Program iz Tehnike in tehnologije

Program iz Tehnike in tehnologije

Janez Jamšek

Ljubljana, 2008

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta,

[email protected]/jj

PRP

mailto:[email protected]

1 Agenda

Program iz Tehnike in tehnologije

Četrtek, 17.04.2008

9:00 -10:30 P

Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta in posebnosti učnega načrta), strategije vzgojno-izobraževalnega dela s poudarkom na projektnem in eksperimentalnem delu (dr. Janez Jamšek). Strategije vzgojno-izobraževalnega dela s poudarkom na projektnem in eksperimentalnem delu (dr. Janez Jamšek: http://www2.pef.uni-lj.si/jj/PRP.htm)

10:45 -12:45 P

10:30 -10:45 Odmor

Iskanje idej – uporaba tehnike brainstorminga, odločanje z izbiro (mag. Stanislav Avsec).Analiza poteka projekta z vidika organizacije v posameznih korakih, uspešnosti in učinkovitosti pri doseganju cilja, ideje, rešitve za izboljšave (mag. Stanislav Avsec).Kalkulacije in izračun cene z računalniškim programom, vrednotenje po kriterijih, ocenjevanje (mag. Stanislav Avsec).

12:45 -13:30 Kosilo

13:30 -16:30 P/delavnica

Izdelava načrtovanega predmeta, organizacija dela, varnost pri delu. Sprotna analiza poteka projekta z vidika projektne organizacije v posameznih korakih po kriterijih uspešnosti in učinkovitosti za doseganje cilja. (Matjaž Jaklin, Jože Vreže).

1 Agenda

Program iz obdelave gradiv – umetne snovi

Petek, 18.04.2008

9:00 -12:00 Delavnica

Oblikovanje kriterijev za končno preverjanje in ocenjevanje, opisniki, nova kultura preverjanja in ocenjevanja ob praktičnem izdelku. (Matjaž Jaklin, Jože Vreže).

12:00 -12:45 Odmor/kosilo

12:45 - 15:00 P

P Skiciranje, pravila, primeri.

P/LV Izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije, izdelava načrta s ciciCAD, novosti, (dr. Samo Zupan).

1 Agenda

Program iz obdelave gradiv – umetne snovi

Torek, 20.05.2008

8:00 - 09:30 TV

Pred vhodom - Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, Ptujska ul. 6,

Ogled in demonstracije CNC tehnologije (mag. Stanislav Avsec).

11:15 -14:00 P/LV

Predstavitev projektnih nalog in razstava (dr. Janez Jamšek/ Stanislav Avsec).

10:45 - 11:00 Odmor

10:00 - 10:45 LV

Izračun cene z računalniškim programom na praktičnem primeru, vrednotenje po kriterijih, ocenjevanje (mag. Stanislav Avsec).

2 Obveznosti

Prisotnost

Projektna naloga:

• projektno poročilo (elektronska oblika)

• plakat (elektronska oblika)

izdelek

Predstavitev projektne naloge:

Oboje pošljete po e-posti (< 10 MB) ali oddate na CDju (>10 MB)

Plakat (5 minut)UNIVERZA V LJ UBLJ ANI Pedagoška fakulteta DRAB J OŽE PRP: TEHNIKA IN TEHNOLOGIJ A jož[email protected] 2006/2007 OŠ Sostro

SSSEEESSSTTTAAAVVVLLLJJJAAANNNKKKAAA SSSLLLOOOVVVEEENNNIIIJJJAAA PREDSTAVITEV: Pri izdelavi sestavljanke Slovenija učenci obnovijo znanja iz lastnosti lesnih gradiv in njihovi obdelavi ter jih koristno uporabijo. Ob izdelavi se krepijo njihove motorične sposobnosti, natančnost in vztrajnost. Naučijo se delati z različnimi orodji in stroji. Prednost pri izdelavi tega izdelka je ta, da se učenci mimogrede naučijo tudi snov geografije oz. bolje spoznajo svojo domovino Slovenijo. TEHNOLOGIJA DELA Material: vezana plošča Orodja in pripomočki: ravnilo, kotnik, (motorna)rezljača, barvice, flomaster, brusni papir, čopič, prozorni lak.

TEHNOLOGI J A PO STOPNJ AH I ZDELAVE

LESENI IZDELEK– SESTAVLJANKA

Načrtovanje in izdelava izdelka

Medpredmetna povezava

Spoznavanje lesnih gradiv in

njihovih lastnosti

Obdelava lesnih gradiv

3 Vsebina

3.1 Stanje TiT v SLO

3.2 Učni načrt

3.3 Strategije vzgojno-izobraževalnega dela

3.4 Svetovni splet

3.5 Literatura

3.6 Diskusija

• poletni kampi• tekmovanja• aktivnosti po pouku v OŠ in SŠ

Naravoslovje in tehnika

3.1 Stanje tehnike in tehnologije v SLO

motivacija študentov

UL, PeF • izboljšati znanje, obogatiti izkušnje• spremeniti UN programov

interes učencev

vpis študentov

Sklep Tehnološko izobraževanje v Sloveniji ima najnižji odstotek razpoložljivih ur, namenjenih temu področju.

Z uvrstitvijo med izbirne predmete v zadnjih treh letih pa del učencev, ki se ne bo odločil za izbirni predmet, novejših področij sploh ne bo spoznal.

Slovenija zaostaja za dve stopnji tehnološkega razvoja, v katerem je danes Evropa.

3.1 Stanje tehnike in tehnologije v SLO

8%6%

6%

2%

3%

3%

1%

4%

2%2%

1%

2%

3%

2%

1%

11% 3% 1%1%1%

21%

17%

SLOVENŠČINA

MATEMATIKA

TUJI JEZIK

LIKOVNA VZGOJA

GLASBENA VZGOJA

DRUŽBA

GEOGRAFIJA

ZGODOVINA

ETIKA IN DRUŽBA

SPOZNAVANJE OKOLJA

FIZIKA

KEMIJA

BIOLOGIJA

NARAVOSLOVJE

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

GOSPODINJSTVO

ŠPORTNA VZGOJA

PREDMET 1

PREDMET 2

PREDMET 3

ODDELČNA SKUPNOSTVir: J. Stankovič, diplomsko delo, UL PeF, 2002.

