Rapport général 2007 - FINAL - Groupe 2...Evropska unija in države Zahodnega Balkana so leta 2007 podpisale sporazume za poenostavitev vizumskih postopkov in sporazume o ponovnem

SL SL

SL

SL 1 SL

POROČILO KOMISIJE

Splošno poročilo za leto 2007 – KONČNO – Groupe 2

<GRP>

<T4>Poglavje V

<T1>Evropa kot svetovna partnerica

Ozadje

Okrepitev vloge Unije kot svetovnega akterja

Po neformalnem srečanju voditeljev držav ali vlad Unije v Hampton Courtu oktobra 2005 je bil sprejet dogovor, da mora Evropska unija okrepiti zunanje ukrepanje in povezanost med notranjimi in zunanjimi politikami, kljub neuspehu Pogodbe o Ustavi za Evropo. V tem duhu je Komisija leta 2006 sprejela sporočilo, v katerem je predstavila vrsto konkretnih predlogov, namenjenih krepitvi koherence, učinkovitosti in prepoznavnosti Evrope v svetu, ki pa ne zahtevajo sprememb Pogodbe. Cilj je okrepiti vlogo Unije kot svetovnega akterja z izboljšanjem strateškega načrtovanja z organizacijo neformalnih srečanj ob nastopu vsakega novega predsedstva Evropskega sveta, utrditvijo sodelovanja med Komisijo in sekretariatom Sveta, poglobitvijo odnosov z državami članicami s programom izmenjav osebja med njihovimi diplomatskimi službami in sekretariatom Sveta ter s povečanjem odgovornosti glede zunanjega ukrepanja, obveščanja državljanov in prepoznavnosti Unije v svetu.

<T6>Oddelek 1

<T2>5.1. Sosedski odnosi

<T3>5.1.1. Širitveni proces in predpristopna strategija

Splošni pristop

Po začetku veljavnosti pogodbe o pristopu republik Bolgarije in Romunije sta ti dve državi 1. januarja pridobili status držav članic.

Komisija je 6. novembra sprejela sporočilo z naslovom „Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2007–2008“ (1). Sporočilo se nanaša na sedanji širitveni načrt, ki zajema države Zahodnega Balkana in Turčijo, ter izhaja iz prenovljenega soglasja o širitvi, ki ga je Evropski svet sprejel decembra 2006. To soglasje temelji na načelu utrjevanja zavez, pravičnem in strogem pogojevanju ter boljšem obveščanju javnosti, skupaj s sposobnostjo Unije za vključevanje novih članic. V sporočilu so opredeljeni ukrepi, sprejeti za izboljšanje kakovosti širitvenega procesa z obravnavanjem težkih reform že v njegovi zgodnji fazi, s celovito uporabo meril uspešnosti, s prispevanjem k večji preglednosti pogajalskega procesa in z oblikovanjem prvih študij učinka na ključnih področjih politik. Poleg tega je v njem predstavljen pristop za spopadanje z glavnimi izzivi v državah kandidatkah za pristop, ki

(1) COM(2007) 663.

SL 2 SL

vključujejo okrepitev javne oblasti, pravno državo, spravo ter upravno in pravosodno reformo, pa tudi boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Sporočilo predlaga tudi ukrepe za pomoč tem državam na njihovi pristopni poti, kot so mehanizem, namenjen spodbujanju razvoja civilne družbe in dialoga, ter zagotavljanje tesnejšega usklajevanja med drugimi donatorji in spodbujanje podpore javnosti za prihodnje širitve.

Z namenom opredelitve pomembnih prednostnih nalog na področju reforme je Komisija hkrati s Sporočilom predstavila predloge sklepov o revidiranem partnerstvu za pristop s Turčijo (2), Hrvaško (3) in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (4) ter revidiranih evropskih partnerstvih z Albanijo (5), Bosno in Hercegovino (6) ter Srbijo (7) (8). V primeru Črne gore je Svet evropsko partnerstvo že sprejel 22. januarja (9) (glej spodaj). Ta partnerstva navajajo seznam prednostnih nalog različnih držav v okviru njihovih priprav na prihodnjo vključitev v Unijo. Te prednostne naloge so temelj načrtovanja finančne pomoči, ki jo bo Skupnost še naprej zagotavljala na podlagi ustreznih finančnih instrumentov, med drugim predpristopnega instrumenta.

Evropska unija in države Zahodnega Balkana so leta 2007 podpisale sporazume za poenostavitev vizumskih postopkov in sporazume o ponovnem sprejemu (10) (sporazum o ponovnem sprejemu z Albanijo že velja). Ti sporazumi bodo začeli veljati 1. januarja 2008. Z njimi se bodo znatno izboljšali pogoji pridobitve vizuma za vstop v Unijo in pomenijo pomembno stopnjo na poti popolne liberalizacije vizumskega sistema.

Finančna pomoč

Novi instrument za predpristopno pomoč (IPA), ki je začel veljati 1. januarja (11), združuje vse predpristopne pomoči v enem instrumentu in nadomešča finančne predpristopne instrumente Phare, ISPA in Sapard, predpristopni instrument za Turčijo ter finančni instrument za Zahodni Balkan, Cards. IPA zajema države kandidatke ter potencialne kandidatke ter bo v obdobju med letoma 2007 in 2013 skupaj znašal 11,468 milijarde EUR.

Dne 6. novembra je bil sprejet večletni orientacijski finančni okvir za IPA za obdobje 2009–2011 (12). Zagotavlja podatke o okvirni razčlenitvi skupnih sredstev, dodeljenih temu instrumentu, ki jo v skladu z uredbo o vzpostavitvi IPA predlaga Komisija. Deluje kot vez med proračunskim procesom in političnim okvirom znotraj širitvenega paketa, navaja razdelitev dodeljenih sredstev za predpristopno pomoč po državah in komponentah za to obdobje ter poleg tega zajema sredstva za regionalne in horizontalne programe ter odhodke za podporo. Razčlenitev sredstev instrumenta za predpristopno pomoč za leto 2007 (13), dodeljenih po državah in komponentah, je podrobno predstavljena v razpredelnici 1.

V prvem polletju leta 2007 je Komisija sprejela prve dokumente večletnega orientacijskega načrtovanja za vse države kandidatke za pristop. Ti dokumenti strateškega načrtovanja,

(2) COM(2007) 661. (3) COM(2007) 658. (4) COM(2007) 659 in COM(2007) 662. (5) COM(2007) 656. (6) COM(2007) 657. (7) Vključno s Kosovom, pod pokroviteljstvom Združenih narodov na podlagi Resolucije Varnostnega sveta 1244 z dne 10. junija

1999. (8) COM(2007) 660. (9) Sklep 2007/49/ES (UL L 20, 27.1.2007). (10) Glej razdelek „Upravljanje zunanjih meja in priseljevanje“ v oddelku I poglavja IV tega poročila. (11) Uredba (ES) št. 1085/2006 (UL L 210, 31.7.2006). (12) COM(2007) 689. (13) COM(2006) 672.

SL 3 SL

pripravljeni za vsako državo upravičenko in za programe, namenjene več upravičencem, upoštevajo okvirno razdelitev, ki jo predlaga večletni orientacijski finančni okvir. Na podlagi teh dokumentov se dodeli predpristopna pomoč. Komisija je v drugem polletju sprejela vse letne in večletne programe, v katerih so glavna področja ukrepanja in prednostne naloge, opredeljeni v orientacijskih dokumentih, razčlenjeni na konkretne ukrepe in projekte, ki jih je treba financirati.

Turčija, Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija so od leta 2007 upravičenke komponente „regionalni razvoj“ in komponente „razvoj človeških virov“ instrumenta IPA. Komponenta „regionalni razvoj“ je namenjena podpori njihovih priprav na izvajanje kohezijske politike Skupnosti, še posebej na Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad, komponenta „razvoj človeških virov“ pa se nanaša na priprave na kohezijsko politiko in na Evropski socialni sklad. Za obdobje 2007–2009 so predvideni operativni programi v višini 920 milijonov EUR za pomoč državam kandidatkam na teh ključnih področjih. Te države prejemajo sredstva tudi iz komponente „razvoj podeželja“ instrumenta IPA, ki zadeva priprave na skupno kmetijsko politiko in sorodne politike, pa tudi na Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).

Sredstva v višini 255 milijonov EUR so iz tega naslova predvidena za obdobje 2007–2009. Svet je 27. februarja, po poročilu Računskega sodišča o razrešnici Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2005, izrazil zadovoljstvo nad dobrim upravljanjem sredstev za predpristopno pomoč.

Komisija je 6. novembra sprejela „Poročilo o programu Phare, predpristopnih in prehodnih instrumentih za leto 2006“ (14), ki navaja oceno napredovanja programa Phare za deset novih držav članic ter Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško. Ravno tako ocenjuje napredovanje programa Prehodni vir, namenjenega novim državam članicam, in predpristopnih instrumentov za Ciper, Malto in Turčijo.

Komisija je 7. novembra sprejela „Letno poročilo o instrumentu predpristopnih strukturnih politik (ISPA) 2006“ (15). Poročilo proučuje napredek pri izvajanju ISPA v treh državah upravičenkah (Bolgarija, Hrvaška in Romunija). Hrvaška ostaja po pristopu Bolgarije in Romunije k Uniji januarja 2007 edina upravičenka instrumenta ISPA.

Komisija je 9. novembra sprejela „Splošno poročilo o predpristopni pomoči (Phare – ISPA – Sapard) za leto 2006“ (16), v katerem se obravnavajo ukrepi, ki so se v letu 2006 financirali iz treh predpristopnih instrumentov.

RAZPREDELNICA 1

Razčlenitev skupnih sredstev instrumenta za predpristopno pomoč za leto 2007, dodeljenih po državah in komponentah

(v EUR) Država Komponenta 2007

Hrvaška Pomoč pri prehodu in vzpostavljanju institucij 49 611 775

Čezmejno sodelovanje 9 688 225 Regionalni razvoj 45 050 000 Razvoj človeških virov 11 377 000 Razvoj podeželja 25 500 000

(14) COM(2007) 679. (15) COM(2007) 685. (16) COM(2007) 692.

SL 4 SL

Skupaj 141 227 000 Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Pomoč pri prehodu in vzpostavljanju institucij 41 641 613

Čezmejno sodelovanje 4 158 387 Regionalni razvoj 7 400 000 Razvoj človeških virov 3 200 000 Razvoj podeželja 2 100 000 Skupaj 58 500 000 Turčija Pomoč pri prehodu in vzpostavljanju

institucij 256 702 720 Čezmejno sodelovanje 2 097 280 Regionalni razvoj 167 500 000 Razvoj človeških virov 50 200 000 Razvoj podeželja 20 700 000 Skupaj 497 200 000 Albanija Pomoč pri prehodu in vzpostavljanju institucij 54 318 790 Čezmejno sodelovanje 6 681 210 Skupaj 61 000 000 Bosna in Hercegovina Pomoč pri prehodu in vzpostavljanju institucij 58 136 394 Čezmejno sodelovanje 3 963 606 Skupaj 62 100 000 Črna gora Pomoč pri prehodu in vzpostavljanju institucij 27 490 504 Čezmejno sodelovanje 3 909 496 Skupaj 31 400 000 Srbija Pomoč pri prehodu in vzpostavljanju institucij 181 496 352 Čezmejno sodelovanje 8 203 648 Skupaj 189 700 000 Kosovo (1) Pomoč pri prehodu in vzpostavljanju institucij 68 300 000 Čezmejno sodelovanje 0 Skupaj 68 300 000 Skupaj programi po državah 1 109 427 000 Regionalni in horizontalni programi 108 980 000 Upravni stroški 44 793 000 Skupni seštevek 1 263 200 000 (1) Kakor je določeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244.

Države kandidatke za pristop

Turčija

Pristopna pogajanja s Turčijo so se nadaljevala. Komisija je Svetu predstavila 27 poročil analitičnih pregledov zakonodaje (t. i. screening) od skupno 33 poročil. Do danes so bila začeta pogajanja o štirih poglavjih pravnega reda (znanost in raziskave, industrijska politika, statistika ter finančni nadzor), eno poglavje (znanost in raziskave) pa je bilo začasno zaprto.

Nadaljeval se je okrepljen politični dialog med Evropsko unijo in Turčijo. Junija in novembra so bila v okviru političnega dialoga prirejena srečanja na ministrski ravni, marca in septembra pa na ravni političnih direktorjev. Pridružitveni svet se je sestal marca. Carinska unija ES-Turčija je pomenila novo povečanje dvostranskih izmenjav med Unijo in Turčijo, ki je Turčijo uvrstilo na sedmo mesto med trgovinskimi partnericami Unije.

Glede na poročilo o napredku z dne 6. novembra (17) Turčija še naprej zadovoljivo spoštuje kopenhagenska politična merila. Glede na gospodarska merila je mogoče reči, da ima Turčija delujoče tržno gospodarstvo. Ravno tako je povečala zmogljivost prevzemanja odgovornosti, povezanih s pristopom k Uniji, in dosegla napredek na večini področij, čeprav je prilagajanje zakonodaje mogoče še nadaljevati.

Hrvaška

(17) SEC(2007) 663 in SEC(2007) 1436.

SL 5 SL

Pristopna pogajanja s Hrvaško so se nadaljevala. Po zaključku procesa analitičnega pregleda je Komisija Svetu predložila 33 „screening“ poročil. Do zdaj so bila začeta pogajanja o štirinajstih poglavjih pravnega reda (znanost in raziskave, izobraževanje in kultura, ekonomska in monetarna politika, industrijska politika, carine, pravice intelektualne lastnine, storitve, pravo družb, statistika, finančne storitve, finančni nadzor, informacijska družba in mediji, varstvo potrošnikov ter zdravstvo in zunanji odnosi), dve od njih pa sta bili začasno zaprti (znanost in raziskave ter izobraževanje in kultura).

Aprila so bila v Bruslju v okviru političnega dialoga prirejena srečanja na ministrski ravni, junija pa na ravni visokih uradnikov. Stabilizacijsko-pridružitveni svet se je sestal aprila.

Evropski parlament je 25. aprila sprejel resolucijo o poročilu Komisije o napredku za leto 2006. Svet je 10. decembra na podlagi tega poročila pohvalil napredek, ki ga je dosegla Hrvaška, ki je na splošno nadaljevala napredek v preteklem letu, kar ji je omogočilo vstop v vse pomembnejšo in zahtevnejšo fazo procesa. Svet je ugotovil, da se pogajanja odvijajo v pravi smeri, vendar pa je poudaril, da so na določenih področjih potrebna še nadaljnja prizadevanja. Hrvaška mora izkoristiti rezultate, ki jih je dosegla, in doseči dodaten napredek, zlasti na področju reform sodstva in javne uprave, boja proti korupciji, gospodarskih reform, pravic manjšin, vračanja beguncev ter preganjanja vojnih zločincev. Ravno tako so neprekinjena prizadevanja nujna za zagotovitev dobrih sosedskih odnosov in za doseganje zadovoljivih rešitev odprtih dvostranskih vprašaj s sosednjimi državami, zlasti na področju meja.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor se je sestal junija, Stabilizacijsko-pridružitveni svet pa julija.

Evropski parlament je 12. julija sprejel resolucijo o poročilu Komisije o napredku za leto 2006. V poročilu je pozdravil doseženi napredek, hkrati pa poudaril, da je treba ohraniti tempo reform in da mora izvajanje sprejete zakonodaje potekati hitro in na ustrezen način, zlasti na področjih policije, sodstva in javne uprave ter boja proti korupciji.

Komisija je v svojem poročilu o napredku z dne 6. novembra (18) pozdravila nekatere dosežene rezultate, zlasti na področju boja proti korupciji in glede nekaterih gospodarskih reform. Hkrati je izrazila zaskrbljenost nad dejstvom, da nadaljevanje političnih napetosti v državi še naprej zadržuje sprejemanje reform.

Potencialne kandidatke za pristop

Albanija

Decembra 2006 je začel veljati začasni sporazum z Albanijo. Junija je potekalo srečanje med ministrsko trojko in Albanijo s poudarkom na velikih političnih prednostnih nalogah, vključno z regionalnimi vprašanji. Dne 6. decembra je potekalo letno srečanje skupnega odbora za spremljanje uspešnega izpolnjevanja začasnega sporazuma, sklenjenega v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

(18) COM(2007) 663 in SEC(2007) 1432.

SL 6 SL

Svet je 10. decembra na podlagi poročila Komisije o napredku ugotovil, da je Albanija na nekaterih področjih dosegla napredek in je uspešno izpolnjevala svoje trgovinske obveznosti v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Poudaril pa je, da dobro upravljanje države ter pravna država, zlasti pa boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ostajajo glavni izzivi, ki zahtevajo nadaljevanje prizadevanj.

Bosna in Hercegovina

Svet je marca in julija znova pregledal mandat posebnega predstavnika Evropske unije in ga podaljšal do februarja 2008. Dne 18. junija je Svet sprejel sklep o imenovanju Miroslava Lajčáka za posebnega predstavnika Evropske unije v Bosni in Hercegovini za obdobje od 1. julija 2007 do 29. februarja 2008 (19) (glej tudi razdelek „Skupna zunanja in varnostna politika“ oddelka 4 tega poglavja).

Septembra je bilo ob zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov prirejeno srečanje ministrske trojke z Bosno in Hercegovino. Novembra je Svet podaljšal mandat Policijske misije Evropske unije (EUPM) do konca leta 2009. Svet je 10. decembra na podlagi poročila Komisije o napredku z dne 6. novembra (20) pozdravil nedavno doseženi pozitivni napredek, zlasti prenovljeno zavezo v prid reforme policije. Znova je izrazil zaskrbljenost nad političnim položajem v Bosni in Hercegovini ter nad upočasnitvijo procesa reforme v preteklem letu.

Črna gora

Svet je 22. januarja sprejel evropsko partnerstvo s Črno goro (21), potem ko je ta junija 2006 dosegla neodvisnost. Besedilo povzema dele evropskega partnerstva s Srbijo in Črno goro, ki se nanašajo na Črno goro (22), ter dodaja priporočila v zvezi z novimi pristojnostmi in izzivi, s katerimi se mora Črna gora spoprijeti po svoji neodvisnosti.

Dne 15. oktobra sta bila z Republiko Črno goro podpisana stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ter začasni sporazum o trgovini in trgovinskih zadevah (23). Začasni sporazum naj bi začel veljati 1. januarja 2008. Da bi Črna gora lahko imela možnost sodelovati v programih Evropske skupnosti, je Svet sklenil začasno uporabiti Protokol 8 k Sporazumu. Delegacija Komisije je začela v državi delovati 1. novembra.

V svojem poročilu o napredku z dne 6. novembra (24) je Komisija opozorila na napredek, ki ga je dosegla Črna gora na področju vzpostavljanja institucij in razvoja sodstva, zlasti glede sprejetja ustave, ki je večinoma v skladu z evropskimi standardi. Poleg tega je Črno goro spodbudila, naj nadaljuje reforme, predvsem na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter naj okrepi svojo upravno zmogljivost.

Srbija (25)

Marca je s Srbijo potekalo srečanje v okviru političnega dialoga na ministrski ravni. Komisija je novembra sprejela predlog sklepa o podpisu stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (26).

(19) Sklep 2007/427/SZVP (UL L 159, 20.6.2007). (20) COM(2007) 663 in SEC(2007) 1430. (21) Sklep 2007/49/ES (UL L 20, 27.1.2007). (22) Sklep 2006/56/ES (UL L 35, 7.2.2006). (23) COM(2007) 350 (UL C 191, 17.8.2007). (24) COM(2007) 633 in SEC(2007) 1434. (25) Vključno s Kosovom, pod pokroviteljstvom Združenih narodov na podlagi Resolucije Varnostnega sveta 1244 z dne 10. junija

1999. (26) COM(2007) 743.

SL 7 SL

Predpogoj za podpis sporazuma je celostno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Svet je 10. decembra na podlagi poročila Komisije o napredku z dne 6. novembra (27) povabil države, naj nadaljujejo svoja prizadevanja za reforme, zlasti v pravosodnem in varnostnem sektorju, ter boj proti korupciji in gospodarske strukturne reforme. Svet je ob upoštevanju institucionalne zmogljivosti Srbije prepričan, da bo ta država zmožna zagotavljati izvajanje prihodnjega stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ter pospešiti svoje priprave na vstop v Evropsko unijo.

Marca je posebni odposlanec Združenih narodov, nekdanji finski predsednik, Martti Ahtisaari, katerega naloga je nadzor nad pogajanji o končnem statusu Kosova, generalnemu sekretarju Združenih narodov predstavil svoj celoviti predlog za ureditev statusa Kosova. Ker Varnostni svet Združenih narodov ni uspel doseči soglasja o prihodnjem statusu Kosova, se je 28. septembra začela vrsta srečanj in neposrednih pogajanj med Prištino in Beogradom pod okriljem in s posredovanjem trojke Evropska unija-Združene države Amerike-Rusija. Ker ta pogajanja niso dala nobenih rezultatov, je kontaktna skupina trojke 7. decembra generalnemu sekretarju Združenih narodov predstavila svoje poročilo o dejanskem stanju. Marca in novembra sta potekali dve srečanji mehanizma za spremljanje stabilizacijsko-pridružitvenega procesa s Kosovom, kakor je določeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 (1999).

Svet je 10. decembra priznal napredek začasnih institucij samouprave pri izpolnjevanju nekaterih prednostnih nalog, vendar je poudaril, da so za okrepitev pravne države, politike boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, kot tudi za poglobitev dialoga med skupnostmi, potrebna še znatna prizadevanja. Opozoril je na pomen zagotovitve nadaljevanja učinkovitega izvajanja standardov za Kosovo, zlasti zaščite manjšin, zgodovinskih in verskih objektov, ter poudaril, da bi ureditev statusa Kosova omogočila napredovanje izvajanja programa reforme. Svet je potrdil, da bo Evropska unija še naprej izpolnjevala svoje obveznosti na Kosovu.

Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ)

Svet je 5. marca znova podaljšal ukrepe v podporo učinkovitemu izvajanju pooblastil Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) (28). Ukrepi so namenjeni preprečitvi vstopa na ozemlje Evropske unije osebam, ki sodelujejo pri dejavnostih, ki osebam na prostosti pomagajo, da se še naprej lahko izogibajo roki pravice za kazniva dejanja, za katera jih je obtožilo MKSJ, ali drugače ovirajo učinkovito izvajanje pooblastil MKSJ.

Svet je 18. junija (29) in 23. julija (30) sprejel sklepa o izvajanju Skupnega stališča 2004/293/SZVP o obnovitvi ukrepov v podporo učinkovitemu izvajanju pooblastil Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ). Svet je 28. junija (31) sprejel Sklep o izvajanju Skupnega stališča 2004/694/SZVP o nadaljnjih ukrepih v podporo učinkovitemu izvajanju mandata Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ). Ti trije sklepi so spremenili seznam oseb, za katere veljajo omejitveni ukrepi.

(27) COM(2007) 663 in SEC(2007) 1435. (28) Skupno stališče 2007/150/SZVP (UL L 66, 6.3.2007). (29) Sklep 2007/423/SZVP (UL L 157, 19.6.2007). (30) Sklep 2007/521/SZVP (UL L 192, 24.7.2007). (31) Sklep 2007/449/SZVP (UL L 169, 29.6.2007).

SL 8 SL

Druge informacije v zvezi z MKSJ so obravnavane v razdelku „Skupna zunanja in varnostna politika“ oddelka 4 tega poglavja.

Skupnost ciprskih Turkov

Svet je v sklepih z dne 22. januarja potrdil doseženi napredek na področju razvoja skupnosti ciprskih Turkov, zlasti glede postopkov, ki se nanašajo na uredbo o finančni pomoči, katere cilj je omogočiti ponovno združitev Cipra. Postopki, ki so se začeli z namenom sprejetja uredbe Sveta o posebnih pogojih trgovanja s tistimi območji Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper, se morajo nemudoma nadaljevati.

<T3>5.1.2. Evropska sosedska politika

Splošni vidiki

Komisija je 7. marca sprejela strateške dokumente za obdobje 2007–2013 in okvirne programe za obdobje 2007–2010 za partnerske države, ki so vključene v Evropski instrument sosedstva in partnerstva (ENPI) (32), ter Rusijo. Posebej poudarjeni bodo programi posameznih držav. Programi podpirajo izvajanje programov političnih, gospodarskih in socialnih reform ter reform upravljanja, ki so jih začele partnerice. Od 5,6 milijarde EUR sredstev, ki so na voljo za obdobje 2007–2010, bo v podporo partnericam pri izvajanju njihove evropske sosedske politike (ESP) vloženih okoli 73 odstotkov. Delež Rusije bo omogočil sofinanciranje izvedbe časovnega načrta za oblikovanje skupnih prostorov. Dejavnostim regionalnega sodelovanja je namenjenih skupaj 865 milijonov EUR, 277 milijonov EUR (podvojenih z enakim zneskom iz Evropskega sklada za regionalni razvoj) pa čezmejnemu sodelovanju, ki vključuje sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi organi na obeh straneh meja Unije. Komisija bo na podlagi prednostnih nalog, opredeljenih v teh dokumentih, odločila, katerim ukrepom bo dodeljena letna podpora Skupnosti.

Komisija je 11. aprila sprejela Sporočilo z naslovom „Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje“ (33). Od pridružitve Bolgarije in Romunije je Črno morje ena od meja Evropske unije. Sinergija Črnega morja naj bi sestavljala politični okvir različnih praktičnih dejavnosti. V začetku bo osredotočena na področja sodelovanja, na katerih je prisotnost in/ali pomoč Unije že obsežna, kot so energija, promet in okolje. Lahko bo tudi ponudila dodatne načine reševanja globljih vzrokov za „zamrznjene spore“. Poleg tega bo njen prednostni cilj podpirati civilno družbo in socialno razsežnost. Praviloma se bo uporabljalo sofinanciranje. Če bo to potrebno, bo mogoče pridobiti tudi finančno pomoč Skupnosti iz naslova Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (34), kot tudi iz vrste drugih instrumentov. Svet je v svojih sklepih z dne 14. maja izrazil zadovoljstvo s tem sporočilom.

Evropski svet je na zasedanju 21. in 22. junija ponovno poudaril izjemen pomen evropske sosedske politike, katere cilj je v sosedstvu Unije utrditi območje blaginje, stabilnosti in varnosti, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in pravni državi, ter podpreti proces reform in modernizacijo v zadevnih partnerskih državah. Potrdil je sklepe Sveta o okrepitvi ESP in poročilo predsedstva o napredku, ki vključuje vrsto ukrepov, namenjenih nadaljnji krepitvi te politike.

(32) Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Moldavija, Sirija, Tunizija,

Ukrajina. (33) COM(2007) 160 (UL C 181, 3.8.2007). (34) Uredba (ES) št. 1638/2006 (UL L 310, 9.11.2006).

SL 9 SL

Komisija je 3. septembra priredila konferenco z naslovom „Sodelovanje – krepitev evropske sosedske politike“. Prvič so se srečali ministri držav, vključenih v ESP, z Juga in Vzhoda, ter predstavniki civilne družbe, da bi si izmenjali stališča. Izidi konference bodo podlaga za nadaljevanje dela.

Komisija je 5. decembra sprejela sporočilo z naslovom „Močna evropska sosedska politika“ (35). V sporočilu so predstavljeni ukrepi, ki bi jih države članice in Komisija morale začeti izvajati, zlasti na področju trgovine, mobilnosti in poravnave „zamrznjenih sporov“ v sosednjih državah Evropske unije. V letu 2008 je predvideno določeno število ukrepov za okrepitev sektorskih reform v teh državah.

Južno Sredozemlje

V letu 2007 so Evropska unija in njene sredozemske partnerice nadaljevale pogajanja za okrepitev njihovih medsebojnih trgovinskih odnosov, da bi oblikovale evro-sredozemsko območje proste trgovine, ki bi bilo vzpostavljeno do leta 2010. Pogajanja so zlasti zajemala liberalizacijo storitev in vlaganj, kmetijstvo in ribolov ter približevanje tehnične zakonodaje. Poleg tega se je povečalo regionalno povezovanje med južnimi sredozemskimi državami, zlasti z začetkom veljavnosti sporazumov iz Agadirja med Egiptom, Jordanijo, Marokom in Tunizijo.

Evropski parlament je 15. marca (36) sprejel resolucijo o evro-sredozemskih odnosih. Ocenil je, da je krepitev politične razsežnosti sosedstva proti Jugu na mestu, zlasti zaradi povečane zapletenosti odnosov s sredozemsko regijo, pri čemer barcelonski proces pomeni pomemben korak. Isti dan je sprejel tudi Resolucijo o ustanovitvi evro-sredozemskega območja za prostotrgovinsko izmenjavo do leta 2010. Poudaril je pomanjkanje prizadevanj evropskih partneric ter obsodil nezadostnost sredstev namenjenih finančni in tehnični pomoči lokalnim gospodarstvom. Prav tako je izrazil željo po oblikovanju evro-sredozemskega trga energije, ki bi omogočil spopadanje s trenutnimi izzivi.

Komisija je 17. oktobra sprejela sporočilo (37) o pripravi evro-mediteranske konference o zunanjih zadevah v Lizboni – „Evro-mediteransko partnerstvo: spodbujanje regionalnega sodelovanja za podporo miru, napredka in medkulturnega dialoga“. Zadevni ministri so se sestali 5. in 6. novembra v Lizboni. Srečanje je ponudilo priložnost za oceno napredka, doseženega tekom leta pri izvajanju programa iz Tampereja, določenega novembra 2006, ki izhaja iz petletnega delovnega programa, sprejetega v Barceloni leta 2005, ter za soglasno opredelitev prednostnih nalog za leto 2008.

Pridružitveni svet EU-Egipt se je sestal 6. marca v Bruslju. Sprejel je akcijski načrt evropske sosedske politike med Evropsko unijo in Egiptom, ki opredeljuje dogovorjene prednostne naloge glede reform in sodelovanja v široki paleti sektorjev. Razprave o izvajanju prednostnih nalog akcijskega načrta so se začele s srečanji prvih pododborov.

Dne 26. septembra je v New Yorku potekalo srečanje trojke Evropske unije in Palestinske uprave znotraj novega okvira normalizacije odnosov med Unijo in Palestinsko upravo, ki traja od junija tega leta. Ob tej priložnosti je Komisija potrdila obnovitev neposredne pomoči Palestinski upravi, zlasti na področju institucionalne podpore in krepitve upravne zmogljivosti. Komisija je tudi poudarila, da se nujna in humanitarna pomoč vsem zasedenim

(35) COM(2007) 774. (36) UL C 301 E, 13.12.2007. (37) COM(2007) 598 (UL C 9, 15.1.2008).

SL 10 SL

palestinskim ozemljem (Zahodni breg in Območje Gaze) nadaljuje. V letu 2007 je skupna pomoč Evropske unije Palestini presegla 800 milijonov EUR. Od tega je bilo 427 milijonov EUR črpanih iz proračuna Unije, preostali znesek pa iz dvostranskih programov držav članic.

Pridružitveni svet EU-Izrael se je sestal 5. marca v Bruslju. Unija je pozdravila zavezo Izraela sosedski politiki in ustanovitev pododbora za politični dialog. Pri tem sta obe strani poudarili pomen napredka na področju izvajanja akcijskega načrta, doseženega v preteklih dveh letih, ter sta se na predlog izraelske vlade dogovorili o ustanovitvi skupne posvetovalne skupine, ki bo preučila možnosti nadaljnjega razvoja odnosov med Evropsko unijo in Izraelom.

Pridružitveni svet EU-Jordanija se je sestal 14. novembra. Opravil je pregled dvostranskih odnosov med Evropsko unijo in Jordanijo ter podprl rezultate uspešnih razprav v različnih pododborih, vključno s pododborom za človekove pravice, in Pridružitvenemu odboru. Unija je poudarila pomen pospešenega izvajanja jordanskega nacionalnega reformnega procesa, ki naj bi prebivalcem Jordanije prinesel resnične prednosti.

Pridružitveni svet EU-Maroko se je sestal 23. julija v Bruslju. Unija je pozdravila zavezanost Maroka stalnemu utrjevanju partnerstva z njo ter uspešno izvajanje pridružitvenega sporazuma in akcijskega načrta evropske sosedske politike. Obe strani sta se dogovorili o ustanovitvi delovne skupine, ki bo odgovorna za preučitev novih ciljev partnerstva in naslednjih stopenj razvoja njunih dvostranskih odnosov.

Svet je 18. junija sprejel Sklep (38) o stališču Skupnosti v Pridružitvenem svetu o izvajanju členov 76 in 98 Evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani. Sklep predvideva ustanovitev delovne skupine, ki bo pristojna za socialne zadeve, in šest tehničnih pododborov za pomoč Pridružitvenemu svetu in Pridružitvenemu odboru pri izvajanju Evro-sredozemskega sporazuma. Slednji predvideva ustanovitev območja proste trgovine med Unijo in Alžirijo leta 2017.

Pridružitveni svet EU-Libanon je 19. januarja (39) sprejel priporočilo o izvajanju akcijskega načrta evropske sosedske politike med Evropsko unijo in Libanonom. Pridružitveni svet se je sestal 24. aprila v Luxembourgu. Svet je 24. maja sprejel Sklep (40) o stališču Skupnosti v Pridružitvenem svetu glede izvajanja člena 75 Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Libanon na drugi strani. Na isti dan je sprejel sklep (41) o izvajanju člena 80 navedenega sporazuma. V njem je predvidena ustanovitev desetih pododborov, ki bodo Pridružitvenemu svetu in Pridružitvenemu odboru pomagali pri izvajanju omenjenega sporazuma.

Svet je 10. decembra sprejel sklep (42) o zagotovitvi makrofinančne pomoči Skupnosti Libanonu. Dodeljena pomoč bo izredna ter časovno omejena in bo podprla Libanon v prizadevanjih za fiskalno konsolidacijo z namenom zmanjšanja javnega dolga na vzdržno raven z izvajanjem njegovega programa gospodarskih reform.

(38) Sklep 2007/835/ES (UL L 330, 15.12.2007). (39) UL C 89, 24.4.2007. (40) COM(2007) 64. (41) COM(2007) 84. (42) Sklep 2007/860/ES (UL L 337, 21.12.2007).

SL 11 SL

Vzhodna Evropa

Izvajanje akcijskih načrtov evropske sosedske politike, dogovorjenih z Moldavijo in Ukrajino, se je nadaljevalo v letu 2007, aprila pa je bila izvedena splošna ocena doseženega napredka.

