UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE

PRIROČNIK ZA

ŠTUDENTE

Študijsko leto

2016/2017

2

Priročnik za študente, študijsko leto 2016/17 Izdala: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije (UP FHŠ)

Zanjo: prof. dr. Irena Lazar *Opomba: Moška slovnična oblika, ki je uporabljena v priročniku, velja tako za moške kot ženske. UP FHŠ si pridržuje pravico do spremembe podatkov v priročniku na podlagi naknadno sprejetih sklepov pristojnih organov UP FHŠ.

3

VSEBINA

1. POMEMBNE INFORMACIJE ZA ŠTUDENTE 1. LETNIKA ...................................... 5

2. ŠTUDIJSKI KOLEDAR ZA ŠTUDIJSKO LETO 2016/17 .......................................... 6

3. SPLOŠNE INFORMACIJE O ŠTUDIJU .............................................................. 7

4. VPISI ................................................................................................... 7

5. ŠTUDENTI BREZ STATUSA ........................................................................ 14

6. NADALJEVANJE ALI DOKONČANJE ŠTUDIJA PO PREKINITVI ............................... 14

7. POSEBNI STATUSI ŠTUDENTA .................................................................... 15

8. IZBIRANJE IZBIRNIH PREDMETOV V VIŠJIH LETNIKIH ........................................ 15

9. VZPOREDNI ŠTUDIJ NA ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH DRUGE STOPNJE ....................... 15

10. PRIZNAVANJE IZPITOV .......................................................................... 16

11. MOBILNOST ŠTUDENTOV ........................................................................ 17

12. DRUGE TEMELJNE ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV ................................. 17

13. PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA UP FHŠ (velja za študijske

programe 1. in 2. stopnje) ........................................................................ 19

I. Splošne določbe ................................................. Napaka! Zaznamek ni definiran.

II. Preverjanje in ocenjevanje znanja ...................... Napaka! Zaznamek ni definiran.

Namen, načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanjaNapaka! Zaznamek ni

definiran.

Javnost preverjanja in ocenjevanja znanja ................. Napaka! Zaznamek ni definiran.

Seznanjanje študentov .......................................... Napaka! Zaznamek ni definiran.

Splošna pravila za opravljanje študijskih obveznosti ...... Napaka! Zaznamek ni definiran.

Ocenjevanje znanja .............................................. Napaka! Zaznamek ni definiran.

III. Izpiti ......................................................... Napaka! Zaznamek ni definiran.

IV. Izpitna pravila ............................................. Napaka! Zaznamek ni definiran.

Pogoji za pristop k izpitu in ponavljanje izpita ............. Napaka! Zaznamek ni definiran.

(5) Četrto opravljanje izpita in nadaljnja ter komisijsko opravljanje izpita pri isti učni

enoti se študentu obračuna po veljavnem ceniku univerze.Napaka! Zaznamek ni

definiran.

Izpitna obdobja in izpitni roki .................................. Napaka! Zaznamek ni definiran.

Prijava k izpitu in umik prijave, seznam prijavljenih ..... Napaka! Zaznamek ni definiran.

Izvedba izpitov, objava izpitnih rezultatov ter vpogled v izpitne nalogeNapaka! Zaznamek

ni definiran.

Izboljševanje izpitne ocene .................................... Napaka! Zaznamek ni definiran.

Ugovor zoper oceno oziroma potek izpita ................... Napaka! Zaznamek ni definiran.

4

Uporaba izpitnih pravil .......................................... Napaka! Zaznamek ni definiran.

V. Kršitve v postopku preverjanja in ocenjevanja znanjaNapaka! Zaznamek ni definiran.

VI. Evidentiranje opravljenih študijskih obveznosti ... Napaka! Zaznamek ni definiran.

VII. Študenti s posebnimi potrebami ....................... Napaka! Zaznamek ni definiran.

VIII. Prehodne in končne določbe ........................... Napaka! Zaznamek ni definiran.

14. PRAVILNIKI ........................................................................................ 38

15. PLAGIATORSTVO ................................................................................. 38

16. VISOKOŠOLSKI INFORMACIJSKI SISTEM – ŠIS ................................................. 39

17. TUTORSTVO ....................................................................................... 41

18. KNJIŽNICA ......................................................................................... 41

19. OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI NA FAKULTETI .................................................. 42

20. OBVEŠČANJE ŠTUDENTOV ...................................................................... 42

21. VODSTVO FAKULTETE ........................................................................... 43

5

1. POMEMBNE INFORMACIJE ZA ŠTUDENTE 1. LETNIKA

URADNE URE REFERATA ZA ŠTUDENTSKE ZADEVE OSEBNO in PO TELEFONU (05 663 77 41): v ponedeljek in četrtek: od 9.00 do 12.00, v sredo: od 13.00 do 16.00. V torek in petek ni uradnih ur. E-pošta: referat@fhs.upr.si.

Urnik za študijsko leto 2016/17 bo objavljen septembra na spletnih straneh

Fakultete za humanistične študije (www.fhs.upr.si – kliknete ikono ŠIS, ki je na desni strani prve strani). Urnika za jesenski in spomladanski semester sta na vstopni strani v ŠIS na desni strani. V okencu »element« lahko izbirate med kategorijami »letniki«, »izvajalci« ali »predmeti«. Pod kategorijo letniki izberete študijski program, ki ga obiskujete, nato pa se vam bodo prikazali vaši temeljni predmeti. Svoje izbirne predmete najdete pod kategorijo predmeti. Predmeti so urejeni po abecednem vrstnem redu.

Če se vam IZBIRNI PREDMETI NA URNIKU PREKRIVAJO, jih boste lahko v 14ih

dneh tekočega zamenjali z Izjavo o zamenjavi predmeta, ki bo objavljena na ŠIS-u pod Drugimi gradivi za študente (na ŠIS se prijavite preko spletne strani www.fhs.upr.si s svojim uporabniškim imenom in geslom, ki ste ju prejeli ob vpisu). Vsa navodila v zvezi z zamenjavo bodo objavljena naknadno na ŠIS-u pod OBVESTILA.

Vsa AKTUALNA OBVESTILA glede zamika pričetka predavanj, odpadlih predavanj,

sprememb terminov na urniku, nadomeščanj in drugih pomembnih obvestil lahko najdete na vstopni strani v ŠIS pod ikono Dodiplomski študij – redni – obvestila in Podiplomski študij – redni – obvestila.

Svojo ŠTUDENTSKO IZKAZNICO s hologramsko nalepko boste lahko prevzeli

predvidoma konec decembra. Ko bodo študentske izkaznice izdelane, vas bomo o tem obvestili na ŠIS-u.

PREDMETNIKI študijskih programov so objavljeni na spletni strani fakultete

(www.fhs.upr.si), in sicer v študentskem informacijskem sistemu »ŠIS/druga gradiva za študente«. V predmetniku so navedeni temeljni predmeti vašega študijskega programa ter izbirni predmeti, med katerimi si morate ob vpisu izbrati točno določeno število predmetov. V 1. letniku izbirate med temeljnimi predmeti 1. letnikov ostalih študijskih programov 1. stopnje UP FHŠ.

Prav tako so med gradivi objavljeni predmetniki višjih letnikov ter seznam vseh izbirnih predmetov, razpisanih za tekoče študijsko leto.

6

2. ŠTUDIJSKI KOLEDAR ZA ŠTUDIJSKO LETO 2016/17 Študijsko leto 2016/2017 traja od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017. 1. Jesenski semester: od ponedeljka, 3. 10. 2016, do vključno petka, 20. 1. 2017 (15 tednov). Januarsko izpitno obdobje: od ponedeljka, 23. 1. 2017, do vključno petka, 17. 2. 2017 (4 tedne). 2. Spomladanski semester: od ponedeljka, 20. 2. 2017, do vključno petka, 2. 6. 2017 (15 tednov). Junijsko izpitno obdobje: od ponedeljka, 5. 6. 2017, do vključno petka, 7. 7. 2017 (4 tedne). 3. Septembrsko izpitno obdobje: od ponedeljka, 14. 8. 2017, do vključno petka, 8. 9. 2017 (4 tedne). 4. Prazniki (podčrtani) in pedagoškega procesa prosti dnevi v študijskem letu 2016/2017: ponedeljek, 3. 10. 2016 (Dekanjin dan - srečanja oddelkov s študenti, srečanja

tutorjev s študenti); sreda, 19. 10. 2016 (Rektorjev dan, Čista desetka); ponedeljek, 31. 10. 2016 (Dan reformacije); torek, 1. 11. 2016 (Dan spomina na mrtve); ponedeljek, 26. 12. 2016 (Dan samostojnosti in enotnosti); od torka, 27. 12. 2016, do vključno petka, 30. 12. 2016 (poenoteno na ravni UP); sreda, 8. 2. 2017 (slovenski kulturni praznik); ponedeljek, 17. 4. 2017 (Velikonočni ponedeljek); četrtek, 27. 4. 2017 (Dan upora proti okupatorju); petek, 28. 4. 2017 (poenoteno na ravni UP); ponedeljek, 1. 5. 2017, in torek, 2. 5. 2017 (Praznik dela); torek, 15. 8. 2017 (Marijino vnebovzetje).

5. Dnevi fakultete Kot dnevi odprtih vrat, dnevi, namenjeni predstavitvi projektov in dela fakultete,

podelitvi diplom in nagrad fakultete, izdaji poročila o delu fakultete ter drugi dejavnosti, povezani s promocijo fakultete, se določijo naslednji dnevi: Dnevi humanistike 10. – 14.4.2017;

Informativni dnevi UP FHŠ za 1. stopnjo: 10. in 11. 2. 2017; Informativni dnevi UP FHŠ za 2. stopnjo: 15. 6. 2017 in 25. 8. 2017; Promocija doktorjev znanosti UP: 13. 3. 2017; Inavguracija izvoljenih v redne profesorje: 14. 3. 2017; Slovesna akademija UP: 17. 3. 2017; Teden Univerze na Primorskem: 13.-17. 3. 2017; Mednarodni teden Univerze na Primorskem: 15.-19. 5. 2017.

7

3. SPLOŠNE INFORMACIJE O ŠTUDIJU

ZDRAVSTVENI IN ZOBOZDRAVNIŠKI PREGLED: Študenti, ki so vpisani v redni študijski program, morajo v času študija na naši fakulteti praviloma v 1. in zadnjem letniku opraviti preventivni zdravstveni in zobozdravniški pregled (glej pravilnik oz. Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni; Uradni list, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/05, 83/07, 22/2009).

PRISOTNOST NA VAJAH: Prisotnost na vajah in terenskih vajah, ki so predvidene v okviru določenih predmetov, je za študente obvezna. Če se študent prijavi na terenske vaje in se vaj ne udeleži oziroma ne sporoči svoje odpovedi najkasneje 5 dni pred odhodom izvajalcu predmeta, v okviru katerega so terenske vaje predvidene, mora strošek terenskih vaj v vsakem primeru poravnati. Fakulteta izda študentu plačilni nalog za strošek terenskih vaj, ki ga mora študent v predpisanem roku poravnati. Prav tako mora študent v primeru udeležbe najkasneje en dan pred odhodom na terenske vaje oz. strokovno ekskurzijo izvajalcu oddati Izjavo ob odhodu na terenske vaje/strokovno ekskurzijo (predpisani obrazec je objavljen na ŠIS-u). TERENSKE VAJE, EKSKURZIJE OZ. PRAKTIČNI POUK Skladno z 20. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 z dne 14. 12. 2012) je treba študentom, ki bodo vpisani na temeljne ali izbirne predmete, kjer so skladno s študijskim programom predvidene terenske vaje, ekskurzije ali druge oblike praktičnega pouka, poravnati plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja.