Opredeljujejo ga štiri področja, ki se pri pouku prepletajo in jih učenci spoznavajo (predvsem) s svojo dejavnostjo:

• tehnična sredstva• tehnologija• organizacija dela• ekonomika

Predmet TiT učencem predstavlja načine, sredstva in organizacijske oblike spreminjanja narave ter učinke nanjo

3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN)

PREDMETNIK DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE

Cilji predmeta

• spoznavajo, odkrivajo, raziskujejo, oblikujejo, konstruirajo in gradijo preproste tehnične predmete;• opazujejo, preizkušajo, analizirajo, primerjajo in razumevajo sestavine in delovanje tehničnih predmetov, procesov v njih in njihovo delovanje ter spoznavajo zveze med tehničnimi principi in naravoslovnimi zakonitostmi;• odkrivajo povezave med delovanjem tehničnih predmetov in njihovo obliko ter lastnostmi obdelovalnih gradiv;• z eksperimentiranjem, poustvarjanjem, ustvarjanjem, konstruiranjem, načrtovanjem, organiziranjem in vrednotenjem dela rešujejo tehnične in tehnološke probleme ter si pri tem razvijajo ustvarjalne sposobnosti. Svoje dejavnosti primerjajo s postopki v proizvodnih organizacijah in spoznavajo principe sodobne tehnologije;• ob uporabi obdelovalnih orodij in preprostih obdelovalnih strojev ter računalniške tehnologije razvijajo in urijo delovne spretnosti. Spoznavajo merilna orodja ter se urijo v merilnih postopkih;• pri načrtovanju in projektiranju, analiziranju, gradnji in vrednotenju se navajajo na samostojno izražanje zamisli s skiciranjem, branjem in risanjem tehnične in tehnološke dokumentacije ter ustnim in pisnim sporočanjem. Uporabljajo ročna in računalniška grafična orodja;• ob delu gojijo kulturo odnosov in sodelovanja v skupini, odgovornosti, ekonomično izrabo časa, gradiv in energije, natančnost ter red. Oblikujejo pozitiven in kritičen odnos do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomike ter pozitiven odnos do osebne varnosti, varovanja soljudi, narave, sredstev in predmetov dela. Oblikujejo pozitiven odnos do kulturne dediščine;• spoznavajo svoje sposobnosti in nagnjenja ter jih usmerjajo v ustvarjalno delo v poklicu in prostem času;• razvijajo znanja in praktične sposobnosti za varno in kulturno udeležbo v prometu.

Učenci:


Rezultati anketnega vprašanja»Kakšno je splošno mnenje o učnem predmetu TIT?«,

spodaj 7 in zgoraj 9 razred.

8%7%

17%

18%

30%

20%

0

1

2

3

4

5

Rezultati anketnega vprašanja Kako zanimiv je predmet TIT? Spodaj 7 in zgoraj 9 razred.

11%

9%

13%

28%

23%

16%

0

1

2

3

4

5

3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN)S. Gradišnik, diplomska naloga

21%

7%

16%

32%

24%1

2

3

4

5

20%

12%

30%

23%

15%

1

2

3

4

5

Rezultati anketnega vprašanjao količini naučene snovi pri predmetu TIT ,


Rezultati anketnega vprašanja »Kaj predlagaš, da bi bil predmet TIT še bolj zanimiv?«,


3.2 Učni načrt (filozofija, značilnosti predmeta, UN)S. Gradišnik, diplomska naloga

0

20

40

60

ZST PRD DEM RAČ

% u

čenc

ev

Predlog

8%8%

26%

36%

22%

1

2

3

4

5

0

20

40

60

80

ZST PRD DEM RAČ

% u

čenc

ev

Predlog

12%

14%

23%30%

21%

1

2

3

4

5

DEM - Več demonstracijPRD - Več praktičnega delaRAČ - Delo z računalnikomZST - Več zanimive sodobne teorije

SKLOPI VSEBINE

ČLOVEK IN USTVARJANJE

•seznanjanje z letnim programom dela•ravnanje v delavnici, skrb za delovni prostor, sredstva za delo in gradiva•varno ravnanje pri delu•tehnika in okolje, viri, humanizacija dela, delitev dela, transport in promet, poklicno informiranje, organizacija dela so vsebine, ki jih smiselno povežemo z drugimi vsebinami

DOKUMENTACIJA idejaskiciranjeutemeljevanje idej, možnosti in virovpresoja in odločitevprojektiranje in konstruiranjedokumentiranje

stopnje ob nastajanju predmeta

GRADIVA INOBDELAVE

papirna gradivalesumetne snovikovineoblikovanjepreoblikovanjeodrezavanjesprememba strukturespajanjeobdelava površine

opis, prepoznavanjepreskusi lastnosti in uporabnost(pridobivanje) in ekološka vprašanjaučenci spoznavajo obdelovalne postopke ob praktičnem deluob delu spoznavajo humanizacijo, delitev in organizacijo delaob obiskih obrtnikov in tovarn ter lastnem delu se poklicno informirajoob spoznavanju obdelovalnih postopkov in uporabe tehnike spoznavajo njihov vpliv na okolje

TEHNIČNA SREDSTVA

obdelovalna orodjamotorjisistemi za prenos gibanjasistemi za prenos energijesistemi za prenos in obdelavo podatkov in informacij

orodja in pripomočke spoznajo ob delustroj kot sistem predstavimo, ko ga učenci uporabijo pri delustrojne dele proučujejo tudi na prometnih sredstvih, zlasti na kolesu

INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA

elektronsko sporazumevanje prenos in obdelava podatkov in informacij računalniško vodenje in krmiljenje

VREDNOTENJE funkcionalnoekonomsko prispevka učenca (ocenjevanje rezultatov in dosežkov)

stopnje ob nastajanju predmeta

PROMET prometna sredstva vsebine se navezujejo na tehnična sredstva in ne predstavljajo posebnega poglavja


Struktura vsebinskih sklpov UN


Najzahtevnejše teme pri TiT:

Računalniško krmiljenje, 67 %

Tehnično risanje, 33 %stolček, stojalo za svinčnike in CD-je, gugalnico, nosilec za telefon ali pa poljuben predmet

vse šole pri obdelavi kovin izdelujejo svečnik ure, škatle, nosilec za lepilni trak ali poljubni predmet.

Obravnavano snov učitelji največkrat posredujejo ustno ali uporabijo maketo oziroma učilo, 67 %. V uvodni uri le redko posežejo po računalniku ali prikazu filma, 33 %.

Učitelji pri učnem predmetu TIT ne dajejo naloge, 50 %, ali pa le včasih, 50 %.