Trojka Evropske unije se je 6. februarja v Kijevu srečala z Ukrajino in začela pogajanja o sporazumu izboljšanega sodelovanja med obema stranema. Eden od temeljev sporazuma mora biti celovito in ambiciozno območje proste trgovine, ki bo prispevalo k čim večjemu povezovanju med Unijo in Ukrajino na področju trgovine. Pogajanja glede tega novega okrepljenega sporazuma so se začela 5. marca. V letu 2007 se je šest krogov pogajanj nanašalo na politične vidike, sodstvo in notranje zadeve ter medsektorsko sodelovanje, vključno s energetskim in prometnim sektorjem. Strani pa sta se dogovorili, da se bodo pogajanja o ustanovitvi območja proste trgovine začela šele, ko bo Ukrajina zaključila svoj pristopni proces k Svetovni trgovinski organizaciji (STO).

Svet za sodelovanje med Evropsko unijo in Ukrajino je zasedal 18. junija v Luxembourgu in izrazil svoje veselje nad napredkom, doseženim v okviru pogajanj o novem okrepljenem sporazumu. Uvedel je okvir za podpis sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov, o ponovnem sprejemu (43) in o trgovanju z železarskimi izdelki (44).

Zasedanje na vrhu med Evropsko unijo in Ukrajino je potekalo 14. septembra v Kijevu. Med drugim so obravnavali stalni proces utrjevanja demokracije v Ukrajini, zlasti glede na septembrske parlamentarne volitve, ter znatni napredek, dosežen pri izvajanju akcijskega načrta Evropska unija-Ukrajina. Voditelji Unije so poudarili, da bi bila zmožnost Ukrajine za utrditev njenega političnega sistema pomemben dejavnik pri določanju njene zmožnosti za nadaljevanje političnih in gospodarskih reform. Prav tako so pozdravili poročilo o napredku pogajanj glede novega okrepljenega sporazuma.

Svet za sodelovanje med Evropsko unijo in Moldavijo, ki je zasedal 19. junija v Luxembourgu, je ocenil izvajanje akcijskega načrta ESP, vključno z nedavnim političnim in gospodarskim dogajanjem ter napredkom, doseženim na poti k mirni rešitvi spopadov v Pridnestrju.

Povečala se je preglednost upravljanja meje med Moldavijo in Ukrajino. Komisija in obe državi so s skupnim dogovorom podaljšale mandat misije Evropske unije za pomoč na mejah za Ukrajino in Moldavijo (EUBAM) do novembra 2009. Obe državi sta decembra sodelovali tudi na tristranskem srečanju o mejnih vprašanjih.

Komisija je na podlagi pobud, podobnih lanskim, še naprej podpirala prizadevanja za dosego rešitve v Pridnestrju.

Komisija je še napredovala na poti morebitnega dodeljevanja dodatnih avtonomnih trgovinskih preferencialov Moldaviji, Svetu pa je bil 14. novembra predložen predlog Uredbe Sveta (45).

Svet je 16. aprila sprejel sklep o zagotavljanju makrofinančne pomoči Moldaviji v največjem skupnem znesku do 45 milijonov EUR za podporo državnih plačilnih bilanc in olajšanje

(43) Glej razdelek „Upravljanje zunanjih meja in priseljevanje“ v oddelku 1 poglavja IV tega poročila. (44) Glej razdelek „Mednarodna trgovina“ v oddelku 2 tega poglavja. (45) COM(2007) 705.

SL 12 SL

finančnih bremen pri izvajanju vladnega gospodarskega programa (46). Po hudi suši, ki je prizadela Moldavijo, zlasti njene južne regije, je Komisija kot kratkoročni ukrep najranljivejšemu podeželskemu prebivalstvu v državi dodelila humanitarno pomoč v višini treh milijonov EUR.

Napredek je bil dosežen pri pospeševanju in izvajanju ukrepov iz dokumenta Komisije z dne 21. novembra 2006 (47), ki opisuje, na kakšen način bi lahko Unija prispevala Belorusiji, če bi se slednja zavezala k procesu demokratizacije ter spoštovanja človekovih pravic in pravne države.

Kavkaz

V treh državah južnega Kavkaza – Armeniji, Azerbajdžanu in Gruziji – se je med letom nadaljevalo izvajanje Evropske sosedske politike in pripadajočih akcijskih načrtov. Pridružitveni sveti s temi tremi državami so se srečali 16. oktobra v Luxembourgu, da bi pregledali stanje dvostranskih odnosov in napredek uresničitve akcijskih načrtov.

Svet je 10. julija sprejel Skupni ukrep (48) o nadaljnjem prispevku Evropske unije k postopku reševanja spora v Gruziji/Južni Osetiji.

Evropski instrument sosedstva in partnerstva

Programa MEDA in Tacis je kot del reforme instrumentov pomoči Skupnosti 1. januarja zamenjal en sam instrument, Evropski instrument sosedstva in partnerstva. ENPI vključuje tretje države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki, in države južnega Kavkaza. Instrument ravno tako podpira strateško partnerstvo Skupnosti z Rusijo. Programu je bilo za obdobje 2007–2013 namenjenih 11,2 milijarde EUR.

Po tem ko je Komisija sprejela večletne okvirne programe za vse države, razen za zasedena palestinska ozemlja, so bili leta 2007 sprejeti letni akcijski programi. Sedemnajstim državam na vzhodni in južni meji Unije je bilo skupno namenjenih 1,7 milijarde EUR za projekte in programe pomoči.

Dodatna znatna proračunska sredstva (275 milijonov EUR) so bila leta 2007 dana na razpolago za zasedena palestinska ozemlja in podporo mirovnemu procesu. Večji del pomoči Skupnosti je bil dodeljen prek začasnega mednarodnega mehanizma, ki so ga leta 2006 vzpostavile države članice in Komisija.

Dvostranski programi v korist sredozemskim državam so še naprej podpirali reforme, zlasti v okviru programov za sodelovanje in programov proračunske in sektorske pomoči.

Dvostranski programi za Rusijo, Vzhodno Evropo in Južni Kavkaz so se med drugim osredotočili na reformo energetskega sektorja (Azerbajdžan, Ukrajina), pa tudi na zmanjšanje revščine (Moldavija). Med druge prednostne naloge so bili uvrščeni boj proti brezposelnosti (Armenija) ali projekti obnove na območju sporov v Gruziji/Abhaziji.

Dejavnosti sodelovanja so se hitro razvijale v vseh državah ESP, pravkar so se začele tudi v Azerbajdžanu in Moldaviji. V okviru programa za izmenjavo informacij o tehnični pomoči

(46) Sklep 2007/259/ES (UL L 111, 28.4.2007). (47) IP/06/1593. (48) Skupni ukrep 2007/484/SZVP (UL L 181, 11.7.2007).

SL 13 SL

(TAIEX) je bilo skupno organiziranih 65 dogodkov na zahtevo držav ESP, to je v povprečju 20 zahtev na mesec.

Sosedski naložbeni sklad je bil sprejet, da bi se do začetka leta 2008 omogočile skupne evropske dejavnosti in bolje združila sredstva najpomembnejših donatorjev za financiranje pomembnejših operacij ter da bi se podprli partnerji pri uresničevanju potrebnih reform in izvajanju naložb.

Vzpostavljeni so bili tudi programi na regionalni ravni za soočanje z izzivi skupnega interesa, kot so energetika, okolje, promet in spodbujanje investicij. Nadaljevala sta se podpora čezmejnemu sodelovanju in program „Partnerstvo za mir na Bližnjem vzhodu“. Druge pobude so se nanašale na enakost med spoloma in medkulturni dialog.

<T3>5.1.3. Odnosi z Rusijo

Dne 19. marca je Svet sprejel Skupni ukrep v podporo uničenju kemičnega orožja v Ruski federaciji v okviru izvajanja strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (WMD) (49). V okviru tega skupnega ukrepa bo Unija pomagala Rusiji pri uničenju njenih zalog kemičnega orožja v skladu s časovnim razporedom in obveznostmi, ki izhajajo iz konvencije o kemičnem orožju. Ukrep bo prispeval tudi k dokončanju gradnje elektroenergetske infrastrukture v obratu za uničenje kemičnega orožja v Ščučju. Unija bo k projektu več darovalcev, ki ga koordinira Združeno kraljestvo, prispevala več kot 3 milijone EUR.

Evropski parlament je 10. maja sprejel resolucijo za srečanje na vrhu Evropska unija-Rusija, v kateri je ponovil potrebo po vzpostavitvi strateškega sodelovanja z Rusijo, ki ostaja njena pomembna partnerica, s katero Evropska unija ne deli le gospodarskih in trgovinskih interesov, ampak tudi cilj tesnega sodelovanja na mednarodnem prizorišču ter v okviru njunega skupnega sosedstva.

Zasedanje devetnajstega vrha Evropska unija-Rusija je potekalo 17. in 18. maja v Samari v Rusiji. Kljub občutnim razlikam v stališčih, zlasti glede človekovih pravic, je Unija poudarila, da se goreče zavzema za strateško partnerstvo z Rusijo. Obe strani sta izrazili interes za pogajanja o nasledniku partnerskega sporazuma in sta odločeni, da bosta v prihodnosti tesneje sodelovali na področju energije, zaščite podnebja, raziskovanja in v prizadevanjih za reševanje mednarodnih sporov.

Dvajseto zasedanje vrha Evropska unija-Rusija je potekalo 26. oktobra v Mafri (Portugalska). Njegov namen je bilo razpravljanje o okrepitvi sodelovanja v okviru štirih skupnih prostorov, dogodkov v Uniji in Rusiji ter mednarodnih in regionalnih vprašanj, zlasti Kosova. Na vrhu so se razprave dotaknile tudi dialoga o vlaganjih med Unijo in Rusijo, skupnih pobud za rešitev vprašanja čakalnih vrst na številnih mejnih prehodih ter pristopa Rusije k STO. Na področju energije sta bila preučena razvoj sistema zgodnjega opozarjanja v primeru morebitnih težav z oskrbo in redno poročilo v zvezi z dialogom med Unijo in Rusijo o energiji. Unija je poudarila tudi pomen trgovine z Rusijo in možnosti, ki jih ponujajo njuni medsebojni odnosi.

V letu 2007 so zasedali stalni sveti za partnerstvo med Evropsko unijo in Rusijo na področju sodstva, notranjih zadev, zunanjih odnosov in kulture.

(49) Skupni ukrep 2007/178/SZVP (UL L 81, 22.3.2007).

SL 14 SL

Splošne reference in druge koristne povezave

<LIENS5.1></LIENS5.1>

</DOC>

<T6>Oddelek 2

<T2>5.2. Prisotnost Evropske unije v svetovnem gospodarstvu

<T3>5.2.1. Mednarodna trgovina

Splošni vidiki

Evropski parlament je v resoluciji z dne 22. maja o globalizirani Evropi in zunanjih vidikih konkurenčnosti ocenil, da si mora Unija še naprej prizadevati za izpopolnjen enotni trg, spodbujanje večje svetovne liberalizacije in proste ter pravične trgovine ter preprečevati kakršen koli protekcionizem. Po mnenju Parlamenta mora biti ob upoštevanju razlogov, povezanih z razvojem, ukinitev ali znižanje visokih carin in netarifnih ovir za izvoz Skupnosti ena glavnih prednostnih nalog trgovinske politike Unije.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 31. maja izdal raziskovalno mnenje z naslovom „Izzivi in priložnosti EU v zvezi z globalizacijo“ (50). V njem je predstavil strategijo v štirih točkah:

• poudarjanje izzivov globalizacije s prav tako globalnim pristopom;

• prispevanje k učinkovitejšim svetovnim pravilom za pospeševanje globalizacije s človeškim obrazom;

• oblikovanje enotne strategije za Unijo na področju mednarodne trgovine;

• s spodbujanjem okrepljenega povezovanja doseči, da globalizacija za narode Evrope postane priložnost.

Odbor je 26. septembra je sprejel mnenje na lastno pobudo z naslovom „Povezovanje svetovne trgovine in zunanje izvajanje. Kako obvladovati nove izzive“ (51). V njem preučuje, kako razvoj v azijskih državah in vključevanje novih držav članic Unije določata pojav zunanjega izvajanja na področju blaga in storitev na svetovni ravni. Prav tako preučuje, ali in v kakšnem obsegu je Unija ranljiva zaradi pojava novih, globalno delujočih trgovinskih sil in s tem povezanih svetovnih sprememb primerjalnih prednosti Evrope.

Komisija v svojem sporočilu z dne 20. novembra (52) o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja (53) poudarja, da je enotni trg močno sredstvo, ki Evropejcem omogoča, da izkoristijo prednosti globalizacije. V njem predstavi strategijo v treh točkah:

• širjenje konkurenčnega prostora evropskih podjetij prek fizičnih meja enotnega trga;

(50) UL C 175, 27.7.2007. (51) UL C 10, 15.1.2008. (52) COM(2007) 724. (53) Glej razdelek „Ponovni pregled in napredek notranjega trga“ v oddelku 2 poglavja II tega poročila.

SL 15 SL

• širjenje regulativnega prostora enotnega trga s spodbujanjem sodelovanja na področju evropskih standardov in vrednot v tujini;

• zagotavljanje, da koristi odprtosti dosežejo evropske državljane.

Komisija je 30. oktobra sprejela predlog uredbe (54) o revidiranem sistemu statistike Skupnosti glede zunanje trgovine s tretjimi državami (Extrastat). Cilj te pobude je med drugim tudi odgovoriti na nove potrebe uporabnikov z vzpostavitvijo dodatnih statistik o trgovini glede na značilnosti podjetij, valuto izdajanja računov za izvoz in uvoz, naravo posla in tarifno kvoto.

Večstranska pogajanja: pogajanja iz Dohe

Pogajanja za zaključek pogajanj iz Dohe so se nadaljevala v letu 2007 po ponovnem bolj prožnem začetku pogajanj, ki so se upočasnila zaradi skromnih rezultatov vrha Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu decembra 2005. Evropski ekonomsko-socialni odbor je na seji 15. in 16. februarja (55) izrazil željo, da bi se krog pogajanj iz Dohe hitro končal, pa tudi Svet glede na svoje sklepe 22. maja meni, da bi zaključek pogajanj iz Dohe lahko imel pomembno vlogo pri konkurenčnosti evropske industrije. Evropski Svet je v sklepih predsedstva 8. in 9. marca med drugim poudaril potrebo po daljnosežnem, uravnoteženem in splošnem dogovoru o Razvojni agendi iz Dohe ter ključne partnerje pozval, naj delujejo v istem duhu konstruktivne zaveze in tako pripomorejo k uspešnemu zaključku pogajanj.

Reševanje sporov

Leta 2007 je bila Evropska unija udeležena v 31 trgovinskih sporih pred STO (v petnajstih kot tožnica in v šestnajstih kot tožena stranka). V večini sporov so bile njen nasprotnik Združene države (v osmih kot tožnica in v treh kot tožena stranka). Najodmevnejša sta bila spora „Airbus/Boeing“, vložena z utemeljitvijo, da sta proizvajalca domnevno prejemala državne subvencije. Spor se je nadaljeval celo leto, končna odločitev pa se pričakuje sredi leta 2008. Posebna skupina STO je potrdila stališče Evropske unije, ki spodbija uvozne omejitve Brazilije za obnovljene pnevmatike. Indija je ukinila dodatne dajatve za vino in žgane pijače. Ekvador in Združene države so zahtevale ustanovitev posebne komisije STO za uvozni režim Evropske unije za banane. Glede spora o protidampinških ukrepih Unije za norveške losose je posebna skupina STO razsodila v prid Norveške v določenem številu zahtev, zavrnila pa je zahtevo Norveške za razveljavitev ukrepov.

Instrumenti trgovinske politike

Komisija je 1. avgusta predstavila svoje poročilo za leto 2006 o ukrepih trgovinske zaščite tretjih držav proti Skupnosti (56). Konec leta 2006 navaja 143 ukrepov proti Skupnosti zlasti iz Kitajske, Združenih držav in Indije.

Tudi Poročilo za leto 2006 o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih Skupnosti (57) je bilo objavljeno avgusta. Kaže, da je za leto 2006 značilno povečanje števila začetih primerov in števila preiskav, zaključenih brez uvedbe ukrepov.

Izvoz blaga z dvojno rabo

(54) COM(2007) 653. (55) UL C 97, 28.4.2007. (56) COM(2007) 461 (UL C 246, 20.10.2007). (57) COM(2007) 479.

SL 16 SL

Svet je 18. septembra spremenil in posodobil Uredbo (ES) št. 1334/2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo (58)

Dostop do zunanjih trgov

Komisija je 18. aprila sprejela sporočilo z naslovom „Globalna Evropa: okrepljeno partnerstvo za olajšanje dostopa na trge evropskim izvoznikom“ (59). Ta pobuda je bistven sestavni del strategije o globalni Evropi in pomemben prispevek k lizbonski strategiji za rast in delovna mesta. Predvideva vzpostavitev novega partnerstva med Komisijo, državami članicami in podjetji ter poudarja usklajevanje ukrepov v Evropi in na kraju samem, to je v tretjih državah, kadar lokalno znanje in izkušnje omogočajo lažjo opredelitev in obravnavo trgovinskih ovir. Pomembnost tega sporočila je bila poudarjena v sklepih Sveta na zasedanju 17. in 18. junija.

Komisija je 13. decembra (60) predlagala spremembo Uredbe o trgovinskih ovirah (61), kar bo omogočilo lažji dostop do zunanjih trgov za evropske izvoznike ter spodbujanje rasti in zaposlovanja v Skupnosti.

Dostop do trgov Unije

V smislu pomena, ki ga Evropska unija pripisuje razsežnosti razvoja v svoji trgovinski politiki, Komisija še naprej razvija in spodbuja Službo za pomoč izvoznikom iz držav v razvoju, orodje, namenjeno za lažji dostop držav v razvoju do trgov v Uniji.

Uredba Sveta o začasnem preklicu dostopa Republike Belorusije do splošnih tarifnih preferencialov (62) je začela veljati 21. junija. Ta ukrep je odgovor na kršitev Belorusije zaradi neupoštevanja njenih obveznosti do Mednarodne organizacije dela. S to uredbo bodo ponovno vzpostavljene standardne tarife za blago, uvoženo v Unijo, in sicer s 3-odstotno razliko v primerjavi s shemo splošnih tarifnih preferencialov (SPG).

Komisija je 14. novembra sprejela predlog Uredbe (63) o uvedbi avtonomnih trgovinskih preferencialov za Moldavijo. Namen predloga je oprostitev skoraj vsega moldavskega izvoza v Unijo vseh carin in količinskih omejitev.

Tekstil

Januarja je bila sprejeta sprememba Uredbe Sveta o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav (64), pa tudi več sklepov o sklenitvi sporazumov ali protokolov z Azerbajdžanom (65), Kazahstanom (66) in Ukrajino (67).

Svet je 18. septembra sprejel pogajalske smernice za osnutek sporazuma z Belorusijo o obnovitvi sporazuma o trgovini s tekstilnimi izdelki. Svet je 10. decembra sprejel Sklep (68) o odobritvi pogojev podaljšanja tega sporazuma za eno leto.

(58) Uredba (ES) št. 1183/2007 (UL L 278, 22.10.2007). (59) COM(2007) 183 (UL C 181, 3.8.2007). (60) COM(2007) 796. (61) Uredba (ES) št. 3286/94 (UL L 349, 31.12.1994). (62) Uredba (ES) št. 1933/2006 (UL L 405, 30.12.2006). (63) COM(2007) 705. (64) Uredba (ES) št. 54/2007 (UL L 18, 25. 1.2007). (65) Sklep 2007/35/ES (UL L 17, 24.1.2007). (66) Sklep 2007/36/ES (UL L 17, 24.1.2007). (67) Sklep 2007/37/ES (UL L 17, 24.1.2007).

SL 17 SL

Komisija je 18. oktobra spremenila (69) Prilogo Uredbe (70) o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav in uvedla nadzorni sistem za uvoz nekaterih vrst blaga po poreklu iz Kitajske leta 2008.

Železarski izdelki

Svet je 30. maja sprejel Sklep o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Ukrajine o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki (71) in Uredbo (72) o upravljanju nekaterih omejitev za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov iz Ukrajine, predvidenih v tem sporazumu. Novi sporazum, podpisan 18. junija v Luxembourgu, bo veljal od datuma podpisa do 31. decembra 2007 ali do pristopa Ukrajine k STO, pri čemer velja zgodnejši datum. Komisija je 12. decembra sprejela Uredbo o določitvi količinskih omejitev nekaterih jeklenih izdelkov iz Ukrajine za leto 2008 (73).

Svet je 22. oktobra sprejel Sklep o sklenitvi sporazuma o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki (74) in Uredbo (75) o upravljanju omejitev za uvoz teh izdelkov iz Rusije, predvidenih v tem sporazumu. Novi sporazum, ki je bil podpisan 26. oktobra v Mafri na Portugalskem ob robu vrha Evropska unija-Rusija, bo veljal od datuma podpisa do 31. decembra 2007 ali do pristopa Rusije k STO, pri čemer velja zgodnejši datum. Sporazum se vsako leto avtomatično obnovi.

Svet je istega dne sprejel Sklep (76) Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta ES-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija o ukinitvi sistema dvojne kontrole brez količinskih omejitev za uvoz jeklenih izdelkov po poreklu iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Evropsko skupnost. Sklep spremlja predlog (77) o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 152/2002, ki vsebuje pravila za uporabo tega sistema v Skupnosti. Predlaga se, da Sklep in Uredba začneta veljati 1. januarja 2008.

Svet je 10. decembra sprejel Uredbo (78), ki vsebuje avtonomne ukrepe za določitev količinskih omejitev za uvoz jekla iz Republike Kazahstan za vmesno obdobje med 1. januarjem 2008 in začetkom veljavnosti novega sporazuma na področju jekla.

Intelektualna lastnina

Svet je 19. novembra sprejel Sklep (79) o sprejetju Protokola v imenu Evropske skupnosti o spremembi sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine („sporazumi TRIPS“). Ta sprememba sporazuma TRIPS bo olajšala dostop do osnovnih zdravil za države v razvoju, ki nimajo proizvodnih zmogljivosti v farmacevtskem sektorju.

<T3>5.2.2. Carinska unija

(68) Sklep 2007/861/ES (UL L 337, 21.12.2007). (69) Uredba (ES) št. 1217/2007 (UL L 275, 19.10.2007). (70) Uredba (ES) št. 3030/93 (UL L 275, 8.11.1993). (71) Sklep 2007/451/ES (UL L 178, 6.7.2007). (72) Uredba (ES) št. 752/2007 (UL L 178, 6.7.2007). (73) Uredba (ES) št. 1465/2007 (UL L 327, 13.12.2007). (74) Sklep 2007/739/ES (UL L 300, 17.11.2007). (75) Uredba (ES) št. 1342/2007 (UL L 300, 17.11.2007). (76) COM(2007) 437 (UL C 4, 9.1.2008). (77) COM(2007) 436 (UL C 4, 9.1.2008). (78) Uredba (ES) št. 1531/2007 (UL L 337, 21.12.2007). (79) Sklep 2007/768/ES (UL L 311, 29.11.2007).

SL 18 SL

Svet je 12. februarja sprejel Uredbo o dajatve prosti obravnavi določenih farmacevtskih aktivnih snovi, ki imajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji „mednarodno nezaščiteno ime“ (INN), in določenih izdelkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji gotovih farmacevtskih izdelkov (80).

Evropski parlament in Svet sta 16. aprila sprejela akcijski program za carino v Skupnosti („Carina 2013“) (81). Ta program, ki so mu namenjena proračunska sredstva v višini 323,8 milijona EUR, je treba začeti izvajati januarja 2008. Zlasti si prizadeva pomagati carinskim organom z namenom olajšati trgovino in pospešiti postopke, prispevati k izvajanju posodobljenega carinskega zakonika in povečati izmenjavo informacij s carinskimi upravami tretjih držav.

Svet je 25. junija sprejel Sklep o pristopu Evropske unije k Svetovni carinski organizaciji (WCO) in uresničevanju pravic in obveznosti, podobnih začasnemu članstvu. Skupnost je zaprosila za članstvo v tej organizaciji, da bi lahko izvajala svoje pristojnosti na področju carinska politike v mednarodnih odnosih. Dogovorjeno je, da bo Skupnost v začetku začasna članica WCO, dokler vse članice ne bodo ratificirale spremenjene ustanovne konvencije WCO (82).

Komisija je 17. oktobra sprejela predlog uredbe o spremembi Uredbe (EGS) št. 918/83 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (83). Ta sprememba je bila predlagana, da bi bilo mogoče sprejeti direktivo o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga.

Svet je 17. decembra spremenil Uredbo Sveta (ES) št. 2505/96 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za določene kmetijske in industrijske izdelke (84) in Uredbo (ES) št. 1255/96 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev Skupne carinske tarife za določene industrijske, kmetijske in ribiške proizvode (85).

Leta 2007 se je na ravni različnih institucij nadaljevalo delo za vzpostavitev posodobljenega Carinskega zakonika Skupnosti (86) in vzpostavitev okolja elektronske carine, ki bo nadomestila vse carinske postopke z nacionalnimi medsebojno povezanimi elektronskimi postopki (87).

Na področju mednarodnih odnosov je Komisija 11. aprila predlagala sklenitev sporazuma med Evropsko skupnostjo in Japonsko o carinskem sodelovanju in medsebojni upravni pomoči pri carinskih zadevah (88).

<T3>5.2.3. Transatlantski odnosi

Vrh med Evropsko unijo in Združenimi državami je bil v Beli hiši 30. aprila. Prisotni so bili: George W. Bush, predsednik Združenih držav, José Manuel Barroso, predsednik Komisije, Jacques Barrot in Günter Verheugen, podpredsednika Komisije, Benita Ferrero-Waldner in Peter Mandelson, člana Komisije, Angela Merkel, kanclerka Zvezne republike Nemčije in

(80) Uredba (ES) št. 129/2007 (UL L 56, 23.2.2007). (81) Sklep št. 624/2007/ES (UL L 154, 14.6.2007). (82) COM(2007) 252 (UL C 181, 3.8.2007). (83) COM(2007) 614 (UL C 4, 9.1.2008). (84) Uredba (ES) št. 1526/2007 (UL L 349, 31.12.2007). (85) Uredba (ES) št. 1527/2007 (UL L 349, 31.12.2007). (86) COM(2005) 608 (UL C 49, 28.2.2006). (87) COM(2005) 609 (UL C 49, 28.2.2006). (88) COM(2007) 177 (UL C 181, 3.8.2007).

SL 19 SL

predsedujoča Svetu, ter Javier Solana, Generalni sekretar Sveta in visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP). Na vrhu:

• je bil sprejet nov okvir za krepitev transatlantskega gospodarskega povezovanja. Njegov cilj je poglobiti sodelovanje in zmanjšati transatlantsko regulativno obremenitev. Temelji na prednostnih projektih, priloženih končni izjavi, ki obravnavajo intelektualno lastnino, trgovino, finančne trge, inovacije in tehnologijo ter naložbe. Transatlantski ekonomski svet bo odgovoren za spremljanje in prilagajanje teh ciljev. Sopredsedoval mu bo član Komisije in visoki predstavnik ameriške administracije, sestajal pa se bo najmanj enkrat letno;

• sta obe strani sprejeli izjavo o političnih in varnostnih vprašanjih, ki vsebuje zaveze glede usklajenih ukrepov za krepitev svobode, blaginje, varnosti, miru in človekovih pravic in obravnavanja regionalnih izzivov, zlasti v Afganistanu, na Kosovu, v Sudanu, v Latinski Ameriki in na Srednjem Vzhodu. Strani sta se tudi dogovorili glede prizadevanj za boj proti terorizmu in za ureditev potovanj brez vizumov za vse ameriške in evropske državljane;

• sta se partnerici v skupni izjavi zavezali, da bosta odgovorili na trojni izziv glede energetske varnosti, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. Poudarili sta svoj skupni interes za zagotovitev varne, cenovno dostopne in čiste oskrbe z energijo in za zmanjšanje onesnaževanja ter emisij toplogrednih plinov z ohranitvijo spodbujanja gospodarske rasti.

Ob vrhu sta partnerici podpisali sporazum „Odprto nebo“, prvo fazo sporazuma o zračnem prometu (89).

Pred vrhom je bila 25. aprila sprejeta resolucija o transatlantskih odnosih, v kateri Evropski parlament izraža svojo podporo pobudi nemškega predsedstva za začetek novega transatlantskega gospodarskega partnerstva s časovnim načrtom za vzpostavitev transatlantskega trga brez carinskih ovir.

Prvi sestanek transatlantskega ekonomskega sveta je bil v Washingtonu 9. novembra. V razpravah so v glavnem obravnavali razvoj transatlantskega gospodarskega povezovanja in predlog skupnih ukrepov za zmanjšanje ovir za transatlantsko trgovino. Strani sta zlasti začeli dialog o spodbujanju transatlantskih naložb ter določili časovni razpored za dosego vzajemnega priznanja programov trgovinskega partnerstva Združenih držav in Unije do leta 2009. Poleg tega sta razpravljali o usklajenosti standardov za biogoriva, skladnosti ocene varnosti izdelkov in o zagotavljanju informacij o farmacevtskih izdelkih potrošnikom.

Konferenca med Evropsko unijo in Združenimi državami o boju proti piratstvu in ponarejanju je bila v Ženevi 1. februarja. Srečanje je omogočilo oceno stanja in pripravo podlage za prihodnji razvoj sodelovanja na tem področju.

Sporazum o varnosti tajnih podatkov (90) je bil podpisan v Washingtonu in je začel veljati 30. aprila. Omogoča izmenjavo tovrstnih podatkov med Unijo in Združenimi državami.

Sporazum o zaupnosti za izboljšanje varovanja zdravja in za olajšanje trgovine med Evropsko unijo in Združenimi državami je bil 2. julija podpisan v Bruslju. Partnerici bosta

(89) Sklep 2007/339/ES (UL L 134, 25.5.2007). (90) Sklep 2007/274/PNZ (UL L 115, 3.5.2007).

SL 20 SL

odslej lahko izmenjevali tajne podatke o varnosti kozmetičnih izdelkov in medicinskih pripomočkov.

Sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obdelavi in prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) s strani letalskih prevoznikov Ministrstvu Združenih držav za domovinsko varnost (91) je bil podpisan 23. julija.

<T3>5.2.4. Odnosi z industrializiranimi državami in državami z visokim dohodkom

Vrh G8

Vodje držav ali vlad skupine G8 so se med 6. in 8. junijem srečali v Heiligendammu (Nemčija). Vrhu je predsedovala Angela Merkel, kanclerka Zvezne republike Nemčije in predsedujoča Svetu. V razpravah so obravnavali zlasti podnebne spremembe, razvojno pomoč, zlasti za Afriko, načinu za izboljšanje naložbenih pogojev in odgovornosti, mednarodno trgovino (pogajanja iz Dohe), vključno s socialno razsežnostjo globalizacije.

Na junijskem zasedanju je Evropski svet pozdravil začetek heiligendammskega procesa skupine G8, v okviru katerega je bila vzpostavljena nova oblika dialoga, zlasti z Južno Afriko, Brazilijo, Kitajsko, Indijo in Mehiko. Evropski svet se zaveda vedno večje pomembnosti teh držav in drugih hitro rastočih gospodarstev. Po mnenju Sveta mora heiligendammski proces pospešiti politični dialog in sodelovanje s temi državami.

Japonska

Vrh med Evropsko unijo in Japonsko je bil 5. junija v Berlinu. Partnerici sta ponovno potrdili željo po dolgoročni krepitvi partnerstva med Evropsko unijo in Japonsko in tudi njune zaveze, da bosta prispevali k rešitvi globalnih izzivov, kot so podnebne razmere in vprašanje energetske varnosti. Sprejet je bil akcijski načrt EU-Japonska za varstvo in okrepitev pravic intelektualne lastnine, ob robu pa je bil tudi parafiran sporazum o carinskem sodelovanju.

Kanada

Vrh Evropska unija-Kanada je bil 4. junija v Berlinu. V končni izjavi sta partnerici ugotovili, da so njuni dvostranski odnosi trdni, in se dogovorili za napredek pri doseganju treh glavnih ciljev, ki so mir in varnost, gospodarsko partnerstvo ter energetska in podnebna varnost. Sprejet je bil tudi časovni načrt 2007–2008 za sodelovanje med Skupnostjo in Kanado na področju zakonodaje.

Nova Zelandija

Ministrska trojka Evropske unije se je 21. septembra v Lizboni srečala z Novo Zelandijo. Na tem sestanku sta Unija in Nova Zelandija sprejeli novo skupno izjavo o odnosih in sodelovanju, ki bo podlaga za njune odnose v prihodnjih petih letih. Izjava obravnava krepitev njunega sodelovanja, zlasti na področju dvostranske trgovinske menjave in naložb, regionalne varnosti, energetske varnosti, podnebnih sprememb in boja proti terorizmu.

Evropski gospodarski prostor

(91) Sklep 2007/551/SZVP, PNZ (UL L 204, 4.8.2007).

SL 21 SL

Sedemindvajseto zasedanje Sveta Evropskega gospodarskega prostora je bilo 15. maja v Bruslju. Razprave so bile osredotočene na položaj na Srednjem Vzhodu, v Afganistanu in na Kosovu. Svet je zlasti pozdravil zaključek pogajanj o širitvi Sporazuma EGP za vključitev Bolgarije in Romunije kot pogodbenic, ter priprave na udeležbo EGP/EFTA v programih Unije, ki so zanimivi za EGP za obdobje 2007–2013.

Svet je 23. julija sprejel sklep o podpisu in začasni uporabi Sporazuma o udeležbi Republike Bolgarije in Romunije v Evropskem gospodarskem prostoru ter štirih z njim povezanih sporazumov (92). EGP šteje odslej trideset držav članic in pomeni notranji trg z več kot 500 milijoni potrošnikov. Ker se pogajanja o širitvi EGP niso končala pred 29. marcem, kakor je bilo predvideno, je bilo treba poskrbeti, da sporazum o širitvi EGP začne veljati čim prej, zato je bila predlagana začasna uporaba.

Osemindvajseto zasedanje Sveta Evropskega gospodarskega prostora je bil 20. novembra v Bruslju. Razprave so bile osredotočene na položaj na Kosovu, Srednjem Vzhodu in v Sudanu/Darfurju. Udeleženci so z odobravanjem sprejeli podpis sporazuma o širitvi EGP julija in njegovo začasno uporabo, s katerim sta Bolgarija in Romunija postali pogodbenici sporazuma EGP, ter pozvali države članice, da čim prej končajo postopke ratifikacije.

