Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Sreda, 29. avgust 2012
Državni izpitni center
SPLOŠNA MATURA
© RIC 2012
NAVODILA ZA OCENJEVANJE
*M12242113* JESENSKI IZPITNI ROK
M12
2-42
1-1-
3 2
IZP
ITN
A P
OLA
1
Nal
oga
Odg
ovor
Nal
oga
Odg
ovor
Nal
oga
Odg
ovor
Nal
oga
Odg
ovor
1 B
12
A
23
D
34
A
2 D
13
C
24
A
35
D
3 C
14
A
25
A
36
D
4 D
15
C
26
D
37
D
5 D
16
C
27
A
38
B
6 A
17
C
28
C
39
C
7 D
18
C
29
D
40
A
8 B
19
B
30
B
41
B
9 C
20
B
31
A
42
B
10
B
21
A
32
B
43
C
11
B
22
D
33
B
44
D
Za
vsa
k pr
avile
n od
govo
r 1 točk
a.
Skup
no š
tevi
lo to
čk IP
1: 4
4
M12
2-42
1-1-
3 3
IZP
ITN
A P
OLA
2
1. B
akte
rije
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
1.1
1 B
akte
rije
so p
roka
riont
i/cel
ica
bakt
erij
je p
roka
riont
ska.
1.2
1 C
elic
e im
ajo
celič
no s
teno
.
1.3
1 B
akte
rijsk
a ce
lica:
ded
ni m
ater
ial n
i zno
traj j
edrn
ega
ovoj
a/je
pro
sto
v ci
topl
azm
i. R
astli
nska
cel
ica:
ded
ni m
ater
ial j
e zn
otra
j jed
rneg
a ov
oja/
v je
dru.
D
edni
zap
is b
akte
rij je
na
eni m
olek
uli D
NA
, pri
rast
linah
na
več
mol
ekul
ah D
NA
. P
ri ba
kter
ijah
je m
olek
ula
DN
A k
rožn
a, p
ri ra
stlin
ah s
o m
olek
ule
linea
rne/
niso
kro
žne.
1.4
1 B
akte
rije
so b
ili pr
vi o
rgan
izm
i na
Zem
lji/so
naj
star
ejša
sku
pina
org
aniz
mov
,
1 v
dol
gem
obd
obju
so
se la
hko
s pr
ilaga
janj
em o
kolju
spr
emin
jale
/se
zelo
hitr
o ra
zmno
žuje
jo in
je
ver
jetn
ost p
ojav
a us
pešn
ih m
utac
ij večj
a.
Skup
aj
2
1.5
2 dv
e od
: M
itoho
ndrij
ima
last
no D
NA
. M
itoho
ndrij
ima
ribos
ome,
ki s
o po
dobn
i bak
terij
skim
. V
mito
hond
rijih
pot
eka
sint
eza
belja
kovi
n.
M
itoho
ndrij
i se
delijo
neo
dvis
no o
d de
litve
cel
ice.
M
itoho
ndrij
e gr
adita
dve
mem
bran
i. V
cel
ico
vključe
ne s
imbi
onts
ke o
rgan
izm
e na
jdem
o tu
di p
ri dr
ugih
org
aniz
mih
.
Vsa
ka z
nači
lnos
t 1 točk
a.
1.6
1 k
loro
plas
t
1.7
1 k
isik
M12
2-42
1-1-
3 4
2. C
elic
a
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
2.1
1 V
sem
tipo
m c
elic
so
skup
ne c
elič
na s
tena
, cel
ična
mem
bran
a, ri
boso
mi/k
rom
osom
i.
2.2
1 T
a st
rukt
ura
je c
elič
na s
tena
, ki j
o se
stav
ljajo
razl
ični
gra
dben
i ele
men
ti/m
olek
ule
razl
ični
h sn
ovi.
2.3
1 T
i org
aniz
mi s
o ra
stlin
e.
2.
4 1
Klo
ropl
ast/p
last
id
Vak
uola
2.5
1 O
zmot
ski t
lak
v ce
lici j
e vi
šji,
ker j
e v
njej
več
ja k
once
ntra
cija
topl
jenc
ev.
