Embed Size (px)
Citation preview
Program osnovna šola
KARIERNA ORIENTACIJA IZBIRNI PREDMET
Učni načrt
7. ali 8. razred: 35 ur
8. ali 9. razred: 35 ur
Skupaj: 70 ur
Program osnovna šola
Karierna orientacija
Izbirni predmet
Učni načrt
Člani delovne skupine:
dr. Sonja Sentočnik, Hiša znanja dr. Sentočnik
dr. Brigita Rupar, Zavod RS za šolstvo
Zlata Šlibar, Zavod RS za zaposlovanje
mag. Tanja Bezić, Zavod RS za šolstvo
mag. Miha Lovšin, Center RS za poklicno izobraževanje
mag. Nina Mesner, Osnovna šola Kašelj
dr. Boštjan Bajec, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Staša Bučar, Zavod RS za zaposlovanje
dr. Andrej Kohont, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
Nevenka Gramc Kolenc, Zavod RS za zaposlovanje
Recenzenti:
prof.dr. Sonja Pečjak, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Nada Liplin, Osnovna šola Dravlje Ljubljana
Urška Margan, Zavod RS za šolstvo
dr. Tina Rutar Leben, Pedagoški institut Ljubljana in Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Uredila: dr. Brigita Rupar
Jezikovni pregled:
Delovno, nepotrjeno in neobjavljeno gradivo
Prva izdaja
Ljubljana
Učni načrt je delno financiran iz sredstev Evropskega socialnega sklada, nastal je v okviru projekta
Zavoda RS za zaposlovanje »Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo,
5. Razvojna prioriteta Institucionalna in administrativna usposobljenost in 5.2 prednostna usmeritev
Reforma institucij na trgu dela.«
Sprejeto na xx. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje dne xxx.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
VSEBINA
1 OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................................. 1
2 SPLOŠNI CILJI ................................................................................................................. 2
3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ...................................................................................... 3
4 STANDARDI ZNANJA ....................................................................................................... 5
5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ........................................................................................... 7
5.1 Uresničevanje ciljev predmeta ................................................................................. 7
5.2 Individualizacija in diferenciacija .............................................................................. 8
5.3 Medpredmetne povezave ........................................................................................ 8
5.4 Preverjanje in ocenjevanje ...................................................................................... 9
5.5 Informacijska tehnologija ........................................................................................10
6 ZNANJE IZVAJALCEV ..................................................................................................10
Priloga: Smernice za pripravo opisnih kriterijev za preverjanje napredka v razvoju
kompetence načrtovanja in vodenja kariere ..........................................................................11
1
1 OPREDELITEV PREDMETA
Vključevanje karierne orientacije v izobraževalne sisteme spada že vrsto let med pomembne
strateške cilje Evropske unije. Velja za eno ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja, ki
služi v prvi vrsti posameznikovemu osebnemu razvoju, kakor tudi gospodarskim ciljem in
ciljem socialne politike. Namenjena je predvsem izboljševanju učinkovitosti in kakovosti
izobraževanja, dopolnilnega usposabljanja in trga delovne sile. Naraščajoča brezposelnost
med mladimi v Sloveniji kaže, da so le-ti premalo usposobljeni za podjetno odzivanje na
spremenjene okoliščine življenja in dela, ki zahtevajo prožnost v razmišljanju in delovanju,
inovativnost, ustvarjalnost, samoiniciativnost, samozaupanje, sprejemanje tveganj in
izkoriščanje priložnosti. Prav tako se kaže tudi potreba po preseganju miselnosti, da jih bodo
po končanem šolanju »čakala« določena delovna mesta, ki jim bodo zagotavljala socialno in
ekonomsko varnost. Ker temu ni več tako, jih je potrebno usposabljati za čim bolj proaktivno
soočanje s trgom dela in vplivati na njihovo dojemanje sebe, da se bodo počutili kot
pomembni posamezniki, ki bodo lahko s svojim znanjem, veščinami in naravnanostjo vplivali
na trg dela doma preko uresničevanja svojih zamisli, ustanavljanja in upravljanja podjetij in
odpiranja novih delovnih mest.
Smisel karierne orientacije je sistematično razvijanje kompetence načrtovanja in vodenja
kariere, katere temelj je karierna pismenost oz. posameznikova zmožnost preudarnega in
informiranega sprejemanja zaporedja odločitev o lastnem izobraževanju in usposabljanju,
uspešnega prehajanju znotraj izobraževanja, pa tudi planiranja in ravnanja v skladu s
spreminjajočimi se poklicnimi priložnostmi. Karierno pismen je tisti posameznik, ki zna na
osnovi poznavanja lastnih sposobnosti, osebnostnih lastnosti, značilnosti, interesov, talentov
in želja ter ozaveščenosti o osebnih vrednotah in prepričanjih pa tudi dobre informiranosti o
zahtevah različnih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter opravljanja različnih poklicev
sam načrtovati in upravljati svojo kariero.
Izbirni predmet je zasnovan tako, da z njim razširimo in poglobimo karierno orientacijo, ki že
teče v šolah ter tako učencem pomagamo h globljemu uvidu v dogajanje na trgu dela, hkrati
pa ga opremimo z znanjem in veščinami o tem, kje lahko najde informacije in kako mu je
lahko v pomoč svetovalni sistem tako na šoli, kakor izven nje. Pri predmetu Karierna
orientacija učitelji ustvarjajo učno okolje za razvijanje kompetence načrtovanja in vodenja
kariere pri učencih z omogočanjem aktivnega učenja, postavljenega v realni kontekst preko
opravljanja interdisciplinarno zasnovanih avtentičnih nalog. Učencem omogočajo
pridobivanje informacij in konkretnih izkušenj v zvezi z delom in poklici, hkrati pa jih ves čas
ozaveščajo o njihovih značilnostih in razvojnem potencialu v odnosu do sveta dela in
možnosti za zaposlitev. Ker se je le opolnomočen posameznik sposoben proaktivno soočati
s spremembami in izkoriščati priložnosti ter prevzemati pobude v hitro spreminjajočem se
globaliziranem svetu, je potrebno predmet izvajati tako, da pri učencih razvijamo realno in
pozitivno samopodobo, prožnost, samozaupanje, samoiniciativnost, ustvarjalnost in
podjetnost.
