PSIHIATRIČNI BOLNIK V

AMBULANTI ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

asist.Darinka Klančar dr.med.Katedra za družinsko medicino

Definicije,incidenca Psihiatrični bolnik-bolnik z duševno motnjo MKB-10: F00-F99F00-F09Organske, simptomatske duševne motnjeF10-F19 Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snoviF20-F29 Shizofrenija,shizotipske in blodnajve motnjeF30-F39 Razpoloženjske (afektivne ) motnjeF40-F48 Nevrotske, stresne in somatoformne motnjeF50-F59 Vedenjski simptomi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi

dejavnikiF60-F69 Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobiF70-F79 Duševna manjrazvitost(mentalna retardacija)F80-F89Motnje duševnega (psihološkega ) razvojaF90-F98 Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu

in adolescenciF99 Neopredeljena duševna motnja Dve tretjini bolnikov v splošnih ambulantah ima

poleg telesnih tudi različne duševne motnje

Klinični psihiater

Obravnava bolnika z diagnozo

Na kliniki ob hudem poslabšanju V specialistični ambulanti, če jo

bolnik obiskuje

Zdravnik družinske medicine

obravnava psihiatričnega bolnika

in

člane njegove družine

Ukrepi zdravnika družinske medicine

KDAJ? ob pojavu bolezni ob kritičnem poslabšanju v fazi remisije ob neugodnem izidu bolezniKJE? v ambulanti v bolnikovi družini in bližnjem okolju na njegovem delovnem mestu

MARTINOVA ZGODBAv 10 slikah

Obravnava psihiatričnega bolnika

Obiski v ambulanti, na domu

Urejanje terapije,stalež,IK Zaznava poslabšanjaNapotitve

Slika 1 PREPOZNAVANJE BOLEZNI Kliče me župnik, da se

je v župnišče zatekla gospa R.K., vsa prestrašena in obupana, ker je sin Martin čisto ponorel. Očetu grozi, da ga bo zaklal in končno napravil red, za kar je poklican. Konec je njegovega tiranstva, ne bo se več znašal niti nanj, niti na mamo.

Doslej ni bil še nikoli tako grob, res pa je, da se z očetom nikoli nista razumela.

Nekaj je treba storiti, mož se je pred pobesnelim sinom skril in bo vsak čas pribežal za njo.

Družino K dobro poznam, saj je gospa R.K. pogosta obiskovalka v moji ambulanti. Prihaja zlasti zaradi migren, težko prizna kaj več. Vendar z leti spoznavam, da živi ob možu, ki vedno beži pred odgovornostjo, rad popije, prepušča vzgojo dveh sinov materi, nato pa očita, da jih je razvadila.

Gospa R.M. se zelo trudi svojo stisko prikriti in dajati vtis urejene družine, češ, mož je zelo zaposlen, nima časa…

Obravnava družinskih članov psihiatričnega

bolnika

Pomoč družini pri sprejemanju diagnoze

Pomoč družini pri obvladovanju bolnika

Pomoč “skrbniku” v družiniPomoč v krizni situaciji

Slika 2 Diagnostika Ob mojem prihodu v župnišče, so tam že jokajoča mati, pobesneli sin in oče.Sin razgraja, kriči in zmerja očeta, da je tiran, da ne bo več mučil njegove matere. On- Martin je poklican, da ga pokonča in odreši družino.V rokah ima veliko dleto, s katerim maha proti očetu in ga skuša večkrat zabosti. Kaže na svete podobe na steni in govori, da je on trinajsti apostol, poslan, da odreši svet. Prvi je na vrsti njegov oče.

V uri in pol trajajoči drami, z župnikom zaman poskušala pomiriti Martina, ki je vse bolj blodnjav, nasilen in preusmerja svojo agresijo tudi na župnika in name.

Oče reagira na sinovo agresijo enako agresivno in nikakor noče poskuša umiriti vzdušja.Mama prosi naj ne kličemo policije, vendar končno popusti, ko sin rani očeta z dletom po roki.Ko se Martin zave, da prihaja policija, odvihra iz župnišča.

Ukrepi ob prvem pojavu bolezni

BOLNIK Prepoznavanje bolezni Diagnostika, napotitve Predpisovanje terapijeDRUŽINA Seznanitev z diagnozo Premagovanje ovir pri sprejemanju

diagnoze Vključitev družine v terapevtski proces

Slika 3 Premagovanje ovir pri sprejemnaju diagnoze

Ko Martin zapusti hišo, sem prepričana, da so vsi spoznali patologijo, vendar oče ne popusti v prepričanju, da gre za histerični izpad razvajenca, za kar obsoja mater, Ta se povsem zruši in vrača obsodbe možu, da je to zato ,ker ga ni bilo nikoli doma. O kakršnikoli diagnozi noče nihče nič slišati, oni so urejena družina, nihče še ni bil nor. Oče odide iz župnišča, mati v šoku obsedi na stopnicah.

S policaji, ki medtem prispejo, se podamo na lov za Martinom in ga dobimo sredi Cerknice pri nekem sorodniku, kjer mu pred hišo vneto dopoveduje, kako bo on apostol Martin napravil red. Sorodnik je k sreči razumen človek in s spretnim pogovorom nekoliko umiri Martina, tako, da me ta ob prihodu celo ne napada več, ampak se z menoj mirno pogovarja.Čim nanese beseda na očeta, Martin vidno pobesni.

