Revija za kriminalistiko in krimino!ogijo I Ljubljana 48 I 1997 I 2, s. 157- 170

Problemi v zvezi z uZBvanjem mamil: kriminoBoške,kazenskopravne in kriminalnopolitičneperspektive

Zoran Kanduč *'

V članku so obravnavani različni problemi v zvezi z uživanjem dovoljenih in prepovedanih drog. Tovrstnavprašanja so osvetljena iz kriminološkega, kriminalnopolitičnegain kazenskopravnega zornega kota. Opisanaje bilanca "najdaljše vojne v dvajsetem stoletjU" (Szasz). Nakazane so raznolike škodljive reperkusijeuživanja mamil. Posebna pozornost je namenjena problemom v zvezi z drogami v slovenski družbi. Vsklepnem delu so razčlenjene nekatere izhodiščne prvine političnega odzivanja na uživanje mamil. V tejzvezi je prikazana zlasti abo!icionistična kriminalnopolitična strategija.

Ključne besede: droga, uživanje drog, prepovedane droge, škodljivost drog, politika do drog, Slovenija.

UDK 343.976

Uvodna pripomba

Vprašanja, ki si jih kaže zastaviti v zvezi s takoimenovanim problemom "zlorabe drog", So po SVOJinaravi nedvomno pojaVIlO izrazito raznorodna,logično-pomensko sestavljena in vredno:tno-norma­livno večplastna. Poleg tega v njih nujno nastopajoizrazi - besede in besedne zveze1, ki se jih daopredeliti iz zelo različnih zornih kotov. Poudaritivelja, da se običajno že na tej, pravzaprav izhodiščni

ali morda celo "'ontološki" točki, v marsičem

odločilno obarva razumevanje omenjenega pojava inseveda subjektivno občutenje njegove "proble­matičnosti", ob tem pa se navadno eksplicitno alivsaj imp1icitno izriše še nekakšen koordinatni sistemmožnih načinov (kriminalno)političnega in drugega(denimo zdravstvenega, socialnega ali pravnega)razmišljanja in ukrepanja.

Po našem mnenju je - teoretično in vrednostno ­dojemanje "problema drog" izrazito neustrezno. Vtem pa je pomemben razlog za neučinkovito in, pomnenju številnih uglednih piscev, celo kontraproduk­tivno nadzorovanje (se pravi praktično obravnavanje)rabe oziroma "zlorabe" drog. Razmišljanje o tovrstnih

* Zoran Kanduč, doktor pravnih znanosti, razisko­valec, Inštitut za kriminologtjo pri Pravni fakulteti,Kongresni trg 12, 1000 LJUbljana.

1Naj v tej zvezi opozorimo samo na nekateraodprta vprašanja. Kaj vse (naj) vključujejo predstave(oziroma pojmi), kakršne so recimo "droga",''mamilo'', "narkotik" ali "psihotropna substanca"?Kdaj raba določene snovi preide v "zlorabo"? Kakoopredeliti "zdravje"? Kaj pomeni "bolezen"? Kakorazumeti proces "(o)zdravljenja"? In tako naprej.

družbenih (predvsem pa človeških) problemih in

odzivanje nanje se namreč dogaja v simbolno-imagi­narnem sobesedilu, ki ga označujejo po eni(spoznavni strani številni - v družben zavesti (in vdružbenem "nezavednem") globoko vkoreninjeni­nesporazumi. predsotki, sprenevedanja. stereotipnepredstave, tabUji, mitološke razlage in drUgi zvečine

domišlijski konstrukti, po drugi strani pa so vselejv igri še izredno intenzivne čustvene sestavine, naprimer racionalni ali iracionalni (panični strah),prezir moralno zgražanje (oziroma obsojanje), stud,negotovost, sočutje, zavist, pomilovanje, obup.zaskrbljenost ali gorečnost.

Vse to kajpada močno otežuje tehtno razpravo oetioloških, fenomenoloških in vrednostnih, se pravimoralnih, pravnih ali političnih, razsežnostihvprašanja človekove odvisnosti od takih ali drugačnihmamil, hkrati pa v marsičem onemogoča razumnopolitično ukrepanje.

Neuspešnost "najdaljše vojne v 20. stoletju' (Szasz)

Kriminal1zacija pridelave (oziroma izdelave),trgovine, posesti ali uživanja nekaterih drog očitno

ni obrodila željenih sadov. 2 Še več, zdi se, da jetovrstna, namreč prvenstveno kaznovalna-represivna

2 "Z drogami povezana kriininaliteta je zunajnadzora, kazenskopravni aparat je ne more ob~

vladovatl. Glede na to, da se manj kakor en odstotekvseh tovrstnih kaznivih dejanj konča z aretacijo, bilahko sklepali, da je učinkovitnadzor nad kriminalom,ki je povezan z drogami, izrazito onstran dosegasodobnih policijskih praks" (Inclardi, str. 131).

157

Revija za kriminalistiko in kriminologJJo I Ljubljana 48 I 1997 I 2

oblika družbenega nadzora celo kontraproduktivna.To misel lahko utemeljimo z bolj ali manj splošnoznanimi. vendar praviloma še vedno prezrtim1 alivsaj slabo upoštevanimi dejstvi. Naj v tej zveziopozorimo zgolj na nekatera.

{al UŽivanje prepovedanih drog se nezadržno širipo družbenem tkivu.3 Raziskave kažejo, da sepovprečna starost mladostnikov ob njihovi prviizkušnji z drogo iz leta v leto niža. Anketa,4 ki jezajela 1029 dijakov vseh štirih letnikov sedmihrazličnih srednjih šol na ljubljanjskem območju, jerazkrila, da je 33 odstotkov .mladih že poskusilokanahis (marihuano ali hašiš), da jih redno kadimalo manj kakor ena četrtina in da samo petodstotkov ni imelo izkušnje z alkoholom, vsekakor"najtršo" legalno slovensko drogo. Ob tem pa kaževendarle poudariti, da se - resda (iz razumljivihrazlogov) nepopolne in zato upravičeno proble­matične - ocene o številu "praVih" narkomanov (beri:zasvojencev z drogo) že kakšnih dvajset let vrtijookoli števila 1000. To z drugimi besedami pomeni,da, vsaj za Slovenske razmere, najbrž ne drŽidomneva, po kateri naj bi en zasvojenec ustvarilštiri do šest nOvih. Poleg tega pa se je treba vsekakorvprašati, ali so podatki, ki govore o eksperimenti­ranju mladostnikov s prepovedanimi drogami, pred­vsem s kanabisom, lahko razlog za moralno paniko.Po našem mnenju bi kazalo odgovoriti nikalno, šezlasti če upoštevamo: (a) da eksperimentiranje ne vodinujno v uživanje, (b) da uživanje ne privede nUjnov odVisnost in (c) da uživanje lahkih drog ne vodinujno v UŽivanje trdih drog (na primer heroina). 5

(b) Prepovedane droge imajo na tako imenovanemčrnem (ilegalnem) trgu, ki je nastal prav zaradinjihove prepovedanosti, izredno visoko prodajnoceno. To irila vrsto škodljivih posledic.

3 Zdi se, da splošne družbene razmere, gospo­darski položaj. politična ureditev, vrsta prevladUjoče

religije in drUgi podobni "globalni" drUŽbeni dejavnikinimajo statistično pomembnega zaviralnega učinka

na širjenje drog v sodobnih družbah.4 Prim. Bulič in Vesel, str. 222.

5 Flaker (str. 195) denimo opozarja. da največ

en odstotek oseb. ki UŽivajo kanabis, preide kuživanjU heroina. Pisec v tej zvezi opozarja, da jecelo med uživalci heroina mnogo takih, ki nezapadejo v odVisnost. Pole,g tega pa odvisnost nevodi nujno v odklonsko subkulturo ali vasocialnoin prestopniško vedenje, kar velja še zlasti zaodvisneže iz premožnih družbenih slojev.

158

Naj opozorirno zgolj na nekatere. (lj Cenaprepovedanih drog 6 omogoča velike (neobdavčene)

dobičke, 7 iz katerih črpa organizirani kriminal nalokalni, nacionalni in mednarodni ravn1 precejšnjoekonomsko in politično moč. Ilegalni dobički sepreko (v precejšnji meri dereguliranega) mednarod­nega in naCionalnega finančnega sistema prelivajotudi v legalne gospodarske dejavnosti. (2) Zaradivelike donosnosti je ilegalna trgOvina 8 (v najširšempomenu te besede) z drogami nadvse privlačna. takoda nekoga ~ posameznika ali skupino -, ki iz tegaali onega razloga (prostovoljno ali prisilno) "izstopi"iz igre. takoj nadomeSti kdo drug. (3) Iz istega razlogase je izoblikovala tudi razvejena mreža preprodajalcev(in eo ipso precej učinkovit sistem podtalnepropagande). med katerimi je mnogo takih. ki sina ta način zagotavljajo sredstva za financiranje svojelastne razvade (oziroma zasvojenosti). (4) Visokacena je razlog številnih kaZnivih dejanj, do katerihne prihaja zaradi samega uživanja droge, ampakzaradi prepovedanosti droge. Po eni strani imamoopraviti z nasiljem lned rivalskimi kriminalnimiskupinami, ki si prizadevajo ustvariti nadzor ("mo­nopo!") na določenem območjil. Po drugi strani panenormalno visoka cena sili UŽivalce (zlasti zasvojene),da si pridobivajo denarna sredstva s prostitucijo ali

premoženjskimi kaznivimi dejanji, na primer statvinami, ropi, vlomi (v stanovanja, avtomobile alitrgovine) ali z različnimi prevarami. V tej zvezipa kaže omeniti še podkupovanje državnih urad­nikov (na različnih ravneh in v različnih državnihustanovah), ki je nemalokrat conditio sine qua nonza nemoteno delovanje ilegalne ekonomije. (5) Visokacena droge (recimo heroina) je pogosto povezana z

6 Nekateri pisci dokazujejo, da bi legalizacijapridelave. trgOvine in prodaje (danes prepovedanih)dro)?:. na primer marihuane, heroina in kokama,znizala njihovo ceno celo za 99 odstotkov. Mordaso takšne domneve nekoliko (ali celo izrazito)pretirane. Vsekakor pa je gotovo. da bi se cenezaradi dekriminalizacije (OZiroma "normalizaCije")močno zmanjšale. Po eni strani je namreč izdelavaumetnih mamil zelo enostavna, po drugi strani paje dovolj zemljišč, primernih za izdelavo rastlinskihkultur. iz katerih pridobivajo droge.