Predmet je dvoleten oz. traja dve zaporedni leti (skupaj 70 ur). Učenci in učenke ga lahko
izberejo v 7. ali 8. razredu (35 ur), nato pa z njim nadaljujejo v 8. ali 9. razredu (35 ur).
2
2 SPLOŠNI CILJI
Splošni cilj predmeta Karierna orientacija je sistematično razvijanje karierne pismenosti oz.
zmožnosti za preudarno odločanje o svojem izobraževanju, dopolnilnih in interesnih
dejavnostih pa tudi o poklicu in delu na osnovi poznavanja lastnih sposobnosti, interesov,
želja, potreb, osebnostnih lastnosti, vrednot in stališč pa tudi potreb in priložnosti v realnem
okolju.
Na osnovi opravljanja dejavnosti in ob podpori učitelja ter v sodelovanju z lokalnim okoljem
(institucijami in delovnimi organizacijami v lokalni skupnosti, potencialnimi delodajalci,
podjetniki, inovatorji in drugimi) učenci:
usvajajo strategije za prepoznavanje lastnih potreb, osebnostnih lastnosti,
sposobnosti, interesov, talentov, želja, vrednot in stališč in za odločanje o karieri;
ugotavljajo svoja močna področja, talentiranost, interese pa tudi področja rasti ter
razmišljajo o svojem mestu v svetu dela;
spoznavajo različne načine pridobivanja informacij in se urijo v njihovi uporabi za
raziskovanje možnosti izobraževanja in usposabljanja ter zaposlitve;
raziskujejo, katere veščine in kvalifikacije so potrebne za opravljanje raznovrstnih
poklicev;
se usposabljajo za uporabo tehnik, postopkov in raziskovalnih metod ob pomoči
ustreznih IKT orodij;
razvijajo razumevanje pomembnih prehodnih obdobij v svojem življenju;
razvijajo zmožnosti za uspešno soočanje z izzivi spreminjajočih se zahtev trga dela
(npr. ustvarjalnost, samozavest, samozaupanje, pogum, obvladovanje tveganja,
sodelovalnost, vztrajnost, domišljija, sprejemanje kompromisov, pogajanje);
razvijajo sposobnosti kompleksnega mišljenja in kritične presoje na področju kariere;
se učijo učinkovitega medosebnega sporazumevanja in razvijajo sodelovalne
veščine;
razvijajo strategije učenja in načrtovanja lastnega učenja in napredka ter zavest, da
lahko sami vplivajo na svoje učenje in oblikujejo svojo karierno pot;
pridobivajo izkušnje pri sodelovanju z ožjim lokalnim in širšim družbenim okoljem
(organizacije lokalnega okolja, inovatorji, raziskovalci, podjetniki, gospodarstvo …) ter
tako izkustveno spoznavajo svet/trg dela.
3
3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE
CILJI
VSEBINE
Učenci:
opišejo svoje znanje, veščine, odnos do učenja in dela ter
vrednote, ki so jih razvili v procesu učenja in dela v šoli in izven
nje;
opredelijo svoja močna in šibka področja (prepoznavajo svoje
značilnosti, sposobnosti, interese in talente);
izkažejo, da razumejo, da se posameznikovi interesi, želje in
motivacija spreminjajo z njegovim razvojem in dozorevanjem;
povezujejo svoje značilnosti, sposobnosti, interese, talente in
prepričanja s prihodnjimi poklicnimi priložnostmi, tudi takšnimi, ki
trenutno še ne obstajajo, so pa perspektivne za družbo
prihodnosti;
opišejo svoje veščine, potrebne za uspešno prehajanje na
naslednjo izobraževalno stopnjo;
prepoznavajo zunanje vplive (vključno z kulturnimi stereotipi, ki se
vežejo na opravljanje določenih poklicev) na njihovo izbiro
nadaljnjega šolanja in na poklicno izbiro;
Samospoznavanje
izkažejo razumevanje pojmov poklic, delo, izobraževanje in
izobrazba, zaposlitev in zaposljivost, kariera, kompetence,
podjetnost;
poznajo izobraževalni sistem v Sloveniji;
raziskujejo možnosti izobraževanja v tujini;
raziskujejo zakonitosti trga dela, trende zaposlovanja in
spreminjajoče se potrebe po delovni sili;
raziskujejo in znajo predstaviti določene poklice pa tudi zahteve za
njihovo opravljanje;
pokažejo, da razumejo dinamičnost trga dela in njegov vpliv na
posameznikovo življenje, učenje in načrtovanje kariere;
Spoznavanje sveta
dela in
izobraževanja
zbirajo informacije iz različnih virov, jih kritično ovrednotijo ter
izberejo ter uporabijo tiste, ki ustrezajo njihovemu namenu;
dostopajo do ustreznih spletnih mest ter raziskujejo možnosti za
izobraževanje in delo;
preizkušajo neobičajne rešitve;
na osnovi zbranih informacij iz več virov opredeljujejo možne
probleme in ovire;
Delo z viri
izkažejo, da razumejo potrebo po odprtosti do sprememb in
gibkosti v razmišljanju, učenju in načrtovanju kariere;
uporabljajo strategije za soočanje z nepredvidenimi spremembami
Soočanje s
spremembami
uporabljajo kriterije za presojanje lastnih idej, zamisli, rešitev in izdelkov;
zavedajo se, da je dobra informiranost pogoj za pretehtano odločanje;
