PRIŠLEKI KOT MATURITETNI ROMAN - Jezik in … · roman in poetika fragmenta), zato je celo dvomil v upravičenost poimenovanja ... Sodobna določitev realizma namreč vztraja pri

Jezik in slovstvo, let. 54 (2009), št. 6

AlojzijaZupanSosičUniverza v Ljubljani

Filozofska fakulteta

PRIŠLEKI KOTMATURITETNIROMAN1

Maturitetni roman Prišleki (1984–1985)LojzetaKovačiča(1928–2004)jesodobnislovenskiroman,kizahtevasodobnepristopeinrazlage.Dabibralecprebralbesedilopoglobljenoinpravilno,selahkonabranjeromanapripravispoznavanjemosrednjihpojavov,potezaliznačilnosti:realističnimodernizem,esejizacija, pripovedni opis, ugankarski opis, otroška perspektiva, nezanesljivi pripovedovalec,avtobiografijainnatančnispomin.

Ključne besede: realistični modernizem, esejizacija, pripovedni opis, ugankarski opis, otroškaperspektiva, nezanesljivi pripovedovalec

Bralec se ob branju sodobnega romana včasih počuti kot prišlek v neznanemmestu.Čepravjebilomestunekolikopoučenžepredprihodom,vseenorabinekajčasa,daseznajde.Prepoznatimoraosnovnedoločniceprostorainčasa,umestitinekatere ulice, prepoznavne točke in znamenitosti v svoj načrt popotovanja inugotovitibistveneznačilnosti,tipičnostiinposebnostinovegamesta.Naveličan,prestrašen ali neizkušen bralec že pred vstopom v novo mesto toži zaradinelagodjainodporapredneznanim;vedoželjen,samozavestenaliizkušenbralecpaseveselinovihdoživetij,obogatitevzizkušnjamiinstikovzdrugačnostjo.

Analizarecepcijesodobnegaslovenskegaromanapokaže,dazanekaterebralceše vedno velja Pirjevčeva delitev bralcev glede na recepcijo tradicionalnih in

1Članekjedelnapredelavatrehpredavanj,kisemjihpripravilavokvirupredavanjotematskemsklopunasplošnimaturi2009/2010znaslovom Izobraževanje za uvajanje posodobljenega učnega načrta za slovenščino v gimnazijahinsoseodvijala7.in9.decembra2009vLjubljaniter10.decembra2009v Mariboru.

UDK821.163.6.09–312.6KovačičL.:37.091.27

74 AlojzijaZupanSosič

modernihromanov,čepravjestaraževečkotštirideset let.Pirjevcu(1967:39)se je zdelo, da ravno to, kar bralca modernega romana moti, nudi vpogled vrazličnostromanesknihsvetov.Menilje,dasepribranjutradicionalnegaromanabralec počuti varnega, saj so vse dogodivščine, usode, dejanja, čustva inmislirazvidne,nerazumljivostisčasomapojasnjene,utemeljenealipravilnomotivirane:»varnainzanesljivakomunikacijastekstominavtorjemprimodernihbesedilihodpade«.

Tudi pri branju romana Prišleki (1984–1985) Lojzeta Kovačiča (1928–2004)včasih odpade »varna in zanesljiva komunikacija s tekstom«, a to ne bi smelobiti ovira, pač pa bralni izziv, saj nas pred nelagodnim tavanjem po romanuobvarujepripravanabranjesodobnegabesedila.Taobsegavedenjeonekaterih»orientacijskih točkah«, na primer modernizem, esejizacija, opis, otroškaperspektiva,nezanesljivipripovedovalec,avtobiografija,natančnispomin…,insodobno interpretacijo z upoštevanjemodprtosti, nedokončanosti, večplastnostiinvečpomenskostisodobnegaromana(večosodobniinterpretacijivZupanSosič2006:25–46).

Pravpripravanabranjenasboobvarovalaprednapačnimi,prevečtradicionalnimiinterpretacijami izbranega romana. Sodobna interpretacija namreč ne obseganatančnih povzetkov zgodb ali rekonstrukcije vsebine po poglavjih, prav takose ne ukvarja s sistematičnimi zgodovinskimi in romanesknimipodatki; branjemodernističnegaromanajepodobnobranjuliriziranealiesejiziranepripovedi,prikaterinasboljkotlinearnazgodbazanimajorazličnaobčutja,spoznanja,miselneakrobacije,estetskiutrinki,slogovnaindividualnost…Kroženjeokrogosrednjihtematskihjederponujabralcudrugačnosvobodokotpritradicionalnemromanu,kjerjebilnjegovpogledusmerjenprotirazpletuosrednjihproblemovinzaključkudogajalnosti:odpiramumožnostiopazovanjadetajla,sodelovanjaprikonstrukcijidogodka,stanjaalilika,širimudomišljijskosvobodo,zaustavljanjegovpogledpri izpiljenih odlomkih tako, da lahko doživi njihovo estetsko vrednost, zavtorefleksivnimiopombamiopozarjanadoločeneprvineustvarjalnegaprocesa,upočasnjuje njegov bralni ritem in ga navaja na stik z drugačnostjo (romana,likov, kronotopa …).

LojzeKovačičsejezavedal,danjegoviromaninisotradicionalni,pravtakokotni tradicionalna njihova pripovedna tehnika (glejPrilogo, prosojnico Sodobni roman in poetika fragmenta),zato jecelodvomilvupravičenostpoimenovanjaroman in predlagal bolj splošen termin–pripoved.Z relativizacijoustaljenegatermina (roman) je povezana tudi stalna avtorefleksija lastnega ustvarjalnegapostopkainnaporapovezovatirazpršenedrobcebesedila.Njegovatežnjazajetiokruškesvetavčimboljcelostnopodobosvetainsebeježeizvornonasprotujočasi: kako sistematično in natančno zapisovati nekaj, kar je razdrobljeno,razpršenoalinezaključeno?Literarniodgovornamnudižeomenjenaprosojnica,

Prišlekikotmaturitetniroman 75

literarnozgodovinski pa je pravzaprav poimenovanje za smer – realističnimodernizem,2kiževsvojidvojnostiskrivaposebnostiKovačičeveproze.

