Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja ... · prostora se tako ukvarjajo tudi: urbana geografija, urbana ekonomika, pravne vede, urbana sociologija, urbana psihologija,

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Eva Prelog

PROSTOR JUŽNE OBVOZNICE: ŠTUDIJA URBANEGA RAZVOJA NASELJA RAZVANJE

Diplomsko delo

Maribor, september 2010

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Arhitektura

PROSTOR JUŽNE OBVOZNICE: ŠTUDIJA URBANEGA RAZVOJA NASELJA

RAZVANJE

Študent: Eva PRELOG

Študijski program: univerzitetni, Arhitektura

Mentor: doc. Uroš Lobnik, univ. dipl. inž. arh.

Somentorica: asist. Vanja Skalicky, univ. dipl. inž. arh.

Maribor, september 2010

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. Urošu Lobniku,

univ. dipl. inž. arh., za strokovno svetovanje,

vodenje in potrpežljivost pri nastajanju

diplomskega dela.

Hvala tudi staršem, ki so mi omogočili študij,

Roku za odganjanje računalniških tegob ter

Matevžu za spodbudo.

IV

PROSTOR JUŽNE OBVOZNICE: ŠTUDIJA URBANEGA RAZVOJA NASELJA RAZVANJE

Ključne besede: arhitektura, urbani razvoj, Razvanje, grajeni rob, strnjeno naselje,

vrstne hiše

UDK: 711.585(043.2)

Povzetek

Trasa nove južne obvoznice v Mariboru vpliva na urbane in naravne danosti prostora.

Locirana je na območju med naravnim robom Pohorja ter južnim robom mesta. Prostor

ob obvoznici je zato potrebno skrbno ter premišljeno načrtovati. Del tega območja je

tudi naselja Razvanje.

Diplomsko delo zato analizira in sintetizira urbano sliko naselja Razvanje ter uvaja

smernice, ki bi doprinesle h kvalitetnejšemu urbanemu razvoju. Za ugodno bivanje pa ni

pomemben le prostor, v katerem se gibljemo, temveč tudi sama bivalna celica, v kateri

domujemo. V sklopu tega obravnavamo tudi možnosti tipologij vrstnih hiš na robu

naselja.

V

THE PLACE OF THE SOUTHERN BYPASS: THE STUDY OF THE URBAN DEVELOPMENT OF

THE SETTLEMENT RAZVANJE

Key words: architecture, urban development, Razvanje, build‐up outskirt, build‐up

area, row houses

UDK: 711.585(043.2)

Abstract

The place of the new southern bypass in Maribor is very important as it affects the

urban and the natural characteristics of the area. It is located between the hill Pohorje

and the south edge of the town Maribor. Therefore, the surrounding area of the bypass

should be planed thoughtfully and carefully. A part of this area is also the settlement

Razvanje.

In this diploma thesis the urban picture of the settlement Razvanje is analyzed and

synthesized. The thesis also provides guidelines, which would contribute to a better

quality of the urban development. For comfortable residing not only the area in which

we live matters but also the housing cell. Therefore, different typology possibilities of

row houses on the outskirts of the settlement are presented.

VI

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................. 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ................................................................................. 1

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ............................................................... 1

1.3 UPORABLJENE METODE DELA ........................................................................... 2

2 IZHODIŠČA .......................................................................................................... 3

2.1 URBANISTIČNO NAČRTOVANJE ........................................................................ 3

2.2 URBANI RAZVOJ ................................................................................................ 3

2.3 NASELJA ............................................................................................................ 4

3 NASELJE RAZVANJE ............................................................................................. 6

3.1 SPLOŠNO O RAZVANJU ..................................................................................... 6

3.2 NARAVNE DANOSTI .......................................................................................... 8

3.2.1 MED DRAVSKIM POLJEM IN POHORJEM ...................................................... 8

3.2.2 KLIMATSKE ZNAČILNOSTI ........................................................................... 10

3.2.3 HIDROGRAFSKE ZNAČILNOSTI .................................................................... 11

3.3 ANTROPOGENE DANOSTI ............................................................................... 13

3.3.1 DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ..................................................................... 13

3.3.2 NAMENSKA RABA PROSTORA ..................................................................... 14

3.4 ANALITIČNE KARTE ......................................................................................... 17

4 URBANISTIČNO‐ARHITEKTURNA DELAVNICA MARIBOR JUG ............................. 36

4.1 SPLOŠNO O DELAVNICI ................................................................................... 36

4.2 TRASA JUŽNE OBVOZNICE ............................................................................... 36

4.3 ZELENI SISTEM POTI IN POVEZAV .................................................................... 41

4.4 PROMETNA UREDITEV .................................................................................... 44

5 PROJEKTNI DEL ................................................................................................. 46

5.1 PRIMERI .......................................................................................................... 47

VII

5.1.1 Tegnestuen Vandkunsten: Fuglsankpark , Danska, 1980 ........................... 48

5.1.2 Van Sambeek & Van Veen: Witbrant Oost, Tilburg, 2002‐2005 ................ 49

5.1.3 Jörn Utzon: Kingohusene, Elsinore, Danska, 1956 ...................................... 50

5.2 VARIANTE TLORISNIH REŠITEV ........................................................................ 51

6 SKLEP ................................................................................................................ 68

7 VIRI IN LITERATURA .......................................................................................... 69

7.1 SEZNAM VIROV ............................................................................................... 69

7.2 SEZNAM LITERATURE ...................................................................................... 69

8 SEZNAMI ........................................................................................................... 71

8.1 SEZNAM GRAFIKONOV ................................................................................... 71

8.2 SEZNAM KART ................................................................................................. 71

8.3 SEZNAM SHEM ................................................................................................ 71

8.4 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 72

8.5 SEZNAM TABEL ............................................................................................... 73

Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 1

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Ključno urbanistično vprašanje Maribora je zagotovo južni rob mesta, ki ga zaokrožuje

Pohorsko hribovje – ena največjih naravnih danosti tega območja. Trasa nove mariborske

južne obvoznice poteka po pomembnem stičišču na robu mesta na eni strani ter robu

Pohorja na drugi in tako intenzivno posega v prostor, zato je še posebej pomembno

izkoristiti razvojne potenciale območja ob obvoznici. Negativen vpliv obvoznice je z

vizijami potrebno znižati na minimum ter ga izkoristiti, tako da kvalitete prostora še bolj

pridejo do izraza in so z novo infrastrukturo tako tudi bolj dostopne širši javnosti.

Vzpostaviti je torej potrebno simbiozo med urbanim in naravnim.

Vplivi južne obvoznice se dotikajo tudi obmestnega naselja Razvanje ob jugovzhodnem

delu Pohorja, ki s svojo lego, gozdovi, kmetijskimi zemljišči ter individualnimi hišami daje

podobo mirnega suburbanega naselja. Problem diplomskega dela tako predstavlja južna

obvoznica, ki posega v prostor.

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela je analizirati obstoječo urbano sliko naselja Razvanje s ciljem

študije variant urbanega razvoja glede na analize spoznanj, ki so nastale pri urbanistično‐

arhitekturni delavnici Maribor‐jug. V diplomskem delu preučujemo potenciale

urbanističnega razvoja naselja Razvanje. Kot obmestje mesta Maribor ima naselje

Razvanje potenciale za kvalitetno bivalno okolje. Da bi dosegli kvalitetno zasnovo

grajenega roba naselja, smo izdelali variantne predloge zasnov stanovanjske enklave nizke

gostote.


Z diplomskim delom želimo poglobiti in pridobiti znanje o analiziranju določenih situacij,

ugotoviti, kaj so kvalitete in pomanjkljivosti usmerjanja urbanega razvoja ter poglobiti

znanje o prostorskem načrtovanju. Z vključitvijo projektivnega dela tlorisnih variant pa

želimo pokazati, da naselje lahko tvorijo različne tipologije na enakih izhodiščnih

parcelacijah, in da je tudi to ključnega pomena pri ustvarjanju kvalitetnega bivalnega

okolja.

1.3 UPORABLJENE METODE DELA

Diplomsko delo smo izdelali s sočasno uporabo različnih metod: deskriptivne metode,

komparativne metode ter metode analize in sinteze. Tako smo proučili dejstva in odnose,

le‐te primerjali in odkrivali podobnosti in razlike ter posamezne dele proučili na nivoju

razčlenjevanja in jih obravnavali glede na druge oz. glede na celoto (analiza) ter na nivoju

združevanja smiselnih sestavin celote povezanih delov (sinteza).

