katere so znacilnosti, lastne politicnemu vedenju ozi:-oma .erila. '1 smerja poli i-no Yedenjekorist (usmerja gospodarsko vedenje)moralna dolmost (usmerja religiozno vedenje)ne ujema se ne z moralnim niti z gospodarskim merilomeksistencni interesizelja po moci

Raziskovanje 0 po Iitiki je utemeljeno na dveh pojmih. Katerih?<© drzavab) demokracija'-;-c) politicna mocd) clovekove pravice

\, Poli.tika postane avtonomna in usmerjajo jo njeni lastni zakoni, potel1l ko se~ politika loci od moraleb) politika loCi od trga oziroma od druz ec) politika loci od drzaved politika loCi od uporabe moci

:::~~i:I'na zasnova politike se krepi pod vplivoma) drzavne eliteb) demokracijeqy razvoja raziskav 0 politicni stvarnostid) razlicnih pristopov k politiki

za razumevanje znacilnosti politicnega vedenja je pomel1lbno. da si odgovorimo na vprasanja:. ~ kdo ustvarja politiko

t5) kje se ustvarja politika.c) kako se ustvarja politika'd) zakaj se ustvarja politika

kdaj se ustvarja politika

6. Raz' kovanje drZave je skozi cas nihala. Kdaj je modem a rZa\'a izginila '01 predl1let raziskovanja?1500-1750

b) 1750-1870) od 18 0-1950

·19'::O-zavee.,,-ves esetiblet

. za njel1l casu se pozomost politologov usmerja od prouce\anja drza.\'e rudi ka) raziskovanju predstavniskih organizacij (parI en~ in '1b) preisprasevanju nacionalne burzoazijec) raziskovanjujavne upraved) proucevanju tajkunov v srednj i Evropi~ raziskovanju multilevel governance predvsem ,- ::::- _=.

Obstaja vec struj preucevanja moci \- aliticni znanosii. :. ::'::::~::-a) pluralisticna

- --~==- ~ .:~o.,da so od drzave zahtevali dolocene ugodnosti, in sicer_': la zivljenjske razmere, redistribucijo ustvarjenega:e je uvajala:

n:L2 I gos anjasocialna drzayadrzava nacrtovanjanacionalna drzava

Bistye e pr.-ine za opredelitev drZave so:- 2) [e:-rr.o:ial:::uo:za o· ja

ja 110 i (zagotavljajo sijaj,ijo in uporabo simbolov in

c~ 0 :U·(' -: :.="'C l!:_.~rr;" "j

-, -e I :-errne zna' ilnos j re 5 . :~'-~ de lOkracije sodemo -ratieni poswpkiuporaba policijskih silvolitve-(tekmevalnc;-postene-in ponavijajcJte sejkrepitev vojaskih enotpodrejanje moci vecine pravosodnemu nadzoru, spostovanju zakona in ustave

GI V Eastno em modelu politicnega sistema obstajajo tudi vratarji. To so

a) fizicno mocni fantje, ki strazijo vrata predsednika vlade. b) selektorji zahtevkov, ki med mnozico zah oykov delajo sele!-cjjo in tudi pazijo. da 0 izloceni

tisti zahtevki, ki so tvegani za politicni sis'emc} javni odlocevalci, ki sprejemajo predloge na ra 11i iz\";:,~~0' Id) parlamentarci, ki sprejemajo predloge za no ·e zaro ee) javni usluzbenci, ki za svoje delo dobijo »dod mo ,I "ilo od ·oJe tranke

~4" Politicna znanost se je odrekla prizadevanjem, da bi razYila ieorije a ;az/nih rameh. ObkroZi tistiodgovor, ki govori, kateri ravni teorije se ni odpovedala.

a) globalne teorije, ki bi lahko na svetovni ravni razlozile m dse ojne \-pli 'e med. spremenljivkami

b), teorijam srednjega dometa, ki j ih je mogoee uporabiti na tisla zemljepisna obmo 'ja in v ti fazgodovinska obdobja, ki so enovita

c) kontinentalnim primerjalnim teorijam, s katerimi bi lahko ugotovila medsebojne vplive medkon inemi

d) teorijam nizkega domera, ki so primerne za izpeljevanje hipotez v empiricnem raziskovanjue) medsektorskim teorijam, ki pojasnjujejo delovanje se orjey in njihoyo medsebojno odvisnost