Realistični modernizem lahko razumemo kot spoj dveh različnih pojavov,modernizmainrealizmaoziromakotposebnostilnozaznamovanostmodernističnesmeri z realistično stilno usmerjenostjo. V Prišlekih je spoznavni relativizem tesno spet z metafizičnim nihilizmom modernizma, saj se pripovedovalčevaosebnostsestavljavtokuzavestikotprocesu.Subjektivnorazmerjedoresničnosti,iskanje novega in izvirnega ter iskanje resnice in resničnosti v umetnosti sonedvomnopotezemodernizmakotliterarnesmeri(ZupanSosič2009:136–139),medtemkoserealizempovezujezmetodo.Tametodajenačinpisanja,kidajevtis zapisovanja ali reflektiranja resničnega dejanskega življenja. Temelji napodrobnostih natančnega opisa in principih verjetnosti ter stališču, ki zanikaidealizacijoineskapizemvpridprepoznavanjadejanskihživljenjskihproblemov.Sodobnadoločitevrealizmanamrečvztrajapriizhodišču,darealizemnidirektnaali preprosta reprodukcija realnosti, ampak sistem konvencij, ki ustvarjajo iluzijo nekegarealnegasvetazunajbesedila(Baldick19963:184).Ustvarjanjeresničnegajevtemsmislupravzapravrazvijanjepopolneiluzijeresničnosti.

Termin realističnimodernizemvključuje številnanasprotjana različnih ravneh.Nasprotjanazgodbeniravnisonajboljočitna:zgodbajerazcefranainprekinjana,a kljub temu upošteva kavzalno in temporalno logiko, ko gradi linearno linijodogodkov.Vnasprotjuzmodernističnotradicijostaprostor inčaszgodovinskorazvidna in socialno prepoznavna, v drugem deluPrišlekov gre za odraščanjeBubijameddrugosvetovnovojnovLjubljani–vskladuzmodernističnotradicijopajenjunarealističnamimetičnostpreoblikovanazmodernističnimiprincipi intakodrugačnaodrealističneubeseditvekronotopa(prevladujejo»modernističniopisi«, potujitve, vrzeli …).

Eden izmed očitnih prepoznavnih znakov modernističnega romana je tudiesejizacija,modernipostopek,kiježenazačetku20.stoletjavneselvtradicionalniromanvelikespremembeinpovzročilrojstvomodernegaromana.Esejizacijaselahko imenuje tudi esejizem ali diskurzivnost, pomeni pa vnašanje diskurzivnih elementovvpripovednitokinstemopuščanjeepskeintegracijeinkontinuitetedogajanja, tako da se zgodba rahlja. Če tradicionalni roman označuje očitnaprevlada pripovedi oziromapripovedovanja, za katerega je značilna linearnost,zgrajenananačelukronološkeinkavzalnepovezanosti,sodobnialimodernističniroman določajo esejizacija, lirizacija, deskriptivnost in govorno posredovanje(dialog,monolog).Medtemkozgodba tradicionalnegaromana teče linearno, jeza esejizirano zgodbo značilno kroženje okrog osrednjega predmeta obravnaveoziroma ključnih tem (Zupan Sosič 2006: 26–28), vPrišlekih so to na primer identitetamladostnika,drugačnost,družina,bojzapreživetje…

2Realističnimodernizemjenovtermin,podobenprejšnjemu,kisejetudivčasihuporabljalzaoznakoposebnosti njegove proze: t. i. veristični realizem. Zaznamuje dvojnost pisateljske poetike: spojliterarnosmernedoločitvemodernizmainposebnestilneusmerjenosti,realističnepripovednetehnike.


Termin realistični modernizem je za Prišleke upravičen že zaradi posebnegaopisa,kibistvenodoločaKovačičevopoetikotudivostalihromanih.Opisovanjeje praviloma prevladujoči ubeseditveni način v modernističnem romanu, kispreminjaosrednjovlogopripovedovanjavobrobnoalivzporedno,karpovzroči(že omenjeno) rahljanje ali razpadanje zgodbe3 in umik razgibane dogajalnostipred statično prikazovalnostjo. Tudi sam pisatelj je zelo cenil opis,4 ki ga niizoblikoval le kot polepoteno podobo neprizanesljive iskrenosti, ampak tudi kot iskalcanotranje resnice, vrtajočegav avtobiografskopripoveddomazohističnebolečine.Zanatančenuvidvposebenopis obravnavanega romana je primerenše sodobni naratološki termin pripovedni opis ali opisna pripoved, ki poudari zlitost različnih ubeseditvenih načinov, ne samo njihovo hierarhizacijo.Opisovanje v Prišlekih torejnisamoprevladujočubeseditveninačin,ampaktudi»podlaga« za posebno pripoved, trdno zmes vseh treh5 ubeseditvenih načinov,pripovedovanja, opisovanja in govornega posredovanja, v kateri večkrat nemoremo določiti, kateri način je temeljni – ali se opis zajeda v pripoved in jispreminja tradicionalno podobo ali pa hiter ritem pripovednih povedi preoblikuje statičenznačajopisa– tovrstnomagmatskostrukturo jenajboljepoimenovati ssintetičnimpoimenovanjempripovedniopisaliopisnapripoved.

Že površno branje Kovačičevih opisov nakazuje, da njihova izvirnost inindividualizacija nista samo posledica stapljanja modernizma z realizmom in dajunemoremopojasnitisamozliterarnosmernodoločitvijo, tj.zrealističnimmodernizmom.Odgovorjepotrebnopoiskatiznatnogloblje,vpoetikifragmentain otroški perspektivi ter sami strukturi posebnega opisa. Poetika fragmenta jesestavnidelmodernističnepoetike,kissvojo razbitostjo innezaključenostjorazkriva fragmentarnost sveta nasploh. Nizanje okruškov in vtis naključnegapovezovanja različnih psihičnih vsebin pa spet ni tipično modernističen: na

3 V modernističnem romanu pregledna dogajalnost izgine, nadomesti jo opisnost ali govornoposredovanje.To lahkoprimanj izkušenihbralcihpovzročiuplahnitevbralnega interesaali izgubobralnemotivacije: zanimanje za branje lahko na tej točki pospeši učitelj. Skupno natančno branjeodlomkov iz romanaodkrijebralcemprednostiopisovanja, sajbraleczdajnesledisamozgodbi inseneukvarjaleznjenorekonstrukcijo,pačpaimačas,dapremislizanimivaalinenavadnamestavbesedilu,jih»dopolni«ssvojimiopažanji,razvijadomišljijoindialoškiodnoszbesedilom,opazujeslogovneprvineodlomka…4Kovačičevodoživljanjetekstajebilousmerjenovopis:»Tekstdoživljamnatrinačine.Prviččistovizualno vidim stvari, ki jih opisujem, in sicer tako, kot bi delal hišo, izkop, temelj, opaž, streho,arhitekturo,nekajzidal–takojobtemizhodiščnemvidikupresnavljanjasnovipajetušezvočnividik,sintaksasemoraujematizmojonotranjomuziko.Posameznostranpišemvčasihskorajtako,kotbipisalpartituro–napisanotimorazveneti,čeberešnaglasustnicamalipasamovglavi.Sočasnojetušetretjinačin–vsetrikonjejetrebaspustitihkrati–insiceršlosarskomontažerski:miselnemuvrivkuenedefinicije,aforizma,sleditakojopisnekegadogodka,situacije,kijepravnasprotnatistemu,karsem v aforizmu povedal. To je sistem stavek proti stavku, zasnova proti zasnovi, kar se sklada z mojo stilnogradnjoingradacijo.«(NovakKajzer1993:15.)5 Po besediloslovni logiki (Dressler, Beaugrande) delimo ubeseditev na tri ubeseditvene načine:pripovedovanje,opisovanjeinargumentiranje.Gledenanovejšedoprinosekpoznavanjuubeseditvesemzadnjiubeseditveninačinpreimenovalavgovornoposredovanjeintakodoločilatriubeseditvenenačine:pripovedovanje,opisovanjeingovornoposredovanje.Vsetrinačinerazumemokotprocese,katerihposledicesotri:pripoved,opisingovor.


