Programski dokument Mobilnost mladih

Programskidokument

Mladinskegasveta Slovenije

Programski dokument

Mladinskega sveta Slovenije

»MOBILNOST MLADIH«

Uredili:

Oblikovanje:

Naklada:

Izdajatelj in založnik:

Za izdajatelja:

Publikacijo je sofinanciralo

Ministrstvo za šolstvo in šport,

Urad Republike Slovenije

za mladino.

december

Jerneja Modic, Tanja Baumkirher, Nina Bakovnik, Tea Jarc

Marko Bradica

300 izvodov

Mladinski svet Slovenije

Erjavčeva cesta 4, Ljubljana

www.mss.si, [email protected]

Kamal Izidor Shaker

Ljubljana, 2011

Uvodne besede

V Mladinskem svetu Slovenije (MSS) smo za vključevanje, organiziranje,avtonomijo in demokracijo. Smo za mlade in mladinske organizacije, kersmo prepričani v koristi učenja, razvoja, odgovornosti in aktivnegadržavljanstva.

Kot krovno združenje nacionalnih mladinskih organizacij, ki pod svojimokriljem povezuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi alipolitičnimi usmeritvami, redno spremljamo položaj mladih in hkratizastopamo njihova stališča v družbi. V želji po učinkovitem uresničevanjutega poslanstva razvijamo mladinske politike, s katerimi želimo položajmladih in mladinskih organizacij tudi izboljšati.

Razvoj mladinskih politik pod okriljem MSS-ja poteka v duhu tesnegasodelovanja vseh organizacij članic ter njihovih predstavnic in predstav-nikov v Komisiji MSS za mladinske politike. V okviru področnih delovnihskupin člani in članice komisije skupaj spremljajo in ocenjujejo aktualneproblematike, s katerimi se mladi soočajo, se odzivajo na težave inpripravljajo programske dokumente z različnih področij.

Pred vami je programski dokument o mobilnosti mladih v Sloveniji.Dokument je od priprave osnutka s strani Komisije do formalne potrditve sstrani najvišjega odločevalnega organa Mladinskega sveta Slovenijeprešel mnogo rok in glav. Pri njegovem nastajanju je tako prekodemokratičnih procesov odločanja sodelovalo veliko število mladih,ogledali pa so si ga tudi nekateri strokovnjaki s področja mobilnosti.

Hvala vsem, ki boste dokument prebrali, širili njegovo vsebino in pripomoglik izvrševanju predlaganih ukrepov.

1

| 3

Dokument je bil sprejet na na 20. redni seji Zbora MSS, 8. 12. 2011.1|

MOBILNOST MLADIH | Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

MOBILNOSTMLADIH

programski dokument

MSS-124-11

Uvod

O MLADINSKIH POLITIKAHV zadnjih nekaj letih je mladinska politika v Sloveniji prišla na družbeno-politični dnevni red in postaja čedalje pomembnejša in bolj upoštevana. Odleta 2010 je opredeljena tudi v Zakonu o javnem interesu v mladinskemsektorju (ZJIMS), in sicer kot:

Mladinski svet Slovenije (MSS), krovno združenje nacionalnih mladinskihorganizacij in ključni partner v socialnem dialogu na področju mladine, siprizadeva za razvoj mladinskih politik in posledično izboljšanje položajamladih. S tem namenom MSS pripravlja programske dokumente o različnihsektorskih politikah, s katerimi relevantne družbene akterje poziva kimplementaciji predlaganih ukrepov. Na podlagi teh dokumentov - edenizmed njih je tudi pričujoči programski dokument o mobilnosti mladih, seMSS srečuje s političnimi odločevalci, odziva na aktualna dogajanja,informira mlade in javnost ter izvaja druge ukrepe.

Ena od definicij mladine pravi, da je posameznik mlad, dokler ne dosežeželenih točk odraščanja (se odseli od staršev, si ustvari družino, dobizaposlitev, zaključi šolanje ipd.), torej zaživi neodvisno in samostojnoživljenje. Mladinske politike pa so namenjene prav procesu ustrezneureditve teh ključnih prehodov v življenju posameznikov, ki ga želimo vMladinskem svetu Slovenije s programskimi dokumenti oblikovati po merimladih.

»/…/ usklajen nabor ukrepov različnih

sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije

mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih

podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja

mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in

demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter

strokovnimi in drugimi organizacijami /…/«.

| 7MOBILNOST MLADIH | Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

PROGRAMSKI DOKUMENT

»MOBILNOST MLADIH«Sodoben svet je v nenehnem gibanju, to pa še posebej velja za mlade. Obnajvišji stopnji vpletenosti v (formalne in neformalne) izobraževalneaktivnosti ter najvišjem učnem potencialu so ključne značilnosti sodobne(prav tako slovenske) mladine tudi kreativnost, inovativnost, odprtost,sposobnost izstopa izven obstoječih okvirjev, visoka stopnja mobilnosti teraktivnosti v raznolikih prostočasnih dejavnostih.

Zaradi naštetih značilnosti življenjskega sloga mladih ter vloge v procesuosamosvajanja je namen programskega dokumenta o mobilnosti mladih:

opredeliti pomen mobilnosti na področju mladinskih politik,

izpostaviti bistvene elemente problematike ter pomanjkljivostiurejanja mobilnosti mladih v Sloveniji, zlasti dostopnost do mobilnostimladim, ki niso vključeni v formalno izobraževanje,

predlagati ukrepe za izboljšanje pogojev, ki bodo mladim olajšaliodločitev za mobilnost.

govori o em u mobilnosti v ne em emž u, mobilnosti ,

deloma pa tudi mobilnosti mladih v zaposlovanju

je zmožnost mladih, da v okviru doseganja ciljev zaosebnostni razvoj, osamosvajanje, za namene prostovoljnega inmladinskega dela, izobraževalnih sistemov in programov, strokovnihusposabljanj, zaposlitvenih ter kariernih ciljev, bivanjskih priložnosti terprostočasnih aktivnosti prehajajo med različnimi kraji v matični državi inzunaj nje.

Poznamo več vrst mobilnosti mladih – (premik v fizičnem,geografskem prostoru znotraj države in meddržavno) in (prehod

►

►

►

Dokument vidik formaln in formalnizobra evanj v mladinskih organizacijah in mladinskem delu

zajema .

širš

DEFINICIJEMobilnost mladih

prostorsko

družbeno

8 | MOBILNOST MLADIH | Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

posameznika z enega družbenega položaja v drugega, med različnimidružbenimi skupinami ter s tem povezanimi socialnimi okoliščinami), kijima lahko dodamo še (zmožnost in pripravljenost na prostorskomobilnost) in

Ker so mladinske politike namenjene procesu ustrezne ureditve ključnihdejavnikov v življenju posameznikov na prehodu iz mladosti v odraslost, sovidiki družbene mobilnosti mladih podrobneje predstavljeni v posameznihprogramskih dokumentih Mladinskega sveta Slovenije in skupaj sestav-ljajo zaokroženo celoto, katere del je tudi prostorska mobilnost mladih.