7 Po ocenah Interpola znaša celOtni svetovnipromet pri trgovanju z drogami 500 milijarddolarjev.

8 Ilegalna menjava in distribucija nedovoljenihdrog temelji na dvojnem izkoriščanju: na eni stranije izkoriščanje pridelovalcev surovin v nerazvitihaZijskih in južnoameriških državah, na drugt stranipa je izkoriščanje odvisnikov v tako imenovanemraZvitem svetu.

Zoran Kanduč: Problemi v zvezi z uživanjem mamil - krimino]oške. kazenskopravne ih kriminalno­politične perspektive

določeno obliko njenega uživanja (na primer zinjekcijo), ki je še posebej rizična, denimo zaradimožne infekcije z AIDS-om ali s kako drugonalezljivo boleznijo.

(c) Nekaj, kar je prepovedano. je včasih mikavnoprav zaradi svoje prepovedanosti (gre za takoimenovani čar prepovedanega sadu). To velja zlastiza mladostnike, za katere je lahko uživanje drogoblika nekakšnega obrednega uporništva. namreč

nasprotovanja disciplini, ki jo vsiljujejo l1adzorovalnidržavni aparati (zlasti družina. šola in služba),oziroma izzivanja vrednot odraslega sveta, ki muvladajo totalitarni - ekonomski, tehnološki in admini­strativni - iInperativi sistema, na primer načela

kapitalistične§a gospodarstva in protestantska de­lovna etika.

(d) KriminaliZacija uživanja drog ima za posledicomarginalizacijo (izrinjanje na družbeni rob), socialnogetoizacijo (izolacijo), ostarcizem (zavrženost) instigmatizacija (ožigosanje) uživalcev. kar ustvarja šedodatne probleme in osebne stiske. Nekdo, ki jezasvojen z drogo. je - v razmerah ilegalnosti - hkratiodvisen še od svojega dealerja. To vodi v izrazitosocialno obubožanje odvisneža. kar je v prvi vrstiposledica njegovega ilegalnega družbenega položaja.

(e) Sedanji način nadzora uživanja drog je izrednodrag. Povezan je z velikimi finančnimi, človeškimi

in družbenimi stroški. V precejšnji meri - ponepotrebnem - obremenjuje delo policije. sodišč inizvrševalcev kazenskih sankcij.

(o Boj zoper organizirani kriminal zahteva us­tanavljanje posebnih policijskih oddelkov, 10 širjenjepooblastil represivnih .aparatov države in uporabo(milo rečenih) sumljivih taktik (kakršne so na primerizsiljevanje, ustrahovanje. podkupovanje z drogo.nastavljanje pasti. fiZično nasilje, nezakonite hišnein osebne preiskave, ustvarjanje mreže špicljev,provokatorjev in vab, racije, izsiljena priznanja,podtikanje materialnih dokazov in druge podobne"posebne" metode). Odkrivanje in dokazovanjekaznivih dejanj v zvezi z drogami je namreč nadvsezahtevno, saj so storilci organizirani v kompleksno

9 Vrednotna (pod)struktura sodobne (poznomo­derne) družbe ne vključuje samo razvpite "protestant­ske etike (Weber). ampak tudi "podtalne vrednote"(Matza in Sykes) - namreč iskanje pustolovščin,

vznemirjanj ali srhljivosti -, ki soobstajajo ob drugihjavno in formalno razglašenih vrednotah.

lOpo mnenju nekaterih poznavalcev lahko repre­sivni državni aparati zmanjšajo ilegalno trgovino zdrogami le za deset odstotkov.

strukturo piram1dalne oblike.Prav je, da v tej zvezi opozorimo še na poglavitne

uspehe današnjega obravnavanja uživanja mamil.Zaradi kriminalizacije (in z njo povezane družbenestigme) se je (morda) marsikdo odrekel uživanjudrog. Zmanjšala se je dostopnost drog (med drugimtudi zaradi visoke cene, kar velja še zlasti za kokain,ki je v današnjem času postal droga premožnih).

Kljub vsemu pa je treba priznati, da družbenieksperiment izrednih razsežnosti, ki temelji narepresivni (kaznovalni) "logiki" reševanja problemovv zvezi z drogami, ni uspel. Še več, izzval je vrstoškodljiVih učinkov, ki nastajajo zaradi pre­povedanosti nekaterih drog, nikakor pa ne zaradisamega uživanja drog. Neuspeh pravzaprav v ničemer

ne preseneča. Sedanja zatiraina politika namreč

izhaja iz - v bistvu iracionalnega - verovanja vmagično moč pravne ali moralne norme. Opravitiimamo z (v zgodovini že ničkolikokrat ovrženo)domnevo, da je določen problematičen pojav mogoče

odpraviti ali ga vsaj močno omiliti že kar z njegovoprepovedjo, saj naj bi le-ta učinkovala tako rekoč

samodejno: (a) vsakdo oziroma večina "normalnih"članov normativnega občestva jo bo sprejel (beri:ponotranjil) in se nato tudi ravnal v skladu z njo;(b) manjšino neubogljivih pa bo obvladal sistemformalnih nadzorovalnih mehanizmov. Takšna pod­mena je še zlasti absurdna na področjU takih alidrugačnih drog, za uživanje katerih se odloči vsakdopo svoji presoji in volji. Tako imenovana "vojnazoper droge" je potemtakem vojna zoper določeno

kategorijo ljudi oziroma. natančneje rečeno, vojimzoper človeško poželenje, zoper človekovo vedenje.ki mu kraljuje (med drUgim) načelo ugodja (oziromaizogibanja neugodjuj. 11

Škodljivost drog

Droge kot take seveda niso nevarne, škodljive so,če jih človek uživa neprimerno. se pravi, če jih"zlorablja" ali uporablja "čezmerno". Vendar pa to

11 "Dovzetnost za razvoj zasvojenosti je povezanaz dejanjem 'večje teže' sedanjemu počutju kot paprihodnjim moznostim. Sposobnost odložiti zado­voljitev je pogoj za vsak uspeh; enako tudisposobnost vztrajati v neugodnih okoliščinah - močvolje. Odločitev za vsako naše ravnanje je pretežnov naših rokah" (Nolimal et. al.. 1995. str. 167)

159

Revija za kriminalistiko in krimino]ogijo I Ljubljana 48 I 1997 I 2

ni posebnost drog, zakaj isto velja za katerokolidrugo snov 12 oziroma "stvar" (v najširšem pomenu).Nekaj podobne§a je tudi z vprašanjem odvisnosti alizasvojenosti. 1 Človek lahko postane zasvojen odmarsičesa, denimo od gledanja televizije. odračunalniških iger, športa, religije, psihoterapije idr.,in ne le od prepovedanih drog. Pomislimo na primerna tako imenovanega garača (workocholicJ, namreč

na nekoga, ki je zasvojen z delom 14. To z drugimibesedami pomeni, da idealen odnos do drogeoziroma do vsega, kaf človeka mami in ga postaVljav skušnjavo, ni popolna vzdržnost, ampak bolj

12 Tudi hrana je lahko odvisno od njene količine,kakovosti in izvora "potrebe" - psihotropna snov.Takšen učinek ima na primer pri nevrotično ("bo­lezensko") požrešni osebi. Različne oblike odvisnostiod hrane, denimo odklanjanje hrane ali pretiranohranjenje, so znaČilne - zaradi prevladUjoče (patri­arhalne) spolne ideologije - zlasti za ženske. Ponekaterih ocenah naj bi bila v zahodnoevropskihdržavah prizadeta s tako ali drugačno zasvojenos1;jos hrano vsaka deseta ženska med 15. in 30. letomstarosti.

13 "Če je otrok prevečkrat razočaran nad nemočjostaršev, posebno očeta, ga dobesedno celega požre(požre očetove prepovedi, navodila, želje). Posledicatega je odvisnostna navezanost (fiksiranost) nadoločene objekte Selfa, ki se kaže kot močna lakotapo objektih. Toda lakota ne nastopa zaradi objektovsamih, temveč zato, ker ti objekti nadomeščajo

manjkajoče dele osebnosti! Ti objekti niso nujnoljudje, lahko so to droga v najširšem pomenu besede(npr. hrana, alkohol, seveda pa tudi heroin... )"(Nolimal et. al.. 1995. str. 163)

14 Zasvojenost z delom seveda še zdaleč ninedolžna zadeva: "Delo ogroža zdravje, če naj sisposodimo naslov neke knjige. Dejansko je delomnožičen pomor ali genocid. Posredno ali nepo­sredno bo delo pobilo večino ljudi, ki berejo tevrstice. Od 14.000 do 25.000 delavcev ure vsakoleto na delovnem mestu. Več kot dva milijona jeinvalidov. Od dvajset do petindvajset milijonov jevsako leto poškodovanih. Vsi ti podatki pa temeljijona zelo konservativnih ocenah tega, kaj pomeninesreča pri delu. Tako denimo sploh ne upoštevajoveč kot pol milijona poklicnih obolenj na leto. Vrokah sem imel knjigo o poklicnih boleznih, ki jeimela 1.200 strani, pa še ta zgolj drsi po površini.Statistike kažejo samo najbolj samoumevne primere,na primer 10.000 rudarjev, ki trpijo za pljučnimi

obolenji. Vsako leto jih umre 4.000,. to je velikovišja stopnja kakor pri AIDS-u, ki doživlja velikovečjo medicinsko pozornost. Statistike ne pokažejo,da delo skrajŠUje Življenje mJlijonov ljudi, to pa jekonec koncev bistvo umora Cetudi vas ne ubije alipohabi, ko ste na delu, pa je velika verjetnost, dase vam bo to zgodilo na poti z dela, pri iskanjUdela ali takrat. ko poskusite pozabiti na delo. Temu

16.0

samoobvladovanje, se pravi samonadwrovana raba. 15V skupini uživalcev drog so zasvojenci pravzaprav

v manjšini. 16 Ob tem pa je treba razlikovati šemed: (a) odvisnikom in družbeno problematičnim

odvisnikom in (b) med družbeno problematičnim

odvisnikom in bolnikom (oziroma pacientom).V tej zvezi je treba upoštevati, da so motivi

("psihična gibala") - pa tudi družbeni in (sub)kul­turni konteksti ~ UŽivanja drog zelo različni. Z drogolahko oseba (o)lajša 17 svoje ŽiVljenjske stiske,tesnobe, osamljenost, napetosti, trpljenje,razočaranja, strese, vsakovrstne bolečine in notranje

preštevanju žrtev moramo dodati še žrtve indu­strijskega onesnaževanja, alkoholizma. ki ga jepovzročilo delo in narkomanije. Rak in srčni napadiso moderne bolezni, ki jih običajno posredno alineposredno povežemo z delom" (Black, str. 142­143). Razlogov za perverzno zasvojenost z delom(oziroma za malone obsesivno preokupacijo z delom)je seveda več. So strukturni in osebni. Delo meddru~m strukturira ("zapolnjUje") posaIIleznikov čas:

ko dovek dela, se mu ni treba ukvarjati z (moralnim)vprašanjem, kaj naj počne s svojim časom/življenjem.