<T3>5.2.5. Odnosi z razvijajočimi se državami

Vrh Evropska unija-Kitajska je bil 28. novembra v Pekingu. Evropski in kitajski voditelji so se lotili vrste dvostranskih vprašanj o razvoju njihovih gospodarskih in trgovinskih odnosov, posebno pozornost pa so posvetili vprašanjem kot so: menjalni tečaj, trgovinski primanjkljaj in pogajanja glede sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter napredek na področju znanosti in tehnologije, okolja, izobraževanja in informacijske družbe. Obravnavali so tudi regionalna in mednarodna vprašanja, kot so podnebne spremembe, energija, razvoj Afrike, dogodki v Mjanmaru (Burmi), na korejskem polotoku, v Iranu in na Srednjem Vzhodu.

Vrh Evropska unija-Indija je bil 30. novembra v New Delhiju. Partnerici sta ocenili izvajanje akcijskega načrta, sprejetega septembra 2005, ki mora biti revidiran v letu 2008. Voditelji držav so podpisali protokol k sporazumu o finančnem sodelovanju med Evropsko unijo in Indijo za obdobje 2007–2010. Obnovili so tudi sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju iz leta 2001 ter napovedali ustanovitev evropskega tehnološkega in poslovnega centra v Indiji. Obe partnerici sta se seznanili z napredkom, doseženim pri dvostranskih trgovinskih pogajanjih, ki so postala uradna v Helsinkih leta 2006 in so se začela junija lani. Na političnem področju sta ponovno poudarili multilateralizem, energijo, podnebne spremembe, razorožitev in neširjenje orožja, boj proti terorizmu.

Prvi vrh med Evropsko unijo in Brazilijo je bil 4. julija v Lizboni, da se vzpostavi strateško partnerstvo za poglobitev njunih odnosov (93). Odslej ima Unija strateško partnerstvo z vsemi državami iz skupine BRIC (z Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko).

Odnosi z državami Latinske Amerike so obravnavani v razdelku „Regionalni pristopi“ oddelka 3 tega poglavja.

<T3>5.2.6. Odnosi z mednarodnimi organizacijami

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)

(92) Sklep 2007/566/ES (UL L 221, 25.8.2007). (93) Glej razdelek „Regionalni pristopi“ v oddelku 3 tega poglavja.

SL 22 SL

Komisija je dejavno sodelovala pri delu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v zvezi z gospodarskimi in socialnimi vidiki globalizacije, vključno z majskim sestankom Ministrskega sveta OECD z naslovom „Inovacije: spodbujanje agende OECD za rast in pravičnost“, svetovnim forumom z naslovom „Merjenje in spodbujanje napredka družb“ in novim heiligendammskim procesom za zagotavljanje izvajanja sklepov junijskega vrha skupine G8 o rasti in odgovornosti v svetovnem gospodarstvu. OECD je opravila prvo splošno oceno politik Skupnosti, končno poročilo o tem pa je bilo objavljeno 20. septembra. Komisija še vedno podpira institucionalno reformo in boljše vključevanje hitro rastočih gospodarstev v delo OECD. Še naprej zlasti podpira pristop k OECD držav članic Unije, ki še niso članice OECD, kot so Bolgarija, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovenija.

Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (MDS)

Evropske institucije so 5. in 6. februarja že četrtič sprejele skupino evropskih izvršnih direktorjev Svetovne banke, da bi razpravljali o glasovih Unije v Svetovni banki, proračunski podpori, polnitvi sredstev Mednarodnega združenja za razvoj (IDA 15), Evropski investicijski banki in novih donatorjih. V razpravi so sodelovali vsi ključni akterji Evropske skupnosti, nevladne organizacije (NVO) in Evropski parlament. Evropski izvršni direktorji so leta 2007 svetu guvernerjev Svetovne banke predložili več kot trideset skupnih izjav.

V okviru spomladanskih zasedanj Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada se je Evropska unija 14. in 15. aprila udeležila skupnega sestanka evropskih izvršnih direktorjev, Svetovne banke in MDS, da bi razpravljali o medsebojnem učinkovanju procesa reforme MDS in Svetovne banke ter napredka pri usklajevanju stališč Unije v okviru teh institucij.

Letni skupščini Svetovne banke in MDS ter zasedanje Odbora za razvoj so bili 20. in 22. oktobra v Washingtonu. Komisija se je udeležila razprav o reformi upravljanja in financ MDS ter reformi strateških usmeritev Svetovne banke.

Drugi vidiki odnosov s Svetovno banko so prav tako obravnavani v razdelku „Svetovna banka in banke za regionalni razvoj“ oddelka 5 tega poglavja.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)

EBRD je leta 2007 odobrila vsoto 5,6 milijarde EUR za financiranje projektov, zlasti v državah juga in vzhoda Evropske unije.

Dva projekta sta bila končana v okviru tristranskega sporazuma, sklenjenega decembra 2006 med Komisijo, EBRD in Evropsko investicijsko banko, za preostale tri pa so priprave že zelo napredovale.

Utrjeno je bilo sodelovanje v okviru programa skupne pomoči pri podpori projektom v evropskih regijah (Jaspers), katerega cilj je pomagati državam članicam Srednje in Vzhodne Evrope pri razvoju visokokakovostnih projektov, ki bi lahko bili upravičeni do pomoči iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Odprti so bili trije regionalni uradi (v Bukarešti, Varšavi in na Dunaju).

Komisija in EBRD sta 13. julija podpisali memorandum o soglasju za okrepitev njunega sodelovanja na energetskem področju in razširitev njegovega obsega, ki je doslej zajemalo le razgradnjo jedrskih objektov. Obe strani sta izrazili željo po razširitvi sodelovanja s

SL 23 SL

podpiranjem projektov v zvezi z varnostjo oskrbe in energetsko učinkovitostjo. Začele so se tudi razprave med Komisijo in EBRD o reviziji okoljske politike banke.



</DOC>

<T6>Oddelek 3

<T2>5.3. Prispevek k mednarodni solidarnosti

<T3>5.3.1. Varstvo in spodbujanje skupnih vrednot preko meja Evropske unije

Evropska unija z namenom spodbujanja in varovanja človekovih pravic ter podpiranja demokratičnega napredka in spoštovanja pravne države v svetu uporablja finančne instrumente, ki so ji na voljo na večstranski in dvostranski ravni.

Leta 2007 je bilo precej truda vloženega v začetek delovanja Sveta za človekove pravice, ki ga je nedavno ustanovila Organizacija Združenih narodov (OZN), kar ji je omogočilo, da je oblikovala stališče glede nekaterih perečih primerov kršitev človekovih pravic, na primer v Darfurju (Sudan) ter Mjanmaru (Burmi). Evropski parlament je v svojem letnem pregledu stanja človekovih pravic v svetu za leto 2006, ki ga je sprejel 26. aprila, izrazil kritiko Sveta za človekove pravice zaradi njegove nezmožnosti doseganja razumnih kompromisov glede perečih primerov kršenja človekovih pravic. Ob tej priložnosti je Parlament med poglavitnimi problemi glede človekovih pravic v svetu prav tako navedel odnos Kitajske do človekovih pravic, oporišče Guantànamo in trgovanje z orožjem, zlasti z osebnim orožjem, o katerem bi bilo po mnenju Parlamenta treba sprejeti mednarodni sporazum.

Poleg tega je Unija prispevala k delu Generalne skupščine Združenih narodov na področju človekovih pravic, zlasti glede oblikovanja novih standardov, kot sta Konvencija Združenih narodov o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem ali Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov. Slednja je instrument človekovih pravic, ki obsega izrecno socialno razsežnost in je tudi prva velika konvencija na področju človekovih pravic, ki jo je Evropska skupnost podpisala kot pravna oseba.

Vključevanje človekovih pravic v strateški dialog v okviru pridružitvenih sporazumov in sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami, kot je Sporazum iz Cotonouja med Evropsko unijo in državami AKP (Afrika, Karibi, Pacifik), ali v okviru evropske sosedske politike, je potekalo sistematično. Unija je ravno tako nadaljevala neprekinjeni dialog o človekovih pravicah s Kitajsko in posvetovanja na tem področju z Rusijo ter Japonsko, Kanado, Novo Zelandijo, Združenimi državami Amerike in državami kandidatkami za pristop. Nov pomemben korak je bil začetek dialoga o človekovih pravicah z Uzbekistanom, še zlasti, ker je v okviru strategije Evropske unije za Osrednjo Azijo predvidena vzpostavitev podobnega dialoga z vsemi državami te regije.

Ne glede na ta pristop, ki je osredotočen na sodelovanje, pa Unija ni oklevala in je uvedla konkretne ukrepe, kadar koli je po svetu prišlo do resnih kršitev človekovih pravic, kot na primer v Iranu, Jemnu, na Kitajskem, v Sudanu ali na Šrilanki. Nadaljevala je spodbujanje boja proti mučenju otrok in nasilju nad njimi v oboroženih spopadih, prav tako pa je okrepila svojo podporo zagovornikom človekovih pravic po vsem svetu. Unija je poleg tega

SL 24 SL

nadaljevala dejavna prizadevanja za odpravo smrtne kazni in je z odločitvijo, da na 62. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v okviru zavezništva med več regijami podpre sprejetje resolucije proti smrtni kazni, pokazala svojo trdno politično zavezo.

V okviru celovite reforme programov zunanje pomoči Unije je bil leta 2006 (94) ustanovljen nov evropski instrument za demokracijo in človekove pravice. Veljati je začel 1. januarja 2007. S finančnega vidika predvideva pomoč v višini 1 104 milijonov EUR za dejavnosti v podporo človekovih pravic, demokratizacije in pravne države v tretjih državah v obdobju 2007–2013. Pomoč, zagotovljena v okviru tega instrumenta, je osredotočena predvsem na partnerstva z nosilci civilne družbe in mednarodnimi organizacijami, katerih dejavnosti zajemajo varovanje in uveljavljanje človekovih pravic, demokracije, sodstva in pravne države. Novi instrument je temelj financiranja številnih dejavnosti Evropske unije na področju opazovanja volitev, ki so postale ključni dejavniki krepitve demokratičnih procesov v tretjih državah.

Naloga Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ki je bila ustanovljena 15. februarja (95), je varovati temeljne pravice v Evropski uniji. Njen osnovni predpis kljub temu predvideva tesno sodelovanje Agencije s Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Združenimi narodi in drugimi mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju temeljnih pravic. V Agenciji sicer lahko sodelujejo države kandidatke za pristop k Uniji in države, s katerimi je bil podpisan stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (države Zahodnega Balkana).

Svet je 15. oktobra sprejel deveto letno poročilo Evropske unije o človekovih pravicah.

V široki paleti razvojnih instrumentov in programov, s katerimi razpolaga Komisija, nekateri še posebej odražajo vrednote Unije na mednarodnem prizorišču. V imenu svojih državljanov Unija v duhu solidarnosti z ljudstvi vsega sveta na leto izvrši več kot 2 000 posredovanj. Te tematske dejavnosti so konkretni primeri boja proti revščini in lakoti, proti mučenju, proti aidsu, proti trgovini z ljudmi ali prizadevanj za močnejšo civilno družbo, za rehabilitacijo žrtev uporabe drog, za okolje ali za bolj demokratično in pravičnejšo družbo. Ti projekti se najpogosteje izvajajo v zahtevnih okoliščinah v povezavi z nevladnimi organizacijami, ki prevzemajo odgovornost za ukrepanje ob finančni podpori Komisije, ki letno znaša okoli 870 milijonov EUR.

<T3>5.3.2. Razvojna politika

Splošni pristop

Komisija je 28. februarja sprejela sporočilo z naslovom „Kodeks ravnanja EU o delitvi dela v razvojni politiki“ (96). Komisija meni, da bi lahko sporazum o delitvi dela izboljšal učinkovitost pomoči, okrepil vlogo razvojnega sodelovanja v zunanjih odnosih EU in prispeval k oblikovanju evropske identitete, ki bi temeljila na vrednotah, opredeljenih v Evropskem soglasju o razvoju. Kodeks ravnanja je bil vključen tudi v sklepe Sveta z dne 15. maja.

(94) Uredba (ES) št. 1889/2006 (UL L 386, 29.12.2006). (95) Uredba (ES) št. 168/2007 (UL L 53, 22.2.2007). Glej razdelek „Varstvo temeljnih pravic in boj proti diskriminaciji“ v oddelku 3

poglavja III tega poročila. (96) COM(2007) 72 (UL C 181, 3.8.2007).

SL 25 SL

Od konference v Monterreyu o financiranju razvoja leta 2002 je Evropska unija sprejela vrsto zavez glede obsega, virov in učinkovitosti razvojne pomoči. Svet je Komisijo zadolžil, da zagotovi nadaljevanje izpolnjevanja teh zavez. V ta namen so bila 4. aprila sprejeta tri sporočila:

• prvo, z naslovom „Od Monterreya do Evropskega soglasja o razvoju: spoštovanje naših zavez“ (97), želi s povzetkom politične narave zagotoviti okvir celotnemu procesu in prepoznati sporočila, ki bi lahko koristila zunanjemu obveščanju. Opravljene analize so pokazale, da če je Unija na pravi poti, bo polno spoštovanje sprejetih zavez zahtevalo neomajno politično voljo in večjo mobilizacijo javne podpore. Obširno obveščanje o opravljenih tehničnih analizah in s tem povezanih priporočilih je odslej pomemben naslednji korak;

• drugo, z naslovom „Ob pripravi evropske strategije pomoči za trgovino – prispevek Komisije“ (98), označuje nov korak pri uresničevanju zavez Evropske unije za nadaljevanje svetovnih prizadevanj v prid pomoči za trgovino in za boljše usklajevanje njene razvojne pomoči. V sporočilu je posebna pozornost namenjena afriškim, karibskim in pacifiškim državam v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Evropski parlament in Svet sta 15. oziroma 23. maja izrazila svoji mnenji o tem sporočilu;

• tretje, z naslovom „Uresničevanje obljub Evrope o financiranju za razvoj“ (99), sestavlja peto letno poročilo o napredku, doseženem od konference v Monterreyu, in nadgrajuje zaveze, ki jih je Svet sprejel maja 2005 v okviru pregleda razvojnih ciljev tisočletja. To sporočilo spremlja delovni dokument s podrobnejšimi analizami. Poročilo temelji na odgovorih držav članic na zadnjo letno anketo, ki je bila izvedena januarja 2007. Sporočilo je bilo vključeno tudi v sklepe Sveta z dne 15. maja.

Odbor regij je 7. junija (100) izrazil svoje mnenje o sporočilu iz leta 2006, v katerem je Komisija obravnavala upravljanje v evropskem soglasju o razvojni politiki (101). Odbor meni zlasti, da izvajanje upravljanja na vseh ravneh oblasti v državi zahteva način vladanja, ki temelji na načelih preglednosti in sodelovanja javnosti ter subsidiarnosti.

Parlament je v svoji resoluciji z dne 20. junija znova opozoril na pomen sprejetih zavez v okviru razvojnih ciljev novega tisočletja in hkrati izrazil zaskrbljenost glede zavez Afriki, ki so jih sprejeli donatorji. Dne 12. julija je opozoril na demokratični nadzor, ki ga zahteva vzpostavitev instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, ustanovljenega decembra 2006 (102).

Komisija je 21. junija sprejela Letno poročilo 2007 o razvojni politiki Evropske skupnosti in izvajanju zunanje pomoči v letu 2006 (103).

Komisija je 20. septembra sprejela prvo „Poročilo EU o usklajenosti politike za razvoj“ (104). Evropska unija se je zavezala k skladnosti politik za razvoj na dvanajstih področjih: zunanja trgovina, okolje, podnebne spremembe, varnost, kmetijstvo, ribištvo, socialna razsežnost,

(97) COM(2007) 158 (UL C 181, 3.8.2007). (98) COM(2007) 163 (UL C 181, 3.8.2007). (99) COM(2007) 164 (UL C 181, 3.8.2007). (100) UL C 197, 24.8.2007. (101) COM(2006) 421. (102) Uredba (ES) št. 1905/2006 (UL L 378, 27.12.2006). (103) COM(2007) 349 (UL C 191, 17.8.2007). (104) COM(2007) 545 (UL C 4, 9.1.2008).

SL 26 SL

zaposlovanje in dostojno delo, priseljevanje, raziskave, informacijska družba, promet in energetika. Iz poročila je razvidno, da lahko prizadevanja za uskladitev omogočijo hitrejše doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Poročilo je bilo vključeno v sklepe Sveta z dne 20. novembra, ki bodo omogočili usmeritev prizadevanja Unije na področju skladnosti za razvoj v letih 2008 in 2009.

Komisija je 25. oktobra sprejela sporočilo z naslovom „Korak k odzivu EU na primere ranljivosti – zavzemanje za trajnostni razvoj, stabilnost in mir v težkih razmerah“ (105). Sporočilo je bilo posredovano drugim institucijam Unije, da bi se razvila razprava v podporo celostne strategije Skupnosti za odzivanje na primere ranljivosti. Evropski parlament je svoje mnenje o tem sporočilu izrazil 15. novembra, Svet pa na svojem zasedanju 19. in 20. novembra.

Zaposlovanje, socialna kohezija ter človekov in družbeni razvoj

Komisija je okrepila svojo vlogo v svetovnih forumih in znatno prispevala k napredovanju programov na področju izobraževanja in zdravstva v okviru razvojnega sodelovanja. Komisija je eno leto (od julija 2006 do junija 2007) sopredsedovala pospešeni pobudi „Izobraževanje za vse“, zaradi česar je bila v središču mednarodnih razprav o izboljšanju usklajevanja med donatorji in o ocenjevanju učinkovitosti pomoči, dodeljene na področju izobraževanja. Komisija je skupaj z vlado Združenega kraljestva in Svetovno banko organizirala tudi srečanje na visoki ravni o izobraževanju, na katerem je bila poudarjena potreba večjega, kakovostnejšega, hitrejšega in dolgoročnejšega financiranja izobraževanja v državah v razvoju.

Ravno tako je povečala svojo vlogo v svetovnem skladu za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji, tako da je eno leto (od aprila 2006 do aprila 2007) podpredsedovala njegovemu upravnemu svetu. Svet je 23. aprila na podlagi dokumenta, ki ga je predstavilo nemško predsedstvo, glede tega področja sprejel sklepe o „najnovejših vprašanjih v zvezi s HIV/aidsom“. V sklepih je opozoril na nova vprašanja in ovire, ki preprečujejo doseganje napredka v boju proti tej bolezni ter učinkovito izvajanje „Akcijskega programa EU za boj proti virusu HIV/aidsu, tuberkulozi in malariji“, sprejetega leta 2005.

Vloga žensk v razvojni politiki je ostala ena glavnih skrbi Unije v letu 2007. Komisija je 8. marca sprejela sporočilo z naslovom „Enakost spolov in krepitev vloge žensk v razvojnem sodelovanju“ (106). Sporočilo, ki je bilo pripravljeno na podlagi obsežnega posvetovanja z državami članicami, mednarodnimi organizacijami in predstavniki civilne družbe, je odziv na zaveze, sprejete v evropskem soglasju. Ravno tako sestavlja poglavje o „zunanjih odnosih“ v časovnem načrtu za enakost spolov. Prvič oblikuje osnutek evropske strategije za spodbujanje enakosti spolov in osamosvajanje žensk, s čimer podpira dvojni pristop povezovanja enakosti žensk in moških ter specifičnih ukrepov na tem področju. To pobudo je v svojih sklepih z dne 14. maja podprl Svet.

Istega dne je Svet odobril Evropski akcijski načrt za odpravo hudega pomanjkanja zdravstvenih delavcev v državah v razvoju, ki ga je Komisija predlagala decembra 2006 (107).

Svet je na zasedanju 17. in 18. junija sprejel sklepe o spodbujanju zaposlovanja v okviru razvojnega sodelovanja Unije. Ti sklepi pomenijo nadaljevanje ukrepanja na podlagi

(105) COM(2007) 643. (106) COM(2007) 100 (UL C 181, 3.8.2007). (107) COM(2006) 870 (UL C 126, 7.6.2007).

SL 27 SL

odobritve delovnega dokumenta služb Komisije o tej temi in v njih je Svet poudaril vedno večjo pozornost, ki je namenjena zaposlovanju v razvojnem sodelovanju Evropske unije.

Komisija je 10. maja sprejela tematsko strategijo za človekov in družbeni razvoj „vlaganje v ljudi“ za obdobje 2007–2013. Strategijo navdihuje želja pomagati državam partnericam Evropske unije pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja. V ta namen predlaga podporo ukrepanju, ki izhaja iz štirih glavnih stebrov: zdravje za vse, izobraževanje, znanje in usposobljenost, enakost žensk in moških ter drugi vidiki človekovega in družbenega razvoja (vključno s socialno kohezijo, zaposlovanjem, dostojnim delom, mladino in otroki ter kulturo) s skupnim proračunom v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja v višini 1,06 milijarde EUR za obdobje 2007–2013.

Evropski parlament je 23. maja sprejel podrobno poročilo o pospeševanju dostojnega dela v svetu, ki je sledilo sporočilu Komisije z dne 24. maja 2006 in sklepom Sveta z dne 1. decembra 2006 na to temo (108). Parlament je zlasti poudaril, da bi bilo treba spodbujanje dostojnega dela v celoti upoštevati v razvojni politiki in zunanjem sodelovanju Unije. Izrazil je tudi podporo krepitvi sodelovanja med Evropsko unijo in Mednarodno organizacijo dela. Evropski ekonomsko-socialni odbor je v svojem mnenju z dne 17. januarja sprejel podobno stališče.

Unija je vseskozi sodelovala v pogajanjih Generalne skupščine Združenih narodov o Konvenciji o pravicah invalidov, ki so potekala 30. marca v New Yorku, in je Konvencijo podpisala med prvimi (109).

Komisija je 10. maja (110) sprejela sporočilo o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije (111). Eden ciljev tega sporočila je kulturo napraviti za bistveni sestavni del mednarodnih odnosov Unije in tako ustvariti povezave z drugimi regijami po svetu.

Trajnostni razvoj

V resoluciji z dne 1. februarja (112) je Evropski parlament poudaril, da je treba zagotoviti pravilno vključevanje vseh treh sestavnih delov trajnostnega razvoja (varstva okolja, socialne pravičnosti in kohezije ter gospodarske blaginje) v vse politike razvojnega sodelovanja in njihovo uresničevanje; hkrati je Komisijo pozval k rednemu pregledovanju tega procesa.

Svet je 25. maja sprejel izjavo o boju proti suši in dezertifikaciji v podporo reformi Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (113).

Komisija je 20. junija sprejela dokument z naslovom „Tematski program za okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo“. Cilj programa, ki mu je bil za obdobje 2007–2010 namenjen okvirni znesek v višini 804 milijonov EUR, je vključitev zahtev na področju varstva okolja v razvojno politiko in druge zunanje politike Skupnosti, pa tudi prispevanje k pospeševanju okoljske in energetske politike Skupnosti v tujini v skupnem interesu Skupnosti ter partnerskih držav in regij.

(108) Glej tudi razdelek „Odnosi z mednarodnimi organizacijami“ v oddelku 2 tega poglavja. (109) Glej razdelek „Varstvo in spodbujanje skupnih vrednot prek meja Evropske unije“ v oddelku 3 tega poglavja. (110) COM(2007) 242 (UL C 181, 3.8.2007). (111) Glej razdelek „Kultura“ v oddelku 3 poglavja III tega poročila. (112) UL C 250 E, 25.10.2007. (113) Glej razdelek „Okolje“ v oddelku 2 poglavja III tega poročila.

SL 28 SL

Komisija je 18. septembra (114) sprejela sporočilo z naslovom „Oblikovanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju“ (115).

V prvem poročilu o napredku strategije za trajnostni razvoj (116), ki ga je Komisija sprejela 22. oktobra (117), je izkoreninjenje revščine v svetu znova poudarjeno kot ključni izziv, s katerim se je treba spopasti. Poročilo, v katerem so predstavljeni rezultati izvajanja strategije za trajnostni razvoj, potrjuje, da je bil pri izvajanju razvojnih ciljev, zastavljenih na zasedanju vrha tisočletja, dosežen spodbuden napredek. Svetovna revščina je upadla za 4 %, stopnja dokončanja šolanja pa se je popravila z 78 % v letu 2000 na 83 % v letu 2005. Poročilo navaja, da se je izboljšala tudi kakovost in učinkovitost pomoči. Medtem pa pritisk na okoljsko trajnost ostaja velik, še zlasti dostop do glavnih virov, in milijarda ljudi še vedno ostaja v skrajni revščini. Zlasti z namenom okrepitve svojega prispevka k razvojnemu cilju tisočletja za zmanjšanje lakote je Komisija 4. maja v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje sprejela dokument tematske strategije varnosti živil za obdobje 2007–2013.

Na decembrski konferenci na Baliju (118) so sodelujoči sprejeli tudi odločitve o vprašanjih, kot so krčenje gozdov, ustanovitev sklada, namenjenega pomoči državam v razvoju pri prilagajanju na vplive podnebnih sprememb, ter povečanje financiranja za prenos tehnologije v države v razvoju.

Unija na področju trajnostnega razvoja ostaja prvi svetovni donator za Afriko in je zelo dejavna v sredozemski regiji. Ostaja še veliko izzivov, med drugim priseljevanje in razseljevanje iz okoljskih razlogov ter izvajanje pobud o vodah in gozdovih. Unija mora zagotavljati upoštevanje okoljskega vidika trajnostnega razvoja in si prizadevati za uveljavitev mednarodnega sistema okoljskega upravljanja.

Mednarodno sodelovanje na področju boja proti drogam

Večstranska prizadevanja med letom 2007 za boj proti drogam so privedla do napredka v dveh smereh. Začela so se pripravljalna dela za sestavo poročila o zavezah, ki jih je mednarodna skupnost sprejela na izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov leta 1998 o drogah. V zvezi s tem je Evropska unija ob priložnosti 50. srečanja Komisije Združenih narodov za narkotike podprla sprejetje resolucije o ukrepanju za oblikovanje tega poročila, Komisija pa je financirala skupino strokovnjakov, katere naloga je bila zagotoviti, da bo poročilo temeljilo na dokazih. Poleg tega se je začela nova faza procesa Pariškega pakta. Cilj tega procesa, ki ga v največji meri financira Evropska skupnost, je okrepitev mednarodnega boja proti drogam vzdolž poti heroina. V okviru te pobude so bile leta 2007 prirejene tri okrogle mize o boju proti zlorabi predhodnih sestavin, o boju proti drogam na območju Kaspijskega morja in o sodelovanju med Afganistanom in sosednjimi državami. Komisija in več držav članic je dejavno sodelovalo pri vsem tem delu in pri srečanju svetovalne skupine splošne politike pakta. Številne države članice in Komisija so igrale aktivno vlogo na edini plenarni seji dublinske skupine, ki je bila organizirana v letošnjem letu in na kateri je bila prvič k sodelovanju v delu razprav povabljena država nečlanica (Iran).

(114) COM(2007) 540. (115) Glej razdelek „Okolje“ v oddelku 2 poglavja III tega poročila. (116) COM(2007) 642. (117) Glej razdelek „Strategija trajnostnega razvoja“ v oddelku 1 poglavja II tega poročila. (118) Glej razdelek „Okolje“ v oddelku 2 poglavja III tega poročila.

SL 29 SL

Na področju dvostranskih odnosov so na temo drog potekala srečanja trojke Evropske unije z Afganistanom, Združenimi državami Amerike, Rusijo, Balkanom ter prvič z Ukrajino in Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav (Ecowas). Mehanizem usklajevanja in sodelovanja na področju drog med Evropsko unijo, Latinsko Ameriko in Karibi se je sestal maja na letnem srečanju v mestu Port of Spain, medtem ko je dialog na visoki ravni med Evropsko unijo in Andsko skupnostjo o boju proti drogam potekal novembra v Bogoti.

Kot v preteklih letih je Afganistan še vedno pred andsko regijo kot glavno središče sodelovanja Evropske unije s tretjimi državami na področju drog. V obeh primerih strategijo Unije sestavlja zlasti podpora razvoju nadomestnih dejavnosti, četudi pobude na področju zatiranja prav tako pomenijo pomemben sklop programa Skupnosti v Afganistanu. Do regionalnih programov boja proti drogam v zvezi z mejnim nadzorom, trgovanjem z drogo ter zmanjševanjem povpraševanja v teh regijah so upravičeni tudi v Osrednji Aziji, vzhodni Evropi in na Kavkazu. Ravno tako se izvajajo številne medregionalne pobude, ki jih financira Komisija (Latinska Amerika-Karibi, Latinska Amerika-Karibi-Azija, Balkan-Sredozemlje, Latinska Amerika-Karibi-Afrika). Vključujejo skupno uporabo podatkov, zdravljenje odvisnosti in zmanjševanje škodljivih učinkov uporabe droge.

Osnovni proizvodi

Svet je dal 22. januarja soglasje podaljšanju Mednarodnega sporazuma o kavi iz leta 2001, ki je prenehal veljati 24. septembra (119).

Komisija je 5. septembra sprejela predlog o stališču, ki ga je treba zavzeti v okviru Mednarodnega sveta za kakav o podaljšanju Mednarodnega sporazuma o kakavu iz leta 2001 (120), ki bo prenehal veljati 30. septembra 2008.

Leta 2007 se je začelo uresničevanje programa v podporo osnovnim kmetijskim proizvodom v vseh državah AKP in pospešilo se je izvajanje „Partnerstva med EU in Afriko o pridelovanju bombaža“.

V okviru spremljevalnih ukrepov za države AKP, podpisnice protokola o sladkorju, ki so bili uvedeni po trgovinskem šoku zaradi reforme evropskega sladkornega režima, je Komisija 18. aprila odločila o razdelitvi proračuna tega instrumenta med države upravičenke; ravno tako je sprejela nacionalne strategije za podporo zadnjim petim državam, ki jih je to prizadelo.

<T3>5.3.3. Humanitarna pomoč

Splošni pristop

Komisija v okviru svoje politike humanitarne pomoči zagotavlja pomoč v tretjih državah žrtvam naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, pri čemer ta pomoč temelji na izpolnjevanju humanitarnih potreb. Leta 2007 se je Komisija s 85 sklepi o financiranju v skupni višini 768,5 milijona EUR odzvala na humanitarne krize v več kot 70 državah.

Komisija programov humanitarne pomoči ne izvaja sama. Je donatorka in svojo nalogo izpolnjuje s financiranjem humanitarnih ukrepov Skupnosti. Le-te izvajajo partnerji, ki so podpisali okvirni sporazum o partnerstvu, kot so nevladne organizacije in mednarodne

(119) UL L 42, 14.2.2007. (120) COM(2007) 499.

SL 30 SL

organizacije (Rdeči križ), ali okvirni finančni in upravni sporazum med Evropsko skupnostjo in Združenimi narodi (FAFA) za agencije ZN.

V letu 2007 je bilo 47 % dodeljenih sredstev razdeljenih nevladnim organizacijam, 42 % agencijam Združenih narodov in 11 % drugim mednarodnim organizacijam.

Glavni cilji v letu 2007 so bili izpolnjeni v skladu s strategijo, oblikovano v začetku leta.

Čeprav je preteklo leto, v smislu humanitarne pomoči, zaznamovalo to, da ni prišlo do večjih naravnih nesreč, pa so se med letom zvrstile srednje velike naravne nesreče, kot so poplave v Afriki, Indiji in Bangladešu, cikloni v Nikaragvi (Felix) in Bangladešu (Sidr) ter orkan Dean na Karibih in potres v Peruju.

Po drugi strani, kar se tiče kriznih razmer, ni prišlo do nobene nove zapletene krize, vendar pa je leto zaznamovalo nadaljevanje in ponekod poostritev zapletenih kriznih razmer, ki so obstajale že v letu 2006, med drugim v Čadu, Kolumbiji, Somaliji, Sudanu in Šrilanki.

Kar se tiče upravičencev, so iz projektov, ki se financirajo prek proračunske postavke humanitarne pomoči, pomoč prejeli 104 milijoni oseb.

Politika Komisije je namenjanje posebne pozornosti „pozabljenim krizam“, namreč obstoječim kriznim razmeram, v katerih namenjajo donatorji velikim humanitarnim potrebam le malo pozornosti (kar odražajo zneski prejete humanitarne pomoči in razvojne pomoči na posameznika). Pomoč pozabljenim krizam v letu 2007 (položaju zahodnosaharskih beguncev v Alžiriji, konfliktu v Čečeniji, spopadom separatističnih skupin iz Jamma in Kašmirja v Indiji, sporu v Nepalu, Mjanmaru (Burmi) ter Kolumbiji) se je skupaj povečala na 59 milijonov EUR, kar je 13 % zneskov, ki so bili v letu 2007 namenjeni za geografske odločbe, sprejete pod proračunsko postavko humanitarne pomoči. Z izjemo Kolumbije so bile te krize obravnavane kot pozabljene že v letu 2006.

Kar zadeva politični vidik humanitarne pomoči, je bil v letu 2007 storjen bistveni korak v obliki sprejetja Deklaracije o evropskem soglasju glede humanitarne pomoči, na podlagi sporočila Komisije z naslovom „K evropskemu soglasju glede humanitarne pomoči“, ki je bilo predstavljeno 13. junija (121). Pri oblikovanju svojega sporočila je Komisija upoštevala izkušnje, ki jih je pridobila pri odzivanju na nekatere večje krize, ter se obsežno posvetovala s svojimi partnericami in državami članicami. To posvetovanje je pokazalo, da obstaja vsesplošno soglasje glede težav, s katerimi se spoprijema humanitarno osebje in glede potreb po jasnem stališču Unije v zvezi s tem. Po objavi sporočila so okrepljena pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom 18. decembra privedla do sprejetja deklaracije o soglasju. Evropsko soglasje, ki so ga podpisale vse tri institucije (Evropski parlament, Svet ter Komisija) potrjuje načela in najboljše prakse humanitarnih ukrepov ter skuša spodbuditi usklajen pristop, da bi lahko Evropska unija kar najbolj povečala svoj prispevek k skupnemu mednarodnemu humanitarnemu odzivu.