Večina anketiranih učiteljev, 83 %, nima računalnika v tehnični učilnici, zato ga uporabljajo le občasno

Na splošno imajo učenci TIT zelo radi, oziroma jim je ta predmet zanimiv. V osmem razredu naletimo na povečano število nezanimivih vsebin, ki pa povečini niso všeč dekletom, saj je večji del vsebin namenjenih motorjem in gonilom.


Tekmovanja iz področja TIT so učencem malo manj poznana, zato tudi udeležba na omenjenih tekmovanjih ni visoka (zadnjih 5 let).

V ospredju pa so predvsem oblikovanje in tehnološki postopki, tekmovanje avtomobilov na električni pogon in tekmovanje z modelarskimi zmaji.

Učitelji se trudijo in poizkušajo pridobiti zanimanje s strani učencev na različne načine, vendar kot kaže uspehi niso zadovoljivi.

S tovrstnimi tekmovanji učenci ne pridobijo nobenih točk, ki bi jim kasneje pripomogle pri vpisu na srednje šole in štipendiranju.

Učitelji lahko pridobijo informacije o tekmovanjih, tako vsebinsko kot tudi terminsko, na spletni strani ZOTKS in tako seznanijo učence o vrstah ter izvajanju tekmovanj.

TEKMOVANJA

http://www.zotks.si/portal/stran.asp?id_tema=239&id_strani_var=631&asp_datoteka=


Nacionalno preverjanje znanja pri TIT se učiteljem zdi povsem nesmiselno, izključno zaradi tega ker v 9. razredu tega predmeta ni.

Za ta predmet TiT ni namenjeno zadostno število ur, zato učitelji pri NPZ pričakujejo slabe rezultate.

Učenci NPZ ne jemljejo resno, ker se rezultati NPZ nikamor ne štejejo.

Nekateri učenci navajajo odgovor, da zelo resno dojemajo NPZ, vendar pa pri tem preverjanju nikoli ne bi izbrali predmeta TIT. Prav tako se večina za tovrstni študij nikoli ne bi odločila, saj jih študij tehnike ne zanima ali pa imajo drugačne želje za prihodnost.

NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA

uporaba različnih gradiv

uporabni, dekorativni

• prinašajo nove dimenzije v zaznavanje sveta• spodbujajo k gibanju v naravnem okolju, k družabnosti • vzbujajo radovednost • spodbujajo k natančnejšemu opazovanju okolice• spodbujajo k proučevanju naravnih zakonitosti omogočajo nadgradnjo

izboljšanje funkcionalnosti

Izdelki


Izdelki: konstruiranje in oblikovanje

uporabijo znanja TiT in znanja iz naravoslovnih predmetov

Iščejo lastne rešitve (PUD) in sodelujejo pri organizaciji delovnega mesta in proizvodnega procesa

Eden od izdelkov naj nastane z delitvijo dela - obrtniški in industrijski način proizvodnje

Storilnost = št. iz./Δt

PRODUKTPROCESJe sredstvo za razvoj ustvarjalnih sposobnosti

Izdelki

Različni izdelki: obeski, ulitki, letalo, vazice, lonček, merilec hitrosti vetra in izdelek z ukrivljanjem umetnih mas


Na različnih šolah izdelujejo različne izdelke. Ponekod se izdelki ponovijo, vendar le redko.

Papirna gradiva darilne škatlice, CD škatle, geometrijska telesa, embalaže in mostove.

Les stolček, stojalo za svinčnike in CD-je, gugalnico, nosilec za telefon ali pa poljuben predmet

Obdelava kovinvse šole pri obdelavi kovin izdelujejo svečnik ure, škatle, nosilec za lepilni trak ali poljubni predmet.

Umetne snovi

3.2 Učni načrt (Varnost pri delu)

J. Mali, diplomska naloga

Uporaba osebnih zaščitnih sredstev v OŠ in obvezna uporaba (senčene celice)

Uporaba zaščitnih sredstev

3.2 Učni načrt (Stroji, orodja in naprave)

Stroji, orodja in naprave

Predlog poenotenega imenovanja: orodje.doc


0

20

40

60

80

100

ustavimdelo

negativnaocena

sporočimstaršem

opozorimna pravila

prepoveddela

k psihologu opomin

Uči

telji

TIT

[%].

Kako postopate v primeru, ko se učenec ne drži pravil o varnosti pri delu?

0

20

40

60

80

100

učenec ne dela zastrojem

vedno stojim zraven posebejdemonstriram

dodatna razlaga

Uči

telji

TIT

[%]

.

Kaj naredite, če se učenec boji dela za strojem?

Stroji, orodja in naprave


Primer nesreče

Preventivni ukrepi za nezgode.

Kako pripravite učence na primer morebitne nezgode pri delu? Ukrepi Učitelji [%]

navodila 100 demonstracija 90 obrazložitev 90 pravila 100

Učencem je potrebno podati navodila za delo, izvajati demonstracije in pri vsakem tehnološkem postopku obrazložiiti potek in jih seznaniti s pravili.

0

20

40

60

80

100

nož za papir alikarton

žica dleto vrtalnik

Uči

telji

TIT

[%]

.

Pri uporabi katerega stroja/naprave/orodja so se poškodbe pojavljale?

0

20

40

60

80

100

malomarnost nepazljivost neizkušenost neupoštevanjenavodil

prevečučencev

nedisciplina

Uči

telji

TIT

[%]

.

Kateri je najbolj tipičen vzrok poškodb?


• Urez zaradi nepazljivosti.• Urez zaradi močnega pristiskanja rezila med rezanjem.• Urez zaradi prehitrega potega rezila po začrtani črti.• Sedenje med delom oslabi pritisk roke na ravnilo in zmanjša varnost med rezanjem.• Nikoli se rezila ne vleče proti sebi, da se ne zabodemo.• Premajhen delovni prostor je nevaren zaradi prerivanja.

• Priskrbimo podlago za zaščito mize.• Pripravimo papir, svinčnik, kovinsko ravnilo, nož za papir.

Na list papirja s svinčnikom označimo, kje bomo zarezali.Režemo vedno od leve proti desni (desničarji) Režemo vedno stoje. Kovinsko ravnilo nastavimo ob zarisano črto, ki označuje zarez papirja in režemo po črti.Rezilo noža za papir naj bo dolgo le od 2-3 zareze.Z eno roko držimo kovinsko ravnilo, z drugo primemo nož za papir in režemo po črti ob kovinskem ravnilu.Kot vlečenja noša za papir naj bo med 30 in 45 stopinj glede na podlago.Na kovinsko ravnilo pritiskamo toliko, da se nam ne premakne ob nastajanju reza.Režemo počasi in večkrat kot enkrat z močnim pritiskom.