Na drugi strani pa delo omogoča drUžbeno spre­jemljiV način umika (bega) iz prisilne zasebnosti vutesnjujočem okviru nuklearne drUŽine.

15 "Osebnostne značilnosti so pomembnejši de­javniki tve&:anja za razvoj odvisnosti kot pa farmako­loške znacilnosti psihoaktivnih substanc. Največji

sovražnik razvoja odvisnosti je moč Valje. SlednjoopredeljUjejo kot sposobnost oblikovati stališče

(metaperspektiVO) do lastnih psiholoških stanj. PO'domače' bi lahko rekli tako: sposobnost opazovatisamega sebe oz. to kar se dogaja z nami. Le če jeizpolnjen ta pogoj, lahko razvijemo alternativne potiojačevanja - nasproti drogiranjU" (Nolimal et al.,1995. str. 163. 165).

16 Problem je v tem, da so prav odvisneži tistadružbena skupina uživalcev mamil, ki v pretežni merikroji javnomnenjsko podobo (image) oziroma pred­stave o UŽivanjU (in implikacijah) mamil nasploh.

17 Za nekoga, ki si z drogo lajša pSihične bolečine,je neposredna ali posredna škoda, ki jo zaradi tegautrpi, pogosto manjše zlo od Življenja z omenjenimiproblemi. Na to opozarja tudi Alexander (str. 189):"Ljudi se ne da prisiliti, da ravnajo v negostoljubnemsvetu zmerno. Kdor se bojUje za preŽivetje, bouporabil kakršnokoli drogo, za katero bo. menil, damu lahko pomaga. Kdor poskuša pobegniti neznosnibolečini, bo raje poskušal izbrisati svoje trpljenje spomočjo kemije, kot pa se vdal paralizirajočemu

obupu ali se odločil za samomor." Na podoben način

razmišljajo tudi Nolimal et al. (1995. str. 165): "Zatiste, ki jim je stanje drogiranosti edini izhod izdolgočasja in anksioznosti, je to 'Bog' - idealizirajoizkušnjo/drogo in se nanjo simbiotično vežejo".

Zoran Kanduč: Problemi v zvezi z uZ1Vanjem mamil - krimino]oške, kazenskopravne in kriminalno­politične perspektive

(psihične) rane. 18V tem oziru je droga nadvse podobna religiji, na

kar je sicer opozorilo že več uglednih družboslovnihmislecev. Freud, 19 na primer, opiše religijo kot"iluzijo", Marx pa jo označi kot "opij za ljudstvo";"Religiozna beda je izraz dejanske bede in hkratiprotest zoper dejansko bedo. Religija je vzdihogrožene kreature, čustvo brezsrčnega sveta, kot jetudi duh ,brezdušnih razmer. Odprava religije kotiluzorl1e sreče ljudstva je zahteva njegove dejanskesreče. Zahteva, da se odrečeš iluzijam o svojemstanju, je zahteva, da se odrečeš stanju, ki iluzijepotrebuje." 20 Tudi Nietzsche je videl v religiji (zlastiv krščanstvu) predvsem narkotično sredstvo:"Trpečega je treba držati pokonci z upanjem, ki muni moč oporekati z nikakršno dejanskostjo - ki gani mogoče odpraviti z izpolnitvijo: z onostranskimupanjem." 21 Comte-Sponville 22 potemtakem docelaupravičeno opredeli drogo kot "narkomanovo re­ligijo", se pravi kot nekaj, s čimer posameznik bodisilažje prenaša vsakdanje Življenje bodisi vsaj začasno

pozabi nanj oziroma se iz njega umakne. Za takšnoosebo preprosto ne drži optimistična vrednostnasodba, da so mamila človeku nepotrebna, saj jeŽivljenje dovolj lepo tudi brez njih. Če bi bilo tako,se pač nihče ne bi drogiral, podobno kot tega nihče

ne bi počel, če bi bila droga zgolj "suženjstvo"oziroma "pekel". Po drugi strani pa je droga lahkotudi vir ugodja ali blaženosti. Lahko spodbUjaustvarjalnost (začasno ukinja notranje čustvene

zavore), deluje stimulativno (poživljujoče), evforično

ali pomirjujoče (sprostitveno), daje nove izkušnje(oziroma neobičajna dOŽivetja) ...

18 V tej zveZI Je treba upoštevati, da je stres (innjemu podobne psihične obremenitve) pogosto vzrokpsihosomatskih obolenj in drugih oblik telesnegain/ali duševnega nezdravja. Po mnenju zdravnikov jestresna napetost eden izmed pomembnih patogenihdejavnikov sodobnega načina Življenja v razvitidružbi. V meri, v kateri droga blaži učinke stresa,je njeno delovanje pravzaprav "zdravilno". Idealnogledano pa bl bilo seveda najbolje. da bi človek

premagoval stresne situacije na bolj "zrele" načine:

"Osebe, ki škodljivo uporabljajo alkohol in drugedroge, imajo pomanjkljive vzorce za premagovanjestresov" (Nolimal et al.. 1995. str. 164).

19 Prim. Freud. str. 327-329.20 Marx. str. 192.21 Nietzsche. str. 292

22 Prim. Compte-Sponville. str. 16.

Trditve o škodljivih učinkih drog so često

pretirane. Jasno je, da so različne droge različno

škodljive, 23 razlikUjejo se predvsem glede na njihovodvisnostni potencial in glede na fizične, psihične

in socialne posledice dolgotrajnega uživanja. Karzadeva prepovedane droge, je še zlasti očitna razlikamed heroinom in kanabisom. Vsekakor pa povzroče

dovoljene droge, na primer alkohol in nikotin, 24več škode kot prepovedane droge. 25 Alkohol je,denimo, tako imenovani "dejavnik tveganja" pri vsehštirih vzrokih prezgodnje obolevnosti in smrti, t.j.pri raku, boleznih obtočil, nesrečah in boleznihprebavil. Poleg tega pa je alkohol (oziroma alkoholizi­ranost) pogosteje povezana z nevaniim vedenjem kotkatera od prepovedanih drog. Pomislimo na primerna družinsko nasilje (pretepanje oziroma trpinčenje

otrok in žena), spolno nasilje, prometne "nesreče",

pretepe, vandalizem, razgrajanje in druga podobnakazniva dejanja. Prepovedane droge ne spodbujajo

23 Med nedovoljenimi drogam.i je nedvomnonajškodljivejši heroin, predvsem zaradi hitre adik­tivnosti in nevarnosti predoziranja, medtem ko je izfarmakološkega stališča razmeroma nenevarna snov(mnogo bolj nenevarna, kot je na primer alkohol,ki povzroča cirozo jeter). Sicer pa so, kot opozarjaFlaker (str. 196), številne okvare zdravja predvsemnaslednik drugotnih družbenih določilnic, ne padroge kot take. Do njih pride na primer zaradipomanjkljivih in enostranskih informacij o drogi,nepoznavanja kakovosti, mešanja strupenih snovi(zaradi večanja dobička), slabe prehrane, splošnegazanemarjanja zdravja, nesterilnega pribora za vnosdroge v telo in osiromašenosti družbenih stikov.Jacques Baudour (str. 138-140). psihoterapevt. kizdravi zasvojene z mamili, poudarja, da je heroinnajhUjši strup za človeka in medčloveške odnose.HeroIn povzroča psihično, moralno, intelektualno,socialno in čustveno razrvanost. Heroinoman (od­visnež od heroina) je izredno občutljiv (z malonenerazložljivimi nihanji v razpoloženjU), egocentričen

(neobčutljiv za čustva, želje, potrebe in dejanjadrugih), brezvoljen in nedejaven (pogosto ga zanimasamo to, kako bi si priskrbel naslednjo dozomamila). Dialog z njim je skorajda nemogoč, saj sonjegove misli kaotične, dojemanje sogovorca pa zeloslabo.

24 Iz ocen strokovnjakov je razvidno, da vpovprečju skrajšajo bolezni, ki jih povzroča UŽivanjenikotina (na primer rak na pljučih in bolezni srca),Življenje za 12 let. Zaradi tovrstnih bolezni je nasvetu letno tri milijone žrtev, v Evropi 850 tisoč.

25 V Sloveniji je leta 1992 zaradi drog umrlo 9ljudi. To število je tako rekoč zanemarljivo vprirneIjavi s številom tistih, ki umrejo zaradipretiranega kajenja ali opijanja. Raziskave kažejo, dav Sloveniji kadi 50 odstotkov moških in 35 odstotkovžensk.