V pričujočem dokumentu se zato v okviru mobilnosti mladih vmednarodnem okviru in znotraj Slovenije podrobneje dotikamo predvsem

Ta mobilnost nastaja zaradi učenja,pridobivanja novih spretnosti in osebnega razvoja ter obravnava položajmladih v neformalnih in formalnih učnih okoljih , tj. udeležencev vmladinskih izmenjavah, v mladinskem delu ter mladih na prostovoljnemdelu (zaradi neformalnega izobraževanja, usposabljanja za mladinsko deloin pridobivanja življenjskih izkušenj v mednarodnem okolju – npr. programMladi v akciji), kot udeležencev mobilnosti v šolah, na dodiplomskem inpodiplomskem študiju na univerzah, pripravnikov, vajencev ali v poklicnemusposabljanju znotraj Evropske unije ali zunaj nje (za namen študija in

psihološko

virtualno mobilnost.2

3

4

prostorske učne mobilnosti mladih.

| 9

2

3

4

|

|

|

Williamson, H. 2002. Supporting young people in Europe: principles, policy and practice.Strasbourg: Council of Europe Publishing.

Mladinski svet Slovenije. (2011). Programski dokumenti. Dostopno na:http://mss.si/sl/programski-dokumenti.html (25. 11. 2011).

Na evropski ravni se uporabljajo naslednje opredelitve: Za je značilno, daga izvajajo izobraževalni zavodi ali zavodi za usposabljanje in ima strukturirane učne cilje,čas učenja ter učno podporo. Je namerna dejavnost udeleženca in vodi do izdaje spričevala.

ne izvajajo zavodi za izobraževanje ali usposabljanje in običajno nevodi do izdaje spričevala. Vendar udeležencem predstavlja namerno dejavnost in imastrukturirane cilje, čas in podporo. je rezultat vsakdanjih dejavnosti nadelovnem mestu, v družini ali v prostem času. Ni strukturirano in običajno ne vodi dospričevala. V večini primerov je za udeleženca nenamerno (povzeto po: Evropska komisija.2009. Zelena knjiga: Spodbujanje učne mobilnosti za mlade. Dostopno na:http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc/mobility/com329_sl.pdf (31.8. 2011)).

formalno učenje

Neformalnega učenja

Priložnostno učenje


praktičnega usposabljanja, ki je mladim dostopno v okviru programaVseživljenjsko učenje (Erasmus, Erasmus Mundus, Comenius, Leonardoda Vinci), akciji Marie Curie (7. Okvirni program), pobudi CEEPUS,nacionalnih štipendijskih instrumentov (zlasti za študente dodiplomske inpodiplomske stopnje) in v okviru drugih bilateralnih meddržavnih spora-zumov o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in znanosti).Deloma se dotikamo tudi ki obsega mobilnost znamenom strokovnega usposabljanja na delovnem mestu, pridobivanja aliizmenjave delovnih izkušenj, izboljšanja zaposlitvenih priložnosti ipd.).Mobilnosti zaradi prostočasnih aktivnosti (zlasti za namene turizma,športnih in kulturnih udejstvovanj) v dokumentu izpostavljamo le kot delučne mobilnosti mladih v neformalnem in priložnostnem izobraževanju.Druge vidike namenoma zapostavljamo, saj ocenjujemo, da na tempodročju ni mogoče prepoznati problematik, ki bi bile posebej značilne zadružbeno skupino mladih.

zaposlitvene mobilnosti (


Pomen mobilnosti mladihv Sloveniji in zunaj nje

Izkušnje mladih z življenjem v drugi državivplivajo na osebni in profesionalni razvoj,povečujejo samostojnost in odgovornost,mladim pomagajo izboljšati znanje jezikovin razviti druge socialne spretnosti tersposobnosti. Ob tem imamo v mislih zlastisposobnosti komunikacije z drugimi kultu-rami, krepitev solidarnosti, učenje o drugih,razmerah, sistemih in kulturah. Tako mladirazvijajo nov pogled na lastne razmere,sisteme in kulturo. Nepoznavanje in posle-dično ustvarjanje predsodkov sta (pre)več-krat vir konfliktov tako med posamezniki kottudi med večjimi skupinami ljudi, državami,

narodi ipd. Zato mobilnost pri mladih posredno zmanjšuje različne oblikenestrpnosti (homofobijo, rasizem, ksenofobijo ipd.), ki sicer zmanjšujejomožnosti za povezovanje in sodelovanje znotraj in zunaj države.

Mobilnost mladih je v času, ko je njihova brezposelnost tudi v Slovenijičedalje večji problem, zelo pomembna za mlade posameznike. Ti si zmobilnostjo in pridobivanjem raznovrstnih učnih izkušenj (npr.izobraževalnih, delovnih) povečajo tudi možnosti za zaposlitev in takovplivajo na lasten položaj na trgu dela. Veliko mladih si (z)manjša možnostiza zaposlitev ter s tem lažje vključevanje na trg dela, ker nimajo dovoljkvalifikacij, posebnih ter prenosljivih spretnosti ali izkušenj, ki jih zahtevaglobalna ekonomija, delodajalci pa jih iščejo in cenijo (znanje tujih jezikov,odprtost, strpnost, dajanje pobud, medkulturne in socialne kompetenceipd.).

Država mora spodbujati mobilnost mladih in omogočati pogoje, v katerihse lahko širi in razvija, saj je mobilnost mladih pomembna tudi zaradi

P

-

.

Z mobilnostjo se p -

-

vstop

na .

ozitivni

rezultati mobilnosti so

pomembni tako za

osebni razvoj posamez

nika, razvoj njegovih

vrednot in spretnosti

ove

uje zaposljivost mladih

ter izbolj ujejo mo

nosti za njihov

trga dela

č

š ž


7

8

|

|

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), Ur. l. RS št. 42/2010. Dostopnona http://www.uradni-list.si/1/content?id=97951 (13. 9. 2011).