2.
6 1
Ž
ival
ska
celic
a v
take
m o
kolju
zar
adi v
dora
vod
e na
brek
ne in
poč
i.
2.7
1 V
oda
prav
tako
vdr
e v
rast
linsk
o ce
lico,
ker
pa
ima
ta v
akuo
lo in
ste
no, c
elic
a ne
poč
i, v
njej
se
poveča
turg
or/p
ritis
k pr
otop
last
a na
cel
ično
ste
no.
2.8
1 V
rast
linsk
i cel
ici p
ride
do p
lazm
oliz
e, ž
ival
ska
pa s
e sk
rči.
2.
9 1
R
astli
na/tu
lipan
v h
iper
toničn
em o
kolju
ove
ne/je
ove
la.
M12
2-42
1-1-
3 5
3. K
oenc
im Q
10
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
3.1
1 V
itam
ini s
odel
ujej
o pr
i pre
snov
nih
proc
esih
/vita
min
i so
del e
ncim
ov, k
i om
ogoč
ajo
opra
vlja
nje
pres
novn
ih p
roce
sov
v ce
licah
.
3.2
1 K
oenc
im Q
10 s
odel
uje
pri c
elič
nem
dih
anju
/v p
roce
su d
ihal
ne v
erig
e.
3.
3 1
N
ajveč
aktiv
nega
koe
ncim
a Q
10 je
v m
išič
nih
celic
ah/je
trnih
cel
icah
/žle
znih
cel
icah
.
3.4
1 V
miš
ični
h/žl
ezni
h/je
trnih
cel
icah
je v
eč a
ktiv
nega
koe
ncim
a Q
10 z
ato,
ker
so
ob te
lesn
ih
napo
rih p
resn
ovno
akt
ivne
jše/
opra
vlja
jo v
eč c
elič
nega
del
a in
zat
o po
trebu
jejo
več
ATP
/ en
ergi
je/v
sebu
jejo
več
mito
hond
rijev
.
3.5
1 Z
drav
i lju
dje
imaj
o ko
enci
ma
Q10
dov
olj z
a no
rmal
no d
elov
anje
org
aniz
ma/
zdra
vi lj
udje
s h
rano
vn
esej
o v
telo
dov
olj k
oenc
ima
Q10
/zdr
avi l
judj
e si
ntet
izira
jo d
ovol
j koe
ncim
a Q
10.
3.6
1 H
oles
tero
l je
sest
avin
a ce
lični
h m
embr
an/je
izho
dna
spoj
ina
za s
inte
zo n
ekat
erih
hor
mon
ov.
3.
7 1
P
osle
dica
te o
kvar
e je
pom
anjk
anje
koe
ncim
a Q
10/n
ezm
ožno
st s
inte
ze k
oenc
ima
Q10
.
3.8
1 U
pora
bili
bi d
ve s
kupi
ni p
išča
ncev
z o
kvar
jeni
m g
enom
. Eno
sku
pino
bi h
rani
li z
doda
tkom
ko
enci
ma
Q10
, dru
ga s
kupi
na p
a bi
dob
ival
a hr
ano
brez
koe
ncim
a Q
10.
1 R
ezul
tate
bi v
redn
otili
tako
, da
bi s
prem
ljali
prira
st te
lesn
e te
že, o
bseg
tele
sa, v
išin
o te
lesa
…
Sk
upaj
2
M12
2-42
1-1-
3 6
4. M
utac
ije
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
4.1
1 K
ario
tip, p
rikaz
an n
a sl
iki 1
, im
a tri
kro
mos
ome
21, k
ario
tip n
a sl
iki 2
pa
ima
dva
krom
osom
a 21
.