besedilni ravni je »ublažen« s kronološko in kavzalno logiko Kovačičeveavtobiografske ambicije. K posebnosti romanesknega opisa ne prispeva samoindividualiziranapoetikafragmenta,ampaktudiotroškaperspektiva.Osrednjostopisa že samapo sebi preusmerjabralčevopozornost od zgodbekopazovanjupripovedi; k procesu zaznavanja pripovednih postopkov pa veliko prispeva tudi otroška perspektiva z vsemi potujitvenimi učinki.Ta »prisili« bralca, dase aktivnovživi v nevedno ali ne/izkušenoperspektivoodraščajočega fanta, inse prepusti Bubijevemu natančnemu spominu, metežu asociacij in estetskemufiltru.Nataknačinjedoseženpostopekzačudenosti,okateremjepisalžeViktorŠklovski,postopekzaviralneforme,kipodaljšainotežipercepcijo.

Otroškoperspektivonapripovedniravninajboljezaobsežeizbiranezanesljivegapripovedovalca,sajponujanjegovaotroškostnepopolnovedenje,bistvootroškenaivnosti. Nezanesljivi pripovedovalecjenamrečtistipripovedovalec,vkateregapripovedovanje zgodbe ali njen komentar posumimo zaradi različnih izvorovnezanesljivosti: pripovedovalčevega omejenega znanja, osebne vpletenosti alivprašljive vrednostne sheme (Rimmon-Kenan 19997: 100). Izbira najstnikaBubija uvaja v pripoved posebno subjektivnost, katere recepcija se razlikuje od nezanesljivostiklasičnihmodernističnihpripovedovalcev.Nesamodajeizpuščenakazalkaonezaupanjutakšnemupripovedovalcu,njegovaželjapoiskrenipripovedise celo stopnjuje v mazohističen napor po čim večji prepričljivosti. Bralčevarecepcija je torej ambivalentna: na eni strani mu infantilnost otroške perspektive potujizaznavanje,podrugistranipamupravrealističniopisizočitnimnamigomavtobiografskostizaznavanjeudomačijo(ZupanSosič2009:142–143).

Tovrstni dvojnosti ustreza poseben opis, ki predmetnosti ne poimenuje, ampak njenopojavnostmotivirazvidnostjo.Vidnostjebila,poprepričanjihAleksandraGelleya (1992: 377–394), eden od osnovnih ciljev umetniške proze že v 19.stoletju, ki je obdarila predmete, prostore in osebe s t. i. okularno vrednostjo, v Prišlekihpajolahkoutemeljimotudizvedoželjnostjopripovedovalca,natančnegapopisovalca. Ker se slovenski jezik šele uči, svoj jezikovni primanjkljajnadomešča z opazovanjem predmetnosti, nadzirano prelivajoče se iz vidnegav slišno. Poseben opis, ki najbolje razloži individualnost Kovačičeve poetike,lahkopoimenujemozizrazomJanuszaSławinskega(1984:99–116)ugankarski opis ali opis uganka. Ta poljski teoretik je pripovedno teorijo osemdesetih letprejšnjegastoletjaobogatilznovimispoznanjioopisu.Opazovanjeopisaskoziperspektivo nadpovedne skladnje mu je omogočilo določiti vrste opisa gledenasemantične,sintaktičneinreceptivnepogoje.Zadnjidelijoopisnapregledniin ugankarski opis. Pregledni opis najprej poimenuje opazovano predmetnost,natopa joopisuje;drugipa joopisuje tako,da jopoimenuje šelenakoncualipasepoimenovanjukarodreče.Ugankarskiopisimatakostrukturouganke,sajsoključnebesedeodsotnealipritajeneinjihmorabralecsampoiskatioziromauganiti,kajseopisuje.Čejenajpogostejšipregledniopisenostavnoberljiv,kernajprejpoimenujepredmet,pojavaliosebo,natopajihopisuje,delujeugankarskiopis kot retardacija ali upočasnitev opisnega ritma ali njegova preusmeritev.


Njegova enigmatska struktura »prisili« bralca v miselno aktivnost in ga odestetskezavzetostiusmerjaševrefleksivno.Ugankarskiopisjenajučinkovitejšaustreznica otroške perspektive in nezanesljivega pripovedovalca, saj primorabralca,daseaktivnovživivnevednoperspektivoinugiba,kajjeto,karsemuzarisujeskoziotroškeoči(motivacijskilistPregledni in ugankarski opis).

Da je ugankarski opis premo sorazmeren z otroško perpektivo, dokazujeprimerjava vseh treh delov Prišlekov. V prvem delu se pojavi največ opisovugank, saj jeprvoosebnipripovedovalec staroddesetdo trinajst let;vdrugemdelušteviloodlomkovzugankarskimiopisiupada,kersetudipripovedovalecizotroka spreminja v mladostnika, iz trinajstletnika v sedemnajstletnika. Povsem logično je, da je najmanj ugankarskih opisov v tretjem delu romana, saj se tupripovedovalec približuje polnoletnosti in se njegova nedorasla perspektivanenehno križa z odraslo. Zaostrovanje eksistencialne problematikeKovačičevedružinemeddrugosvetovnovojnonezmanjšujesamoprisotnostiugankarskih,pač pa tudi humornih in liriziranih opisov – tako so tesnobni opisi notranjegarazpoloženjacelotnedružinevsvojimimetičnostiboljrealističniodprejšnjih,kotdaskrajnaeksistencialnastiskanedopuščavečrazdaljedopripovediinsetorejodrekaotroškiperspektiviterhumorniinestetskirefleksiji…