Pomoč v hrani

V skladu s Sporočilom Komisije (122), ki je uvedlo načelo enega instrumenta na politično področje za povečanje učinkovitosti ukrepanja Skupnosti, je bila sprejeta odločba za združitev

(121) COM(2007) 317 (UL C 191, 17.8.2007). (122) COM(2004) 101 (UL C 98, 23.4.2004).

SL 31 SL

nujne pomoči v hrani s humanitarno pomočjo, kar je omogočilo usklajeno upravljanje kratkoročne varnosti živil in pomoči v hrani. Komisija je tako v prvem letu izvrševanja, še v razvojni fazi, izvedla dve finančni odločitvi v višini 220 milijonov EUR kot odziv na potrebe po hrani, ki jih ima ranljivo prebivalstvo.

V tem prvem letu izvajanja pomoči v hrani, ki dopolnjuje humanitarno pomoč, je pomoč prejelo 25 milijonov oseb.

Pripravljenost na nesreče

Komisija v več regijah po svetu podpira pripravljenost na nesreče. V okviru programov „Dipecho“ je Komisija leta 2007 na Karibih, v južni Aziji, Srednji in Latinski Ameriki začela nove projekte v skupni vrednosti 19,5 milijona EUR. Poleg tega Komisija v svojo humanitarno pomoč, kjer in ko je to primerno, vključuje pripravljenost na nesreče. Komisija na evropski in mednarodni ravni ravno tako sodeluje z glavnimi akterji razvoja za boljše vključevanje zmanjševanja tveganja nesreč v razvojno ukrepanje ter zagotavljanje povezave s prizadevanji za prilagajanje na podnebne spremembe v državah z visokim tveganjem.

Kar se tiče upravičencev, je prek projektov, ki se financirajo iz proračunske postavke pripravljenosti na nesreče, pomoč prejelo okoli 20 milijonov oseb.

Dejavnosti humanitarne pomoči

V letu 2007 je Komisija prek pomoči, ki jo financira Urad za humanitarno pomoč (ECHO), dodelila 768,5 milijona EUR v obliki humanitarne pomoči.

Dejavnosti, za katere so se dodelila sredstva, so prikazane po regijah v razpredelnici 2.

RAZPREDELNICA 2

Finančne odločitve glede humanitarne pomoči (proračun 2007) po geografskih območjih (v EUR)

Regija Znesek, določen za leto 2007 Afrika, Karibi in Pacifik (skupaj) 422 760 000 Afrika 2 000 000 Afriški rog 217 950 000 Afriška Velika jezera 89 500 000 Zahodna Afrika 46 600 000 Karibi, Pacifik 16 310 000 Južna Afrika, Indijski ocean 50 400 000 Nove neodvisne države, Bližnji vzhod in Sredozemlje (skupaj)

124 897 000

Nove neodvisne države (Čečenija, Kavkaz, Tadžikistan itd.) 25 807 000 Bližnji vzhod, Sredozemlje 99 090 000 Azija in Latinska Amerika (skupaj) 157 366 000 Azija 117 301 000 Latinska Amerika 40 065 000 Tematsko financiranje in donacije 28 900 000 Tehnična pomoč (strokovnjaki in uradi) 25 400 000 Drugi stroški (revizije, ocene, informacije itd.) 9 207 000 Skupaj 768 530 000

Največji del pomoči je bil namenjen naslednjim državam/regijam:

• v Afriki:

– Sudanu (110 milijonov EUR), kot odziv na humanitarne potrebe (vključno s potrebami po hrani) zaradi sporov ter naravnih nesreč in epidemij, ki tam razsajajo;

SL 32 SL

– Demokratični republiki Kongo (50 milijonov EUR) za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe prebivalstvu ter pomoči razseljenim osebam in beguncem z osredotočanjem prizadevanj na najranljivejše osebe (ženske in otroke). Nadaljevalo se je tudi zagotavljanje humanitarnih letalskih storitev „ECHO-Flight“;

– Čadu (30,5 milijona EUR) za pomoč beguncem, preseljenemu prebivalstvu in najranljivejšemu lokalnemu prebivalstvu. Področja dodeljevanja pomoči so bila zaščita, zdravje, hrana/prehranjevanje ter ukrepi na področju vode in čiščenja vode, osnovne izobrazbe itd.;

• na Bližnjem vzhodu:

– pomoč palestinskemu prebivalstvu (60 milijonov EUR); najranljivejši prebivalci so prejeli pomoč na naslednjih področjih: prehrana, zdravje, zavetišča, voda in čiščenje, psihosocialna podpora ter zaščita. Dodatnih 28 milijonov EUR je bilo dodeljenih najranljivejšemu prebivalstvu, ki ga je prizadela kriza na Zahodnem bregu in Območju Gaze, ter palestinskim beguncem v Jordaniji, Libanonu in Siriji;

• v novih neodvisnih državah:

– Čečeniji (21 milijonov EUR) za pokrivanje najnujnejših potreb (rehabilitacija uničenih naselij, varnost živil, donosne dejavnosti, zaščita in psihosocialna pomoč);

• v Aziji:

– Afganistanu (27 milijonov EUR), kjer so se začeli programi za pomoč beguncem in razseljenim osebam ter večsektorska pomoč najranljivejšim osebam;

• v Latinski Ameriki:

– Kolumbiji (13 milijonov EUR), kjer je bila zagotovljena pomoč nedavno razseljenim osebam, da bi lahko znova vzpostavili raven samozadostnosti. Ravno tako so bile osnovne storitve zagotovljene prebivalstvu, ki so ga obkrožale oborožene skupine.

<T3>5.3.4. Regionalni pristopi

Sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP) ter čezmorskimi državami in ozemlji (ČDO)

Finančno sodelovanje

Svet je 19. marca (123) spremenil sklep iz leta 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (124), da bi dosegel naslednja cilja: po eni strani podaljšanje veljavnosti tega sklepa, prvotno predvidene leta 2001, do 31. decembra 2013 zaradi sovpadanja s trajanjem 10. Evropskega razvojnega sklada (ERS) (2008–2013) in večletnega finančnega okvira 2007–2013; po drugi strani vključitev nekaterih novih določb zlasti glede tehnične pomoči in dostopa ČDO do tematskih programov, ki jih financira Unija. V okviru 10. ERS znašajo sredstva, dodeljena ČDO, skupaj 286 milijonov EUR.

(123) Sklep 2007/249/ES (UL L 109, 26.4.2007). (124) Sklep 2001/822/ES (UL L 314, 30.11.2001).

SL 33 SL

Komisija je 16. julija sprejela predlog finančne uredbe, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad (125), 18. julija pa je predstavila predlog z namenom sprejetja novega poslovnika Odbora Evropskega razvojnega sklada (126).

Komisija je izpolnila svoj cilj, saj je še pred koncem leta 2007 prevzela obveznosti za vse odobritve za 9. ERS. To je prvič, da so bile obveznosti prevzete za celotni ERS pred začetkom veljavnosti naslednjega ERS. Poleg tega se je pospešilo uresničevanje razvojnega sodelovanja. V letu 2007 so pogodbe in plačila, ki jih zagotavlja ERS, dosegle rekordne ravni. Največji del obveznosti za ERS v letu 2007 je bilo namenjenih infrastrukturi (27 %) in gospodarskemu razvoju (8 %). V letu 2007 je bilo od novo odobrenih programov 22 % programov proračunske in sektorske pomoči.

Poleg tega je Komisija še naprej namenjala znatne vire za pomembne svetovne pobude, kot je Svetovni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji, ter pobudam Evropske unije, na primer skladoma AKP-EU za vodo in energijo ter mirovni pomoči za Afriko. Ustanovila je tudi Skrbniški sklad EU za infrastrukturo za Afriko, ki so mu bila za začetek na razpolago dana sredstva v višini 108 milijonov EUR.

Pomoč iz ERS v korist držav AKP in ČDO je v letu 2007 skupno znašala 3,63 milijarde EUR. Razčlenitev tega zneska je prikazana v razpredelnici 3.

RAZPREDELNICA 3

Pomoč iz ERS v korist držav AKP in ČDO v letu 2007 (v EUR)

Regija Znesek, določen za leto 2007 Afrika 2 156 876 551,74 Karibi 241 715 281,13 Pacifik 112 431 663,45 ČDO 150 475 235,47 Programi, ki niso geografski 971 283 375,98 Skupaj 3 632 782 107,77

Regionalni sporazumi o gospodarskem partnerstvu

Svet je 15. maja potrdil svojo zavezo v tekočih pogajanjih s šestimi afriškimi, karibskimi in pacifiškimi regijami o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ki bodo pred 1. januarjem 2008 zamenjali trenutno veljavno shemo enostranskih tarifnih preferencialov. Ugotovil je, da bodo imele države AKP po nekaterih prehodnih obdobjih dostop do trga Unije popolnoma brez dajatev in kvot. Svet priznava nujnost izboljšanja pravil o poreklu, tako da bodo države AKP lahko v polnosti koristile izboljšani dostop do trga Unije. Svet ravno tako priznava, da mora Evropska unija do trgov AKP dostopati postopno in skrbno vodeno ter da mora biti prožnost v korist državam AKP (izvzemanje proizvodov, dolgotrajna prehodna obdobja in zaščitne klavzule) združljiva s pravili Svetovne trgovinske organizacije.

Evropski parlament je 23. maja sprejel resolucijo o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, v kateri je Komisijo prosil, da zaradi zamude v pogajanjih o sporazumih in pomanjkanja priprav držav AKP na s tem povezane reforme, olajša pogoje za podpis teh sporazumov za države AKP. Parlament priporoča postopen in prožen tempo, časovni razpored ter obseg liberalizacije, da bo mogoče izboljšati regionalno povezovanje in konkurenčnost držav AKP. Zahteva dostop popolnoma brez dajatev in brez količinskih omejitev za države AKP ter

(125) COM(2007) 410 (UL C 246, 20.10.2007). (126) COM(2007) 427 (UL C 246, 20.10.2007).

SL 34 SL

uporabo poenostavljenih, liberaliziranih in prožnejših pravil o izvoru v sporazumih o gospodarskem partnerstvu.

Komisija je 19. oktobra sprejela Sporočilo o sporazumih o gospodarskem partnerstvu (127). V njem je predstavljena strategija, ki jo namerava Komisija uporabiti v pogajanjih z regijami AKP o teh sporazumih.

Svet je 20. novembra znova sprejel sklepe o sporazumih o gospodarskem partnerstvu ter Komisijo podprl v njenih prizadevanjih za uspešen zaključek pogajanj, po potrebi v dveh fazah, in za izboljšanje dostopa na evropski trg od 1. januarja 2008.

V ta namen je Svet 20. decembra sprejel Uredbo (128) o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav, določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

Afrika

Leto 2007 je zaznamovala posodobitev političnih odnosov v celinskem merilu med Evropsko unijo in Afriko. Vrhunec tega je bila ustanovitev strateškega partnerstva, ki ga je 80 voditeljev držav ali vlad sklenilo 9. decembra na zasedanju vrha v Lizboni. Ta odločilna sprememba je omogočila dvig dialoga med Afriko in Evropo na najvišjo politično raven, kar je potrdilo osrednjo vlogo Afriške unije v pogovorih Evropske unije z Afriko. To je rezultat dolgotrajnega procesa, ki se je začel leta 2005 s sprejetjem strategije Evropske unije za Afriko z namenom izboljšanja skladnosti politik Unije v zvezi z Afriko ter uskladitve med Komisijo in državami članicami.

V skladu s sklepi Sveta iz decembra 2006 so bila v okviru zunanjih odnosov pogajanja o skupni strategiji ter zasedanje drugega vrha med Afriko in Evropo med glavnimi političnimi prednostnimi nalogami Unije za leto 2007 in tudi med prednostnimi nalogami Afriške unije; to so potrdili tudi sklepi vrha Afriške unije julija 2007 v Akri (Gana).

Pogajanja o skupni strategiji in prvem akcijskem načrtu v njenem okviru so med Evropsko unijo in Afriško unijo potekala celo leto 2007. Na srečanju ministrske trojke EU-Afrika so bili v ta namen potrjeni predlogi poglavitnih smernic za skupno strategijo. Komisija je 27. junija v sporočilu z naslovom „Od Kaira do Lizbone – Novo strateško partnerstvo med EU in Afriko“ (129) predlagala novo usmeritev odnosov med obema celinama, da bi skupaj prispevali k prihodnji skupni strategiji Evropske unije in Afrike. Sporočilo je dopolnil dokument z naslovom „Po Lizboni – Kako uspešno izvajati strateško partnerstvo EU-Afrika“ (130).

Najprej je skupno strategijo Evropske unije in Afrike ter prvi akcijski načrt (2008–2010) v njenem okviru 31. oktobra v Akri potrdila ministrska trojka EU-Afrika, 5. decembra v Kairu pa še ministri za zunanje zadeve Evropske unije in Afriške unije. Nato so ju uradno sprejeli voditelji držav in vlad Evropske unije ter Afriške unije, ki so se 8. in 9. decembra sestali na vrhu v Lizboni.

Skupna strategija Evropske unije in Afrike ponuja dolgoročno vizijo odnosov med Unijo in Afriko ter omogoča odnose, ki bodo z uvedbo okvira političnega dialoga med dvema

(127) COM(2007) 635. (128) Uredba (ES) št. 1528/2007 (UL L 348, 31.12.2007). (129) COM(2007) 357 (UL C 246, 20.10.2007). (130) SEC(2007) 856.

SL 35 SL

enakovrednima partnericama „presegli razvojno sodelovanje“, „presegli Afriko“ in „presegli institucije“, kar pomeni vključitev številnih institucionalnih in nedržavnih akterjev. Ta dialog bo obravnaval globalna vprašanja v skupnem interesu, kot so priseljevanje, energetika in podnebne spremembe. Uresničevanje strategije se bo začelo s prvim akcijskim načrtom (2008–2010), v katerem je predvidenih osem strateških partnerstev: mir in varnost, demokratično upravljanje in človekove pravice, trgovina, regionalno povezovanje in infrastruktura, razvojni cilji tisočletja, energetika, podnebne spremembe, priseljevanje, mobilnost in zaposlovanje, znanost, informacijska družba in vesolje.

Komisija in Svet sta decembra prvič skupaj določila vodjo delegacije Evropske unije pri Afriški uniji, ki bo prevzel dvojno odgovornost posebnega predstavnika Evropske unije in vodje delegacije Evropske komisije ter bo svojo funkcijo nastopil januarja 2008 v Adis Abebi v Etiopiji. To imenovanje je dokaz okrepitve vezi med Evropsko unijo in Afriško unijo na splošno ter pomena, ki ga Komisija pripisuje zlasti krepitvi svojih odnosov s Komisijo Afriške unije in z drugimi njenimi institucijami.

Na področju kmetijstva je Komisija 24. julija sprejela sporočilo z naslovom „Pospeševanje afriškega kmetijstva – Predlog za sodelovanje na celinski in regionalni ravni za razvoj kmetijstva v Afriki“ (131). Sporočilo je odziv na zahteve, ki so jih izrazile različne afriške celinske organizacije z namenom opredelitve področij sodelovanja v okviru podrobnega programa za razvoj kmetijstva v Afriki. Kot je to storil Svet v svojih sklepih, sprejetih 20. novembra, namerava tudi Evropska unija podpreti razvoj kmetijstva v Afriki v okviru dolgoročnega sodelovanja na regionalni in celinski ravni med drugim z afriškimi organizacijami, ki usklajujejo podrobni program za razvoj kmetijstva v Afriki. Podpora, ki temelji na sedmih prednostnih oseh, bo omogočila okrepitev rasti sektorja, zlasti zahvaljujoč izboljšanju kmetijskih politik in upravljanja. Komisija je skupaj z nemškim predsedstvom od 18. do 21. junija v Berlinu organizirala tudi drugi evropski forum o trajnostnem razvoju na temo „Trajnostna rast in zmanjševanje revščine na afriškem podeželju: kako je lahko Evropa učinkovitejši partner?“.

Z vidika dvostranskih odnosov je Unija v letu 2007 še naprej namenjala znatno pozornost razvoju političnega in humanitarnega položaja v regiji Darfur v Sudanu, na vzhodu Čada ter severovzhodu Srednjeafriške republike. Prav tako je pozorno spremljala spoštovanje človekovih pravic ter prehod na demokracijo in pravno državo v regiji. Ta budnost se je pokazala predvsem v povezavi z državami, kot so Slonokoščena obala, Nigerija, Demokratična republika Kongo, Somalija in Zimbabve.

V letu 2007 je mirovna pomoč za Afriko še naprej podpirala več mirovnih operacij, ki so jih vodili Afričani, kot so na primer Misija Afriške unije v Sudanu/Darfurju (AMIS) (približno 300 milijonov EUR od začetka operacije), Mednarodne sile v Srednjeafriški republiki (skupaj 23,4 milijona EUR) in Misija Afriške unije v Somaliji (Amisom) (15 milijonov EUR). Poleg tega je mirovna pomoč znatno prispevala h krepitvi afriških zmogljivosti na področju miru in varnosti na regionalni in podregionalni ravni (skupaj približno 35 milijonov EUR).

Pacifik

Evropski parlament je v resoluciji z dne 1. februarja (132) izrazil zadovoljstvo nad pobudo Komisije, ki je bila predstavljena maja 2006 (133) in katere namen je oblikovanje strategije za

(131) COM(2007) 440 (UL C 191, 17.8.2007). (132) UL C 250 E, 25.10.2007.

SL 36 SL

okrepljeno partnerstvo s pacifiškimi otoki po tridesetih letih sodelovanja. Na dvostranski ravni so okoliščine, ki so povzročile zamenjavo oblasti na Fidžiju, Unijo privedle do začetka posvetovanj z novimi voditelji, da bi se pojasnil položaj glede spoštovanja načel demokracije, pravne države in človekovih pravic.

Sodelovanje z azijskimi državami

Leta 2007 sta Združenje držav jugovzhodne Azije in Evropska unija proslavili tridesetletnico svojega partnerstva. Obletnica je bila priložnost za potrditev deklaracije o prihodnosti, v mesecu marcu, katere namen je krepitev dvostranskih in večstranskih odnosov. Javier Solana, generalni sekretar Sveta in visoki predstavnik EU za SZVP, je bil od 31. julija do 2. avgusta na obisku v Manili (Filipini), in se udeležil štirinajstega regionalnega foruma ASEAN.

Svet je na zasedanju z dne 23. in 24. aprila sprejel pogajalske smernice za osnutek sporazuma o prosti trgovini z Indijo, Republiko Korejo in ASEAN, 3. maja pa so se o tem začela pogajanja. Odvilo se je že več krogov pogajanj.

Svet je hkrati pozval Komisijo, naj odpre začetne pogovore z namenom obnovitve ali oblikovanja novega sporazuma o sodelovanju in partnerstvu z Republiko Korejo ter Republiko Indijo. Med letom je bilo opravljenih več krogov posvetovanj.

Na tretjem srečanju ministrov za okolje ASEM (srečanja Azija-Evropa) so bile aprila obravnavane te poglavitne teme: podnebne spremembe in trajnostna energija, upad biotske raznovrstnosti in krčenje gozdov v povezavi s podnebnimi spremembami, podnebne spremembe in trajnostna raba energije, prihodnost sodelovanja med Evropo in Azijo na področju okolja. To srečanje je pomenilo priložnost za podpis skupne deklaracije, s katero sta obe strani ponovili svoje okoljske zaveze.

Evropski uniji je bil v njenih prizadevanjih za podporo regionalnemu povezovanju v južni Aziji podeljen status opazovalke v Južnoazijskem združenju za regionalno sodelovanje (SAARC) in je tako lahko sodelovala na zasedanju vrha SAARC 3. in 4. aprila v New Delhiju (Indija).

Z vidika dvostranskih odnosov je Svet pozorno spremljal položaj v Mjanmaru (Burmi), kar na eni strani kažejo sklepi iz aprila, v katerih je izrazil zaskrbljenost nad resnimi kršitvami človekovih pravic ter nad omejitvami, naloženimi nacionalnim organizacijam in mednarodnim ustanovam za človekove pravice, na drugi strani pa skupno stališče o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti tej državi (134). Evropski parlament je 21. junija sprejel resolucijo, v kateri obsoja Državni svet za mir in razvoj (SPDC) zaradi nenehnega zatiranja prebivalstva Mjanmara (Burme) in njegove stalne politike pregona in zapiranja borcev za demokracijo. Obžaluje, da je bilo ministru za zunanje zadeve Mjanmara (Burme), Nyanu Winu, dovoljeno, da se udeleži osmega srečanja zunanjih ministrov ASEM, in sicer le nekaj dni po tem, ko je vojaška hunta v Mjanmaru (Burmi) podaljšala nezakoniti pripor Daw Aung San Suu Kyi. Svet je julija sprejel uredbo o obnovitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Mjanmarom (Burmo) (135). Svet je na zasedanju 15. in 16. oktobra od oblasti v Mjanmaru (Burmi) zahteval, da nemudoma prenehajo izvajati vsakršno nasilno zatiranje in ustrahovanje. Poleg tega je od vlade zahteval, da mu sporoči podatke o mestu pridržanja oseb, ki so bile zadržane od srede avgusta, in omogoči predstavnikom mednarodnih organizacij, da

(133) COM(2006) 248 (UL C 184, 8.8.2006). (134) Skupno stališče 2007/248/SZVP (UL L 107, 25.4.2007). (135) Uredba (ES) št. 830/2007 (UL L 185, 17.7.2007).

SL 37 SL

jih obiščejo. Svetu se je zdela potrebna krepitev neposrednih pritiskov na režim s sprejetjem močnejših ukrepov ter naslednjih dodatnih omejevalnih ukrepov: prepovedi izvoza opreme, namenjene sektorjem, ki se ukvarjajo s sečnjo lesa, predelavo lesa ter pridobivanjem kovin, mineralov, dragih in poldragih kamnov, prepovedi uvoza proizvodov, ki izhajajo iz teh sektorjev, in prepovedi vlaganja v te sektorje. Svet je potrdil nadaljevanje obširnih programov humanitarne pomoči v korist najranljivejšega prebivalstva Mjanmara (Burme) in beguncev iz Mjanmara (Burme) v sosednjih državah. Znova je poudaril svojo pripravljenost pomagati tej državi v njenem procesu prehoda ter odločnost nadalje prispevati pomoč njenemu prebivalstvu na poti k demokraciji, varnosti in blaginji.

V Resoluciji z dne 15. februarja (136) o dialogu med kitajsko vlado in odposlanci dalajlame je Evropski parlament izrazil interes za razvoj tibetanskega položaja ter pozval Komisijo, naj na pogajanjih o novem okvirnem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Kitajsko sproži vprašanje Tibeta. Omenil je tudi nadaljevanje pogovorov med obema stranema.

Evropski parlament je 24. maja sprejel resolucijo o sedanjih razmerah in obetih za prihodnost Kašmirja, v kateri je izrazil željo po okrepitvi dvostranskih odnosov med Indijo in Pakistanom z namenom normalizacije razmer v tej regiji.

Istega dne je potekalo prvo srečanje skupnega odbora v okviru sporazuma tretje generacije o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Pakistanom. Odbor, ki se je nazadnje sestal pred enajstimi leti, je ustanovil tri podskupine na tematiko trgovine, razvojnega sodelovanja, upravljanja, človekovih pravic in preseljevanja.

V Bangladešu je Komisija dokazala svojo zavezo demokraciji in človekovim pravicam s tem, ko je tja poslala misijo Evropske unije za opazovanje volitev ter jo umaknila, ko je postalo jasno, da bodo parlamentarne volitve, predvidene za januar 2007, povezane s številnimi goljufijami. Obisk trojke regionalnih direktorjev Evropske unije junija v Daki je bil nova večja priložnost za prenos sporočila o demokraciji in človekovih pravicah začasni vladi. Komisija je največji donator projekta, ki ga usklajuje Program Združenih narodov za razvoj (UNDP), ki vključuje oblikovanje volilnega seznama s fotografijami za volitve, odložene na konec leta 2008.

Sodelovanje s srednjo Azijo

Prvo srečanje ministrske trojke Evropske unije z ministri za zunanje zadeve Kazahstana, Kirgizije, Uzbekistana, Tadžikistana ter Turkmenistana je potekalo 27. in 28. marca ter je bilo namenjeno preučitvi pomembnih regionalnih vprašanj. Pogovori so se osredotočili na gospodarska in trgovinska vprašanja, vprašanja varnosti, izobraževanja, demokracije, pravne države, človekovih pravic, energetike in okolja ter regionalna vprašanja kot sta Afganistan in Iran. Unija je svojo zavezo regiji podprla z obljubo podvojitve sredstev svoje pomoči med letoma 2007 in 2013 na 750 milijonov EUR.

Evropski svet je na svojem junijskem zasedanju sprejel strategijo za novo partnerstvo z Osrednjo Azijo. Opredelil je strateške interese Unije v regiji glede dvostranskega in regionalnega sodelovanja ter predlagal možnosti partnerstva v sektorjih, kot so mladina in izobraževanje, človekove pravice, pravna država, upravljanje in demokratizacija, gospodarski

(136) UL C 287 E, 29.11.2007.

SL 38 SL

razvoj, trgovina in vlaganje, energetika in promet, trajnostni razvoj okolja ter voda. Ta strategija zajema poleg tega še boj proti skupnim grožnjam in izzivom.

Na področju dvostranskega sodelovanja je Svet v svojih sklepih z dne 5. marca in 14. maja dvakrat izrazil veliko zaskrbljenost nad položajem človekovih pravic v Uzbekistanu ter ponovno poudaril pripravljenost Evropske unije, da z Uzbekistanom vzpostavi vsestranski dialog, še zlasti o človekovih pravicah. Svet je 14. maja sprejel Skupno stališče (137) o podaljšanju omejitev uporabe vizumov proti osmim uzbeškim uradnikom, ki so bile uvedene po dogodkih v Andižanu maja 2005. V sklepih z dne 15. oktobra o Uzbekistanu je pregledal embargo na orožje in prepoved uporabe vizumov. Odločil se je obnoviti ti dve omejitvi za eno leto, hkrati pa je odložil uveljavljanje prepovedi uporabe vizumov za šest naslednjih mesecev.

Predsednik Turkmenistana, Berdymukhammedov, se je na svojem obisku v Bruslju od 5. do 7. novembra srečal s predsednikom Joséjem Manuelom Barrosom in s komisarko Benito Ferrero-Waldner ter komisarjema Petrom Mandelsonom in Andrisom Piebalgsom. Razprave so bile osredotočene zlasti na ključna vprašanja odnosov med Evropsko unijo in Turkmenistanom, kot so krepitev sodelovanja, vključno z otvoritvijo „Europa House“ v Ašgabatu, prehod s sporazuma o sodelovanju in trgovini na sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Unijo in Turkmenistanom, krepitev dvostranskega sodelovanja na področju energetike z memorandumom o soglasju. Skupni odbor Evropske unije in Turkmenistana se je sestal 17. septembra ter razpravljal o vprašanjih kot so prednostne naloge te države v zvezi s strategijo za Osrednjo Azijo, energetsko sodelovanje, pomoč Evropske Skupnosti ter človekove pravice.

Svet za sodelovanje med Evropsko unijo in Kazahstanom se je sestal 12. februarja v Bruslju z namenom pregleda in preučitve programa dvostranskih odnosov. Prvi del dialoga v okviru izvajanja memoranduma o soglasju glede energetskega sodelovanja med Unijo in Kazahstanom je potekal 10. julija v Astani. Pogovori Odbora za sodelovanje med Evropsko unijo in Kazahstanom, ki so potekali decembra v Bruslju, so bili usmerjeni k izvajanju strategije in prednostnim nalogam Kazahstana. Komisija je celo leto vzdrževala dialog s kazahstanskimi organi o pristopu države k STO ter o napredovanju transkaspijskega energetskega projekta.

Odbor za sodelovanje med Evropsko unijo in Kirgizijo se je sestal 13. februarja v Bruslju. Preučil je politične reforme v Kirgiziji, obstoj pravne države in spoštovanje človekovih pravic, regionalno sodelovanje na področju trgovine in gospodarstva v Osrednji Aziji, okoljska vprašanja v povezavi s prometom ter položaj sodstva in notranjih zadev. Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kirgiško republiko o nekaterih vidikih zračnega prevoza je bil podpisan 1. junija.

Decembra je v Bruslju potekalo srečanje sedmega skupnega odbora Evropske unije in Tadžikistana. Med vprašanji glede strategije Unije za Osrednjo Azijo so bile obravnavane posebne prednostne naloge Tadžikistana, kot je tehnična pomoč za razvoj sektorja hidroelektrične energije z namenom izboljšanja oskrbe z energijo za domačo porabo in za izvoz. Razprave so potekale tudi glede trgovinskih vprašanj, izboljšanja okolja za naložbe in pregleda obstoječih in prihodnjih razvojnih projektov, ki vključujejo zlasti podporo procesu demokratizacije, spoštovanju človekovih pravic in pravne države ter boj proti revščini.

Finančno sodelovanje

(137) Skupno stališče 2007/338/SZVP (UL L 128, 16.5.2007).

SL 39 SL

Na splošno je bila ena glavnih skrbi Evropske unije v letu 2007 pospeševanje trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja ter odprava revščine, zlasti s podporo reformam socialnega sektorja ter zahvaljujoč načrtom za regionalni razvoj v Aziji in Osrednji Aziji.

Skupnost je zagotavljala podporo zdravstvenim sektorjem v Afganistanu, Bangladešu, na Filipinih, v Indiji in Mjanmaru (Burmi). Na regionalni ravni je bila priskrbljena pomoč za preprečevanje ptičje gripe in boj proti nalezljivim boleznim. Odpravljanje revščine zajema tudi ukrepe za varnost živil v Afganistanu, Bangladešu, Kambodži, Laosu, Severni Koreji, Kirgiziji in Tadžikistanu ter ukrepe za pomoč izkoreninjenemu prebivalstvu v Afganistanu, Bangladešu, na Filipinih, v Indoneziji, v Mjanmaru (Burmi), Nepalu, in na Tajskem.

Skupnost je podprla tudi sektor izobraževanja v Bangladešu, Kambodži, Indoneziji, Pakistanu in Vietnamu. Poleg tega so bili Kazahstanu, Kirgiziji, Mjanmaru (Burmi), Nepalu, Pakistanu in Turkmenistanu namenjeni tudi novi programi, ki so se začeli v letu 2007. Države Azije in Osrednje Azije so že upravičene do regionalnih programov Erasmus Mundus, prav tako pa bodo upravičene do programa Tempus IV za visoko šolstvo.

Eno poglavitnih prizadevanj za pomoč Skupnosti v regiji je tudi krepitev upravljanja, vključno z upravljanjem javnih financ, reformami in gospodarskim prehodom. To velja zlasti za Afganistan ter Kambodžo, Kitajsko, Laos in Šrilanko. V letu 2007 so se začeli tudi novi programi z namenom okrepitve upravljanja v Afganistanu, Bangladešu, Indoneziji, Laosu in Vietnamu.

Evropska unija je v letu 2007 podprla izvajanje sporazumov o partnerstvu in sodelovanju z vsemi državami Osrednje Azije, z namenom olajšanja prehoda ter zmanjševanja revščine. Komisija je z državami članicami začela posvetovanja o vzpostavitvi novega partnerstva z Osrednjo Azijo, ki je bilo sprejeto junija 2007.

Azijske države bodo lahko izkoristile sodelovanje z več državami, zlasti na področjih energetike, prometa, izobraževanja in okolja. Pripravljalni ukrepi, ki so bili uvedeni v letu 2007, bodo privedli do prihodnjega sodelovanja z Indijo in Kitajsko na področju trgovine, znanosti in tehnologije. Leto 2007 je bilo pomembna faza sodelovanja Evropske skupnosti z Azijo in Osrednjo Azijo na področjih okolja, energetike in podnebnih sprememb.

Sodelovanje z državami Latinske Amerike

Nova uredba o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja je začela veljati 1. januarja. Njeni splošni cilji so izkoreninjenje revščine in doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Bolj specifični cilji za Latinsko Ameriko so socialna kohezija, izobraževanje, regionalna integracija in trajnostni razvoj. V okviru te uredbe, strateških dokumentov držav in dokumentov za regionalno načrtovanje za obdobje 2007–2013, sprejetih leta 2007, je Komisija v tem letu programom za razvojno sodelovanje namenila sredstva v višini 340 milijonov EUR. Skupni znesek je bil razdeljen na 17 letnih akcijskih programov, ki so vključevali 36 posameznih ukrepov za celotno Latinsko Ameriko na regionalni (2), podregionalni (2) in dvostranski ravni (13). Glavna področja ukrepanja so bila izobraževanje in kultura z 8 ukrepi, socialna kohezija in vključenost s 6 ukrepi, posodobitev države in institucij s 6 ukrepi ter podpora gospodarskemu sektorju s 4 ukrepi.

Ministrsko srečanje med Evropsko unijo in „skupino Rio“, forum med državami Latinske Amerike in Karibov, je potekalo 19. in 20. aprila v Santo Domingu (Dominikanska republika). Razgovori so se nanašali na Haiti, energetiko, okolje, podnebne spremembe, krepitev multilateralizma (zlasti na področjih človekovih pravic in boja proti drogam), države

SL 40 SL

z nižjimi srednjimi dohodki, boj proti revščini ter na prihodnost odnosov med Unijo in „skupino Rio“.

Pogajanja z namenom sklenitve pridružitvenih sporazumov z Andsko skupnostjo so se začela 14. junija, s Srednjo Ameriko pa 28. in 29. junija. Prva pogajanja so potekala septembra v Kolumbiji in oktobra v Kostariki. Drugi sklop pogajanj z Andsko skupnostjo je potekal od 10. do 14. decembra v Bruslju. Prihodnji sporazumi zajemajo politični dialog med obema stranema, krepitev sodelovanja in omogočanje medsebojnih gospodarskih odnosov, zlasti na področju preferencialne trgovine, ter sporazum o prosti trgovini.

V Santiagu (Čile) je 23. in 25. septembra potekal forum o socialni koheziji z namenom pospeševanja dialoga in sodelovanja na področjih enakosti, odpravljanja revščine ter socialne vključenosti med obema regijama. Hkrati naj bi bil priprava na zasedanje vrha med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi. Forum med predstavniki lokalnih vlad Evropske unije ter držav Latinske Amerike in Karibov je potekal 29. in 30. novembra v Parizu. Na njem je bila na ravni dvoregionalnega dialoga uvedena razsežnost decentraliziranega sodelovanja.