opredeljujejo probleme na različne načine in z različnih perspektiv, navajajo alternative in presojajo njihove prednosti in
Kritično mišljenje
4
pomanjkljivosti;
presojajo uresničljivost rešitev z vidika ožjega socialnega okolja in širše družbe;
presojajo, ali je rešitev trajnostna z etično-družbenega in okoljskega vidika;
so spoštljivi v medsebojni komunikaciji;
izkoriščajo priložnost skupinskega dela za razprave, izmenjave
mnenj, analiziranje možnosti in primerjave različnih perspektiv, ne
da bi potrebovali stalen učiteljev nadzor;
se držijo rokov in prispevajo svoj dogovorjeni del zadolžitev;
sprejemajo kompromise, vendar ohranjajo integriteto in zaupajo v
svoje sposobnosti;
so primerno asertivni;
Sodelovanje v
skupini
si zastavljajo jasne in dosegljive cilje ter jih načrtno uresničujejo;
načrtujejo svoje učenje in izobraževanje ter svoje načrte
uporabljajo kot osnovo za sprejemanje odločitev in za svoje
delovanje;
preverjajo svoje načrte ter jih po potrebi spreminjajo glede na svoje
izkušnje in povratne informacije;
izkažejo znanja in veščine, ki so potrebna za izvedbo naslednjega
koraka na njihovi karierni poti oz. na prehodu iz ene v drugo
izobraževalno stopnjo ali v zaposlitev (učinkovita uporaba omrežij,
izpolnjevanje pogojev za vpise oz. razpise in priprava ustrezne
dokumentacije, sodelovanje v intervjuju).
Načrtovanje in
odločanje o karieri
5
4 STANDARDI ZNANJA
Standardi znanja določajo, kako dobro morajo biti kriteriji oz. vidiki kakovosti procesa in
rezultatov učenja uresničeni ob koncu enoletne oziroma dveletne vključenosti učencev v
izbirni predmet (preglednica spodaj). V primeru, da bodo učenci vključeni v izbirni predmet
zgolj eno leto naj bi dosegli minimalne standarde v prvi koloni, po drugem letu učenja pa
standarde v drugi koloni.
Standardi
Kriteriji (vidiki) kakovosti rezultatov učenja
Minimalni standard po koncu
1. leta učenja
Minimalni standard po koncu
2. leta učenja
KOMPETENCA
NAČRTOVANJA
IN VODENJA
KARIERE
Učenec opiše svoje značilnosti,
sposobnosti, interes pa tudi
močna in šibka področja ter
svoje karierne cilje, pri
oblikovanju katerih je potreboval
pomoč odraslih. Pri razmisleku
o različnih možnostih in odločitvi
o njegovi karierni poti so mu
pomagali učitelj in starši;
učenec našteje izzive, ki jih
predstavlja prehod na naslednjo
izobraževalno stopnjo oz. v
poklic in jih razvrsti po
težavnosti,ki jo predstavljajo
zanj;
učenčeva opredelitev lastnih
kariernih priložnosti temelji na
ustreznih informacijah, ki jih je
pridobil iz različnih
verodostojnih virov s pomočjo
učiteljev in drugi odraslih.
Tehtanje in kritično presojo
virov in možnosti za uresničitev
kariernih ciljev prepušča
odraslim, ki jim zaupa;
učenec navede vplive na svojo
odločitev ter izrazi svoje
(ne)strinjanje.
Učenec poda premišljeno in
kritično oceno svojih
značilnosti, sposobnosti,
interesov pa tudi močnih in
šibkih področij ter skladno s
tem oblikovane karierne cilje.
Izkaže, da je upošteval
različne izobraževalne in
karierne možnosti ter na tej
osnovi oblikoval svojo
odločitev;
učenec opiše izzive, ki jih
predstavlja prehod na
naslednjo izobraževalno
stopnjo oz. v poklic in načine,
kako se bo soočal z njimi;
učenčeva opredelitev lastnih
kariernih priložnosti temelji
na ustreznih informacijah, ki
jih je pridobil iz različnih
verodostojnih virov.
učenec navede vplive na
svojo odločitev ter sprejema
odgovornost zanjo.
6
KARIERNI
NAČRT
Karierni načrt vsebuje vse
zahtevane elemente;
cilji so skladni z učenčevimi
zmožnostmi in možnostmi
nadaljnjega šolanja in poklicnimi
priložnostmi;
izbrane so dejavnosti, ki bodo
učenca pripeljale do
zastavljenih ciljev.
Karierni načrt vsebuje vse
zahtevane elemente, je
jasen, premišljen in
uresničljiv;
cilji so jasni in temeljijo na
realni samooceni zmožnosti
in interesov ter temu
primernimi izobraževalnimi
možnostmi in poklicnimi
priložnostmi;
izbrane so učinkovite
dejavnosti in strategije, s
katerimi bo učenec lahko
dosegel zastavljene cilje.
PREDSTAVITEV
PORTFOLIA
Učenec pri predstavitvi svojih
močnih področij, interesov,
hobijev, pa tudi šibkih področij
potrebuje pomoč in spodbudo
učitelja;
pri opisu svoje odločitve o
karierni poti učenec izkaže, da
se zaveda razlogov zanjo, da je
seznanjen z vpisnimi pogoji na
srednje šole, ki ga zanimajo in
da je pri izbiri karierne poti s
pomočjo učiteljev in staršev
upošteval svoje sposobnosti,
svoje učne dosežke in
možnosti, ki so mu na voljo;
učenec z učiteljevo pomočjo
izbira gradivo iz portfolia, s
katerim podpira svoje trditve;
gradivo iz portfolia dokazuje, da
je zbiral informacije iz različnih
virov.