Najprej smo preštudirali območje, knjižne vire ter ostalo pisno in slikovno gradivo

(elektronski viri, spletni viri, obisk razstav). Zatem smo obiskali obstoječe soseske, ki smo

jih s pridobljenim znanjem znali smotrno ovrednotiti, analizirati, sintetizirati in primerjati.

Sledilo je oblikovanje smernic urbanega razvoja naselja Razvanje ter projektni del

tipoloških variant.


2 IZHODIŠČA

2.1 URBANISTIČNO NAČRTOVANJE

Urbanistično načrtovanje združuje dva pojma: načrtovanje in urbanizem. Proces

načrtovanja v urbanizmu tako pomeni, da z nekimi tehnikami, ki so dogovorjene na

podlagi norm, dogovorov, izkušenj, določimo rabo zemljišč ter organiziramo dejavnosti v

prostoru. Cilj urbanističnega planiranja pa je, da uskladimo naravne in ustvarjene danosti

z različnimi interesi uporabnikov. Poleg inženirsko‐tehničnih komponent moramo

upoštevati še okoljevarstvene, gospodarske, socialne, pravne in druge. Z načrtovanjem

prostora se tako ukvarjajo tudi: urbana geografija, urbana ekonomika, pravne vede,

urbana sociologija, urbana psihologija, umetnostna zgodovina, ekologija, okoljevarstvo,

varstvo kulturne dediščine in drugi. Diplomsko delo se zaradi obsežnosti teme ne ukvarja z

vsemi naštetimi segmenti.

2.2 URBANI RAZVOJ

Urbani razvoj mora biti skrbno načrtovan. Obstoječe območje mora biti znanstveno in

strokovno interdisciplinarno obravnavano.

Pomemben del metodike sestoji iz inventarizacije, analize in vrednotenja prostora,

kreativnega oblikovanja variant ter sinteze plana oz. projekta. Inventarizacija, analiza ter

vrednotenje v urbanističnem planiranju zajemajo zlasti prostorske danosti ob upoštevanju

razvojnih potreb po prostoru ter njegove (okoljske) nosilne sposobnosti (Pogačnik, 1999).

Vrednotimo naravne in antropogene danosti v prostoru. Po interdisciplinarni

inventarizaciji in analizi zberemo podatke, jih preučimo, diskutiramo, izločamo,

združujemo, primerjamo in vrednotimo. Postopek prinese rezultate o prostoru: kakšne so


omejitve, kaj so kvalitete in pomanjkljivosti prostora, kje je potencial, kaj je potrebno

odpraviti, katere funkcije potrebuje in kje, kam naj se širi, bodisi na mikro ali makro ravni.

2.3 NASELJA

Naselja so manjše naselbinske celote, zgrajene iz manjših ali večjih skupin stavb, vključno

z ureditvijo prostora. Poznamo tista, ki zadržujejo tipe ljudi z nekimi skupnimi dejavniki in

so namenjena izključno neki dejavnosti, npr. počitniška, turistična, zdraviliška, rudarska,

univerzitetna, industrijska, začasna delavska in druga.

Glavni obliki naselja sta mestno naselje oz. mesto in ruralno naselje oz. podeželje. Mestno

naselje je večje, večfunkcionalno, ne živi pa od lastnega zemljišča, tako kot podeželje, ki se

hrani s podeželskimi dejavnostmi.

Pojavlja se trend živeti v obmestju – naselju blizu mesta, kjer je količina prometa, hrupa,

grajenega okolja in drugih dejavnikov nižja in marsikomu predstavlja najkvalitetnejši

prostor za bivanje. Ljudje so z mestom še vedno povezani, vsakodnevno migrirajo tja na

delo, v šolo, po opravkih, obenem pa so od njega oddaljeni. Nekateri nudijo storitve,

oskrbo, proizvodnjo, kulturne dejavnosti tudi znotraj obmestnega naselja, kar je ključnega

pomena za funkcioniranje naselja, saj le‐to težko deluje brez vsakršne oskrbe in le kot

pusto spalno naselje, kjer se nič ne dogaja.

Shema 2‐1: Shema odnosov med mestom in obmestjem


Obmestja od mest ločujejo vmesne odprte površine, ki so običajno kmetijske. Zeleni

sistemi prebivalcem obmestij omogočajo kvalitetno bivanje ter naravne rekreacijske

površine, ki jih je v mestu manj ali jih ni. Obmestja so tudi območja intenzivnejših stikov

med ruralnim in urbanim območjem. Eno takih obmestij je tudi naselje Razvanje, kar

prikazuje spodnja shema.


3 NASELJE RAZVANJE

3.1 SPLOŠNO O RAZVANJU

"Prijetno bivalno okolje domačinom in prijazno zatočišče vsem, ki jih pot pripelje k nam, je

naš moto." (Krajevna skupnost Razvanje)

Obmestno naselje Razvanje leži na jugovzhodu Maribora, loči ju zeleni pas travnikov in

njiv, ki naselju kljub bližini mesta omogoča bivanjsko kvaliteto. Je najmanjša krajevna

skupnost v mariborski občini, meji na mestne četrti Radvanje, Tabor in Tezno ter na

občino Hoče‐Slivnica, razteza pa se na 5,5 km2 in po letošnjih podatkih šteje 1417

prebivalcev.

Shema 3‐1: Shema odnosov mesto ‐ obmestje na našem primeru Maribor – Razvanje


Vpeto je med dve pokrajinski enoti: Dravsko polje in Pohorje. Za boljšo predstavitev same

lege kraja smo v poglavju o naravnih danostih opisali ti dve enoti.

Slika 3‐1: Lega naselja Razvanje glede na Maribor (vir: www.geopedia.si, 4.6.2010)

Karta 3‐1: Stik dveh pokrajinskih enot (vir: Paskolo, 2008)

Materialni viri pričajo, da je območje bilo poseljeno že pred 4000 leti. Strateška lega je

omogočila poselitve na pohorskem grebenu med Razvanjem in Radvanjem, o čemer priča

prazgodovinsko gradišče Poštela. Kilometer dolg nasip odkriva temelje štirinajstih hiš in

svetišča, ki naj bi izvirali iz 4. stoletja pred našim štetjem. Prvič se Razvanje v pisnih virih

omenja še prej kot Maribor leta 985. Spomenik v kraju je tudi približno 900 let stara

cerkev.

Slika 3‐2: Naselje Razvanje (vir: http://www.vecer.com/clanek2009111805487023, 1.9.2010)

Razvanje je bilo nekoč idilična podpohorska kmečka vasica. Hitre spremembe, ki obsegajo

čas osamosvojitve, so povzročile spremembe v industriji in gospodarstvu ter posledično v


sestavi in težnjah prebivalstva. Vse to prinaša nove zahteve in spremembe tudi v prostor.

Ljudje na eni strani odhajajo iz podeželskih območij oziroma opuščajo kmečki način

življenja, nekaj časa živijo v mestnih naseljih, ko si – morda naslednja generacija –

ponovno zaželijo stika z naravo in se posledično selijo na območje, ki pa že ima nekatere

značilnosti urbanega prostora. To je t.i. proces suburbanizacije, ki je v zadnjem času v

veliki meri prisoten tudi v Sloveniji (Paskolo, 2008).

3.2 NARAVNE DANOSTI

Delimo jih na tri bistvene sestavine biosfere: tla, vodo in zrak, ter na spremljajoče, z njimi

povezane programe. Vede oz. znanstvena in strokovna področja, ki te danosti proučujejo

so: geografija, geologija, seizmologija, hidrologija, meteorologija, pedologija, agronomija,

gozdarstvo, varstvo okolja, urbana ekologija, biologija, krajinska arhitektura (Pogačnik,

1999).

Pri geomorfoloških danosti je pomemben relief in nadmorska višina, kar prikazujemo z

izohipsami. Pomembna je tudi razgibanost terena in njegova oblikovanost.

Z reliefom in nadmorsko višino je povezana tudi osončenost, ki je za bivanje ključna.

Odvisna je od geografske širine, letnega in dnevnega časa, stopnje oblačnosti, megle,

dima, smoga ter vrste površine, od katere se odbija. Insolacijo oz. čas direktnega

sončnega obsevanja v urbanih delih zmanjšujejo visoke zgradbe, industrija pa tudi drevje.

3.2.1 MED DRAVSKIM POLJEM IN POHORJEM

Položaj glede na kulturno krajino določa značilnosti lege in vpliva naselja v odnosu na

krajino, ki jo je človek bolj ali manj zavestno izoblikoval‐ (Fister, 1993).

Razvanje leži na stiku dveh različnih geografskih enot, predalpskega hribovja in

panonskega polja. Prehaja iz pobočja v ravnino in obratno, kar sooblikuje naselje.