Mladinski svet Slovenije. 2010. Programski dokument Mladinskega sveta SlovenijeMladinsko organiziranje. Dostopno na: http://www.avtonomen.si/participacija/.

odpiranja in družbenega napredka države in družbe nasploh. Z mobilnostjomladih se namreč povečujejo razvojne možnosti in potenciali, od katerihimata koristi tako pošiljajoča kot gostiteljska država in kraj. Mladi z izkušnjomobilnosti so prilagodljivejši, saj si tako okrepijo sposobnost menjavanja inprilagajanja okolju, širijo lastno socialno omrežje in medkulturnekompetence ter so bolj zaposljivi. S prenosom dobrih praks z različnihpodročij in okolij (npr. mladinskega organiziranja, dela) vplivajo na izbolj-šave v domačem okolju. To je pozitivno z vidika države predvsem zaradimožnosti za gospodarstvo, izboljšanje medkulturnega razumevanja terpovečanje možnosti sodelovanja in mreženja ne le nevladnih organizacij,temveč tudi za prepletanje izkušenj različnih sektorjev. Zaradi krepitvestrpnosti, aktivnega državljanstva in grajenja skupne evropske identiteteimata koristi tudi Evropska unija in celotna mednarodna skupnost.Evropska komisija je zaradi širokega pomena na vse deležnike, spod-bujanje razvoja programov za mobilnost mladih uvrstila med svojeprednostne naloge.

Pozitivni rezultati, ki veljajo za mobilnost znotraj Slovenije in zunaj nje(mednarodna mobilnost), so pomembni za osebni razvoj posameznika,razvoj njegovih vrednot in spretnosti. Povečuje se zaposljivost mladih terizboljšujejo možnosti za njihov vstop na trg dela. Medkulturno razumevanjepa povečuje razvojne potenciale in možnosti za medkulturno povezovanjedržave na različnih področjih in posledično odpiranje družbe nasploh.


5

6

|

|

Lavri dr M.č, . in sod. 2010. Mladina 2010. Končno poročilo o rezultatih raziskave.Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino.

Evropska komisija. 2011. Flash Eurobarometer o mladih in mobilnosti.Dostopno na: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/11/292&type=HTML (21. 11. 2011).

Ključne problematike napodročju mobilnosti mladih

MEDNARODNA MOBILNOST IZ SLOVENIJE V TUJINOMladi v Sloveniji so premalo mednarodno mobilni.

veliko je kratkotrajne mobilnosti, askoraj nič dolgotrajne mobilnosti.

Izhajajoč iz rezultatovraziskave Mladina 2010 je izkušnja tujine med mladimi v Sloveniji sicervečinski pojav, in to ne glede na starost ali spol, saj ima več kot 75 odstotkovmladih takšno ali drugačno izkušnjo »drugačnosti«, vendar je ta večinoma

kratkotrajna, "turistična" in dobljena vprostem času. V Sloveniji delež mladih(15–29 let), ki so v preteklem letu v tujiniprebili obdobje daljše od dveh mesecev,znaša le skromnih 3,6 odstotka. Ta delež ješe nižji, ko gre za obdobje daljše od 12 me-secev (okoli 0,25 % v letu 2008). Če povza-memo:

Mladi v Sloveniji izkazujejo relativno pozitiven odnos do učne mobilnosti.Rezultati raziskave Eurobarometra o mladih in mobilnosti kažejo, da se 82% vprašanih mladih iz Slovenije v tujini ni izobraževalo ali usposabljalo, karje sicer za 4 % bolje od povprečja EU-ja. Tudi rezultati raziskave Mladina2010 so pokazali, da 86,3 % vprašanih ni opravljalo dela svojegaizobraževanja v tujini (ta delež je sicer nižji kot pri študentski populaciji,vendar so vanj vključene tudi kratkotrajne mobilnosti), obenem pa jih je vraziskavi Mladina 2010 le 24,6 % nakazalo, da dela svojega izobraževanjazagotovo ne nameravajo opravljati v tujini. Le tretjina vprašanih mladih iz

5

6

Mladi v Slove-

niji so premalo medna-

rodno mobilni Veliko je

kratkotrajne mobilnosti,

a skoraj nič dolgotrajne

mobilnosti.

.


Slovenije ni pripravljena oditi od doma, zato da bi delala v drugi evropskidržavi (33 % mladih bi na delo v drugo evropsko državo odšlo za določenčas, 31 % pa za nedoločen čas). To pripelje do sklepa, da v Sloveniji

Kljub vedno večji raznolikosti programov, namenjenih povečanjumobilnosti mladih, je mogoče vzroke in izzive za izboljšanje za zdaj nizkerealizacije mednarodne mobilnosti mladih (glede na načrtovano) v

prihodnosti, prepoznati v:

(ne)priznavanju formalno, neformalnoin priložnostno pridobljenega znanja,spretnosti in veščin,

pomanjkanju povezovanja med ustrez-nimi institucijami (ni medsektorskegaprehajanja iz izobraževanja v poslovnisvet in obratno, iz izobraževanja v pros-tovoljno delo, iz poklicnega v splošnoizobraževanje, iz javnih raziskovalnihzavodov v podjetja ipd. – na lokalni, re-gionalni, nacionalni in mednarodni rav-ni),

nezadostni finančni podpori iz progra-mov ali drugih virov (štipendije, na-menska posojila ipd.) za mobilnost inposledično visokih stroških za udele-ženca mobilnosti,

odsotnosti/pomanjkljivem ozaveščanju posameznikov in drugihudeležencev mobilnosti (organizacije, zaposlovalci ipd.) o pomenu,možnostih ter podpornih instrumentih, ki olajšujejo mobilnost,

načinu življenja in vzgojno-izobraževalnem sistemu v Sloveniji, ki vmobilnosti ne vidi dovolj prednosti, ter v splošni nepripravljenostimladih na odhod od »doma«.

7

ostajapomemben razkorak med načrtovano in realizirano mobilnostjo mladih.Veliko je načrtovane, a le malo realizirane mobilnosti.

►

►

►

►

►

V Sloveniji

ostaja pomemben

razkorak med na-

črtovano in dejansko

realizirano mobilnostjo

mladih. Vzrok za to

je pomanjkljivo

ozaveščanje posa-

meznikov o pomenu,

možnostih in podpor-

nih instrumentih, ki

olajšujejo mobilnost.

7|Evropska komisija. 2011. Flash Eurobarometer o mladih in mobilnosti.Dostopno na: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/11/292&type=HTML (21. 11. 2011).


Za nizko realizacijo načrtovane mobilnosti med mladimi je najpomemb-nejši vzrok premajhno povezovanje med različnimi institucijami terposledično slabo priznavanje vrednosti v tujini opravljenih obveznostioziroma ovire pri (ne)priznavanju formalno, neformalno in priložnostnopridobljenega znanja, spretnosti in veščin.