Navodila za uporabo noža za papir

PRED DELOM

NEVARNOST PRI DELU

MED DELOM

• spretnosti in veščine (dovolj časa in možnosti za njihovo pridobitev in utrditev)• obvladovanje obdelovalnih postopkov (odčitamo lahko na končanem predmetu)• postopkov (pri izdelavi predmeta učenci izvedejo samo enkrat) ne ocenjujemo

• ob učenčevi predstavitvi izdelka• konstrukcije • drugih oblik (npr. opazovalna in seminarska naloga)

Znanje=pojmi (predvsem ustno):

Posodobljeni UN TiT

Postopki (procesna, proceduralna znanja)

• le tista merila, ki jim lahko določimo stopnje• estetskega videza tako ne ocenjujemo (ocenimo lahko posamezne elemente, odvisne od izdelave npr.: poravnanost robov, nanos lepila, površinska obdelava)

Rezultati dela (izdelki, konstrukcije, skice, tehnično in tehnološko dokumentacijo, poročila in seminarske naloge)

Pri vseh vrstah vrednotenja je treba imeti oblikovana merila (kriterije), ki naj bodo jasni tudi učencem že na začetku dela

3.2 Učni načrt (Ocenjevanje)

Primer 1: Predlog lestvice področij spremljanja in meril z opisi

ZNANJE

zadostno dobro prav dobro odlično

prepozna vsebine (predpisane z minimalnimi standardi v učnem načrtu)

pozna in razume vsebine (predpisane s temeljnimi standardi v učnem načrtu)

pozna, razume in uporablja vsebine(predpisane s temeljnimi standardi v učnem načrtu) na znanih primerih

pozna, razume in uporablja vsebine(predpisane s temeljnimi standardi v učnem načrtu) na novih primerih

Minimalni standardiznanja

Temeljni standardi znanja

• pojavi in z njimi povezana dejstva, pojmi in definicije • uporabljene tehnike dela, pripomočki in aparature• ukrepi za varno delo v učilnici in na terenu• vplivi poseganja v okolje in posledice za okolje in družbo

[http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=31&rID=377].

3.2 Učni načrt (Ocenjevanje)

poudarek:

Prevladovanje usmerjenosti, poteka in strategije učnega procesa

• pridobivanje osnovnih znanj• izkušenj• spretnosti• delovnih navadPrimerne so:

• preizkušanje tehnoloških lastnosti• delovna naloga• razstavljanje, analizo in sestavljanje tehničnega predmeta• konstrukcijska naloga (uporabnega/funkcionalnega predmeta)• projektna naloga

Izpostavljen je vidik praktične aktivnosti

predstavlja aktiven in ustvarjalen odnos človeka do materialnega sveta

značilno; obstaja povezava intelektualne, telesne (gibalno, čutne), oblikovne in afektne dejavnosti

3.3 Strategije vzgojno-izobraževalnega dela

Strategije vzgojno-izob. dela s poudarkom na projektnem in eksperimentalnem delu

3.3 Preizkušanje tehnoloških lastnosti (5)

Gradivo

• mehanske• kemične• fizikalne• tehnološke lastnosti gradiv

Preizkušajo se

Predvsem tiste, ki so značilne za posamezna gradiva

http://www.technologystudent.com/

3.3 Delovna naloga

Vsebina se povezuje z izdelavo uporabnega/funkcionalnega predmeta v obliki didaktične/proizvodne vaje

• pridobivanje znanj, spretnosti in delovnih navad• ugotavljenjem in preizkušanjem funkcionalnih zvez• fizikalnih, tehničnih in tehnoloških osnov in zakonitosti• z risanjem skic, shem, risb

Vzgojno-izobraževalni proces

posredovana ali priložena navodila

uporaba tehnične in tehnološke dokumentacije (skice, risbe, delavniške, sestavne, montažne risbe, tehnološki, delovni, operacijski,

informativni in inštrukatažni listi)

3.3 Konstrukcijska naloga (3)

Ustvarjalno izvajanje postavljenega tehničnega problema

• življenska situacija• naravna zakonitost• tehničnih, tehnoloških, fizikalnih, organizacijskih in družbenoekonomskih osnov• opazovanja• zamisli• načrtovanja • eksperimentiranja• urjenja• izdelovanja • analiziranja• preizkušanja• montaže sklopov v končni izdelek• kontrole rezultatov• preizkusa in izboljšav• uporaba izdelka

izdelek nastaja od zamisli do verifikacije (faze ustvarjalnega delovnega cikla)

= ustvarjalna-produktivna didaktična pot

• Učitelj vnaprej planira ustvarjalno produktivnost in določi možnosti za ustvaritev tehničnih predmetov

• Ustvarjalni delovni proces mora vsebovati problemske situacije, ki jih učenec v organizirano vz.-izob. dejavnosti odkriva in razrešuje

1 Konstruiranje uporabnega oz. funkcionalnega predmeta

3.3 Konstrukcijska naloga

1 Postavitev tehničnega problema

Izbrati izdelek = tipičen reprezentant določenega snovnega kompleksa (ročne spretnosti – figura iz US)Z metodo razgovora in demonstracije postaviti problem (kako z napravo za rezanje stiropora izdelati živalsko figuro). Spodbujati ustvarjalnost

Opredelitev posameznih faz

2 Fizikalne, tehnološke in tehnične osnove

Za pridobitev osnovnih vednosti, znanj in izkušenj ter predstave o načinih obdelave (npr. za rez. US)Akomodacija/ asimilacija = višje stopnje razumevanja učencev

3 Tehnična in tehnološka dokumentacija

Tehnična dokumentacija, tehnološka dokumentacija, delovna dokumentacija

4 Izbira materiala

Material pripravi učitelj. Za vsak nov izdelek nov uporabljeni material.

5 Izbira orodja

Za vsak nov izdelek: uporabljena nova sorazmerno manj znana orodja. a) Demonstracija/princip delovanja/ ravnanje/varnost, b) utrjevanje in urjenje in c) izdelava izdelka.


6 Stabilizacija delovnega mesta

Dovolj delovnega prostora/orodja.