Pokrajinska enota Dravsko polje je več kot 50 km dolga ravan. Med Slovenskimi goricami

na severu, Pohorjem na zahodu in Halozami na jugu se v obliki mogočnega prodnega


vršaja počasi znižuje z 270 m nadmorske višine pri Mariboru in 200 m nadmorske višine

na vzhodnem delu. Območje se zaradi različnih debelin prodnih in peščenih usedlin ter

kakovosti prsti funkcijsko spreminja že na krajših razdaljah. Na robovih teras Dravskega

polja so naslonjena naselja in ceste. Območje je posuto s številnimi gramoznimi jamami,

saj so prod izkoriščali za gradnjo, marsikje pa so z odlaganjem odpadkov v jame onesnažili

dragoceno podtalno pitno vodo. V zahodnem delu Dravskega polja, kjer ob obronkih leži

tudi Razvanje, je pokrajina dvignjena nad številne struge potokov, ki so pritekli s Pohorja

in nanesli debele sloje gline, ilovice in peska, zato tudi številen delež opekarn na tem

območju v preteklosti. Od Peker do Zgornje in Spodnje Polskave se na razdalji 18 km zvrsti

13 potokov s Pohorja, veliko je tudi vodnih jarkov. Značilni so številni ponikovalniki oz.

zbiralniki vode, preden le‐ta ponikne, ki se uporabljajo kot ribniki, eden takih je tudi v

Razvanju.

Pohorje je največje hribovje v severovzhodni Sloveniji. Na severu se spusti v Dravsko

dolino, na zahodu v Mislinjsko dolino, na jugu do Vitanjskega podolja ter Dravinjskih goric,

na vzhodu pa do Dravskega polja. Vzhodno Pohorje je v vrhnjih delih planotasto in

močvirno. Severna stran je strma, nad Rušami nerazčlenjena, jugovzhodno pa zložna,

zato je gozd bolj izkrčen, območje pa bolj poseljeno s posameznimi samotnimi kmetijami.

70% Pohorja prekriva gozd, nekaj je barij in močvirij. Zaradi klimatskih lastnosti in

geološke sestave pa je bogato z vodnimi viri, potoki, ki imajo hudourniški značaj. Sam

relief, gozdnatost, voda in klimatske značilnosti Pohorja so za človeka zelo ugodni. Lega

blizu Pohorja kot je ima naselje Razvanje je kvalitetna, saj že samo Pohorje nudi izrazite

doživljajske potenciale za prebivalce kot tudi za turiste.

Slika 3‐3: Pogled na Dravsko polje in Pohorje (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:DravskoPolje1.jpg,

15.9.2010)


Pomemben akter geomorfoloških značilnosti je tudi nadmorska višina. Poleg inženirsko‐

tehničnih problemov, s katerimi se srečamo ob gradnji v strmini, je tam še nevarnost

erozije, oviranost peš prometa, ločevanje predelov. V ravnini pa se pojavljajo problemi,

ker je potrebno graditi umetne padce za kanalizacijo, orientacija v prostoru je manj

pregledna. Razvanje leži na prehodu iz nizkega v hribovit svet in sicer na nadmorski višini

303,2 m, z lego, ki omogoča poglede.

Karta 3‐2: Nema karta reliefa in plastnic na območju Razvanja (vir: www.geopedia.si, 15.9.2010)

3.2.2 KLIMATSKE ZNAČILNOSTI

Klimatske značilnosti so ena naravnih danosti, ki soustvarjajo ugodne bivanjske razmere in

sodoločajo pogoje za orientacijo objektov, velikost odprtin, odmike med objekti, zaščito

proti vetru.

Kot navaja Pogačnik glede na atmosferske pojave obsegajo zlasti obdobja trajanja

vegetacijske periode, trajanje snežne odeje, trajanje ledu, trajanje megle ali

zamegljenosti, lego glede na mikroklimo (tople, hladne lege, izpostavljene vetrovne lege,

mrazišča…), izpostavljenost makro‐ ali mikroklimi (ravnina, pobočje, dolina, greben,

vrtača, neporaščen svet, lega ob vodi…). Med meteorološkimi podatki pa so

najpomembnejši temperatura zraka v različnih obdobjih glede na dan, mesec, sezono in

ekstreme, padavine (dež in sneg), vlažnost zraka, oblačnost, insolacija, jakost, smer in

pogostnost vetrov, mikroklima, onesnaženje ozračja, globina zmrzovanja ter višina

inverzijske plasti.


Okolica Maribor ter s tem tudi Razvanje sta vpeta med hriboviti in ravninski svet.

Značilnosti tega se kažejo tudi na klimi. Januarja se temperature na Pohorju gibljejo med

‐1 in ‐5°C, julija med 10 in 20°C. Jeseni so vselej toplejše od pomladi.

Dravska ravnina spada med ene najbolj osončenih pokrajin v Sloveniji. Na višjih območjih

je v hladni polovici leta več ur sončnega obsevanja kot v dolinah, medtem ko je v toplem

delu leta obratno. Tudi v letnem povprečju so višji deli bolj obsijani kot nižine. Take razlike

so pozimi posledica toplotnih obratov v kotlinah in dolinah, ki so povezani z nastopom

megle in nizke oblačnosti (Perko, Orožen Adamič, 1998).

Za Dravsko polje je značilna tudi izredna vetrovnost. V Mariboru so najmočnejši južni in

jugovzhodni vetrovi. Ti s deformirana oblika jugozahodne smeri, ki nastane zaradi umika

Pohorju (Perko, Orožen Adamič, 1998).

3.2.3 HIDROGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Zaradi nepropustne geološke sestave pohorskih kamnin je na območju Pohorja veliko

potokov. Ti so izrazito vodnati in imajo hudourniški značaj, ob močnih nevihtah lahko

povzročajo poplave. Številni so zato bili regulirani. Zaradi prodnate podlage Dravskega

polja veliko potokov takoj ponikne. To je lepo vidno tudi na analitičnih kartah na

prihodnjih straneh.

Razvanjski potok izvira na višini 960 m, leži ob zahodnem kraku poselitve, teče pa proti

vzhodu, kjer preide v ravninski svet in se upočasni. Leta 1954 so ga regulirali.

Slika 3‐4: Razvanjski potok (vir: http://www.flickr.com/photos/28786233@N03/3443821318, 15.9.2010)


Karta 3‐3: Vodni tokovi na območju Razvanja. (vir: Paskolo, 2008)

Meteorne vode se zbirajo v Razvanjskih ribnikih, kjer je omogočen tudi ribolov, vendar

območje kazi siva degradirana cona z industrijskim kompleksom.

Slika 3‐5: Razvanjski ribnik


3.3 ANTROPOGENE DANOSTI

3.3.1 DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Urbana demografija se ukvarja predvsem s populacijo ter spremembami populacije glede

števila, starosti, spola, izobrazbe, zaposlenosti, nacionalnosti prebivalcev, števila

gospodinjstev in značilnosti gospodinjstev, z migracijami idr. Demografske značilnosti so

tako odraz nekega časa v nekem prostoru in že suhoparni podatki lahko veliko povedo.

Prebivalstvo v naseljih se spreminja zaradi naravnega in mehanskega gibanja. Naravna

rast je posledica naravnega prirastka, to je presežka letne rodnosti (natalitete) nad

smrtnostjo (mortaliteto) (Pogačnik, 1999).

Pregled števila prebivalcev Razvanja nam kaže, da se je naselje od leta 1869 nenehno

povečevalo. V stoletju 1900 – 2000 se je prebivalstvo podvojilo, težnja povečevanja pa se

še vedno nadaljuje. Takšno stanje je povsem logična posledica političnih, družbenih in

gospodarskih razmer v regiji. S spreminjanjem značaja Maribora se je spreminjal tudi

značaj in vloga njegovih obmestnih naselij (Paskolo, 2008).

Grafikon 3‐1: Rast števila prebivalcev Razvanja (vir: Paskolo, 2008)


Tabela 3‐1: Število prebivalcev Razvanja od 1869 do 2010 (vir: Razvanje skozi čas…, MOM, Mestne četrti

in…, Krajevni leksikon 1980, www.maribor.si)

LETO ŠTEVILO

PREBIVALCEV

1869 532

1880 586

1890 673

1900 711

1910 656

1921 688

1931 769

1948 964

1953 1011

1961 1170

1971 1237

1999 1392

2000 1397

2001 1413

2002 1405

2003 1407

2004 1454

2005 1489

2006 1478

2007 1474

2008 1452

2009 1454

2010 1417

Veliko prebivalcev naselja Razvanje vsakodnevno migrira na delo v mesto Maribor.