Učenec samostojno in
samozavestno predstavi,
kako je razvijal svoja močna
področja, interese, hobije, pa
tudi svoja šibka področja, pri
čemer upošteva
kronološkost;
pri razlagi, kako je oblikoval in
preoblikoval svoje odločitve o
svoji karierni poti, kdo oz. kaj
je vplivalo nanj ter kakšne so
možnosti za uresničitev
njegove karierne poti učenec
izkaže dobro poznavanje
sebe, sistema izobraževanja,
sveta dela in zahtev trga dela.
Izkaže tudi, da se zaveda
povezanosti med svojimi
učnimi dosežki in kariernimi
priložnostmi;
učenec vse svoje trditve
podpre z ustreznim
gradivom, ki ga v ta namen
izbere iz portfolia;
gradivo iz portfolia dokazuje,
da je raziskoval in kritično
ovrednotil različne vire
informacij.
7
5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA
5.1 Uresničevanje ciljev predmeta
Pouk naj bo izkustveno naravnan in osredinjen na učence – izvajalci izbirnega predmeta naj
upoštevajo motivacijske značilnosti in potrebe učencev ter omogočajo njihovo aktivno
sodelovanje. Priporočamo problemsko usmerjen in z realnostjo povezan učni proces, ki daje
učencem veliko priložnosti za ustvarjalno in samostojno iskanje, odkrivanje, raziskovanje in
vrednotenje z uporabo sodobne izobraževalne tehnologije. Pedagoški delavci, ki izvajajo
izbirni predmet, v sodelovanju z izvajalci različnih poklicev v lokalni skupnosti spodbujajo
učence k ozaveščanju in izpopolnjevanju njihovih posebnih osebnostnih lastnosti,
sposobnosti, talentov in interesov ter k odkrivanju poklicnih nagnjen, pa tudi k hitremu
reagiranju na spremenjene pogoje in zakonitosti na trgu dela. Predmet predstavlja tudi
priložnost za razvijanje učne motiviranosti pri učencih, njihovih delovnih navad, ustvarjalnosti,
čuta dolžnosti in odgovornosti, zmožnosti samostojnega in sodelovalnega dela, pa tudi
samoregulacije lastnega napredka pri učenju, osebnostnem razvoju in načrtovanju kariere.
Aktivnosti načrtovanja in vodenja kariere je potrebno sistematično izvajati v okviru predmeta.
spremljanje in ocenjevanje lastnih dosežkov učencem pomaga razvijati samokritičnost ter
učinkoviteje načrtovati nadaljnje izobraževanje in dejavnosti v prostem času.
Učitelji vodijo učence skozi proces, ki je razdeljen v več stopenj, ki si logično sledijo in se
med seboj povezujejo. Njihovo težavnost prilagodimo razvojni stopnji učencev.
1 V stopnji izgrajevanja kompetenc in razvijanja razumevanja tega, kar so učenci
usvojili, učenci denimo raziskujejo svoje osebne lastnosti in sposobnosti ter jih
primerjajo z zahtevami za opravljanje določenih poklicev, se ozaveščajo o
prenosljivosti akademskega znanja in praktičnih veščin oz. kako le-te nudijo možnosti
za opravljanje različnih poklicev, ipd..
2 V stopnji uporabe usvojenega znanja se učenci premaknejo iz dimenzije védenja v
dimenzijo udejanjanja, v kateri razvijejo in izkazujejo zmožnost transfera usvojenega
znanja in veščin oz. uporabe le-teh v novih situacijah.
3 V stopnji personalizacije učence usmerimo v poglabljanje usvojenega znanja in
veščin preko samovrednotenja, s pomočjo katerega ozavestijo tudi svoj vrednostni
sistem in prepričanja. V tej stopnji učenci razvijajo veščine analiziranja, sinteze in
kritičnega mišljenja.
4 V stopnji aktualizacije učenci informirano in ozaveščeno uresničujejo svoj potencial z
izvajanjem konkretnih aktivnosti, izkoriščajoč svoje osebnostne kvalitete in
transferabilno znanje in veščine. V to stopnjo spadajo dejavnosti za razvijanje
konceptualnega razumevanja, preoblikovanja, ustvarjanja, invencije, odkrivanja –
učenci denimo preoblikujejo in posodabljajo obstoječe poklice ter odkrivajo nove
oblike dela, ki bi lahko ustrezale posameznikovim zmožnostim in interesom in bile
dobrodošle na trgu dela.
Izbirni predmet Karierna orientacija se načrtuje in izvaja interdisciplinarno. Izvajalec je
svetovalni delavec v sodelovanju z učiteljem ali timom učiteljev, lahko pa ga izvajajo tudi
drugi za to ustrezno usposobljeni pedagoški delavci. Predmet je potrebno čim pogosteje
povezati z vsebinami obveznih predmetov, ki na ta način postanejo za učence bolj
osmišljene. Šola, ki se odloči za izbirni predmet, se poveže z zunanjimi sodelavci v lokalni
8
skupnosti (institucije, organizacije, podjetniki, izvajalci različnih poklicev, inovatorji, itd), ki
sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi pouka.
Šola je avtonomna pri načrtovanju in izvedbi predmeta – delo lahko poteka fleksibilno,
vendar kontinuirano, na primer dve šolski uri tedensko, po potrebi pa tudi v daljših strnjenih
oblikah.