Opredelitev posameznih faz

7 Izdelovanje sestavnih delov

Najdaljša faza

8 Montaža

Sestavne dele v sklope, sklope v finalni izdelek

9 Funkcioniranje

Vzgojni cilj je dosežen, ko predmet - izdelek funkcionira (dodatne aktivnosti)

10 Demonatža in površinska obdelavaRazstavimo, površinsko obdelamo, zaščitimo barvamo, ponovno sestavimo

11 Rangiranje in ovrednotenjeKriteriji: prizadevnost, ustvarjalni pristop, odnos do dela, racionalnost, samostojnost, kolektivnost, funkcionalnost, estetski videz, izvirnost, uporabnost, možnost prodaje ...

življenjska resničnost

2 Konstruiranje s sestavljankami

teh. sestavljanka življenska resničnost

učitelj – naloga/motivacija UČENEC predznanje

konstruiranje

dojemanje planiranje projektiranje

preizkušanje

opazovanje analiza primerjanje

tehnišno-fizikalne izkušnje

korigiranje

izboljšanje ponovno konstruiranje

preizkušanje

znanje

tehnišno-mišljenje

informacija

argumentacija

sklep


http://izotech-zalozba.si/triada_05gradiva.htm

Uporaba sestavljank

Njihovo konstruiranje in miselno dejavnost vodimo do zgrajenega modela

oblikovanje novih znanj, pojmov in abstraktno mišlenje

Sestavljanke omogočajo transformacijo tehnično-fizikalnih pojavov na stopnjo modela

• konstruiranje• preizkušanje• korigiranje

funkcionalna uporabnost

Sestavljanke omogočajo, da učenci prehajajo od konkretnih zaznav in predstav k posploševanju

bistvo predmetov in pojavov

• natančno opazovanje• koordinacija oko-roka• drobno motorika• prostorsko predstavljivost


http://www.amazon.co.uk/gp/product/images/B0001IX83W/ref=dp_image_0/026-2389298-8456466?ie=UTF8&n=11052651&s=diytools

3.3 Razstavljanje, analiza in sestavljanje teh. predmetov

Učenec spoznava sestavne dele in funkcijske zveze

• različne naprave• orodja in • pripomočke

pri delu uporablja

Delo spremlja tehnično-tehnološka dokumentacija

prikazovanje zaporedja del pri

• razstavljanju• analizi in• sestavljanju

Lahko kot skupinska učna oblika

Razstavi, analiziraj in ponovno sestavi (samo) tiste dele kolesa, ki jih lahko in zmoreš razstaviti

3.3 Razstavljanje, analiza in sestavljanje teh. predmetov

je oblika proizvodnega dela, ki je organizirana

• planiranje in razvoj izdelka• izdelava prototipa• konstuiranje• priprava serijske proizvodnje• ekskurzija• izvedba proizvodnega dela na tekočem traku• zaključek proizvodnega dela

• od idejne zasnove• izdelava prototipa, tehnične in tehnološke dokumentacije• izvedbe serijske proizvodnje• do analize in vrednotenja izdelka-projekta

Projektna naloga se sestoji iz več (7) učnih enot (Papotnik):

= projektno delo= metoda projekta= projektni pouk= projektni študij

3.3 Projektna naloga

Bistvene značilnosti projektnega učnega dela:

• tematsko problemski (interdisciplinarni) pristop• konkretnost tematike z usmerjenostjo na življensko situacijo• ciljno usmerjeno in načrtovano aktivnost, katere nosilci so učenci • upoštevanje interesov, potreb in sposobnosti učencev• kooperativnost• odprtost• poudarek na izkustvenem učenju• poudarek na učenju kot procesu zaradi primarno vzgojne funkcije projektnega dela

• skupno izvajanje naloge iz vsakodnevne življenske situacije s postavljanjem praktičnega cilja• kooperativnost• uporaba znanja iz različnih strokovnih področij• udeleženost vseh učencev pri izvajanju zadolžitev, ki so različne• prevladovanje izkustvenega učenja, v katerem se prepletajo kognitivna, efektivna, motorična in socialna sfera učenčeve aktivnosti

Najznačilnejše karakteristike, razlike od tradicionalnega pouka


Izhodišča

• za pridobivanje znanja• ustvarjalnih sposobnosti• spretnosti in navad

Študentje in učitelji – praktiki sprejemajo in jemljejo PUD kot optimalno za:

Dejavnosti so zastavljene tako, da si pridobivajo:

• znanje• izkušnje in• vpogled v svet tehnike


Temeljni poudarki

• tehniko• tehnologijo• organizacijo dela in proizvodnje• družbeno-ekonomske odnose

PUD kot zvrst vzo.-izob. dela, ki v optimalni meri asimilira:

PUD omogoča:

sestavine, ki tvorijo strukturni model

konstrukt ta tehnično in tehnološko izobraževanje v OŠ

• korekcijo in transferabilnost na druga področja in učne predmete• diferenciacijo, nivojski pouk in individualizacijo• intelektualno, emocialno in psihofizično rast in njihovo medsebojno dopolnjevanje• razvoj interesov, motivov in sposobnosti učencev za tehnično ustvarjalnost


Rana mladost

izkušnje


http://izotech-zalozba.si/triada_05gradiva.htm

http://www.amazon.co.uk/gp/product/images/B0001IX83W/ref=dp_image_0/026-2389298-8456466?ie=UTF8&n=11052651&s=diytools

Pridobivanje znanja

Aktivni model: projektni način dela

Klasični model: obravnava posameznih znanj praktični primeri

• več predmetnih področij• sodelovanje več strok in učiteljev

• fizika• kemija• biologija• ergonomija• ekonomika

Poudarjamo:• clovitost• proces• pomen faz


Načrtovanje projekta:

Oblikovanje in izdelava predmeta

Cilji predmeta tehnika in tehnologija

najbolj opredmeten cilj

Procesni cilji: • iskanje idej• načrtovanje predmeta• preizkušanje in obdelava gradiv• uporaba orodij, strojev in naprav• vrednotenje

• proučevanjem• raziskovanjem• preizkušanjem• konstruiranjem• gradnjo (izdelavo)• vrednotenjem

učenčevo življensko okolje

Najpomembnejši, edini


Sodelovanje učencev:

razstava + predstavitev

Faze projekta jasne za učence

• odločanje• organiziranje• vodenje in izdelava

Učenje projektnega načina dela


Podpora projektnemu delu

informacije

Podpora pri izvedbi projekta

Določa cilje, ki naj jih učenci dosežejo

• odločanje• organiziranje• vodenje in izdelava

Interes učencev

Učni načrt

Učbenik

Delovni listi

Vključitev ciljev TIT

Šolska delavnica


I. Faza• iskanje področja in opredelitev problema • odločitev za reševanje določenega problema • iskanje in skiciranje idej• predstavitev idej, utemeljevanje, primerjanje• odločitev