Migrirajo tudi dijaki in študentje iz kraja. Dnevnim migracijam se pridružujejo še sezonske

pozimi in poleti, ko je smučarska in pohodniška sezona ter v kraj zaidejo turisti.

3.3.2 NAMENSKA RABA PROSTORA

Namenska raba prostora je razporejanje dejavnosti v prostoru. Osnovna porazdelitev

zemljišča na posamezne rabe je pomembna s stališča zagotavljanja potrebnih površin za


določene dejavnosti na lokalnem nivoju. Predvsem pa je potrebno opredeliti zemljišča za

javne rabe. Namenska raba je dejavno, operativno in nadzorno orodje prostorskega

načrta (Čerpes, Blecej, Koželj, 2008).

Ločimo grajena območja stanovanjske rabe, centralnih dejavnosti, površine za proizvodne

dejavnosti, območja javnih in poljavnih zelenih površin, rekreacijska zelena območja,

koridorji prometnih, energetskih, komunalnih ali drugih dejavnosti, prometne površine

ter področja za posebne namene kot so vojaške cone, zaščitena območja črpališč in

drugo, jedrski odlagališč ipd.

Posamezne rabe so lahko tudi kompatibilne in tako v praksi velikokrat pride do mešanih

rab. V mestih se pri grajenih območjih to velikokrat pokaže, ko parter stavbe predstavlja

javno funkcijo, storitvenega značaja, po vertikali pa so locirane stanovanjske enote.

Seveda mora za mešano rabo biti primerna lokacija ter oprema infrastrukture, da lahko

omogoča delovanje obeh delov kot celote. Podobno kot delujejo parterji stavb v mestih

ali večstanovanjskih soseskah višje gostote, je to v manjših naseljih z gradnjo nižje gostote

kot npr. v Razvanju značilno, da se prebivalci ukvarjajo z storitveno ali oskrbno

dejavnostjo kar na domu.

Vse rabe pa niso kompatibilne, nekatere dejavnosti že po same po sebi ne funkcionirajo

na istem mestu. Nekatere dejavnosti lahko neugodno delujejo druga na drugo, tako da ne

deluje niti prva niti druga raba. Poleg nezdružljivosti posameznih rab, je lahko vzrok, da

različnih rab ne mešamo, tudi nedostopnost območja ali kak tretji faktor.

Obstajajo tudi prostori, ki so primerni za vsako rabo, in prostori, kjer se rabe nenehno

menjujejo, a se nobena ne more ustaliti, ker je prostor s svojo okolico kot tak neprimeren.

Vsaka raba, kompatibilna ali ne, pa se lahko razčleni in strukturira na manjše podenote.

Po Čerpes, Blejec, Koželj, 2008 smo prevzeli tableto, ki prikazuje delitev rabe površin

urbaniziranih območij.

Teorijo smo prenesli na naselje Razvanje in tako tudi s pomočjo spodnje tabele obdelali

določene sklope, ki so značilnejši za obravnavan primer.


Tabela 3‐2: Razdeljevanje rabe urbaniziranih območij (povzeto po Čerpes, Blejec, Koželj, 2008)

raven II podrobne

rabe prostora

raven III osnovne rabe urbaniziranih

površin

raven IV podrobne rabe urbaniziranih površin

stanovanjske površine

razpršene stanovanjske

izključno stanovanjske

prevladujoče stanovanjske

mešane stanovanjske

površine za storitve in oskrbo

izključno storitve in oskrbe

mešane storitve in oskrbe

površine za oskrbo z javnimi

dobrinami

pretežno pozidane

javna uprava, šola, socialna služba, zdravstvo, kultura, cerkev,zgradbe in naprave za šport, pošta, gasilci, zapori,

zaklonišče…

pretežno nepozidane športne naprave, igrišča

mešane

površine za proizvodnjo

obrtne

mešane obrtne

industrijske

zelene površine

javni parki in krajinske ureditve

parkovne ureditve, športne površine, igrišča, šotorišča, odprta kopališča, prostori za piknik, pokopališča

zasebni vrtovi parkovna ureditev, zelenjavni vrt,

sadovnjak

prometne in transportne površine

motorni promet avtoceste, glavne ceste, mejna črta ceste, linije in postajališča javnega potniškega

prometa…

mirujoči promet javna parkirišča, druga parkirišča, javne

parkirne hiše, druge garaže

peš in kolesarski promet površine za peš in kolesarski promet,

površine za umirjanje prometa

zračni prometa letališče, športno letališče, heliodrom

pomorski promet pristanišče, marina

površine za naprave

komunalne, energetske oskrbe ter

zvez

vodovod in kanalizacija različne naprave vodovodnega in

kanalizacijskega omrežja

energetska oskrba plinska, toplovodna, električna oskrba

zveze različne telekomunikacijske zveze

odlagališča, predelave komunalnih odpadkov

površine za posebne namene

druga odlagališča

druge površine območja za potrebe obrambe


3.4 ANALITIČNE KARTE

V sklopu diplomskega dela smo izdelali analitične karte, ki prikazujejo trenutno situacijo v

obmestnem naselju Razvanje. Karte zajemajo že opisane naravne in ustvarjene danosti s

podrazdelki:

ANALITIČNA KARTA I: OBMOČJE OBDELAVE,

ANALITIČNA KARTA II: GRAJENO,

ANALITIČNA KARTA III: MORFOLOGIJA VZORCEV ZAZIDAVE,

ANALITIČNA KARTA IV: CENTRALNE DEJAVNOSTI,

ANALITIČNA KARTA V: PROMETNA INFRASTRUKTURA,

ANALITIČNA KARTA VI: MOTORNI PROMET,

ANALITIČNA KARTA VII: JAVNI POTNIŠKI PROMET,

ANALITIČNA KARTA VIII: POTI ZA KOLESARJENJE IN POHODNIŠTVO,

ANALITIČNA KARTA IX: KULTURNA DEDIŠČINA,

ANALITIČNA KARTA X: ZELENE POVRŠINE,

ANALITIČNA KARTA XI: DELITEV ZELENIH POVRŠIN,

ANALITIČNA KARTA XII: NAMENSKA RABA,

ANALITIČNA KARTA XIII: ROB.

Poleg analitičnih kart sta pomembni še:

MENTALNA KARTA in

STRUKTURNA KARTA.


ANALITIČNA KARTA I: OBMOČJE OBDELAVE

‐obstoječe stanje‐

Karta prikazuje območje naselja Razvanje, ki smo ga v obravnavo. Na zahodu je vpeto v

Pohorje, nato se spušča v Dravsko polje in meji na Tržaške cesto na vzhodu. Severno

območje obdelave omejuje kompleks Betnavskega gradu in s tem posnema meje naselja,

enako posnema meje na južnem delu.


ANALITIČNA KARTA II: GRAJENO


Karta prikazuje grajeno urbanizirano območje. Vidna je razvejanost naselja Razvanje.

Zahodni krak poteka v smeri toka Razvanjskega potoka in se nekoliko nadaljuje tudi po

preseku prometnice. Vzporedno južneje poteka še en krajši krak zazidave. Vertikalno

nanju poteka vzporedna veja grajenega območja in se nadaljuje proti severu do potoka.


ANALITIČNA KARTA III: MORFOLOGIJA VZORCEV ZAZIDAVE


Grajeni del naselja sestavljajo prostostoječe stavbe, večinoma enodružinske hiše, ob

ribniku je prisoten kompleks industrije, okolico pa sestavljajo daljše linijske enote ter večji

kompleksi hal, večinoma trgovskega in industrijskega programa.


ANALITIČNA KARTA IV: CENTRALNE DEJAVNOSTI


Izpostavljene so centralne funkcije urbane gradnje. Pomembnejše dejavnosti so izpisane,

ostale označene so večinoma storitve, trgovina ali gostinstvo.


ANALITIČNA KARTA V: PROMETNA INFRASTRUKTURA


Prometno infrastrukturo sestavlja mreža cest ter železniška proga na vzhodni strani izven

naselja. Le‐ta je nekoč napajala industrijo, danes pa bi prostor okoli nje bilo potencialno

izkoristiti za park'n'ride – parkiraj in se pelji sistem ter tako s parkiranjem na robu

omogočiti, da bo center z reducirano količino jeklenih konjičkov lažje zadihal.