Komisija je 30. maja sprejela sporočilo z naslovom „Strateškemu partnerstvu med EU in Brazilijo naproti“ (138), kot pripravo na prvo zasedanje vrha med Evropsko unijo in Brazilijo, ki je potekalo 4. julija. Na tem zasedanju lizbonskega vrha se je na podlagi njunih medsebojnih zgodovinskih, kulturnih ter gospodarskih vezi začelo novo strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Brazilijo. Partnerici sta poleg tega znova potrdili svoje zaveze za krepitev političnega dialoga na dvoregionalni ravni in krepitev dialoga na ravni sektorskih politik, kot so pomorski promet, znanost in tehnologija, informacijska družba, energetika ter izobraževanje. Dogovorili sta se o nujnosti opredelitve in uveljavljanja skupnih strategij za spopadanje s svetovnimi izzivi. Prav tako sta se strinjali, da najboljši način obravnavanja svetovnih vprašanj zajema učinkovit multilateralizem, osredotočen na sistem Združenih narodov. Poleg tega sta izjavili, da krepitvi odnosov med Evropsko unijo in Mercosurjem pripisujeta velik pomen, ter se zavezali skleniti pridružitveni sporazum med obema organizacijama. Prvi obisk predsednika Lula da Silve na Komisiji 5. julija je potrdil, da so odnosi med Unijo in Brazilijo prešli na novo stopnjo.

Tretje zasedanje Pridružitvenega sveta EU-Čile je potekalo 24. julija v Bruslju. Komisarka Benita Ferrero-Waldner in minister Alejandro Foxley sta podpisala program sodelovanja med Evropsko unijo in Čilom za obdobje 2007–2013, ki so mu bila namenjena proračunska sredstva v višini 41 milijonov EUR. Program bo osredotočen na tri prednostne sektorje: socialno kohezijo, visokošolsko izobraževanje ter inovativnost in konkurenčnost.

V okviru veljavnih pridružitvenih sporazumov je 26. in 27. novembra potekalo redno srečanje skupnega odbora Evropske unije in Mehike.

Evropska skupnost in Medameriška razvojna banka sta 19. novembra podpisali še drugi memorandum o soglasju.

Zalivske države, Iran, Jemen

Osmi Svet za sodelovanje je 8. maja v Riadu (Saudova Arabija) zasedal skupaj s Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC). Razprave so obravnavale tekoča pogajanja glede sporazuma o prosti trgovini, sodelovanje med EU in GCC, vprašanja politik v skupnem interesu ter položaj

(138) COM(2007) 281 (UL C 191, 17.8.2007).

SL 41 SL

regije. Te razprave so se nadaljevale ob robu Generalne skupščine Združenih narodov med srečanjem ministrske trojke EU-GCC 25. septembra v New Yorku.

Evropska unija je skrbno spremljala razvoj dogodkov v povezavi z jedrskim oboroževanjem Irana in ustrezno ukrepala. Svet je 23. februarja sprejel Skupno stališče o omejevalnih ukrepih proti tej državi (139), v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1737 (2006), da bi Iran prepričali o takojšnji ustavitvi nekaterih jedrskih dejavnosti, ki pomenijo tveganje širjenja orožja. Izvajanje teh omejevalnih ukrepov (prepoved dobave blaga, tehnologij ter tehnične in finančne pomoči, zamrznitev sredstev oseb ali subjektov, navedenih v zgoraj omenjeni resoluciji) je bilo vključeno v Uredbo Sveta z dne 19. aprila (140). Skupno stališče in Uredba sta bila naknadno spremenjena, da sta vključila dodatne omejevalne ukrepe, ki jih je Varnostni svet sprejel v resoluciji 1747 (2007).

Četrti politični dialog z Jemnom je potekal 25. oktobra v Bruslju. Obravnaval je reforme, ki jih je začela jemenska vlada, človekove pravice, varnost in geopolitični položaj v regiji.

Unija je z diplomatskimi ukrepi še naprej opozarjala na kršitve človekovih pravic.

Evropska unija je začela nov program Erasmus Mundus, da bi okrepila vezi med evropskimi, iranskimi, iraškimi in jemenskimi univerzami. Unija ravno tako podpira več projektov na področju sodelovanja v boju proti drogam. Skupno se v Iranu odvija šest projektov Unije v skupni vrednosti 5,2 milijona EUR. Trije od teh projektov potekajo pod skupnim vodstvom Unije in Združenih narodov.



</DOC>

<T6>Oddelek 4

<T2>5.4. Prispevek k varnosti v svetu

<T3>5.4.1. Skupna zunanja in varnostna politika

Splošni vidiki

V letu 2007 je Evropska unija še naprej izboljševala prepoznavnost in učinkovitost svojega zunanjega ukrepanja. Povečala je skladnost in sinergije za dokončanje svojih ciljev na vseh področjih zunanje politike, vključno z varnostno politiko, trgovino, razvojno pomočjo in preprečevanjem konfliktov.

Unija si je še naprej prizadevala uresničiti svoj cilj učinkovitega multilateralizma, tako da je sočasno podpirala več mirovnih procesov in procesov obnove z vključitvijo vseh instrumentov na področju zunanjih odnosov za civilne misije (misije v podporo „pravne države“) in vojaške operacije.

(139) Skupno stališče 2007/140/SZVP (UL L 61, 28.2.2007). (140) Uredba (ES) št. 423/2007 (UL L 103, 20.4.2007).

SL 42 SL

V letu 2007 se je tudi prvikrat uporabil instrument za stabilnost (141) (ki je nadomestil mehanizem za hitro ukrepanje). Njegov najpomembnejši del v višini 93 milijonov EUR od skupno 140 milijonov EUR za leto 2007 omogoča upravljanje ukrepov za odziv na krize, ki trajajo osemnajst mesecev. Instrument za stabilnost zajema raznovrstne dejavnosti, ki podpirajo ukrepe posredovanja, ukrepe za krepitev zaupanja, vzpostavitev in delovanje začasne uprave, tranzicijsko pravičnost, civilne ukrepe, povezane z demobilizacijo in ponovnim vključevanjem borcev, ter obnovo infrastrukture in ukrepanje ob nesrečah.

Na področju evropske varnostne in obrambne politike (EVOP) so se med letom 2007 začele izvajati štiri nove operacije: policijska misija v Afganistanu (EUPOL Afghanistan), policijska in varnostna misija v Demokratični republiki Kongo (EUPOL RD Congo), enota Evropske unije za načrtovanje (EUPT Kosovo) za morebitno prihodnjo operacijo policije na Kosovu ter vojaška operacija Evropske unije v Republiki Čad in Srednjeafriški republiki (EUFOR Tchad/RCA). Komisija je še naprej upravljala proračunske vidike civilnih operacij, osnovanih na proračunu Skupne zunanje in varnostne politike.

Visoki predstavnik Javier Solana je 29. januarja imenoval Michaela Matthiessena kot svojega osebnega predstavnika za SZVP pri Evropskem parlamentu, Riino Kionka pa kot svojo osebno predstavnico za človekove pravice. Solana je 23. aprila nagovoril člane Konference predsednikov parlamentarnih odborov za obrambo iz nacionalnih parlamentov držav članic v Berlinu, kjer je izrazil zadovoljstvo nad rednimi srečanji te konference, na katerih razpravljajo o vprašanjih, povezanih z evropsko varnostno in obrambno politiko.

Svet je 17. junija odobril poročilo predsedstva o dejavnostih Unije na področju konfliktov. Priporočila iz tega poročila temeljijo na izkušnjah, pridobljenih na področjih zgodnjega opozarjanja, načrtovanja ter uporabi instrumentov Unije in sodelovanju s partnerji.

Nova Lizbonska pogodba, ki so jo 13. decembra (142) sprejeli voditelji držav ali vlad, je uvedla izboljšave, kar zadeva učinkovitost in demokratično legitimnost razširjene Unije ter skladnost njenega zunanjepolitičnega ukrepanja. V Pogodbi je med drugim predvideno imenovanje visokega predstavnika za SZVP, ki bo istočasno tudi podpredsednik Komisije, podpirala pa ga bo evropska služba za zunanje delovanje.

Skupna zunanja in varnostna politika ima koristi od vseh instrumentov, ki jih imajo na razpolago politike Unije, ter se čedalje bolj vključuje v okvir strateških ciljev Unije za dolgoročni razvoj in odpravo revščine. Svet je zato 19. in 20. novembra sprejel dva sklepa, in sicer o odzivu Unije v primerih ranljivosti ter o povezavi med varnostjo in razvojem.

Izvajanje SZVP

Svet je 18. septembra odobril posodobitev smernic za imenovanje, naloge in financiranje posebnih predstavnikov Evropske unije (PPEU). Meni, da trajanje mandata posebnega predstavnika na splošno ne sme presegati štirih let ter se strinja z okrepitvijo postopka ocenjevanja in vloge predstavnikov pri spodbujanju političnega usklajevanja na kraju samem, pri čemer si prizadeva za enakost med spoloma.

Svet je istega dne sprejel pogajalske direktive, s katerimi je predsedstvo, ki mu lahko po potrebi pomaga generalni sekretar in visoki predstavnik EU za SZVP, pooblastil, da se začne

(141) Uredba (ES) št. 1717/2006 (UL L 327, 24.11.2006). (142) Glej razdelek „Reforma pogodb“ v oddelku 3 poglavja I tega poročila.

SL 43 SL

med prihodnjimi vojaškimi misijami Unije za krizno upravljanje pogajati z državami gostiteljicami za sklenitev sporazumov o statusu sil pod vodstvom Evropske unije in pri tem upošteva revidirani vzorčni sporazum.

Skupni ukrepi in stališča, ki jih je med letom sprejel Svet v okviru izvajanja SZVP, so zadevali:

• na Balkanu:

– spremembo in podaljšanje Skupnega stališča 2004/133/SZVP o omejevalnih ukrepih proti skrajnežem v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (143),

– spremembo in podaljšanje mandata posebnega predstavnika Evropske unije v Bosni in Hercegovini (144),

– imenovanje Miroslava Lajčáka kot posebnega predstavnika Evropske unije v Bosni in Hercegovini (145),

– spremembo in podaljšanje mandata posebnega predstavnika Evropske unije v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (146),

– obnovitev ukrepov v podporo učinkovitemu izvajanju pooblastil Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (147),

– izvajanje Skupnega stališča 2004/293/SZVP o nadaljnjih ukrepih v podporo učinkovitemu izvajanju mandata Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) (148),

– podaljšanje mandata enoti Evropske unije, ki bo prispevala k pripravam za vzpostavitev morebitne mednarodne civilne misije na Kosovu, vključno s posebnim predstavnikom Evropske unije (enota za pripravo MCM/PPEU) (149),

– spremembe in podaljšanje Skupnega ukrepa 2006/304/SZVP o ustanovitvi enote Unije za načrtovanje (EUPT Kosovo) v zvezi z morebitno operacijo Unije za krizno upravljanje na področju pravne države in morebitnih drugih področjih na Kosovu (150) (151),

– spremembe in podaljšanje Skupnega ukrepa 2006/623/SZVP o ustanovitvi enote Unije, ki bo prispevala k pripravam za vzpostavitev morebitne mednarodne civilne misije na Kosovu, vključno s posebnim predstavnikom Evropske unije (enota za pripravo MCM/PPEU) (152) (153),

(143) Skupno stališče 2007/86/SZVP (UL L 35, 8.2.2007). (144) Skupni ukrep 2007/87/SZVP (UL L 35, 8.2.2007). (145) Sklep 2007/427/SZVP (UL L 159, 20.6.2007). (146) Skupni ukrep 2007/109/SZVP (UL L 46, 16.2.2007). (147) Skupno stališče 2007/150/SZVP (UL L 66, 6.3.2007). (148) Sklep 2007/521/SZVP (UL L 192, 24.7.2007). (149) Skupni ukrep 2007/203/SZVP (UL L 90, 30.3.2007). (150) Skupni ukrep 2007/520/SZVP (UL L 192, 24.7.2007). (151) Skupni ukrep 2007/778/SZVP (UL L 312, 30.11.2007). (152) Skupni ukrep 2007/517/SZVP (UL L 190, 21.7.2007). (153) Skupni ukrep 2007/744/SZVP (UL L 301, 20.11.2007).

SL 44 SL

– spremembo Skupnega ukrepa 2002/921/SZVP o podaljšanju mandata Nadzorne misije Evropske unije (154),

– podaljšanje veljavnosti Skupnega stališča 2004/694/SZVP o nadaljnjih ukrepih v podporo učinkovitemu izvajanju mandata Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (155),

– imenovanje poveljnika sil Evropske unije za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini (156),

– spremembo Skupnega ukrepa 2004/570/SZVP o vojaški operaciji Evropske unije v Bosni in Hercegovini (157),

– imenovanje poveljnika operacije EU za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini (158),

– imenovanje vodje poveljniške enote Evropske unije v Neaplju za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini (159),

– spremembo Skupnega ukrepa 2007/87/SZVP o spremembi in podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Bosno in Hercegovino (BiH) (160),

– podaljšanje policijske misije Evropske unije v Bosni in Hercegovini (161),

– izvajanje Skupnega ukrepa 2007/749/SZVP o Policijski misiji Evropske unije v Bosni in Hercegovini (BiH) (162),

– imenovanje vodje misije/policijskega komisarja Policijske misije Evropske unije v Bosni in Hercegovini (BiH) (163),

– imenovanje vodje enote Evropske unije za načrtovanje (EUPT Kosovo) (164);

• na Južnem Kavkazu:

– spremembo in podaljšanje mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz (165),

– podaljšanje Skupnega ukrepa 2006/439/SZVP o nadaljnjem prispevku Evropske unije k postopku reševanja spora v Gruziji/Južni Osetiji (166);

• v Osrednji Aziji:

(154) Skupni ukrep 2007/40/SZVP (UL L 17, 24.1.2007). (155) Skupno stališče 2007/635/SZVP (UL L 256, 2.10.2007). (156) Akt 2007/711/SZVP – Sklep Političnega in varnostnega odbora BiH/11/2007 (UL L 288, 6.11.2007). (157) Skupni ukrep 2007/720/SZVP (UL L 291, 9.11.2007). (158) Akt 2007/724/SZVP – Sklep Političnega in varnostnega odbora BiH/10/2007 (UL L 293, 10.11.2007). (159) Akt 2007/725/SZVP – Sklep Političnega in varnostnega odbora BiH/12/2007 (UL L 293, 10.11.2007). (160) Skupni ukrep 2007/748/SZVP (UL L 303, 21.11.2007). (161) Skupni ukrep 2007/749/SZVP (UL L 303, 21.11.2007). (162) Sklep 2007/791/SZVP (UL L 317, 5.12.2007). (163) Sklep Političnega in varnostnega odbora EUPM/3/2007 (UL L 329, 14.12.2007). (164) Akt 2007/888/SZVP – Sklep Političnega in varnostnega odbora EUPT/2/2007 (UL L 346, 29.12.2007). (165) Skupni ukrep 2007/111/SZVP (UL L 46, 16.2.2007). (166) Skupni ukrep 2007/484/SZVP (UL L 181, 11.7.2007).

SL 45 SL

– podaljšanje nekaterih omejevalnih ukrepov proti Uzbekistanu (167),

– omejevalne ukrepe proti Uzbekistanu (168),

– spremembo Skupnega ukrepa 2007/113/SZVP o spremembi in podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za srednjo Azijo (169);

• v Aziji:

– podaljšanje mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Afganistan (170),

– podaljšanje omejevalnih ukrepov proti Mjanmaru (Burmi) (171),

– ustanovitev policijske misije Evropske unije v Afganistanu (EUPOL Afghanistan) (172),

– sklenitev Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o sodelovanju Republike Hrvaške v policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL Afghanistan) (173),

– sklenitev Sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o sodelovanju Nove Zelandije v policijski misiji Evropske unije v Afganistanu (EUPOL Afghanistan) (174),

– imenovanje vodje misije EUPOL Afghanistan (175),

– spremembo Skupnega ukrepa 2007/106/SZVP o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Afganistan (176),

– spremembo Skupnega ukrepa 2007/369/SZVP o ustanovitvi policijske misije Evropske unije v Afganistanu (EUPOL Afghanistan) (177),

– sodelovanje Evropske unije v Organizaciji Korejskega polotoka za energetski razvoj (KEDO) (178),

– spremembo Skupnega stališča 2006/318/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Mjanmaru (Burmi) (179),

– ustanovitev Odbora sodelujočih držav za policijsko misijo Evropske unije v Afganistanu (EUPOL Afghanistan) (180);

• v Afriki:

– podaljšanje omejevalnih ukrepov, uvedenih proti Slonokoščeni obali (181) (182),

(167) Skupno stališče 2007/338/SZVP (UL L 128, 16.5.2007). (168) Skupno stališče 2007/734/SZVP (UL L 295, 14.11.2007). (169) Skupni ukrep 2007/634/SZVP (UL L 256, 2.10.2007). (170) Skupni ukrep 2007/106/SZVP (UL L 46, 16.2.2007). (171) Skupno stališče 2007/248/SZVP (UL L 107, 25.4.2007). (172) Skupni ukrep 2007/369/SZVP (UL L 139, 31.5.2007). (173) Sklep 2007/665/SZVP (UL L 270, 13.10.2007). (174) Sklep 2007/670/SZVP (UL L 274, 18.10.2007). (175) Akt 2007/685/SZVP – Sklep Političnega in varnostnega odbora EUPOL AFG/1/2007 (UL L 281, 25.10.2007). (176) Skupni ukrep 2007/732/SZVP (UL L 295, 14.11.2007). (177) Skupni ukrep 2007/733/SZVP (UL L 295, 14.11.2007). (178) Skupno stališče 2007/762/SZVP (UL L 305, 23.11.2007). (179) Skupno stališče 2007/750/SZVP (UL L 308, 24.11.2007). (180) Akt 2007/886/SZVP – Sklep Političnega in varnostnega odbora EUPOL AFGH/2/2007 (UL L 346, 29.12.2007).

SL 46 SL

– spremembo in podaljšanje Skupnega stališča 2004/137/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Liberiji (183),

– spremembo Skupnega stališča 2002/960/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Somaliji (184),

– podaljšanje mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Sudan (185),

– imenovanje posebnega predstavnika Evropske unije za območje afriških Velikih jezer (186),

– podaljšanje omejitvenih ukrepov proti Zimbabveju (187),

– razveljavitev Skupnega ukrepa 2006/319/SZVP o vojaški operaciji Evropske unije v podporo misiji Organizacije Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo (MONUC) med volilnim postopkom (188),

– spremembo Skupnega ukrepa 2005/355/SZVP o misiji Evropske unije za pomoč in svetovanje za reformo varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo (189),

– izvajanje Skupnega stališča 2004/161/SZVP o podaljšanju omejitvenih ukrepov proti Zimbabveju (190),

– imenovanje posebnega predstavnika Evropske unije za Sudan (191),

– izvedbo Skupnega ukrepa 2005/557/SZVP o civilno-vojaškem podpornem ukrepu Evropske unije za misijo Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu (192),

– spremembo Skupnega ukrepa 2005/557/SZVP o civilno-vojaškem podpornem ukrepu Evropske unije za misijo Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu v zvezi z vključitvijo elementa vojaške podpore za zagotavljanje pomoči pri vzpostavljanju misije Afriške unije v Somaliji (Amisom) (193),

– spremembo Skupnega stališča 2002/960/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Somaliji (194),

– odpravo nekaterih omejitvenih ukrepov proti Liberiji (195),

– policijsko misijo Evropske unije na področju reforme varnostnega sektorja (RVS) in njegovo povezavo s pravosodjem v Demokratični republiki Kongo (EUPOL RD Congo) (196),

(181) Skupno stališče 2007/92/SZVP (UL L 41, 13.2.2007). (182) Skupno stališče 2007/761/SZVP (UL L 305, 23.11.2007). (183) Skupno stališče 2007/93/SZVP (UL L 41, 13.2.2007). (184) Skupno stališče 2007/94/SZVP (UL L 41, 13.2.2007). (185) Skupni ukrep 2007/108/SZVP (UL L 46, 16.2.2007). (186) Skupni ukrep 2007/112/SZVP (UL L 46, 16.2.2007). (187) Skupno stališče 2007/120/SZVP (UL L 51, 20.2.2007). (188) Skupni ukrep 2007/147/SZVP (UL L 64, 2.3.2007). (189) Skupni ukrep 2007/192/SZVP (UL L 87, 28.3.2007). (190) Sklep 2007/235/SZVP (UL L 101, 18.4.2007). (191) Sklep 2007/238/SZVP (UL L 103, 20.4.2007). (192) Sklep 2007/244/SZVP (UL L 106, 24.4.2007). (193) Skupni ukrep 2007/245/SZVP (UL L 106, 24.4.2007). (194) Skupno stališče 2007/391/SZVP (UL L 146, 8.6.2007). (195) Skupno stališče 2007/400/SZVP (UL L 150, 12.6.2007). (196) Skupni ukrep 2007/405/SZVP (UL L 151, 13.6.2007).

SL 47 SL

– misijo Evropske unije za pomoč in svetovanje na področju reforme varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo (EUSEC RD Congo) (197),

– spremembo Skupnega stališča 2005/440/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Demokratični republiki Kongo (198),

– vojaško operacijo Evropske unije v Republiki Čad in Srednjeafriški republiki (199),

– izvajanje Skupnega ukrepa 2005/557/SZVP o civilno-vojaškem podpornem ukrepu Evropske unije za misije Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu in v Somaliji (200),

– spremembo Skupnega ukrepa 2007/108/SZVP o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Sudan (201),

– imenovanje posebnega predstavnika Evropske unije za Afriško unijo (202),

– razveljavitev Skupnega ukrepa 2005/557/SZVP o civilno-vojaškem podpornem ukrepu Evropske unije za misije Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu in v Somaliji (203);

• na Bližnjem vzhodu:

– podaljšanje in spremembe mandata posebnega predstavnika Evropske unije za mirovni proces na Bližnjem vzhodu (204),

– omejevalne ukrepe proti Iranu (205),

– spremembo Skupnega stališča 2007/140/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (206),

– spremembo in podaljšanje Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EUBAM Rafah) (207),

– začasni sprejem določenih Palestincev s strani držav članic Evropske unije (208),

– podaljšanje mandata vodje policijske misije/policijskega komisarja policijske misije Evropske unije za Palestinska ozemlja (EUPOL COPPS) (209),

– spremembo in podaljšanje Skupnega ukrepa 2005/190/SZVP o integrirani misiji Eujust LEX Evropske unije za krepitev pravne države v Iraku (210),

– spremembo Skupnega ukrepa 2005/797/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (211),

(197) Skupni ukrep 2007/406/SZVP (UL L 151, 13.6.2007). (198) Skupno stališče 2007/654/SZVP (UL L 264, 10.10.2007). (199) Skupni ukrep 2007/677/SZVP (UL L 279, 23.10.2007). (200) Sklep 2007/690/SZVP (UL L 282, 26.10.2007). (201) Skupni ukrep 2007/809/SZVP (UL L 323, 8.12.2007). (202) Skupni ukrep 2007/805/SZVP (UL L 323, 8.12.2007). (203) Skupni ukrep 2007/887/SZVP (UL L 346, 29.12.2007). (204) Skupni ukrep 2007/110/SZVP (UL L 46, 16.2.2007). (205) Skupno stališče 2007/140/SZVP (UL L 61, 28.2.2007). (206) Skupno stališče 2007/246/SZVP (UL L 106, 24.4.2007). (207) Skupni ukrep 2007/359/SZVP (UL L 133, 25.5.2007). (208) Skupno stališče 2007/705/SZVP (UL L 285, 31.10.2007). (209) Akt 2007/737/SZVP – Sklep Političnega in varnostnega odbora EUPOL COPPS/1/2007 (UL L 298, 16.11.2007). (210) Skupni ukrep 2007/760/SZVP (UL L 305, 23.11.2007).

SL 48 SL

– spremembo Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EUBAM Rafah) (212),

– spremembo Sklepa 2006/807/SZVP o Policijski misiji Evropske unije za Palestinska ozemlja (213);

• v Vzhodni Evropi:

– imenovanje posebnega predstavnika Evropske unije za Republiko Moldavijo (214),

– spremembo in podaljšanje Skupnega stališča 2004/179/SZVP o omejevalnih ukrepih proti vodstvu pridnestrske regije Republike Moldavije (215),

– podaljšanje omejevalnih ukrepov proti nekaterim uradnikom Belorusije (216);

• na drugih področij in v regijah:

– posodobitev Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (217),

– izvajanje strategije Evropske unije za boj proti terorizmu ter strategije za boj proti radikalizaciji in novačenju teroristov (218),

– podporo vsesplošni uporabi šestnajstih konvencij in protokolov Združenih narodov proti terorizmu da bi v okviru OZN sklenili konvencijo o mednarodnem terorizmu v svetovnem merilu,

– spremembo Sklepa 2004/197/SZVP o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena) (219),

– podporo uničenju kemičnega orožja v Ruski federaciji v okviru izvajanja strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje (220),

– podporo dejavnostim Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v okviru izvajanja Strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje (221),

– določitev mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena) (222),

(211) Skupni ukrep 2007/806/SZVP (UL L 323, 8.12.2007). (212) Skupni ukrep 2007/807/SZVP (UL L 323, 8.12.2007). (213) Sklep 2007/808/SZVP (UL L 323, 8.12.2007). (214) Skupni ukrep 2007/107/SZVP (UL L 46, 16.2.2007). (215) Skupno stališče 2007/121/SZVP (UL L 51, 20.2.2007). (216) Skupno stališče 2007/173/SZVP (UL L 79, 20.3.2007). (217) Skupno stališče 2007/871/SZVP (UL L 340, 22.12.2007). (218) COM(2007) 649 in COM(2007) 681, (UL C 9, 15.1.2008). (219) Sklep 2007/91/SZVP (UL L 41, 13.2.2007). (220) Skupni ukrep 2007/178/SZVP (UL L 81, 22.3.2007). (221) Skupni ukrep 2007/185/SZVP (UL L 85, 27.3.2007). (222) Sklep 2007/384/SZVP (UL L 152, 13.6.2007).

SL 49 SL

– podporo Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako, v okviru Evropske varnostne strategije (223),

– podporo dejavnostim nadzora in preverjanja, ki jih izvaja Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE) v Demokratični ljudski republiki Koreji v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (224),

– posodobitvi Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/448/SZVP (225).

<T3>5.4.2. Evropska varnostna strategija ter evropska varnostna in obrambna politika

Evropska obrambna agencija (EDA)

Svet je 18. septembra sprejel Sklep o finančnem pravilniku Evropske obrambne agencije ter o pravilih za oddajanje javnih naročil in pravilniku o finančnih prispevkih iz operativnega proračuna Evropske obrambne agencije (226).

Krizno upravljanje

V letu 2007 je bil dosežen pomemben napredek v zvezi z usklajevanjem odzivanja na krize. Komisija je vodjem delegacij dala navodila o konkretnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi na terenu lažje uskladili delovanje služb Komisije in držav članic ter mednarodnih organizacij med zaostreno fazo krize, ustanovila je tudi „mrežo korespondentov za krize“ v delegacijah. Julija je bila prav tako vzpostavljena študijska skupina o vlogi Komisije pri odzivanju na krize, ukvarja pa se predvsem s krepitvijo operativnega sodelovanja. Posveča se proučevanju poteka preteklih kriz, da bi opredelila močne in šibke točke uporabljenega odziva.

Vprašanja, povezana z odzivanjem Unije na krize, so bila 12. in 13. novembra prav tako predmet konference na visoki ravni z naslovom „Od zgodnjega opozarjanja do zgodnjega ukrepanja: kako izboljšati odzivanje Evropske unije na dolgoročne krize in grožnje“.

Neširjenje orožja

Evropski parlament je v resoluciji z dne 18. januarja (227) izrazil obžalovanje zaradi dejstva, da ni bil zasnovan noben ukrep, s katerim bi kot skupno stališče sprejeli kodeks ustreznega ravnanja Evropske unije glede izvoza orožja, čeprav je bilo besedilo sprejeto junija 2005.

Parlament je 14. marca (228) pozval mednarodno skupnost, naj spodbuja pobude, namenjene izvajanju mednarodnega večstranskega procesa bogatenja urana pod nadzorom Mednarodne agencije za atomsko energijo.

Svet je 17. junija ugotovil, da so se začela dela za pripravo pravno zavezujočega mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem, poleg tega je potrdil poročilo o napredku v

(223) Skupni ukrep 2007/528/SZVP (UL L 194, 26.7.2007). (224) Skupni ukrep 2007/753/SZVP (UL L 304, 22.11.2007). (225) Skupno stališče 2007/871/SZVP (UL L 340, 22.12.2007). (226) Sklep 2007/643/SZVP (UL L 269, 12.10.2007). (227) UL C 244 E, 18.10.2007. (228) UL C 287 E, 29.11.2007.

SL 50 SL

zvezi z izvajanjem evropske strategije boja proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki ga je sprejel decembra 2003.

S sprejetjem Skupnega ukrepa 2007/185/SZVP je Unija 19. marca podprla dejavnosti Organizacije za prepoved kemičnega orožja, s tem da je financirala sedem projektov v okviru izvajanja Strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje (229).

Svet je 14. maja določil mehanizem za upravljanje financiranja skupnih stroškov Unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena) (230). Ta sklep kodificira prvotni sklep z dne 23. februarja 2004, s katerim je bila ustanovljena „Athena“, glede na nadaljnje spremembe tega sklepa.

Svet je 19. junija sprejel poročilo o izvajanju evropske strategije za boj proti kopičenju osebnega in lahkega orožja (SALW) in streliva ter proti trgovini s tem orožjem in strelivom. Izrazil je svoje zadovoljstvo zaradi znatnega napredka, ki so ga Evropska unija in njene članice dosegle pri izvajanju strategije in načrta, sprejetih leta 2005, trdno pa je tudi podprl Program Združenih narodov za preprečevanje in izkoreninjenje nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter boj proti njej. Drugo polletno poročilo je Svet sprejel 19. decembra. Poleg tega je Svet 19. novembra sprejel šesto letno poročilo o prispevku Unije k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in razširjanju orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja. Komisija sodeluje pri oblikovanju teh poročil ob sklicevanju na upravne, zakonodajne in finančne ukrepe, izvajane v okviru te strategije.

Svet je 28. junija sprejel Skupni ukrep 2007/468/SZVP o podpori dejavnostim Pripravljalne komisije Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) za povečanje zmogljivosti za opazovanje in preverjanje v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (231).

Skupni znesek finančnih virov Unije, namenjenih boju proti kopičenju osebnega in lahkega orožja in streliva ter proti trgovini s tem orožjem in strelivom, znaša približno 15 milijonov EUR za sredstva SZVP za obdobje 1999 do 2007 in približno 366 milijonov EUR za sredstva Evropske skupnosti in Evropskega razvojnega sklada za obdobje 1992 do 2007.

Terorizem

Evropska unija je februarja znova pregledala svojo strategijo, sprejeto decembra 2005, za boj proti radikalizaciji in novačenju v teroristične namene. Svojo dejavnost je usmerila na teroristična dejanja, ki jih izvršuje in spodbuja Al Kajda.

Komisija podpira vrsto protiterorističnih projektov, predvsem na področju varovanja meja in boja proti financiranju terorizma v regijah od Balkana do jugovzhodne Azije.

Novi instrument za stabilnost (2007–2013), ki je začel veljati januarja, bo omogočil, da bo Unija znatno podprla tretje države pri povečevanju zmogljivosti na področju boja proti terorizmu. Prvi Skupni ukrep o terorizmu se je začel izvajati 16. julija (232). S Skupnim ukrepom je Centru Afriške unije za boj proti terorizmu s sedežem v Alžiru dodeljena finančna pomoč.

(229) UL L 85, 27.3.2007. (230) Sklep 2007/384/SZVP (UL L 152, 13.6.2007). (231) UL L 176, 6.7.2007. (232) Skupni ukrep 2007/501/SZVP (UL L 185, 17.7.2007).

SL 51 SL

Prispevek k miru in stabilnosti v Afriki

Partnerstvo med Evropo in Afriko je bilo v letu 2007 utrjeno zaradi prostovoljnih prispevkov držav članic za mirovno pomoč za Afriko v okviru misije Afriške unije v Sudanu/Darfurju in misije Afriške unije v Somaliji.

Med letom 2007 se je povečalo posredovanje v okviru civilne in vojaške razsežnosti EVOP v Afriki. V mesecu oktobru je najpomembnejše posredovanje zajemalo vzhod Čada in severovzhod Srednjeafriške republike ter sosednja območja v Darfurju ter ne več Demokratične republike Kongo kot v preteklosti. Poleg tega je pomemben del sklenjenih ali načrtovanih ukrepov v okviru instrumenta za stabilnost namenjen tem regijam ter drugim kriznim območjem v Afriki.

Sudan/Darfur

Svet je v svojih sklepih o Sudanu z dne 22. januarja izrazil precejšnjo zaskrbljenost nad praktično nevzdržnimi razmerami na področju varnosti, na humanitarnem področju in na področju človekovih pravic v Darfurju. Zahteval je, naj bodo storilci v Darfurju končno kaznovani. Svet je v svojih sklepih z dne 5. marca opozoril na pomemben prispevek Unije in njenih držav članic misiji Afriške unije v Darfurju (AMIS): tej misiji je bilo namreč od leta 2004 prek „mirovne pomoči za Afriko“ in z dvostranskimi prispevki držav članic izplačanih 400 milijonov EUR.

Na povabilo Političnega in varnostnega odbora 24. julija sta sekretariata Sveta in Komisija v tesnem sodelovanju s posebnim predstavnikom Evropske unije za Sudan predstavila elemente načrta za okrepitev politične dejavnosti Unije v Darfurju in v regiji. Načrt zajema neposredno, tehnično, finančno in politično podporo Unije v pogajalskem procesu ter podporo za posredovanje Afriške unije in Združenih narodov, namenjeno reševanju konflikta v Darfurju. Unija daje prednost stikom med vsemi mednarodnimi akterji po „vzorcu iz Tripolisa“ z vključevanjem Kitajske, Arabske lige ter tudi regionalnih akterjev, zlasti Čada, Egipta, Eritreje in Libije.

Evropska unija je izrazila zadovoljstvo zaradi vzpostavitve mešane operacije ZN/AU v Darfurju (Misija Združenih narodov in Afriške unije v Darfurju (Unamid)). Svet je izjavil, da mora mednarodna skupnost misiji Afriške unije v Sudanu (AMIS) nujno zagotoviti potrebno podporo, da bo lahko AMIS končala svojo misijo med prenosom pristojnosti na Unamid. Svet je v zvezi s tem 19. novembra potrdil, da je Evropska unija trdno odločena, da bo podporo, ki jo trenutno namenja AMIS, ohranila do prenosa pristojnosti na Unamid.

