Gimnazija Slovenske Konjice

Zbornik

FILMSKA KULTURA

Slovenske Konjice, šolsko leto 2012/2013

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport RS

V projektu so sodelovali dijaki Gimnazije Slovenske Konjice pod mentorstvom profesorjev.

Lektorirala: Mihaela RibičOblikovanje: Vasja IvančičMedijska pismenost in filmska kultura

Današnji človek je obkoljen z različnimi mediji, je pod njihovimi vplivi in pogosto oblikujejo njegovo

mišljenje in delovanje. Na žalost mediji ne prikazujejo vedno resničnih informacij, zato je potrebno

pri mladih razvijati kritično mišljenje - moramo jih naučiti kako misliti s svojo glavo, kako poiskati, kaj

2

je resnično, kaj je dobro in nas dela dobre ter prav tako prepoznati laž in zlo ter kako se jima

zoperstaviti. Kaj vemo o medijih? Informacija je sporočilo, ki ga v procesu komunikacije pošiljatelj

pošlje prejemniku s pomočjo različnih medijev. Po času nastanka delimo medije na tradicionalne

(knjige, časopisi, plakati..) in moderne (film, radio, televizija, računalniki, sodobne tehnologije..).

Glede na vrsto čutil, s katerimi informacije prejemamo, pa poznamo vizualne (tiskovine), avditivne

(radio) in avdiovizualne (film in televizija) medije. Masovni mediji kot sta tisk in elektronski medij

prenašajo sporočila velikemu številu ljudi istočasno. Za sporazumevanje s sredstvi masovne

komunikacije veljajo temeljna pravila »dobre« komunikacije, v kateri so prepovedane kršitve

človekovih pravic, dostojanstvo in zasebnost tako pošiljatelja kot prejemnika sporočila.

V šolskem letu 2012/13 smo na naši gimnaziji izvedli šolski projekt »Filmska kultura« v okviru

projekta Posodobitve gimnazijskih programov. Cilj projekta je spodbujanje medijske pismenosti,

spodbujanje strpnosti in empatije pri dijakih, učenja na tujih izkušnjah ter samega načina učenja s

pomočjo filma. Pri projektu je sodeloval v prvem delu mag. Boštjan Miha Jambrek, bivši svetovalec

direktorja kinoteke za filmski program ter sedanji profesor na Srednji medijski in grafični šoli v

Ljubljani. Z njegovo pomočjo so dijaki lahko na primeru filma Simpatije, ki je v celoti rezultat dela

dijakov omenjene šole, dobili informacije o nastajanju filma. Ker je zaznavanje sveta in izkušnja sveta

je pri otrocih in mladostnikih vedno bolj medijsko zaznamovana, je zelo pomembno dijake naučiti,

kako gledati filme in se naučiti med poplavo filmov najti tiste s kakovostno vsebino. Skozi vodeni

razgovor je predavatelj poskušal dijake senzibilizirali za kakovostne filme in jih naučili dekodirati

filmsko govorico ter prepoznati manipulacijo s strani filmske industrije. S tem se bodo naučili ločevati

med »videzom in resničnostjo« v medijskem svetu. Z istim ciljem je bilo v projektnem dnevu

izvedenih 6 delavnic, ki so predstavljene v nadaljevanju zbornika.

Vodjinja ŠRT: Doroteja Štunf

Kazalo vsebine:

1 SLOVENŠČINA.......................................................................22 PSIHOLOGIJA.........................................................................43 TUJ JEZIK..............................................................................6

Personal Point of View............................................................................................7General Point of View.............................................................................................7

4 ZGODOVINA, GEOGRAFIJA......................................................95 FIZIKA................................................................................136 INFORMATIKA.....................................................................14

3

1 SLOVENŠČINA

Nosilki: Mihaela Ribič, Katja Premru Kampuš

PRIČAKOVANI REZULTAT(I)