ANALITIČNA KARTA VI: MOTORNI PROMET


Primarna Tržaška dvopasovnica poteka v smeri sever‐jug. Je odmaknjena od sekundarne

ceste v naselju. Le‐ta povezuje ne le Razvanje z Mariborom, temveč tudi Hoče, Slivnico…,

čeprav so dostopi v tja tudi s Tržaške. Avtomobili predvsem v času dnevnih migracij divjajo

skozi Razvanje, povzročajo gnečo ter znižujejo kvaliteto bivalnega okolja.


ANALITIČNA KARTA VII: JAVNI POTNIŠKI PROMET


Mariborska mestna avtobusna linija ustavi na treh postajališčih: Transom, Razvanje GD

pri gasilskem domu in Gostišče Lebe, kjer je obračališče. Medkrajevni avtobusni promet

skozi Razvanje ne pelje, trasa poteka v bližini po Tržaški cesti, kjer ima postajališče ob

izhodu na Papeško cesto.


ANALITIČNA KARTA VIII: POTI ZA KOLESARJENJE IN POHODNIŠTVO


Kolesarska steza v Razvanje ni speljana. Zaradi tranzita in ugodne lege bi jo bilo potrebno

vzpostaviti. Gorske kolesarske in pohodniške poti so na Pohorje dostopne s severa. Viden

je primanjkljaj kolesarskih stez in pešpoti na Pohorje, do Betnavskega gradu in parka ter

po samem naselju.


ANALITIČNA KARTA IX: KULTURNA DEDIŠČINA


Območje je spomeniško zelo bogato. Spomeniki kulturne dediščine na tem območju so:

‐ sakralni:

1 – kapelica iz 1. polovice 19 stoletja;


2 – kapelica s členjeno fasado in poslikanimi nišami s srede 19. stoletja;

3 – cerkev sv. Mihaela iz 13. stoletja s prezbiterijem iz prve polovice 16. stoletja ter

zakristije iz 18. stoletja, oltarji so delo konjiške delavnice iz druge četrtine 18. stoletja;

‐ vrtnoarhitekturni:

4 – park gradu Betnava je renesančni vrt s 16 vzorčenimi razdelki, obdan z vodnim jarkom,

okolica je urejena z drevoredi, pašniki in gaji;

5 – nasad eksot Ipavčevo obsega del angleškega parka ter javorov drevored

‐ stavbni:

6 – baročni dvorec Betnava s parkom na prostoru rimske vile, preurejen iz renesančnega

gradu, poudarjeni so robni rizaliti in osrednje jedro s stopniščem, kar poudarjajo tlorisi in

oprema;

7 – dvor Razvanje je enonadstropna stavba oblike L, naslednica srednjeveškega dvora iz

12. stoletja, je podeželski dvor s pomoli in verandami, zgrajen v historicističnem slogu;

8 – Rankovičeva vila iz prvih tridesetih 20. stoletja s obsežnim vrtom odlikuje

modernistično zasnovano pročelje v kombinaciji opečnih zidakov in naravnega kamna;

‐ arheološki:

9 – prazgodovinska naselbina spodnje Radvanje, kjer so bili odkriti keramični odlomki iz

obdobja kulture žarnih grobišč;

10 – grobišče Poštela, pripaa gradišču, gomile s halštatskimi in antičnimi individualnimi

žgnimi grobovi;

11 – gradišče Poštela je najpomembnejša železodobna naselbina v tem delu Slovenije, s

prečnimi nasipi sta ločena dva dela, kontinuiteta sega še v antično dobo;

12 – arheološko najdišče Poštela je utrjena železodobna naslebina;

13 – gomilno grobišče;

14 – utrjena kopa in gomila;

15 – Kosova gomila je kvadratno oblikovana rimska gomila;

16 – gomilno grobišče Pivola;

17 – arheološko najdišče iz rimskih časov;

18 – villa rustica Pri kapelci iz 2. do 4. stoletja;


19 – villa rustica v Bohovi je obsežen stanovanjsko‐gospodarsko‐obrtniški kompleks iz

predmarkomanskega obdobja (2. stoletje);

20 – arheološko najdišče Betnava je celota ville rustice, so ostanki antičnih stavb,

mozaikov, marmorni kamni, zaklad rimskih srebrnih novce in ostaline trase rimske ceste;

20 – arheološko najdišče Betnava je celota ville rustice, so ostanki antičnih stavb,

‐ memorialni:

21 – spominski park Ledina – avtentično prizorišče streljanja talcev, ki so jih Nemci v

začetku leta 1945 pripeljali iz mariborskih zaporov, obelisk so postavili leta 1955.

Slika 3‐6: Cerkev sv. Mihaela (vir: http://www.pgd‐razvanje.si/portal/nas‐kraj, 6.9.2010)


ANALITIČNA KARTA X: ZELENE POVRŠINE


Prikazan je odnos med gozdom in ostalimi zelenimi površinami, ki se zajedajo v Pohorje.


ANALITIČNA KARTA XI: DELITEV ZELENIH POVRŠIN


Prikazani so odnosi med zelenimi površinami in delno tudi njihova parcelacija. Struktura je

dokaj mozaična in pestra. Prevladujejo gozdne površine in površine njiv in travnikov. Njive

in travniki so na vzhodnem delu in počasi prehajajo v trajne travnike, proti zahodu po

vznožju Pohorja najdemo sadovnjake in vinograde, saj je lega zato primernejša.


ANALITIČNA KARTA XII: NAMENSKA RABA


Prikazana je raba površin. Grajeno strukturo obdajajo zelene površine: gozd na zahodu,

njive in travniki na vzhodu, vmesni del pa so ostale zelene površine, ki se zajedajo med

zeleno površino.


ANALITIČNA KARTA XIII: ROB


Pohorje definira mehek naravni rob, ki ga čuti celo naselje. Grajeni robovi zaradi razvejane

strukture naselja niso točno definirani. Najbolj se čuti le severni rob ter rob na Razvanjski

cesti s smeri Betnava proti Razvanju, kjer je gradnja vzporedna s komunikacijo

enostransko na zahodni strani ceste, druga stran pa je odprta za agrarne površine.


MENTALNA KARTA


Prikazana je strnjena zazidava ter ločno od nje posamična gradnja. Gozdi rob predstavlja

Pohorje. Pogledi pa so kvalitetni tako na Pohorje kot tudi v smeri vzdolž Dravskega polja in

ob ribniku. Vozlišča so v strnjeni zazidavi.


STRUKTURNA KARTA


Prikazani so tokovi oz. utrip v naselju, ki se nahajajo ob centralnih dejavnosti. V prostoru

smo zasledili pomanjkanje odnosa med ribnikom, ki predstavlja kvaliteto, vendar zaradi

industrijskega kompleksa deluje paradoksalno. Pomanjkanje začutimo tudi med naseljem


in Pohorjem in sicer zaradi premajhnega števila medsebojnih povezav s kolesarskimi in

pešpotmi.

Slika 3‐7: Pogled na Razvanjski potok, za njim industrijsko območje


4 URBANISTIČNO‐ARHITEKTURNA DELAVNICA MARIBOR JUG

4.1 SPLOŠNO O DELAVNICI

Mednarodno urbanistično‐arhitekturno delavnico Maribor‐jug so jeseni 2009 organizirali

Mestna občina Maribor in Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Maribor, Center za urbani

razvoj Katedre za arhitekturo in prostor.

Obravnavala je potenciale prostorskega razvoja mesta na južnem delu mesta med

Pohorjem na jugu in urbanim robom na severu ter Tržaško cesto na vzhodu in Pekrsko

gorco na zahodu.

Pri vprašanju o razvoju mesta na jugu so sodelovale skupine treh fakultet: Fakultete za

arhitekturo v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo v Pescari ter Fakultete za gradbeništvo

Univerze v Mariboru in predstavila šest kompleksnih projektnih rešitev.

V diplomskem delu obravnavamo projekt skupine Fakultete za gradbeništvo Univerze v

Mariboru.

4.2 TRASA JUŽNE OBVOZNICE

Mesto Maribor in naselje Razvanje danes ločuje in povezuje zelena poteza na kateri leži

kulturno pomemben objekt Betnavski grad. Razvanje je tako z odprto zeleno površino

ločeno od mesta in kot obmestna struktura stoji zase v zelenem sistemu. Območje

predstavlja tudi rekreacijsko točko sprehajalcev, ki pa ni dodobra izkoriščena, o čemer več

v nadaljevanju.


V to še nedotaknjeno območje bo strogo posegla južna obvoznica. Trase smo pozicionirali

na urbanistično‐arhitekturni delavnici Maribor‐jug kot skupina Fakultete za gradbeništvo,

Univerze v Mariboru, in sicer pod vodstvom doc. Uroša Lobnika, udia.