Ugankarski opisi ne ustrezajo samo otroški perspektivi, ampak tudi samiliterarnosmernidoločenosti:pripovedniopisimavmodernizmuvelikokratvidezalistrukturouganke,tudičenitipičenugankarskiopis,sajžezaradisameodprtosti,večpomenskosti injezikovneinovativnostinudimanjprostorapoimenovanjuinpojasnjevanju,večpaasociativnemuopisovanjuinrazličnimmiselnimtrkom.Daseugankarski in liriziraniopisivPrišlekihnebiprevečsprijelivnerazumljivogmotovtisov,vzgibovinnamigov,skrbiavtobiografskanaravnanostprvoosebnegapripovedovalca, tipična za večino Kovačičevih pripovedi. Ta je razložena žev sami literaturi in hkratni metaliteraturi (npr. intervjuji, eseji, dnevniki …), preverljiva pa tudi iz dostopnih zapisov o avtorjevem življenju.Če je uporabaavtobiografskemetodezainterpretacijonekaterihsodobnihromanovneustreznainprevečpozitivistična,pa jezaanalizoPrišlekovdobrodošla(učencinajsamizberejo podatke o življenju in delu Lojzeta Kovačiča; jih zapišejo v oblikiživljenjepisa ali »posnemanja« starega magnetofonskega zapisa, o njem lahkoposnamejo dokumentarec …).

Vzporejanje biografskih podatkov z avtobiografskimi potezami romana najbo previdno: avtobiografski roman6 namreč ni dokumentaristično gradivo, izkaterega bi lahko izluščili objektivne dokaze o življenju Kovačičeve družine.Žeosnovnoliterarnoteoretskoznanjenaspoučiorazlikimedavtobiografijokotposebnooblikobiografije in literarnoavtobiografijo,vkateri je lastnoživljenje

6Delež avtobiografskih značilnosti ustreza oznaki avtobiografski roman, ki ji lahko pridružimo šežanrskeoznake: razvojni roman, romanoumetniku,družinski roman,urbani roman in roman tokazavesti.


lahko predstavljeno zelo stvarno ali pa izrazito literarno; zadnje je še posebej pomembno za avtobiografijo od 18. stoletja naprej, ko se poveča poudarekavtorjevegajazaoziromasubjektivnosti.Avtobiografijaserazlikujeodspominovali dnevnika: v spominih sepoudarekod avtorjevega lastnega razvojapremikak ljudem in dogodkom, ki jih pozna ali katerih priča je; v dnevniku pa sezapisovanje dogodkov uravnava po dnevnih zapisih, zapisanih tako, kot da nebododoživelijavneobjave(Abrams1999:22–23).Dajeobravnavaobjektivnihoziromav zunajliterarni resničnosti preverljivih dogodkov ali občutij drugačnav avtobiografskem romanu kot v avtobiografiji, nas pouči že sama vrstnarazlika.Roman je namreč pripovedna vrsta, ki je že v svoji strukturi fikcijski,inzatonjegovaosnovnavrstnapotezanarekujetudiavtobiografskemuromanuznatendeležfikcijskosti.»Avtobiografskiromanjenamrečfikcijskapredstavitevbiografskihizkušenjalidoživetijavtorja,vkaterisodoločeniživljenjskipodatkilegradivo,kinisoobdelaniponačelu resničnosti,pačpaponarekuumetniškestrukture in namena ter simbolnega potenciala in stilizacije« (Wilpert 1989:68). V prid fikcijskosti pa lahko štejemo tudi razliko med doživljajočim inpripovedujočimjazom,kinikolinemoreavtentičnoinsamoobjektivnopredstavitiizbraneresničnosti.

Tudi samLojzeKovačič je bil do oznake avtobiografija previden.V nekaterihbesedilih sicer piše o tem, da je napisal ali hotel napisati avtobiografijo (Pet fragmentov 496; Kristalni čas162;Prišleki566–567;Zrele reči 80),7 vendar je o avtobiografijahtrdil,dasotoleksikoni,kijihčlovekpišezadoločenepriložnostiotem,kakosejeobnašalkot»nekakšnoživljenjskogradivo,kotspeciesčloveškedružbe v določenih situacijah« (Pibernik 1983: 114).Andrej Leben (2009: 79)ugotavlja, da je Kovačič z vsako svojo knjigo, še posebno odDečka in smrti naprej, ustvaril drugačen besedni hibrid, v katerem lahko odkrijemo prvineavtobiografije,spominov,kronike,dnevnika,izpovedi,meditacije,refleksije,eseja,povesti in romana.V tehbesedilih seprepletataavtobiografsko (snov,gradivo)z avtoreferencialnim (opazovanje lastnih ustvarjalnih procesov). Tako lahko Kovačičeveavtobiografskepripovedi razumemovnekonvencionalnemvrstnemsmislu kot obliko, ki se na diahroni in sinhroni ravni neprenehoma spreminja in pojavlja v neštetih variantah. Tovrstno prepričanje ustreza tudi sodobnemukulturološkemu zanimanju, ki obravnava avtobiografije, spomine, pričevanja,dnevnike,pisma,beležke, intervjuje infikcijskabesedilakot enakovrednevire.Vkontekstzapisanegaoavtobiografskemjezanimivoumestiti tudiodlomekizPrišlekov, v katerem pripovedovalec razmišlja o lastni poetiki: poskušajte garazložitispomočjožeznanegaoavtobiografiji(motivacijskilistAvtobiografske prvine).

V literarnem tekstu avtobiograf ni vezan na zgodovinsko resničnost, kar jepovsemnaravno,sajseuresničujenabesedilniravni(Leben2009:85),takodanjegovaresnicaniobjektivenposnetekzgodovinskeresnice.Tudičenebipoznali

7Zanatančnejšorazlagoavtobiografskihprvinpriporočamprimerjavovsehnaštetihodlomkov,kiselahkopovežezrazlagomotivacijskegalistaAvtobiografske prvine.


teavtobiografskezahteve,bižeizsamegaromanaPrišleki lahko razbrali poseben odnosdoresnice,podobenVitomiluZupanuinHenryjuMillerju–pripovedovanjeje izpovedovanje resnice. Čeprav izpovedi resnice delujejo zelomimetično, seobbranjuprepričljivihindomišljenihopisovvseskozizavedamo,danamslikajopresežekstvarnosti,bistvooziromakarglobljoresnicostvarnosti.Pravtakokotv romanihProusta, JoyceaaliWoolfove jeKovačičevačutnazaznava realnostimočnopovezanazduhovnimdejanjem,sajresnicaninekajobjektivnega–skritajenamrečvpesniškipodobivnajširšempomenubesede.Tudinjegovproznistiljeizrazspoznavnegapostopka,kiiščeglobljoresnicoljudiinstvariterkrajevindogodkovsprispodobamiinvzpostavljanjizvezmedrazličnimipojaviinvidikistvarnosti. Evforično zasledovanje resnice v smislu boleče dnevniške izpovedibilahkopoimenovalisSchellingovimizrazomistovetnost,tj.spoimenovanjemzaodpravodelitvemedduhovniminsnovnimsvetom,kijemožnavumetnosti(Zupan Sosič 2009: 129–130). Kovačičevo pisateljsko vodilo – izpovedovatiresnico na estetski način – je izoblikovalo posebno različico modernizma, žeomenjeni realistični modernizem, ki nakazuje tudi posebno različico opisa –ugankarskiopis.