Scenarij

EVIDENCE Dijaki so napisali scenarij in posneli kratek film

CILJI

operacionalizirani, prirejeni po učnem načrtu za izbrano kurikularno povezavo

1. Dijak zmožnost nebesednega sporazumevanja dokaže, tako da

- med pogovarjanjem, govornim nastopanjem, dopisovanjem in pisanjem besedil učinkovito, smiselno in ustrezno uporablja nebesedne spremljevalce govorjenja/pisanja;

- pri sogovorcih in govorcih opazuje tudi nebesedne spremljevalce govorjenja/pisanja, prepozna njihovo vlogo in pomen ter se nanje ustrezno odzove;

- pretvori besedilo/dele besedila v učinkovito, smiselno in nazorno nebesedno sporočilo;

2. Dijak razvije zmožnost širjenja svojih spoznanj o književnosti in njihovega uvrščanja v širši kulturni kontekst, kar izkaže s spremljanjem medijskih obravnav, predelav in aktualizacij književnih besedil.

3. Dijak ima razvito digitalno zmožnost, kar dokaže s smiselno in vsestransko uporabo IKT pri iskanju literarnih informacij, pri aktualizaciji literarnih vsebin in nadgrajevanju ter poglabljanju pridobljenega književnega znanja.

DEJAVNOSTI Dijaki prvih, drugih in tretjih letnikov so napisali scenarij za kratek film. Pri pouku slovenščine smo najprej izbrali aktualno temo, ki so jo predelali v smiselno celoto, primerno za nadaljnjo obdelavo pri pouku informatike.

Pogovorili smo se, kako se scenarij napiše, kje so poudarki, kaj so didaskalije, o nejezikovnem sporočanju. Ločili smo pomembne dele besedila od nepomembnih ter nastopanju pred kamero.

4

2 PSIHOLOGIJA

Nosilka: Tanja Lehner

PRIČAKOVANI REZULTAT(I)

Dijaki presojajo kriterije normalnosti.

Dijaki spoznajo psihiatrično življenje v bolnišnici.

EVIDENCE

Zapisi v dnevnikih

CILJI

operacionalizirani, prirejeni po učnem načrtu za izbrano kurikularno povezavo

Dijaki spoznavajo bolnišnično življenje

Dijaki presojajo kriterije normalnosti

Dijaki spoznavajo naslednje kriterije normalnosti:

Kriterij povprečja

Družbeni , socialni kriterij

Kriterij psihičnega trpljenja

Kriterij prizadevanja bolečin drugim

DEJAVNOSTI

Podatki o filmu:

One Flew Over the Cuckoo's Nest

Žanr: drama

Leto: 1975

Država: ZDA

Režija: Miloš Forman

Igralci: Jack Nicholson

Dolžina filma: 133 min.

Delavnica je potekala v naslednjih oddelkih: 1.a, 1.b, 2.a, 2.b,

5

3.a, 3.b.

Ogled filma Let na kukavičjim gnezdom (30 min).

Po ogledu filma sledi debata z vodenimi vprašanji.

1. Zakaj je McMurphy pristal v psihiatrični bolnišnici?

2. Kako je McMurphy vplival na socpaciente in na splošno klimo v bolnišnici?

3. V čem se je razlikoval od drugih pacientov?

4. Kakšen je bil odnos osebja do pacientov?

5. Kakšne terapevtske metode so uporabljali?

6. Kateri so kriteriji po katerih presojamo normalnost posameznika?

Dijaki niso dobili delovnih listov ampak je delo potekalo frontalno preko vodene debate profesorja.

Dijaki so v vseh razredih zainteresirano gledali film ter prav tako sodelovali v debati. Najbolj motivirani so bili dijaki prvih in drugih letnikov, malo manj dijaki tretjih letnikov.