DRUŽINA-sistem,skupnost članov, ki so med seboj neprestano povezani

O M O M

S H funkcionalna družina S H izločitev očeta

O M O M

S H dvojica dveh generacij S H izločitev otroka

O M družina s šibkimi vezmi

S H

DRUŽINA-sistem,skupnost članov, kjer ima vsak svojo vlogo

SKRBNIK ŽRTVENO JAGNJEGENIJ (DEŽURNI KRIVEC)

O M S H ? Z

TIHI PODPORNIK

DRUŽINA Seznanitev z diagnozo Ovire Prednosti

Premagovanje ovir pri sprejemanju diagnoze

Odklonilen odnos do psihiatrične diagnoze Družbena stigma, negativna etiketa

Prikrivanje-pred samim seboj, pred okolico Vključitev družine v terapevtski proces Določitev “skrbnika”

Vzpostavitev podporne klime Vzdrževanje podpornega okolja

Slika 3 Napotitev, prisilna hospitalizacija

Sledi nova ura pogajanj z Martinom, ko uspem umiriti njegova čustva in razmišljanje z ranljivega področja odnosov v družini preusmeriti na vsakodnevno življenje.Tudi tu Martina vsi izzivajo, ga obsojajo, mu podtikajo napake drugih in končno pristane, da gre po pomoč v bolnišnico,

Ker ne izpusti dleta, zaprosim za asistenco policije.

V uri vožnje do Ljubljane z veliko težavo vzdržujem klimo, ki Martina ne vznemiri do te meje, da začne spet mahati z dletom.Oddam ga na sprejemu.

Ukrepi ob kritičnem poslabšanju

BOLNIK Napotitev Prisilna hospitalizacijaDRUŽINA Vključitev v napotitveni proces Premagovanje ovir v prepoznavanju

kritičnega poslabšanjaOKOLJE Premagovanje ovir na delovnem mestu

Prisilna hospitalizacija

Organizacija Postavitev indikacije Organizacija pomožnih služb Določitev dneva D

Dileme Vključitev organov represije Lastna varnost Vključitev svojcev

Slika 4 Vključitev družine v terapevtski proces

Martin je hospitaliziran tri mesece in pol. V tem času sprva poredko, nato pa vse pogosteje prihaja v ambulanto mama, s katero v dolgih pogovorih dosežem, da uvidi, da gre za patologijo in da opere krivdo, ki ji jo je naložil mož. Zrela je, da prevzame vlogo skrbnika po sinovem povratku iz bolnišnice.

Slika 5 Ukrepi v fazi remisije

Martin se vrne iz bolnišnice povsem spremenjen, otopel, brez cilja, kar naprej ponavlja, da se sedaj bolje počuti, doma se lepo razumejo. Nima volje do dela, nima energije, da bi sploh kaj počel.Redno prejema depo terapijo in vestno jemlje zdravila.

Mama prihaja v ambulanto redno , zase ne zahteva ničesar, vsa je usmerjena v sina, hoče ga zavarovati pred očetom , okoljem.

PREPOZNAVANJE BOLEZNI

Dileme Zakaj se družina

zateče k župniku?

Zakaj kličejo zdravnika?

Kako reagira zdravnik?

Slika 6 Preprečevanje izgorelosti “skrbnika”

Dileme:Družina je odklonilna do pretiranega

vpliva zdravnika,Odklanja prepogoste posege v notranji

svetBolnik postane izgovor za vse svoje

reakcijeVlogo skrbnika prevzame izključno mati.

Slika 7 Ukrepi v fazi remisije

Glede na Martinovo depresivno naravnanost, brezvoljnost,ki se malenkost popravi, pišem obrazec IK3 in Martin je po 6 mesecih ocenjen kot invalid II kategorije

Začne z delom po 4 h, po enem mesecu pride prvič v ambulanto po bolniške liste v opitem stanju

Vse bolj spoznavam svojo nemoč: družina je nedostopna, pri Martinu se pojavi sekundarni alkoholizem, mama se ni oglasila zaradi migrene že 4 mesece, očeta sploh ni blizu.

Slika 8 Premagovanje ovir v prepoznavanju kritičnega poslabšanja

Večkrat pošljem na dom patronažno sestro ,ki vedno znova poroča o pretiranem Martinovem pitju. Martin opušča terapijo.

Naročam ga na pogostejše kontrole, a se ne odziva

Odločim se za obisk v družini in se sama najavim , domači so odklonilni, vse je v redu.

Najdem Martina , opitega, zanemarjenega, dva dni ni šel v službo, mama pove, da ima dopust.

Družina je popolnoma nekritična do stanja.

Ukrepi v fazi remisije

BOLNIK Ohranjanje kontakta z bolnikom Vodenje terapije, delazmožnost DRUŽINA Ohranjanje kontakta Preprečevanje izgorelosti

“skrbnika”

Slika 9

V dežurni službi dobim klic s policije, da so svojci našli obešenca naročajo krajevni ogled…

Naslov, kamor me kličejo,

je Martinov

domači naslov…

Ukrepi ob neugodnem iziduSAMOMOR

DRUŽINA Pomoč pri sprejemnaju izida Pomoč pri odpravljanju občutka

krivde Preprečevanje sekundarne

patologije ZDRAVNIK Razbremenitev občutka krivde

Slika 10 Ukrepi ob neugodnem izidu

Po pogrebu se ne oglasi nihče iz Martinove družine en mesec.

Po enem mesecu pride mama spet s hudo migreno.

Zvem, da jo je mož zapustil

Ne more si odpustiti, da je pustila sina umreti

Moj lastni občutek krivde?

Kaj sem spregledala?