To, kar vmazohistični vztrajnosti razkrivanja resnicenajbolj preseneča, je vtisnatančnega spomina, vzvoda celotne pripovedi. Ko se bralci sprašujejo, kako jemogoče,damed izpovedujočiminpripovedujočimjazomnezijačasovnialirazvojni prepad in da se avtobiograf tako natančno spominja davnominulega,celo povsem obrobnega dogodka, se že lahko pojavi dvom v »resničnostavtobiografskega gradiva«, ki nas napoti k bistveni potezi avtobiografskegaromana:fikcijskosti.TejpritrditudiDareKovačič(2009:89–112),kijeizredenspominsvojegaočetaanaliziralznanstveno,spomočjotradicionalnepsihologije,psihoanalize, razvojne psihologije in kognitivno-komunikacijske razlage.Ugotovil je, da pisatelj ni imel popolnega spomina v smislu fotografskega,hitregasituacijskegaspominaaliposebnodobregaspominazaobraze,imenaalištevilke,sajsocelonekaterenjegoveosnovnefaktografskenavedbe(npr.časovnaumestitevali imena)delnopravilnealinapačne.Njegovopomnjenje,občutenjealirazmišljanjejebilodrugevrsteizjemno:globinsko,odkrivajočetemeljneskritespremenljivkečloveškegasveta terasociativno inmetaforičnobogato (Kovačič2009: 106). Pri glavnih kriterijih moči avtobiografskega spomina – točnost,pristnost,resničnost,količina,obseg,število,natančnost,podrobnostiindosegvčasunazaj–jeizjemnovisokonadobičajnim,povprečnimspominom,čepravjenajtežje preveriti ravnoprve tri kriterije (točnost, pristnost, resničnost), zato jenajustreznejepoudaritinjegovonačelnozavezanostliterarniresnici.Zanjegovoliteraturonamrečvelja, kar je zapisal vOtroških stvareh (112): »Sproti sem siizmišljevalnovestvari,jimdodajalkajnovega,največkratpaizpuščal.Postalojenekajčistodrugega,karsejedogajalovresnici.«

Avtobiografskeprvinesoprispevalekposebnemuvtisuromaneskneresničnosti,hkratipatudipoenotile(sicer)fragmentarnopodoboglavneosebe,prvoosebnega pripovedovalca.BubijevdrugemdeluPrišlekov mladostnik, star od trinajst do


sedemnajstlet,radoživ,vedoželjeninživahenfant.Odvsehznačajskihlastnostinajboljpoudarjadrugačnost,kijodokazujetudisprimerjavoostalihdružinskihčlanov (Bubijeve značilnosti primerjajte še s podobo Aljoše, prvoosebnegapripovedovalcainglavneliterarneosebevFrancoskem testamentu). Spominsko pripoved fragmentarnihdelčkovskušaBubioblikovativproces tokazavesti,vkateremseprepletajo različnedoživljajske inčasovne ravni: ravenvdogajanjevpletenega odraščajočega otroka, ki na vse gleda čustveno prizadeto, in ravenpreteklost oživljajočega besedilopisca, ki na dogajanje lahko pogleda z večječustveneinčasovnerazdalje(Koron2000:109).Tipprvoosebnegapripovedovalcalahkonatančnejedoločimosprvinamivsevednegainpersonalnegapripovedovalca,slednjega predvsem s posredovanostjo pripovedi iz zavesti glavne nastopajočeosebe,apritemračunamonaposebnohibridnostvsehtrehtipovpripovedovalcainžeomenjeneganezanesljivegapripovedovalca.

O pripovedovalcu, ki je v romanu osrednja literarna oseba, je zbral bralec Prišlekov najbržvelikoinformacij,kimubodovoporopriznajdenjuvbesediluinpisanjueseja. Zaradi razdrobljenosti, fragmentarnosti in nelinearnosti zgodbe usmerjapravilnainterpretacijasodobnegaromanasvojopozornostoddogajalneganizahkarakterizacijioziromaanaliziliterarnihoseb.Poznavanjekarakterizacijeglavnihlikovješeposebejpomembnozautrjevanjebralnegaspominasodobnegaromana,saj ravno literarna oseba najbolj enotno povezuje pripovedne prvine med seboj: raziskavenamrečkažejo,daohranimopodoboliterarneosebešedolgopotem,kosmožepozabilizgodboknjige(ZupanSosič2006:31).DazgoščevanjevedenjaoBubijuneboprevečpodatkovno8 in sebočimprejvtisnilovbralni spomin,predlagamnekajustvarjalnihpristopov:dialogalidramaznaslovomAljoša sreča Bubija,izdelavaseznamapodobnostiinrazlikglavnihlikovvobehmaturitetnihromanih, scenarij za televizijsko oddajo Knjiga mene briga z naslovom Mladi v Prišlekih in Francoskem testamentu in jaz, Bubi ali Aljoša (razlagafotografij–glejPrilogo).