Demokratična republika Kongo

Svet je opozoril na podporo delu, ki ga opravlja misija za reformo varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo. Nova policijska misija EU za reformo varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo v sklopu EVOP in njegova povezava s pravosodjem je nadomestila policijsko misijo Evropske unije v Kinšasi (EUPOL Kinshasa), ki se je uspešno končala 30. junija.

Čad, Srednjeafriška republika

Po soglasnem sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1778 (2007), ki je odobrila vzpostavitev prisotnosti z več razsežnostmi v Čadu in Srednjeafriški republiki ter pooblastila Evropsko unijo, da zagotovi vojaško komponento, je Evropska unija razmestila

SL 52 SL

sile v teh dveh državah za obdobje dvanajstih mesecev od izjave o začetni operativni zmogljivosti. Operacija, imenovana EUFOR Tchad/RCA, je del splošnih prizadevanj Evropske unije, s katerimi skuša prispevati k iskanju trajne rešitve za brutalni konflikt v Darfurju in spodbujati regionalno stabilnost.

Gvineja Bissau

Svet je izjavil, da so bile po začetni informativni misiji, ki jo je skupaj s Komisijo izvršil maja v Gvineji Bissau, proučene možnosti, na podlagi katerih bi v to državo poslali majhno število tehničnih civilnih in vojaških strokovnjakov v okviru misije EVOP za svetovanje in pomoč za podporo nacionalnemu reformnemu procesu varnostnega sektorja.

<T3>5.4.3. Mirovni proces na Bližnjem vzhodu

Napredovanje mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu je spomladi resno ogrozil ponovni izbruh nasilja, ki ga je povzročil medsebojni spopad palestinskih oboroženih skupin, posebej nasilen na območju Gaze, ter tudi spopadi med libanonskimi oboroženimi silami in islamističnimi uporniki v Libanonu. Po večkratnih srečanjih med predsednikom Palestinske uprave Mahmudom Abbasom in izraelskim predsednikom vlade Ehudom Olmerto ter po mednarodni konferenci, ki je potekala novembra v Annapolisu, je kljub temu zraslo novo upanje za trajno rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.

Zasedena palestinska ozemlja

Na začetku leta je naraščala napetost med Izraelom in vlado Palestinske oblasti pod nadzorom gibanja Hamas. Svet je v svojih sklepih z dne 22. januarja Izrael pozval, naj opravi prenos palestinskih davčnih in carinskih prihodkov, ki jih zadržuje. Poleg tega je bil izrazil zaskrbljenost zaradi naseljevanja in nadaljevanja gradnje pregrade na palestinskem ozemlju. Svet je prav tako zahteval takojšnjo izpustitev ugrabljenega izraelskega vojaka ter palestinskih ministrov in uradnikov zakonodajnih organov, priprtih v Izraelu.

V sklepih z dne 23. aprila je Svet izrazil svojo podporo oživitvi pobude za mir v okviru deklaracije na vrhu Arabske lige dne 29. marca. Svet je tudi zahteval takojšnjo in brezpogojno izpustitev novinarja BBC-ja Alana Johnstona, ki je bil ugrabljen 12. marca v Gazi. Evropski parlament se je pridružil tej zahtevi v svoji resoluciji z dne 26. aprila.

Svet je 23. maja sprejel skupni ukrep (233) o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EUBAM Rafah), ki podaljšuje mandat Unije do 24. maja 2008 in dodeljuje 7 milijonov EUR za kritje stroškov, povezanih z misijo.

Svet je v svojih sklepih 17. in 18. junija obsodil Hamasov prevzem nadzora nad območjem Gaze. Svet podpira poziv Arabske lige k obnovitvi palestinske narodne enotnosti in enotnosti palestinskega ozemlja ter trenutna prizadevanja egiptovske vlade za dosego dogovora o prekinitvi ognja. Podprl je predsednika Abbasa in njegovo odločitev o razglasitvi izrednega stanja ter vzpostavitvi vlade Palestinske oblasti pod vodstvom ministrskega predsednika Salama Fayyada. Svet je potrdil, da bo Evropska unija nemudoma obnovila normalne odnose s Palestinsko upravo ter oblikovala pogoje za nujno praktično in finančno pomoč.

(233) Skupni ukrep 2007/359/SZVP (UL L 133, 25.5.2007).

SL 53 SL

Evropski parlament je v resoluciji, sprejeti 16. julija, obsodil Hamasov vojaški prevzem nadzora nad območjem Gaze ter pozval k nadaljevanju notranjega političnega dialoga med Palestinci v duhu sprave in narodne enotnosti, da se preprečita geografska in politična delitev Zahodnega brega in Gaze.

Svet je 23. julija močno obsodil napade z raketami vrste kasam na izraelsko ozemlje ter ob priznavanju zakonite pravice Izraela do samoobrambe to državo pozval, naj se odzove čim bolj zadržano, naj ne sprejema nesorazmernih ukrepov in naj ravna v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Svet je znova pozval k takojšnji, popolni in redni sprostitvi neporavnanih in bodočih palestinskih davčnih in carinskih prihodkov. Z zadovoljstvom je sprejel prvo izpustitev 255 zapornikov in pripornikov v okviru zaveze, ki jo je sprejel Izrael.

Svet je v sklepih z dne 15. in 16. oktobra izrekel pohvalo sedanji priložnosti za napredek pri vzpostavljanju miru med Izraelom in Palestinci. Izrazil je odobravanje nad prizadevanji palestinskega predsednika Abbasa in izraelskega predsednika vlade Olmerta ter ju spodbudil, naj sprejmeta pobude v okviru medsebojnega političnega dialoga.

Svet je, da bi utrdil do zdaj doseženi napredek in izkoristil priložnosti, ki jih nudi sedanji proces, v svojih sklepih z dne 19. in 20. novembra pozval obe strani, naj sprejmeta dodatne ukrepe za izpolnitev že sklenjenih zavez, zlasti v okviru časovnega načrta ter sporazuma o razseljevanju in dostopu.

Svet je 10. decembra pohvalil izvedbo konference v Annapolisu o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in sporazum, ki sta ga dosegla izraelski predsednik vlade Olmerta in palestinski predsednik Abbas, ki sta se dogovorila o takojšnjem začetku dvostranskih pogajanj in o povsem dobrovernih pogajanjih za sklenitev mirovne pogodbe pred koncem leta 2008.

Začasni mednarodni mehanizem za lažje dodeljevanje pomoči palestinskemu ljudstvu, ki ustreza posebnim potrebam, je bil v letu 2007 s soglasjem četverice večkrat podaljšan za obdobje treh mesecev.

Libanon

Varnostne razmere v Libanonu so bile negotove zaradi mrtve točke na političnem področju v državi od novembra 2006. Svet je v sklepih dne 22. januarja izrekel pohvalo velikopoteznemu programu obnove, sanacije in reform, ki ga je 4. januarja sprejela libanonska vlada, ter njeni odločitvi, da sprejme akcijski načrt v okviru evropske sosedske politike.

V Parizu je 25. januarja potekala mednarodna konferenca za podporo Libanonu. Evropska unija in države članice so se obvezale, da bodo prispevale več kot 40 % pomoči, ki jo je mednarodna skupnost dodelila za podporo ljudstvu ter legitimni in demokratično izvoljeni libanonski vladi, in sicer v znesku, ki presega 7,6 milijarde dolarjev.

Na zasedanju 17. in 18. junija je Svet izrazil svojo zaskrbljenost zaradi dramatičnega poslabšanja varnostnih razmer v Libanonu meseca maja po spopadu med libanonskimi oboroženimi silami in skupino upornikov Fatah al Islam.

Poleg tega je Svet kar najostreje obsodil umore Valida Eida, člana parlamenta, njegovega sina in drugih oseb, ki so se zgodili 13. junija. Ponovno je pozval vse politične sile v Libanonu, naj poiščejo rešitev za premik s trenutne mrtve točke na političnem področju in dosežejo kar najširši konsenz glede prihodnjih volitev za predsednika republike. Izjavil je, da odobrava ustanovitev posebnega sodišča, ki bi se ukvarjalo z atentatom na nekdanjega libanonskega

SL 54 SL

ministrskega predsednika Rafika Haririja, s čimer bi se libanonskemu ljudstvu dala priložnost, da v svoji državi jasno pokaže spoštovanje do pravne države.

Svet je 23. julija obsodil teroristične napade na začasne sile Združenih narodov v Libanonu (Unifil), zlasti tistega, v katerem je bilo 24. junija ubitih šest pripadnikov mirovnih sil iz španskega kontingenta. Svet je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nadaljevanja nasilja v Libanonu in predvsem spopadov v begunskih taboriščih v kraju Nahr al Bared.

Svet je 16. oktobra prav tako obsodil umore Antoina Ganema, člana parlamenta, in petih drugih oseb. Znova je pozval, naj se organizirajo svobodne predsedniške volitve brez tujega vmešavanja in v skladu z ustavnimi roki.

<T3>5.4.4. Proces obnove (Afganistan, Irak)

Afganistan

Evropska unija je imela v letu 2007 še naprej najvidnejšo vlogo v procesu obnove v Afganistanu. Komisija, ki je ostala eden od glavnih donatorjev za Afganistan, je tudi ena izmed maloštevilnih donatorjev, ki sprejema večletne zaveze. Komisija je maja začela izvajati svojo novo strategijo za Afganistan; napovedala je tudi usmeritveni program pomoči v višini 610 milijonov EUR za obdobje med 2007 in 2010. Ta nova pomoč je osredotočena na tri prednostna področja: reformo pravosodja in policije, razvoj podeželja (vključno z alternativami proizvodnji maka) in zdravstvo.

Eden pomembnejših dosežkov v letu 2007 je bil novi program na področju pravosodja. Komisija je v glavne pravosodne institucije namestila strokovnjake, katerih naloga je bila oblikovati program korenite reforme afganistanskih pravnih in pravosodnih služb, da se izboljšajo usposobljenost, načini zaposlovanja, plačni sistemi in sistemi poklicnih poti.

Komisija je tudi v letu 2007 podpirala nacionalno afganistansko policijo. Med julijsko konferenco v Rimu o pravni državi v Afganistanu je bila potrjena podpora v višini 200 milijonov EUR za podporo policiji in pravosodnemu sistemu. Ta podpora je del nove zaveze za krepitev pravne države in upravljanja na podeželju.

Svet je na zasedanju 17. in 18. junija izrazil svoje zadovoljstvo zaradi začetka policijske misije Evropske unije v Afganistanu (EUPOL Afghanistan) v okviru evropske varnostne in obrambne politike). Ta misija z dajanjem pomoči omogoča vzpostavitev trajnih in učinkovitih rešitev pod afganistansko upravo za vzdrževanje javnega reda in miru na področju civilnih operacij. Naloge misije, ki ji je bil podeljen najmanj triletni mandat, bodo zajemale nadzor, svetovanje in prispevanje k usposabljanju na ravni afganistanskega notranjega ministrstva, regij in podeželja.

Večina držav članic Unije še naprej sodeluje v Mednarodnih varnostnih podpornih silah (ISAF) pod poveljstvom Organizacije Severnoatlantske pogodbe (Nato), vzpostavljenih v okviru mandata OZN. Skupno prispevajo k IFAS-u približno 17 000 vojakov.

Irak

Evropska komisija je še naprej znatno prispevala k mednarodnim prizadevanjem za obnovo Iraka, pri čemer je postala glavni donator Mednarodnega sklada za obnovo Iraka (IRFFI), ki ga upravljata Svetovna banka in OZN. IRFFI osredotoča svojo pomoč predvsem na osnovne storitve (izobraževanje, zdravje in prehrano, obnovo infrastruktur, podporo beguncem),

SL 55 SL

kmetijstvo in naravne vire, večanje zmogljivosti (vodenje države, človeški razvoj in institucionalno podporo) ter na podporo za volitve.

Pomoč Komisije je v letu 2007 znašala 90 milijonov EUR in je zagotovila podporo pravni državi, energetiki, političnemu procesu, reformi javnega upravljanja financ, podpori iraškim beguncem v Jordaniji in Siriji. Komisija je izvedla celostno oceno potreb beguncev, da bi razvila srednjeročno globalno strategijo. Poleg tega so bili zbrani 4 milijoni EUR za podporo notranje razseljenih oseb v Iraku.

Komisija je v okviru misije, imenovane Eujust LEX, prispevala tudi h krepitvi sistema pravne države v Iraku. V letu 2007 sta bila z Irakom prav tako izvedena dva pogajalska kroga za sporazum o trgovini in sodelovanju.



</DOC>

<T6>Oddelek 5

<T2>5.5. Večstransko sodelovanje

<T3>5.5.1. Sodelovanje z Združenimi narodi

Sodelovanje med Evropsko unijo in Združenimi narodi se je v letu 2007 še naprej krepilo. Pomen tega partnerstva je 14. januarja ob svojem obisku v Bruslju poudaril novi generalni sekretar Združenih narodov, Ban Ki-Moon.

Evropska unija je nadaljevala prizadevanja za uporabo postopka reforme Združenih narodov (med drugim s sprejetjem sklepov Sveta o reformi Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) 15. junija) in utrditev novih organov, ustanovljenih po svetovnem vrhu leta 2005 (Komisija za utrjevanje miru, Svet za človekove pravice).

Evropska skupnost, ki je bila povabljena, da na srečanjih sodeluje kot institucionalni donator, ter nekatere države članice Unije, so dejavno prispevale k delu Komisije za utrjevanje miru, ki je nadaljevala delo v zvezi z Burundijem in Sierro Leone, ter 20. junija sprejela strategijo utrjevanja miru v Burundiju.

Svet je 17. junija odobril prednostne naloge Unije v okviru dvainšestdesetega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Te prednostne naloge so reforma sistema Združenih narodov, vzdrževanje miru, arhitektura utrjevanja miru, človekove pravice, usklajenost operativnih dejavnosti Združenih narodov po celotnem sistemu, pravna država, mednarodno sodstvo ter odgovornost varovanja, razvoj in boj proti revščini, okolje, podnebne spremembe, segrevanje ozračja, boj proti terorizmu, razoroževanje, nadzor nad orožjem in neširjenje orožja za množično uničevanje, regionalne organizacije ter proračun Združenih narodov.

Predsedstvo Unije in generalni sekretar OZN sta 7. junija podpisala skupno deklaracijo o sodelovanju med Evropsko unijo in OZN na področju kriznega upravljanja. Namen novega besedila je nadaljnja krepitev sodelovanja med Evropsko unijo in OZN ter izboljšanje usklajevanja dejavnosti obeh organizacij.

SL 56 SL

<T3>5.5.2. Svet Evrope

Sodelovanje s Svetom Evrope se je v letu 2007 povečalo. Eden najvidnejših dosežkov je bil podpis Memoranduma o soglasju med Evropsko unijo in Svetom Evrope dne 23. maja z namenom okrepitve sodelovanja med obema organizacijama na področjih skupnega interesa. Ta politični sporazum uresničuje odločitev, ki je bila sprejeta na tretjem vrhu voditeljev držav in vodstva Sveta Evrope v maju 2005 v Varšavi, da bi se oblikoval nov okvir sodelovanja ter okrepljen politični dialog z Evropsko unijo.

Dne 23. oktobra je bilo prirejeno štiristransko srečanje med Evropsko unijo in Svetom Evrope (srečali so se predsedstvo Sveta Evropske unije, Evropska komisija, predsedstvo Sveta Evrope in sekretariat Sveta Evrope), ki je potekalo v konstruktivnem duhu, sodelujoče strani pa so se seznanile s to pomembno stopnjo sodelovanja. V razpravah so bili obravnavani ukrepi v korist uveljavljanja demokracije in ukrepi, ki so skupni vsem državam, ki jih združuje sosedska politika Evropske unije. Komisija je posebej poudarila možnosti sodelovanja, ki jih ponuja sosedska politika Unije, ter izpostavila, da ta ponuja tudi spodbudo za skupno sodelovanje na regionalni ravni (na primer v črnomorski regiji).

<T3>5.5.3. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

Komisija je v letu 2007 nadaljevala sodelovanje z OVSE ter zagotavljala, da so se prednostne naloge in cilji Unije dosledno upoštevali v dejavnostih in politikah OVSE na način, kot je bil določen na ministrski konferenci v Bruslju 4. in 5. decembra 2006. Sodelovanje med Komisijo in OVSE se je okrepilo tako na ravni sedežev kot na terenu, da bi bila zagotovljena čim boljša uporaba osebja in finančnih virov, s čimer bi se izboljšala sinergija ter dopolnjevanje med obema organizacijama. V ta namen sta Evropska Skupnost in OVSE 11. julija podpisali finančni sporazum o prispevkih Unije v proračun OVSE.

Komisija je na področju gospodarskih in okoljskih vprašanj še naprej zagotavljala vodstvo Skupnosti na različnih mesečnih srečanjih ter na Ekonomskem forumu OVSE v Pragi (21. do 23. maja), ki je bil namenjen vplivu posledic slabšanja in onesnaženja tal ter upravljanja voda na varnost okolja.

Komisija je poleg tega prispevala k delu vsakoletnega letnega srečanja OVSE, namenjenega vprašanju uresničevanja človeške razsežnosti, ki je potekalo v Varšavi med 24. septembrom in 5. oktobrom.

Benita Ferrero-Waldner se je udeležila zasedanja Ministrskega sveta 29. in 30. novembra v Madridu, na katerem so bili sprejeti pomembni sklepi (določen je bil vrstni red predsedstev do leta 2011 ter opredeljena pomoč Afganistanu).

<T3>5.5.4. Svetovna banka in banke za regionalni razvoj

Čeprav Skupnost, za razliko od držav članic, ni delničarka Svetovne banke, pa se uvršča med glavne partnerje in donatorje za njeno delovanje in prispeva v njene skrbniške sklade po vsem svetu. V zadnjih letih se je to sodelovanje znotraj okvirnega sporazuma, ki je bil podpisan novembra 2001 (in končno revidiran leta 2006), ter dvostranskega memoranduma o soglasju na geografski ravni (sredozemska regija, AKP, države ESP, Osrednja Azija itd.) močno razširilo.

SL 57 SL

V letu 2007 so se poglobili dvostranski odnosi med novim predsednikom Svetovne banke, Robertom Zoellickom in njegovo ekipo ter Skupnostjo. Zoellick se je junija (kot predsedniški kandidat) ter novembra osebno srečal s predsednikom Barrosom in evropskimi komisarji.

Med temi obiski so bile obravnavane zlasti naslednje teme: nove razvojne strategije banke, načini stabilizacije ranljivih držav, zaščita svetovnih javnih dobrin (vključno z vprašanji glede energije in podnebnih sprememb), krepitev dobrega upravljanja v državah, ki so v fazi prilagajanja, podpora državam v razvoju z nižjimi srednjimi dohodki, načini povezovanja novonastalih gospodarstev in novih donatorjev ter povečanje prepoznavnosti Unije, pa tudi načini sofinanciranja/izvajanja s Skupnostjo.

Dialog med Evropsko unijo in Svetovno banko je potekal tudi med delegacijami Unije in lokalnimi sedeži Banke. V letu 2007 je Svetovna banka Skupnost povabila k sodelovanju pri predstavitvi letnih poročil Banke. Banka je ravno tako sodelovala pri zaslišanjih v Evropskem parlamentu na temo razvoja. V letu 2007 sta se srečali tudi Banka in Evropska investicijska banka.

Med letom so se evropski upravitelji Banke sestali enkrat mesečno v Washingtonu, da bi uskladili stališče Unije in soglasno razpravljali o poglavitnih vprašanjih in odločitvah, preden bi jih sprejel upravni svet Banke.

Na področju poslovnih dogodkov so letna izplačila Skupnosti (v obliki subvencij) ob podpori okoli tridesetih skrbniških skladov Banke znašala okoli pol milijarde eurov. Tretjina teh pobud se nanaša na posebne projekte, vodene na nacionalni ravni, ostalo pa so horizontalni nadnacionalni tematski ukrepi (zmanjševanje dolgov v okviru programa v korist revnih, močno zadolženih držav, zdravstvo, okolje, raziskave v sektorju tropskega kmetijstva) ter programi obnove po vojnah in nesrečah, ki jih Svetovna banka koordinira v Afganistanu, Iraku, na Vzhodnem Timorju ter v državah južne Azije, ki jih je prizadel cunami.

Podobna vrsta političnega dialoga in operativnega sodelovanja kot s Svetovno banko se je v letu 2007 razvila med Skupnostjo na eni in bankami za regionalni razvoj na drugi strani (Afriško razvojno banko, Azijsko razvojno banko in Medameriško razvojno banko).



</DOC>

<T4>Poglavje VI

<T1>Življenje institucij in organov

<T3>6.1.1. Evropski parlament

Sestava Evropskega parlamenta

Zaradi pristopa Bolgarije in Romunije je Parlament dobil dodatne sedeže, tako da ima zdaj 785 poslancev. Razdelitev 785 sedežev med politične skupine Parlamenta je bila 31. decembra naslednja:

• skupina Evropske ljudske stranke (krščanskih demokratov) in Evropskih

SL 58 SL

demokratov (EPP-ED), predsednik Joseph Daul 284

• skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu (PES), predsednik Martin Schulz 215

• skupina „Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo“ (ADLE), predsednik Graham Watson 103

• skupina „Združenje za Evropo narodov“ (UEN), sopredsednika Christiana Muscardini in Brian Crowley 44

• skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze (Greens/EFA), sopredsednika Monica Frassoni in Daniel Cohn-Bendit 42

• konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice (GUE/NGL), predsednik Francis Wurtz 41

• skupina neodvisnosti in demokracije (ID), sopredsednika Jens-Peter Bonde in Nigel Farage 24

• samostojni poslanci (NI) 32

Omeniti je treba „začasni“ obstoj skupine Identiteta, tradicija, suverenost, ki je bila oblikovana med januarskim zasedanjem in v katero je bilo vključenih dvajset poslancev iz sedmih držav (Avstrije, Belgije, Bolgarije, Francije, Poljske, Romunije in Združenega kraljestva), obstajati pa je prenehala med prvim novembrskim plenarnim zasedanjem po izstopu petih romunskih poslancev. Člani skupine so tako znova postali samostojni poslanci.

Statut poslancev

Parlament se je novembra odločil spremeniti svoj poslovnik (člen 8), pri čemer bodo spremembe začele veljati od začetka sedmega parlamentarnega mandata (2009). Določil je, da bo podrobna pravila, ki urejajo izvajanje statuta poslancev, praviloma sprejemal odgovorni organ za sprejemanje, to je predsedstvo Evropskega parlamenta.

Prihodnja sestava

Z odzivom na povabilo Evropskega sveta in v skladu z novim členom 9A Pogodbe o Evropski uniji (kakor je bila predvidena in spremenjena z Lizbonsko pogodbo) je Parlament sprejel osnutek sklepa o svoji prihodnji sestavi. V tem osnutku sklepa je določena začasna razdelitev sedežev za parlamentarni mandat 2009–2014, ki temelji predvsem na načelu padajoče sorazmernosti, hkrati pa je v njem predvidena klavzula o reviziji pred parlamentarnim mandatom 2014–2019, da bi se oblikoval stalni sistem. Najvišje določeno število poslancev je 750; če bi med obdobjem od 2009 do 2014 prišlo do nove širitve, bi bilo to število začasno preseženo.

V končni odločitvi, kot jo je oktobra sprejel Evropski svet, je največje število poslancev „750+1“, in sicer „+ 1“ pomeni predsednika Parlamenta. V zvezi s tem je moral predsednik Hans-Gert Pöttering oktobra med drugim plenarnim zasedanjem natančno pojasniti, da bo imel tudi predsednik Parlamenta pravico glasovanja.

SL 59 SL

Parlament je s sprejetjem poročila, v skladu s katerim imajo državljani Unije, ki prebivajo v drugi državi članici, pravico, da lahko volijo in kandidirajo na volitvah v Evropski parlament, postavil temelje za globalni razmislek o pobudah, s katerimi bi se dosegla večja volilna udeležba državljanov na volitvah v Evropski parlament.

Ponovna izvolitev vodstvenih funkcionarjev Parlamenta

Parlament je na začetku leta po polovici svojega mandata ponovno izvolil vodstvene funkcionarje, med katere spadajo predsednik, podpredsedniki, kvestorji, ter predsedniki in podpredsedniki parlamentarnih odborov.

Pripomniti je treba, da je bil novi predsednik Hans-Gert Pöttering izvoljen z izjemno veliko večino po predhodnem dogovoru med dvema največjima političnima skupinama (EPP-ED in PES).

V parlamentarnih odborih se je zamenjalo osem predsednikov, tako je odslej devet predsednikov odborov članov EPP-ED, sedem predsednikov je članov PES, trije so člani ADLE, iz skupin Greens/EFA, GUE/NGL in UEN pa izhaja po en predsednik (vključno s predsedniki pododborov); nova razporeditev na ta način ne spreminja ravnotežja, vzpostavljenega leta 2004. Skupno število in posamezne pristojnosti parlamentarnih odborov se niso spremenili.

Po prihodu novih poslancev iz Romunije in Bolgarije se je Parlament odločil, da bo v obdobju med januarjem 2007 in julijem 2009 spremenil svoj poslovnik, tako da bo povečal število kvestorjev (šest namesto pet) in podpredsednikov parlamentarnih odborov (štirje namesto trije).

Reforma Parlamenta

V Evropskem parlamentu so začeli proučevati načine za preoblikovanje svojih metod dela, zato so vzpostavili delovno skupino. Medtem ko se bo proučevanje načinov nadaljevalo še naslednje leto, so oktobra na konferenci predsednikov odobrili prvi sveženj „reformnih ukrepov“ glede poteka plenarnih zasedanj.

Parlamentarno delo

Delitev parlamentarnega dela za leto 2007 je navedena v razpredelnici 4.

Parlament je leta 2007 na Komisijo naslovil 6 790 vprašanj, od tega 6 066 pisnih vprašanj, 59 ustnih vprašanj z razpravami in 665 vprašanj v času za vprašanja. Na Svet pa je naslovil 1 026 vprašanj, od tega 594 pisnih vprašanj, 23 ustnih vprašanj z razpravami in 409 vprašanj v času za vprašanja.

Parlament je bila na področju peticij prejemal peticije na evropski ravni na podlagi člena 194 Pogodbe ES. Obravnavanje peticij evropskih državljanov je za Parlament izjemno koristno, saj tako spremlja, če že ne nadzira, dobro izvajanje prava Skupnosti, in to na zelo konkreten način. V letu 2007 je Parlament prejel okrog tisoč novih peticij; še vedno naraščajoči delež in odslej tudi glavni vir peticij pa zadeva varstvo okolja. V številnih novih primerih je Parlament pozval Komisijo, naj poslancem pomaga podrobneje proučiti okoliščine, ki jih opisujejo vlagatelji peticij. To področje torej spodbuja pomembno medinstitucionalno sodelovanje.

SL 60 SL

Kar zadeva strateški cilj blaginje, je Parlament podal svoje mnenje o tako različnih zadevah, kot so: širše smernice ekonomske politike za leto 2007 – smernice za politike zaposlovanja držav članic; revizija enotnega trga: premagovanje ovir in neučinkovitosti z boljšim izvajanjem in uveljavljanjem ukrepov; obveznosti ponudnikov čezmejnih storitev; socialne storitve splošnega pomena v Evropski uniji; skupni referenčni okvir na področju evropskega pogodbenega prava; prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za Evropsko unijo; evropska politika radijskega spektra in širokopasovnih storitev; digitalne knjižnice; pravo družb in statut evropskega podjetja v zasebni lasti; kolektivno čezmejno upravljanje avtorskih pravic; politika konkurence za leto 2005; politika finančnih storitev (2005–2010); javne finance v EMU v letu 2006; pravočasno pošiljanje in preverjanje statističnih podatkov, prejetih od držav članic; finančna nestabilnost in vpliv na realno gospodarstvo; letno poročilo o območju eura za leto 2007 in uvedba eura na Cipru in Malti ter boljši način posvetovanja z Evropskim parlamentom v postopkih v zvezi s širitvijo euroobmočja; prispevek davčne in carinske politike k lizbonski strategiji; specifične težave pri prenosu in izvajanju zakonodaje o javnih naročilih in odnosu do lizbonske agende ter izvzetje od pravil notranjega trga na področju javnih naročil za obrambo na podlagi člena 296 Pogodbe ES; strategija potrošniške politike (2007–2013) in Zelena knjiga o pregledu pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov; prihodnost evropskega izdelovanja zrakoplovov; sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o zračnih prevozih ter večstranski sporazum o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora; izvajanje prvega železniškega paketa; trajnostna mobilnost za našo celino (Evropa v gibanju); Galileo; Zelena knjiga o mestnem prometu; logistika tovornega prometa v Evropi; zmogljivosti letališč in oskrba zrakoplovov na letališčih: za učinkovitejšo politiko in tožba Boeing proti Airbus v okviru STO; obnovljena turistična politika EU: na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem; učinkovitost in pravičnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja; vloga športa v izobraževanju; prihodnost poklicnega nogometa v Evropi; socialni status umetnikov.

V tem letu je bila opazna vse večja zaskrbljenost zaradi izzivov, povezanih z energetiko in podnebnimi spremembami. Tema razprav na področju energetike je zajemala različne vidike, med drugim: makroekonomski vpliv zvišanja cen energije; Euratom: pregled petdesetih let evropske politike na področju jedrske energije; možnosti za notranji trg s plinom in električno energijo; časovni načrt obnovljive energije v Evropi; prizadevanja za skupno zunanjo energetsko politiko; konvencionalni viri energije; in energetske tehnologije. Parlament je glede podnebnih sprememb (aprila) sklenil ustanoviti začasni odbor za podnebne spremembe, katerega cilj je oblikovati predloge o prihodnji celoviti politiki Evropske unije na področju podnebnih sprememb in usklajevati stališče Evropskega parlamenta za pogajanje o mednarodnem okviru podnebne politike po letu 2012. Parlament je poslušal izjave Sveta in Komisije o podnebnih spremembah ter razpravljal o strategiji Sveta za konferenco na Baliju o podnebnih spremembah (COP 13 in COP/MOP 3). Poleg tega je bilo sprejeto poročilo o zvezah med trgovino in podnebnimi spremembami.

Z zakonodajnega vidika so bili ključni trenutki leta med drugim sprejetje kompromisa glede cen gostovanja (roaminga) v prvi obravnavi ter sprejetje mnenja o Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo in o poštnih storitvah v prvi obravnavi. Parlament je prav tako sprejel besedilo, ki izhaja iz spravnega postopka, o tretjem železniškem paketu; vrsto pomembnih zadev je zaključil v drugi obravnavi (kot so usklajevanje nekaterih predpisov držav članic v zvezi z oddajanjem televizijskih programov), nekatere pa v prvi (kot so opredelitev, opis, predstavitev in označevanje žganih pijač, revizijski postopki v primeru oddaje javnih naročil in „Fiscalis 2013“). Negativna stran zakonodajnega vidika v tem letu zajema zavrnitev predloga Komisije o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače na

SL 61 SL

plenarnem zasedanju (poročilo je bilo maja najprej vrnjeno pristojnemu parlamentarnemu odboru, julija pa je bil predlog dokončno zavrnjen) ter predloga o prostovoljni modulaciji neposrednih plačil v okviru skupne kmetijske politike (SKP) (predlog je bil novembra 2006 vrnjen pristojnemu parlamentarnemu odboru v proučitev, dokončno pa je bil zavrnjen februarja 2007). Po drugi strani pa je treba opozoriti, da na plenarnem zasedanju niso sprejeli priporočila pristojnega parlamentarnega odbora, da morajo zavrniti predlog o intervencijskem mehanizmu za žita.

Glavne teme, ki jih je Parlament obravnaval na področju solidarnosti, so: enakost žensk in moških v Evropski uniji ter časovni načrt za obdobje 2006 do 2010; diskriminacija mladih žensk in deklet pri izobraževanju; izvajanje načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost; položaj invalidnih žensk v Evropski uniji; evropska strategija za otrokove pravice; boj proti „diskriminaciji“ in izključevanju invalidnih oseb; pregled stanja družbene realnosti in skupna načela prožne varnosti; ukrep Skupnosti o zagotavljanju čezmejnih storitev zdravstvenega varstva ter vpliv in posledice izključitve storitev zdravstvenega varstva iz direktive o storitvah; homofobija v Evropi; napredek pri pogajanjih glede okvirnega sklepa o boju proti rasizmu in ksenofobiji ter ukrepi, ki jih je treba sprejeti za boj proti naraščanju ekstremizma v Evropi; prosto gibanje Romov znotraj meja Evropske unije; uresničevanje Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic; pogrešane osebe na Cipru; pobude za „spodbujanje dostojnega dela za vse“ in posodobitev delovnega prava; izboljšanje evropske zakonodaje na področju obveščanja in posvetovanja z delavci; družbena odgovornost podjetij: novo partnerstvo; pomoč kmetom, katerih pridelki so utrpeli pozebo; povišanje cen živil in varstvo potrošnikov; vključevanje novih držav članic v SKP; učinki strukturne politike in njihove posledice za kohezijo v Evropski uniji ter učinkovitost kohezijske politike pri zmanjševanju razlik v najrevnejših regijah; prihodnja pomorska politika Unije: evropska vizija za oceane in morja ter prizadevanja držav članic v letu 2005, da bi dosegle trajnostno ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi; nezakoniti lov na ptice na Malti; Via Baltica; tematske strategije o trajnostni rabi naravnih virov, za varstvo tal in o trajnostni rabi pesticidov; strategija Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil; prizadevanja za „zaustavitev zmanjševanja biotske raznovrstnosti do leta 2010“ ter mednarodna trgovina z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami; akcijski načrt Evropske unije za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova; prepoved proizvodov iz tjulnjev v Evropski uniji; Konvencija o boju proti širjenju puščav.

Junija je preiskovalni odbor o finančnem zlomu zavarovalniške družbe „Equitable Life Assurance Society“ končal svoje delo s sprejetjem končnega poročila. Besedilo ne vsebuje le (kritičnih) pripomb glede konkretne zadeve, ampak oblikuje tudi vrsto splošnih priporočil o prenosu evropske zakonodaje ter o vlogi Komisije in preiskovalnega odbora.