161

Revija za kriminalistiko in krimino]ogijo I Ljubljana 48 1 1997! 2

nasilnega vedenja (edina izjema je morda kokain).Seveda pa droge. ne glede na njihovo škodljivost

niso edina nevarna stvar, ki se nahaja v posamezniko­vem - virtualnem ali dejanskem - življenjskem okolju.Vožnja z avtomobilom. smučanje, alpinizem. bolezen­ska požrešnost. jadralno padalstvo in druge podobne"normalne" dejavnosti so, denimo, izrazito nevarne.Ali naj jih zaradi tega država prepove? To bi bilobržkone popolnoma nesmiselno. Upoštevati je pač

treba. da nikomur ni treba uživati nevarnih drog(oziroma se spuščati v druge nevarne/tvegane de­javnosti), če v to sam ne privoli. Uživalec oziromaodvisnež ni pasivna žrtev, kakršna je, recimo. nič

hudega sluteča oseba. ki jo skupina nasilnežev oropaali pretepe na ulici. Je "aktivna žrtev" (Szasz), sepravi nekdo, ki je podlegel skušnjavi. 26

Vsaj iz kriminalnopolitičnegazornega kota se zdiodločilno. da vsakdo v procesu izobraževanja prejmekar se da popolno informacijo o raznovrstnih drogah,predvsem pa o njihovih raznolikih učinkih. Eno­stranski in lažnivi prikazi, na primer trditev, damarihuana poneumlja in slabi ·spomin. so lahkozgolj kontraproduktivni, še zlasti. če pomislimo, daima čedalje večje število mladostnikov svoje lastneizkušnje z drogo. Ob tem se seveda vsiljUje splošnovprašanje, kakšen naj bo odnos države doposameznika. Tu ne gre samo za problem. ali državamore {denimo v "tehničnem" smislu} posameznikaprisiliti. da bo živel zdravo 27 ali samostojno.Vprašati se je treba. ali se v kaj takega sploh smespustiti. Izkušnje namreč kažejo. da ima državnipaternalizem pogosto vrsto - milo rečeno - proble­matičnih učinkov. Zato bi po našem mnenju veljaloizhajati iz (po svojem bistvu normativne) podmene.da naj država omogoči zgolj temeljne predpostavkeza avtonomno delovanje. se pravi pogoje, ki so sinegua non za samodoločujoče delovanje. 28 Na ta

26 "Glavna značilnost zasvojenosti je vztrajanje priustaljenem vedenjU, kljub visoki ceni. ki jo odvisnikiplaČUjejo. 'Pritrjujejo' nam odvisni ljudje. pa ne samotisti. ki so odvisni od drog v ožjem smislu. temveč

tudi tisti. ki so odvisni npr. od hrane (preobjedanje),iger na srečo. nakupovanja, dela, stereotipnih spolnihaktivnosti, itd." (Nolimal et al., 1995, str. 166).

27 Dodaten problem je. kako opredeliti "zdravje"in kdo naj ga opredeli.

28 Takšno stališče zagovarja na primer Raz (cil.po Mouffe. str. 107): "Da bi individui živeli avtonomno,jih država ne sme siliti k moralnosti. Stori lahkosamo to. da zagotovi pogoje njihove avtonomnosti.Uporaba prisile je v nasprotju z avtonomijo in gretorej stran od iskanega cilja, razen če gre zauveljavljanje avtonomije in preprečevanje škode:'

162

način bi država ostala etično "nevtralna", kar pomeni.da ne bi vsiljevala takega ali drugačnega idealaabsolutno vredne oziroma dobre oblike Življenja. 29Moralne odločitve o tem. kako uporabljati svoje telo(in kaj vnašati vanj) oziroma kaj početi v svojemčasu. pa bi prepustila posamezniku.

Takšno stališče je razčlenjeno utemeljil že Mill.30

ki poudarja, da je odrasla oseba tista. ki ji je njenalastna dobrobit najbolj v interesu: "Interes. ki gaima lahko zanjo kdor koli drug. je neznaten vprimerjavi s tem, ki ga ima sama, razen če je tamočno osebno navezan nanjo. Interes, ki ga zanj(če izvzamemo njegovo ravnanje z drUgimi ljudmi)izprtčuje družba, je delen in vseskozi posreden, pritem pa so še tako povprečnemumoškemu ali ženskiza spoznavanje lastnih čustev in okoliščin na voljosredstva. ki neizmerno prekašajo tista, ki jihpremore kdorkoli drug. Vmešavanje družbe v presojoin namere posameznika v zadevah. ki se tičejo lenjega samega. nujno temelji na splošnih podmenah,ki so prav lahko popolnoma napačne, pa tudi kadarso pravilne, je enako verjetno. da jih bodo vposameznih primerih napačno uporabile osebe, kiniso z okoliščinami teh primerov seznanjene nič

bolje kot zunanji opazovalci. To področje človeških

zadev je pravi prostor za delovanje individualnosti.Nujno je, da človeška bitja v ravnanju, ki zadevadruge, v glavnem spoštujejo splošna pravila, da bilahko vsakdo vedel, kaj lahko pričakUje. V stvareh,ki zadevajo le njega samega pa ima posameznik vso

29 Takšno politično "rešitev" močno otežuje (alinemara celo onemogoča) dejstvo, da danes niniamona voljo nikakršne "teorije" o družbi (kot entitetisui generis) in posledično o državi. v luči katere bilahko opredelili posameznikove ("pozitivne")dolžnosti v odnosu do družbe OZiroma operativno~

institucionalnega aparata za uresničevanje družbenihciljev, namreč države. To pomeni, da je razme:rjemed posamičnim in občim povsem nereflektirano innetematizirano. Strogo vzeto zato sploh ni mogoče

govoriti o "protidružbenem" vedenju ali o "družbenih"problemih strieto sensu. Ni namreč jasno. kaj najbi sploh bili interesi ali vrednote družbe (inposledično države kot njene politične organizacije).Produktivno heteronomno delo (ki pač ostaja slejko prej neogibno breme/davek za reprodukcijodružbe in njenih članov) - seveda zmanjšano naminimum (denimo na tri do štiri ure dnevno) inenakomerno porazdeljeno med vse dela zmožne člane

družbe - ni opredeljeno kot posameznikova temeljnadolžnost, recimo kot dolžnost. s katero siposameznik "odkupi" od skupnosti gmotne pogojeza svoje samostojno/samodoločeno življenje (pred­vsem čas. prostor/stanovanje in druge podobnedobrine).

30 Prim. Mi1l, str. 102-103

Zoran Kanduč: Problemi v zvezi z uŽivanjenl maml1 - kriminaloške, kazenskopravne in kriminalno­politične perspektive

pravico, da se prosto prepusti svoji individualnispontanosti." MilI v tej zvezi opozarja, da drugiposamezniku lahko ponudijo (ali celo vsilijo) pomi­sleke. ki mu bodo v pomoč pri lastnih presojah,vendar pa je končni razsodnik le on sam. PoMillovem mnenju napake. ki jih posameznik zagrešinavzlic nasvetom in prigovorom, nesporno odtehtajogorje. ki bi ga prizadelo, če bi drugim dopustili, damu vSilijo to. kar imajo sami za njemu koristno.

Podobno razmišljajo tudi številni sodobni pisci, kizagovarjajo legalizacijo vseh mamil. Tiebach 31denimo poudarja. da je neupravičeno posameznikuZanikati pravico do lastne presoje o tem. katero snovbo vnesel v svoj organizem, še posebej, če mu nadrUgi strani priznavamo pravico. da na volitvah izbiraljudi. ki mu bodo vladali.

Problemi v zvezi z drogami v slovenski družbi

UŽivanje različnih drog, zlasti alkohola in nikotina.je v slovenski družbi, podobno kot V drugih sodobnihdružbah. precej razširjeno. Vprašanje pa je. ali bilahko ta pojav označili kot "družbeni problem" (vzgovorni odsotnosti sleherne politične teorije o družbikot "entiteti" s svojimi lastnimi cilji. vrednotami ininteresi nanj pač ni mogoče rigorozno odgovoriti).Podobno je tudi z UŽivanjem prepovedanih drog.Vsekakor pa se zdi, da stanje zaenkrat še nialarmantno. Tragično bi bilo. če bi sedanji položajzaostrili prav z ukrepi, namenjenimi za njegovoizboljšanje.

V tej zvezi velja spomniti na nekatere pomenljivepodatke. Smrtnih primerov zaradi UŽivanja pre­povedanih drog je bilo leta 1993 devet (leta 1992osem. leta 1991 jih je bilo pet. leta 1990 pa so bilitrije). Število smrtnih primerov torej narašča. vendarje še vedno zelo nizko. še posebej, če ga primerjamos številom smrti. ki so posledica drugih "nesreč". 32na primer prometnih nezgod. V obdobjU 1988-1992je denimo zaradi posledic 18.448 uradno eVidenti­ranih nezgod umrlo na slovenskih cestah 2.576 oseb,telesne poškodbe pa je utrpelo 36.123 ljudi.Primerjava s škodljivimi posledicami UŽivanja pre~

povedanih mamil je izrazito poučna. Če pride vjavnost vest o tem, da je nekdo. na primer kakmladostnik ali mladostnica, umrl zaradi prevelike

31 Prim. Trebaeh, str. 78.32 V Sloveniji umre letno približno 800 ljudi

zaradi alkohola. okoli 1000 pa zaradi kajenjanikotina [Krek, str. 213).

doze heroina, je običajno sprejeta na nacm, ki selahko zelo hitro sprevrže v pravcato moralno paniko.Zelo drugače je sprejeta novica o smrtni posledicikake prometne "nesreče". To je pač nekaj "normal­nega", resda morda obžalovanja vrednega. vendarpraviloma dojetega kot nekakšen "nujni davek"sodobnemu načinu Življenja. Ob takih vesteh nihče

ne pomisli, da bi prepovedali vožnjo z motornimivozili (vsaj za mlajše ljudi). Prav tako le redkozasledimo predlog. da bi takšno obliko transportaali zabave drastično podražili ali jo kako drugače

poskusili omejiti, recimo na ta način, da ne bi več

dajali prednosti zasebnemu prometu in cestam,ampak javnemu prometu in železnici (glede naprisloVično majhnost Slovenije takšna zamisel gotovoni utopična 33). Dogaja se prav nasprotno. Navsakem koraku naletimo na reklamiranje avtomo­bilov, dnevni časopisi so polni vesti o najnovejšihmodelih. medtem ko ni nobene načrtne in obsežne

33 Zamisel je kajpada "neutopična" samo vobjektivnem smislu. utopična pa ostaja (vsaj zaenk­rat) ob upoštevanju prevladUjočihsubjektivnih stališč

do . avtomobilov (in vsega drugega, kar je z njiminlijno/funkcionalno povezano), Zdi se namreč, da sotUkajšnji prebivalci in prebivalke naravnost obsedeniz avtomobili (to dejstvo je med drUgim razvidnotudi iz podatkov o nakupih novih avtomobilov).Racionalen diskurz o tej tematiki je zato tako rekoč

apriori nemogoč. Zgledov za to domnevo je žalničkoliko. Mladi vozniki so se denimo takoj uprlipredlogu o dražjem zavarovanju. Na drUgi strani paje opaziti več kot zgovoren molk (in resignacijo alicelo apatija) v odnosu do škandalozne stanovanjskepolitike oziroma dejstva, da se v tej družbiširokQgrudno daje denar za vse mogoče in nemogoče

bedarije, le za zidavo novih stanovanj ne. Kakor dabi bilo treba najprej poskrbeti za svete avtomobile.recimo s frenetično gradnjo cest, parkirišč in garaž!Takšna "drža" seveda ni nerazložljiva. Avtomobil jepač mnogo več kot prevozno sredstvo. V pryi vrstije statusni simbol (podaljšani fasadni "jaz"). Se več.

je zelo gibJjivo (za razliko od stanovanja. bančnega

računa ali počitniške hišice) zrcalo posameznikoveuspešnosti oziroma pomembnosti. Z njim se jemogoče postavljati ne le pred sosedi. ampak naštevilnih javnih prizoriščih. Avtomobil pogostoosmišlja človekovo Življenje ali vsaj posamične

osrednje dejavnosti (na primer heteronamo deloJ. insicer nepretrgano, saj avtomobilska industrija pošiljana trg vedno lepše, varnejše in udobnejše modele.Poleg tega spada avtomobil med tiste - nikakor nemaloštevilne - dobrine, ki jih normalna osebapreprosto mora imeti (oziroma si jih mora vsaj želeti).Avtomobil je pogosto dojet kot nekakšno utelešenjesvobode (kar je milo rečeno nenavadno. saj ga večina

uporablja za prevoz v službo in nazaj domov: delovnomesto pa je za proletarca vse prej kot metafora alimetonimija svobode/samodoločenosti) in mobilnosti(dasiravno je človek v njem praviloma v sedečem inskorajda nepremičnem položajU).