4. VPISI

4.1 VPIS V VIŠJI LETNIK Študenti, ki so izpolnili vse zahtevane pogoje za vpis v višji letnik, prejmejo obvestilo o vpisu na domači naslov. Vpis poteka po zaključku septembrskega izpitnega obdobja in se zaključi najkasneje do konca septembra tekočega študijskega leta. Vpis v višji letnik med študijskim letom ni možen! POGOJI ZA NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK

Prehod iz 1. v 2. letnik Študenti študijskega programa Antropologija (dvopredmetni študij) morajo imeti opravljene študijske obveznosti v obsegu 54 KT. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 48 KT iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge ali podeljen status v skladu s Statutom UP. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija fakultete. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere 30 KT vpisanega letnika. Študenti študijskega programa Kulturna dediščina (dvopredmetni študij) morajo imeti opravljene študijske obveznosti v obsegu 54 KT. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 48 KT iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge ali podeljen status v skladu s Statutom UP. Vlogo študenta obravnava pristojna

8

komisija fakultete. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere 30 KT vpisanega letnika. Študenti študijskega programa Arheologija (dvopredmetni študij) morajo imeti študijske obveznosti v obsegu 54 KT. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 48 KT iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge ali podeljen status v skladu s Statutom UP. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija fakultete. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere 30 KT vpisanega letnika. Študenti študijskega programa Geografija morajo imeti opravljene študijske obveznosti v obsegu 54 KT. Pri tem morajo opraviti obveznosti pri predmetih Uvod v družbeno geografijo, Uvod v fizično geografijo, Regionalna geografija sveta, Metodologija geografskega raziskovanja, Splošna geografije Slovenije, Kvantitativne metode v geografiji in uvod v GIS, Angleški jezik 2. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 48 KT iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge ali podeljen status v skladu s Statutom UP. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija fakultete. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere 30 KT vpisanega letnika. Študenti študijskega programa Geografija (dvopredmetni) morajo imeti opravljene študijske obveznosti v obsegu 54 KT. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 48 KT iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge ali podeljen status v skladu s Statutom UP. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija fakultete. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere 30 KT vpisanega letnika. Študenti študijskega programa Italijanistika morajo imeti opravljene študijske obveznosti v obsegu 54 KT. Pri tem morajo opraviti obveznosti pri predmetih: Angleški jezik 1, Slovnica italijanskega jezika 1 – oblikoslovje in skladnja, Italijanska književnost 2, Moderni italijanski jezik 1,Uvod v jezikoslovje, Besediloslovje. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 48 KT iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge ali podeljen status v skladu s Statutom UP. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija fakultete. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere 30 KT vpisanega letnika. Študenti študijskega programa Medijski študiji morajo imeti opravljene študijske obveznosti v obsegu 54 KT. Pri tem morajo opraviti obveznosti pri predmetih: Osnove medijskih študijev in komunikoloških teorij, Uvod v socialno in politično psihologijo, Epistemologija in metodologija raziskovanja medijev, Medijska industrija, Slovenski pravopis, Zgodovina medijev, Angleški jezik 1. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 48 KT iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge ali podeljen status v skladu s Statutom UP. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija fakultete. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere 30 KT vpisanega letnika. Študenti študijskega programa Slovenistika morajo imeti opravljene študijske obveznosti v obsegu 48 KT. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 42 KT iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge ali podeljen status v skladu s Statutom UP. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija fakultete. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere 30 KT vpisanega letnika.

Študenti študijskega programa Zgodovina morajo imeti opravljene študijske obveznosti v obsegu 54 KT. Znotraj 54 kreditov mora vsaj 24 KT pripadati obveznim predmetom. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 48 KT iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge ali podeljen status v skladu s Statutom

9

UP. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija fakultete. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere 30 KT vpisanega letnika. Študenti študijskega programa Zgodovina (dvopredmetni študij) morajo imeti opravljene študijske obveznosti v obsegu 54 KT. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 48 KT iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge ali podeljen status v skladu s Statutom UP. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija fakultete. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere 30 KT vpisanega letnika.

Študenti študijskega programa Medkulturno jezikovno posredovanje morajo imeti opravljene študijske obveznosti v obsegu 54 KT. Pri tem morajo opraviti obveznosti pri predmetih: smer Angleščina – francoščina: Moderni angleški jezik 1, Moderni angleški jezik

2, Moderni francoski jezik 1, Moderni francoski jezik 2, Uvod v jezikoslovje, Pravopis in pravorečje;

smer Angleščina – italijanščina: Moderni angleški jezik 1, Moderni angleški jezik 2, Moderni italijanski jezik 1, Slovnica italijanskega jezika 1 – oblikoslovje in skladnja, Uvod v jezikoslovje, Pravopis in pravorečje.

Prehod iz 2. v 3. letnik Vpis v 3. letnik je možen z vsemi opravljenimi obveznostmi iz 1. letnika (60 KT) in z največ eno manjkajočo obveznostjo iz 2. letnika (doseženih vsaj 54 KT), poleg tega morajo imeti: študenti študijskega programa Medkulturno jezikovno posredovanje opravljene izpite iz naslednjih predmetov:

smer Angleščina – francoščina: Angleščina kot strokovni jezik, Angleški jezik v

medkulturnem položaju, Francoščina kot strokovni jezik, Francoski jezik v medkulturnem položaju, Osrednji vidiki prevajanja II;

smer Angleščina – italijanščina: Angleščina kot strokovni jezik, Angleški jezik v medkulturnem položaju, Moderni italijanski jezik 2, Slovnica italijanskega jezika 2 - skladnja, Osrednji vidiki prevajanja II;

študenti študijskega programa Geografija opravljene izpite iz naslednjih predmetov:

Angleški jezik 2, Ekonomska in socialna geografija, Hidrogeografija in geografija morij, Statistične metode v GIS-u, Regionalna geografija Slovenije Regionalno planiranje, Terenski seminar Istra, ter Terenski seminar Zahodna in Srednja Evropa.

Vpis v 4. letnik študijskega programa Italijanistika je možen z vsemi opravljenimi obveznostmi iz 2. letnika in z največ eno manjkajočo obveznostjo iz 3. letnika (doseženih vsaj 54 KT). Pogoji za vpis v 2. letnik programov 2. stopnje je možen z vsemi opravljenimi obveznostmi 1. letnika, oziroma z največ eno manjkajočo obveznostjo (doseženih najmanj 54 KT), poleg tega morajo imeti:

10

Študenti študijskega programa 2. stopnje Geografija opravljene izpite iz naslednjih predmetov: Geografija manjšin in obmejnosti, GIS v prostorskem planiranju 1, Kras in krasoslovje, Planiranje v prometu in turizmu, Razvoj koncepta trajnostnega razvoja, Terenski / raziskovalni praktikum, Sodobni geografski procesi v Sredozemlju. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 48 KT iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge, pri čemer mora imeti za napredovanje v višji letnik opravljene vse obvezne predmete. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija UP FHŠ. Študent lahko enkrat ponavlja 1. letnik, če zbere vsaj 30 KT tega letnika.

Študenti študijskega programa 2. stopnje Komuniciranje in mediji opravljene izpite iz naslednjih predmetov: Aktualna vprašanja komunikološke znanosti, Avdiovizualni praktikum.

Študenti študijskega programa 2. stopnje Slovenistika, enopredmetni pedagoški študij opravljene izpite iz naslednjih predmetov: Etimologija slovenskega jezika, Idejni tokovi sodobne književnosti, Didaktika slovenskega jezika in književnosti, Didaktika književnosti, Jezik, kultura in družba: literatura v družbenem okviru, Jezik in književnost v medkulturnem položaju, Pedagoška praksa (6 tednov), Osnove pedagogike, Psihologija razvoja in učenja, Didaktika.

Študenti študijskega programa 2. stopnje Zgodovina opravljene izpite iz naslednjih predmetov:Teorije zgodovinopisja, Antika, izbrana poglavja; Srednji vek, izbrane vsebine; Novi vek, izbrane vsebine; Sodobna zgodovina, izbrane vsebine. Študenti dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Geografija - Zgodovina v 1. letniku poslušajo predmete v vrednosti 60 KT (vsi so temeljni), zato za napredovanje v 2. letnik lahko napredujejo z doseženimi 54 KT.

Vpis v 2. letnik študijskega programa 2. stopnje Arheološka dediščina Sredozemlja je možen z vsemi opravljenimi obveznostmi 1. letnika oziroma z doseženimi najmanj 54 KT, poleg tega morajo imeti študenti opravljene izpite iz naslednjih predmetov: Arheološke analize materialne kulture, Metodološki pristopi arheoloških raziskav, Kulturni razvoj od poljedelstva do metalurgije, Kulturni razvoj človeštva v kameni dobi, Arheologija bronaste in železne dobe Evrope, Praktikum dediščine.

Vpis v 2. letnik študijskega programa 2. stopnje Kulturni študiji in antropologija je

možen z vsemi opravljenimi obveznostmi 1. letnika oziroma z doseženimi najmanj 54 KT, poleg tega morajo imeti študenti opravljene izpite iz naslednjih predmetov: Sodobne antropološke teorije, Semiotika vizualne kulture, Semiotika vizualne kulture, Antropologija razvoja, Etnologija Evrope, Kultura mešanosti, Študiji spolov.

V absolventski staž se vpisujejo študenti po zadnjem letniku študijskega programa (zadnjega letnika ni možno ponavljati).

Z uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF Uradni list RS, št 40/12) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu pričnejo s študijskim letom 2012/13 (od 1. oktobra 2012 dalje) veljati naslednje spremembe v zvezi s prenehanjem statusa študenta oz. pravico do koriščenja absolventskega statusa:

1. Za študente, vpisane na študijske programe prve in druge stopnje v študijskem letu 2012/2013, ki so do zaključka študijskega leta 2011/2012 (tj. do 30. septembra 2012) že uveljavili pravico, da enkrat med študijem ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, ni

11

sprememb. To pomeni, da jim status študenta preneha, če ne dokončajo študija v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra (absolventski staž je).

2. Za študente, vpisane na študijske programe prve in druge stopnje v študijskem letu 2012/2013, ki do zaključka študijskega leta 2011/2012 (tj. do 30. septembra 2012) niso uveljavili pravice, da enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, velja, da jim status študenta preneha ob zaključku zadnjega semestra, če bodo v času študija, to je vključno od študijskega leta 2012/2013 (od 1. oktobra 2012 dalje), ponavljali letnik ali spremenili študijski program ali smer (ni absolventskega staža).

Od vključno študijskega leta 2012/2013 (od 1. oktobra 2012) dalje torej velja, da status študenta preneha, če študent:

diplomira; ne diplomira na študijskem programu 1. stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega

semestra, če v času študija ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri (absolventski staž je);

ne diplomira na študijskem programu prve stopnje ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer (ni absolventskega staža);

se izpiše; se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester; je bil izključen; dokonča podiplomski študij; ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem

programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, če v času študija ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri (absolventski staž je);

ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer (ni absolventskega staža);

ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra (absolventski staž je);

ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, predpisanem roku.

Iz upravičenih razlogov se status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto, če:

študent ne diplomira na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, če v času študija ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri;

študent ne diplomira na študijskem programu prve ali druge stopnje ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer;

se študent med študijem ne vpiše v naslednji letnik ali semester; študent ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem

študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra.

Prijava teme zaključnega dela

Zaključno delo je zaključna študijska obveznost študenta dodiplomskega študijskega programa na fakulteti in je rezultat samostojnega dela kandidata, ki jo lahko opravi, ko

12

ima opravljene vse ostale študijske obveznosti iz študijskega programa, v katerega je bil vpisan.