"'\5. V politicni znanosti se je uveljavilo poleg preucevanja sistemov tudi preucevanje razli'nih moti I zaposamicno vedenje v poJitiki. K temu je prispeval pristop. a) racionalnega izbora~ druzba Pristopc) pristop javnega izborad) sola new public management

druzbeni ejamiki, ki so sli na roko uveljavlj~~ju demokracije v zahodni Evropi, so bili(a) 'ojas ,. reZimi po drugi svetovni vojuio ra 0 ezje me krono in plemstvom . zacetku novega veka

o SlOj w eg mesVanstva, ki je bi.o zainteresirano za razvoj cele vrste individualnih pravic. e.lasmine, pra i - 0 sklepanja pogodb, ki so spodbujale razvoj politicnih

0'50 ost za 'cznistya me aristokracijo in mescanstvom, ki bi bilousmerjeno proti delavcem in kllletom

7. Socialna drzavaje zaznamovala 20 stoletje. Kateri pojem ji je sluzil za osnovo?\~ pojem socialnega drZavljanstvab) pojem socialne politikec) pojem socialne pomoci za najboJj potrebned) pojem socialnega zavarovanja

. 8. Poznamo vec vrst nedemokraticnih ureditev. Katere?-@ avtoritarne ureditve (leve, desne)b) moderne diktatorsko-demokratske ureditvec tradicionalne ureditve (netekmovalne oligarhije, sultanizmi ipd.)

totalitarne ureditve (nacizem, stalnizer.1 ipd.)e) moderne teokratsko-parlamentarne ureditve

9. Drzavljanske pravice so skupek pravic~ civilnih~9 politicnihc) individualnih

_ocialnih

. -a moznost razvoja demokracije vpliya tudi politi 'na kultura, ki je v casu dokaj ustaJjena. Sestavinepoliticne kulture po Almondu in Powellu so.::"'"'a), custvena sestavinab5 cutna sestavinafC v spoznavna sestavina- <f vrednotna sestavinae) identitetna sestavina

21. Pri razlicnih stopnjah demokratizacije imajo razlicni deja Ili 'j razli' ne \"loge. lajpomembnejsidejavniki v procesih demokratizacije so~ civilna druzbab) stara politicna elita. c) vojska--C9J politicne strankee) naddrzavna skupnost (boJj ali manj formalne powzave med akri\'isti iz razlicnih drzav)x) nevladne mednarodne organizacije

_:_~ ==3...C::~'o. ,': bi bila-znacilno politicna in bi razkrila, v kaksnih pogojih se0:-,:-=--0.':; :=-:1:-=51 'cmo,' aliza ije in pod kaksnimi pogoji so ti procesi uspdni. Procesi demokratizacije~=.::os."ozi naslednje sropnje- a) prehodb) spreminjanje razmerja moci

_c) uvedbod) evalvacijo

-e) utrditev

\{3. _ rrebo, da si drza "Ijani, llIinteresirani za politiko, nalozijo-- .:- .-c. ki se nanasajo na ja 11e zadeve?

4. Kom·en ionaln 0 I~'c 2.....,;-:. a:;Spodaj so nasrere nekar r od njih. Ozna'i fist

- a) izposravljanje politicnim izzivomb) volitve

nosnja politicne znackeudelezba na zborih, na katerih se sprejemajo politicne odlocitveudelezba na politicnem zborovanju

zbiranje enarja 1lI politicne namene

jo naslednje drze, ki si sledijo glede na zahtevnost.• ki 3iso v pravem vrstnem redu!

-:-.:,_'" :-:::-::--r2!-i~ rako po konvencionalnih kor nekon -en ionalnih oziroma, ~- {):-; :ca;-o i:ih 0 .i'-ah ro' ta

~ "seh n kome ionalnih oblikah, zaHaca pa konvencionalne oblike panicipacijec) podpise kaksrlO peticijo in kaj prebere 0 politiki-d) konvencionalnih uhlikah pal1icipacije, in to"1'eobcasno.

27. »gladiatorji« so dobili ime tisti, ki so v politikia) otopelcib) gledalci~ dejavnid) globalni aktivisti

28. aktivistje tisti posameznik, ki posega po® vseh oblikah politicne participacije tako po konvencionalnih 'ot nekonvencionalnih oziroma

tudi po nezakonitih oblikah protesta'b) vseh nekonvencionalnih oblikah, zavraca pa konvencionalne oblike participacijec) podpise kaksno peticijo in kaj prebere 0 politikid) konvencionalnih oblikah pm1icipacije, in to Ie obcasno.