5.2 Individualizacija in diferenciacija
Učencem glede na zmožnosti in druge posebnosti diferenciramo pouk karierne orientacije v
fazi načrtovanja, izvajanja, preverjanja in ocenjevanja. Pri tem smo se še posebej pozorni na
specifične skupine in posameznike; vzgojno- izobraževalno delo temelji na konceptih,
smernicah in navodilih, sprejetih na Strokovnem svetu za splošno izobraževanje:
- Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci, 1
- Učne težave v osnovni šoli: koncept dela,2
- Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja: navodila za prilagojeno
izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo,3
- Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah.4
Učitelj naj v procesu pouka upošteva različnost in razvojno stopnjo učencev. Ker učenci z
izbirnim predmetom karierne orientacije razvijajo kompetenco načrtovanja in vodenja kariere,
je potrebno, da učitelj upošteva njihove osebnostne lastnosti, sposobnosti, talente, interese
ter poklicna nagnjenja.
5.3 Medpredmetne povezave
Karierno orientacijo pojmujemo kot proces učenja, ki mora biti umeščen v učne načrte in v
pouk v smislu podpore razvijanju ustreznih znanj, veščin in odnosa pri učencih. Učenci naj bi
sami oblikovali svojo kariero prek svojih odločitev, izbir, poznavanja sebe in s svojo
zmožnostjo presoje. Karierna orientacija naj bo vključena v učne predmete tam, kjer se
njeni cilji smiselno povezujejo s cilji in vsebinami predmetov. Kot ilustracijo navajamo primera
vključenosti karierne orientacije v učna načrta za slovenščino in matematiko.
V učni načrt za slovenščino bi lahko smiselno umestili karierno orientacijo pri obravnavi
književnosti. V tem poglavju operativni cilji usmerjajo učence v sprejemanje umetnostnih
besedil z branjem, poslušanjem, gledanjem uprizoritev itn. Te cilje bi lahko dopolnili npr. z
ozaveščanjem učencem o njihovih značilnostih, zmožnostih, interesih in talentih in jih
povezali s svetom dela. Cilj, ki učence usmerja v razmišljanje, kako bi ravnali, če bi bili
književna oseba, bi lahko dopolnili z usmeritvijo v razmislek, zakaj bi ravnali na določen
način in predvsem, kaj jim to pove o njih samih.
1 Sprejeto na 25. Seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 11.2.1999.
2 Sprejeto na 106. Seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 11.10.2007.
3 Sprejeto na 57. Seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 17.4.2003.
4 Sprejeto na 123. Seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 18.6.2009, dopolnjene na
152. Seji 25.10.2012.
9
V učnem načrtu za matematiko so možnosti za vključitev karierne orientacije v smislu
ozaveščanja učencev o njihovih matematičnih sposobnostih, interesih in talentih. V sklopu
Matematični problemi in problemi z življenjskimi situacijami so denimo obstoječi operativni
cilji definirani takole:»Učenci postavljajo raziskovalna oziroma problemska vprašanja,
opazujejo vzorec, prepoznajo pravilo itd..«. Dodani cilj samospoznavanja bi lahko bil:
»Učenec ovrednoti kako dobro je oblikoval raziskovalno vprašanje, ali je imel težave in
kakšne, je upošteval vse zakonitosti dobrega opazovanja, kaj je opazil. Iz tega izpelje
zaključek o svojih matematičnih sposobnostih. Več priporočil za vključevanje karierne
orientacije v ta dva in v druge predmete je možno najti v Analizi učnih načrtov obveznih
predmetov osnovne šole z vidika vseživljenjske karierne orientacije s priporočili (Sentočnik,
2012), http://www.ess.gov.si/o_zrsz/projekti_zavoda/nkt
Priporočamo usklajeno načrtovanje učnega procesa pri različnih predmetih. Z
medpredmetnim povezovanjem ustvarimo avtentične okoliščine in uporabne učne vsebine. S
tem spodbujamo ustvarjalnost saj imajo učenci možnosti, da izkoristijo vse svoje potenciale
in se uveljavijo tudi na drugih področjih ne le na določenem predmetnem.
5.4 Preverjanje in ocenjevanje
Ker z izbirnim predmetom učenci razvijajo kompetenco načrtovanja in vodenja kariere, je
potrebno z vrednotenjem zagotoviti, da tako učitelj kakor posamezni učenec pridobita jasno
sliko o posameznikovem napredku in dosežkih v širokem naboru znanja, spretnosti, veščin
pa tudi v naravnanosti in osebnostnih lastnostih, ki so potrebne za udejanjanje kompetence.
Namen preverjanja, ki mora biti načrtovano tako, da sistematično poteka v vseh fazah
učnega procesa, je ugotavljanje napredovanja v razvoju kompetence načrtovanja in vodenja
kariere in zagotavljanje uporabnih povratnih informacij, ki so osnova za samoregulacijo
učenja in intervence v poučevanju.
V podporo spremljave napredka posameznega učenca učiteljem priporočamo, da učencem
omogočijo vodenje portfolia po smernicah, ki jih pripravi učitelj. Za razjasnitev pričakovanj do
učencev je potrebno pripraviti opisne kriterije ter v njihovo pripravo vključiti tudi učence. Kot
pomoč učitelju so v prilogi navedene Smernice za pripravo opisnih kriterijev. V portfoliu
učenci zbirajo dokazila o napredovanju v razvijanju kompetence načrtovanja in vodenja
kariere, zapisujejo refleksije in na osnovi povratnih informacij učitelja, zunanjih strokovnjakov
in sošolcev pripravijo načrte za nadalnje poglobitve in izboljšave na določenih področjih
učenja. S pomočjo vsega, kar zbere v portfoliu, vsak učenec na koncu predstavi sebe, svojo
razvojno pot in napredek na področju načrtovanja in odločanja o karieri, svoje učne dosežke
in svoje karierne priložnosti.