Postopek odobritve zaključne teme poteka tako, da študent izbranemu mentorju predloži izpolnjen obrazec »Prijava teme zaključnega dela«. Če sta tema in utemeljitev njenega izbora ustrezna, svoje strinjanje s podpisom na obrazcu potrdita mentor in morebitni somentor. Nazadnje s podpisom na obrazcu ustreznost teme in (so)mentorja potrdi predstojnik ustreznega oddelka.

Oddaja in predstavitev zaključnega dela

Obseg in obliko zaključnega dela določajo Tehnična navodila za izdelavo zaključnega dela Univerze na Primorskem, Fakultete za humanistične študije, objavljena na ŠIS-u pod Gradiva/druga gradiva za študente/gradiva za diplomiranje.

Zaključno delo mora študent oddati v dokončni pregled in ocenitev mentorju.

Končno različico zaključnega dela in zgoščenko s končno verzijo e-oblike zaključnega dela v nezaklenjenem PDF-formatu študent v enem izvodu odda v fakultetno knjižnico. Ob tem predloži tudi obrazec (tj. Potrdilo o opravljenem zaključnem delu), na katerem strokovni sodelavec knjižnice oddajo zaključnega dela potrdi s podpisom, če le-to ustreza tehničnim navodilom. Strokovni delavec knjižnice izda tudi potrdilo, da je študent v knjižnico vrnil vse izposojeno gradivo in poravnal morebitne terjatve. Če študent ne želi spletne objave svojega besedila v zaščitenem PDF-formatu, v knjižnico odda izpolnjen in podpisan obrazec Izjava o nestrinjanju z e-objavo zaključnega dela (dostopno na ŠIS-u).

Študentom se svetuje, da pred končno vezavo zaključnega dela pošljejo besedilo po e-pošti (knjiznica@fhs.upr.si) v tehnični pregled v knjižnico, s čimer se izognejo morebitnim zapletom v primeru popravkov dela in stroškom s ponovno vezavo.

Kandidat lahko opravi predstavitev:

če ima opravljene vse študijske obveznosti iz študijskega programa, v katerega je vpisan,

če ima potrdilo mentorja, da diplomsko delo oziroma diplomska naloga ustreza zahtevanim kriterijem tako po vsebini kot metodologiji, in

če ima poravnane vse finančne obveznosti do UP FHŠ. Predstavitev zaključnega dela je javna. Pri tem mora študent izkazati znanje tistega področja, ki zadeva vsebino zaključnega dela.

Po opravljeni predstavitvi mentor poda oceno zaključnega dela in datum predstavitve na obrazcu (tj. Potrdilo o opravljenem zaključnem delu). Študent posreduje izpolnjen in podpisan obrazec strokovnim sodelavcem referata za študentske zadeve, ki oceno zaključnega dela vpišejo v elektronski indeks.

Če študent ne diplomira v rokih, ki jih opredeljuje interni pravilnik Univerze na Primorskem glede prispevkov in vrednotenja stroškov na Univerzi na Primorskem, se mu zaračunajo stroški priprave in zagovora zaključnega dela skladno z veljavnim cenikom fakultete.

Če študent v dveh letih po poteku prvič vpisanega absolventskega staža ne opravi zaključnega dela, mora vložiti prošnjo za dokončanje študija.

13

Prijava teme, oddaja in zagovor magistrskega dela

Magistrsko delo je zaključna študijska obveznost študenta, vpisanega na enega od magistrskih študijskih programov 2. stopnje na fakulteti, in je rezultat njegovega samostojnega dela. Temeljno vodilo študentom pri postopku prijave teme, izdelave, oddaje ter zagovora magistrskega dela je Pravilnik o pripravi in zagovoru magistrskega dela na študijskih programih 2. stopnje na UP in Pravilnik o pripravi in zagovoru magistrskega dela na študijskih programih 2. stopnje na UP FHŠ, objavljena sta na spletnih straneh fakultete v zavihku Študenti –> Pravilniki, ter Tehnična navodila za izdelavo zaključnega, diplomskega in magistrskega dela ter doktorske disertacije (objavljena na ŠIS-u pod Gradiva –> Druga –> Gradiva za diplomiranje). Povzetek postopka prijave teme, izdelave in zagovora magistrskega dela je objavljen na ŠIS-u pod Gradiva -> Druga -> Gradiva za podiplomski študij. Na istem mestu so objavljeni vsi obrazci, ki jih študentje potrebujejo v tem postopku.

4.2 PONAVLJANJE LETNIKA

Študent lahko med rednim študijem enkrat ponavlja letnik, če med rednim študijem ni izkoristil pravice do zamenjave študijskega programa ali ponavljanja letnika. Za ponavljanje letnika mora imeti opravljenih vsaj polovico vseh obveznosti tekočega letnika (doseženih vsaj 30 KT). O ponavljanju letnika mora obvestiti Referat za študentske zadeve do zaključka septembrskega izpitnega obdobja z izjavo na obrazcu Izjava za ponavljanje letnika. Za vpis v višji letnik mora imeti študent, ki je letnik ponavljal, opravljene vse obveznosti tekočega in predhodnih letnikov (60 KT).

4.3 IZJEMNI VPIS V VIŠJI LETNIK Na osnovi utemeljenega razloga je možen izjemni vpis v višji letnik s pridobljenimi 48 KT tekočega letnika ter vsemi opravljenimi obveznostmi nižjega letnika. O izjemnem vpisu v višji letnik odloča Komisija za študentske zadeve UP FHŠ, ki lahko študentu določi še morebitne druge pogoje za izjemni vpis. Kot utemeljeni razlog za izjemni vpis se šteje z javno listino izkazano:

rojstvo otroka v času tekočega študijskega leta (priložiti rojstni list otroka);

daljša bolezen, ki traja neprekinjeno najmanj dva meseca v času predavanj ali najmanj en mesec med junijskim in septembrskim izpitnim obdobjem tekočega študijskega leta (priložiti zdravniško potrdilo, iz katerega je razvidno, da je bil študent nezmožen za študij za daljše časovno obdobje);

izjemne družinske in socialne okoliščine (priložiti potrdila, ki jih izdajajo pooblaščeni zavodi – socialni, zdravstveni, pokojninski, za zaposlovanje ipd. – s katerimi študent utemeljuje izjemne okoliščine);

priznan status osebe s posebnimi potrebami;

sodelovanje na vrhunskih strokovnih in kulturnih prireditvah (priložiti potrdilo Olimpijskega komiteja Slovenije o kategorizaciji, iz katerega je razvidno, da ima študent status športnika mednarodnega razreda oz. potrdilo ustrezne institucije, iz katerega je razvidno, da je študent sodeloval na vrhunskih prireditvah).

POMEMBNO! K prošnjam za izjemni vpis mora študent priložiti dokazila, s katerimi dokazuje utemeljene razloge za izjemni vpis. Potrdila, v katerih ni navedenega

14

daljšega časovnega obdobja bolniške odsotnosti študenta, se ne upoštevajo kot ustrezno potrdilo za izjemni vpis v višji letnik.

5. ŠTUDENTI BREZ STATUSA Študentu preneha status, ko ali če:

diplomira;

ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra;

zaključi z vsemi študijskimi obveznostmi vpisanega študijskega programa;

se izpiše;

se med študijem ne vpiše v višji ali isti letnik;

je izključen z univerze. Skladno s Pravilnikom o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi na Primorskem lahko oseba brez statusa študenta (pavzer), ki se med študijem ne vpiše v višji ali isti letnik oziroma ji poteče absolventski staž, v času enega leta od dneva, ko je prvič izgubila status študenta, opravlja manjkajoče študijske obveznosti brez plačila. Če je od dneva izgube statusa študenta minilo več kot eno leto, se plačajo stroški dokončanja študija. Pri tem se upošteva cenik fakultete za tekoče študijsko leto, in sicer: - opravljanje posameznih izpitov (oziroma manjkajočih obveznosti) se zaračuna kot opravljanje četrtega in nadaljnjih izpitov pri istem predmetu; - zaračunata se priprava in zagovor diplomskega dela. Za vpis v višji letnik mora imeti oseba brez statusa opravljene vse študijske obveznosti predhodnih letnikov ter letnika (60 KT), v katerem je izgubila status študenta. Vpis se opravi v času rednih vpisov.

6. NADALJEVANJE ALI DOKONČANJE ŠTUDIJA PO PREKINITVI Študentu, ki je prekinil študij za več kot dve leti, se dovoli nadaljevati študij po istem študijskem programu, če se v tem času ni spremenil. Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, se študentu lahko dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija po spremenjenem študijskem programu, vendar se mu glede na spremembe študijskega programa lahko določi diferencialne izpite ali druge dodatne študijske obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija. Nedokončani letnik mora študent v celoti dokončati po veljavnem študijskem programu. Kandidat, ki je izgubil status študenta, za nadaljevanje študija zaprosi v primeru, ko:

sta od dneva, ko je imel status študenta, minili več kot dve leti; ni opravil vseh študijskih obveznosti in sta od dneva, ko je nazadnje imel

status absolventa, minili več kot dve leti. Vpis v višji letnik se opravi v času vpisov v naslednje študijsko leto. Kandidat, ki je izgubil status študenta, za dokončanje študija glede na 12. člen Pravilnika o diplomskem delu zaprosi v primeru, ko:

je opravil vse študijske obveznosti vseh letnikov in še ni diplomiral, od konca statusa absolventa pa sta minili več kot dve leti.

15

Oseba, ki zaprosi za nadaljevanje/dokončanje študija, plača stroške nadaljevanja/dokončanja študija in opravljanje ostalih študijskih obveznosti skladno s Pravilnikom o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi na Primorskem po veljavnem ceniku fakultete. Prošnjo za nadaljevanje oz. dokončanje študija študentje naslovijo na Komisijo za študentske zadeve fakultete.

7. POSEBNI STATUSI ŠTUDENTA Status študenta športnika pridobi študent, ki ob vpisu v 1. ali višji letnik predloži potrdilo o kategorizaciji pri Olimpijskem komiteju zveze športnih organizacij Slovenije. Informacije o postopku pridobitve tega statusa so objavljene v Pravilih o načinu opravljanja študijskih obveznosti in pogojih za prehode za študente s posebnim statusom na Univerzi na Primorskem. Status študenta priznanega umetnika-kulturnika pridobi študent, ki mu Senat Univerze na Primorskem na njegov predlog in ob predloženih kritikah, objavljenih v strokovnem in dnevnem tisku, s sklepom podeli ta status. Prošnjo za status študent odda ob vpisu. Podrobnejše informacije so objavljene v Pravilih o načinu opravljanja študijskih obveznosti in pogojih za prehode za študente s posebnim statusom na Univerzi na Primorskem. Status študenta s posebnimi potrebami pridobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezna dokazila, s katerimi izkazuje primankljaj, oviro oz. motnjo. Podrobnejše informacije so objavljene v Pravilniku o študentih s posebnimi potrebami na Univerzi na Primorskem.

8. IZBIRANJE IZBIRNIH PREDMETOV V VIŠJIH LETNIKIH Študenti izbirajo izbirne predmete tako, kot predvideva študijski program, v katerega so vpisani. Študenti lahko izbirajo med tistimi temeljnimi predmeti drugih študijskih programov fakultete, ki so navedeni na seznamu izbirnih predmetov tekočega študijskega leta

POMEMBNO!! S študijskim letom 2013/14 so pričela veljati nova pravila glede zamenjave izbirnih predmetov (preteklega semestra ali preteklega leta), sprejeta na 28. redni seji Senata UP FHŠ dne 19. 5. 2011. Pravila so objavljena na ŠIS-u pod Drugimi gradivi za študente – Pravilniki in sklepi.