Vlaganje v mobilnost mladih se zaradi njenega pozitivnega pomenadolgoročno odlično obrestuje. Prostovoljno delo in neformalno učenje stalahko zelo učinkovita načina za doseganje tistih mladih ljudi, ki bi sicerlahko ostali izključeni iz programov učne mobilnosti – pod pogojem, da stadejavnosti ustrezno vrednoteni oziroma priznani. V mnogih primerih pasodelovanje v programih mobilnosti in tako pridobljena znanja in spretnostiše niso dovolj priznani in upoštevani. Postopki pridobivanja dokumentov(vizumi, dovoljenja za bivanje, informacije, podpora itd., predvsem zadržave zunaj EU) za življenje ter priznavanje v tujini formalno, neformalno inpriložnostno pridobljenega znanja, spretnosti in veščin pa prinašajo

ogromno birokratskih ovir (zbiranjedokumentacije, podvajanje istih zahtev,počasnost birokracije) in stroškov. V duhuvseživljenjskega učenja je treba prepozna-vati in potrditi tudi neformalno in prilož-nostno učenje, npr. v dokumentih Europass– mobilnost, Youthpass ipd. Poleg tega papravni status posameznika ni vedno jasenpri mladih, ki so vključeni v mobilnost,vendar jih ni mogoče natančno razvrstiti vnobeno izmed skupin (npr. prostovoljci,mladi profesionalci – umetniki, oblikovalciali podjetniki, vključeni v mobilnost).Nejasnosti oziroma omejitve v zvezi znjihovim statusom lahko vplivajo na njihovopravico do socialnega varstva ali prejeman-ja socialnih nadomestil in jih lahko odvrnejood mobilnosti.

Za nizko realizacijo načrtovane mobilnosti med mladimi je najpomemb-nejši vzrok premajhno povezovanje med različnimi institucijami in tako tudi

Za nizko realiza-

cijo načrtovane mobil-

nosti med mladimi je

najpomembnejši vzrok

premajhno povezovanje

med različnimi institu-

cijami in tako tudi slabo

priznavanje vrednosti

v tujini opravljenih

obveznosti ter ovire

pri (ne)priznavanju for-

malno, neformalno in

priložnostno pridoblje-

nega znanja, spretnosti

in veščin.


slabo priznavanje vrednosti v tujini opravljenih obveznosti ter ovire pri(ne)priznavanju formalno, neformalno in priložnostno pridobljenega znan-ja, spretnosti in veščin.

Politike za zagotavljanje priznavanja učne mobilnosti mladih so trenutnonajbolj razvite v visokem šolstvu, saj cilj Evropske komisije pri mobilnosti vvisokem šolstvu določa, da bi do leta 2020 vsaj 20 % diplomantov izevropskega visokošolskega prostora v tujini preživelo del svojega študija aliusposabljanja.

Vendar se tudi na tem področju še pojavljajo problemi in mnogeadministrativne ter zakonske ovire. Udeleženci raziskave Evroštudent2010 so kot najmočnejši razlog, ki vpliva na (ne)odločitev za mednarodnomobilnost (predvsem študijsko), izpostavili tako imenovane »razlogeokolja«; med njimi predvsem šibko podporo mobilnosti mladih v Sloveniji inproblematiko (ne)priznavanja študijskih rezultatov, doseženih v tujini(izpitov, semestra, letnika ipd.). Zato velik del študentov odhaja v tujino nalastno pobudo. Med mladimi, ki so del izobraževanja opravili v tujini, je bilapri odločitvi za študij v tujini raven dosežene izobrazbe najmanjpomembna, kar kaže na primarno prepoznavanje drugih pozitivnih učinkovmobilnosti.

Na (ne)dostopnost legalnih zmožnosti oziroma nizko podporo mobilnosti vdomači državi vplivajo (ne)dostopnost informacij o mobilnosti; dejstvo, daštudijski programi večinoma ne predvidevajo usposabljanja v tujini;individualno dogovarjanje in dodatne skrbi zaradi (ne)priznavanja vsebinin obveznosti, ki jih povzročajo avtonomija in neskladja s programomposameznih fakultet ter predavateljev; pričakovan zastoj oziromapodaljšanje študija; slabo vrednotenje tako pridobljene izobrazbe; omejendostop do programov mobilnosti ipd.

8

9

8

9

|

|

Komisija Evropskih Skupnosti. 2009. Zelena knjiga: Spodbujanje učne mobilnosti zamlade. COM(2009) 329 konč. Dostopno na: http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/conference/documents/Leuven_Louvain-la-Neuve_Communiqué_April_2009.pdf (22. 11. 2011).

Nekrep, Andreja, Robert Repnik, Marjan Krašna, Marko Marhl. 2011. Evroštudent SI2010. Ekonomski, socialni, bivalni položaj in mednarodna mobilnost študentov vSloveniji. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.


Visoki ekonomski stroški mednarodne mobilnosti, nezadostna finančnapodpora mladim iz programov mobilnosti ter odsotnost ekonomskih(z)možnosti oziroma pomanjkanje sredstev s strani udeležencamobilnosti ali njegove družine onemogočajo enak dostop in pogoje zamobilnost vsem mladim ter marsikaterega mladega človeka odvrnejo odpridobivanja izkušenj v tujini.

iz česar jemogoče sklepati, da obstajajo razlike vmožnostih za mobilnost mladih za nižje invišje sloje oziroma dostop do mobilnosti nienak vsem mladim.

Tako raziskava Eurobarometra kot raziskava Mladina 2010 kažeta, da jeskoraj dve tretjini (65 % oz. 63 %) mladih, ki so v tujini živeli zaradi učne

mobilnosti, to storilo z zasebnim finan-ciranjem ali prihranki. Tretjina (33 %) tistih,ki si želijo v tujino zaradi učne mobilnosti, jenavedlo, da si tega ne morejo privoščitizaradi pomanjkanja finančnih sredstev instroškov bivanja v tujini,

Evropska sredstva iz programov mobilnostitorej nikakor ne zadostujejo. Državne aliregionalne štipendije oziroma posojilanamreč omogočajo (so)financiranjemednarodne mobilnosti le 17 % udeležen-cev mobilnosti. Problematično je zlasti pre-majhno vključevanje in sodelovanjeevropskih, nacionalnih in regionalnih insti-tucij z izobraževalnimi zavodi, civilno družboin lokalnimi organi, vključenimi v mobilnost,ki bi lahko združili svoje zmogljivosti za(so)financiranje mobilnosti in tako imelinajvečjo posredno korist. Štipendije, pre-

10

11

10

11

|

|

Evropska komisija. 2011. Flash Eurobarometer o mladih in mobilnosti. Dostopnona: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO

/11/292&type=HTML (22. 11. 2011).

Glej opombo 10.

Visoki ekonom-

ski stroški mednarodne

mobilnosti, nezadostna

finančna podpora mla-

dim in pomanjkanje

sredstev s strani udele-

ženca mobilnosti one-

mogočajo enak dostop

in pogoje za mobilnost

vsem mladim ter tako

marsikaterega mladega

odvrnejo od pridobi-

vanja izkušenj v tujini.

K odvračanju mladih od

realizacije mednarodne

mobilnosti zaradi viso-

kih stroškov prispeva

tudi neustrezna nacio-

nalna štipendijska

politika.


nosljivi prejemki iz socialnega varstva (otroški dodatek, nadomestilo vprimeru brezposelnosti ipd.), posojila in sofinanciranje obrestnih mer privarčevanju za namene mobilnosti matične države so lahko pomembenfinančni vir za udeleženca mobilnosti. Vendar pa take in druge neposredneali posredne subvencije v domači državi pogosto niso prenosljive, kar jelahko v nasprotju s predpisi skupnosti, mlade pa odvrača od bivanja v tujini.