,*9. locimo vec etap javnih politik. Obkrozi tiste, ki ne sodijo na spodnji seznama) ugotavljanje problema~ formuliranje resitev

lobiranjed) ~ rejema je 0 lo'i eve) U\eljavljanje odlocitev"'1}ovrednotenj e rezu Itatov

~o. Oblikovanje javnega mnenja je se ena oblika participacije, ki pa ne vo i neposredno k pravemudelovanju_ Drzavljani, ki sodelujejo pri oblikovanju javnega mnenja, izrekajo mnenja. sod be. zahteve.predloge 0 javnih zadevah v javni prostor in stem postanejo javnost. Podrocje ja\-nosti se umesca med:

a) polje drzaveb) poIje zasebnosti

~ polje civilne c1ruzbe

d) Ijo pri\'amegae) olje inrimnega

31, druLbena ~'banja so opredeljena kota) mrem \'Zajemnega delovanja, ki se 0 irajo na skupna prepricanja in solidarnost

em neformalnih odnosovc areza eformalnih odnosov, katerih c!ani delijo dolocen sistem prepricanj, vzdrzujejo novo

:01: "olekti\TIo identifikacijo in se mobilizirajo okoli spornih tem in se posluzujejo:cL!1'," oblir Oi 5 a

') . - za -zaje ~ga elo 'anja, ki se pC51uzujenekonvencionalnih oblik delovanja

\ideokracija je pojem, ki oznacujea) sprevracanje sodobnih demokracij taka, a se krepi mOGsredstev za mnozicno komuniciranje

in tistih, ki lahko vplivajo nanjeb) proces narascanja osamosvajanja medijev izpod politicnega nadzora

spektakularizacijo politike in je povezan z lovom na dobicek in prikazovanjem politike kotz.a aye

~ o"je tiskanih medijev, ki teZijo k visokim nakladam in velikim dobickoms, so nost nadzorovanja politike preko mnozicnih medijev

Lrojo "anje modela mnozicnih strankje Robel1 t\lichels oznacil s pojmoma) birokratizacija

zelezni zakon oligarhijec) zasuk moci v prid voditeljev strallkd) centralizacija strankinega aparate) enodimenzionirane stranke

Lobiji so'a-~ skupine pritiska oz. interesne skupine, 'i so formalno organizirane, prostovoljne in vplivajo na

politicne odlocitve 0 javnih zadevahskupine. ki jih zdruiuje zgolj dolocen S~l! ui imere in njego\o zadovoljev311jes:'i.rp' .e, ki jih zi skupna drza in nasla\"ljanje zahtev na druge soroclne ali konkurencneskupine

~ skupine, ki si prizadeva uvrstiti syoje interese na krizisce javnih in individualnih preferenc, dabi v javnosti spodbudile podporo za svoja prizadevanja

~.e skupine, ki jih zdruzuje skupna spolna, rasna, verska ali kaksna c1rugapripadnost, da bi ohranilikasnejsim generacijam svojo kulturno c1ediscino

Pojem kibernetska demokracija je pojem, ki se nanasata na vse vecjo prisotnost tehnologije vpoliticnem razpravljanju, Gre za

a) nove kabelske tehnologije':1)) svetovni spletc nova sredstva telematske tehnologijed) tehnologijo hisnega zaloznistvae) osebne racunalnike

Temeljne naloge strank so'a posredovanje med civilno druzbo in javni',11iinstitucijami, med drzavo in druzbo

da strukturirajo volitve in si ustvarijo volilno bazo-.£-) politicna socializacija drzavljano\" ozirom<l volivce ucijo demokracije"d uresnicevanje nadzo \"Iadanih a vladajocimi~ zagotO "iti syojim clanom, da zasedejo dobro placane funkcije v drzavi

V vsaki drzavi politicne stranke odrazajo druzbene prelomnice, "i so se oja 'il \' zgodovini.Pomembni prelomnici sta se pojavila v casu- a oblikovanja nacionalne drzave(jj' v casu oblikvanja renesancnih druzbc) v casu razvoja industrijskega kapitalizmad) v casu 1l10nopolnega kapitalzmae) v casu po prvi svetovni vojni

£"":!::..c;::=:.- njihoyimi ·oliyci- -eresoy. ja\11o upravo in parlamentarnimi komisijami~mom in sodno vejo oblasti

= :.ovnim odlocitvam

~eillbna druibena prelomnica, ki spodbuja nastanek novihomembne druibene prelomnice, in sicer v cas~-:: .. ~a ti·cl ~o.'-:-o

a) oblikoYanja nacionalne drzave- ) oblikvanja renesancnih druzbc razvoja industrijskega kapitalizma

o 0 olnega kapitalzmai ·ojni

a druibi-·0 najizcrpnejsi nacin opisati njen