9. VZPOREDNI ŠTUDIJ NA ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH DRUGE STOPNJE Zakon o visokem šolstvu dopušča možnost vzporednega študija, pri čemer pogoje določajo visokošolski zavodi s statutom in študijskim programom. Možnost vzporednega študija je treba gledati z vidika iste ravni izobraževanja. To pomeni, da se študent, ki je vpisan na študijski program 2. stopnje, ne more vpisati na razpisana mesta za vzporedni študij na 1. stopnji. Za vzporedni študij torej lahko kandidirajo študentje, ki so v času prijave za vpis na vzporedni študij vpisani v študijske programe na enaki stopnji, kot kandidirajo za vzporedni študij.

16

Vzporedni študij je študij na dveh ločenih študijskih programih. Študent, ki uspešno opravi obveznosti na obeh študijskih programih, dobi ločeni diplomski listini za vsakega od študijskih programov. Vzporedni študij se študentu lahko odobri po uspešno opravljenem 1. letniku študija. Med absolventskim stažem vpis vzporednega študija ni možen. Študent UP FHŠ, ki želi vzporedno študirati na drugem študijskem programu na UP FHŠ ali na drugi fakulteti, mora za soglasje za vzporedni študij zaprositi Komisijo za študentske zadeve fakultete. Prošnji mora priložiti:

potrdilo o vpisu v višji letnik za naslednje študijsko leto;

potrdilo o opravljenih obveznostih, iz katerega je razvidno, da je povprečna ocena v zadnjem opravljenem letniku najmanj prav dobro (8).

Nepopolne prošnje bodo zavrnjene. Prošnje za soglasje za vzporedni študij na drugi fakulteti se obravnavajo na septembrski seji Komisije za študentske zadeve fakultete, prošnje za vzporedni študij na UP FHŠ pa sprejema Referat za študentske zadeve v rokih, določenih skladno z Razpisom za vpis tekočega študijskega leta.

10. PRIZNAVANJE IZPITOV Študent, ki je bil pred študijem na UP FHŠ vpisan na univerzitetnem študijskem programu drugega visokošolskega zavoda v Sloveniji, lahko po vpisu zaprosi za priznanje opravljenih izpitov, ki se v celoti ali delno ujemajo s predmetom vpisanega študijskega programa na UP FHŠ. Prošnji za priznanje izpita (obrazec Vloga za priznanje izpita je objavljen na ŠIS-u pod Gradiva –> Druga -> Obrazci), v kateri mora biti pravilno zapisano, pri katerem predmetu, ki se izvaja na UP FHŠ, zaproša za priznanje izpita, mora študent priložiti:

učni načrt, po katerem je opravljal izpit na drugem visokošolskem zavodu, ki je potrjen v ustrezni službe te institucije,

potrdilo o opravljenih izpitih z datumom in oceno (oz. indeks). Vlogo za priznanje opravljenega izpita najprej obravnava nosilec predmeta, ki mora na predloženo vlogo v 15 dneh od dneva, ko mu je študent vlogo predložil, vpisati svoje mnenje o tem, ali izpit prizna ter s kakšno oceno ga prizna, delno prizna ali ne prizna. Če izpit delno prizna, mora določiti tudi vsebine, ki jih mora študent še opraviti. Pri tem upošteva vsebino predmeta, raven zahtevnosti, predvideno literaturo in obseg predmeta po številu ur predavanj in vaj. Študent pri tem predmetu opravi manjkajoče obveznosti in se prijavi na enega od razpisanih izpitnih rokov. Vlogo za priznanje izpita po obravnavi nosilca obravnava še fakultetna Komisija za študentske oz. Komisija za študijske zadeve. Če nosilec predmeta in Komisija za študentske/študijske zadeve priznata izpit v celoti, se priznani predmet študentu vpiše v njegov indeks z oceno, s katero je nosilec predmet priznal. V tem primeru se študentu ni treba prijaviti na izpitni rok pri priznanem predmetu. Priznanje izpita, opravljenega na drugem visokošolskem zavodu, mora študent plačati po veljavnem ceniku UP FHŠ.

17

11. MOBILNOST ŠTUDENTOV

NACIONALNA MOBILNOST

Na podlagi Sporazuma o izmenjavi študentov med slovenskimi univerzami (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem) lahko študent UP FHŠ del rednih študijskih obveznosti namesto na matični fakulteti opravi na sorodnem študijskem programu na fakulteti ene od drugih dveh slovenskih univerz. Praviloma si lahko študent UP FHŠ na drugi fakulteti izbere le izbirne predmete. Študijske obveznosti, ki jih študent uspešno opravi na fakulteti druge univerze, se mu v celoti priznajo. Podatki o prostih mestih za izmenjavo, študijskih programih in koordinatorjih, na katere se lahko študenti obrnejo za informacije o izmenjavi, so navedeni v informacijskem paketu, ki je objavljen na spletnih straneh Univerze na Primorskem. Povezavo na informacijski paket najdete na spletnih straneh fakultete v zavihku Študij – Nacionalna mobilnost.

IZBIRNOST MED ČLANICAMI UNIVERZE NA PRIMORSKEM

Na podlagi Pravilnika o izvajanju izbirnosti med članicami UP lahko študenti UP FHŠ v okviru izbirnih predmetov vpisanega študijskega programa izbirajo predmete drugih članic Univerze na Primorskem. Omenjeni pravilnik, v katerem so navedeni postopki prijave, in seznam ponujenih predmetov vseh članic sta objavljena na spletni strani Univerze na Primorskem (v zavihku Akti in zakonodaja -> Interni akti -> Pravilniki).

ŠTUDIJ V TUJINI

Študenti na UP FHŠ imajo številne možnosti za opravljanje študijskih obveznosti v tujini. Študij v tujini je odlična priložnost za spoznavanje različnih kultur in načinov življenja, praktično izpopolnjevanje v tujih jezikih ter pridobivanje novih izkušenj. Izmenjave potekajo večinoma v okviru programov ERASMUS+ in CEEPUS. Študijske obveznosti, ki jih študent opravi v tujini, se mu priznajo. V okviru programa ERASMUS+ se lahko študenti odločijo za semestrski študij na eni od partnerskih univerz v naslednjih državah: Avstrija, Belgija, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Turčija, v okviru programa CEEPUS pa še v naslednjih srednjeevropskih državah: Albanija, Bolgarija, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Romunija, Srbija.

V okviru programov mednarodne mobilnosti, ki jih izvaja UP FHŠ, se lahko študenti udeležijo tudi številnih poletnih šol in jezikovnih tečajev v tujini.

Mednarodna pisarna fakultete študente sproti obvešča o možnostih pridobivanja štipendij tako preko evropskih kakor tudi domačih ustanov. Študent lahko tovrstne informacije spremlja prek spletne strani UP FHŠ (preko ikone ŠIS -> Mednarodna pisarna).

12. DRUGE TEMELJNE ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV

12.1 SEMINARSKO DELO Seminarsko delo je ena izmed temeljnih študijskih obveznosti v 2. (3.) letniku nekaterih študijskih programov in je ovrednoteno s 3 KT. Za mentorja seminarskega dela si študent

18

izbere enega izmed nosilcev temeljnih ali izbirnih predmetov. Vsaj eno od seminarskih del mora obravnavati temo s področja študijskega programa, v katerega je študent vpisan. Po opravljenem seminarskem delu mora študent eno od seminarskih del tudi predstaviti, in sicer v okviru seminarjev pri predmetu, ki ga izvaja mentor seminarskega dela. O temi seminarskega dela se študent posvetuje z mentorjem. Seminarsko delo izdela po predhodni odobritvi mentorja in mu ga predloži skupaj s posebnim obrazcem »Seminarsko delo« (objavljen na ŠIS-u pod Gradiva -> Druga -> Ostali obrazci in pravilniki) v ocenitev. Študent mora preveriti, ali je seminarsko delo uspešno opravljeno ali pa ga je treba popraviti oziroma dopolniti. Oceno seminarskega dela mentor zapiše na priloženi obrazec, ki ga študent odda v Referat za študentske zadeve najkasneje do zaključka junijskega izpitnega obdobja.

12.2 ZAKLJUČNO DELO V sklop temeljnih vsebin zadnjega letnika bolonjskih študijskih programov 1. stopnje sodi tudi zaključno delo, razen na študijskem programu Italijanistika, kjer je v zadnjem letniku študija predvideno diplomsko delo. Za mentorja si študent izbere visokošolskega učitelja, ki izvaja predmet s področja študijskega programa. Temo zaključnega dela lahko svetuje mentor, lahko pa študent sam izrazi zanimanje za določeno področje in se o tem posvetuje s svojim mentorjem. Zaključno delo se vrednoti s 3 KT, 6 KT oz. 9 KT (odvisno od študijskega programa) in se ocenjuje z ocenami od zadostno (6) do odlično (10). Na Italijanistiki je diplomsko delo ovrednoteno s 18 KT. Podrobnejša vsebinska navodila za izdelavo zaključnega dela za posamezni študijski program 1. stopnje so objavljena na ŠIS-u pod Gradiva -> Druga -> Ostali obrazci in pravilniki. Po zaključenem študiju na 1. stopnji študent pridobi diplomsko listino in prilogo k diplomi. Priloga k diplomi je v slovenskem in angleškem jeziku, prav tako lahko študent proti plačilu zaprosi za izdajo priloge k diplomi v italijanskem jeziku. Diplomanti Italijanistike pridobijo vse tri priloge k diplomi.

12.3 ŠTUDIJSKA PRAKSA Študijska praksa predstavlja eno od temeljnih obveznosti študentov v 2., 3. ali 4. letniku (odvisno od študijskega programa). Študent si lahko ustanovo za opravljanje študijske prakse izbere iz objavljenega seznama ustanov ter podjetij, s katerimi ima fakulteta sklenjen dogovor (tabela z organizacijami je objavljena na VIS-u, pod Gradiva -> Druga -> Druga gradiva za študente), lahko si pa ustanovo izbere samostojno. Če fakulteta z organizacijo nima sklenjenega dogovora o sodelovanju, mora študent pred opravljanjem študijske prakse pridobiti soglasje koordinatorja študijske prakse na oddelku s podpisom na obrazcu Potrdilo o opravljeni študijski praksi (objavljeno na ŠIS-u pod Gradiva -> Druga -> Ostali obrazci in pravilniki). Če želi študent opravljati študijsko prakso na eni od študentskih organizacij, si mora za mentorja izbrati enega od visokošolskih učiteljev na fakulteti, ki soglaša z mentorstvom. Študent ne more biti mentor študijske prakse. Po opravljeni praksi mora Poročilo in potrdilo o študijski praksi (obrazec je objavljen na ŠIS-u, pod Gradiva -> Druga -> Ostali obrazci in pravilniki) podpisati koordinator študijske prakse na oddelku. Potrjena študijska praksa se študentu vpiše v njegov elektronski indeks, s čimer pridobi 3 KT.

19

Študent na izbrani ustanovi pod vodstvom mentorja opravi študijsko prakso v obsegu 90 ur (oz. 180 ur pri Medkulturnem jezikovnem posredovanju ter 165 ur na 2. stopnji Jezikovno posredovanje in prevajanje). Mentor izpolni spodnji del obrazca/potrdila, na katerem poda oceno opravljene študijske prakse in podatek o tem, kdaj in kje je bila študijska praksa opravljena.

13. PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA UP FHŠ (velja za študijske programe 1. in 2. stopnje)

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi na Primorskem obsega: - Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi na Primorskem št. 002-18/2015 z dne 16. 7. 2015, - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi na Primorskem št.: 002-10/2016 z dne 22. 6. 2016

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi na Primorskem

(Neuradno prečiščeno besedilo – NPB1)

I. Splošne določbe

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) S tem pravilnikom se ureja preverjanje in ocenjevanje znanja udeležencev v različnih programih izobraževanja na Univerzi na Primorskem (v nadaljevanju: univerza), in sicer:

- študentov univerze, - študentov drugih univerz, ki se vključujejo v študijske programe univerze na podlagi

programov mobilnosti in drugih oblik meduniverzitetnega sodelovanja, - posameznikov, ki so izgubili status študenta univerze ter - udeležencev v programih za izpopolnjevanje in v drugih programih izobraževanja na

univerzi. (2) Članica univerze z internim pravnim aktom podrobneje uredi posamezne postopke, za katere ta pravilnik predvideva podrobnejšo ureditev na ravni članice univerze. (3) Določbe internega pravnega akta članice iz prejšnjega odstavka tega člena ne smejo biti v nasprotju s tem pravilnikom.

2. člen

(uporaba izrazov) (1) Za vse skupine udeležencev izobraževanja iz 1. člena tega pravilnika je v nadaljevanju tega pravilnika uporabljen izraz študent, razen v primerih, ko se določba nanaša oziroma uporablja le za določeno skupino udeležencev.

20

(2) Za vse programe izobraževanja iz 1. člena tega pravilnika (dodiplomski in podiplomski študij, programi za izpopolnjevanje in drugi programi izobraževanja) je v nadaljevanju tega pravilnika uporabljen izraz študijski program, razen v primerih, ko se določba nanaša oziroma uporablja le za določen program izobraževanja.

3. člen

(nevtralna slovnična oblika)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II. Preverjanje in ocenjevanje znanja Namen, načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

4. člen

(namen preverjanja in ocenjevanja znanja) (1) S preverjanjem in ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost študentov pri izpolnjevanju študijskih obveznosti ter usvojene splošne in predmetno-specifične kompetence. Preverjanje in ocenjevanje znanja predstavlja podlago za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah, t. j. predmetih, praktičnem usposabljanju, strokovni praksi, modulih, zaključnem delu ipd. (v nadaljevanju: učne enote). (2) Znanje študentov se preverja in ocenjuje na izpitih in s sprotnim preverjanjem znanja ves čas trajanja študijskega procesa in skozi vse študijsko leto. Takšen način preverjanja in ocenjevanja znanja spodbuja sproten študij ter zagotavlja celovit pregled nad obvladovanjem študijskih vsebin, hkrati pa daje študentu povratno informacijo o njegovem znanju, s čimer se spodbuja aktivno in odgovorno sodelovanje študentov v učnem procesu ter študenta usmerja v nadaljnji študij.

5. člen

(študijske obveznosti)

Študijske obveznosti študenta so določene s študijskim programom in z učnim načrtom posamezne učne enote.

6. člen

(načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja) (1) Preverjanje znanja je lahko ustno ali pisno oziroma ustno in pisno ali s preverjanjem pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oziroma nalog in njihovega zagovora ali s preverjanjem posebnega nastopa.

(2) Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so določene s študijskim programom in z učnimi načrti posameznih učnih enot in so naslednje: pisni izpit, ustni izpit, pisni in ustni izpit, kolokvij ali druge oblike preizkusa znanja, nastop, aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah, poročilo s strokovne prakse, seminarska naloga, diplomsko delo in druga zaključna dela oziroma naloge ter druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja.

Javnost preverjanja in ocenjevanja znanja

21

7. člen

(javnost preverjanja in ocenjevanja znanja) (1) Preverjanje in ocenjevanje znanja je javno. (2) Javnost preverjanja in ocenjevanja znanja se zagotavlja zlasti z javno objavo izpitnih rokov in rezultatov preverjanja in ocenjevanja znanja, z omogočanjem vpogleda v ocenjene pisne izdelke v skladu z določili tega pravilnika, ter s pravico študentov in drugih oseb, da prisostvujejo preverjanju in ocenjevanju znanja pri ustnem izpitu. (3) Rezultate preverjanja in ocenjevanja znanja se objavi v Informacijskem sistemu univerze (v nadaljevanju: VIS/ŠIS), ob upoštevanju predpisov o varovanju osebnih podatkov in v skladu z določili tega pravilnika. Za posameznega študenta se objavi vpisna številka in dosežena ocena, pri rezultatih izpitnih rokov pa tudi splošne podatke o izpitnem roku, in sicer: število študentov, ki so uspešno opravili izpit, število študentov, ki izpita niso opravili, ter povprečno oceno izpitnega roka s standardnim odklonom, ob upoštevanju pozitivnih ocen izpitnega roka. Seznanjanje študentov

8. člen

(seznanjanje študentov s študijskimi obveznostmi ter z namenom, načini in oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja)

(1) Študenti morajo biti seznanjeni s študijskimi obveznostmi, z namenom, načini in oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja pri učnih enotah, s kriteriji za ocenjevanje znanja ter z načinom določanja končne ocene pri posameznih učnih enotah.

(2) Študijske obveznosti iz študijskega programa predstavi prvič vpisanim študentom na začetku študijskega leta dekan oziroma prodekan, zadolžen za področje izobraževanja oziroma druga oseba, zaposlena na članici univerze, ki jo za to pooblasti dekan.

(3) Nosilec učne enote na uvodnem predavanju seznani študente:

1. z vsebino, s cilji in z načrtom izvedbe učne enote, 2. s predvidenimi študijskimi rezultati oziroma kompetencami, ki naj bi jih študent pridobil

pri učni enoti, 3. s temeljnimi študijskimi viri, 4. z načinom in elementi preverjanja znanja ter s kriteriji za ocenjevanje, 5. s študijskimi obveznostmi in z deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja in

ocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni študenta pri učni enoti, 6. s pogoji za pristop k posamezni obliki preverjanja in ocenjevanja znanja pri učni enoti, 7. z obliko opravljanja komisijskega izpita pri učni enoti.

9. člen

(javna dostopnost informacij o študijskih programih)

22

Članica univerze zagotovi javno dostopnost ažurnih informacij o študijskih programih in učnih načrtih posameznih učnih enot z objavo opisa študijskih programov na spletnih straneh članice.

Splošna pravila za opravljanje študijskih obveznosti

10. člen

(opravljanje študijskih obveznosti) (1) Študent lahko opravlja študijske obveznosti za učne enote vpisanega letnika in manjkajoče študijske obveznosti iz predhodnih letnikov. Izjemoma, v primerih, določenih s statutom univerze in s tem pravilnikom, pa lahko opravlja tudi študijske obveznosti višjega letnika. (2) Kolokviji in drugi preizkusi znanja, seminarske naloge, nastopi ter aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah so sprotne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznih učnih enotah in se izvajajo v času študijskega procesa pri posamezni učni enoti. (3) Izpite lahko študent opravlja po zaključenem študijskem procesu pri posamezni učni enoti in v skladu s tem pravilnikom. V primerih, določenih s tem pravilnikom, lahko študent opravlja izpite tudi predčasno, t.j. preden so izvedena predavanja in vaje pri učni enoti.

11. člen

(predčasno opravljanje izpitov vpisanega letnika)

(1) Študent lahko izjemoma opravlja izpite tudi predčasno, to je preden so izvedena predavanja in vaje ter druge z učnim načrtom določene študijske obveznosti pri posamezni učni enoti.

(2) Študent, ki želi predčasno opravljati izpit oziroma izpite letnika, v katerega je vpisan, naslovi pisno prošnjo na dekana članice univerze, ki prošnji ugodi, če obstajajo upravičeni razlogi in je nosilec predmeta podal pisno soglasje za predčasno opravljanje izpita. Za upravičene razloge štejejo odhod na študij ali strokovno prakso v tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod ter udeležba na vrhunskem športnem tekmovanju oziroma vrhunskem kulturnem dogodku ipd.

12. člen

(opravljanje študijskih obveznosti višjega letnika)

(1) Študent, ki je ponovno vpisan v letnik, lahko izjemoma opravlja študijske obveznosti višjega letnika; posameznik, ki je izgubil status študenta, pa študijske obveznosti letnika, v katerega se namerava vpisati ob naslednjem vpisu v študijski program.

(2) Študent oziroma posameznik iz prvega odstavka tega člena naslovi pisno prošnjo na dekana oziroma pristojno komisijo članice univerze, ki prošnji praviloma ugodi, če je študent opravil vse predpisane študijske obveznosti za zadnji vpisani letnik in predhodne letnike. Članica univerze lahko z internim pravnim aktom določi še druge pogoje za opravljanje študijskih obveznosti višjega letnika.

23

13. člen

(hitrejše napredovanje po študijskem programu)

(1) Študent lahko zaprosi za hitrejše napredovanje po študijskem programu.

(2) Hitrejše napredovanje se lahko omogoči študentu, ki v krajšem času od enega študijskega leta doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik.

(3) Sklep o hitrejšem napredovanju sprejme senat članice univerze na podlagi prošnje študenta in obrazloženega mnenja pristojne komisije ali drugega organa, določenega s pravili članice univerze. S sklepom senat članice univerze določi tudi način hitrejšega napredovanja.

14. člen

(opravljanje študijskih obveznosti po prekinitvi študija)

Posameznik, ki je izgubil status študenta univerze, obdrži pravico do opravljanja manjkajočih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražuje, skladno z določili statuta univerze.

Ocenjevanje znanja

15. člen

(ocene)

(1) Uspešnost študenta pri opravljanju študijskih obveznosti ocenjuje nosilec učne enote z ocenami od 1 do 10. Posamezne ocene pomenijo:

- 10 (odlično) – izjemno znanje z zanemarljivimi napakami, - 9 (prav dobro) – nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami, - 8 (prav dobro) – solidno znanje, - 7 (dobro) – dobro znanje, vendar z večjimi napakami, - 6 (zadostno) – znanje ustreza minimalnim kriterijem, - od 5 do 1 (nezadostno) – znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.

(2) Študijska obveznost se lahko ocenjuje tudi z opisno oceno »opravil-a« oziroma »ni opravil-a« ter »priznan-a« oziroma »ni priznan-a«, če je tako določeno s študijskim programom.

(3) Pozitivne ocene označujejo uspešno opravljene študijske obveznosti. Pozitivne so ocene od 10 do vključno 6 ter opisni oceni »opravil-a« in »priznan-a«.

(4) Negativne ocene označujejo neuspešno opravljene študijske obveznosti. Negativne so ocene od 5 do 1 ter opisni oceni »ni opravil-a« in »ni priznan-a«.

24

III. Izpiti

16. člen

(oblika in načini opravljanja izpita)

(1) Izpiti so ustni, pisni ali pisni in ustni.

(2) Pri izpitu se preverja znanje snovi in kompetence, ki jih za posamezno učno enoto določa učni načrt.

(3) Izpit se opravlja za posamezno učno enoto. Oblika in način opravljanja izpita se določita z učnim načrtom posamezne učne enote. Če je tako določeno z učnim načrtom:

- se lahko pri učni enoti, ki združuje vsebinsko različna področja, ki jih izvajajo različni nosilci, za vsako področje opravlja delni izpit. Vsak delni izpit se oceni s samostojno oceno, na podlagi delnih ocen pa se oblikuje skupna ocena za učno enoto. Način oblikovanja skupne ocene je opredeljen v učnem načrtu učne enote;

- se lahko ocene, dosežene v različnih oblikah sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja (kolokviji in drugi preizkusi znanja, nastopi, aktivno sodelovanje pri predavanjih in vajah ipd.), upoštevajo pri končni oceni iz te učne enote, in sicer na način, določen z učnim načrtom te učne enote;

- se lahko izpit opravi tudi z uspešno opravljenimi kolokviji, seminarsko nalogo ali projektom;

- ima lahko izpit tudi praktični del.