Za mobilnost mladih v formalnem izobraževanju je pomemben tudiekonomski položaj družine, saj 56 % stroškov mobilnosti nosita študent innjegova družina. Drugi viri pa ne omogočajo študija v tujini, ampak lahko doneke mere le razbremenijo družino nekaterih finančnih obveznosti. Medmladimi, ki so vsaj del študijskih obveznosti opravili v tujini, prevladujejodekleta ter tisti, ki izhajajo iz materialno bolje preskrbljenih družin. Slabšeekonomsko stanje posameznika oz. njegove družine veliki večini mladih neomogoča udeležbe v programih mobilnosti.12

13

K odvračanju mladih od realizacije medna-rodne mobilnosti zaradi visokih stroškovprispeva tudi

ki za namene medna-rodne mobilnosti ne omogoča prenosljivostioz. istočasnega prejemanja več vrstštipendij. Zgolj 3 % vprašanih meni, da soštipendije za študij v tujini dovolj visoke.Prav tako višine štipendij za mednarodnomobilnost niso vedno ustrezne življenj-skemu standardu države gostiteljice, zatoso mladi, ki se odločijo za mobilnost v državoz višjim življenjskim standardom kot Slove-nija, v večji meri odvisni od lastnega (so)fi-nanciranja oziroma od možnosti pridobitveštipendije v državi gostiteljici.

neustrezna nacionalna šti-pendijska politika,

12

13

|

|

Lavri dr M.č, . in sod. 2010. Mladina 2010. Končno poročilo o rezultatih raziskave.Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino.

Glej opombo 12.

Ozaveščanje

in informiranje glede

možnosti učne in za-

poslitvene mobilnosti

za mlade je pomanj-

kljivo. Prav tako se

ne posveča dovolj za-

dostne pozornosti in

podpore mladim inva-

lidom, mladim staršem

in mladim, ki so že

izven izobraževalnega

sistema.


Ozaveščanje in informiranje o možnostih učne in zaposlitvene mobil-nosti za mlade je pomanjkljivo. Informacije o programih mobilnosti in z njopovezanih možnosti dosežejo zelo nizek delež širše ciljne populacije; velikomladih nima več možnosti mobilnosti, ko izvejo za programe, zato je trebainformacije redno posodabljati in zagotoviti njihovo boljšo dostopnost širšiciljni publiki.

Institucionalna podpora ter informiranje o možnostih in potencialnihkoristih za mednarodno mobilnost morata biti usmerjena tako k mladim inaktivnim v mladinskem delu kot tudi k študentom, udeležencem v sistemupoklicnega izobraževanja, učiteljem. Prav tako se ne posveča dovoljpozornosti in nudi ustrezne podpore mladim invalidom, mladim staršem tertistim, ki so že zunaj formalnega izobraževalnega sistema (torej šolanjasploh niso zaključili, so ga že zaključili ali želijo nadaljevati izobraževanje).

V formalnem in neformalnem vzgojno-izobraževalnem sistemu ni načrt-nega, sistemskega vzgajanja za mobilnost. Možnosti za mobilnost soprevečkrat rezultat le osebnih prizadevanj in vlaganja prostega časa tersredstev zlasti vodij usposabljanj oz. mladinskih voditeljev, mladinskihdelavcev, prostovoljcev, nadrejenih delavcev, učiteljev ter posameznikv, kiso bili sami vključeni v mobilnost (tj. nekdanji prostovoljci, visokošolskidiplomanti in različne mreže učencev, študentov). Ti z lastnim zgledom,morebitno osebno izkušnjo mobilnosti; s tem da v svojih dejavnostihpriznavajo dodano vrednost učne mobilnosti ter posredovanjem informacijmlade spodbujajo k razmišljanju oziroma navdušijo in motivirajo zaudejanjanje mobilnosti že v najzgodnejših letih.

Mladi so z možnostmi in z vsebino programov študijske mobilnosti relativnodobro seznanjeni, možnost študija v tujini jim je načeloma všeč, vendar ještudentska mobilnost v Sloveniji še vedno relativno nizka. Deležmednarodno mobilnih študentov v Sloveniji je najvišji v programu Vseživ-ljenjsko učenje/Erasmus, vendar je še vedno pod evropskim povprečjem inv longitudinalnem pogledu izkazuje relativno stabilnost (manj kot 1 %študentske populacije).14

14|Lavri dr M.č, . in sod. 2010. Mladina 2010. Končno poročilo o rezultatih raziskave.Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino.


MEDNARODNA MOBILNOST IZ TUJINE V SLOVENIJODvosmernost procesa mobilnosti mladih je v Sloveniji zelo šibka.

Premalo pozornosti se namenja obstoječim podpornim instrumentomali ti

Vpovezavi z nizko mobilnostjo mladih iz Slovenije imamo v Sloveniji tudirelativno malo tujih mladih udeležencev učne mobilnosti. Tovrstnamobilnost bi morala biti sistemska, organizirana in dvosmerna (v tujino in iztujine). S prihajanjem tujih udeležencev mobilnosti in povečevanjem

vidnosti rezultatov različnih oblik učnih mo-bilnosti (v mladinskem delu, pri študiju itd.)se v družbi ustvarja splošno mnenje opozitivnih vidikih odločitve za mobilnostimladih, poveča se vpliv na nacionalne inlokalne gostiteljske skupnosti ter njihovoodpiranje navzven. Zaradi večje mobilnostimladih se bolj prilagajajo tudi institucije, kipridejo v stik z udeleženci mobilnosti (npr.jezik poučevanja in dela), posledično pa selahko več mladih iz Slovenije odloči zamednarodno mobilnost.

Slovensko okolje je za tuje koristnike mobilnosti velikokrat zelo neprijazno,kar je eden izmed pomembnih razlogov za zdajšnje stanje. To zlasti velja zainstitucionalne ureditve, ki se nanašajo na tiste, ki dalj časa gostujejo vSloveniji. Slovenska podjetja in lokalne skupnosti je treba prepričati okoristih učne mobilnosti, tako da bodo vložila dodaten trud, potreben zazagotovitev večjega števila praktičnih usposabljanj, pripravništev inprostovoljnih aktivnosti za povečanje mednarodne mobilnosti mladih. Vsodelovanju z evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi organi lahkopodjetja ter deležniki lokalne skupnosti delijo in izmenjujejo svoje bogatoznanje in izkušnje z mladimi, prispevajo k (so)financiranju mladinskemobilnosti ter na tak način prispevajo k mednarodnemu vidiku slovenskihpodjetij in lokalnih skupnosti kar doma.