Celotna podoba pripovedovalca potrjuje naslov romana: Bubi je prišlek vdobesednem in prenesenem pomenu besede. Da se ne bi zaradi tovrstne zaznamovanosti podobno tesnobno počutil tudi bralec, je članek predstavilorientacijske točke, s pomočjo katerih se bo dijak lažje znašel v romanu.Predizgubovgostotkanembesedilugaboobvarovalapripravanabranje,kiobsega

8Pripravenamaturovečkratneupoštevajo,dasejepotrebnosodobnemuromanupribližatidrugačekottradicionalnemuinopazovati»sodobne«značilnosti,naprimeropis,fragment,natančnispomin,pripovedovalca…Povsemneustreznojenamrečpovzematinatančnozgodbopopoglavjih(učencinajrajenapišejokrajšezgodbenoogrodjevsmisluumestitvedrugegadelaPrišlekov vkontekstprvegaintretjegadela…)alicelonavajatidijake,dasijopreberejoizrazličnihpriročnikov;šeboljneustreznopajeprisilitimladebralcekiskanjurazličnihneliterarnihpodatkov.Podatkovnostjenamrečznačilnostneliterarnihdel:vtemsmislujeneprimernozahtevatiodbralcevnatančnozgodovinskoznanjeodrugisvetovni vojni, položaju okupirane Ljubljane, prepoznavanje vseh pomembnih intelektualcev protikoncudrugegadela,popolnopoznavanjeKovačičevegaživljenjaoziromasistematičnihzunajliterarnihdejstev.Pravmodernističniromaninasžessvojostrukturovabijovsamobesediloinnamobljubljajoresničnost, drugačno od resničnosti dejanskega sveta, zato naj bo usmerjeno branje sestavljeno izvodenihpogovorovorazličnihodlomkihinskupnihpotezahobehmaturitetnihromanov.


poznavanje naslednjih pojmov: realistični modernizem, esejizacija, pripovedniopis, ugankarski opis, otroška perspektiva, nezanesljivi pripovedovalec,avtobiografijainnatančnispomin.Pripravanabranjeinvodenobranjemulahkoodpravita nelagodje in odpor pred neznanim in spremenita branje sodobnegaslovenskegaromanaPrišleki vprijetnobralnodoživetje.

Viri in literatura

Abrams, Meyer Howard, 1999: A glossary of literary terms. Orlando: Harcourt brace collegepublishers.

Baldick,Chris, 19963: Literary Therms.Oxford:UniversityPress.

Gelley,Aleksander,1992:Premiseza teorijuopisivanja.Biti,Vladimir (ur.):Suvremena teorija pripovijedanja.Zagreb:Globus.377–394.

Koron, Alenka, 2000: Lojze Kovačič: Prišleki. Esej na maturi 2002. Mladostnik v sodobnem slovenskem romanu.Ljubljana:Gyrus.89–147.

Kovačič, Dare, 2009: Primer izrednega spomina. Lojze Kovačič: življenje in delo. Ljubljana:Študentskazaložba.89–112.

Kovačič,Lojze,1981:Pet fragmentov. Ljubljana:Cankarjevazaložba.

Kovačič,Lojze,1997:Delavnica. Šola pisanja.Maribor:ZaložbaObzorja.

Kovačič,Lojze,1997:Kristalni čas. Ljubljana: DZS.

Kovačič,Lojze,1999:Literatura ali življenje. Eseji, članki, dnevniki. Ljubljana: Študentska založba(KnjižnazbirkaBeletrina).

Kovačič, Lojze, 2004: Otroške stvari. Ljubljana: Študentska založba (Knjižna zbirkaBeletrina).

Kovačič,Lojze,2007:Prišleki.Ljubljana:Študentskazaložba(KnjižnazbirkaBeletrina).

Kovačič, Lojze, 2009: Zrele reči. Ljubljana: Študentska založba (Knjižna zbirkaBeletrina).

Leben,Andrej, 2009: Lojze Kovačič – avtobiograf ali avtor (svojega) življenja? Lojze Kovačič: življenje in delo.Ljubljana:Študentskazaložba.76–89.

Makine, Andreï, 2009: Francoski testament. Maribor: Litera; Tržič: Avrora; Tržič:Intelego.

NovakKajzer,Marjeta,1993:Kako pišejo.Ljubljana:Mihelač.

Prišleki kot maturitetni roman 83

Pibernik,France,1983:Čas romana. Pogovor s slovenskimi pisatelji.Ljubljana:Cankarjevazaložba.

Pirjevec,Dušan, 1967: FranzKafka in evropski roman. FranzKafka:Grad. Ljubljana: CZ.

Rimmon-Kenan, Slomith, 19997: Narrative fiction. Contemporary poetics. London: Routledge.

Sławinski,Janusz,1984:Oopisu.Republika6.99–116.

ZupanSosič,Alojzija,2006:PimlicoinNeznosnalahkostbivanjakotmaturitetnaromana.Jezik in slovstvo6.25–46.

Zupan Sosič,Alojzija, 2009: Opis v romanu Prišleki.Lojze Kovačič: življenje in delo. Ljubljana:Študentskazaložba.128–152.

Wilpertvon,Gero,1989:Sachwörterbuch der Literatur.Stuttgart:Kröner.

Priloga (motivacijska lista in prosojnici)

A MOTIVACIJSKA LISTA

I. PREGLEDNI IN UGANKARSKI OPIS – PRIMERJALNA ANALIZA

Andreï Makine, Francoski testament (2009), 178–179

Tojebilvelikdanvnjenemživljenju.Tistega junijskegavečeraseboprvičvživljenjupredala enemu svojih mladih prijateljev, enemu od tistih plesalcev, ki so se prestopali na plesiščuGoreveselja. Bila je bolj krhke postave. Njen obraz je bil neizrazitih potez, ki v množici ostanejoneopažene.Njenibledo rdečkasti lasje so levdnevni svetlobi izražali svojobarvo.PodreflektorjiGorealivmodrikastemodsevuuličnihsvetilksobilividetipreprostosvetli.

Šele pred nekaj dnevi sem opazil tiste ljubezenske obrede. Opazil sem, kako so se v človeškem mravljišču plesišča oblikovale skupine – nastal je vrtinec mladostnikov, semedživahnimpremikanjemnapolnilzvznemirjenjeminnatorazkropil,dabiseposvetiltistemu,karsemijezdeloobenembedastoenostavnoinnepojmljivomističnoingloboko:ljubezni.

Verjetnojezačutila,dajeodvečveniodtehdružb.Kotdrugijetudionapilavgrmičevju,kijeobdajaloplesišče.Kopajenjihovamajhna,vznemirjenadružbarazpadlavpare,jeostalasama,kerjojearitmetičnonaključjeprikrajšalozapartnerja.Parčkisožeizginili.Začelajojeprevzematipijanost.Nibilanavajenaalkoholaingajepopilapreveč,izzanosa,


izstrahu,danebibilaenakovrednadrugim,kerjehotelaobvladatitesnobotegavelikegadne…Vrnilase jenaplesišče innivedela,kajnajstorissvojimtelesom,dozadnjegakotičkaprežetimzneučakanimzanosom.Vendarsožezačeliugašatireflektorje…

Vsetosemijerazjasnilokasneje…tistegavečerasemvidellemladenko,kijehodilagorindolvkotunočnegaplesiščainkrožilapoobrisubledegakrogauličnesvetilke.Kotnočnimetulj,kigaujamežareksvetlobe.Njenopočetjemejepresenetilo:hodilajekotpovrvi,njenikorakisobiliobenemzračniinnapeti.Posvetilosemije,dasesslehernokretnjoborissvojopijanostjo.Njenobrazjebilnapet.Vsesvojenaporejeosredotočilavto,danebipadla,danebivzbudilasuma,dabinadaljevalashojopotemsvetlobnemkrogu,doklersetemnadrevesanebinehalamajatiinmahatiprotinjejssvojimipojočimivejami.