II. Faza

III. Faza

• izdelava prototipa• izdelva tehnične in tehnološke dokumentacije• pridobivanje novega znanja• priprava delovnih mest• izdelava sestavnih delov in sestavljanje celote• preizskus delovanja in popravki

• vrednotenje dela učencev• izračun cene izdelka

Florjančič

http://www.o-sks.nm.edus.si/Tehnika/Biba/Index.htm


• izhodišče za opredelitev problema, vir idej in pobud• pomoč pri iskanju rešitev določenega problema• pomoč pri zaznavanju in razumevanju tehničnih problemov• spoznavanje delovnih in obdelovalnih postopkov, delovanje naprav in uporabo orodja• opazovanje organizacije proizvodnje• primerjava svojega načina (obrtni) s strojnim

Vključevanje: ogleda, ekskurzija


1 Iskanje področja in opredelitev problema

Izhjamo iz:• potreb

• interesov (V naprej razmislimo o možnostih, ki jih bodo učenci predlagali)

Izhajamo iz neke življenske situacije, iz nekega problema: predmeti iz kovin v našem življenju

Viharjenje možganov in izpeljanke aktiviramo učence

Izberemo področje

S čim se ukvarjajo učenci v prostem času?

Ali kaj potrebujemo?

Ali lahko kaj izboljšamo?

Ali kaj naredimo drugače?

3.3 Projektna naloga – I faza

2 Odločitev za reševanje določenega problema

Odločitev je dogovor med sošolci v skupini.

• odkriti tisto kar zanima največ učencev

Na neviden način jih usmerjamo proti tistim izdelkom…

Določitev kriterijev: vodilo za razmišlanje in oblikovanje idej

• za pomoč pri odločitvi

• sodila za vrednotenje izdelka

• predlagajo jih učenci (mi jih vodimo)

Zapornice:

• ne smejo omejevati, temveč usmerjati• so lahko splošni in specifični

• primernost uporabe• zanesljivost delovanja• enakomerno dviganje in spuščanje• orodje in čas• videz


3 Iskanje in skiciranje idej

Organiziramo v majhnih skupinah 2-3

V medsebojnem razgovoru razmišljajo o rešitvah

Vsak zase in skupno

Skiciranje idej

Zapornice:

Iskanje področja na koncu ureIskanje in skiciranje idej – naslednja ura

• kako izvesti zapornice• kako izvesti pogon• kako vkljapljati spuščanje in dviganje Kjučne besede

*

Predstavitev

Predstavitev/ utemeljitev


4 Predstavitev idej, utemeljevanje, primerjanje

Skice obesimo na tablo

Član skupine opiše njihovo idejo Primerja s kriteriji

• predvidijo morebitne probleme• katera znanja jim še manjkajo

Ustno izražanje


5 Odločitev

Premislek

Pomoč: točkovalna tabela

Odločitev s kriteriji

Ideja 1 2 3 4

Primernost uporabe 3 2 5 1

Cena 3 1 2 2

Enakomerno dviganje/spuščanje 4 3 1 4

Zanesljivost delovanja (pričakovana) 1 3 3 4

Orodje in čas 1 1 3 3

Samodejno delovanje 3 3 4 3

Lep videz 3 2 4 1

SKUPAJ 18 15 22 18

Kriteriji – merilo za vrednotenje izdelka


6 Izdelava prototipa

Serijska proizvodnja

Individualni izdelki – ne izdelujemo prototipa

Delitev dela

• učitelj spozna vse “pasti”• predvidi, kako bo predstavil posamezne postopke

Učitelj sam izdela prototip Tehnična in tehnološka dokumentacija

3.3 Projektna naloga – II faza

7 Izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije

Delavniška risba

Tehnološki list


8 Pridobivanje novega znanja

Ne moremo pričakovati, da bodo sami opredelili kaj vedo in česa ne

Pri razvijanju idej in izdelavi načrta

Pomanjkanje znanj

Učitelj z učenci pridobi manjkajoče vsebine

Oblike in metode dela za maksimalno aktivacijo učencev

• Novega znanja – toliko da bodo lahko rešili problem• Ne posegamo prevečkrat• Ne podamo preveč informacij naenkrat


9 Priprava delovnih mest

Težnja za samostojno delo:

Kontrola (neopazna)Gradimo zaupanje

Pozorni:• odnos do lastne varnosti• varnosti drugih• odnos do sredstev za delo

• sami pripravijo orodja, pripomočke in zaščitna sredstva• sami pospravijo svoje delovno mesto


10 Izdelava sestavnih delov in sestavljanje

Ko pridobijo vsa znaja, lahko dokončajo nalogo.

Modele gradijo z gradniki sestavljanke ali z obdelavo gradiv.

Načrtovanje in izdelava zapornice


http://www.amazon.com/gp/reader/0974034304/ref=sib_dp_pt/104-8034859-5187135

Pomembno: učenci zaključijo delo in doživijo uspeh

• dobrodošlo sodelovanje učencev• pozor na prelaganje svojega dela na druge

11 Preiskus delovanja in popravki

Učenci sami preizkusijo delovanjeNapake/nepravilno delovanje – najprej jih sami poskusijo odpraviti


12 Vrednotenjedela učencev

Predstavijo svoje izdelke

Naša ocena naj bo realna in spodbujoča. Opisuje naj učenčev dosežek in napredek pri razvoju sposobnostiOcena ni nikoli disciplinska kategorija

• primerjajo izdelek s kriteriji• kaj so se novega naučili• kaj bi lahko naredili bolje• dodajo nove ideje

Modele gradijo z gradniki sestavljanke ali z obdelavo gradiv.

• kritično razmišlanje• vrednotenje• somoocenjevanje

Komentar:

Učimo:

Razstava – spodbuda za učence in pomembna za uveljavitev predmeta TIT

3.3 Projektna naloga – III faza

13 Izračun cene izdelka

Sestavljanka – ni smiselno.

Seznanitev z osnovami ekonomike

• gradivo• energijo• vloženo delo

Na začetku upoštevamo:

Predmete lahko tudi prodajo ali podarijo.

Obdelava gradiv – izračun cene je logičen zaključek projekta.

