Psihološki vidiki nevrogenih težav s hranjenjem in požiranjem

Asist. Vesna Mlinarič Lešnik, univ. dipl. psih.

Specializantka klinične psihologije

Oddelek za rehabilitacijo bolnikov po možganski kapi

Kaj nam pomeni hrana?

„Če jem nekaj svežega iz pečice, je to zame kot objem, ki ga lahko okusiš.“ (Regina

Brett)

Dejavniki povezani z hranjenjem

• Fiziološki

•Okoljski (situacijski)

• Socialni

•Mentalni (kognitivni)

• Emocionalni (čustveni)

Fiziološki dejavniki

možganiprebavila

Možgani regulirajo občutke lakote/sitosti

Mentalni in emocionalni dejavniki

Posameznikova prepričanja

Posameznikove izkušnje

Kulturno ozadje

Misli „Spet sem si privoščila pico, koliko kalorij ima… in nezdrava je“

„Lahko sama pripravim sok iz rdeče pese, ki je izjemnozdrav!“

Čustva Krivda, obžalovanje zadovoljstvo

Vedenje Slabo se počutim, zato pojem še en kos. Pripravim si sok iz rdeče pese za malico.

Kako si posameznik razlaga pomen hrane?

Lakota Čustvena lakota

Fiziološki mehanizmi Psihološki mehanizmi

Pojavlja se postopoma Pojavi se nenadoma

Mogoče odložiti zadovoljitev za nekaj časa Zahteva takojšnjo potešitev

Specifična želja po določeni hrani

Uživanje hrane zmanjša občutek lakote Uživanje hrane je ne zmanjša, pogosto jemo do prekomerne sitosti

Občutek „v trebuhu“ Občutek „v glavi“ (misli in želje po hrani, njenem okusu, vonju, teksturi …)

Pogosto povezana z obžalovanjem po uživanju

Težave pri hranjenju in prehranjevanju

Motnje hranjenja

Nevrološke bolezni

Neposredno povezane sposobnosti (požiranje)

Posredno povezane sposobnosti

Motnje prehranjevanja

Nevrološke motnje pri hranjenju, prehranjevanju ter požiranju

Izguba motorične/specifične sposobnosti

Požiranje

Uporaba udov

Prej avtomatično, rutinsko…

Sedaj zahteva novo učenje, urjenje, usmerjanje pozornosti na aktivnost, uporabo kompenzacijskih strategij, …

Orientacija

Časovna

Krajevna

Situacijska

Osebna

Bolnik:

• Nima občutka za čas v dnevu –kdaj naj pričakuje obrok

• Ne ve, kdaj je nazadnje jedel

• Ne najde poti do kuhinje, jedilnice

Motnje zaznavanja

Spremembe vidno-prostorskega dojemanja:

- Neglekt (zanemarjanje vidnega polja)

- Hemianopsija (izpad vidnega polja)

Bolnik:

- ne najde hrane (na pultu, na krožniku),

- užije manjšo količino

- lahko se pritožuje zaradi „premajhne“ količine

Spremembe vonja in okušanja:

- Zmanjšana intenziteta

- Odsotnost posameznega okusa/vonja

- Spremembe kvalitete okusa/vonja (po kovini, pokvarjenem, slanem, …)

Bolnik:

- Se izogiba določeni hrani

- Jo pretirano sladka, soli

Težave s spominom

Kratkoročne informacije

Dolgoročne informacije

Besedni spomin

Vidni spominSpomin o postopkih

Bolnik:

- Trdi, da je bil ravnokar na kosilu

- Se ne spomni, kaj je jedel

- …

Načrtovanje

Kdaj je čas za obroke, priprava hrane, …

Izvršilne sposobnosti

Bolnik:

- Pristopi hitro

- Ne preneha

- Težko čaka

Impulzivnost

Čustvene posledice bolezni in izgube sposobnosti

Žalost

Strahovi

Žalovanje za izgubo sposobnosti, vlog, užitkov, ….

Depresija

Anksioznost

Strokovna pomoč?

Poročila bolnikov z disfagijo (1)

Raziskava o psiholoških posledicah disfagije (Martino, 2009)

Akutna faza:Strah pred smrtjo.

„Strah te je piti… zaradi tega se tudi dehidriraš, raje ne piješ. V bolnišnici je bil

sicer vedno nekdo, ki bi mi lahko pomagal. Doma pa …“

„Ne želim si biti sam v sobi. Saj mi je res neprijetno, mogoče tudi drugim

pacientom v sobi ni zares mar. Je pa vsaj nekdo v okolici, ki bi mi lahko

pomagal.“

Poročila bolnikov z disfagijo (2)

Raziskava o psiholoških posledicah disfagije (Martino, 2009)

Kronična faza:

- Frustracija in nemoč ob samem postopku

- Frustracija in sram ob soočanju s socialnimi situacijami

- Depresija, povezana z deprivacijo in pogrešanjem preteklih izkušenj

Poročila bolnikov z disfagijo (2)

Raziskava o psiholoških posledicah disfagije (Martino, 2009) Kronična faza:

“So dnevi, ko vstanem in se mi preprosto ne zdi več vredno. Nisem tako zelo lačen.

Ni vredno vložiti toliko truda v stvar, kot je solata. Trenutno se moram spomniti,

kako požirati slino in če se slučajno ne opominjam so takoj težave. Od začetka je

preteklo že več mesecev. Psihično je težko – med jedjo rabim ves čas razmišljati.

Dobro moram prežvečiti. Po hrani moram sedeti vzravnano približno 45 minut,

vendar je težko, saj sem po vsem tem postopku tako utrujen, da bi najraje kar

zaspal.”

Poročila bolnikov z disfagijo (2)

Raziskava o psiholoških posledicah disfagije (Martino, 2009) Kronična faza:

“Predstavljajte si, da ste na pikniku pri prijateljih. Drugi so že skoraj zaključili, vi

ste pa pojedli komaj četrtino. Jedilna miza je zame postala bojno polje.“

„Včasih se res hudo trudim, da bi dobro prežvečil, drugi mi govorijo – jej počasi,

majhne košče. Vendar se mi vsake toliko zgodi … takrat se mi hrana zaleti.

Kašljam tako hudo, da vsi opazijo, hrana gre kar iz mene … Sramujem se. Nerad

jem drugje.“

Kaj k delu in odnosu z bolnikom prispevamo sami?

Kakšna so naša prepričanja in stališča o:• o dobri in slabi hrani,

• načinu prehranjevanja,

• zavračanju hrane,

• bolezni, ki povzroči motnjo, …

Kako se odražajo v delu?

Smernice pri delu z bolnikom

Umirjeno okolje brez motečih dejavnikov

Ponavljanje navodil, rutina

Odmor pred aktivnostjo

Smernice pri delu z bolnikom

Prerekanje spodbujanje sodelovanja

pozitivno usmerjen govor

izogibanje tveganim dejavnostim

pomen časa

potrpežljivost

Bolnik si bolezni ni izbral sam.