6

3 TUJ JEZIK

Nosilke: Mateja Smolar Tič, Marjetica Štante Kapun in Jožica Orož Berginc

1. (Ogled kratkega film »Signs«)

Tokrat smo se povezale učiteljice angleščine in nemščine. Izbrale smo kratek film, katerega rdeča nit je bila »znaki«. Gre namreč za film, pri katerem akterji ne govorijo. Ni dialoga, medsebojne komunikacije v živo. Se pa vseskozi prepletajo »znaki«, ki veliko sporočajo. Glavna junaka se ne pogovarjata, niti si ne pišeta SMS-ov, ali kontaktirata preko meila, facebooka, se ne poslužujeta modernih elektronskih telekomunijkacijskih možnosti, temveč si pišeta sporočila na liste in se tako sporazumevata.Ta vrsta komunikacije je prepredena skozi celotno dogajanje. Glavna junaka hrepenita po na novo zapisanem oz. prebranem. Vseskozi mislita drug na drugega in čakata na sporočila.Film je bil kratek in zanimiv. Pri dijakih je vzbudil nek poseben občutek, ki so ga kasneje tudi opisali skozi vse kriterije, ki smo jim jih zadali.Dokazali so, da znajo izraziti svoje mnenje, ga tudi komentirati, se kritično izražati in vse to poročati v tujem jeziku.Dijaki so bili razdeljeni v skupine. Vsaka skupina je dobila delovni list (priloga), na katerem so bile napisane vse kategorije, ki so jih morali »predebatirati«.Skupine so pisale v angleškem in nemškem jeziku, na koncu pa so o vsem tudi poročali. Dokazali so, da jim sporazumevanje in izražanje v tujem jeziku pomeni izziv in da imajo radi pouk na drugačen način. Filmska kultura je zanimiv del pouka, ki pa ga v vsakdanjem urniku težko realiziramo, zato smo tokrat izjemno veseli, da smo v ta projekt uspešno zakorakali in ponosni smo na rezultate naših dijakov.

2.THE FILM

(ENGLISH AND GERMAN LESSON)

You are going to watch the film »SIGNS« and there are some activities that you will be supposed to do after watching.We hope you enjoyed watching so let's go to work. Write a short composition about the film in which you express your opinion (criticism), write about the following:

the topic the story the characters the relationship between the main characters the setting the effects the music

7

the actors

Critique writing is a major part of any discipline. It includes analyzing and evaluating an author's work to provide a clear and comprehensive assessment of the text (which may be in the form of books, essays, journal articles, films, etc.). Whether for academic purposes or other than that, one hallmark of the critique is to not only provide opinions and judgements but to generally give the reader much more analysis than summary.

Personal Point of View

We use these words and phrases to express a personal point of view:

In my experience… As far as I'm concerned… Speaking for myself… In my opinion… Personally, I think… I'd say that… I'd suggest that… I'd like to point out that… I believe that… What I mean is…

General Point of View

We use these words and phrases to express a point of view that is generally thought by people:

It is thought that... Some people say that... It is considered... It is generally accepted that...

3. Mnenje dijakov:

8

a. V torek, 21.5.2013, je na naši gimnaziji potekalo projektno delo na temo filmske kulture. Pri medpredmetni povezavi angleščine in nemščine, smo si dijaki ogledali kratek filmček z naslovom SINGS. Po ogledu smo se razdelili v par skupin, kjer smo razpravljali o sami zgodbi, likih, ozadju in še se je kaj našlo. Na kar je vsaka skupina poročala o svojih mnenjih in sicer v nemškem ali angleškem jeziku. Projekt nam je omogočil medsebojno druženje v okviru pouka, ki je potekal na drugačen in še tako zanimiv način.

b. Vsako leto na naši šoli zaznamuje drugačen projekt. Letos smo se odločili, da se malce bolje spoznamo s filmi in se poučimo o filmski kulturi. Pri med predmetni povezavi angleščine in nemščine smo si na projektni dan ogledali tako imenovani »short film« Signs. Film pripoveduje ljubezensko zgodbo brez besed. Po ogledu smo po skupinah, eni v angleščini, drugi v nemščini, konstruktivno ocenili film in debatirali o njegovih lastnostih. Seveda pa smo se posvetili tudi, v tem filmu močno izraženi, sporočilnosti. Danijela Burjan, 3.a