Obstoječe podporneinstrumente je treba drugače usmeriti, da bi bili dostopnejši udeležencem,

zamladinsko mobilnost pa sploh niso razviti.

-

-

Dvosmernost

procesa mobilnosti

mladih je v Sloveniji

zelo ibka, saj se obsto

je im podpornim instru

mentom za mladinsko

mobilnost daje premalo

pozornosti ali pa ti

sploh niso razviti.

š

č


dejavnosti mobilnosti pa vidnejše in učinkovitejše. Ko se mladi v časumobilnosti soočijo z realnostjo vsakdana, lahko nastanejo zelo veliketežave. Čeprav so nekateri podporni instrumenti razviti celo na evropskemnivoju (npr. evropska mladinska kartica), pa niso vključeni niti v sisteminformiranja, kaj šele v organizirani sistem podpore. Koriščenje nekaterihobstoječih podpornih instrumentov je v celoti prepuščeno le posamez-nikom in njihovi iznajdljivosti. Podobno velja tudi za zelo pomembnepodporne instrumente, kot so štipendije, zdravstveno zavarovanje,zagotavljanje bivanjskih razmer v času bivanja v Sloveniji in tujini ipd.

Z vključitvijo v organizirano ponudbo in informiranjem o dostopnihpodpornih instrumentih bi zagotovo povečali število udeležencevmladinske mobilnosti iz tujine in v tujino. Kvalitetna celostna podporamanjka tudi zato, ker mnogi dobri kadri iz Slovenije ostanejo v tujini, saj prinas zanje ni pravih priložnosti.

Veliko mladih je v svojem prostem časuaktivnih na področju neformalnega izobra-ževanja, ki ob izobraževanju omogoča tudimožnosti mednarodne mobilnosti.

Pri mladinskem delu in organiziranju jemobilnost mladih lahko razumljena kotoblika dela z mladimi skozi daljše časovno

obdobje (npr. eno leto) in v zvezi s tem postavljenimi samostojnimi cilji. Stako obliko dela dosegamo in krepimo pomembne cilje širših mladinskihpolitik (na primer participacijo mladih, vključevanje pasivnih oziroma

MEDNARODNA MOBILNOST V MLADINSKEMDELU IN ORGANIZIRANJU

Mednarodna mobilnost mladih v mladin-skem delu in neformalnem izobraževanjuje razširjena pri omejenem številu mladih.

Številni mladi

so v prostem času

aktivni na področju

neformalnega izobra-

ževanja, ki poleg

izobraževanja omogo-

ča tudi mednarodno

mobilnost.


ranljivih skupin, krepitev kompetenc,a, kritičnega mišljenja i). Ti samostojni cilji znotraj

mobilnosti mladih v mladinskem delu in neformalnem izobraževanju kotoblike dela služijo kot vzpodbuda za uporabo skupinskih in individualnihučnih mobilnosti v mladinskem delu ter krepijo kvalitete učnega procesaznotraj takšnih oblik dela z mladimi.

Na evropski ravni tovrstni programi sicer obstajajo za vzpodbujanjemobilnosti mladih, vendar ne dosegajo dovolj velikega deleža ciljnepublike, mobilnost je zato še vedno izjema in ne pravilo ter je dostopnejša lenekaterim – npr. študentom. Pri tem je bistveno, da tovrstni programi

mednarodne mobilnosti v mladinskem delumorajo, ne glede na njihovo vključenost vsistem formalnega izobraževanja, bitidosegljivi mladim, mladinskim organiza-cijam kot njihovim predstavnikom termladinskim delavcem, ki delajo z mladimi inza mlade.

Z mobilnostjo v okviru neformalnega izo-braževanja v mladinskem delu mladipridobijo izkušnje, ki so bistvene za krepitevnjihovih medosebnih, medkulturnih, jezi-kovnih in drugih sposobnosti. Mobilnost

mladih v okviru neformalnega izobraževanja v mladinskem delu s podporoevropskih programov je pomembna, saj mladi s tovrstno mednarodnomobilnostjo pridobijo izkušnje, ki so bistvene za krepitev njihovihmedosebnih, ih, ih in drugih sposobnosti oziroma

, obenem pa prispevajo k nemotenemu delovanju in nadaljnjemurazvoju mladinskega dela, povečanemu prepoznavanju pomenaneformalnega izobraževanja, mobilnosti mladih, krepitvi mladinskihorganizacij ter spodbujanju aktivnega državljanstva mladih v življenjumednarodne skupnosti. S konkretnimi, vidnimi rezultati različnih oblikučnih mobilnosti v mladinskem delu imajo mladinske organizacije možnostvpliva na lokalne skupnosti in procese, ki tam potekajo. Dostopnosttovrstne mobilnosti večjemu številu akterjev, dejavnih v mladinskem

razvoj na el solidarnosti, strpnost,sodelovanj , ustvarjalnost

medkulturn jezikovnve in

č

čš

Z mobilnostjo v

okviru neformalnega

izobraževanja v mladin-

skem delu mladi prido-

bijo izkušnje, ki so

bistvene za krepitev

njihovih medosebnih,

medkulturnih, jezikov-

nih in drugih sposob-

nosti.


sektorju, ki ga znajo uporabljati kot učno obliko in orodje, je potrebna tudiza dinamičen, dolgoročen razvoj mladinskega dela in mladinskih politik vnacionalnem okviru držav članic EU-ja in za povezovanje zunaj njega.

Značilnosti življenjskega sloga ter različneizobraževalne, zaposlitvene in prostočasneaktivnosti, ki se med seboj velikokratdopolnjujejo, so za mlade pomembendejavnik pri odločanju za uporabo javnegaprevoza, zato ga je treba narediti njimprilagodljivejšega.

Zaradi slabše prometne povezanostinekaterih ruralnih okolij in mladimnenaklonjene stanovanjske problematike jepripravljenost na dolgoročno zapustitevdomačega okolja največja v krajih, ki najboljpotrebujejo dobre kadre. Obenem pa soizboljšave na področjih stanovanjske

problematike in dostopnosti javnega prometa nujne za krepitev pogostostiodločitev mladih iskalcev zaposlitve za mobilnost zunaj kraja trenutnegabivanja oziroma v ruralnejših okoljih. Neustrezna in neučinkovita ureditevjavnega prevoza je težavna tudi zato, ker med mladimi spodbuja okoljuneprijazne prakse mobilnosti, to pa s pomanjkanjem izobraževanja inozaveščanja mladih o okoljski vzdržnosti v mobilnosti prispeva kneodgovornemu in škodljivemu odnosu mladih do okolja.