17. člen

(komisijski izpit)

(1) Četrto opravljanje in nadaljnja opravljanja izpita pri isti učni enoti so komisijska, če tako zahteva študent ali nosilec učne enote.

(2) Izpitna komisija je tričlanska; predsednika in dva člana imenuje izmed visokošolskih učiteljev dekan članice univerze. Nosilec učne enote, pri katerem se opravlja komisijski izpit, je član izpitne komisije, ne more pa biti njen predsednik. Sestava izpitne komisije mora omogočati ustrezno presojo o rezultatih preverjanja in ocenjevanja znanja študenta.

(3) Komisijski izpit je lahko ustni, pisni ali pisni in ustni.

(4) Če se komisijski izpit izvaja ustno, so vsi člani komisije prisotni na izpitu. Študentu postavlja vprašanja visokošolski učitelj, ki je izvoljen v naziv za strokovno področje učne enote, pri kateri se opravlja komisijski izpit. Po končanem ustnem izpitu se člani izpitne

25

komisije posvetujejo in ocenijo znanje študenta z večino glasov ter študenta takoj seznanijo z doseženo oceno.

(5) Če se komisijski izpit izvaja pisno, člani izpitne komisije preverijo študentove odgovore in oblikujejo oceno z večino glasov. Rezultati pisnega izpita se objavijo najkasneje v petih (5) dneh po zaključenem pisnem izpitu.

(6) O komisijskem izpitu se sestavi zapisnik, v katerem predsednik izpitne komisije evidentira prijavo k izpitu, izpitna vprašanja in doseženo oceno. Zapisnik podpišejo vsi člani izpitne komisije in ga posredujejo v referat, kjer se hrani v osebni mapi študenta.

IV. Izpitna pravila

Pogoji za pristop k izpitu in ponavljanje izpita

18. člen

(pogoji za pristop k izpitu)

(1) Študent lahko pristopi k izpitu za učno enoto, pri kateri je izpolnil vse z učnim načrtom predpisane pogoje za pristop k izpitu, k delnemu izpitu pa, ko je izveden tisti del učne enote, ki ga obsega delni izpit. Izjeme od tega pravila so določene v 11. členu tega pravilnika.

(2) Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, k izpitom ne more pristopiti študent, ki ni poravnal finančnih obveznosti do članice univerze ali mu je bila izrečena prepoved opravljanja izpitov na podlagi določil tega pravilnika.

19. člen

(ponavljanje izpita)

(1) Med neuspešnim opravljanjem izpita in njegovim ponovnim opravljanjem mora miniti najmanj štirinajst (14) dni; študent, ki je pri zadnjem opravljanju izpita dosegel oceno nezadostno (4) ali manj, pa lahko pristopi k naslednjemu izpitnemu roku šele po preteku tridesetih (30) dni.

26

(2) K izpitu pri posamezni učni enoti lahko študent pristopi največ štirikrat v istem študijskem letu. Pristopi lahko na katerikoli rok skladno s tem pravilnikom, razen v primeru prepovedi, izrečenih na podlagi določil tega pravilnika.

(3) Za ponavljanje izpita se ne šteje ponovno opravljanje izpita na podlagi uspešno rešenega ugovora v skladu z določili tega pravilnika. (4) Na štetje opravljanj izpitov iz iste učne enote ne vpliva študentov status niti ponavljanje letnika niti način opravljanja izpita (ustni, pisni ali pisni in ustni). (5) Četrto opravljanje izpita in nadaljnja ter komisijsko opravljanje izpita pri isti učni enoti se študentu obračuna po veljavnem ceniku univerze. (6) Študent lahko k opravljanju izpita pri isti učni enoti pristopi največ osemkrat.

Izpitna obdobja in izpitni roki

20. člen

(izpitna obdobja)

(1) Glavna izpitna obdobja so zimsko, poletno in jesensko. Za študijski proces, ki je organiziran v kvartalih, univerza določi še dve kvartalni izpitni obdobji, ki sta ob zaključku 1. in 3. kvartala.

(2) Izpitna obdobja za posamezno študijsko leto so določena s študijskim koledarjem univerze, ki ga sprejme senat univerze.

21. člen

(redni, kvartalni in izredni izpitni roki)

(1) Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih. Izpitni roki so redni, kvartalni in izredni.

(2) Redni izpitni roki so izpitni roki v glavnih izpitnih obdobjih.

(3) Kvartalni izpitni roki so izpitni roki v kvartalnih izpitnih obdobjih.

(4) Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnih obdobij.

22. člen

(pravica do opravljanja izpitov na izpitnih rokih) (1) Na rednih izpitnih rokih lahko opravljajo izpite vsi študenti.

27

(2) Na kvartalnih izpitnih rokih praviloma izpite opravljajo študenti, ki so v tekočem študijskem letu vpisani v letnik, v katerem se posamezna učna enota izvaja. (3) Na izrednih izpitnih rokih lahko opravljajo izpite absolventi, študenti izrednega študija, posamezniki, ki so izgubili status študenta, ter udeleženci v programih za izpopolnjevanje in drugih programih izobraževanja na univerzi. V izjemnih primerih, ki so določeni z internim pravnim aktom članice univerze, lahko na izrednih izpitnih rokih opravljajo izpite tudi študenti rednega študija.

23. člen

(število izpitnih rokov) (1) Izpitni roki se razpisujejo na sedežu članice univerze in na dislociranih enotah, in sicer na način, ki vsem študentom članice univerze zagotavlja enake pogoje za opravljanje izpitov. 2) Redni izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsako učno enoto, ki se izvaja v tekočem študijskem letu, tako na sedežu članice univerze kot na njeni dislocirani enoti razpisani vsaj štirje izpitni roki v študijskem letu, od tega najmanj po en izpitni rok v glavnih izpitnih obdobjih.

24. člen

(izpitni roki za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo)

(1) Za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo, se na sedežu članice univerze:

- v prvem letu po prenehanju izvajanja določi tri redne izpitne roke, in sicer v vsakem glavnem izpitnem obdobju en izpitni rok;

- v drugem letu po prenehanju izvajanja določi vsaj en izpitni rok v študijskem letu; - v tretjem letu in v naslednjih letih po prenehanju izvajanja izpitni rok določi na pisno

prošnjo enega ali več študentov; prošnjo študent naslovi na referat, pristojen za študente (v nadaljevanju: referat).

(2) Za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo, se na posamezni dislocirani enoti članice univerze:

- v prvem letu po prenehanju izvajanja določi dva redna izpitna roka; - v drugem letu po prenehanju izvajanja določi vsaj en izpitni rok v študijskem letu; - v tretjem letu in v naslednjih letih po prenehanju izvajanja določi izpitni rok na pisno

prošnjo enega ali več študentov; prošnjo študent naslovi na referat, pristojen za študente (v nadaljevanju: referat).

25. člen

(razpored in razpisovanje izpitnih rokov)

28

(1) Razpored izpitnih rokov za posamezne učne enote pripravi referat na podlagi dogovora z nosilci učnih enot.

(2) Med posameznimi izpitnimi roki pri posamezni učni enoti mora preteči vsaj štirinajst (14) dni. (3) Na isti dan se sme izvesti izpit le ene obvezne učne enote posameznega letnika študijskega programa.

(4) Razpored izpitnih rokov je obvezen za študente in nosilce učnih enot. Datum izpitnega roka je mogoče spremeniti le v upravičenih primerih, med katere sodi odsotnost nosilca zaradi bolezni ali drugih nepremostljivih okoliščin. Referat seznani študente s spremembo datuma izpitnega roka najkasneje pet (5) dni pred izpitnim rokom; če predmetna okoliščina nastopi kasneje, pa v najkrajšem možnem času.

(5) Seznam rednih izpitnih rokov za vsa tri izpitna obdobja se objavi v VIS-u/ŠIS-u najkasneje do 15. novembra tekočega študijskega leta. Seznam mora vključevati naslednje podatke o izpitnem roku: ime predmeta, izvajalca izpita, datum in uro izpita ter kraj izvedbe izpita, če se študijski program izvaja tudi na dislociranih enotah. Seznam rednih izpitnih rokov vsebuje tudi roke za učne enote, ki se v tekočem študijskem letu ne izvajajo. (6) Izredni izpitni roki pri posamezni učni enoti se razpišejo na dan, ki ga sporazumno določita nosilec učne enote in študent, vendar najkasneje petnajst (15) dni pred datumom izpita. (7) Izpitni roki za študente izrednega študija morajo biti razpisani praviloma ob začetku učnega procesa pri posamezni učni enoti ali delu učne enote (delni predmet), lahko pa tudi na dan, ki ga sporazumno določita nosilec učne enote in študent, vendar najkasneje petnajst (15) dni pred datumom izpita. (8) V primerih, ki jih določa 11. člen tega pravilnika, so izpitni roki lahko razpisani tudi na dan, ki ga sporazumno določita nosilec učne enote in študent, vendar najkasneje petnajst (15) dni pred datumom izpita. (9) Članica univerze lahko z internim pravnim aktom podrobneje uredi razpisovanje izrednih izpitnih rokov.

Prijava k izpitu in umik prijave, seznam prijavljenih

26. člen

(prijava k izpitu) (1) K izpitu se študent prijavi prek VIS/ŠIS. (2) Študent mora oddati prijavo najkasneje peti dan pred razpisanim izpitnim rokom. (3) Študent odgovarja za pravilno in popolno prijavo.

29

27. člen

(umik prijave k izpitu – odjava) (1) Če študent ne namerava pristopiti k izpitu, h kateremu se je prijavil, mora svojo prijavo umakniti. Odjavi se prek VIS/ŠIS, in sicer najkasneje v roku treh (3) dni pred razpisanim izpitnim rokom. (2) Če študent ne umakne prijave v skladu z določili tega člena, se šteje, da je s tem izkoristil en izpitni rok in lahko pristopi k naslednjemu izpitnemu roku šele po preteku tridesetih (30) dni, razen v primeru, ko študent ni mogel umakniti prijave zaradi nepremostljivih okoliščin (bolezen ali druge nepremostljive okoliščine), ki so nastopile po preteku roka iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru se šteje, da je študent pravočasno umaknil prijavo k izpitu, če naknadno, vendar najkasneje v roku sedmih (7) dni od dneva izvedbe izpita, dostavi ustrezna dokazila.

28. člen

(priprava in objava seznama študentov, prijavljenih na izpit)

(1) Dva (2) dni pred izpitnim rokom je v VIS-u/ŠIS-u dostopen seznam študentov, prijavljenih na izpitni rok, ki je na vpogled izvajalcu izpita, ter navedba prostora opravljanja izpita, s katerim morajo biti seznanjeni tudi študenti.

(2) Na seznam so uvrščeni le študenti, ki so izpolnili vse pogoje za pristop k izpitu. Izpolnjevanje pogojev na podlagi ustreznih evidenc preveri nosilec učne enote.

Izvedba izpitov, objava izpitnih rezultatov ter vpogled v izpitne naloge

29. člen

(izvajalec izpita in odgovornost za izvedbo izpita)

(1) Za pravilno izvedbo izpita je odgovoren nosilec učne enote oziroma predsednik izpitne komisije v primeru, da se izpit opravlja pred izpitno komisijo. Odgovorni v sodelovanju z referatom zagotovi vse potrebno za izvedbo izpita.

(2) Znanje študenta na izpitu preverja in ocenjuje visokošolski učitelj, ki je nosilec učne enote, po dogovoru in s soglasjem nosilca te učne enote pa lahko tudi drug visokošolski učitelj, ki je izvoljen v naziv za strokovno področje učne enote, pri kateri se opravlja izpit. (3) Znanje lahko preverja in ocenjuje tudi izpitna komisija, in sicer v primerih, ki jih določa ta pravilnik. (4) Izvajalec pisnega izpita je lahko, po dogovoru in s soglasjem nosilca te učne enote, tudi drug visokošolski učitelj oziroma visokošolski sodelavec, ki je praviloma izvoljen v naziv za strokovno področje učne enote, pri kateri se opravlja izpit.