Priporočamo, da si pri pripravi predstavitve in v predstavitvi sami učenec pomaga s
kronološko urejenimi dokazili o napredku v svojem portfoliu, pospremljenimi z zapisanimi
refleksijami.
Znanje učencev v tem učnem načrtu ocenjujemo s številčnimi ocenami. Poteka v skladu z
zakonodajo in sicer ustno, pisno in na druge načine. Namen ocenjevanja je presoja kakovosti
rezultatov učenja (t.j. usvojene kompetence načrtovanja in vodenja karierere, kariernega
načrta in učenčeve predstavitve lastnega napredka). Učenec predstavi rezultate učenja
verbalno in/ali v obliki zapisa. Pri podelitvi ocene učitelj upošteva kriterije, ki jih predhodno
10
zapiše in z njimi seznani učence. Pri tem tehta posameznikov dosežek, upoštevajoč vse
vidike kakovosti rezultatov učenja.
5.5 Informacijska tehnologija
Razvoj informacijske tehnologije je omogočil izjemno količino informacij, različnih
računalniških orodij, programov in spletnih strani za načrtovanje in vodenje kariere. Učenci
naj s pomočjo sodobnih informacijskih medijev pridobivajo spretnosti iskanja, urejanja in
kritične uporabe podatkov. Učitelj naj spodbuja uporabo informacijske tehnologije in
računalniških orodij pri čemer mora zagotavljati, da bodo učenci razumeli kako ta orodja
uporabljati in kako interpretirati dobljene podatke. Poleg tega naj učitelj stremi k integrirani in
smiselni povezavi informacij o vsebini poklicev, možnostih in poteh izobraževanja in
usposabljanja z orodji za samoocenjevanje in načrtovanje kariere.
6 ZNANJE IZVAJALCEV
PREDMET
IZVAJALEC ZNANJA
Karierna orientacija Svetovalni delavec in učitelj Znanja s področja didaktike
in pedagogike ter znanja s
področja karierne
orientacije
Izvajalec predmeta Karierna orientacija mora nujno pridobiti dodatna znanja iz karierne
orientacije ter iz področja timskega načrtovanja in izvajanja pouka.
11
Priloga: Smernice za pripravo opisnih kriterijev za preverjanje
napredka v razvoju kompetence načrtovanja in vodenja kariere
Raven
zahtevnosti
5Kriteriji kompetence načrtovanja in vodenja kariere
6Minimalna raven
7Temeljna raven
8Zahtevnejša raven
POZNAVANJE
SEBE
pove, za katere njegove
dejavnosti oz. ravnanje ga doma pohvalijo starši (bratje, sestre) ter v šoli učitelji in sošolci;
našteje nekaj dejavnosti,
ki jih opravlja v šoli in v prostem času ter pojasni, zakaj jih rad (nerad) opravlja;
opiše svoja močna in šibka področja;
našteje lastnosti, ki so pomembne za uspešno učenje in delo;
našteje lastnosti in sposobnosti, ki bi jih moral imeti za poklic, ki ga zanima;
opiše pričakovanja njegove družine glede nadaljnjega šolanja oz. poklica in našteje razloge za njegovo odločitev za smer nadaljnjega šolanja oz. za določen poklic;
opredeli svoje značilnosti
in sposobnosti ter svoje mnenje podkrepi s primeri;
opredeli dejavnosti, ki jih opravlja v šoli in v prostem času ter razloži, zakaj ga
(ne) veselijo;
izmed dejavnosti, ki jih rad počne, izbere tiste, ki bi jih
želel opravljati v poklicu;
opiše svoja močna in šibka področja in pojasni, kako bi jih lahko (še bolje) razvil;
našteje lastnosti, ki so
pomembne za uspešno učenje in delo pa tudi tiste, ki učenje in delo zavirajo;
svoje značilnosti in sposobnosti primerja z različnimi poklicnimi zahtevami;
upošteva svoje značilnosti in zmogljivosti pri izbiranju
primernih poklicev zase;
opredeli vplive na svojo odločitev v zvezi z nadaljnjim šolanjem in poklicno izbiro;
oceni svoje značilnosti in
sposobnosti tako, da svoje mnenje primerja z mnenjem iz vsaj dveh virov (npr. sošolec, učitelj, mentor pri šolskih in izvenšolskih dejavnostih);
našteje različna interesna področja in opiše dejavnosti na posameznem interesnem področju;
opredeli dejavnosti, ki jih rad/nerad opravlja v šoli in v prostem času ter jih poveže s poklici, v katerih pridejo te dejavnosti do izraza;
opiše svoja močna in šibka področja in strategije, ki jih uporablja za njihovo razvijanje in izboljševanje;
opredeli svoje lastnosti, ki mu pomagajo pri uspešnem učenju in delu pa tudi tiste, ki njegovo učenje in delo zavirajo;
oceni, kateri poklici bi bili zanj primerni glede na njegove značilnosti, interese in želje;
oceni, kateri poklici so zanj dosegljivi glede na njegove sposobnosti;
razloži, kdo/kaj vpliva na njegovo izbiro nadaljnjega šolanja in poklicno izbiro;
5 Kriterije kakovosti (vidike kakovosti kompetence) opredelimo tako, da določimo znanje, spretnosti, veščine in naravnanosti, ki so nujni sestavni deli kompetence načrtovanja in vodenja kariere, ki jo bodo učenci razvijali predvsem pri predmetu Karierna orientacija.
6 Na minimalni ravni so opisana znanja, spretnosti oz. veščine in naravnanosti, ki jih morajo doseči vsi učenci in učenke.