163

ReV1ja za kriminalistiko in krimino]ogijo I Ljubljana 48 1 1997 I 2

protipropagandne akcije. ki bi ljudi, zlasti mlade.odvračala od tovrstnih dejavnosti. Po drugi stranipa javnost običajno pobledi od strahu in terjaodločne (beri: represivne) ukrepe, ko ji dobička

željna množična občila ponudijo kako v celofansenzacije zavito vest o številu mladih, ki na primerkadijo marihuano.

Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve se jev letu 1993 nadaljeval porast števila obravnavanihkaznivih dejanj v zvezi z drogami 34 (196. in 197.člen KZ RS) in prekrškov po Zakonu o proizvodnjiin prometu mamil. Še zlasti je s problemom drogobremenjena Obala z zaledjem. Razlogov za takostanje je več. na primer bližina z Italijo, turizem,dobre prometne povezave, težaven nadzor nadmorsko mejo ipd. Ne glede na to. da so poliCijskipodatki nujno pomanjkljivi, pa bi lahko vendarleocenili. da problem uživanja prepovedanih drog nitak, da bi terjal kake posebne represivne ukrepe.

Za tukajšnje razmere je značilno. da je večina

marihuane pridelane v Sloveniji. To dejstvo jeizredno pomembno. Če bi dobro razviti trg domače

trave uničili, bi namreč verjetno prišlO do preus­merjanja odjemalcev na tihotapski trg, na kateremsta sicer za preprodajalce najbolj zanimivi - zaradivečjrn dobičkov in laŽjega tihotapljenja - dobriniheroin in kokain. V tej zvezi je zatorej povsemumestno in upravičeno Flakerjevo 35 priporočilo, dabi morala racionaina politika do drog zavarovati trgz doma pridelano marihuano (saj bi s tem najboljučinkovito preprečili oblikovanje tihotapskega trga,ki vselej ponuja še druge. praviloma mnogonevarnejše prepovedane droge).

Politika do drog

Družbeni odzivi na problematiko uživanja mamilbi morali biti seveda večplastni in raznovrstni.Razvrstimo jih lahko v kratko- srednje- in dolgoročne

ukrepe. Vsekakor pa se je treba zavedati. da selahko učinki pokažejo šele v daljšem obdobjU.Izhodišče nove politike do mamil bi moralo bitispoznanje. da je represivni, kazenskopravni način

reševanja neustrezen, saj je očitno neučinkovit, poleg

34 Najbolj se je povečalo število kaznivih dejanjneupravičene proizvodnje in prometa z mamili, insicer za 99 odstotkov. od 100 v letu 1991 na 199v letu 1993. Leta 1993 se je v primeri z letompoprej povečala tudi količina zaseženih mamil.

35 Prim. Flaker. str. 200.

164

tega pa sproža vrsto drugotnih problemov, ki nisonasledek uživanja mamil, ampak prepovedanosti(določenih) drog.

Mamil ni mogoče izkoreniniti. To bržkone ne bibilo niti zaželeno. Cilj, ki bi meril na Življenje brezmamila, je potemtakem utopičen v ozkem pomenute besede. Pomembno je, kako naj se človek nauči

živeti z mamili, da ne bi postal od. njih odvisen,zaradi česar ne bi mogel delovati kot avtonomensubjekt. Prav tako je pomembno, da je vsakdoseznanjen z posledicami uživanja določenegamamila.tako da bi lahko v kar~ največji možni meri omejilrazlične škodljive reperkusije uživanja mamil. Kajstoriti z nekom. ki kadi nikotin, pije alkohol aliuživa kako drugo mamilo, in to kljub temu. dadobro ve. da ima takšna razvada zelo verjetnenegativne učinke na njegovo zdravje? Zdi se. da pravnič. Mar naj bi na primer kadilca tobaka kaznovaliin ga poskušali s kazenskopravno represijo pripravitido tega. da bi se odpovedal svoji razvadi in zaraditega živel morda kako leto dlje? Kaj pa če ima rajecigaretni dim kakor vsa tista leta življenja, ki mujih bo mogoče odvzela bolezen zaradi pretiranegakajenja? Vsakdo ima pač pravico odločati o svojemživljenju in smrti. Pravica škodovati lastnemu zdravjuje priznana na marsikaterem področju človekovega

življenja.36 Tudi samomor je dovoljen oziroma vsajni več kaznivo dejanje (o družbeno priznani pravicido samomora na žalost še ne moremo govoriti).Zakaj potem prepovedati uživanje psihotropnihsnovi, in še to samo nekaterih (medtem padopuščati, da se druge celo reklamira)?

Uživanje mamil kot tako ni oziroma niti ne bismelo biti biti pravni. še manj pa kazenskopravniproblem. Lahko je predvsem družbeni oziromazdravstveni problem, vendar še to samo v določenih.

pravzaprav zelo omejenih primerih, recimo tedaj. komamilo zasvoji posameznika ali resno ogrozi njegovozdravje. Cilj zdravstvene politike na družbeni ravnipa bi morala biti kakovost Življenja. ne pa dolgostnjegovega trajanja (se pravi kvantiteta). Ob tem je

36 Tobak Je zelo adiktivna droga. saj postanevečina uživalcev zelo hitro odvisna in zelo težkoomeji uživanje na koliČino. ki bi bila razmeromanenevarna za zdravje (na primer na eno ali dvecigareti na dan) Danes so vse to dovolj znane reči

in v marsikateri državi so pričeli z raznovrstnimiukrepi za omejevanje uživanja tega mamila. Vendarpa se nikjer niso zatekli h kazenskopravnemunadzoru, dasiravno ni bilo vselej tako: leta 1650 jebil na primer tobak prepovedan na Bavarskem.Saksonskem in v Ziirichu; v Rusiji so uživalce tobakamučili in ubijali. Prim. Boyd in Lowman. str. 114.

Zoran Kanduč: Problemi v zvezi z uZlvanjem mamil - krimino]oške, kazenskopravne in kriminalno­politične perspektive

koristno imeti pred očmi opredelitev zdravja, ki jonajdemo v uvodnem delu Statuta Svetovnezdravstvene organizacije. Zdravje ni opisano samokot odsotnost bolezni. ampak kot stanje popolnegatelesnega, duševnega in družbenega blagostanja.Zdravje torej implicira možnost optimalnega iz­koriščanja telesnih in psihičnih sposobnosti or­ganizma. 37 V nakazani optiki je ključen zdravstveniproblem pravzaprav kronično nezdravje ljudi,namreč problem. ki ga gotovo ni mogoče rešiti vokviru današnjega zdravstvenega sistema, anlpakedinole z radikalnimi družbenimi premenami, us­merjenimi v odpravo ali vsaj v omilitev družbenihdoločevalnic slabega zdravja prebivalstva. Naj pona­zorimo to misel s preprostim zgledom. BritishMedical Journal 38 navaja podatek, da je bilo leta1970 v okviru National Health Service predpisanihveč kot 17 milijonov receptov za psihotropne droge.Če predpostavimo, da je število ljudi, ki potrebUjejotake substance, znamenje raznovrstnih napetostisodobnega Življenja, bi bilo razumno pričakovati. dabi bili _prav zdtavniki tisti, ki bi se kar najodločneje

zavzeli za omilitev družbenih iZvorov omenjenihduševnih težav. Kljub temu pa so takšni pozivinadvse redki.

Kazensko pravo se mora umakniti s področja

UŽivanja mamil. To je kajpak lahko le dolgoročni

(ali vsaj srednjeročni) cilj, ki se mu kaže približatipostopoma. 39 Upoštevati Je pač treba, da imadekriminalizacija (oziroma normalizacija) številnenasprotnike. Mnogo zelo različnih družbenih skupinima namreč nedvomno otipljive - gmotne in moralne- koristi od zdajšnje represivne politike. Naj omenimozgolj nekatere. To so na primer: (a) kriminalneorganizacije, ki zdaj zadovoljUjejo povpraševanjeodjemalcev po gosto prepleteni mreži nezakonitih inprecej dobičkonosnih poteh; (b) industrija tobaka.40

~~ Prim. Jervis, str. 27-29.Prim. str. 300.

39 Danes SIna v svetu že priče postopni ­praviloma najprej de facto - dekriminalizaciji mari­huane: "Iz različnih praktičnih razlogov je postalaposest marihuane dekriminalizirana v Združenihdržavah. Glede na to, da se zdajšnji trendi usmerjajov de facto sprejemanje posesti marihuane, ne boodločilnega pomena. ali bo ta drža uradno priznanaali ne. To pomeni. da postaja razprava o dekrimiali­zaciji naglo zastarela" (Goode. str. 257).