1
K
ario
tip, p
rikaz
an n
a sl
iki 1
, im
a dv
a kr
omos
oma
X, k
ario
tip n
a sl
iki 2
pa
ima
2 kr
omos
oma
X in
en
kro
mos
om Y
/kar
iotip
na
slik
i 1 im
a dv
a sp
olna
kro
mso
ma,
kar
iotip
na
slik
i 2 im
a tri
spo
lne
krom
osom
e/ka
riotip
na
slik
i 1 n
ima
krom
osom
a Y
, kar
iotip
na
slik
i 2 im
a kr
omos
om Y
.
Skup
aj
2
4.2
1 K
ario
tip z
drav
e os
ebe
ima
46 k
rom
osom
ov, k
ario
tipa
na s
liki p
a 47
/kar
iotip
zdr
ave
oseb
e im
a dv
a kr
omos
oma
21 in
dva
spo
lna
krom
osom
a.
4.3
1 D
elov
alo
ni d
elitv
eno
vret
eno.
4.4
1 C
itoge
netik
prid
obi c
elic
e pl
oda/
otro
ka.
4.
5 1
C
elic
a m
ora
biti
v m
etaf
azi.
4.
6 1
D
o m
utac
ije je
priš
lo m
ed m
itozo
.
4.7
1 P
ri m
itozi
se
sest
rski
kro
mat
idi k
rom
osom
a 21
ne
loči
ta, z
ato
prej
me
ena
od hče
rinsk
ih c
elic
ob
e kr
omat
idi.
4.8
1 T
akšn
a os
eba
ima
lahk
o zd
rave
pot
omce
, če
imaj
o ce
lice
v tk
ivu
spol
nih
žlez
nor
mal
en
kario
tip/č
e im
ajo
pras
poln
e ce
lice
norm
alen
kar
iotip
/če
so s
poln
e ce
lice
hapl
oidn
e/im
ajo
23
krom
osom
ov.
M12
2-42
1-1-
3 7
5. E
ncim
i
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
5.1
1 C
elic
e bi
pro
padl
e, k
er b
elja
kovi
ne p
ri vi
šjih
tem
pera
tura
h de
natu
riraj
o.
5.
2 2
O
rgan
v te
lesu
: žel
odec
E
ncim
: pep
tidaz
e/pe
psin
S
ubst
rat:
prot
eini
/bel
jako
vine
P
rodu
kt: o
ligop
eptid
i, am
inok
islin
e, p
olip
eptid
i
Dva
ali
trije
pra
viln
i odg
ovor
i 1 točk
a,
vse
prav
ilno
2 točk
i.
5.3
2
Iz
bira
osi
in o
znak
a os
i. Iz
bira
vel
ikos
ti en
ot (v
se z
notra
j m
m-p
apirj
a).
O
znak
a en
ot.
N
aris
ane
vse
kriv
ulje
. O
znač
ene
vse
kriv
ulje
. Tr
i mer
ila 1
točk
a,
vse
prav
ilno
2 točk
i.
5.4
1 T
lak
v ep
ruve
ti C
se
je n
ajbo
lj po
veča
l zat
o, k
er je
bila
kon
cent
raci
ja s
ubst
rata
v e
pruv
eti C
na
jveč
ja/n
ajvi
šja.
Zat
o se
je v
tem
pos
kusu
spr
ostil
o na
jveč
plin
a/ki
sika
.
5.5
1 V
epr
uvet
i D s
e tla
k ni
spr
emin
jal z
ato,
ker
v n
jej n
i bilo
enc
ima/
kata
laze
, ki b
i pov
zroč
il sp
rošč
anje
plin
a.
5.6
1 A
ntib
iotik
i pre
preč
ijo s
inte
zo b
elja
kovi
n/tra
nsla
cijo
.
1
C
elic
a, k
i nim
a be
ljako
vin/
enci
mov
pro
pade
/odm
re/n
e m
ore
delo
vati.
Skup
aj
2
M12
2-42
1-1-
3 8
6. O
grod
je
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
6.1
1 Ž
ival
A: n
otra
nje
ogro
dje
Ž
ival
B: z
unan
je o
grod
je
6.2
1 Z
a og
rodj
e ži
vali
B je
znači
len
hitin
.