• amortizacijo• ostali stroški = davek + dobiček

Kasneje:

Preglednične rešitve: Excel, Kalkulacije…

3.3 Projektna naloga – III faza

Razčlenitev projektne naloge po Papotniku

• motiviranje učencev• oblikovanje predlogov, utemeljevanje in odločitev• izdelava razvojne skice• dimenzioniranje izbira gradiva

1. Načrtovanje in razvoj izdelka (iniciativa, skiciranje projekta)

• izdelava prototipa• analiza in popravki• vnašanje popravkov v projekt

• izdelva sestavne risbe• izdelva delavniške risbe• izdelava kosovnice• priprava tehnološkega lista• priprava šablon• organizacija sistema delovnih mest• priprava na ekskurzijo

2. Izdelava prototipa

3. Konstruiranje (načrtovanje izvedbe)

4. Priprava serijske proizvodnje (načrtovanje izvedbe)

5. Ekskurzija• ogled serijske proizvodnje• zbiranje podatkov o tehnološki dokumentaciji• vnašanje novih spoznaj v naše proizvodno delo• normiranje delovnih mest in določitev št. delavcev na posameznem del. mestu• nevarnosti pri delu• uporaba zaščitnih sredstev• izdelava sestavnih delov• montaža in kontrola – medfazna• površinska zaščita

• zaključek izdelave• končna kontrola kvalitete in preizkus• izračun proizvodnih stroškov• ovrednotenje vloženega dela• primerjava naše in tovarniške proizvodnje

UČNA ENOTA NALOGA

6. Izvedba proizvodnega dela na tekočem traku (izvedba)

7. Zaključek proizvodnega dela (sklepna faza)

3.3 Projektna naloga – Papotnik


Potreba po izdelku načrtovanje izdelka

razvoj izdelka:•koncipiranje

•snovanje•razdelava

načrtovanje proizvodnje

izdelka

proizvodnja izdelka

izdelek

trgovina

uporaba izdelka

izločitev izdelka

vzdrževanje in servisiranje

deli, material, oprema

izdelava vzorčnega izdelka

Življenska pot izdelka [3] .

Proizvodnja v šoli

Seminarska naloga:Didaktika tehnike s seminrjem IMate Božinović

Strokovna ekskurzija - ogled tovarne INOTHERM

3.3

Pro

jektn

a n

alo

ga

http://www.inotherm.si/

Seminarska naloga:Didaktika tehnike s seminrjem IMatjaž Lušin

Strokovna ekskurzija - ogled tovarne INOTHERM

3.3

Pro

jektn

a n

alo

ga

1. Korak Izdelava vratnega

krila

2. Korak Izdelava vratnega

podboja

5. Korak Vgradnja stekla

in polnil

6. Korak Vgradnja krila na

podboj

3. Korak Površinska obdelava

4. Korak Vgradnja okovja

in tesnil

UNIVERZA V LJUBLJANI, Pedagoška fakulteta Matjaž Lušin Didaktika tehnike s seminarjem I [email protected] 2007/2008 OŠ Oskarja Kovačiča

TEHNIČNO STROKOVNA EKSKURZIJA NASLOV PROJEKTA: Obisk podjetja, ki izdeluje vhodna vrata Inotherm PREDSTAVITEV: Pri pouku Tehnike in tehnologije smo se skupaj z učenci 6-ih razredov dogovorili, da v sklopu tehničnih dni obiščemo podjetje, ki izdeluje vhodna vrata. Ogledali si bomo celoten postopek izdelave vhodnih vrat. Učenci bodo lahko videli kako izgleda rokovanje s stroji. Ter videno povezali s teoretičnim znanjem, ki si so si ga pridobili v šoli. Ekskurzija je mišljena v okviru UČNE TEME: NAČRTOVANJE IN IZDELAVA PREDMETA IZ LESA. TEHNOLOGIJA IZDELAVE: Spoznali bodo: - Sestave dele konstrukcije vhodnih vrat - Izdelavo in sestavljanje posameznih delov v celoto - Možnosti polnila vhodnih vrat - Okovja (enotočkovno, večtočkovno) Stroji za obdelavo lesa: - Od enostavnega ročnega orodja, do specifičnega orodja

izdelanega posebej za izdelavo vrat (npr. horizontalni vrtalni stroj, nadmizni kopirni rezkar).

- Varna uporaba in rokovanje s stroji. Za izpeljavo ekskurzije je predviden potreben čas 10 dni. Za večje skupine se je potrebno naročiti teden pred obiskom podjetja, da pripravijo makete in spremljevalca. Za izdelavo dokumentacije (delovni listi, dokumentacija za starše, šolo) in organizacijo prevoza so potrebne 4 ure. Ekskurzija je mišljena kot pridobivanje novega znanja in povezovanje z vsakdanjimi primeri. Učenci si ob ogledu delajo zapiske (v skupinah po 6 – različne teme). Ekskurzijo lahko povežemo z izdelavo prvega izdelka iz lesa tako, da ocena predstavlja vsoto izdelave izdelka, rešenega učnega lista in izdelave (predstavitve) plakata. STROŠKI EKSKURZIJE: Stroški za izvedbo strokovne ekskurzije obsegajo: prevoz z avtobusom (Ljubljana-Ribnica in Ribnica-Ljubljana); malico, ki jo otroci dobijo v šoli pred odhodom na avtobus in izposojo varnostnih oblek. Stroški skupaj znašajo 8 €. TEHNOLOGIJA PO STOPNJAH IZDELAVE:

http://www.inotherm.si/

Seminarska naloga:Didaktika tehnike s seminrjem IGregor Vidmar

Strokovna ekskurzija - Obisk gozdne učne poti

3.3

Pro

jektn

a n

alo

ga

UNIVERZA V LJUBLJANI, Pedagoška fakulteta Gregor Vidmar Dopolnitev znanja o lesu [email protected] 2007/2008 NASLOV STROKOVNE EKSKURZIJE: Obisk gozdne učne poti Hoja po gozdni učni poti Rožni studenec: Učenci v sklopu tehniških dni obiščejo gozdno učno pot Rožni studenec in delovišče, kjer poteka trenutno spravilo lesa. Učenci si lahko na gozdni učni poti ogledajo različne drevesne vrste, med katerimi je tudi veliko novih vrst. Na informativnih stebrih (19 informativnih stebrov) si lahko učenci preberejo nekatere lastnosti lesnih vrst.