40 Tobak je najbolj subvencioniran kmetijskiizdelek v zahodnoevopskih državah. V državahEvropske zveze vkljUČUje tobačna industrija1.800.000 oseb (Visco, str. 128).

alkohola, farmacevtskih snovi in drugih dovoljenihmamil; (c) poliCijski in zdravniški lobi ter vsi drugi,ki jim vojna proti drogam prinaša zaposlitev(oziroma dohodek), družbeni ugled ali samo­spoštovanje. Poseben problem je javno mnenje, kipa gotovo - kot sicer dovolj nazorno kažejo vsakdanjeizkušnje - ni neodvisna družbena spremenljivka. Zdise, da bi lahko s prosvetljevanjem postopomaodpravili marsikateri nesporazum in predsodek. kidanes onemogoča razumen (in kakovostnorazdrugačen) odnos do UŽivanja mamil.

Prvi korak na poti k normalizaciji UŽivanja mamilje najbrž tehtna in vsestranska javna razprava o tejproblematiki. Njen namen bi moral biti doseči karse da verodostojno sliko o uživanju mamil innjegovih posledicah. V tej zvezi nikakor ni nepomem­bno izrazje. ki se uporablja v diskusijah. Prizadevatibi si bilo treba tudi za normalizacijo diskurza omamilih. V tem oziru je na primer koristno sleditideseti reviZiji Mednarodne klasifikacije bolezni, kijo je Svetovna zdravstvena organizacija izdala leta1991. KlasifikaCija nadomešča izraze. kakršni sorecimo "alkoholizeni" , "tabletomanija" in "narko­manija", z besedno zvezo "sindrom odvisnosti od ...".Sindrom odvisnosti sestoji iz skupine telesnih.psihičnih in vedenjskih pojavov, katerih osrednjaopisna značilnost je močna želja po mamilu(psihotropni substanci), ki človeka povsem prevzame.Omenjena revizija poleg tega nadomešča sintagmi"zloraba" in "čezmerna raba" z besednima zvezama"škodljiva raba" in "tvegana raba". 41 Prav tako bibilo umestno namesto besede "droga" uporabljatiizraz "mamilo". saj je - zaradi pomenske povezavez gIagolom "mamiti" - precej bolj poveden.

Najprej bi bilo treba de facto oziroma de iuredekriminalizirati pridelavo. trgovino, posest inUŽivanje kanabisa. Marihuana se je v Sloveniji vzadnjih dvajsetih letih - kot kažejo raziskave naljubljanskem in obalnem območjU - zelo razširila.To pomeni, da se izredno veliko število mladostnikov- zaradi njenega ilegalnega oziroma kriminalnega"statusa" - giblje na "senčni" strani zakona. Zakonska

41 Tvegana raba je občasno, ponavljajoče se alinepretrgano poseganje po kaki psihoaktivni sub~

staneL kar spremlja tveganje, da bo v prihodnostilJ-astopila okvara telesnega ali pSihičnega stanja.Skodljiva raba je UŽivanje psihoaktivne substance,ki že povzroča okvare zdravja. vendar pa uživalecše nima znakov, ki tvorijo tako imenovani sindromodvisnosti (prim. Ziherl, str. 115-117.

165

Revija za kriminalistiko in kriminologijo I Ljubljana 48 I 1997 I 2

izenačenost marihuane s tako imenovanimi trdimidrogami je absurdna. 42 še zlasti ob hkratnidovoljenosti in izredni priljubljenosti nikotina inalkohola. Takšna dvoličnost gotovo spodkopavaavtoriteto kazenskopravnih norm oziroma državnihorganov. ki SO pristojni za njihovo udejanjanje in

sankcioniranje. Kako bi na primer nekomu pojasnili,da je storil prekršek. ker je imel v žepu vrečko

trave. medtem ko lahko neovirano kupi tolikoalkoholnih pijač in cigaret z nikotinom. kolikor sijih lahko privošči? Z legalizacijo "mehkih" drog bilahko na marsikateri ravni onemogočili stikemladostnikov s kriminalnim podzemljem, ki prepro~

daja ekonomsko mnogo bolj donosne "trde" droge.Poleg tega izkušnje iz držav. kjer so - na ta ali oninačin - depenalizira1i UŽivanje indijske konoplje.kažejo. da se zaradi take politike ni zgodilo pravnič posebno pretresljivega ali zaskrbljUjočega. 43Nasprotno.

Veljavna normativna ureditev na področjU drog jeizrazito dvolična in nerazumna. Kazenski zakonikvsebuje dva člena. ki urejata omenjeno problematiko.Člen 196 inkriminira neupravičeno proizvodnjo inpromet z mamili, 197. člen pa prepoveduje oziromasankcionira omogočanje uživanja mamil. Zlastislednji si zasluži nekaj več pozornosti. UŽiVanje samopo KZ RS ni kaznivo. 44 Zakaj je potem kaznivoomogočanje UŽivanja. saj je očitno. da "omogočanje"

nikakor ne pomeni "siljenja" ali nemara "pri­siljevanja"? Ravnanje v smislu 197. člena jeproblematično predvsem v primerih. kjer gre zaomogočanje UŽivanja osebam, ki niso zmožne, naprimer zaradi starosti ali splošne psihične nezrelosti,

42 Marihuana ne povzroča telesne odvisnosti in neizziva napadalnega vedenja. Poleg tega marihuana nisredstvo. s katerim bi posameznik "reševal" svojeskrbi in Življenjske stiske. V manjših količinah jepraktično netoksična (prim. Jervis, str. 420). Vprejšnjem stole1ju so jo psihiatri predpisoval kotzdravilno sredstvo. George Washington je gojil indijskokonopljo na lastnem vrtu. Edina morebitna slabastran njenega pogostega UŽivanja je povzročanje

evazivne. pasivne in kontemplativne življenjske ·'drže".

43 V Amsterdamu je približno dvesto trgovin, kjerlahko kupite hašiš ali travo. Cena mamila jerazmeroma nizka. Navzlic temu je priljubljenostindijske konoplje - kot kažejo raziskave (prim.Cohen, str. 118) - precej nizka. Zdi se. da dostopnostdroge ne narekuje odločilno obsega njene dejanskeuporabe. V tej zvezi velja opozoriti še na primerameriške zvezne države Aljaske. ki je leta 1975legaliZirala gojenje in posest marihuane za osebnorabo. Takšna politika ni ustvarila nobenih omembevrednih družbenih problemov.

166

razumeti in samostojno presojati o tovrstnih vprašan­jih. Povsem nerazumljivo pa je, zakaj je trebapostaviti pod udar kazenskih sankcij nekoga, kiomogOČi UŽivanje mamila osebi, ki se popolnomasama odloči za takšno delovanje. 45 Zgovarjanje naokoliščino. da je uživanje nekaterih mamil nevarnooziroma (predvsem) za posameznika škodljiVO. neprepriča, saj bi to pomenilo, da bi bilo trebakazensko preganjati vse, ki na ta ali oni način

omogočajo ljudem, da - na podlagi lastne odločitve

- počnejo stvari, ki jim škodijo ali bi jim lahkoškodile. Spisek oseb. ki posredno ali neposrednoomogočajo ljudem virtualno ali dejansko škodljiVOdelovanje, pa je kajpada: gromozanski. Poleg tega pakazenskopravna norma. ki jo vsebuje zakonskadoločba v 197. členu, prepoveduje na primerrazdeljevanje sterilnih igel za vbrizgavanje heroinaali odpiranje posebnih "prostorov za vbrizgavanje".kar pomeni, da onemogoča izvajanje preventivnihzdravstvenih ukrepov.Končni cilj normalizacije politike do uZlvanJa

mamil je vsekakor ukinitev zdajšnje delitve na legalnein ilegalne droge oziroma odprava diskriminaCijeUŽivalcev (in sevda mamil oZiroma psihotropnihsubstanc, kakršne so na primer kava. čaj. nikotin,kanabis. alkohol, kokain. heroin. pomirjevala indrugi psihofarmaki. Nasprotniki takšnega usmer­jeva1nega vodila menijo, da bi takšna - liberalna alipermisivna politika izzvala izredno povečanje

uporabe mamil. Ali bi se njihova črnogleda napoveduresničila. seveda ni mogoče vedeti. Izkušnje iznašega stoletja kažejo, da se na primer po preklicuprohibicije alkohola v ZDA (1919-1933) ali po uvedbidelne legalizaCije kanabisa na Nizozemskem (od leta1976 dalje) število uživalcev ni bistveno povečalo. Vtej zvezi kaže opozoriti še na raZiskave. 46 ki kažejo,da na primer Američani nimajo posebno močnill

44 Navzlic temu pa je - po Zakonu o proizvodnjiin prometu Z mamili - prepovedana neupravičena

posest mamila. To je opredeljeno kot prekršek.Zakaj je tako. ni jasno. Je nemara posestnevarnejša od UŽivanja? Takšna ureditev je očitno

dvolična. saj pravzaprav posredno penalizira pravuživanje samo.

45 Morda kaže poiskati odgovor v kar razširjenemmnenju. da se nihče sam ne odlOČi za uživanjemamila. ampak ga vedno k temu kdo "primora" alivsaj "spodbudi". Takšno stališče zastopajo številnistarši. ki menijo. da njihov "otrok" sam že ne bimogel poseči k tako strahotnim rečem. kot soprepovedana mamila.

46 Prim. Trebaeh. str. 107-109.

Zoran Kanduč: Problemi v zvezi z uZlvanjem mamil - kriminološke, kazenskopravne in kriminalno~

politične perspektive

želja, da bi, recimo v primeru legalizacije, poskusilimamila. ki so zdaj prepovedana. 47 Vsekakor pabi z dekriminalizacijo oziroma normalizacijo uživanjamamil odpravili številne probleme. 48 ki so nasledekzdajšnje represivne politike do uživanja nekaterihmamiL Seveda pa dekriminatizacija uporabe drogsama po sebi ne odpravlja družbenih in individualnihdoločilnic, zaradi katerih je uživanje mamil zanekatere vabljivo. za druge pa celo neizogibno. POdrugi strani pa mora biti jasno, da so kazensko­pravne prepovedi še najmanj primerno 49 "orožje"za boj zoper omenjene okoliščine.

Med kratkoročnimividiki politike do drog je trebaupoštevati zlasti raznolike probleme zasvojenih,predvsem tako imenovanih heroinomanov. Tudi natem področju se je treba izogniti represivnim(kazenskopravnim) posegom. Dodaten razlog, kigovori v prid nujnosti razumnega ukrepanja, jenevarnost okužbe z AJ;DS-om. 50 Predvsem je trebapreprečiti, da bi potrebe zasvojenih po drogizadovoljeval ilegalni ("črni") trg. V tej zvezi bi kazalopriporočiti zelo raznovrstne usmeritve, ki so se žeizkazale kot pozitivne (pragmatično uspešne) vdrugih državah. Naj omenimo samo nekatere: (a)

47 Po odpravi prohibicije bi samo 9,6 odstotkovanketiranih poskusilo marihuano, 1,7 odstotkavprašanih pa bi poskusilo kokain.