6.3
1 R
ast p
otek
a st
opniča
sto,
ker
zun
anje
ogr
odje
(hiti
njač
a) n
e om
ogoč
a ra
sti o
sebk
a v
obdo
bju
med
levi
tvam
i./Ži
val r
aste
sam
o tik
po
levi
tvi,
pred
en n
ova
hitin
jača
otrd
i.
1 M
ed le
vitv
ijo, p
rede
n zu
nanj
e og
rodj
e ot
rdi,
se o
sebk
u po
veča
vel
ikos
t.
Skup
aj
2
6.4
1 N
ajvečj
a ra
st je
bila
: 156
. dan
. V
elik
ost s
e je
pov
ečal
a za
5 m
m.
6.5
1 O
grod
je im
a vl
ogo
pritr
jališča
miš
ic/n
a og
rodj
e se
prit
rjuje
jo m
išic
e/je
nar
astišče
za
miš
ice.
6.6
1 H
rust
anec
zm
anjš
uje
trenj
e m
ed s
klep
nim
a po
vrši
nam
a in
bla
ži d
elov
anje
sile
na
kost
pri
obre
men
itvah
.
6.7
1
Dve
pra
viln
i ozn
aki 1
točk
a.
6.8
1 ed
en o
d:
H
rbte
nica
je iz
loka
ste
post
ala
ukriv
ljena
v o
blik
i dvo
jneg
a S.
M
eden
ica
je iz
cev
aste
pos
tala
skl
edas
ta./S
podn
ja o
dprti
na m
eden
ice
se je
zož
ila.
S
topa
lo je
iz ra
vneg
a po
stal
o ob
okan
o./N
a st
opal
u so
se
razv
ili s
topa
lni l
oki.
Z
atiln
a od
prtin
a se
je p
omak
nila
pod
loba
njo.
M12
2-42
1-1-
3 9
7. E
kolo
gija
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
7.1
1 P
rimar
na p
rodu
kcija
je k
olič
ina
orga
nski
h sn
ovi/h
rane
, ki j
o ra
stlin
e iz
dela
jo s
foto
sint
ezo.
7.2
1 S
prim
arno
pro
dukc
ijo/fo
tosi
ntez
o ra
stlin
e pr
oizv
edej
o hr
ano,
ki o
mog
oča
opra
vlja
nje
pres
novn
ih p
roce
sov/
živl
jenj
e/po
gon
in d
elov
anje
vse
m o
rgan
izm
om/p
otro
šnik
om v
ek
osis
tem
u.
7.3
1 V
oda,
ogl
jikov
dio
ksid
, kis
ik.
Vod
a
Ogl
jikov
diok
sid
Kis
ik
7.4
1 P
riras
tek
lesa
je v
letih
, ko
sem
enijo
, man
jši z
ato,
ker
del
sno
vi u
pora
bijo
za
proi
zvod
njo
sem
en/k
er je
del
pro
izve
deni
h sn
ovi v
sem
enih
.
7.5
1 N
a ra
zlič
no z
man
jšan
je p
riras
tka
vpliv
ajo
min
eral
na s
esta
va ra
stišča
, kol
ičin
a sv
etlo
be/k
olič
ina
vode
/tem
pera
tura
rast
išča
.
7.6
1 s
mre
ka: 1
50
rd
eči b
or: 1
65
b
ukev
: 136
7.7
1 N
ajveč
sem
en p
roiz
vede
rdeč
i bor
.
7.8
1 V
list
ih p
otek
a fo
tosi
ntez
a/pr
imar
na p
rodu
kcija
. Če
gose
nice
obj
edo
liste
, se
zman
jša
prim
arna
pr
oduk
cija
in ta
ko k
olič
ina
ener
gije
, ki j
o dr
evo
lahk
o up
orab
i za
rast
.
7.9
1 R
astli
na v
grad
i C14
v o
rgan
ske
snov
i, ki
jih
poje
gos
enic
a in
nat
o vg
radi
v s
voje
telo
.
Skup
no š
tevi
lo to
čk IP
2: 3
6