Lojze Kovačič, Prišleki (2007), 303–304

Zdelosemije,dabommoralpožreticestosprahominkamnivred,predenbomosplohprišlidoČevljarskegamostu….Tam,nanikogaršnjemozemlju,sebomhitroposlovilinbomošlivsaksvojopot…Tasnežnobelimostssvetilkami instebri!»Jutri,obdesetihtam,«sempokazalnaBreg,hklopcaminzaklonišču….Tatjanamejepogledalanaravnostvobraz…stisnilsemveke,dabizaustavilčarovnijo…Pojdi!semjognalvmislih.Tatjanaješlačezmost;mulcisošenaprejvpiliinmetalipesekpomostuinvvodo…Moralsemhitroproč…prialbanskemčistilcuPodtrančosemsenaslonilnadrogob trgovini:petminutbrezprič,predengrempoGizelo…Nikolisinisemmislil,da tolikostvari tičivmojiglavi.Najprejsemvidelvserdeče,doklersenisemspomnil,dajeTatjaninaoblekarjava,ašezmerajjevseostalordeče…Kakorodkrvizalitoblak…Potemsopriplavalenjeneoči,velikanske,predimenzionirane,konveksne.Bledezenice,vodenebeloočnice…Ustniceznekakšnogrbicovsredi…Pramenblondbelihlas,kisojigladkopadaliinsenakoncuzavihali…Obleko,ki jedihala…Roke,prstikotžarki,nanohtihpolmeseci…Zletelaječezzid…šlajegornaddrogerijoKanc…iznadrdečeknjižnice,paviljona.Odletelaječistonadnoneba…plavalajenadžitomvNovihJaršah,nadtravniki,kisobilipolniljudi,kotobaeromitingu…Hitelsemzanjoponjenisledi…vjasninahmedoblaki…s tašno,polnodenarja,oropanega izvsehbank…Večerilose je,nadSavojeplaval črnoblak…Predoltarjem jegorelobrez števila sveč…kanoniki in škof zvečkotdvajsetimimašnimiplaščinasebijeporočal,naglavojijepoložilkronico…IzsvojekapelejestopilBeliprinc…Natosoodvsepovsodpriteklikuharjiinslaščičarjizvelikimipladnji…Ocvrtipiščanci,telečjerolade,ribe,celikiti…tortezelene,plaveinlimonaste…Heraldični lampijonisozagorelinavrtu,povodisoplavaliornamenti…LiliputanciizPolinezije sopo stekleni strehi nadverando trosili dragulje…ametiste, da se je vsaokolicaspremenilavvijoličastobarvo,topaze,dasoljudjepostalirumeni…Tyrševajeodmevalaodkrikovsreče:»Hozana!Ženininnevesta!Hozana!«

POGOVORPoiščite(skupno)temovobehodlomkih.1.Vkateremodlomkustejonajtežjedoločiliinzakaj?Kakoseubeseditevskupne2. temerazlikuje?Razložite,zakajjeprviodlomekprimerzapregledniopisindrugizaugankarski3. opis.Kako jedelovalnavasdrugiodlomek,vkateremnibilpoimenovanpredmet4. opisovanja?Kakoseopisavobehodlomkihšeločitamedseboj?5.

Prišleki kot maturitetni roman 85

Ali bi lahko navedli nekaj skupnih potez obeh opisov in izpisali nekaj primerov 6. estetizacije?Katerapodobaizobehopisovvamjebilanajboljvšeč?Pojasnite neznane besede in utemeljite njihov pomen v besedilu:7.– aeromiting je srečanje letalcev in privržencev letenja ter tekmovanje v

različnih»zračnih«aktivnostih;– tašnajepogovornaoznačitevzatorbooz.torbico;– heraldičenjepridevnik,kisenanašanaheraldikooz.grboslovje;– Liliputanec je prebivalec Liliputa iz Swiftovih Guliverjevih potovanj;

pritlikavecalipalčekoz.majhen,drobeninneznatenčlovek;– ametistjedragikamenrdečealivijoličastebarve,imenovantudikremenjak,

pri starih Grkih talisman proti pijanosti;– topazjedragikamenbelorumenebarve;– hozana je vzklik, v krščanskem bogoslužju svečani klic (hošiana pomeni

pomagaj)inbogoslužniobrazec.

II. AVTOBIOGRAFSKE PRVINE

Lojze Kovačič, Prišleki (2007), 566–567

Tistikrat,kosemhodilkučiteljiciKomarjeviinprebiralvelikoknjig,semijezdeločudno,danisemnikjernašelpisatelja,kibipopisovalčlovekaodrojstvadosmrti…takoskrbno,kotsobotanikipopisovalikakorožo…odsemena,kolobarjevdocvetainzime,kooveni…Tudinibilonobenega,kibigovoril,kajječloveškirod,kiživinaplanetuZemlja,takokotsonaravoslovciznalipovedatiistooptičih,čebelahaližabah…Ja,radbinašelvsevenem…Tujipisateljisoseoddomačihvcelotivzetorazlikovalisamovenem:znalisotaistisvet,vkateremsoživeli,izrazitiboljeodnjih…Domačisovečinomatožili,dasoboljšiodsveta,vkateremživijo.Vresnicipasozmerajboljšitisti,kigaznajoboljeizraziti,zato sem jih tudi prebiral.Ampak to sem delal z jezo, kermi domači pisci niso dajalipoguma,inzžalostjo,kerjihnisemmogeldoseči…vsetenjihovezemeljskeskušnjeznaravoinverovBoga,vseganjihovegabajeslovja…Bilomiježal,zavidalsemjim,kajtivedelsem,dajetopravzapravedinapot,pokateribisezbližalzljudmiokrogsebe…