48 Najpomembnejše probleme. ki izvirajo izobstoječe "vojne proti drogam". smo v zgoščeni oblikiopisali v uvodnem delu pričujočega sestavka. Grepredvsem za nastanek organiziranega kriminala,obremenjenost policije in pravosodja. za krimi­naliteto. do katere prihaja zaradi visoke cene mamil.in za oteženo zdravstveno in socialno pomoč

odvisnežem (in seveda tudi za različne oblikesamopomoči).

49 Čeravno je zlasti kritična kriminologija pokazala.da je kazenskopravna prepoved določenih mamil vprecejšnji meri iracionalna in neučinkovita (celokontraproduktivna). pa so omenjene norme večinoma

preŽivele. Zakaj? "FoucauItovski" odgovor bi semorda glasil, da kazenskopravna prepoved določenih

mamil sploh ni bila mišljena za to. da bi učinkovala.

Neoweberjanski odgovor pa bi se bržkone sklicevalna tezo o pravu kot avtopoietičnem sistemu. V tejluči so namreč prepovedi mamil resda vsebinsIsoiracionalne, vendar pa so formalno racionalne. Seveč. ko enkrat stopijo v veljavo (t.j. specifično

"eksistenco" norm), ustvarjajo samonanašajočo selegitimacijo. To je sicer obči paradoks nelegitimnelegitimnosti zakonskih pravil (oziroma veljavnosti, kije sama temelj svoji legitimnosti).

metadonski programi; 51 (b) organizirana izmenjavarabljenega injekcijskega materiala za nerabljenega;(c) oblikovanje samozaščitnih in samoorganiziranihskupin uživalcev prepovedanih drog (tako imenovaneskupine za samopomoč); (d) razvijanje raznolikihoblik zdravstvene oskrbe (pri čemer bi bilo sevedazelo pomembno upoštevati predvsem potrebe, željein Življenjske razmere odvisneža, ne pa na primerza vsako ceno vztrajati pri abstinenčnem idealu alinemara dramatizirati "povratništvo"); (e) omogočanje

vključevanja odvisnežev v nestigmatizirajoče

družbene dejavnosti, pomoč pri reševanju stanovan­jskega problema, raznovrstna ponudba prostočasnih

dejavnosti, omogočanje zaposlitve. pravna pomoč insvetovanje ipd. 52 Omenjeni in drugi podobniprogrami so običajno združeni v pojem zmanjševanješkode oziroma zmanjševanje škodljivih posledicuživanja drog (harm reduction model). ki jepravzaprav model sekundarne in terciarne preven­cije. Vsekakor pa bi morala sleherna oblikaterpavtske in druge (na primer socialne) pomocltemeljiti na prostovoljnosti, t.j. na osebni odločitvi

prizadete osebe. V nakazani optiki bi bilo po­temtakem morda koristno opustiti obvezno

50 Po nekaterih ocenah naj bi znašal deležuživalcev med obolelimi za AIDS-om 50 odstotkov.Uživalci "na igli" prenašajo virus S spolnimi stikitudi na neuživalce.

51 Baudour (str. 140) navaja podatek, da so naNizozemskem z oralno metadonsko terapijo stabiliz­irali 75 odstotkov s heroinom zasvojenih državljanov.Prednost metadonske terapije je v tem. da dovoljUjeambulantno zdravljenje, ki je razmeroma poceni inda zmanjšuje nezakonito trgovino s heroinom.Reisinger (str. 145) meni, da naj bi bila metadonskaterapija razlog, zaradi katerega v zadnjih petnajstihletih število zasvojenih s heroinom ni poraslo. takoda je epidemiološko stanje na področjU uživanjaheroina precej stabilno. Tudi angleška praksazdravljenja heroinomanov s heroinom naj bi vplivalana to. da v Veliki Britaniji ni bilo tolikšnerazširjenosti heroina kot drugod v Evropi.

52 Omenjeni in drugi podobni programi sosestavina tako imenovanega "socialnega dela. kisprejema uživanje mamil" (prim. Herwig-Lempp inStover). Opraviti imamo z novo, "nepokroviteljsko","stranki prilagojeno" paradigmo ("nizkega praga"), kiizhaja iz priznavanja posameznikove praVice douživanja mamila in do Življenjskega sloga, ki je stem povezan. Hkrati gre pri tem za zavračanje

prijemov. utemeljenih na prisili. ki je v pomoč, inna domnevi. da oseba. ki pomaga. najbolje ve. kajje za problematičnega (beri: bolnega oziroma psi­hosocialno defektnega) "klienta" najbolje.

167

Revija za kriminalistiko in krimino]ogijo I LjnbJjana 48 I 1997 I 2

zdravljenje 53 alkoholikov in narkomanov, ki ga vveljavnem kazenskem zakoniku še predvideva 66.člen. Izkušnje namreč kažejo, da je prisilnahospitalizaCija toksikomana v psihiatrično bolnišnicopraviloma neučinkovita, nemalokrat celo kontrapro­duktivna (pogoj sine gua non sleherne tovrstneterapije je močna volja posameznika oziroma njegovatrdna odločenost, da se znebi svoje razvade).

Sklepna opazka

Kazenskopravna represija se mora umakniti spodročja uživanja drog. 54 Njene škodljive reperk:usijeso preprosto prevelike. Poleg tega pa (po)ustvarjailuzijo. da se je družba pripravljena nadvse resnosoočiti s problemom raznovrstnih odvisnosti. V resnicipa represivna politika zamotanih problemov, ki jihporaja uživanje mamil, po eni strani sploh ne rešuje,po drugi strani pa ustvarja še kopico novih.

Pravzaprav se zdi vprašljivo. ali se je družba(oziroma vlada v najširšem pomenu te besede kotnjena politična organizacija) sploh pripravljena resnolotiti problemov v zvezi z "odvisnostjo od ..... intoksikornanijo. Upoštevati je pač treba, da so v igri{beri: v produkciji psihotropnih snovi} zelo močni

gmotni interesi. Prevencija v strogem pomenu besede,namreč kot sistematično in načrtno odpraVljanjedružbenih "vzrokov'. ki silijo izredno številčne

kategorije ljudi, da si najdejo "uteho" v svetu takeali drugačne omame, bi poleg tega narekovala

radikalne posege v družbeno tkivo, predvsem vreprodukcijski proces (beri: v svet heteronomnegadela ter delitve dohodka, bogastva in drugih vrednihdobrin). V tem oziru bi lahko označili kot preventiven(preprečevalen) sleherni politični ukrep, ki meri naukinjanje neznosnih in nečloveških Življenjskihrazmer. v katerih je primorana živeti velika večina

ljudi v sodobni kapitalistični družbi. Še zlasti pa bibil hvale vreden vsak projekt, ki bi meril naizboljšanje Življenjskega položaja otrok in mladost­nikov (predvsem onih, ki so zaradi razrednegapoložaja svojih staršev obsojeni na životarjenje nadružbenem dnuJ.

Legalizacija vseh mamil seveda ne pomeni, da bise morala družba vzdržati slehernega nadzora naduživanjem mamil. P9410alizacija impl rejenost. us­trezno davčno politiko, nadzor nad kakovostjo blaga(ki mora biti opremljeno z izčrpno in vsakomurrazumljivo informacijo o njegovi naravi), temeljitoseznanjanje z možnimi Škodljivimi učinki uživanjaposameznih mamil, spodbUjanje takih načinov

vnašanja psihotrop:nih snovi v organizem, ki. sonajmanj škodljivi oZiroma najbolj naravni. 55 in

druge podobne dejavnosti. V bistvu gre za ukrepe, kijih že poznamo v zvezi s kajenjem in pitjem alkoholnihpijač. na primer spodbUjanje zmernega UŽivanja in/aliuživanja "lažjih" psihotropnih snovi. Po drUgi stranibi bilo seveda treba normativno določiti tudiprimerno starost. pri katerih lahko posamezniksamostojno nabavi različna mamila.

Problems related to drug use: criminological policy perspectives

Zoran Kanduč. LL.D.. Research Associate, Institute of Criminology at the Faculty of Law. Kongresni trg12. 1000 Ljubljana, Slovenia

The paper deals with different problems related to the use licit and illicit drugs. Sneh questions areconsidered from a criminological, crim:~al policy and criminal law point of view. The paper describesthe outcome of the "longest war of the 20 century" (Szasz) and points at the various harmful consequencesof drog use.

Special attention is devoted to drug-related problems in Slovenia society. In conclusion. the authoranalyses some elements of a political response to drug use. In fuis connection. it presents in particularcriminal policy strategy.

Key words: drugs, use of drugs, ilIicit drugs, harmfulness of drugs. drugs policy. SloveniaUDe 343.976

53 V tej zvezi si kaže zastaviti predvsem dvevprašanji. Ali prisilno zdravljenje sploh lahko opre­delimo kot zdravljenje v strogem pomenu te besede?Je odvisnost sploh bolezen?

54 Prepovedati bi bilo treba edinole tista dejanja.povezana z uživanjem mamil, zaradi katerih lahkoutrpi škodo druga oseba, na primer vožnjo zmotornim vozilom v primeru. ko je voznik podvplivom psihotropne snovi.

168

55 Najbolj naraven je vnos psihotropne snovi skoziusta v prebavila. Najbolj nenaraven način pa staprevleka skozi nos ("snifanje") in vnos skozi kožoz brizgalko.

Zoran Kanduč: Problemi v zvezi z uživanjem mamil ,.. kriminološke, kazenskopravne in kriminalno­politične perspektive

LITERATURA:

Abadinsky, H.: Drug Abuse; An Introduction.Nelson-Hall, Chicago 1989,

Alexander. B.K.: Alternative vojni proti drogam. V:M. Taradash (ed.), Cena prohibicije drog. Taxus.Ljnbljana 1993. str, 181-190,

Arnao, G.: Cena birokracije v boju proti drogam.V: M. Taradash (ed.), Cena prohibicije drog. Taxus,Ljnbljana 1993. str, 67-72,

Baudour, J.: V Evropi, heroin ali metadon? V: M.Taradash (ed.J. Cena prohibicije drog. Taxus.Ljnbljana 1993. str, 137-142,

Ball, J. et al.: The Criminality of Heroin Addicts:When Addicted and When Off Opiates. V: J. Inciardi(ed.), The Drugs-Crime Connection. Sage, BeverlyHills 1981, str. 39-65.