Na gozdni jasi učenci po skupinah rešujejo delovne liste. Tu učenci napišejo nekaj besed o gozdnem bontonu, nekaj značilnostih posameznih drevesnih vrst, določajo premer in višino dreves, določajo lesno maso,starost drevesa in letni prirastek. Strokovno ekskurzijo nadaljujemo z obiskom bližnjega delovišča, kjer učenci spoznajo osnovno opremo sekača in si to zapišejo na delovne liste.

Na samem delovišču učenci na konkretnem primeru vidijo, kako sekač podre drevo in pripravi na odvoz. Pri predmetu TiT se učenci srečajo z lesnim gradivom (UN: poglavje: lesna gradiva, tema: dopolnitev znanja o lesu). V sklopu tehniških dni, lahko učenci spoznajo in naučijo na konkretnih primerih nekatere nove lastnosti posameznih drevesni vrst. Ravno tako spoznajo delo sekača in njegov postopek podiranja dreves. Evalvacija strokovne ekskurzije z učenci opravimo v razredu OŠ, kjer učenci izdelajo plakat. Njihov plakat mora vsebovati glavne značilnosti strokovne ekskurzije, ki sem jih podal v šesto poglavje.

Seminarska naloga:Didaktika tehnike s seminrjem IJakob Rožnik

3.3

Pro

jektn

a n

alo

ga

Seminarska naloga:Didaktika tehnike s seminrjem ISimona Štupica

Strokovna ekskurzija - Obisk pri lončarju

3.3

Pro

jektn

a n

alo

ga

UNIVERZA V LJUBLJANI, Pedagoška fakulteta Simona Štupica Didaktika tehnike s seminarjem I – Obisk pri lončarju [email protected] 2007/2008

STROKOVNA EKSKURZIJA

NASLOV EKSKURZIJE: Obisk pri lončarju PREDSTAVITEV: Pri pouku tehnike in tehnologije v 6., 7. in 8. razredu lahko učitelj izvede strokovno ekskurzijo na temo obdelava gradiv - glina, tako da svoje učence popelje k lončarju. Pri samem obisku lončarja učenci spoznajo značilnosti in uporabo gline, usvojijo pojem polizdelka. Pri ogledu ročnega obdelovanja gline spoznavajo tehnološke lastnosti in različne obdelovalne postopke ter spoznavajo stroje in osnovna orodja za obdelavo gline, na koncu pa se lahko tudi sami poskusijo pri izdelavi izdelka. Pri tem učenci odkrivajo svoje interese, ki jim pomagajo pri odločitvi o poklicu. Učenci po ekskurziji izdelujejo plakate na temo obisk pri lončarju, kjer si sami priskrbijo slike, literaturo, s seboj prinesejo svoje izdelke ki jih izdelajo pri obrtniku in naredijo razstavo. LONČARSKA DELAVNICA Vsebuje: Prostor za izdelovanje, shranjevanje narejenih izdelkov, z a shranjevanje gline, za žganje ter sušenje izdelkov, orodja , stroje ter pripomočke za oblikovanje gline. IZDELKI

TEHNOLOGIJA DELA- Piščal , ki v riti piska Material: glina Orodja, stroji in pripomočki: Posoda za ostanke gline in lesene palčke, »špriklja«,vreteno, posoda za vodo, gobica in žica. Tehnologija po stopinjah izdelave

Oblikovanje manjše kepice

Zgornje robove čaše stisnemo skupaj

Zgornji konec čaše razširimo

Glino oblikujemo v obliki čaše

Oblikujemo trup

Naredimo luknji na levi in desni strani ter v zadku

Sušenje izdelka

3.4 Svetovni splet

Domače

http://www.shambles.net/designtechnology/http://www.techitoutuk.com/http://www.technologylinks.org/tlinks/index.htmhttp://www.dtonline.org/apps/menu/app?1&0http://www.howstuffworks.com/http://web.data.org.uk/data/index.phphttp://www.technologystudent.com/http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/hframe.htmlhttp://www.ides.com/plastics/A.htm

Z. Puncer, Tehnična vzgoja na internetu, [http://ro.zrsss.si/~puncer/les/les1.htm].Menjalnica gradiv, mnenj in idej [http://uciteljska.net].Domača stran tehnične vzgoje [http://www.tzs.si/edu/tehnika/index.htm].Spletne učilnice študijskih skupin ZRSŠ [http://info.edus.si/studijske/course/].Omaplast [http://www.omaplast.com/default_slo.htm].Obvarujmo okolje [http://www.fif-jf.si/_sgt/m1m1_1.htm].

Tuje Design and Technology

http://164.8.13.140/projekti/energetika%2005/stiritaktni_motorji.html#VIDEO_Phttp://www.swiss-composite.ch/scs4/html/index.shtml?lang=en

3.4 Svetovni splet

3.5 Literatura

[1] A. Papotnik in ostali, Učni načrt – Tehnika in tehnologija (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2002).

[2] A. Pavko in ostali, Ustvarjalna delavnica: zbirka načrtov za obogatitev pouka tehnike v osnovni šoli (Ljubljana, TZS, 2005).

[3] J. Mali, Upoštevanje varnosti pri delu pri pouku tehnike in tehnologije na 9 - letni osnovni šoli; diplomsko delo (Ljubljana, PeF, 2008, v oddaji).

[4] S. Gradišnik, Priljubljenost Tehnike in tehnologije med učenci na osnovni šoli; diplomsko delo (Ljubljana, PeF, 2008, v oddaji).

[13] T. Markham, J. Lamer, Project based learning handbook (Novato, Buck Institute for Education, 2003).

[5] Tehnika in tehnologija: nacionalno preverjanje znanja [http://www.ric.si/preverjanje_znanja/splosne_informacije/].

[6] A. Papotnik in ostali, Predlog posodobljenega učnega načrta: Učni načrt – Tehnika in tehnologija (Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2007).

[7] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, Tehnika 6, Priročnik za učitelja za pouk tehnike in tehnologije v 6. razredu devetletne osnovne šole (Ljubljana, DZS, Ljubljana, 2005).



[10] Š. Ivanko, Raziskovanje in pisanje del (Ljubljana, Cubus image d.o.o., 2007).

[11] B. Mejak, Specialna didaktika tehniške stroke (Radovljica, Didakta, 1991).

[12] V. Kubale, Specialna didaktika tehnologije (Celje, Biro servis in fotocopy d.o.o., 1995).

[13] J. Garratt, Design and technology (Cambridge, Cambridge university press, 1997).

3.6 Diskusija

?

Documents

Program iz Tehnike in tehnologije