9

10

4 ZGODOVINA, GEOGRAFIJA

Nosilki: Tatjana Hren in Aleksandra Boldin

ALEKSANDRINKE

V okviru projektnega dela Film smo 21. maja 2013 povezali zgodovinske in

geografske ter sociološke vsebine. Pri projektnem delu so v delavnicah po paralelkah

sodelovali dijaki od 1. do 3. letnika. V uvodnem delu delavnice smo si ogledali

odlomek iz dokumentarnega filma Aleksandrinke, režiserja Metoda Pevca. S

pomočjo odlomkov iz filma so dijaki ugotavljali, vlogo in pomen Aleksandrink v

slovenski zgodovini. Analizirali so položaj slovenskega kmeta v drugi polovici 19.

stoletja in našteli vzroke za izseljevanje prebivalstva konec 19. stoletja in v začetku

20. stoletja. Ovrednotili smo posledice omenjenega demografskega gibanja.

Izpostavili smo bistvene fizičnogeografske in družbenogeografske značilnosti Egipta.

Spoznali in pojasnili smo poglavitne socialno-ekonomske in politične probleme v

Egiptu. Dijaki so na spletni strani www.aleksandrinke.si brali pretresljive življenjske

zgodbe Aleksandrink. V sklepnem delu so dijaki izpostavili debato: pro et conta o

socialno-družbenih problemih ločenega življenja otrok in bioloških mater ter pristnih

vezeh med varovanci in dojiljami. Pri rednih urah sociologije bodo dijaki 2 letnikov

nadaljevali in poglobili tematiko. Pridobljeno znanje o Aleksandrinkah jim bo služilo

kot podlaga oz. izhodišče za debato (pro et contra) o problemih materinstva v

sodobni globalni družbi.

11

12

OBRAZEC: KURIKULARNO POVEZOVANJE

Šolsko leto 2012/2013Obrazec izpolnijo sodelujoči profesorji skupaj.

Predmeti Nosilni predmet ZGO Podporni predmet GEOSodelujoča/-i profesorja/-ji:

Aleksandra Boldin Tatjana Hren

Razred: Učna tema: 1. a, 1. b, 2.a, 2.b, 3.a, 3.b - Aleksandrinke

Vrsta ure (obkroži): redne ureizredne ure

redne ureizredne ure

Povezovalni element(i) (obkrožite):

Vsebina / dejavnosti / didaktične metode in postopki (aktivno učenje, projektni pristop …) / uporaba učnih orodij (IKT) / miselni postopki, veščine in navade / kompetence (sporazumevanje v materinem jeziku ali tujih jezikih, matematična kompetenca, kompetence v naravoslovju in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske, kulturna zavest in izražanje, učenje učenja);

Vrsta povezave (obkrožite): Večpredmetna / horizontalna/ vertikalna / delna / interdisciplinarna / timsko poučevanje

Splošni predmetni cilji Dijaki umestijo ključne dogodke, pojave in procese iz slovenske zgodovine 19. stoletja. Razvijejo spretnost analize zgodovinskih tematskih zemljevidov. Zberejo in izberejo uporabne informacije in podatke iz različnih zgodovinskih virov. Razvijejo spretnost dela z večperspektivnimi zgodovinskimi viri. Oblikujejo svoje zaključke, mnenja in razlage. Razvijejo sposobnost različnih oblik komunikacije in socialnih spretnosti pri sodelovalnem učenju in projektnem delu. Razvijejo pozitiven odnos do slovenske narodne identitete in kulturne dediščine. Razvijejo pozitiven odnos do spoštovanja

Dijaki v procesu geografskega izobraževanja pridobivajo znanje ter razvijajo mišljenje, veščine in odnose. Urijo se v opazovanju, primerjanju, logičnem sklepanju, posploševanju in drugih spoznavnih veščinah, ki omogočajo pridobivanje kakovostnega znanja ter ustrezno odzivanje na življenjske okoliščine. Dijaki pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju. Ustvarjalno sprejemajo in razumejo dnevne informacije, ki imajo prostorsko razsežnost in vplivajo na njihovo lastno odgovorno ravnanje in odločanje. Naučijo se geografsko razmišljati o pokrajinah in ljudeh (navesti naravnogeografske in družbenogeografskeznačilnosti Egipta,