Na področju solidarnosti so leto prav tako zaznamovali pomembni rezultati na zakonodajni ravni, med katerimi lahko omenimo končno besedilo o nepogodbenih obveznostih (Rim II), sprejeto po spravnem postopku, in o finančnem instrumentu za okolje ter kompromis o programu DAPHNE III, dosežen v drugi obravnavi.

Glede strateškega cilja varnosti je Parlament izrazil svoje mnenje o aktualnih temah, kot so zlasti: strategija glede zunanje razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice; sporazuma z Združenimi državami Amerike o obdelavi in prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih ter o bančnem sistemu SWIFT; omejitve Evropske unije glede tekočin, ki jih lahko potniki nesejo na letalo; zunanja razsežnost boja proti terorizmu; oblikovanje strateškega

SL 62 SL

koncepta za boj proti organiziranemu kriminalu; sklep Sveta o moratoriju na izvrševanje smrtnih kazni; priprava mednarodnega sporazuma o prepovedi kasetnih bomb in pogodbe o trgovini z orožjem; deseta obletnica Ottawske konvencije o prepovedi protipehotnih min; upravljanje morskih meja Evrope, evropska solidarnost in zaščita pravic priseljencev; praktično sodelovanje in kakovost odločitev, sprejetih v okviru skupnega evropskega azilnega sistema; prednostne naloge politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav in načrt politike zakonitega priseljevanja ter Zelena knjiga o diplomatski in konzularni zaščiti državljanov Unije v tretjih državah; varnost hotelov v primeru požara; evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu – vmesni pregled; varnost igrač in nevarne igrače, izdelane na Kitajskem; zaupanje potrošnikov v digitalno okolje; operacija EVOP na vzhodu Čada in na severu Srednjeafriške republike; naravne katastrofe in gozdni požari v Grčiji, njihove posledice in ugotovitve, koristne za ukrepe preprečevanja in opozarjanja; boj proti virusu HIV/aidsu; kodeks najboljše prakse pri sklerozi multipleks; ukrepi za obravnavanje bolezni srca in ožilja; strategija za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola; evropska razsežnost za preprečevanje prekomerne teže in debelosti; politične možnosti na ravni Evropske unije: k Evropi brez tobačnega dima; upravljanje tveganj v zvezi z gensko spremenjeno koruzo MON 863.

Opozoriti je treba tudi na pozitivno mnenje Parlamenta o predlogu Sveta, da se schengenski pravni red razširi na devet novih držav članic.

Začasni odbor za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije Združenih držav (CIA) je februarja zaključil svoje delo s sprejetjem končnega poročila. Na plenarnem zasedanju so zavrnili prizadevanja več skupin, da bi omilili ton poročila.

Kar zadeva Unijo kot svetovno partnerico, je Parlament pregledal letno poročilo Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropske unije, za leto 2005 ter perspektive skupne zunanje in varnostne politike za Evropsko unijo v letu 2007, vključno s širjenjem sistema za protiraketno obrambo s strani Združenih držav Amerike v Evropi. Sicer pa so potekale pomembne razprave o različnih državah in regijah po svetu, na primer: razmere v Darfurju, na Bližnjem vzhodu, še zlasti v Palestini, Pakistanu, Mjanmaru (Burmi), Kašmirju, Nigeriji, Zimbabveju, Gruziji; prihodnost Kosova in vloga EU; poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije za leto 2006; razmere v Bosni in Hercegovini (dajanje priporočil Svetu); razmere v Črni gori (sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma); odnosi z Rusijo, Srbijo in Ukrajino (vključno s pogajanji o novem okrepljenem sporazumu z Evropsko unijo); transatlantski odnosi; odnosi s Kitajsko, vključno z dialogom o človekovih pravicah; odnosi s Švico; krepitev evropske sosedske politike; reforme v arabskem svetu: kakšno strategijo potrebuje Evropska unija; gospodarski in trgovinski odnosi z Južno Korejo; pogajanja o medregionalnem pridružitvenem sporazumu z Mercosurjem in novo dvostransko strateško partnerstvo z Brazilijo; pogajanja o pridružitvenem sporazumu s Srednjo Ameriko in Andsko skupnostjo; evro-sredozemski odnosi – vzpostavitev proste trgovine v evro-sredozemskem območju; odnosi Evropske unije s pacifiškimi otoki: strategija za okrepljeno partnerstvo; stanje odnosov med Evropsko unijo in Afriko ter drugi vrh EU-Afrika (Lizbona, 8. in 9. decembra); referendum v Venezueli in smrtna kazen za zdravstveno osebje v Libiji.

Proučili so se tudi različni vidiki vprašanj, povezanih z razvojno politiko in zunanjo trgovino, in sicer proračunska pomoč državam v razvoju; pomoč trgovini, ki jo dodeli Evropska unija; razglasitev konsenza o človekoljubni pomoči – Evropska unija in človekoljubna pomoč; lokalne skupnosti in razvojno sodelovanje; vključitev trajnosti v politike razvojnega

SL 63 SL

sodelovanja; ponovna pogajanja o sporazumu o javnih naročilih; zelena knjiga Komisije in javno posvetovanje o morebitni reformi instrumentov trgovinske politike Evropske unije; sporazum gospodarskega partnerstva; dokumenta Evropski interes – uspeti v času globalizacije in Globalizirana Evropa – zunanji vidiki konkurenčnosti; Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS) in dostop do zdravil; sklepi srečanja skupine G8 – vmesni pregled razvojnih ciljev tisočletja; delo skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2006; nedavni dogodki v okviru dvostranskih trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in Kitajsko ter uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov in oblačil; odziv Evropske unije na primere ranljivosti in pospeševanje afriškega kmetijstva.

Omeniti je treba, da je bil Parlament letošnje leto zelo natančen, kar zadeva njegovo pristojnost demokratičnega nadzora v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja. Komisijo je večkrat pozval, naj umakne/preoblikuje nekatere od svojih osnutkov sklepov in odločb (na primer posebni ukrep za Irak v letu 2007, regionalni strateški dokument in večletni okvirni program za Azijo), kolikor so ti presegali njegova izvedbena pooblastila.

Med točkami dnevnega reda so bile pogosto tudi človekove pravice, predvsem v zvezi z letnim poročilom Evropske unije o človekovih pravicah; Svet Združenih narodov za človekove pravice se je med 11. in 19. junijem 2007 v Ženevi sestal na petem zasedanju; s tretjimi državami pa so potekali dialogi in posvetovanja o človekovih pravicah.

Na področju širitve je Parlament sprejel poročilo o napredku Hrvaške za leto 2006 ter razpravljal o odnosih med Evropsko unijo in Turčijo. Kar zadeva slednjo, je bila posebej proučena vloga žensk v socialnem, gospodarskem in političnem življenju v tej državi. Razprava o posledicah prihodnjih širitev na učinkovitost kohezijske politike je bila osredotočena na zmogljivost Unije za priključitev Turčije.

Odnosi Evropskega parlamenta z drugimi institucijami

Parlament je v okviru svojih odnosov z drugimi institucijami in organi Unije razpravljal o delovnih programih, oceni nemškega in portugalskega predsedstva Sveta ter o pripravi na zasedanji Evropskega sveta 21. in 22. junija v Bruslju ter 13. in 14. decembra v Bruslju in o rezultatih obeh zasedanj. Parlament je razpravljal tudi o: pripravi na spomladansko zasedanje Evropskega sveta in o rezultatih tega zasedanja (8. in 9. marca); pripravah na neuradno srečanje Evropskega sveta v Lizboni 18. in 19. oktobra ter o rezultatih tega srečanja; letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2005; letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2006; letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2006 v prisotnosti Nikiforosa Diamandurosa; letnem poročilu Računskega sodišča za leto 2006, ki ga je predstavil njegov predsednik, Hubert Weber.

Na proračunskem področju je Evropski parlament sprejel proračun za leto 2008 in odobril razrešnico za leto 2005. V proračunu za leto 2008, kakor je bil sprejet, so vidne prednostne naloge politik, ki jih je Parlament sprejel v prvi obravnavi, zlasti glede financiranja Skupnosti za Galileo, Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo ter misij Evropske unije na Kosovu in v Palestini. Parlament se je odločil, da bo v rezervi, zamrznjeni za razdelek 5, namenjen odhodkom osebja Evropske komisije, obdržal le 5 milijonov EUR. Parlament je prav tako razpravljal o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije.

Na politično-institucionalnem področju je Parlament podal svoje mnenje o mnogih politično izrazito pomembnih aktualnih temah, kot so: „Berlinska deklaracija“; načrt ustavnega procesa Unije; sklic medvladne konference (mnenje Evropskega parlamenta na podlagi člena 48

SL 64 SL

Pogodbe EU); odobritev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter spoštovanje Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije: metodologija sistematičnega in strogega nadzora; soodločanje (sklenitev skupne izjave o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja) ter komitologija. Sicer pa je bilo letos v središču pozornosti še vedno vprašanje boljše priprave zakonodaje in v zvezi s tem je Parlament sprejel resolucije o: letnem poročilu o boljši pripravi zakonodaje 2005 – uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti, o strateškem pregledu boljše pravne ureditve v Evropski uniji, o strategiji poenostavitve zakonodajnega okolja ter o pravnih in institucionalnih vidikih uporabe instrumentov „mehkega prava“. Na zakonodajnem področju si je treba prav tako zapomniti, da sta bili novembra sprejeti dve poročili (od tega eno v postopku navadnega posvetovanja, drugo pa v postopku soodločanja) o političnih strankah na evropski ravni in o pravilih glede njihovega financiranja. Prva obravnava v postopku soodločanja je bila tako zaključena izjemno hitro.

Na decembrskem plenarnem zasedanju so nagrado Saharov podelili Salihu Mahmudu Mohamedu Osmanu, sudanskemu odvetniku, branilcu vojnih žrtev iz Darfurja. V okviru slovesne seje so poslance v Evropskem parlamentu nagovorili: meseca januarja predsednik Romunije Traian Băsescu, februarja predsednik Republike Bolgarije Georgij Părvanov, aprila predsednik Republike Indije Abdul Kalam, septembra predsednik Portugalske republike Aníbal Cavaco Silva, novembra predsednik Francoske republike Nicolas Sarkozy in decembra njegovo veličanstvo kralj Hašemitske kraljevine Jordanije Abdulah II.

Evropski parlament je poleg tega povabil več članov Evropskega sveta na razpravo o prihodnosti Evrope, in sicer maja predsednika Sveta ministrov Italijanske republike Romana Prodija in ministrskega predsednika Kraljevine Nizozemske Jana Petra Balkenendeja ter novembra predsednika vlade Kraljevine Španije Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera. Parlament je v obliki deklaracij predsednika Evropskega parlamenta in predsednikov političnih skupin (maja) poslal vplivna politična sporočila o solidarnosti v okviru Evropske unije in kot odziv na napetosti med Estonijo in Rusijo.

Število zaposlenih

V okviru služb sekretariata Parlamenta je bilo 31. decembra 4 998 stalnih in 126 začasnih delovnih mest.

Sodelovanje Evropski parlament - Komisija

Parlament je na decembrskem zasedanju na področju zakonodajnega načrtovanja z veliko večino sprejel resolucijo o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2008. V tej resoluciji so poudarjene izboljšave, ki jih je uvedla Komisija, in zajeti številni predlogi.

SL 65 SL

RAZPREDELNICA 4

Parlamentarni postopki od januarja do decembra – resolucije in sprejeti sklepi

Zakonodajni postopki Drugi postopki

Sodelovanje Soodločanje Posvetovanje

(1) Prva obravnav

a

Druga obravnav

a

Prva obravnav

a (2)

Druga obravnav

a (3)

Tretja obravnava

Privolitev

Proračunski postopki

in razrešnica Postopki za pobude

Resolucije (člena 103 in

108)

Človekove pravice Razno

Skupaj

Januar I 4 1 3 2 10 Januar II 2 2 1 6 2 13 Februar 8 5 1 12 5 3 34 Marec I 5 3 11 8 3 30 Marec II 3 5 1 4 1 1 15 April 10 12 2 27 8 7 3 1 70 Maj I 1 3 6 2 1 13 Maj II 6 2 2 1 11 5 3 3 33 Junij I 8 3 3 2 2 1 19 Junij II 13 17 14 5 3 1 53 Julij 14 20 3 1 1 1 14 8 3 4 69 September I 4 2 1 1 12 4 3 27 September II 11 8 3 9 6 37 Oktober I 5 4 3 12 Oktober II 20 6 2 3 3 10 5 3 4 56 November I 9 19 1 9 10 3 2 53 November II 13 11 1 4 2 2 33 December 21 5 4 1 2 5 11 3 3 55 Skupaj 2007 152 119 22 6 9 39 144 88 30 23 632

(1) Od tega 66 zadev, v katerih je Evropski parlament predlagal spremembe k predlogu Komisije, in 2 primera zavrnitve.

(2) Od tega 79 zadev, v katerih je Evropski parlament predlagal spremembe k predlogu Komisije.

(3) Od tega 15 zadev, v katerih je Evropski parlament spremenil skupno stališče Sveta.

SL 66 SL

<T3>6.1.2. Evropski varuh človekovih pravic

Evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamanduros je na podlagi člena 195 Pogodbe ES sprožil okoli 180 novih preiskav o domnevnih primerih nepravilnosti v zvezi s Komisijo. Te zadeve se nanašajo na vprašanje preglednosti (dostop do dokumentov), spore v zvezi z javnimi razpisi ter dodeljenimi proračunskimi sredstvi, zadeve v zvezi z osebjem, vlogo Komisije kot varuhinje pogodb ter „tradicionalne“ primere nepravilnosti, kot je neopravičljiva zamuda ali umanjkanje odgovora. Približno 15 % preiskav je bilo v zadnjih letih deležnih kritičnih pripomb, ki jih je izrazil varuh človekovih pravic. Varuh človekovih pravic je v primerih pritožb dejansko čedalje večkrat predlagal, naj državljani in Komisija svoje spore rešijo sporazumno. Da bi se povečala politična odgovornost varuha človekovih pravic, mu na poizvedovanje ne odgovarja več generalni sekretar Komisije, ampak odgovorni komisar v imenu in pod pristojnostjo Komisije.

Varuh človekovih pravic se je poleg tega sestal s koordinatorji generalnih direktoratov, ki obravnavajo pritožbe, prejete od varuha, ter z generalnimi direktorji in vodji služb, in sicer oktobra in novembra. V Parlamentu pa razpravljajo o predlogih glede spremembe poslovnika, ki jih je varuh človekovih pravic predstavil predsedniku Parlamenta. Diamanduros je med razpravo o svojem letnem poročilu (za leto 2006) poudaril, da se je seznanjenost državljanov z vlogo in mandatom evropskega varuha človekovih pravic povečalo.

<T3>6.1.3. Svet in Evropski svet

Svet

Svet je leta 2007 deloval pod predsedstvom Nemčije v prvih šestih mesecih leta in Portugalske v drugih šestih mesecih leta. Skupno je imel 79 uradnih zasedanj v okviru različnih sestav.

V okviru služb sekretariata Sveta je bilo 31. decembra 3 461 stalnih in 369 začasnih delovnih mest.

Evropski svet

Evropski svet se je leta 2007 sestal petkrat.

Zasedanje 8. in 9. marca

Evropski svet se je sestal v Bruslju pod predsedstvom kanclerke Zvezne republike Nemčije Angele Merkel. Na tem Svetu so se večinoma osredotočili na začetek izvajanja prihodnje evropske energetske politike, pripravo na izvedbo pogajanj v okviru Združenih narodov za sklenitev mednarodnega sporazuma o zaščiti podnebja na mednarodni ravni po letu 2012, izvajanje lizbonske strategije in njene rezultate. Razprave so bile prav tako usmerjene na novo partnerstvo z Združenimi državami Amerike, varstvo pravic intelektualne lastnine, boj proti ponarejanju izdelkov in piratstvu na mednarodni ravni, ustanovitev Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, izboljšanje evropske pravne ureditve in zmanjšanje upravnih obremenitev, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti, ter imenovanje štirih evropskih koordinatorjev za štiri projekte v energetskem sektorju.

Neuradno srečanje v Berlinu 24. in 25. marca

SL 67 SL

Ob 50. obletnici podpisa Rimskih pogodb 25. marca 1957 so se voditelji držav ali vlad neuradno srečali v Berlinu 24. in 25. marca. Podpisali so „Berlinsko deklaracijo“, ki poudarja prispevek evropskega združevanja k miru in blaginji ter ponovno potrjuje temeljne vrednote Evropske unije.

Zasedanje 21. in 22. junija

Evropski svet se je sestal v Bruslju pod predsedstvom nemške kanclerke Angele Merkel. Delo je bilo v glavnem osredotočeno na možnosti za novo pogodbo Evropske unije. Po dolgotrajnih razpravah se je Evropski svet odločil, da bo sklical medvladno konferenco, za katero je določil podroben mandat, pri tem pa je vztrajal, da mora konferenca svoje dejavnosti nujno zaključiti pred koncem leta 2007. Te dejavnosti morajo privesti do pogodbe, ki spreminja obe veljavni pogodbi (PEU in PES). Druga obravnavana vprašanja so bila: upravljanje migracij, pomen, ki ga je treba pripisati vrsti pobud v zvezi z lizbonsko strategijo in posodobitvijo gospodarstva, sporočila z nedavnega vrha G8 glede energetike in podnebnih sprememb, zunanja razsežnost na področju sosedske politike in odnosov z Afriko in Osrednjo Azijo ter napredovanje mirovnega procesa na Severnem Irskem.

Neuradno srečanje v Lizboni 19. oktobra

Portugalsko predsedstvo je sklicalo neuradno srečanje Evropskega vrha na temo globalizacija in zunanja razsežnost lizbonske strategije. Evropski voditelji so razpravljali o nedavnem Sporočilu Komisije z naslovom „Evropski interes: uspeti v času globalizacije“, poleg tega so znova potrdili zavezo Evropske unije v prid odpiranja trgov, hkrati pa pozvali k močnemu varovanju interesov Unije zunaj njenega območja in potrošnikov v Uniji. Na tem srečanju so se dotaknili vloge in izkušenj Unije na področju okoljske in socialne pravne ureditve, pa tudi potrebe po večji preglednosti in po vzpostavitvi sistema zgodnjega opozarjanja na finančnih trgih ter podnebnih sprememb. Zunaj okvira neuradnega srečanja Evropskega sveta je bila 18. oktobra zaključena medvladna konferenca, na kateri so voditelji držav ali vlad dosegli sporazum o osnutku pogodbe, ki so jo 13. decembra podpisali v Lizboni. Listino o temeljnih pravicah so 12. decembra podpisali predsedniki Parlamenta, Sveta in Komisije.

Zasedanje 14. in 15. decembra

Evropski svet se je sestal v Bruslju 14. in 15. decembra pod predsedstvom portugalskega predsednika vlade Joséja Sócratesa. Kar zadeva reformno pogodbo, je Evropski svet izrazil zadovoljstvo ob dogovoru, doseženem na medvladni konferenci 18. oktobra, in naknadnem podpisu Lizbonske pogodbe 13. decembra ter razglasitvi Listine o temeljnih pravicah 12. decembra. Države članice je pozval k hitri ratifikaciji teh besedil, da bi lahko začela veljati 1. januarja 2009, kar bi Uniji omogočilo, da se v celoti posveti konkretnim izzivom, zlasti podnebnim spremembam in globalizaciji. V zvezi s tem zadnjim je Evropski svet sprejel „Izjavo EU o globalizaciji“, v kateri so predstavljeni obstoječi izzivi in ukrepi, ki jih mora Unija sprejeti, da bo globalizacija vir priložnosti in ne grožnja. Da bi lahko Unija dolgoročno bolj učinkovito predvidevala izzive in se spopadala z njimi, je Evropski svet ustanovil neodvisno skupino za razmislek s perspektivo za obdobje 2020−2030. Skupina naj bi opredelila ključna vprašanja in razmere, s katerimi se bo Unija predvidoma morala spoprijeti, ter preučila, kako bi lahko nanje odgovorili. Razprave so se poleg tega vrtele tudi okoli naslednjih tem: razvoja migracijske politike; strategije za boj proti terorizmu; izvajanja prenovljene lizbonske strategije; energetike, podnebnih sprememb in strategije za trajnostni razvoj; izboljšanja okvirnih pogojev za podjetja; skupnih načel prožne varnosti; celostne

SL 68 SL

pomorske politike; pogajanj o prihodnjem statusu Kosova; ter razmer v Iranu, Kongu, Libanonu in Mjanmaru (Burmi).

<T3>6.1.4. Komisija

Poročanje o dosežkih iz leta 2006

Komisija je dosežke politik, ki jih je uresničila leta 2006, predstavila v sporočilu z dne 28. februarja. Poleg tega je 30. maja objavila zbirno poročilo o svojih dosežkih pri upravljanju v letu 2006.

Strateško načrtovanje in oblikovanje programov za leto 2008

Kot prvi korak v vsakoletnem oblikovanju programov je Komisija 21. februarja sprejela svojo letno strategijo politik za leto 2008. V njej so določene politične prednostne naloge za vsakega od štirih strateških ciljev Komisije (glej zgoraj).

Komisija je 23. oktobra predstavila svoj zakonodajni in delovni program za leto 2008. Še naprej se osredotoča na doseganje rezultatov v okviru splošnih strateških ciljev, zastavljenih na začetku njenega mandata. Zakonodajni program bo usmerjen na rast in delovna mesta, trajnostni razvoj in boj proti podnebnim spremembam, celostni pristop do migracije in socialno vključenost, blaginjo državljanov v globaliziranem svetu, zlasti kar zadeva tveganja na področju zdravja in varnosti, ter vlogo Unije v svetu.

Zakonodajna dejavnost

Komisija je imela med letom 43 sestankov. Predložila je 462 predlogov direktiv, uredb, odločb in sklepov ter 3 priporočila. Predložila je tudi 358 sporočil in poročil, 11 zelenih knjig in 4 bele knjige. Poleg novih pobud, sprožitve razprav, programov in akcijskih načrtov ter nadaljevanja začetih ukrepov, ki jih je Komisija sprejela v okviru svojega delovnega programa za leto 2007, te skupne številke med drugim vključujejo predloge aktov za tekoče upravljanje ter predloge kodifikacije obstoječih zakonodajnih aktov.

Odnosi z nacionalnimi parlamenti

Komisija je 8. maja sprejela drugo letno poročilo o odnosih z nacionalnimi parlamenti. Poročilo vsebuje proučitev uresničevanja ciljev v letu 2006, kot so obiski članov Komisije v nacionalnih parlamentih ali večja pozornost nacionalnim parlamentom pri opravljanju njihovih institucionalnih pristojnosti.

Leta 2007 je Komisija še naprej uresničevala cilje, ki jih je februarja 2005 predstavila podpredsednica Komisije Margot Wallström, in sicer z ukrepi, kot so sodelovanje na srečanjih stalnih predstavnikov nacionalnih parlamentov, sodelovanje visokih uradnikov na zasedanjih Konference odborov za evropske zadeve parlamentov Unije ter na srečanjih med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, ki jih organizira slednji, objava biltena itd.

V sporočilu Evropskemu svetu z dne 10. maja 2006 z naslovom „Agenda državljanov – doseganje rezultatov za Evropo“ (234) je Komisija izrazila željo, da nacionalnim parlamentom neposredno posreduje vse nove predloge in posvetovalne dokumente ter jih povabi k sodelovanju in na ta način izboljša postopek oblikovanja politik. To zamisel je odobril

(234) COM(2006) 211 (UL C 176, 28.7.2006).

SL 69 SL

Evropski svet in tako službe Komisije od septembra 2006 posredujejo te dokumente vsem nacionalnim parlamentom in odgovarjajo na njihova mnenja v skladu z vzpostavljenim postopkom (235).

Od oktobra 2006 je Komisija prejela 167 mnenj od 27 nacionalnih parlamentov iz 17 držav članic glede 82 različnih dokumentov. Uvedenih je bilo 112 postopkov pooblastitve in 17 poenostavljenih postopkov, 38 mnenj pa je bilo popolnoma pozitivnih.

Pri dveh preverjanjih subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta bili opravljeni v okviru Konference odborov za evropske zadeve, je bilo izraženih 35 mnenj: 19 mnenj se je nanašalo na „predlog o razvezi“ in od tega jih je bilo 16 pozitivnih, pri čemer je bilo troje mnenj nekoliko kritičnih glede utemeljitve subsidiarnosti (mnenji češkega in nizozemskega parlamenta sta bili negativni); 16 mnenj se je nanašalo na predlog glede popolnega izoblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti (belgijski, nemški, francoski in luksemburški parlament so izrazili zadržke v zvezi z nekaterimi deli predloga).

Približno 132 preostalih mnenj se je nanašalo na različne dokumente Komisije, pri čemer je bilo glede nekaterih predlogov prejetih več mnenj. Dokumenti Komisije, v zvezi s katerimi so pripombe izrazili vsaj trije nacionalni parlamenti, so: predlogi o Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo, o skupni ureditvi trga za vino in o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU; zelene knjige o tobačnem dimu, o posodabljanju delovnega prava, o diplomatski in konzularni zaščiti, o dostopu javnosti do dokumentov, ki jih hranijo institucije Evropske skupnosti, o Evropskem raziskovalnem prostoru in o prihodnjem skupnem evropskem azilnem sistemu; pa tudi sporočilo z naslovom „Evropska vizija za oceane in morja“ ter letna strategija politik za leto 2008.

Nekateri zgornji domovi parlamentov so zelo dejavni: češki senat, nemški zvezni svet, francoski senat in britanska lordska zbornica so avtorji 92 od 167 mnenj, ki so jih izrazili nacionalni parlamenti. Spet drugi nacionalni parlamenti so oblikovali nove pobude, med drugim švedski Riksdag, danski Folketinget in portugalska Assembleia da Republica.

Komisija bo opravila prvo oceno postopka in proučila, kako izboljšati ta novi mehanizem neposrednega dialoga z nacionalnimi parlamenti. Poleg tega namerava glede na ratifikacijo Lizbonske pogodbe svoj postopek prilagoditi določbam nove pogodbe z dnem začetka njihove veljavnosti.

Kadrovska politika in upravljanje človeških virov

Leta 2007 so bila v službah Komisije 19 004 stalna in 366 začasnih delovnih mest, ki so se financirala v okviru operativnega proračuna, ter 3 828 stalnih delovnih mest, ki so se financirala v okviru raziskovalnega proračuna. K temu je treba dodati 1 920 stalnih in 117 začasnih delovnih mest v okviru uradov, odvisnih od Komisije. V agencijah je bilo odobrenih 3 733,5 delovnega mesta za uradnike in začasne uslužbence v regulativnih agencijah ter 164 za začasne uslužbence v izvajalskih agencijah.

V okviru izmenjav osebja je bilo 1. novembra trenutno napotenih ali na razpolago zunaj institucije 230 uradnikov Komisije, medtem ko je v službah Komisije delalo 1 171 nacionalnih strokovnjakov. Leta 2007 se je poleg tega lahko z delovanjem Komisije zaradi njenega programa tako imenovane „strukturne“ prakse seznanilo 261 nacionalnih uradnikov.

(235) SEC(2006) 1252.

SL 70 SL

<T3>6.1.5. Sodišče Evropskih skupnosti (v nadaljevanju besedila Sodišče) in drugi pravosodni organi

Imenovanja na Sodišču

Na Sodišču sta bila v letu 2007 za sodnika imenovana: Alexander Arabadjiev in Camelia Toader.

Imenovanja na Sodišču prve stopnje

Za sodnike na Sodišču prve stopnje so bili v letu 2007 imenovani: Valeriu M. Ciucă, Teodor Tchipev, Alfred Dittrich, Sten Frimodt Nielsen, Santiago Soldevila Fragoso in Laurent Truchot.

Poleg tega je bil 17. septembra za predsednika Sodišča prve stopnje imenovan Marc Jaeger, ki je bil od 11. julija 1996 sodnik na Sodišču prve stopnje.

Število zaposlenih na sodiščih

V službah Sodišča, Sodišča prve stopnje in Sodišča za uslužbence je bilo 31. decembra 1 453 stalnih ter 429 začasnih delovnih mest.

Sodna praksa Sodišča in Sodišča prve stopnje

Na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah je Sodišče razglasilo tri sodbe:

• v zadevi Advocaten voor de Wereld (236) (sodba z dne 3. maja) je Sodišče potrdilo veljavnost Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje z zavrnitvijo očitkov zoper navedeni zakon v zvezi z neustreznim značajem uporabljenega pravnega instrumenta ter domnevno kršitvijo načel zakonitosti in prepovedi diskriminacije;

• v zadevi Ordre des barreaux francophones et germanophone in drugi (237) (sodba z dne 26. junija) je Sodišče ugotovilo, da direktiva za boj proti pranju denarja ne krši pravice do poštenega sojenja, kot jo zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s tem da v nekaterih določenih okoliščinah na odvetnike in notarje razširja obveznost, da pristojne organe obveščajo o dejstvih, ki bi lahko bila povezana s pranjem denarja;

• v zadevi Komisija proti Svetu (238) (sodba z dne 23. oktobra) o pristojnosti Skupnosti, da predvidi kazenske sankcije za boj proti onesnaževanju morja z ladij, je Sodišče potrdilo svojo prejšnjo sodno prakso na okoljskem področju, tako da je razveljavilo Okvirni sklep, zato ker obravnavane določbe izhajajo s področja pristojnosti Skupnosti, istočasno pa je navedlo podrobnosti o omejitvah te pristojnosti.

Na področju konkurence je Sodišče prve stopnje v zadevi Microsoft proti Komisiji (239) (sodba z dne 17. septembra) potrdilo zakonitost odločitve in globe, ki jo je Komisija naložila podjetju

(236) Zadeva C-303/05. (237) Zadeva C-305/05. (238) Zadeva C-440/05. (239) Zadeva T-201/04.

SL 71 SL

Microsoft zaradi zlorabe prevladujočega položaja v povezavi z zadrževanjem bistvenih informacij, ki omogočajo, da je operacijski sistem Windows PC za osebne računalnike interoperabilen z drugimi sistemi, in s prodajo predvajalnikov multimedijskih vsebin Windows Media Player.

Na področju državnih pomoči je Sodišče izreklo sodbo v zadevi Lucchini (240) (sodba z dne 18. julija), v kateri je sprejelo odločitev o načelu primarnosti prava Skupnosti. V skladu s tem načelom nacionalni sodnik ne sme uporabljati katere koli določbe, ki bi lahko pod vprašaj postavila izključno pristojnost Komisije glede odločanja o združljivosti državne pomoči s skupnim trgom, vključno z nacionalno določbo, ki uzakonja načelo pravnomočnosti, če bi nasprotovala vračilu pomoči, ki jo je Komisija razglasila za nezdružljivo.

V okviru državljanstva in politike priseljevanja je Sodišče v združenih zadevah Morgan in Bucher (241) (sodba z dne 23. oktobra) izjavilo, da pogoj, predviden v nemški zakonodaji, v skladu s katerim je dodeljevanje štipendij za študij podrejeno dejstvu, da je usposabljanje, predvideno v tujini, za katero želimo pridobiti štipendijo, nadaljevanje usposabljanja, ki je v Nemčiji trajalo vsaj eno leto, ni skladen s prostim pretokom državljanov Skupnosti, zagotovljenim s členom 18 Pogodbe ES.

V zvezi z notranjim trgom in prostim pretokom je Sodišče razglasilo tri sodbe:

• v zadevi Stamatelaki (242) (sodba z dne 19. aprila) je Sodišče s potrditvijo predhodne sodne prakse pojasnilo, da pomeni grška prepoved možnosti povrnitve stroškov bolnišničnega zdravljenja v zasebni zdravstveni ustanovi v drugi državi članici, medtem ko so stroški zdravljenja v zasebni zdravstveni ustanovi v Grčiji povrnjeni, neupravičeno omejevanje prostega pretoka storitev;

• v zadevah The International Transport Workers’ Federation in The Finnish Seamen’s Union (243) (sodba z dne 11. decembra) ter Laval un Partneri (244) (sodba z dne 18. decembra) je Sodišče potrdilo, da je pravica do kolektivnega ukrepa temeljna pravica, ki tvori sestavni del splošnih načel prava Skupnosti, obenem pa poudarilo, da je treba to pravico uskladiti s temeljnimi svoboščinami pretoka na notranjem trgu. Tako je Sodišče navedlo, da sindikalni ukrepi v zadevi The International Transport Workers’ Federation in The Finnish Seamen’s Union omejujejo svobodo ustanavljanja na podlagi člena 43 Pogodbe ES; take omejitve so v okviru varstva delavcev upravičene le pod pogojem, da se ugotovi, da so primerne za zagotovitev uresničitve legitimnega cilja in ne gredo preko tega, kar je potrebno za zagotovitev tega cilja. Sodišče je v zadevi Laval un Partneri ugotovilo, da pomeni blokada gradbišč omejitev za prosti pretok storitev in v tem primeru ne more biti upravičena, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da veljavno pravo Skupnosti po eni strani delavcem v veliki meri zagotavlja varstvo, po drugi strani pa se sindikalni ukrepi uvrščajo v nacionalni pravni okvir, v katerem ni jasnih in natančnih določb.

Na področju obdavčenja iz zadeve Meilicke in drugi (245) (sodba z dne 6. marca) izhaja, da razlikovanje, predvideno z nacionalno davčno zakonodajo, med shemami dividend, prejetih od nacionalnih družb, in tistih, prejetih od družb s sedežem v drugih državah članicah,

(240) Zadeva C-119/05. (241) Združeni zadevi C-11/06 in C-12/06. (242) Zadeva C-444/05. (243) Zadeva C-438/05. (244) Zadeva C-341/05. (245) Zadeva C-292/04.

SL 72 SL

omejuje prosti pretok kapitala, zagotovljen s členom 56 Pogodbe ES, kar v tej zadevi ni upravičeno. Poleg tega je Sodišče natančno določilo okoliščine, v katerih časovno omeji učinke svojih sodb, v tej zadevi pa tako omejitev odklanja.

<T3>6.1.6. Računsko sodišče

Letno poročilo

Predsednik Računskega sodišča je Evropskemu parlamentu 13. novembra predložil letno poročilo o proračunskem letu 2006 (246). V njem so poudarjene nekatere izboljšave, zlasti na področju kmetijskih odhodkov. Vendar pa napake še vedno prizadenejo zakonitost in pravilnost večine odhodkov Skupnosti zaradi pomanjkljivosti sistemov notranjih kontrol, tako na Komisiji kot v državah članicah.