30

30. člen

(preverjanje navzočnosti in istovetnosti študentov)

(1) Študent mora imeti na izpitu dokument za identifikacijo, ki je študentska izkaznica ali potrdilo o vpisu skupaj z osebnim dokumentom s fotografijo; za udeležence v programih izpopolnjevanja in drugih programih izobraževanja na univerzi pa osebni dokument s fotografijo.

(2) Izvajalec izpita pred začetkom izpita preveri, ali so študenti na seznamu prijavljenih na izpit, hkrati pa preveri tudi istovetnost študentov.

(3) Izvajalec izpita sme k izpitu sprejeti samo študente, ki so na seznamu prijavljenih na izpit. Formalnih zahtev v zvezi s prijavo študentov na izpit oziroma z umikom prijave izvajalec izpita ne more urejati neposredno s študenti, temveč le v sodelovanju z referatom.

(4) Študent, ki ni pristopil k izpitu, ni ocenjen. Izvajalec izpita v tem primeru na seznam prijavljenih zapiše »ni pristopil-a«.

31. člen

(izvedba pisnega izpita in objava rezultatov)

(1) Pisni izpit se opravlja v obliki pisne naloge. Pri pisnem izpitu se študentom izpitna vprašanja oziroma izpitni testi posredujejo v pisni obliki. Pisni izpit traja najmanj eno in največ štiri šolske ure.

(2) Izvajalec izpita je pred začetkom izpita dolžan seznaniti prisotne študente z dovoljenimi pripomočki pri izpitu.

(3) Študent se med opravljanjem izpita, brez odobritve izvajalca izpita, ne sme oddaljiti iz prostora, v katerem opravlja izpit.

(4) Na zahtevo izvajalca izpita mora študent pisna izpitna vprašanja vrniti skupaj z izpolnjenim pisnim testom.

(5) Nosilec učne enote opremi seznam študentov z ocenami pisnega izpita in s podpisom ter ga odda v referat najkasneje v roku štirinajst (14) dni od dneva izpita. Na seznam vpiše tudi morebitne prepovedi opravljanja izpitov in praviloma tudi datum, ko je možen vpogled v ocenjen pisni izdelek. Članica univerze lahko z internim pravnim aktom določi krajši rok za posredovanje izpitnih rezultatov.

31

(6) Daljši rok je dopusten le izjemoma iz utemeljenih razlogov, vendar mora nosilec o tem pravočasno obvestiti referat, ki nato seznani študente in prodekana, pristojnega za področje izobraževanja.

(7) Ocene pisnega izpita objavi referat v VIS-u/ŠIS-u najkasneje v roku dveh (2) delovnih dni po prejetem podpisanem seznamu.

(8) Študenta, ki je pristopil k pisnemu izpitu, pa ni oddal izpitne naloge, se oceni z oceno negativno (1).

(9) Določbe 5. in 6. odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za kolokvije, seminarske naloge, projekte ali druge pisne izdelke.

32. člen

(izvedba ustnega izpita in objava rezultatov)

(1) Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovora visokošolskega učitelja s študentom. Ustni izpit lahko poteka posamično ali s skupino študentov in lahko traja največ eno šolsko uro. Visokošolski učitelj, ki izvaja ustni izpit, določi način pogovora.

(2) Izvajalec izpita sporoči študentu oceno ustnega izpita na dan opravljanja izpita ter referatu najkasneje v roku dveh (2) delovnih dni po ustnem izpitu posreduje podpisani seznam študentov z ocenami. Referat objavi ocene ustnega izpita v VIS-u/ŠIS-u najkasneje v roku dveh (2) delovnih dni po prejetem seznamu.

33. člen

(izvedba pisnega in ustnega izpita ter objava rezultatov)

(1) Če je izpit pri učni enoti sestavljen iz ustnega in pisnega dela, je uspešno opravljen pisni del izpita pogoj za pristop k ustnemu delu izpita, razen če je z učnim načrtom učne enote drugače določeno. Ustni in pisni del izpita tvorita celoto, ki se oceni z eno oceno.

(2) Pri izvedbi in posredovanju ocen pisnega dela izpita se uporablja določila 31. člena tega pravilnika. Ob seznanitvi študentov z ocenami pisnega dela izpita se objavi tudi razpored ustnih izpitov.

(3) Ustni del izpita se mora začeti najkasneje v roku petih (5) dni po seznanitvi študentov z ocenami pisnega dela izpita. Daljši rok je dopusten le izjemoma iz utemeljenih razlogov, vendar mora izvajalec o tem pravočasno obvestiti referat, ki nato seznani študente in prodekana, pristojnega za področje izobraževanja.

32

(4) Izvajalec izpita in študent lahko sporazumno določita opravljanje ustnega dela izpita, ko za to obstajajo utemeljeni razlogi. Morebitne posebnosti glede veljavnosti pisnega izpita se določijo z učnim načrtom posamezne učne enote.

(5) Izvajalec izpita posreduje referatu podpisani seznam študentov s končnimi ocenami (ena ocena za pisni in ustni del izpita) najkasneje v roku dveh (2) delovnih dni po ustnem izpitu. Referat objavi ocene v VIS-u/ŠIS-u najkasneje v roku dveh (2) delovnih dni po prejetem seznamu.

34. člen

(vpogled v ocenjen pisni izdelek in pojasnila glede dosežene ocene)

Študent ima pravico do vpogleda v svoj popravljen in ocenjen pisni izdelek ter do pojasnil glede dosežene ocene najkasneje v petnajstih (15) dneh od objave izpitnih rezultatov. Iz popravljenega in ocenjenega pisnega izdelka mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja.

35. člen

(vnos rezultatov izpita)

Za vnos rezultatov izpita v VIS/ŠIS je odgovoren nosilec učne enote, ki mora pri vnosu podatkov upoštevati določene roke.

Izboljševanje izpitne ocene

36. člen

(izboljševanje izpitne ocene)

(1) Študent, ki je že uspešno opravil izpit pri učni enoti, pa želi izboljšati doseženo oceno, se lahko v času (do zaključka) študija prijavi k ponovnemu preverjanju znanja pri učni enoti, in sicer le enkrat za posamezno učno enoto. Izpit lahko opravlja do zaključka naslednjega študijskega leta.

(2) Pri ponovnem preverjanju znanja zaradi izboljšanja ocene se pri vpisu v evidenco upošteva višja izmed dobljenih ocen.

33

Ugovor zoper oceno oziroma potek izpita

37. člen

(razlogi in roki za ugovor)

(1) Zoper oceno, ki jo je študent prejel na izpitu, lahko študent ugovarja. Ugovor se lahko nanaša tudi na potek izpita. Kadar je izpit pisni in ustni, lahko kandidat poda ugovor tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.

(2) Obrazložen pisni ugovor naslovi študent na dekana članice univerze najpozneje v treh (3) delovnih dneh po objavi rezultata ustnega izpita oziroma vpogledu v ocenjeni pisni izdelek.

38. člen

(imenovanje komisije)

(1) Dekan članice univerze najpozneje v treh (3) delovnih dneh po prejemu ugovora imenuje izpitno komisijo. Pri imenovanju komisije se upošteva drugi odstavek 17. člena tega pravilnika.

(2) Predsednik komisije vodi delo komisije in zagotovi izdelavo zapisnika, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Izvod zapisnika se vroči študentu, drugi izvod pa se posreduje v referat, kjer se shrani v osebni mapi študenta.

39. člen

(delo komisije v zvezi z ugovorom)

(1) Komisija preuči ugovor v petih (5) delovnih dneh po imenovanju in na podlagi mnenja večine članov oblikuje predlog razrešitve ugovora. Predlog posreduje dekanu članice univerze.

(2) Pri postopku razreševanja ugovora komisija najprej preveri, ali se ugovor nanaša na izpitno oceno ali na potek izpita.

(3) Če se ugovor nanaša na izpitno oceno, komisija preveri razpoložljivo dokumentacijo o izpitu ter odloči o morebitnem vnovičnem preverjanju znanja študenta. V primeru, da je študent sporni izpit opravljal ustno, komisija opravi ustno preverjanje znanja študenta; če pa je študent sporni izpit opravljal pisno, komisija oceni pisni izdelek.

(4) Če se ugovor nanaša na potek izpita, komisija izpitne ocene ne more spremeniti, lahko pa odloči, da študent ponovno opravlja izpit.

(5) Komisija sprejme odločitev z večino članov. Morebitno nestrinjanje enega od članov z odločitvijo komisije, se zabeleži v zapisniku, skupaj z razlogi za nestrinjanje.

34

40. člen

(odločanje o ugovoru)

(1) O ugovoru odloči dekan članice univerze s sklepom, na podlagi predloga komisije iz 38. člena tega pravilnika.

(2) Zoper sklep dekana se lahko študent v osmih dneh pritoži na senat članice univerze. Odločitev senata članice univerze je dokončna.

(3) Če je bilo študentu odobreno ponovno opravljanje izpita, se ne šteje, da je študent izpit ponavljal.

(4) Pri ponovnem preverjanju znanja na podlagi ugovora študenta se pri vpisu v evidenco upošteva višja izmed dobljenih ocen.

Uporaba izpitnih pravil

41. člen

(uporaba izpitnih pravil)

Za ostale oblike preverjanja in ocenjevanja znanja se smiselno uporabljajo določila tega pravilnika, ki se nanašajo na izpite. Članica univerze lahko z internim pravnim aktom natančneje opredeli uporabo izpitnih pravil pri ostalih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja.

V. Kršitve v postopku preverjanja in ocenjevanja znanja

42. člen

(kršitve)

Za kršitve v postopku preverjanja znanja se šteje, če študent:

1) med potekom izpita na nedovoljen način sodeluje z drugo osebo ali drugimi osebami, če pri reševanju ali pisanju izpitne naloge prepisuje od druge osebe ali drugih oseb oziroma uporablja nedovoljene pripomočke ali če kakorkoli drugače moti potek izpita;

2) opravlja oziroma poskusi opravljati izpit namesto (drugega) prijavljenega študenta ali če dovoli, da namesto njega opravlja ali poskusi opravljati izpit kdo drug;

3) pri zaključnih delih oziroma nalogah ter pri seminarskih nalogah in drugih pisnih izdelkih prepiše besedila drugih avtorjev v celoti ali delno ter jih uporabi kot svoja lastna oziroma če pri posameznih delih besedil, ki jih prepiše, ne navaja avtorja (plagiatorstvo).

43. člen

35

(ugotavljanje disciplinske odgovornosti in sankcije)

(1) V primeru kršitve iz prve in druge točke 42. člena tega pravilnika izvajalec izpita študentu odvzame pisni izdelek ter na seznam študentov, prijavljenih na izpitni rok, in na študentov izdelek evidentira kršitev, tako da zapiše »kršitev izpitnega reda«. Študent ne sme nadaljevati z opravljanjem izpita. Izvajalec o ugotovljeni kršitvi obvesti referat, ki s kršitvijo seznani dekana članice univerze. Dekan ukrepa v skladu s pravilnikom, ki ureja disciplinsko odgovornosti študentov.

(2) V primeru kršitve iz tretje točke 42. člena tega pravilnika se izvede postopek v skladu s pravilnikom, ki ureja disciplinsko odgovornost študentov.

VI. Evidentiranje opravljenih študijskih obveznosti

44. člen

(uradna evidenca referata)

(1) Rezultati izpitov se vpisujejo v uradno evidenco, ki jo vodi referat.