7Na temeljni ravni so opisana znanja, spretnosti oz. veščine in naravnanosti, ki jih lahko doseže večina učencev in učenk.
8 Na zahtevnejši ravni so opisana znanja, spretnosti oz. veščine in naravnanosti, ki jih lahko dosežejo bolj zavzeti učenci in učenke.
12
ZAVEDANJE POVEZANOSTI MED UČNIMI DOSEŽKI IN KARIERNIMI PRILOŽNOSTMI
našteje svoje najljubše šolske predmete;
opredeli znanja in veščine, ki jih pridobiva pri različnih šolskih predmetih in jih vzporeja z znanji in veščinami, potrebnimi za opravljanje različnih poklicev;
opiše učne navade, ki jih pridobiva pri različnih šolskih predmetih in ugotovi, katere so mu prinesle uspeh;
opredeli dejavnike, ki so vplivali na njegov učni uspeh;
našteje pogoje za vpis na srednje šole, ki ga zanimajo in jih primerja s svojimi učnimi dosežki;
našteje, kateri šolski predmeti ga (ne) veselijo in razloži, zakaj;
opredeli znanja in veščine, ki jih pridobiva pri različnih šolskih predmetih in jih vzporeja z zahtevami za opravljanje različnih poklicev;
opiše učne navade, ki jih pridobiva pri različnih šolskih predmetih in jih razvrsti v dobre in slabe;
opiše povezavo med
zmožnostjo, trudom in učnimi dosežki;
našteje pogoje za vpis na
srednje šole, ki ga zanimajo in na osnovi primerjave zahtev s svojimi učnimi dosežki opredeli
šole, ki so zanj ustrezne;
našteje, kateri šolski predmeti ga (ne) veselijo in poda utemeljitev z navezavo na svoje značilnosti, sposobnosti in interese;
opredeli znanja in veščine, ki jih pridobiva v šoli in izven nje ter jih vzporeja z zahtevami za opravljanje različnih poklicev;
opredeli učne navade, ki jih pridobiva pri različnih šolskih predmetih in razloži,katere in kako mu bodo koristile pri prehajanju na naslednjo izobraževalno stopnjo;
kritično ovrednoti svoj učni uspeh glede na svoje zmožnosti in vloženi trud;
oceni, katere srednje šole so zanj primerne glede na njegove učne dosežke in upoštevajoč pogoje za vpis;
POZNAVANJE SVETA DELA IN ZAVEDANJE LASTNIH KARIERNIH PRILOŽNOSTI
opiše delo, ki ga opravljajo člani njegove družine ter ugotavlja, ali je plačano ali neplačano;
pozna razliko med
samozaposlitvijo in zaposlitvijo pri delodajalcu;
našteje različne poklice in opredeli zahteve za opravljanje poklica, ki ga zanima (vrsta in stopnja izobrazbe, narava dela, pogoji dela, itd.);
vzporeja dejavnosti, ki jih opravlja v šoli, z dejavnostmi, ki jih opravljajo člani njegove družine v svojem poklicu;
seznanjen je z zakonitostmi trga dela, trendi zaposlovanja in spreminjajočimi se potrebami po delovni sili doma in v tujini ter kako to vpliva na njegove karierne priložnosti;
loči med pojmoma zaposlitev in zaposljivost;
loči med plačanim in neplačanim delom oz. med poklicem, posameznikovo vlogo v družini in dobrodelnostjo;
opiše razliko med samozaposlitvijo in zaposlitvijo pri delodajalcu;
našteje različne poklice in opiše zahteve za opravljanje poklica, ki ga zanima pa tudi tistih, ki jih opravljajo člani njegove družine (vrsta in stopnja izobrazbe, narava dela, pogoji dela, itd.);
primerja dejavnosti, ki jih opravlja v šoli, z dejavnostmi, ki se opravljajo v poklicih, ki ga zanimajo ter ugotavlja podobnosti in razlike;
z raziskovanjem zakonitosti trga dela, trendov zaposlovanja in spreminjajočih se potreb po delovni sili doma in v tujini ozavešča vpliv na lastno
karierno pot; razloži razliko med
zaposlitvijo in zaposljivostjo;
predstavi razliko med opravljanjem dela in opravljanjem poklica;
predstavi različne poklice ter opredeli, kako se zahteve
za njihovo opravljanje razlikujejo glede na poklic (zaposlitvena razmerja, vrsta in stopnja izobrazbe, narava dela, pogoji dela, itd.);
primerja dejavnosti, ki jih
opravlja v šoli, z dejavnostmi, ki se opravljajo v poklicih, vključno s tistim, ki ga zanima ter ugotavlja podobnosti in razlike
predstavi svojo izbiro lastne karierne poti, upoštevajoč zakonitosti trga dela, trende zaposlovanja in spreminjajoče se potrebe po
delovni sili doma in v tujini; razloži povezavo med širino
znanja, veščin in spretnosti in stopnjo zaposljivosti;
DOSTOPANJE DO INFORMACIJ IN NJIHOVA UPORABA
navede vsaj en primer, ki dokazuje, da se zaveda,
kako se zakonitosti trga dela, trendi zaposlovanja in potrebe po delovni sili spreminjajo;
imenuje nekaj različnih vrst štipendij in preverja pogoje za pridobitev;
izpolni prijavni obrazec za pridobitev štipendije;
našteje različne vire
pri raziskovanju in kritični presoji zakonitosti trga
dela, trendov zaposlovanja in spreminjajočih se potreb po delovni sili potrebuje pomoč;
raziskuje možnosti za pridobitev različnih vrst štipendij, preverja pogoje za pridobitev ter opiše glavne prednosti posameznih štipendij;
samostojno raziskuje in kritično presoja zakonitosti
trga dela, trende zaposlovanja in spreminjajoče se potrebe po