MOBILNOST MLADIH ZNOTRAJ SLOVENIJEGlede na izobraževalne, zaposlitvene in prostočasne aktivnosti ter živ-ljenjski slog večjo mobilnost mladih znotraj Slovenije ovirajo neustreznourejanje bivanjske problematike mladih, neučinkovita in potrebammladim nenaklonjena ureditev javnega prometa ter pomanjkanje sis-temskega razvoja podpornih instrumentov za namene mobilnostimladih, kar je še posebej problematično zunaj mestnih središč, alipopolna odsotnost javnega prometa v nekaterih ruralnih okoljih.

Zaradi slabše

prometne povezanosti

nekaterih ruralnih

okolij in mladim nena-

klonjene stanovanjske

problematike je pri-

pravljenost na dolgo-

ročno zapustitev

domačega okolja

največja v krajih, ki

najbolj potrebujejo

dobre kadre.


Priporočila

Položaj mladih na področju mobilnosti, kot je identificiran in opredeljen vtem programskem dokumentu, je nujno potrebno izboljšati. V Mladinskemsvetu Slovenije si v ta namen prizadevamo za implementacijo raznolikihukrepov s strani države, formalnih izobraževalnih institucij in delodajalcev,ki so osrednji nosilci možnih sprememb na obravnavanem področju.

Politične odločevalce pozivamo k omogočanju in podpori mladinskemobilnosti kot celote ter zato k povišanju javnih finančnih sredstev,namenjenih programom mednarodnih usposabljanj, praks in drugih

oblik izmenjav. Omogočijo naj tudiprejemanje dohodkov za socialnovarnost in drugih sredstev v časutrajanja mobilnosti ter krepijo priza-devanja za povišanje tovrstnih sredstevna mednarodni ravni, saj tako pove-čujejo možnosti za mobilnost in zago-tavljanje te možnosti večjemu številumladih.

Politične deležnike in pristojna ministr-stva pozivamo, da je treba povečatisredstva za subvencije oziroma štipen-dije v mednarodnem okolju in možnostiza pridobivanja različnih štipendijhkrati; višino štipendij je treba prila-goditi standardom države gostiteljice

ter tako znižati potrebni lastni vložek za stroške, povezane znastanitvijo, prehrano in prevozom v času trajanja mobilnosti mladih.Obenem jih pozivamo, da preučijo možnosti uvedbe instrumentaposojil oziroma jamstev mladim za namene mobilnosti.

Politične odločevalce na mednarodni ravni pozivamo k finančniokrepitvi programov, namenjenih povečanju mobilnosti v mladinskemdelu za mlade in mladinske organizacije, s čimer se bodo okrepila

1|

2|

3|

Nujno je treba

sprejeti take ukrepe,

ki bodo omogočali in

podpirali mladinsko

mobilnost kot celoto

ter bodo zagotovili

povišanje javnih finan-

čnih sredstev, name-

njenih programom

mednarodnih uspo-

sabljanj, praks in

drugih oblik izmenjav.


sodelovanja na ravni mladinskega dela, aktivnega državljanstvamladih ter mladinskega organiziranja, izmenjave dobrih praks terizmenjave znanja in metod dela v neformalnem izobraževanju.

Slovenski politični odločevalci in ostali deležniki naj z zagotavljanjemnacionalnih sredstev podprejo razvoj programa specializiranihnacionalnih (dvostranski meddržavni sporazumi o sodelovanju,sporazumi z najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami insosednjimi državami) in lokalnih instrumentov mobilnosti vmladinskem delu na regionalni in občinski ravni (npr. partnerstva

lokalnih skupnosti, pobratene občine)ter v sodelovanju s podjetji preučijomožnosti za uvedbo dvosmernih mobil-nosti, ki v Sloveniji trenutno skorajda neobstajajo (»traineeships«, »au pair« ipd.)ter na ta način podprejo učne mobil-nosti mladih.

Slovenske univerze in podjetja, takoslovenska kot tuja, pozivamo k spod-bujanju dialoga in okrepljenemu pove-zovanju ter posledičnemu povečanjumobilnosti študentov in mlajših odras-lih. Predlog vidimo kot del rešitve za

problematiko prehajanja iz področja izobraževanja na področje zapos-lovanja, zmanjšanje brezposelnosti mladih in izboljšanje gospodarskerasti v evropskem gospodarskem prostoru.

Politične odločevalce v Sloveniji in na ravni Evropske Unije pozivamo kodpravi objektivnih ovir sodelovanja med institucijami ter poveča-nemu zavzemanju za vzajemno priznavanje formalno, neformalno terpriložnostno pridobljenih znanj, veščin in spretnosti zunaj Slovenije.Poleg okrepitve ekonomskih (z)možnosti mednarodne mobilnostimladih je več pozornosti treba nameniti dejanskemu zagotavljanjuvsem mladim dostopnih legalnih (z)možnosti za mednarodno mobil-nost. Nosilci formalnega in neformalnega izobraževanja morajookrepiti ozaveščanje in informiranje mladih o pomenu in možnostihmednarodne mobilnosti v okviru svojih rednih vzgojno-izobraževalnihprocesov.

4|

5|

6|

Nosilci formal-

nega in neformalnega

izobraževanja morajo

okrepiti ozaveščanje in

informiranje mladih o

pomenu in možnostih

mednarodne mobil-

nosti v okviru svojih

rednih vzgojno-izobra-

ževalnih procesov.


7|

8|

9|

Nosilce formalnega in neformalnega izobraževanja pozivamo, daokrepijo ozaveščanje in informiranje mladih o pomenu in možnostihmednarodne mobilnosti v okviru svojih rednih vzgojno-izobraževalnihprocesov. V opisih del in nalog ter v delovnih načrtih je treba čas in deloučiteljev, vodij usposabljanja in mladinskih delavcev, vložen v pomočmladim pri njihovih pripravah na bivanje v tujini, ustrezno priznati kotsestavni del njihovega poklicnega razvoja. Glede na trenutno neza-dostno doseganje širše ciljne populacije je treba v prihodnjeposkrbeti, da bodo konkretni učinki mobilnosti mladim bolje pred-stavljeni, ob tem pa več pozornosti nameniti informiranju o možnostihza njihovo mobilnost in uporabi različnih kanalov za doseganje ciljnepublike. Del rešitve za informiranje vidimo v promociji nematerialnihprednosti oziroma koristi, ki jih mobilnost prinaša, okrepitvi zbiranjainformacij o možnostih za mobilnosti mladih, vendar ne le z vidikaizobraževanja, usposabljanja, pripravništev, pridobivanja delovnihizkušenj, temveč tudi glede nastanitve, praktičnih napotkov, posre-dovanja kontaktov ipd.