Lojze Kovačič, Zrele reči (2009), 80

Torejsemseleta1960vsajgledeliterature–dabompisalosebinamestoodrugih,kerimamsebeboljoddrugihnavrvici–odločilprav,čepravbisemizdajleboljprileglo,dabiseokrogmeneprerivaladružbasamihtujcevzrazličnimiimeni,pisanadruščinafigur,kakorpadaseobdajamssamimsebojvrazličnihimenih,zrcalih,kodah,preoblekah;kakovelikomanjsamegabisepočutilvtejdružbipisanihlikov,vkaterebibillahkozaljubljen,katerebisovražil,čepravspoštoval,dokaterihbibilnevtralen,čepravneravnodušen,kerspadajokdružinimojihotrok,ustvarjenih likov; takopasemzdajdesetkratboljoropansebe in stokrat bolj zapuščen od drugih kot od sebe samega. Vidim te svoje podobeokrogsebe, takšnealimalodrugačne,vbistvuvseenake, iz različnihobdobij, izkaosanerazumevajočega otroštva naprej, a niti na enega se ne morem zanesti, niti na enegane morem pokazati – to sem zares jaz; v družbi svojih avtoportretov, narejenih v tejalidrugačni svetlobi,prostoru,času,obleki,miselnosti,čutenju, seprejčutimvzadregi


in stiski; sramme jepred to razgrajajočomnožico,ne zato, ker je enolična alimogočenemoralna ali banalna (prej, ker je premalo enolična, nemoralna in prostaška), ampakenostavno, ker je premalo resnična, konveksna inkonkavna, inpodrugi strani premaloneresnična,plitka, zabrisana. /…/Narobe,marsikajvopisu tehpostav je skonstruirano,zalepljeno z obližem, zamolčano, marsikatera misel sposojena, ne da bi vedel, da jeukradena; sem si jo jaz izmislil, sem to prebral, slišal, mi je ostalo v spominu, marsikaj je povzeto,kerjetoenostavnozahtevalorganizemlikaalisituacijainsemmarsikajuporabilz večjo pravico kakor prvotni avtor; za organizem neke knjige, ko jo dela, je človekpripravljennesamokrasti,ampaktudiizdajatiinubijati,nesamosebe,ampaktudidruge,najbližje.

POGOVORPrviodlomekrazlagaavtobiografskostboljsplošno,drugipaboljposamičnoin1.poglobljeno–pojasniterazlikomedobemarazlagamaavtobiografičnosti.Ko pripovedovalec v prvem odlomku razmišlja o svoji poetiki, primerja pisatelja 2. znaravoslovcem.Zakaj?Kakojerazloženarazlikameddomačimiintujimipisatelji?3. ZakajKovačičnizadovoljenssvojopisateljskoizbiropoletu1960–opisovati4. sebe?Kakšnenevšečnostimuavtobiografijapovzroča?5. Zakajgajesramvdružbisvojihavtoportretov?6. Kakobirazložilizadnjomiselvdrugemodlomku:»zaorganizemnekeknjige,7.kojodela,ječlovekpripravljennesamokrasti,ampaktudiizdajatiinubijati,nesamosebe,ampaktudidruge,najbližje«?

B PROSOJNICI

I. SODOBNI ROMAN IN POETIKA FRAGMENTA

Lojze Kovačič: esej Literatura ali življenje, v knjigi Literatura in življenje (1999), 30

Literatura – vzemimo roman – ni več z vsemi navigacijskimi sredstvi opremljenaprekooceanska ladja,marveč splav na deroči vodi, ki te nosi sem in tja, pripet si na tedeščice,pazitimoraš,dasenerazvežejo,damedrazburkanimivalovinetreščišobkleč.

Lojze Kovačič, Delavnica (1997), 27 in 220

Fragment,osnutekaliskica– ta imavednosamosmer,nikolipanekonca.Fragment jeizrazsveta,kisenezapiraalisenemorevečzapreti.Fragmentmijeodnekdajpomenilzmerajnekajtakegakotmojstrahpredformalnopopolnostjo,kiželivenomerprehitevatiduhovno, pomenil mi je nezaupnico za vse dokončno, kar me vseskozi oklepa, da bidosegel svojo lastno izpolnitev. Si jemogoče predstavljatiAkropolo celo, simislim, inčebibila,alinebiizgubilaživljenjeinresničnostčasov,kijihjepreživela?Akropolavruševinahjesimbolotožjazanekdanjoceloto,afragmentjenasprotnoobljubazacelotoinpopolnost,kinajbinekoč,vprihodnosti,nastopila,katerepanikolinebomoosvojili,


vsedotlej,doklernebomodobiliodgovoranavsanašavprašanja.Prifragmentusenajbržpodobno (kakorpraviMaxFrisch) kot pri čitanjunepopolneknjigegodi bralcu, damupridevglavo tisočstvari,ki jihavtorniniti enkratomenil, čeprav ležijodobesednoobpoti; in prav to spada k užitku branja, da bralec ves čas odkriva bogastvo svojihmisli.Ostanemuobčutek,dabivsetolahkotudisampovedal.«/…/Vliteraturinivse. Obstaja samo literatura odlomkov.Kot je tudi življenje sestavljeno iz samihdrobcev.Vendar jetrebaostvari,kijoopisujemvfragmentu,povedativse.Resnicainlepotaseprikazujetasredipoplaveklišejevinpredsodkovzmerajfragmentarno.

POGOVORRazložitemetaforovprvemodstavku indopolnite razmerje: splav= sodobni1.roman,prekooceanskaladja=?Alisevamzdiustrezna?PoskušajterazložitiKovačičevomisel»Fragmentjeizrazsveta,kisenezapira2. alisenemorevečzapreti«.Kako je fragmentarnost povezana z avtorjevim strahom pred formalno3. popolnostjo?ZakajsezdipisateljuporušenaAkropolaresničnejšaodneporušene?4. Kakšneprednostibranjafragmentarnegabesedilapredvidevasamavtor?5. Kakostasfragmentompovezanaresnicainlepota?6. Zakaj je v odlomku omenjenMax Frisch? (Ta švicarski dramatik in pisatelj,7.tudislikaringrafik,jenapisalvelikoromanov,npr.Homo Faber, Naj mi bo ime Gantenbein,vnatančnemslogu,kiobravnavajoaktualneproblemeinbivanjskostiskosodobnegačloveka).


II. BUBI ALI ALJOŠA (razlaga fotografij)

POGOVORAli fotografiji neznanega dečka bolj ustrezata vaši bralni podobi Aljoše ali1.Bubija?Zakaj?OpišiteBubijainAljošonafotografijahtako,dauporabitedomišljijoinznanjeo2. obeh literarnih likih. S katerim dogodkom, spoznanjem ali procesom v obeh romanih bi najlažje3. povezalifotografiji?Umestitefotografiji(BarbaraMorgan,Lloyd'shead,1944;LewisHine,Deček,ok.1920)vobaromana.

Documents

PRIŠLEKI KOT MATURITETNI ROMAN - Jezik in … · roman in poetika fragmenta), zato je celo dvomil v upravičenost poimenovanja ... Sodobna določitev realizma namreč vztraja pri