA3 = giberelinska kislina
Pri špinači pride do podaljševanja stebla in listnih pecljev ob izpostavitvi
dolgim dnevom (LD). Inhibitor biosinteze giberelinov učinek dolgega dne
izniči (LD+AMO), podaljševanje pa lahko doseţemo, če takšnim
rastlinam dodamo eksogeni giberelin (LD+AMO+GA3).
Fotoperioda in giberelini
Agronomija - UNI
vsebnost posameznih giberelinov na začetku
izpostavitve dolgemu dnevu (ng/g FW)
število dolgih dni
po
rast ko
ličin
e v
%
Petkratno povečanje
koncentracije GA1 je
dejavnik, ki pospešuje
podaljšanje rast
špinače
Agronomija - UNI
tema iz teme
na
svetlobo
4h
kontinuirana
svetloba
iz teme
na
svetlobo
24h
iz teme
na
svetlobo
120h
hitro zmanjšanje GA1
zaradi razgradnje
Vse
bn
ost G
A1
(ng
g F
W-1
)
Giberelini in svetloba
Transport giberelinov
floem
mesto sinteze: mladi, aktivno rastoči poganjki, listi, zgornji
internodiji
Agronomija - UNI
Biotesti za gibereline, analiza giberelinov
podaljševanje hipokotila solate
podaljševanje listov pri riţu
indukcija -amilaze v aleuronski plasti semen ječmena
HPLC-MS
GC-MS
kontrola 100 pg GA3 1 ng GA3
Agronomija - UNI
Fiziološki učinki giberelinov
stimulacija rasti stebla rozetastih in pritlikavih rastlin
prehod iz juvenilne v odraslo fazo
iniciacija cvetenja in določanje spola cvetov
nastanek plodov
kalitev - prekinitev dormance
Agronomija - UNI
korenina
skutelum
apikalni meristem
poganjka
koleoptila
prvi list
testa / perikarp
aleuronska plast
škrobni endosperm
aleuronske celice
hidrolitični
encimi
produkti
hidrolizeGAs = giberelini
Giberelini in kalitev
Model kalitve ječmenovega semena
počivajoče seme
sprejem vode, embrio sintetizira GIBERELINE, ki se prenesejo v aleuronsko plast semena
GIBERELIN inducira sintezo hidrolaz v aleuronski plasti (amilaza, nukleaze, proteaze). Ti encimi prehajajo v endosperm. Sintezo hidrolitičnih encimov inhibira ABA
amilaza v endospermu razgrajuje škrob, proteaze sproščajo iz proteinov aminokisline
iz triptofana se sintetizirajo AVKSINI, nukleaze sproščajo prekurzorje CITOKININOV
avksini in citokinini spodbujajo embrio k celičnim delitvam in rasti v dolţino
Agronomija - UNI
Mikroskopski posnetek
alevronske plasti celic
ječmenovega semena
Protoplasti alevronskih celic v
zgodnji (levo) in pozni fazi
tvorbe encima amilaza.
PSV = vezikli ki vsebujejo
protein (encim)
PSV
PSV
Čas po tretiranju z GA (min)
Odgovor
na G
A (%
)
α-amilaza
RNaza
DNaza
Agronomija - UNI
Mehanizem delovanja giberelinov
vezava na receptor
prenos signala (transdukcija)
izraţanje genov zgodnjega odgovora
izraţanje genov poznega odgovora
podaljševanje stebel giberelin pospešuje
delitve celic v meristemih vpliv na proteine, ki
regulirajo celični cikel
rast celic povečanje razteznosti celične stene
Agronomija - UNI
Uporaba giberelinov
proizvodnja sadja
daljšanje pecljev vinskih jagod
podaljševanje plodov
proizvodnja slada iz ječmena
povečevanje pridelka sladkornega trsa
indukcija cvetenja - proizvodnja semen
mutante z manj giberelina
inhibitorji sinteze giberelinov