Slovenske in evropske odločevalce pozivamo, da obstoječe podporneinstrumente sistemsko vključijo v izvajanje programov mednarodnemobilnosti in razvijejo tudi nove podporne instrumente na evropski

ravni. Kot enega od podpornih instru-mentov je treba zagotoviti strokovnekadre, ki bodo sposobni zbirati infor-macije o učnih in delovnih možnostihmladih po vrnitvi iz tujine ter jih ob od-sotnosti možnosti za neposredno zapo-slovanje usmeriti v možnosti za podjet-ništvo in razvijanje lastne ideje. Tako selahko tudi v domačem okolju ponudijomožnosti za realizacijo znanja, pridob-ljenega v tujini.

Akterje v mladinskem sektorju pozivamo, da v okviru rednih uspo-sabljanj za svoje člane vključujejo tudi vsebine informiranja omožnostih mobilnosti. Tako lahko spodbujajo uporabo oblik učnihmobilnosti v njihovem delu na regionalnih in lokalnih ravneh, kjerimajo najbolj neposreden stik z mladimi, pomembno lahko povečajo

Treba je spod-

bujati mobilnost mladih

med različnimi kraji in

regijami v Sloveniji in

posledično vzpostaviti

učinkovitejši ter eko-

nomsko dostopnejši

sistem javnih prevozov.


vidnost rezultatov različnih oblik učnih mobilnosti v mladinskem delu,pridobijo vire (so)financiranja, obenem pa vplivajo na širšo lokalnoskupnost.

Svet RS za mladino ter Svet RS za študentska vprašanja naj vsodelovanju z odločevalci iščeta rešitve za zaznane problematikegostiteljskih mobilnosti in na ta način vzpodbujata prijaznejše okoljeter postopno prilagajanje slovenskih institucij glede na potrebe gos-titeljskih mobilnosti.

Politični odločevalci in pristojna ministrstva naj povečajo sodelovanjez drugimi udeleženci iz sektorja neformalnega izobraževanja terustrezno uredijo evidentiranje, priznavanje in potrjevanje usposob-ljenosti ter znanj in spretnosti, pridobljenih v obdobju učnemobilnosti, kar vidimo kot ključno za spodbujanje mobilnosti medmladimi in povezovanje mobilnosti z izobraževanjem.

Treba je spodbujati mobilnost mladih med različnimi kraji in regijami vSloveniji in posledično vzpostaviti učinkovitejši ter ekonomskodostopnejši sistem javnih prevozov.

Politične odločevalce pozivamo, da za vzpodbujanje mobilnosti mladihmed različnimi kraji in regijami v Sloveniji vzpostavijo učinkovitejši terekonomsko dostopnejši sistem javnih prevozov. Ob vlaganjih v razvojsistema javnih prevozov z vidika učinkovitosti je treba zagotoviti tudivečjo prilagodljivost oziroma možnost dopolnjevanja različnihponudnikov storitev javnega prevoza. Tovrstni ukrepi bodo po našemmnenju povečali delež mladih, ki se bodo odločili za mobilnost medkraji znotraj Slovenije, hkrati pa zmanjšali razlike med dostopnostjourbanih in ruralnih okolij.

Politični odločevalci na nacionalni in lokalni ravni morajo mladimzagotoviti učinkovito logistiko ter okolju prijazne načine mobilnosti,zlasti z vidika racionalne porabe.

Politične nosilce na nacionalni ravni, ki se ukvarjajo s področjimobilnosti mladih, ter mladinske organizacije pozivamo, da dajo večjipoudarek podpornim instrumentom mladinske mobilnosti v Sloveniji,ki bodo mladim omogočili lažji dostop do programov, storitev inproduktov, pomembnih za mobilnost. Z relativno majhnimi sredstvi zarazvoj podpornih instrumentov je mogoče doseči velike rezultate pripovečanju mladinske mobilnosti v Sloveniji.

10|

11|

12|

13|

14|

15|


16| -

En sam akter ne more razširiti možnosti za mladinsko mobilnost veliko prekmeja obstoječih programov. Pri premagovanju ovir za mobilnost so potrebniusklajen pristop v vseh sektorjih – od poučevanja jezikov do prostovoljskihdejavnosti, prizadevanja na številnih področjih ter ukrepi na regionalni,nacionalni, nadnacionalni in institucionalnimladinskih organizacij, c

Treba je oblikovati novo partnerstvo, v katerem se bodo javni organipovezali s partnerji, civilno družbo in poslovnim svetom. Strokovnazdruženja, mladinske organizacije in druge nevladne organizacije jemogoče spodbuditi k dejavnemu pospeševanju mladinske mobilnosti.Mobilnost mladih je mogoče vključiti v vsa ustrezna področja politik, odizobraževanja, usposabljanja in kulture do raziskav, podjetništva ininovacij. S krepitvijo obstoječih in oblikovanjem novih, primernejšihevropskih programov, bi organizacije civilne družbe v partnerskemsodelovanju z regijami in lokalnimi skupnostmi lahko spodbujali k tesnemumedinstitucionalnemu sodelovanju po vzoru medmestnih partnerstev invzpostavljanju temeljev za dialog.

Nosilce formalnega in neformalnega vzgojno-izobra evalnega procesa pozivamo h krepitvi informiranja ter k dajanju prakti nih zgledovozave anja mladih o okoljski vzdr nosti v mobilnosti v okviru svojihrednih vzgojno-izobra evalnih procesov.

ž

š žž

čč

Temeljne ugotovitve

ravni ter dejavno vklju evanjeivilne dru be, podjetij in drugih zainteresiranih

strani.

čž


Zaključek

Celostna ureditev politike mobilnosti mladih v Sloveniji je nujno potrebenkorak k oblikovanju kakovostnega življenjskega sloga mladih, hitrejšemudoseganju avtonomije ter posledično k zagotavljanju trajnostnegadružbenega razvoja.

Mladi so namreč pogosto najbolj prezrt segment družbe, za katerega pomnenju mnogih ni treba uvajati posebnih ukrepov. Tako razmišljanje pazaradi pomembnosti življenjskih prehodov, ki jih posameznik opravi ravno vobdobju mladosti, vsekakor ni pravilno. Če si torej želimo zdravo, skladno inpovezano družbo, ki bo nudila perspektivno prihodnost, ljudje v njej pabodo produktivno in z veseljem živeli, moramo ustrezno poskrbeti zamlade.

V Mladinskem svetu Slovenije si pri tem prizadevamo za sodelovanje vsehdružbenih akterjev, ki lahko kakorkoli prispevajo k izboljšanju obstoječihokoliščin in pogojev. Prizadevamo si za razvoj dolgoročne, koherentnepolitike, ki bo ustrezala potrebam mladih in jim omogočila uspešnoosamosvajanje. Tako lahko namreč pomembno vplivamo na kakovostživljenja v Sloveniji in prihodnost naše družbe.


30 |

MOJE BELEŽKE


| 31

MOJE BELEŽKE


32 |

MOJE BELEŽKE


MOBILNOST MLADIHProgramski dokument Mladinskega sveta Slovenije

Documents

Programski dokument Mobilnost mladih