Shema 4‐1: Prikaz območja južne obvoznice z dvema variantama tras

Prišli smo do sledečih rešitev:

Skupina vrednoti razvoj mesta glede na predvideno traso Južne obvoznice do Kardeljeve

ceste, odmika traso od Betnavskega s pokritjem preko predlaganega območja Alpskega

parka, ki povezuje Razvanje, poslovno nakupovalno središče, Betnavski grad in južni

stanovanjski rob pod Pohorjem. Južna obvoznica se priključi na Tržaško cesto na križišču s

Papeško cesto ter nadaljuje potek ceste skozi območje poslovno nakupovalne cone z

ustreznim odmikom od železniških tirov. Predlog vzpostavlja zaključeno sodobno

poslovno‐nakupovalno središče s prometno glavo, na katero je vezana večja parkirna

površina, zamišljena kot »parkiraj in pelji«. Rešitev odpira možnost, da se predvidena

cesta skozi poslovno‐trgovsko cono zasnuje tudi kot segment južne obvoznice, ki se izogne

naselju Razvanje ter zajetnemu delu kmetijskih površin. Razvanje je navezano na Tržaško

cesto na jugu z novo obvozno cesto, kar ponuja možnost prekinitve cestne povezave z

mestom skozi Razvanje in posledično zviševanje bivalne kvalitete z izjemnimi potenciali za

širitve naselja proti vzhodu in navezovanjem na Alpski park

(http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=765, 16.9. 2010)


Slika 4‐1: Prikaz priključkov na obstoječo prometno shemo – varianta 1 (vir: Urbanistično‐arhitekturna

delavnica Maribor‐jug, skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru)

Prikazani so primeri prerezov, ki smo jih oblikovali na delavnici.

Primer prereza 1 predstavlja popolnoma vkopan del obvoznice, kjer le‐te ni čutiti,

omogočeni so nemoteni prehodi.

Primer prereza 2 predstavlja del obvoznice, ko je le‐ta delno vkopana. Še vedno omogoča

prehode, vendar ti ne potekajo skladno reliefom tako kot v primeru 1.


Primer prereza 3 predstavlja del, kjer obvoznica ni vkopana. Da bi omogočili prehode ljudi

in povezavo med urbanim ter naravnim, smo vzpostavili nadhode in podhode.

Slika 4‐2: Primer prereza 1 (vir: Urbanistično‐arhitekturna delavnica Maribor – jug, skupina Fakultete za

gradbeništvo Univerze v Mariboru)






Slika 4‐5: Prikaz priključkov na obstoječo prometno shemo – varianta 2 (vir: Urbanistično‐arhitekturna

delavnica Maribor – jug, skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru)

Varianti predlog št. 2 se združi s Tržaško cesto južneje in s tem veliko bolj kot varianta ena

posega v ruralni prostor naselja Razvanje. S tako rešitvijo smo želeli pokazati tudi to, da se

dolžina obvoznice poveča, kar pa poveča tudi stroške, podaljša gradnjo itd.

Glede na prvo varianto smo v urbanistično‐arhitekturni delavnici Maribor‐jug kot odgovor

na nastalo situacijo poskušali najti najkvalitetnejši urbani razvoj naselja Razvanje, tako da

bi vplivi obvoznice bili čimmanjši, kvalitete celotnega naselja pa bi se znatno izboljšale.


4.3 ZELENI SISTEM POTI IN POVEZAV

Da bi čimbolje eliminirali vplive, ki jih prinese južna obvoznica, smo alpski park locirali

med tri enote: Betnavski grad, naselje Razvanje in Pohorje. Povezali smo jih tako, da smo

obvoznico delno vkopali, omogočali prehode in vzpostavili zeleni sistem povezav, ki vodijo

kamorkoli.

Alpski park, ki dobi ime po predalpskem hribovju Pohorju, tako postane zeleni sistem

pešpoti, kolesarskih poti, prostorov za rekreacijo, igro, tudi učnih poti. Je nek začetek

pohorske enklave in točka, ki povezuje vse ostale. Simbolizira torej Pohorje. ki pravtako

povezuje vse elemente, ki ga obdajajo.

Shema 4‐2: Alpski park s potmi in povezavami

Obenem s tem omogočamo še povezave v širše prostoru, ki bi se lahko omogočile s

sistemom kolesarskih poti:


Pekrska gorca – Pekrski potok – Papeško polje – Betnavski park – Betnavski grad –

arheološko najdišče Ledina ‐ Razvanjski ribniki – Razvanje – območje cerkvice sv. Mihaela

– botanični park – Hoški ribniki – grad Homoš

Shema 4‐3: Širše prostorske povezave v zelenem sistemu

Če pogledamo na nivo naselja Razvanje, vidimo, da smo tudi tu razvili zeleni sistem oz.

takoimenovane zelene cone, ki se med seboj povezujejo z zelenimi prsti. Tako smo

načrtovali zelene cone med stanovanjsko zazidavo ob novih stavbnih površinah in

ohranjali zelene deleže ob že zazidanih, vzpostavljamo tudi zelene cone ob javnih

objektih, ki lahko postanejo rekreacijske površine, ter zelene cone namenjene

povezovanju elementov v naselju in naselja z elementi, ki ga obdajajo.


Shema 4‐4: Zelene cone

Javne zelene cone naselja so prikazane v spodnji tabeli.

Tabela 4‐1: Javnih zelenih con naselja Razvanje

oznaka lokacija funkcija

1 ob ribniku sprehajalne poti, počitek,

sproščanje

2 poteza od ribnika mimo javnih dejavnosti

do večstanovanjske cone na jugu

povezovalni element, sprehajalne

poti, vzdrževanje zelenega

sistema ob javnem programu


3 v stanovanjski soseski sprehajalne poti, igrišča za

otroke, povezovalni elemnt

4 ob šolskem objektu za šolske namene, rekreacija

5 med obstoječo stanovanjsko gradnjo ohranjanje zelenega prsta

6 med Krožno cesto in bivšo šolo povezovalni element, sprehajalne

poti, kolesarske poti

4.4 PROMETNA UREDITEV

Močno potezo, kjer danes skozi mirno naselje drvijo kolone avtomobilov iz Maribora proti

Hočam in Slivnici, smo prekinili in promet usmerili na južno obvoznico in Tržaško cesto.

Cesta postane območje umirjanja prometa. Zelene površine, ki vodijo proti Betnavskemu

gradu in predalpskemu parku tako postanejo še kvalitetnejše, saj se lahko brezskrbno

navezujejo tudi na Pohorje.

Shema 4‐5: Ukinjanje prometa

Naselje se napaja iz dveh krakov, ki sta z rondoji navezana na Tržaško cesto. Južni se

naselju priključi na spodnjem robu novozgrajenega dela, odkoder se potem lahko

odcepimo tudi proti Pivoli. Severni pa pelje v centralni del naselja.


Shema 4‐6:Prikaz dostopov

Razvejano naselje smo širili navznoter tez zapolnjevali prostore, ki omogočajo bivanje

med že obstoječimi strukturami. S tem bi preprečili še večje nenadzorovano širjenje ob

krakih – prometnicah naselja. Spodnja slika prikazuje rdeče cone širitve, rumene cone

zapolnjevanja ter rjavo cono prestrukturiranja. Naselje smo premrežili z zelenimi prsti, ki

so navezani na alpski park ter športno cono.

Shema 4‐7 Cone širjenja, zapolnjevanja in prestrukturiranja

Shema 4‐8: Zeleni prsti


5 PROJEKTNI DEL

Pregledali smo cone širitve, prestrukturiranja in zapolnjevanja v naselju Razvanje. Ugotovili smo njihove lastnosti in

pomanjkljivosti, določili obsežnost samega območja ter definirali tip pozidave.

Tabela 5‐1: Opis con

oznaka raba prostora obsežnost tip pozidave

1 stanovanjska 47,2 ha nizka strnjena pozidava vrstnih hiš širitev

2 turistična (hotel z

bungalovi) 10,7 ha

prostostoječ objekt v lomljeni lameli

in prostostoječa nizka gradnja v

gručah

prestrukturiranje

3 turistična (kamp, gostišče) 25,6 ha prostostoječa gradnja zapolnjevanje

4 stanovanjska (upokojenski

dom, varovana stanovanja) 10,7 ha gradnja v obliki lamel

5 trgovski objekt 2,5 ha prostostoječ objekt širitev

6 zdravstveni dom 3,3 ha nizka lomljena lamela širitev

7 šola 21,5 ha lomljena lamela zapolnjevanje

8 stanovanjska 30,4 ha prostostoječi objekti zapolnjevanje

9 stanovanjska 5 ha nizka strnjena pozidava zapolnjevanje

10 stanovanjska 81,7 ha večstanovanjske nizka zazidava

lomljenih lamel in meandrov

širitev

11 stanovanjska z javnim

programom 3,5 ha lamela

širitev

12 stanovanjska 44,8 ha nizka strnjena zazidava vrstnih hiš širitev

Shema 4‐9: Prikaz con


V projektnem delu smo obravnavali cone naselja in glede na dobre razvojne potenciale za

vzpostavitev kvalitetne stanovanjske soseske izbrali cono 1. Ta leži ob Razvanjskem

ribniku.