13

človekovih pravic, enakosti in demokracije. umestiti njegov položaj in vlogo glede na državno, meddržavno in svetovno raven). Znajo brati različne tematske in splošne zemljevide, tiskane in digitalne. Dijaki znajo geografsko razmišljati. Razumejo najpomembnejše naravnogeografske in družbenogeografske dejavnike, pojave in procese – tako posamezne prvine kot njihove medsebojne vzročno-posledične zveze. Razumejo pa tudi zakonitosti razmestitev naravno- in družbenogeografskih pojavov in procesov ter njihov vpliv na razvitost posameznih držav;

Operativni predmetni cilji Dijaki:- opišejo položaj kmečkega, delavskega in meščanskega razreda na Slovenskem v 19. st.;- opredelijo vzroke agrarne krize za kmečko prebivalstvo;- opredelijo posledice agrarne krize za kmečko prebivalstvo;- v debatnem razgovoru razpravljajo o problemih materinstva (ločeno življenje otroka in biološke matere, pristna vez med varovancem in dojiljo)

Dijaki:- razlikujejo poglavitne reliefne enote Egipta;- naštejejo poglavitne dejavnike, ki vplivajo na

podnebje, in razložijo njihov vpliv na podnebje;- pojasnijo povezavo med podnebnimi in rastlinskimi

pasovi; - spoznajo kulturno in jezikovno pestrost izbrane

države;- vrednotijo pomen reke Nil za življenje afriškega

prebivalstva;- vrednotijo vzroke in posledice demografskih gibanj;- poznajo in pojasnijo poglavitne socialno-ekonomske

in politične probleme v Egiptu;- poznajo pretekle in sodobne posledice

(neo)kolonializma v Afriki.Skupni cilj Natančneje spoznati življenje in vlogo Aleksandrink.

Dejavnosti pri posameznem predmetu

- projekcija (film), razgovor, razlaga, razprava, delo z zemljevidi in fotografijami

- projekcija (film), razgovor, razlaga, razprava, delo z zemljevidi in fotografijami

14

Skupne dejavnosti Ogled filma Aleksandrinke; analiza vzrokov za izseljevanje; glede na naravnogeografske in

družbenogeografske značilnosti ovrednotenje pogojev za življenje v Egiptu nekoč in danes in

primerjava z življenjskimi pogoji v Sloveniji v omenjenem obdobju in v današnjem času.

Kratek potek učne ure V uvodnem delu ure smo si ogledali odlomek iz dokumentarnega filma Aleksandrinke (režiser: Metod

Pevec). S pomočjo odlomkov iz filma so dijaki ugotavljali, vlogo in pomen Aleksandrink. Analizirali

smo položaj slovenskega kmeta v drugi polovici 19. stoletja in našteli vzroke za izseljevanje

prebivalstva konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Ovrednotili smo posledice omenjenega

demografskega gibanja.

Izpostavili smo bistvene fizičnogeografske in družbenogeografske značilnosti Egipta. Spoznali in

pojasnili smo poglavitne socialno-ekonomske in politične probleme v Egiptu.

Dijaki na spletni strani www.aleksandrinke.si brali življenjske zgodbe Aleksandrink. V sklepnem delu

so dijaki izpostavili debato: pro et conta o socialno-družbenih problemih ločenega življenja otrok in

bioloških mater ter pristnih vezeh med varovanci in dojiljami.

Datum izvedbe:

Podpis profesorjev:

21.05.2013 21.05.2013

Priloge: a) povezava na spletno stran za ogled filma:http://www.youtube.com/watch?v=Eeo_IlCF_7Ab) povezava na spletno www.aleksandrinke.sic) fotografija z delavnice

Opombe:

15

5 FIZIKA

Nosilec: Oskar Krevh

PRIČAKOVANI REZULTAT(I)

Glede na predhodni scenarij, vsaka skupina posname kratek film.

EVIDENCE

CILJI

operacionalizirani, prirejeni po učnem načrtu za izbrano kurikularno povezavo

Dijaki:

Spoznajo princip delovanja optičnih naprav (kamera, fotoaparat).

Ločijo pojma osvetljenost in svetilnost.

Znajo uporabiti znanje optike pri snemanju filma.