delovni sili; raziskuje možnosti za
pridobitev različnih vrst štipendij ter ocenjuje primernost posameznih
štipendij zanj;
13
informiranja o vpisu na naslednjo stopnjo izobraževanja in pogoje za vpis na srednjo šolo, ki ga zanima;
našteje nekaj virov
informacij o razpisih za delo;
poišče informacije o
ponudbah za zaposlitev preko Zavoda RS za zaposlovanje za en poklic;
obišče podjetje in zapiše informacije o enem izmed poklicev;
z učiteljevo pomočjo napiše prijavo za počitniško delo;
poišče in izpolni prijavni obrazec za posamezno štipendijo;
uporablja različne vire informiranja o vpisu na naslednjo stopnjo izobraževanja in predstavi pogoje za vpis na srednjo šolo, ki ga zanima;
dostopa do virov informacij o razpisih za delo;
poišče informacije o
ponudbah za zaposlitev preko Zavoda RS za zaposlovanje za poklice, ki ga zanimajo;
obišče podjetje in opravi ter zapiše intervju z osebo,
ki opravlja določen poklic;
napiše prijavo za počitniško delo;
poišče in izpolni prijavni obrazec za posamezno štipendijo ter priloži potrebno dokumentacijo;
uporablja različne vire informiranja o vpisu na naslednjo stopnjo izobraževanja in pripravi svoj izobraževalni načrt za dosego poklica;
dostopa do virov informacij o razpisih za delo in jih kritično vrednoti glede na lastne
zmožnosti in želje;
poišče informacije o
ponudbah za zaposlitev preko Zavoda RS za zaposlovanje pa tudi preko ponudnikov v tujini za poklice, ki ga zanimajo;
obišče podjetje in opravi, zapiše ter predstavi intervju
z osebo, ki opravlja določen poklic;
napiše prijavo za počitniško delo in predvidi morebitna priporočila ter od koga jih bi pridobil;
SODELOVANJE pri opravljanju skupinskih
dejavnosti potrebuje spodbudo in pomoč učitelja in sošolcev;
našteje lastne cilje in cilje skupine, za njihovo uresničevanje potrebuje občasno spodbudo;
svoje naloge opravi, vendar ga je treba k temu večkrat spodbuditi;
prisluhne mnenjem članov skupine;
se vključuje v razprave skupine;
počaka na besedo;
izrazi svoje mnenje, če je k temu posebej povabljen;
za prevzemanje odgovornosti za svoje delo in delo skupine potrebuje spodbudo in pomoč;
je aktiven v skupinskih dejavnostih, vendar za pravočasno izpolnjevanje nalog potrebuje občasno spodbudo;
loči med lastnimi cilji in cilji skupine ter si prizadeva za uresničevanje obojih;
svoje naloge opravi v dogovorjenem roku;
upošteva mnenja članov skupine;
sprejema kompromise;
je vljuden v komunikaciji;
oblikuje in izraža svoje mnenje, pri čemer upošteva različne perspektive;
za prevzemanje odgovornosti za svoje delo in delo skupine potrebuje spodbudo;
skupinsko delo opravlja samostojno, prevzema pobudo, motivira in pri delu usmerja preostale člane skupine;
uresničuje lastne in skupinske cilje;
pri opravljanju nalog se drži dogovorjenih rokov ter skrbi, da se jih držijo tudi drugi člani skupine;
zna aktivno poslušati in upošteva mnenja vseh
članov skupine;
sprejema kompromise na podlagi presoje;
je vljuden vendar odločen v komunikaciji;
omogoča in aktivno prispeva k izmenjavi mnenj, analiziranju možnosti in primerjavi različnih perspektiv, svoje mnenje zagovarja z argumenti;
prevzema odgovornost za svoje delo in za delo skupine;
14
NAČRTOVANJE IN ODLOČANJE
si zastavlja karierne cilje in z učiteljevo pomočjo pripravi načrt za njihovo uresničevanje;
z učiteljevo pomočjo prilagaja načrt za uresničevanje kariernih ciljev glede na oceno napredka;
opiše, kako se odloča;
našteje posledice svojih odločitev;
opiše, kako se loti
reševanja problemov ter loči med uspešnimi in neuspešnimi načini;
opiše svoje preference za določeno karierno pot ter možnosti, ki jih ima za uresničitev te poti.
si zastavlja karierne cilje in načrtuje strategije za
njihovo uresničevanje;
prilagaja strategije za uresničevanje kariernih ciljev glede na povratne informacije;
navede strategije, ki jih
uporablja pri sprejemanju odločitev;
opredeli in sprejme posledice svojih odločitev;
navede strategije, ki jih
uporablja pri reševanju problemov in jih razvrsti v uspešne in neuspešne;
primerja svoje preference za določeno karierno pot v relaciji do možnosti, ki jih
ima za uresničitev te poti.
si zastavlja karierne cilje in sledi svojemu načrtu za
njihovo uresničevanje;
prilagaja načrt za uresničevanje kariernih ciljev glede na povratne informacije in pridobljene izkušnje;
navede strategije, ki jih je mogoče uporabljati pri sprejemanju odločitev in opredeli tiste, ki jih uporablja sam za sprejemanje odločitev;
predvidi posledice svojih odločitev ter svoje odločitve ustrezno preoblikuje;
navede strategije, ki jih uporablja pri reševanju problemov ter utemelji, zakaj se odloča zanje;
pretehta svoje preference za določeno karierno pot v relaciji do možnosti, ki jih ima za uresničitev te poti.