Baskar, B.: Umetni paradižnik: droge, sorodstvoin komenzalnost. Časopis za kritiko znanosti,1992, št. 146-147. str. 57-64.

Bavcon, L.: Sklicevanje na človekove pravice je lahkodvorezen meč (intervju). Časopis za kritiko znanosti,1992, št. 146-147. str. 97-101.

Becker, -H.: Outsiders: Studies in the Sociologyof Deviance. Free Press, Glencoe 1963.

Beirne, P., Messerschmidt, J.: Criminology. HarcourtBrace College Publishers. New York 1991.

Bertrand, M.A.: Nemoralnost prohibicije. V: M.Taradash (ed.), Cena prohibicije drog. Taxus,Ljubljana 1993. str. 153-162.

Black. B.: Ukinitev dela. V: B. Black. O. Tomc(eds.), Pozdravi iz Babilona. KRT. Ljubljana 1987.str. 135-149.

BIum. R., Braunstein. l.: Drug Addicts. V: L.Radzinowicz. M.E. Wolfgang (eds.), The Criminal inSociety. Basic Books, New York 1971, str. 293-313.

Brain, P. (ed.): Akohol and Agression. CroomHelm. London 1986.

Buning, E. et al. (eds.): Rednction of Drug RelatedHarm. Routledge. London 1992.

Chein. 1. et al.: Drugs and Social Policy. V: L.Radzinowicz. M.E. Wolfgang {eds.J. The Criminal inSociety. Basic Books, New York 1971. str. 76-84.

Cohen, P.: Nizozemska izkušnja. V: M. Taradash(ed.), Cena prohibicije drog. Taxus, Ljnbljana 1993,str. 113-120.

Collins, J.J. et al.: Expensive Drug Use and megalIncome: A Test of Explanatory Hypotheses. Crimi­nology, 1985, št. 4, str. 743-764.

Comte-SponvUle, A.: Velika iluzija. Časopis zakritiko znanosti, 1992. št. 146-147, str. 15-18.

Dorn, N. et al. (eds.): AIDS: Women. Drugs andSocial Care. Falmer, London 1992.

Flaker. V.: Normalne droge. Časopis za kritikoznanosti. 1992. št. 146-147. str. 191-192.

Freud. S.: Budučnost jedne iluzije. Naprijed,Zagreb 1986.

Friedman, M.: Uživanje drog je privatna stvar(intervju). Časopis za kritiko znanosti, 1992. št.146-147. str. 85-90.

Glass, 1. (ed.): The International Handbook ofAddiction Behaviour. Routledge, London 1991.

Goldstein, P.: Prostitution and Drugs. LexingtonBooks, Lexington 1979.

Goode, E.: Drugs in American Society. Alfred A.

Knopf, New York 1984.Guattari, F.: Molekularna revolucija (intervju).

Časopis za kritiko znanosti, 1992, št. 146-147.str. 204-206.

Herwig-Lempp, J .. Stover, H.: Temelji socialnega dela,k! akceptira užIvanje drog. Iskanja. 1992. št. 12.

Inciardi, J.A.: The War on Drugs; Heroin,Cocaine. Crime. and Public Policy. Mayfield, PaloAJto 1986.

Inciardi, J.A (ed.): The Drug Legalization Debate.Sage. London 1991.

Jervis, G.: Kritički priTučnik psihiatrije. Stvar­nost. Zagreb 1978.

Kastelic. A. (ed.): Zloraba drog. Rokus, Ljubljana1992.

Katz, J.: Seductions of Crime: Moral and SensualAttractions in Doing Evi!. Basic Books, New York1988.

Koželj, G., Štefanič, B. (eds.): Narkomanija naSlovenskem. Medicinski razgledi, Ljubljana 1996.

Krek. M.: Obala mami. ČasopiS za kritikoznanosti, 1992. št. 146-147, str. 213-218.

Lambertl. A.: Kriminalne organizacije - spodbu­jevalke širjenja mamil. V: M. Taradash (ed.). Cenaprohibicije drog. Taxus, Ljnbljana 1993, str. 9-16.

Lowman. J., Boyd, N.: The Politics of Prostitutionand Drug Control. V: K. Stenson, D. Cowell (eds.J.The Politics of Crime Control. Sage, London 1991.

Lukšič. I.: Legalizacija drog - nujnost in nemožnost.Časopis za kritiko znanosti, 1992, št. 146-147.str. 73-83.

Lyman, MD., Potier, O.w.: Drugs in Society: Causes,Concepts and Control. Anderson, Cincinnati 1991.

MacKenzie. D.L., Uchida, C.D. (eds.): Drugs andCrime: Eva!uating Public Policy Initiatives. Sage.London 1994.

Martin, J.M., Romano. A.T.: Mulinational Crime:Terrorism, Espionage, Drug & Arms Trafficking.Sage. London 1992.

Marušič, A.: V množici zaradi kompulziVnegaobnašanja med obredom ostajati sam in zasvojen.

169

Revija za kriminalistiko il1 krimil10]og;.jo J Ljubljana 48 I 1997 I 2

Časopis za kritiko znanosti, 1992, št. 146-147,str. 45-50.

Marx, K.: Prispevki h kritiki Heg10ve pravnefilozofije. Cankarjeva založba, MEID I, Ljubljana 1979.

Maver, D.: Droge in policija. Časopis za kritikoznanosti, 1992, št. 146-147, str. 105-109.

Mouffe, C.: Pluralizem in moderna demokracija:O Carlu Schmittu. Eseji 1/91 (Problemi 1/91, let.XXIX), str. 99-112.

Nietzsche, F.: Somrak malikov. Slovenska matica,Ljubljana 1989.

Nolimal, D., Lahajnar, L, Rode, N.: AnLisocialnostin odvisnost od drog. Revija za kriminalistiko inkriminologijo, 1995, št. 2, str. 160-168.

Nolimal, D.: Včasih se obnašamo, kot bi biliodvisni od svojih terminov. Časopis za kritikoznanosti, 1992, št. 146-147, str. 185-189.

Nolimal, D.: Utrinki o svobodi in omejitvah napodročju uživanja drog. Časopis za kritikoznanosti, 1992, št. 146-147, str. 191-192.

Nolimal, D., Rejc, V. (eds.): Pogovori o drogah.Reprostudio, Ljubljana 1996.

Peele, S.: The Meaning of Addiction. LexingtonBooks, Lexington 1985.

Podmenik, D.: Slovenski načrti za institucionalnomrežo na področju drog. Časopis za kritikoznanosti, 1992, š. 146-147, str. 135-146.

Rasmussen, D.W., Benson, B.L.: The EconomicAnatomy of a Drug War: Criminal Justice in theCommons. Rowman and Littlefied Publishers, Boston1994,

Reiman, J.: The Rich Get Richer and the PoDrGet PrisoD. John Wiley, New York 1984.

Reuter, P.: Ameriška politika proti mmuilom:nesrečna preteklost in negotova sedanjost. V: M.Taradash (ed.), Cena prohibicije drog. Taxus,Ljubljana 1993, str. 17·36,

Savater, F.: Sociopolitične teze o drogah. V: M.Taradash (ed.), Cena prohibicije drog. Taxus,Ljubljana 1993, str. 173-170.

Schur, E.M.: A Sociologistžs View: The Case forAbolition. V, E.M. Schur, H.A. Bedau (eds,),Victimless Crimes: Two Sides of Controversy.Prentice-Hall, Englewood Cliffs 1974.

Schur, E.M.: Interpreting Deviance: A SociologicalView. Harper and Row, New York 1979.

Serval, D.: Pobuda za dekriminalizacijo marihuane.Časopis za kritiko znanosti, 1992, št. 146-147,str. 115-116.

170

South, N.: Drugs: Control, Crime, and Crimino­logical Studies. V, M. Maguire et al. (eds.), TheOxford Handbook of Criminology. ClarendonPress, Oxford 1994, str. 393-440.

Stevenson, R.C.: Ekonomski argumanti v pridlegalizacije prepovedanih mamil. V: M. Taradash(ed.), Cena prohibicije drog. Taxus, Ljubljana 1993,str. 199-208.

Suchar, C.S.: Social DeViance. Holt, Rinehart andWinston, New York 1978.

Szasz, T.S.: Motivacije za prenehanje najdaljševojne 20. stole-ga ~ vojne proti drogam. V: M.Taradash (ed.), Cena prohibicije drog. Taxus,Ljubljana 1993, str. 171-180.

Thamm, B.G.: Prost dostop do drog, kaj bi znjim dosegli? Časopis za kritiko znanosti, 1992,št. 146-147, str. 117-123.

Trebach, AS., Inciardi, J.A.: Legalize It? Debat­mg American Drug Policy. The American UniversityPress, Washington 1993.

Turk, B.: Nekaj pripomb k predlogu nacionalnegaprograma za preprečevanje zlorabe drog v Sloveniji.Časopis za kritiko znanosti, 1992, št. 146-147,str. 114-115.

Ule, M.: Overdoza - to je ta pravo: narkomanijapri mladih ~ razpadni produkt mladinskih subkul­tur? Časopis za kritiko znanosti, 1992, št.146-147, str. 37-44.

Vesel, D., Bulič, I., Kaj kažejo raziskave orazširjenosti drog med mladimi na ljubljanjskempodročjU. Časopis za kritiko znanosti, 1992, št.146-147, str. 221-224.

Whynes, D., Bean. P. (eds.): Policing andPrescribing: The British System of Drug Control.Macmil1an, London 1991.

Wilson, J. (ed.): Drugs and Crime. University ofChtcago Press, Chicago 1991.

Will1s, P.: Profane Culture. Routledge, London1978.

Zadnikar, D.: Zagrej ~ razkosani Dioniz: OPij in

civilizacija. Časopis za kritiko znanosti, 1992, št.146-147, str. 19-28.

Zaviršek, D.: Ženske, odvisnost in problem dvojnestigme. Časopis za kritiko znanosti, 1992, št.146-147, str. 51-56.

Young, Y.: The Drugtakers: The SOCial Meaningof Drug Use. Paladin. London 1971.