Smiselno postavijo sceno in posnamejo kader z ustrezno povečavo leče na kameri.

Glede na zmožnost kamere uporabijo ustrezno jakost zvoka.

Znajo kritično misliti, zmožni so reševati določene probleme, dajejo pobude in sprejemajo rešitve.

DEJAVNOSTI Branje scenarija, postavljanje scene, učenje dialogov, snemanje, montaža

16

6 INFORMATIKA

Nosilka: Vasja Ivančič, pomočnika Viljem Pavlovič in Blaž Knep

FILM – moja popestritev

Filmska umetnost se ukvarja z več dejavnostmi, ki nam dajo končni izdelek film.Poznati žanre filmov, poznati način gledanja filmov je že začetek v udeležbo dijakov v projektu »Filmska kultura«.V ta namen smo si vsi skupaj ogledali film in imeli predavanje na temo žanrov filma in gledanja filma.

V delavnicah projekta pa smo se podrobneje spoznali z: branjem scenarija in postavljanjem scene za posnetek kadra postavljanjem kamere in osvetlitvijo prostora snemanjem kadrov in morebitnim ponavljanjem le-tega združevanjem kadrov s posebnimi programi za montažo iskanjem primerne glasbe kot dodatka k filmu in pogovor na temo

avtorskih pravic glasbe urejanjem prehodov med kadri in rezanje določenih delov kadra izdelovanjem filma in določanje velikosti filma ter tudi njegova oblika sistemi vzorčenja filma in pomen obdelave videa

Kot izdelek so nastali štirje kratki filmi, in sicer je vsak letnik izdelal film na različne teme na osnovi predhodno narejenih scenarijev pri predmetu Slovenščina.

Delo je potekalo usklajeno, saj so bila predhodna navodila dijakom jasno postavljena in smo tako lahko brez težav postavljali scene, odigrali svoje vloge, postavljali kamero in osvetlitve, da smo dobili dobre posnetke, ki jih pravzaprav ni bilo potrebno ponavljati.

Iz teh kadrov so izbrani dijaki izdelali film, s katerimi smo še posebej obdelali teme o avtorskih pravicah za dodajanje glasbe in vseh napisih, ki naj jih vsebuje film, pa naj bo to kratek igrani film, reportaža, celovečerni film ali le posnetek kakega stanja.

Dijaki so v delavnicah uživali, hkrati pa spoznavali nekaj novega in si tako širili svoja znanja tudi v tej smeri.

Priprava na pouk:

17

PRIČAKOVANI REZULTAT(I)

Skupina posname kadre, ki jih nato s pomočjo programske opreme sestavijo v primeren film (Nastanejo 3-minutni filmi o delu in življenju na šoli za 1., 2., 3. In 4. letnik)

EVIDENCE Scenarij, zapiski za izdelavo prostorske situacije in snemanje kadra, priprava na vzgojno – izobraževalno delo

CILJI

operacionalizirani, prirejeni po učnem načrtu za izbrano kurikularno povezavo

Dijaki:

Spoznajo princip delovanja optičnih naprav (kamera, fotoaparat).

Smiselno postavijo sceno in posnamejo kader z ustrezno povečavo leče na kameri.

Glede na zmožnost kamere uporabijo ustrezno jakost zvoka.

Z uporabo kamere znajo posneti določen kader, le-tega shraniti v primerni obliki in uporabiti v predstavitvi, bodisi video sam ali pa kot animacijo pri ostalih predstavitvah.

opredelijo načine predstavitve gibljive slike (video, animacija, navidezna resničnost),

• poznajo prvine obdelave gibljivih slik na računalniku in opredelijo lastnosti, ki določajo njihovo kakovost,

• razložijo pojem interaktivne predstavitve informacije;

Uporabijo znanje o avtorstvu, predvsem pri dodajanju vsebin v film, ki so že narejene in avtorsko zaščitene (glasba, izseki filma, …)

DEJAVNOSTI Branje scenarija,

postavljanje scene,

učenje dialogov,

snemanje,

montaža,

izbiranje glasbe kot podpora filmu

avtorske pravice

18

19