Izbrano območje je kvalitetno predvsem zaradi svoje lege ob ribniku in predalpskem

parku. Zasnovana je bila stanovanjska soseska vrstnih hiš na L. Orientacija bivalnih enot je

sever‐jug, z atrijskimi deli pa izkorišča poglede na Pohorje ali/in ribnik.

Ker soseska sestoji iz enakih gabaritov, smo se odločili, da preučimo možne variante

tipologij na parcelah enake velikosti ter preverimo, kaj posamezne variante prinesejo.

Hiše bodo še vedno v vrsti, druga ob drugi z vzhodno in zahodno stranico, parkiranje je še

zmerom omogočeno v parkirnih žepih, poskrbljeno je za odpadke, ki so skrbno locirani.

Naš namen je bil ukvarjati se izključno s tlorisno zasnovo v različnih možnih tipologijah.

5.1 PRIMERI

Pregledali smo obstoječe gradivo ter obiskali sledeče soseske vrstni hiš:

‐ Fulsangpark, arhitekti Tegnestuen Vandkunsten, Danska, 1981‐1983, 1994‐1995;

‐ Dianas Have, arhitekti Tegnestuen Vandkunsten, Danska, 1995‐1996;

‐ Hedelyngen, arhitekti Tegnestuen Vandkunsten, Danska, 1980‐1981;

‐ Trudeslund, arhitekti Tegnestuen Vandkunste, Danska, 1984‐1986.


5.1.1 Tegnestuen Vandkunsten: Fuglsankpark , Danska, 1980

Slika 5‐1: Soseska Fuglsankpark (vir: http://www.vandkunsten.com/uk/Projects/housing/low‐dense/1‐1‐

35.g, 28.3.2010)


5.1.2 Van Sambeek & Van Veen: Witbrant Oost, Tilburg, 2002‐2005

Slika 5‐2: Primeri različnih tiplogij tlorisov

Slika 5‐3: Fotografija soseske (vir: www.mimoa.eu, 28.3.2010)


5.1.3 Jörn Utzon: Kingohusene, Elsinore, Danska, 1956

Slika 5‐4:Naselje z ribnikom – enako kot Razvanje. (vir:

http://www.arch.mcgill.ca/prof/schoenauer/arch529/lecture04/htl4.htm, 28.3.2010)


5.2 VARIANTE TLORISNIH REŠITEV

Na prihodnjih straneh sledijo tlorisne zasnove, pri katerih smo se skušali držati sledečih

točk:

‐ parcelacija 13x15m;

‐ osončenost bivalnih prostorov;

‐ dostopnost na vrt;

‐ variabilnost notranjih prostorov, tako da bivalni del lahko postane tudi soba za

goste;

‐ ekonomična gradnja z čimmanjšim številom mokrih jeder;

‐ omogočanje vertikalnih poudarkov za orientacijo v prostoru s vzpostavitvijo

večetažnih objektov;

‐ parkiranje v parkirnih žepih, pri nekaterih variantah tudi ob sami hiši na parceli;

‐ variabilnost glede števila otroških sob;

‐ ločevanje odprtih notranjih ambientov s kvalitetami kot so kamin in podobno

‐ ločevanje spalnega in bivalnega dela;

‐ večja površina bivalnega dela kot spalnega;

‐ omogočanje pogledov;

‐ hitra dostopnost do sob:;

‐ drugo.


|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV HIŠA TIP 1|1

Površina vrta: 61,7 m² = 31,6 % 1| vetrolov 2| sanitarije Površina stavbišča: 133,3 m² = 68,4 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico

Faktor zazidave: FZ = 68,4 % 4| otroška soba 5| otroška soba

6| hodnik 7| kopalnica

Bivalni prostori: 42,6 % 8| spalnica 9| garderoba

Spalni prostori: 39,1 %


|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV

Površina vrta: 55,9 m² = 28,7 % 1| vetrolov 2| sanitarije HIŠA TIP 1|2

Površina stavbišča: 139,1 m² = 71,3 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico

Faktor zazidave: FZ = 71,3 % 4| otroška soba 5| otroška soba

6| hodnik 7| kopalnica

Bivalni prostori: 59,8 % 8| spalnica 9| garderoba




Površina vrta: 61,8 m² = 31,7 % 1| vetrolov 2| utility HIŠA TIP 1|3

Površina stavbišča: 133,2 m² = 68,3 % 3| sanitarije 4|bivalni prostor / soba za goste

Faktor zazidave: FZ = 68,3 % 5| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico

6| otroška soba 7| otroška soba

Bivalni prostori: 63,7 % 8| hodnik 9| kopalnica

Spalni prostori: 36,3 % 10| spalnica





Faktor zazidave: FZ = 76,2 % 4| hodnik 5| otroška soba

6| otroška soba 7| otroška soba

Bivalni prostori: 51,8 % 8| kopalnica 9| spalnica

Spalni prostori: 48,2 % 10| garderoba


|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV |TLORIS NADSTROPJA

Površina vrta: 56,7 m² = 29,1 % 1| vetrolov 2| sanitarije 10| galerija HIŠA TIP 1|5

Površina stavbišča: 138,3 m² = 70,9 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 11| hodnik

Faktor zazidave: FZ = 70,9 % 4| bivalna soba/soba za goste 12| otroška soba

5| hodnik 6| otroška soba 13| kopalnica

Bivalni prostori: 40,9 % 7| kopalnica 8| spalnica 14| otroška soba

Spalni prostori: 59,1 % 9| garderoba 15| otroška soba



Površina vrta: 64,0 m² = 32,8 % 1| vetrolov 2| utility HIŠA TIP 1|6


Faktor zazidave: FZ = 67, % 4| hodnik 5| spalnica

6| kopalnica 7| otroška soba

Bivalni prostori: 60,3 % 8| otroška soba



|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV |VARIANTNA REŠITEV



Faktor zazidave: FZ = 62,5 % 4| otroška soba 5| hodnik

6| otroška soba 7| spalnica

Bivalni prostori: 50,2 % (varianta 63,0%) 8| spalnica 9| garderoba

Spalni prostori: 49,8 % (varianta 37 %) 10| garderoba



Površina vrta: 62,0 m² = 31,8 % 1| vetrolov 2| sanitarije 9| hodnik HIŠA TIP 2|2

Površina stavbišča: 133,0 m² = 68,2 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 10| otroška soba

Faktor zazidave: FZ = 68,2 % 4| bivalna soba/soba za goste 11| garderoba

5| hodnik 6| kopalnica 12| otroška soba

Bivalni prostori: 56,9 % 7| spalnica 8| garderoba 13| kopalnica



|VARIANTNA REŠITEV HIŠA TIP 2|2

14| garderoba

15| otroška soba

16| otroška soba

17| kopalnica





Faktor zazidave: FZ = 63,8 % 4| hodnik 5| otroška soba


Bivalni prostori: 56,1 % 8| kopalnica






Faktor zazidave: FZ = 70,1 % 4| hodnik 5| kopalnica


Bivalni prostori: 55,6 % 8| otroška soba




Površina vrta: 84,9 m² = 43,5 % 1| vetrolov HIŠA TIP 3|3

Površina stavbišča: 110,1m² = 56,5 % 2| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico

Faktor zazidave: FZ = 56,5 % 3| hodnik 4| utility

5| hodnik 6| otroška soba

Bivalni prostori: 67,2 % 7| kopalnica 8| spalnica




Površina vrta: 58,5 m² = 30,0 % 1| vetrolov HIŠA TIP 4|1


Faktor zazidave: FZ = 70,0 % 3| bivalna soba 4| otroška soba

5| kopalnica 6| utility

Bivalni prostori: 73,5 % 7| spalnica 8| sanitarije




Površina vrta: 93,8 m² = 48,1 % 1| vetrolov 2| utility 9| galerija HIŠA TIP 5|1

Površina stavbišča: 97,9 m² = 50,2 % 3|sanitarije 10| otroška soba

Faktor zazidave: FZ = 50,2 % 4| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 11| otroška soba