Posebna poročila

Posebna poročila, ki jih je leta 2007 objavilo Računsko sodišče, so obravnavala:

• ocenjevanje okvirnih programov Evropske unije za raziskave in tehnološki razvoj;

• upravno sodelovanje na področju davka na dodano vrednost;

• sisteme nadzora, inšpekcijskih pregledov in kazni v zvezi s pravili za ohranjanje ribolovnih virov;

• uspešnost tehnične pomoči pri razvoju zmogljivosti;

• upravljanje programa CARDS s strani Komisije;

• fizične preglede in preglede zamenjave pri pošiljkah, upravičenih do izvoznega nadomestila;

• vodenje Evropskega sklada za begunce (2000–2004);

• odhodke institucij za zgradbe;

• izvajanje vmesnih postopkov za strukturne sklade v obdobju 2000–2006;

• skupnostni tranzitni sistem.

Specifična letna poročila

Specifična letna poročila, ki jih je izdelalo Računsko sodišče leta 2007, so se nanašala na zaključne račune različnih organov in agencij Evropske unije v zvezi s proračunskim letom 2006.

Mnenja

(246) UL C 273, 15.11.2007.

SL 73 SL

Računsko sodišče je leta 2007 dalo mnenja v zvezi z različnimi zakonodajnimi predlogi s finančnimi posledicami, kot je na primer osnutek spremembe finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, ali osnutek spremembe standardne finančne uredbe za izvajalske agencije, pooblaščene za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti.

<T3>6.1.7. Evropski ekonomsko-socialni odbor

Leto 2006 je bilo za Evropski ekonomsko-socialni odbor zelo delavno.

Od drugega vala pete širitve Evropske unije s 1. januarjem šteje Evropski ekonomsko-socialni odbor 344 članov. Na januarskem plenarnem zasedanju, ki mu je prisostvoval tudi član Komisije Olli Rehn, je zasedlo svoja mesta dvanajst bolgarskih in petnajst romunskih članov.

Leta 2007 je Odbor dobil nove možnosti delovanja na dveh prednostnih političnih področjih z ustanovitvijo opazovalne skupine za trajnostni razvoj in opazovalne skupine za trg dela. Na področju zunanjih odnosov je bila po zgledu okrogle mize med Evropsko unijo in Indijo pripravljena okrogla miza s Kitajsko.

Odbor je imel med letom devet plenarnih zasedanj, na katerih je skoraj vsakič sodeloval tudi vsaj en komisar. Predložil je 188 mnenj o vseh politikah Skupnosti. Med političnimi prednostnimi nalogami za to leto je treba poudariti pomembna mnenja Odbora na področju energetske politike Evropske unije. Leta 2007 je Odbor okrepil svoja prizadevanja za racionalizacijo delovnih metod z uvedbo kategorizacije mnenj po političnih prednostnih nalogah ter s potrditvijo pravil o obliki in dolžini mnenj.

Politični dialog z drugimi institucijami je bil leta 2007 zelo intenziven, na kar kaže na primer devet raziskovalnih mnenj, ki jih je Evropski ekonomsko-socialni odbor izrazil na zahtevo Komisije na podlagi protokola o sodelovanju, ki določa strukturo odnosov med Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Komisijo. Poleg tega se tudi prihodnja predsedstva Sveta v okviru vsaka svojih prednostnih nalog vedno več obračajo na Odbor.

Med plenarnim zasedanjem Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 31. maja sta podpredsednica Evropske komisije Margot Wallström in predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Dimitris Dimitriadis podpisala dodatek k protokolu glede načinov sodelovanja med Komisijo in Odborom. V tem dokumentu, ki dopolnjuje protokol o sodelovanju iz novembra 2005, so določena osnovna načela komunikacijske politike.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je nadaljeval tematsko sodelovanje z nacionalnimi ekonomsko-socialnimi odbori v Evropski uniji, in sicer o osrednjih temah evropskih prizadevanj. Tako je julija potekala plodna razprava med podpredsednikom Komisije Jacquesom Barrotom ter predsedniki in generalnimi sekretarji ekonomsko-socialnih svetov o reformi Pogodb, podnebnih spremembah in energetski politiki.

Odbor pa ni samo izražal mnenj, ampak je opravljal tudi svojo nalogo predstavnika evropske civilne družbe ter organiziral več velikih srečanj in konferenc. Naj za primer navedemo konferenco z nazivom „Medvladna konferenca 2007: organizirana civilna družba soodloča o prihodnosti Evrope“, ki je potekala 27. in 28. septembra. Med drugim sta se je udeležila Margot Wallström in Lobo Antunes (portugalski državni sekretar), pritegnila pa je raznovrstne organizacije civilne družbe držav članic.

SL 74 SL

17. decembra sta Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij podpisala nov sporazum o sodelovanju, ki bo zagotavljal okvir za njune odnose v prihodnje.

31. decembra je bilo na Evropskem ekonomsko-socialnem odboru 695 zaposlenih (560 uradnikov in 135 začasnih uslužbencev), od tega 458 v skupnih službah z Odborom regij, 7 mest pa je bilo prostih.

<T3>6.1.8. Odbor regij

Najpomembnejši dogodek leta je bil podpis dodatka k protokolu o sodelovanju glede komunikacijske politike junija.

Poleg tega je Odbor regij priredil zasedanje svojega upravnega odbora in marčevsko plenarno zasedanje v Rimu ter se tako udeležil slovesnosti v spomin podpisa Rimskih pogodb. Svečano zasedanje se je odvijalo v prisotnosti številnih pomembnih osebnosti evropskega in italijanskega političnega življenja, med drugimi predsednika Italijanske republike, Giorgia Napolitana, predsednika Evropske komisije, Joséja Manuela Barrosa, in predsednika italijanske vlade, Romana Prodija. Med tem zasedanjem je Odbor sprejel Deklaracijo za Evropo, ki je bila sporočena voditeljem držav ali vlad v Berlinu.

Odbor je od 8. do 12. oktobra priredil tudi peto izvedbo „odprtih dni“ v sodelovanju s Komisijo, ki si je zelo prizadevala za uspeh prireditve.

Plenarna zasedanja

Leta 2007 je Odbor med petimi plenarnimi zasedanji sprejel 35 mnenj na podlagi obveznih ali neobveznih posvetovanj. Tri mnenja je dal na lastno pobudo. Prav tako je dal pet predhodnih mnenj in oblikoval eno mnenje na zahtevo Evropskega parlamenta.

Prednostne naloge Odbora

• pomoč pri oblikovanju prihodnosti kohezijske politike,

• izvajanje lizbonske agende,

• dovršitev širitve,

• oblikovanje nove sosedske politike,

• krepitev lokalne in regionalne dimenzije območja svobode, varnosti in pravice,

• poglobitev usklajevanja s Komisijo glede nekaterih praktičnih načinov za ocenjevanje spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter glede upravnega in finančnega vpliva zakonodaje Skupnosti na lokalne organe.

Osebnosti, povezane z delom

Osebnosti, ki jih je Odbor leta 2007 sprejel v sklopu svojega dela, so:

• Jacques Barrot (februarsko plenarno zasedanje)

• José Manuel Barroso (marčevsko zasedanje v Rimu)

SL 75 SL

• Olli Rehn (junijsko plenarno zasedanje)

• Andris Piebalgs (junijsko plenarno zasedanje)

• Danuta Hübner (junijsko plenarno zasedanje)

• Dalia Grybauskaitė (oktobrsko plenarno zasedanje)

• Joe Borg (oktobrsko plenarno zasedanje)

• Leonard Orban (oktobrsko plenarno zasedanje)

• Ján Figel' (novembrsko plenarno zasedanje)

• Günter Verheugen (teritorialni dialog – februarsko zasedanje)

• Danuta Hübner (teritorialni dialog – februarsko zasedanje)

• Franco Frattini (junijsko zasedanje komisije za ekonomsko in socialno politiko)

S strukturiranim dialogom z združenji sta lahko politike predstavila naslednja komisarja:

• Vladimír Špidla (september)

• Margot Wallström (predstavitev delovnega programa Komisije – november)

• Benita Ferrero-Waldner (december)

Pomembni dogodki na Odboru regij

• konferenca-debata v okviru načrta D o vrednotah Unije: „Evropska unija: ne samo območje proste trgovine, temveč skupnost vrednot“ maja v Münstru (Nemčija),

• konferenca o vlogi regij in mest pri upravljanju migracijskih tokov oktobra na Tenerifu, prirejena v sodelovanju z vlado Kanarskih otokov,

• seminar o evropski sosedski politiki v okviru sinergije Črnega morja decembra na Madžarskem,

• okrogla miza o kulturnem turizmu v Bruslju,

• konferenca o enakih možnostih kot prispevek Odbora regij k evropskemu letu enakih možnosti za vse junija v Bruslju.

Sodelovanje s Komisijo

V skladu s protokolom o sodelovanju je članica Komisije Margot Wallström Svetu predložila okvirni seznam zadev iz delovnega programa Komisije za leto 2007, za katere bi bil priporočljiv prispevek Odbora.

<T3>6.1.9. Evropska centralna banka

SL 76 SL

Monetarna politika Evropske centralne banke je bila namenjena ohranjanju stabilnosti cen v euroobmočju. V obdobju od januarja do decembra 2007 je svet guvernerjev ECB povečal vodilno obrestno mero za 50 baznih točk, tako da je najnižja licitirana mera ECB za refinanciranje glavnice decembra dosegla raven 4,0 %. Z zagotavljanjem stabilnosti cen prispeva monetarna politika k spodbujanju rasti in zaposlovanja v euroobmočju. Realni bruto domači proizvod (BDP) je še naprej trajno rasel, pritiski na cene pa so ostali močni. ECB je nadaljevala vodenje svoje monetarne politike v duhu transparentnosti s tem, da je na rednih tiskovnih konferencah predsednika ECB, v mesečnem biltenu ECB, v drugih publikacijah ter govorih članov sveta guvernerjev predstavila gospodarsko in monetarno oceno, na kateri temeljijo strateške odločitve. Drugače je bil predsednik ECB v skladu s pravnimi zahtevami predstavitve poročil zaslišan pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta in je tudi prisostvoval enemu od plenarnih zasedanj Parlamenta. Odkar se je poleti leta 2007 pokazala nestabilnost finančnega trga, je ECB zelo pozorno spremljala razmere, zlasti z okrepitvijo stikov z zadevnimi centralnimi bankami. Poleg tega je izvedbeni okvir monetarne politike ECB omogočil nadaljevanje njenega izvajanja, zaradi nekaterih svojih značilnosti pa je ta pripomogla, da je bančni sektor lažje prenesel nestanovitnost trga.

Na zahtevo ciprskih in malteških organov je v konvergenčnem poročilu, objavljenem 16. maja, ECB proučila, ali ti državi članici, ki nista bili del euroobmočja, izpolnjujeta pogoje za sprejetje eura. Ob upoštevanju konvergenčnih poročil ECB in Evropske komisije iz maja ter na predlog Komisije je 10. julija Svet sklenil, da ukine izjemo za Ciper in Malto ter jima tako omogoči sprejetje eura januarja 2008. ECB je usklajeno s centralnima bankama Cipra in Malte sprejela potrebne ukrepe za vstop Cipra in Malte v Eurosistem, pri čemer je zlasti organizirala skupno komunikacijsko kampanjo v zvezi s kovanci in bankovci eura.

Target, eden največjih plačilnih sistemov na svetu, je še naprej prispeval k integraciji monetarnega trga eura in odigral pomembno vlogo pri usklajenem izvajanju enotne monetarne politike. Target2, zadnja generacija sistema Target, je začel delovati 1. novembra. ECB je med drugim nadaljevala pripravljalne ukrepe za vzpostavitev nove storitve, ki bi omogočila usklajeno urejanje operacij z vrednostnimi papirji v eurih z denarjem centralne banke (Target2-Securities), in začela s pripravami na CCBM2, prihodnjo generacijo integriranega sistema za zavarovane transakcije v eurih. ECB je še naprej tesno sodelovala z Evropsko komisijo v okviru priprav za vzpostavitev enotnega plačilnega območja za plačila v eurih (SEPA) ter spodbujala evropski bančni sektor in druge strani k oblikovanju zahtevanih pogojev za uvedbo sistema SEPA od leta 2008 in njegovo dokončno realizacijo do konca leta 2010.

Na področju bonitetnega nadzora in finančne stabilnosti je ECB nadaljevala svojo dejavnost z zagotavljanjem, med drugim, spremljanja in analize temeljnega razvoja v bančnem in finančnem sektorju, vzpostavljanjem novih področij sodelovanja med centralnimi bankami ter drugimi nadzornimi organi ter prispevanjem k oblikovanju okvira finančnih predpisov. Na področju kriznega upravljanja je ECB dejavno prispevala k razmišljanjem na ravni Skupnosti pod okriljem Ekonomsko-finančnega odbora, da bi se okrepili trenutni dogovori v zvezi z upravljanjem in reševanjem finančnih kriz čezmejnih razsežnosti. V tem okviru je ECB julija organizirala konferenco z naslovom „Simulacija finančne nestabilnosti“, na kateri so obravnavali teme, povezane s testiranjem izjemnih makroekonomskih situacij (macro stress-testing) in se pripravili na izvedbo simulacij finančnih kriz.

ECB je še naprej sledila napredku finančne integracije v euroobmočju in objavila prvo številko nove letne publikacije z naslovom Financial integration in Europe. Glavni namen tega periodičnega poročila je pripomoči k napredku evropske finančne integracije. Poleg tega

SL 77 SL

si prizadeva ozaveščati javnost glede vloge Eurosistema pri doseganju tega cilja Evropske unije. Poročilo vsebuje zadnjo različico niza kazalnikov finančne integracije, ki se dvakrat letno objavi na spletišču ECB.

ECB je v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami nadalje razvijala, zbirala, sestavljala in širila široko paleto statističnih podatkov, uporabnih pri izvajanju monetarne politike euroobmočja in za različne naloge Evropskega sistema centralnih bank. Leta 2007 je srednjeročna strategija ECB za statistiko storila pomemben korak s prvo skupno objavo niza četrtletnih nefinančnih integriranih računov institucionalnih sektorjev v euroobmočju, za katero sta skupaj poskrbela ECB in Eurostat. Poleg tega je ECB še naprej podpirala pobudo STEP (evropski kratkoročni vrednostni papirji), projekt zasebnega sektorja za integracijo evropskih monetarnih trgov, na katerih se ne posluje z vrednostnimi papirji. Aprila je začela objavljati statistike o dnevni donosnosti evropskih kratkoročnih vrednostnih papirjev, julija pa je tudi prvič po internetu dnevno objavljala krivulje donosnosti v euroobmočju. Julija je ECB sprejela tudi Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 958/2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8).

ECB je po uspešni uvedbi bankovcev eura leta 2002 nadaljevala pripravo druge serije, ki naj bi bila postopoma izdana v nekaj letih.

ECB je prav tako še naprej sodelovala pri dejavnosti več evropskih in mednarodnih institucij in forumov. Predsednik Euroskupine in član Evropske komisije sta se udeležila sej sveta guvernerjev ECB. Predsednik in podpredsednik ECB sta se tudi udeležila sestankov Euroskupine, ki je ohranila pomembno vlogo foruma, ki podpira odprt in neformalen strateški dialog med ECB, finančnimi ministri držav euroobmočja ter Komisijo.

Na področjih, za katere je pristojna, je ECB še naprej izdajala mnenja o zakonodajnih predlogih Skupnosti in držav članic. Dejavnosti ECB so podrobno obrazložene v poročilih, ki jih je sestavila v skladu s členom 15(1) in 15(3) Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

<T3>6.1.10. Evropska investicijska banka

Naloga EIB je, da s financiranjem zdravih naložb pripomore k uresničevanju ciljev splošne politike Evropske unije.

Strateške smernice, ki jih je svet guvernerjev odobril leta 2005, so namenjene zagotavljanju večje dodane vrednosti v podporo politik Evropske unije. Ta strategija zajema niz ciljev, določenih v delovnem načrtu Banke za obdobje 2008–2010.

Šest prednostnih strateških ciljev je bilo določenih v državah članicah EU: ekonomska in socialna kohezija ter konvergenca, podpiranje inovacij, razvoj vseevropskih omrežij, varstvo in izboljšanje okolja, podpiranje MSP ter spodbujanje trajnostne, konkurenčne in varne energije.

Banka je dejavna tudi v državah partnericah Unije v skladu z mandati za posojila, ki jih je Svet obnovil decembra 2006.

Leta 2007 je Evropska investicijska banka skupaj dodelila 47,8 milijarde EUR finančnih sredstev. V državah članicah Evropske unije in v državah Efte je vrednost ukrepov dosegla 41,4 milijarde EUR.

SL 78 SL

V državah partnericah Unije je bilo 6,4 milijarde EUR razdeljenih na naslednji način:

• 2,9 milijarde EUR v državah v predpristopni fazi;

• 230 milijonov EUR v vzhodnih sosedah;

• 1,4 milijarde EUR v okviru sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP);

• 869 milijonov EUR v državah AKP in ČDO ter Južni Afriki;

• 925 milijonov EUR v Latinski Ameriki in Aziji.

Letno poročilo EIB za leto 2007 bo objavljeno na njenem spletišču po zasedanju Sveta guvernerjev junija 2008.

<T3>6.1.11. Agencije

Regulativne agencije

Leta 2007 so se nadaljevale priprave za vzpostavitev dveh novih regulativnih agencij:

• Evropska agencija za kemikalije: Uredba (ES) št. 1907/2006 z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij, o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 793/93 in Uredbe (ES) št. 1488/94 ter Direktive 76/769/EGS in direktiv 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (247). Sedež te agencije bo v Helsinkih (Finska);

• Evropski institut za enakost med spoloma: Uredba (ES) št. 1922/2006 z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov (248). Sedež te agencije bo v Vilni (Litva).

Izvajalske agencije

Komisija je 14. decembra ustanovila Izvajalsko agencijo Evropskega raziskovalnega sveta in Izvajalsko agencijo za raziskave. Pristojnosti Izvajalske agencije za inteligentno energijo, ustvarjene leta 2003, so bile razširjene leta 2007, tako da je ta postala Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost (249).

<T3>6.1.12. Zakonodajna dejavnost

Soodločanje

Komisija je leta 2007 izoblikovala 100 predlogov, predloženih v postopek soodločanja. Evropski parlament in Svet sta po drugi strani podpisala ali dosegla predhodno soglasje pred podpisom 120 predlogov, od katerih jih je bila večina že v postopku pred 1. januarjem.

Soglasje o znatnem številu predlogov (72) je bilo doseženo v prvi obravnavi. Čeprav obsega seznam predlogov, zaključenih brez uporabe druge obravnave, v veliki večini tehnično

(247) UL L 396, 30.12.2006). (248) UL L 403, 30.12.2006). (249) Sklep 2004/20/ES (UL L 5, 9.1.2004), spremenjen s Sklepom 2007/732/ES (UL L 140, 1.6.2007).

SL 79 SL

dokumentacijo in dokumente kodifikacije, vključuje tudi druge teme, dobro znane širši javnosti, kot so: gostovanje v javnih mobilnih telefonskih omrežjih (roaming), opredelitev, opis, predstavitev in označevanje žganih pijač, vizumski informacijski sistem (VIS) in izmenjava podatkov o vizumih za kratkoročno bivanje med državami članicami, notranji prevoz nevarnega blaga, evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje ter nadzor nabave in posedovanja orožja.

Letos se je medinstitucionalno sodelovanje še okrepilo z zaključkom pogajanj o 26 temeljnih aktih, ki jih je bilo treba nujno prilagoditi Sklepu z dne 17. julija 2006 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil), da bi se uvedel novi regulativni postopek odbora s pregledom (PRAC). Ti akti so bili na dnevnem redu julijskega in novembrskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta (soglasje je bilo doseženo v prvi obravnavi).

Sedemnajst zakonodajnih predlogov je bilo sprejetih v dveh obravnavah. To še naprej priča o okrepitvi politične volje zakonodajalcev, da poiščeta sporazume o pomembnih in občutljivih predlogih, ter se s tem izogneta spravnemu postopku. Omeniti je treba tudi končne rezultate predlogov, kot so program ukrepov Skupnosti na področju zdravja in varstva potrošnikov (2007–2013), uredba o javnih storitvah prevoza potnikov v železniškem in cestnem prometu ter po celinskih plovnih poteh, posebni program „Preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ ter usklajevanje nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z dejavnostmi oddajanja televizijskih programov („televizija brez meja“).

Letos je bil dosežen pomemben napredek pri nekaterih pomembnih predlogih, ki naj bi se zato kmalu uresničili, to je pri Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo, izvajanju uvajalne in obratovalne faze Evropskega satelitskega radionavigacijskega programa (Galileo) ter dokončnem oblikovanju notranjega trga poštnih storitev Skupnosti. Nasprotno ni bilo velikega napredka pri predlogih v zvezi z razporejanjem delovnega časa, začasno zaposlenimi delavci ter ohranitvijo pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Spravni postopek je bil uporabljen pri petih predlogih. Gre za tri predloge železniškega paketa, pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) ter finančni instrument za okolje. V teku je še samo en spravni postopek v zvezi z uvedbo skupnih pravil na področju varovanja civilnega letalstva, ki pa se bo verjetno pozitivno zaključil pred skrajnim rokom 16. januarja 2008.

S splošnejšega vidika so vse tri institucije s tem, ko so 13. junija sprejele novo spremenjeno različico Skupne izjave o praktičnih ureditvah za postopek soodločanja (250), okrepile medsebojno sodelovanje, da bi postopek soodločanja bolje potekal. To so naredile zlasti za upoštevanje vedno večjega pomena tega, da se sporazum doseže na prvi obravnavi.

Komitologija

Med letom je Komisija sprejela nekatere pobude, namenjene uresničevanju reforme sklepa glede „postopka odbora“ (251) o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Komisija je konec leta 2006 predstavila predloge v zvezi s prednostno prilagoditvijo 26 temeljnih aktov reformi postopkov odbora, leta 2007 pa je izvedla sistematični pregled vseh veljavnih temeljnih aktov, za katere se uporablja soodločanje, da bi

(250) UL C 145, 30.6.2007. (251) Sklep 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006).

SL 80 SL

se prav tako omogočila njihova prilagoditev. To „splošno prilagajanje“ se je uresničilo s sprejetjem Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu dne 23. novembra, poleg tega pa s sprejetjem več tako imenovanih uredb „omnibus“, ki bodo omogočile prilagoditev skoraj 200 temeljnih aktov novemu postopku odbora (prvi predlog je bil sprejet 23. novembra, drugi in tretji 19. decembra, zadnji pa bo sprejet na začetku leta 2008).

Poleg tega je Komisija z Evropskim parlamentom začela pogajanja za ponovni pregled dvostranskega sporazuma iz leta 2000 o podrobnih pravilih za uporabo Sklepa 1999/468/ES (252). Ta pogajanja so bila na politični ravni zaključena novembra. Revidirani sporazum naj bi instituciji sprejeli na začetku leta 2008.

Statistični podatki

Zakonodajne akte, ki so bili sprejeti, razveljavljeni ali so prenehali veljati v letu 2007, je mogoče prešteti z raziskavo v bazi s posodobljenimi podatki EUR-Lex (253).


<LIENS6></LIENS6>

</DOC>

<T4>Poglavje VII

<T1>Proračun in finančne dejavnosti

<T3>7.1.1. Izvrševanje proračuna za leto 2007

Evropski parlament je 14. decembra 2006 sprejel proračun za proračunsko leto 2007, tj. prvo leto, ki spada v finančni okvir 2007–2013, in prvi proračun, ki zajema razširjeno Unijo s sedemindvajsetimi državami.

Za proračun 2007 je bilo med letom sprejetih sedem sprememb proračuna. Razčlenitev odobritev, ki upošteva te spremembe proračuna, je vključena v prilogo k temu poročilu (barvne strani).

Izvrševanje proračuna za leto 2007 je znašalo 126,8 milijarde EUR v obliki odobritev za prevzem obveznosti in 114,2 milijarde EUR v obliki odobritev plačil, kar ustreza 0,93 odstotkom bruto nacionalnega dohodka (BND) sedemindvajsetih držav članic.

<T3>7.1.2. Priprava proračuna za leto 2008

Priprava proračuna za leto 2008 je v letu 2007 potekala po naslednjih stopnjah:

• predhodni predlog proračuna, ki ga je odobrila Komisija 2. maja;

• predlog proračuna, ki ga je pripravil Svet 13. julija;

• prva obravnava v Evropskem parlamentu 25. oktobra;

(252) Sklep 1999/468/ES (UL L 184, 17.7.1999). (253) <HYP>http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm</HYP>.

SL 81 SL

• druga obravnava v Svetu 23. novembra.

Na svoji drugi obravnavi 13. decembra je Parlament proračun dokončno sprejel. Predsednik Parlamenta ga je podpisal 18. decembra.

<T3>7.1.3. Ponovni pregled proračuna

Maja 2006 so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili, da bo Komisija izvedla temeljit ponovni pregled proračuna Skupnosti (254). Ponovni pregled ponuja edinstveno priložnost temeljite ocene evropskega proračuna in njegovega financiranja brez omejitev, povezanih s pogajanji o finančnem okviru.

Komisija je 12. septembra sprejela sporočilo (255), ki je prvi korak tega postopka reforme. Komisija je v sporočilo vključila obširna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, pa tudi na evropski ravni, da bi spodbudila odprto razpravo o področjih, ki lahko prinesejo največ koristi. Na podlagi teh posvetovanj bo Komisija predstavila predlog za ponovni pregled proračuna za leti 2008–2009.

<T3>7.1.4. Finančna ureditev

Podrobna pravila izvrševanja (256) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 (257) o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, so bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 478/2007 z dne 23. aprila (258). Da bi se sredstva Skupnosti v obdobju 2007–2013 čim bolje uporabila, te nove določbe uvajajo vrsto poenostavitev na področju subvencij in postopkov za oddajo javnih naročil, večjo preglednost in izboljšan nadzor. Te spremembe načinov izvrševanja so začele veljati na isti dan kot spremembe finančne uredbe, tj. prvega maja.

Komisija je 25. aprila z istim namenom predstavila osnutek Uredbe Komisije (ES) (259) o spremembi Uredbe (ES) št. 1653/2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (260).

Komisija je 20. julija (261) predstavila osnutek Uredbe o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti.

Svet je 7. maja potrdil sporazum, ki so ga na tristranskem srečanju o proračunu 18. aprila sprejeli Evropski parlament, Komisija ter Svet in na podlagi katerega bo Komisija letno pripravila predhodni predlog splošnega proračuna in pregled, ki bo zajemal vse agencije Skupnosti. V tem okviru je bil predhodnemu predlogu splošnega proračuna za leto 2008 priložen delovni dokument, ki vsebuje vse podatke o organih, ki jih ustanovijo Skupnosti in so pravne osebe.

(254) Tretja deklaracija, priložena medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski

disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006). (255) SEC(2007) 1188. (256) Uredba (ES, Euratom) št. 2342/2002 (UL L 357, 31.12.2002). (257) Nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006). (258) UL L 111, 28.4.2007. (259) SEC(2007) 492. (260) UL L 297, 22.9.2004. (261) SEC(2007) 1013.

SL 82 SL

Komisija je 21. junija sprejela poročilo o napredku, doseženem do 31. marca, pri posodobitvi njenega računovodskega sistema (262).

<T3>7.1.5. Lastni viri

Komisija je 9. januarja predstavila svoje peto triletno poročilo o delovanju sistema inšpekcijskega nadzora tradicionalnih lastnih sredstev glede carinskih in računovodskih postopkov za obdobje 2003–2005 (263). Poročilo potrjuje, da je treba inšpekcijski nadzor nadaljevati v državah članicah.

V svoji Resoluciji z dne 29. marca o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije je Evropski parlament izpostavil pomanjkljivosti sedanjega finančnega sistema, po katerem so ta sredstva odvisna od prispevkov držav članic. Za rešitev tega položaja je predlagal reformo z dvema fazama: prva faza bi znatno poenostavila izračunavanje prispevkov, pri čemer bi bilo edino merilo bruto nacionalni dohodek, vsaka država članica pa bi od tega prispevala enak odstotek; druga faza, od leta 2014 naprej, bi uvedla nova lastna sredstva, ki bi postopoma nadomestila nacionalne prispevke.

Svet je v svojem sklepu z dne 7. junija (264) zagotovil nadaljevanje sklepov Evropskega sveta iz decembra 2005, ki so predvidevali prilagoditve glede lastnih sredstev v finančnih perspektivah 2007–2013. Njihov namen je zmanjšanje prispevkov Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Švedske v obdobju 2007–2013 ter popravek prispevkov Združenega kraljestva, ki se še naprej uporablja, vendar je znižan, da se Združeno kraljestvo polno vključi v financiranje proračunskih odhodkov Evropske unije (razen kmetijskih plačil iz Oddelka „Jamstva“), dodeljenih državam članicam, ki so pristopile k EU po 30. aprilu 2004. Ta sklep naj bi začel veljati v začetku leta 2009.

<T3>7.1.6. Jamstvo splošnega proračuna za najemanje in dajanje posojil

Svet je z uredbo z dne 30. januarja (265) spremenil pravila, ki urejajo oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada Evropske unije za zunanje ukrepe. Ta instrument, ki je bil ustanovljen leta 1994 in katerega naloga je ščititi proračun Unije pred šoki zaradi morebitnih napak tretjih držav dolžnic, je odvisen od mehanizma naknadnega in ne več predhodnega oblikovanja rezervacij, ki je povezano z neporavnanimi zneski odobrenih posojil in danih jamstev.

<T3>7.1.7. Revizija in notranja kontrola

Komisija je 7. marca (266) predstavila prvo poročilo o napredku njenega akcijskega načrta za integrirani okvir notranje kontrole, ki je bil oblikovan leta 2006 (267). V poročilu je poudarila znatne izboljšave, ki so bile dosežene ali se še dosegajo, v povezavi z globalno strategijo kontrole v ključnih sektorjih notranjih politik in strukturnih skladov. Komisija je 30. maja sprejela svoje letno poročilo o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006 (268), za organ, ki da razrešnico.


(262) COM(2007) 343 (UL C 246, 20.10.2007). (263) COM(2006) 874 (UL C 126, 7.6.2007). (264) Odločba 2007/436/ES Euratom (UL L 163, 23.6.2007). (265) Uredba (ES, Euratom) št. 89/2007 (UL L 22, 31.1.2007). (266) COM(2007) 86 (UL C 181, 3.8.2007). (267) COM(2006) 9 (UL C 67, 18.3.2006). (268) COM(2007) 280 (UL C 191, 17.8.2007).

SL 83 SL

<LIENS7></LIENS7>

</DOC>

<T1>Seznam institucij in organov

Evropski parlament

Generalni sekretariat

Centre européen, plateau du Kirchberg – BP 1601

L-2929 Luxembourg

Tel. (352) 43 00-1

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

Rue de la Loi 175

B-1048 Bruselj

Tel. (32-2) 285 61 11

Evropska komisija

Rue de la Loi 200

B-1049 Bruselj

Tel. (32-2) 299 11 11

Evropsko sodišče, Sodišče prve stopnje in Sodišče za uslužbence

Boulevard Konrad Adenauer

L-2925 Luxembourg

Tel. (352) 43 03-1

Evropsko računsko sodišče

12, rue Alcide De Gasperi

L-1615 Luxembourg

Tel. (352) 43 98-1

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Rue Belliard 99

SL 84 SL

B-1040 Bruselj

Tel. (32-2) 546 90 11

Odbor regij

Rue Belliard 101

B-1040 Bruselj

Tel. (32-2) 282 22 11

Evropska investicijska banka

100, boulevard Konrad Adenauer

L-2950 Luxembourg

Tel. (352) 43 79-1

Evropska centralna banka

Kaiserstraße 29

D-60311 Frankfurt na Majni

Tel. (49-69) 13 44-0

Evropski varuh človekovih pravic

1, avenue du président-Robert-Schuman

BP 403 FR

F-67001 Strasbourg Cedex

Tel. (33) 388 17 23 13

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

Rue Wiertz 60

B-1047 Bruselj

Tel. (32-2) 283 19 00

</DOC>

<T1>Decentralizirani organi Evropske unije

<HYP>http://publications.europa.eu/code/en/en-390500.htm</HYP>

• Decentralizirane agencije Skupnosti (prvi steber)

SL 85 SL

– Agencija Evropske unije za temeljne pravice (EFRA)

– Agencija Skupnosti za nadzor ribištva (CFCA)

– Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

– Evropska agencija za obnovo (EAR)

– Evropska agencija za okolje (EEA)

– Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)

– Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah (Frontex)

– Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

– Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)

– Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA)

– Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)

– Evropska agencija za zdravila (EMEA)

– Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)

– Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound)

– Evropska železniška agencija (ERA)

– Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

– Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)

– Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (ECSDZD)

– Evropski inštitut za enakost med spoloma

– Nadzorni organ za evropski GNSS

– Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT)

– Urad Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO)

– Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (OHIM)

• Predlagane agencije Skupnosti (prvi steber)

– Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev

SL 86 SL

– Organ za trg evropskih elektronskih komunikacij (269)

• Agencije Evropske unije (drugi in tretji steber)

– Eurojust (Evropska agencija za krepitev pravosodnega sodelovanja)

– Evropska obrambna agencija (EDA)

– Evropska policijska akademija (CEPOL)

– Evropski policijski urad (Europol)

– Inštitut Evropske unije za varnostne študije (ISS)

– Satelitski center Evropske unije (EUSC)

• Izvajalske agencije

– Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta

– Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo

– Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost

– Izvajalska agencija za program javnega zdravja

– Izvajalska agencija za raziskave

– Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje

• Skupna podjetja

– Skupno podjetje SESAR (upravljanje zračnega prometa)

– Skupno podjetje za ITER (fuzijska energija)

• Predlagana skupna podjetja

– Skupno podjetje Artemis (vgrajeni računalniški sistemi)

– Skupno podjetje ENIAC (nanoelektronika)

– Skupno podjetje FCH (gorivne celice in vodik)

– Skupno podjetje IMI (inovativna zdravila)

• Drugi predlagani decentralizirani organi (prvi steber)

– Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo

</DOC>

(269) Ta novi organ bo prevzel tudi naloge Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA).

SL 87 SL

</GRP>

Documents

Rapport général 2007 - FINAL - Groupe 2...Evropska unija in države Zahodnega Balkana so leta 2007 podpisale sporazume za poenostavitev vizumskih postopkov in sporazume o ponovnem