5| garderoba 6| spalnica 12| kopalnica

Bivalni prostori: 54,0 % 7| kopalnica 8| garderoba



|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV | VARIANTNA REŠITEV

Površina vrta: 51,1 m² = 26,2 % 1| vetrolov 2| utility 9| galerija HIŠA TIP 6|1

Površina stavbišča: 143,9 m² = 73,8 % 3|sanitarije 10| otroška soba

Faktor zazidave: FZ = 73,8 % 4| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 11| otroška soba

5| garderoba 6| spalnica 12| kopalnica

Bivalni prostori: 62,2 % (varianta 72,3%) 7| kopalnica 8| garderoba

Spalni prostori: 37,8 % (varianta 27,7%)



Površina vrta: 74,2 m² = 38,1 % 1| vetrolov 2| hodnik HIŠA TIP 6|2


Faktor zazidave: FZ = 61,9 % 4| hodnik 5| sanitarije

6| otroška soba 7|kopalnica

Bivalni prostori: 67,9 % (varianta 72,3%) 8| spalnica

Spalni prostori: 32,1 % (varianta 27,7%)


6 SKLEP

Trasa južne obvoznice prinaša nove hitre povezave na različne konce mesta. Obenem

jemlje prostor na robu med urbanim in naravnim – med mestom in Pohorjem. S svojo

trasa pa vpliva tudi na naselje Razvanje, ki ga je zato treba široko obdelati, analizirati ter

preučiti. Nato pa iz posega izkoristiti najboljše možnosti, da pridobimo na kvalitetah v

prostoru.

S strukturno, mentalno ter z vsemi analitičnimi kartami smo želeli pokazati kakšen je

prostor naselja Razvanje danes ter definirali in analizirali kaj bo po projektu iz delavnice

Maribor‐jug prinesla trasa južne obvoznice.

Ker pa za kvalitetno bivalno okolje ni pomemben le zunanji prostor in okolica, ki nas

obdaja, smo celotno delo zaključili s tlorisnimi zasnovami za nizko strnjeno zazidavo

vrstnih hiš ob Razvanjskem ribniku ter pri tem ugotovili, da na eno parcelo lahko lociramo

večje število različnih tlorisnih zasnov z variabilnimi dejavniki, ki pa vsi omogočajo

kvalitete v prostoru bivalne celice – vrstne hiše.

Skupaj s skrbnim prostorskim načrtovanjem in načrtovanjem tlorisne zasnove tako lahko

pridobimo kvaliteti in izkoristimo potenciale, ki so nam dani.


7 VIRI IN LITERATURA

7.1 SEZNAM VIROV

http://geopedia.si/(22.9.2010)

http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=274(22.9.2010)

http://www.vecer.com/clanek2009111805487023 (22.9.2010)

http://www.veolia‐transport.si/tmpl/ExtensionPage.aspx?id=39578&epslanguage=ML

(22.9.2010)

7.2 SEZNAM LITERATURE

- Čerpes, I., Blejec G., Koželj J. 2008. Urbanistično načrtovanje: raba prostora,

tipolotija, stanovanjske gradnje, promet, parcelacija. Ljubljana. Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

- Enciklopedija Slovenije. Knj. 9. 1995. Ljubljana, Mladinska knjiga.

- Fister, P. 1993. Glosar arhitekturne tipologije. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in

prostor. Zavod za prostorsko planiranje.

- Koželj, J. 2009. Tipologija večstanovanjskih stavb. Ptujska Gora.In obs medicus.

- Neufert, E. 2002. Projektiranje v stavbarstvu. Ljubljana. Tehniška založba Slovenije.

- Pak, M. 1969. Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja. Geografski

zbornik, 9.


- Paskolo, Š. 2008. Prostorske razvojne možnosti naselja Razvanje v Mariboru.

Diplomsko delo.

- Pogačnik, A. 1999. Urbanistično planiranje. Univerzitetni učbenik. Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

- Slovenija: pokrajine in ljudje. 1998. Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana,

Mladinska knjiga.


8 SEZNAMI

8.1 SEZNAM GRAFIKONOV

Grafikon 3‐1: Rast števila prebivalcev Razvanja (vir: Paskolo, 2008) .................................. 13

8.2 SEZNAM KART

Karta 3‐1: Stik dveh pokrajinskih enot (vir: Paskolo, 2008) ................................................... 7

Karta 3‐2: Nema karta reliefa in plastnic na območju Razvanja (vir: www.geopedia.si,

15.9.2010) .................................................................................................................... 10

Karta 3‐3: Vodni tokovi na območju Razvanja. (vir: Paskolo, 2008).................................... 12

8.3 SEZNAM SHEM

Shema 2‐1: Shema odnosov med mestom in obmestjem .................................................... 4

Shema 3‐1: Shema odnosov mesto ‐ obmestje na našem primeru Maribor – Razvanje ...... 6

Shema 4‐1: Prikaz območja južne obvoznice z dvema variantama tras ............................. 37

Shema 4‐2: Alpski park s potmi in povezavami ................................................................... 41

Shema 4‐3: Širše prostorske povezave v zelenem sistemu ................................................. 42

Shema 4‐4: Zelene cone ...................................................................................................... 43

Shema 4‐5: Ukinjanje prometa ............................................................................................ 44


Shema 4‐6:Prikaz dostopov ................................................................................................. 45

Shema 4‐7 Cone širjenja, zapolnjevanja in prestrukturiranja ............................................. 45

Shema 4‐8: Zeleni prsti ....................................................................................................... 45

Shema 4‐9: Prikaz con…………………………………………………………………………………………………...46

8.4 SEZNAM SLIK

Slika 3‐1: Lega naselja Razvanje glede na Maribor (vir: www.geopedia.si, 4.6.2010) .......... 7

Slika 3‐2: Naselje Razvanje (vir: http://www.vecer.com/clanek2009111805487023,

1.9.2010) ....................................................................................................................... 7

Slika 3‐3: Pogled na Dravsko polje in Pohorje (vir:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:DravskoPolje1.jpg, 15.9.2010) ................................ 9

Slika 3‐4: Razvanjski potok (vir:

http://www.flickr.com/photos/28786233@N03/3443821318, 15.9.2010) .............. 11

Slika 3‐5: Razvanjski ribnik .................................................................................................. 12

Slika 3‐6: Cerkev sv. Mihaela (vir: http://www.pgd‐razvanje.si/portal/nas‐kraj, 6.9.2010)

..................................................................................................................................... 28

Slika 3‐7: Pogled na Razvanjski potok, za njim industrijsko območje ................................. 35

Slika 4‐2: Prikaz priključkov na obstoječo prometno shemo – varianta 1 (vir: Urbanistično‐

arhitekturna delavnica Maribor‐jug, skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v

Mariboru) .................................................................................................................... 38

Slika 4‐3: Primer prereza 1 (vir: Urbanistično‐arhitekturna delavnica Maribor – jug,

skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru) .......................................... 39



skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru)........................................... 39


skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru)........................................... 39

Slika 4‐6: Prikaz priključkov na obstoječo prometno shemo – varianta 2 (vir: Urbanistično‐

arhitekturna delavnica Maribor – jug, skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v

Mariboru) ..................................................................................................................... 40

Slika 5‐1: Soseska Fuglsankpark (vir:

http://www.vandkunsten.com/uk/Projects/housing/low‐dense/1‐1‐35.g, 28.3.2010)

..................................................................................................................................... 48

Slika 5‐2: Primeri različnih tiplogij tlorisov .......................................................................... 49

Slika 5‐3: Fotografija soseske (vir: www.mimoa.eu, 28.3.2010) ......................................... 49

Slika 5‐4:Naselje z ribnikom – enako kot Razvanje. (vir:

http://www.arch.mcgill.ca/prof/schoenauer/arch529/lecture04/htl4.htm, 28.3.2010)

..................................................................................................................................... 50

8.5 SEZNAM TABEL

Tabela 3‐1: Število prebivalcev Razvanja od 1869 do 2010 (vir: Razvanje skozi čas…, MOM,

Mestne četrti in…, Krajevni leksikon 1980, www.maribor.si) ..................................... 14

Tabela 3‐2: Razdeljevanje rabe urbaniziranih območij (povzeto po Čerpes, Blejec, Koželj,

2008) ............................................................................................................................ 16

Tabela 4‐1: Javnih zelenih con naselja Razvanje ................................................................ 43

Tabela 5‐1: Opis con ............................................................................................................ 46

Documents

Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja ... · prostora se tako ukvarjajo tudi: urbana geografija, urbana ekonomika, pravne vede, urbana sociologija, urbana psihologija,