(2) Kot datum opravljanja izpita se v uradno evidenco vpiše datum objave ocene v VIS/ŠIS.

(3) Izpitne ocene iz uradne evidence lahko vnašajo in popravljajo uradne osebe v referatu, za posamezno učno enoto pa tudi nosilec le-te.

(4) Izpolnjen in s strani nosilca učne enote podpisan seznam študentov iz 28. člena tega pravilnika hrani referat trajno.

45. člen

(indeks študenta)

Indeks študenta je uradna evidenca o uspešno opravljenih učnih enotah. Indeks je študentu dostopen v elektronski obliki, v tiskani obliki pa ga lahko izda le članica univerze.

46. člen

(evidenca nosilca predmeta)

(1) Nosilec učne enote je dolžan voditi lastno evidenco rezultatov preverjanja in ocenjevanja znanja študenta pri učni enoti, ki vključuje tudi evidenco o izpolnjevanju pogojev za pristop študenta k izpitu. Evidenco vodi najmanj za tekoče in predhodno študijsko leto.

36

(2) Izpitne naloge pisnega izpita in seminarske naloge oziroma druge izdelke študentov pri učni enoti hrani nosilec učne enote še vsaj devetdeset dni po vpisu končnih ocen v seznam, po preteku tega roka pa jih lahko uniči, razen če študent v navedenem roku ni zahteval drugače.

(3) Pri hrambi podatkov o rezultatih preverjanja in ocenjevanja znanja je nosilec učne enote dolžan upoštevati predpise o varovanju osebnih in zaupnih podatkov.

47. člen

(potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih študentov drugih visokošolskih zavodov)

Študentu drugega visokošolskega zavoda, ki opravlja del študijskih obveznosti na univerzi, članica univerze izda potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih.

VII. Študenti s posebnimi potrebami

48. člen

(študenti s posebnimi potrebami)

Podrobnosti opravljanja študijskih obveznosti za študente s posebnimi potrebami določa poseben pravilnik, ki ga sprejme senat univerze.

VIII. Prehodne in končne določbe

49. člen

(prispevki za študij v postopkih preverjanja in ocenjevanja znanja) Posamezne storitve v postopku preverjanja in ocenjevanja znanja, za katere je skladno z veljavno visokošolsko zakonodajo predvideno plačilo prispevkov za študij, se študentom obračunajo po veljavnem ceniku univerze.

50. člen

(varovanje osebnih in zaupnih podatkov)

37

(1) Osebni podatki študentov se zbirajo in obdelujejo za potrebe postopkov preverjanja in ocenjevanja znanja po tem pravilniku, v skladu z načeli in določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - ZVOP-1-UPB1) in Pravilnika o zavarovanju osebnih in zaupnih podatkov univerze.

(2) Vse osebe, ki so vključene v postopek preverjanja in ocenjevanja znanja, so dolžne ravnati v skladu z načeli in določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov in Pravilnika o zavarovanju osebnih in zaupnih podatkov univerze.

51. člen

(spremembe in dopolnitve pravilnika) Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po postopku in na način, kot je določeno za njegov sprejem.

52. člen

(veljavnost pravilnika) (1) Ta pravilnik začne veljati in se uporabljati s 1. 10. 2015. (2) Študentom, ki so pred uveljavitvijo tega pravilnika že pristopili k opravljanju izpita pri isti učni enoti, se število pristopov pred uveljavitvijo tega pravilnika ne šteje v kvoto iz 6. odstavka 19. člena tega pravilnika. (3) Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati določbe Pravilnika preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi na Primorskem št. 002-18/13 ter določbe internih pravnih aktov članic univerze, ki urejajo področje preverjanja in ocenjevanja znanja in so v neskladju s tem pravilnikom. Članice univerze uskladijo svoje interne pravne akte najkasneje do začetka uporabe tega pravilnika. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi na Primorskem št.: 002-10/2016 z dne 22. 6. 2016 vsebuje naslednjo končno določbo:

KONČNA DOLOČBA

10. člen

Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani Univerze na Primorskem. Uporabljati se začne za študijsko leto 2016/2017.

Datum: 27. 6. 2016 Prof. dr. Dragan Marušič,

rektor Univerze na Primorskem

38

14. PRAVILNIKI Pri študiju so za študente UP FHŠ pomembni naslednji pravilniki: 1. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja UP FHŠ (objavljen na spletni strani

fakultete pod menijem Študentske informacije –> Pravilniki); 2. Pravilnik o diplomskem delu UP FHŠ (objavljen na spletni strani fakultete pod menijem Študentske informacije –> Pravilniki);

3. Pravilnik o zaključnem delu UP FHŠ (objavljen na ŠIS-u pod gradivi ->druga gradiva za študente)

4. Pravilnik o pripravi in zagovoru magistrskega dela v študijskem programu 2. stopnje na UP (objavljen na spletni strani Univerze na Primorskem pod menijem Univerza -> Akti in zakonodaja –> Interni akti -> Pravilniki);

5. Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi na Primorskem (objavljen na spletni strani fakultete pod menijem Študentske informacije –> Pravilniki);

6. Splošni pogoji plačevanja šolnin in drugih prispevkov za študij na UP FHŠ (objavljeni so na spletni strani fakultete, pod menijem Študentske informacije -> Pravilniki);

7. Pravila o načinu opravljanja študijskih obveznosti in pogojih za prehode za študente s posebnim statusom na Univerzi na Primorskem (objavljen na spletni strani Univerze na Primorskem pod menijem Univerza -> Akti in zakonodaja –> Interni akti -> Pravilniki);

8. Pravilnik o študentih s posebnimi potrebami na Univerzi na Primorskem (objavljen na spletni strani Univerze na Primorskem pod menijem Univerza -> Akti in zakonodaja –> Interni akti -> Pravilniki);

9. Pravilnik o izvajanju izbirnosti med članicami UP (objavljen na spletni strani fakultete pod menijem Študentske informacije –> Pravilniki);

10. Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze na Primorskem (objavljen na spletni strani fakultete pod meniju Študentske informacije –> Pravilniki).

11. Pravilnik o tutorstvu Univerze na Primorskem (objavljen na spletni strani Univerze na Primorskem pod menijem Univerza -> Akti in zakonodaja –> Interni akti -> Pravilniki);

12. Pravilnik o odvzemu strokovnega naslova na Univerzi na Primorskem (objavljen na spletni strani Univerze na Primorskem pod menijem Univerza -> Akti in zakonodaja –> Interni akti -> Pravilniki);

15. PLAGIATORSTVO 15.1 Kaj je plagiat? Plagiat je prikaz dela drugega avtorja kot lastnega, brez navedbe imena pravega avtorja ali brez navedbe vira. Pravno gledano gre za kršitev avtorske pravice, pri kateri si nekdo lasti tuje avtorsko delo, kar je kaznivo po zakonu.

15.2 Plagiatorstvo pri zaključnem delu Zaključno delo se obravnava kot plagiat v primeru, da:

39

- pisec tuje avtorsko delo označi s svojim imenom in odda kot lasten izdelek; - pisec pri citiranju in povzemanju ne navede imena (pravega) avtorja. Za opredelitev plagiata obseg plagiata in njegov pomen nista pomembna. Plagiat je lahko en stavek ali celotno delo. Prav tako za opredelitev plagiata ni pomembno, ali gre za bolj ali manj pomemben pisni izdelek (npr. zaključno delo ali izdelek v e-učilnici, esej, izpitna naloga …). 15.3 Priporočilo študentom pri pisanju Pri pisanju seminarskih in zaključnih del mora biti študent pozoren na to, katere vire in literaturo je uporabil in od kod izvirajo njegove misli in ideje. Paziti mora na to, da dele besedila iz uporabljenih virov in literature ustrezno povzema in citira skladno z navodili za izdelavo zaključnega dela na UP FHŠ. Zaključno delo mora biti študentovo avtorsko delo, tj. rezultat njegovega lastnega raziskovalnega dela, rezultat njegovih razmišljanj, analiz, kritičnih pogledov, sklepov, lastnih zaključkov. Zaključno delo naj ne bo »zloženka« posameznih povzetkov iz drugih avtorskih del. 15.4 Postopki v primeru plagiatorstva Študent mora biti ves čas pisanja naloge pozoren na spoštovanje avtorskih pravic. V primeru, da se ugotovi, da je določen pisni izdelek plagiat, se zoper študenta lahko sproži disciplinski postopek skladno s pravili, opredeljenimi v Pravilniku o disciplinski odgovornosti študentov Univerze na Primorskem. Sankcije v primeru odkritja plagiata so možne tudi po zaključenem študiju študenta z odvzemom strokovnega naslova, kar ureja Pravilnik o odvzemu strokovnega naslova na UP.

16. VISOKOŠOLSKI INFORMACIJSKI SISTEM – ŠIS Visokošolski informacijski sistem je namenjen tako študentom fakultete kot visokošolskim učiteljem, sodelavcem ter zaposlenim na fakulteti. Za vstop v sistem je potreben dostop do interneta. Na spletni strani fakultete (www.fhs.upr.si) se v zgornjem desnem meniju nahaja ikona ŠIS, prek katere dostopate do omenjenega sistema. Po kliku na ikono ŠIS imate možnost pregleda obvestil za študente, ki se ločijo na:

DODIPLOMSKI ŠTUDIJ – REDNI - OBVESTILA

PODIPLOMSKI ŠTUDIJ – OBVESTILA

MEDNARODNA PISARNA

KNJIŽNICA

ZAGOVORI DIPLOM Pod obvestili za študente dodiplomskega študija Referat za študentske zadeve študente sproti obvešča o aktualnih informacijah glede predavanj in o drugih pomembnih zadevah glede študija na fakulteti.

NAVODILA ŠTUDENTOM ZA UPORABO ŠIS-a Na spletni strani ŠIS-a vnesite svoje uporabniško ime in geslo, ki ste ju dobili ob vpisu na fakulteto, in izberite Potrditev. Vaši podatki so dostopni le prek vašega uporabniškega imena in gesla, zato ju skrbno varujte. Če ste geslo pozabili, izgubili ali ga zablokirali z več kakor tremi neuspelimi poskusi prijave, to čim prej sporočite v referat, da vam omogoči nadaljnjo uporabo sistema.

40

Po prijavi v ŠIS se vam odpre stran z naslednjimi možnostmi:

Moji podatki

Izpiti

Razno

Gradiva

Prijava na izmenjavo

Ankete

Obvestila

Izhod V meniju MOJI PODATKI lahko pregledujete in urejate svoje osebne podatke (e-naslov, ime in priimek, naslov) ter v svojem indeksu sproti pregledujete opravljene oz. neopravljene obveznosti. V meniju IZPITI lahko izvedete in pregledate: Prijavo na izpit Odjavo od izpita Pregled prijav Rezultate izpitov Izpitne roke

Prijava na izpit

Na izpit se lahko prijavite najkasneje pet (5) dni pred datumom izpita. V meniju izberite Prijava na izpit. Če se na izpit ne prijavite, se izpita ne morete udeležiti. Na desni strani zaslona v oknu Predmet izberite predmet, na katerega se želite prijaviti. Potrdite izbiro z gumbom Potrditev. Odpre se vam seznam izpitnih rokov, ki so razpisani pri izbranem predmetu. Z dvojno puščico na levi strani tabele izberete želeni izpitni rok. Izpiše se vam: »Na izpit ste se uspešno prijavili«. S tem je prijava končana. Prijave na izpit preverite pod izbiro Pregled prijav. Če se prijavljate na izpitni rok, za katerega je predvideno plačilo (če opravljate izpit četrtič ali več oziroma ga opravljate v drugem ali vsakem nadaljnjem letu brez statusa), boste po pošti prejeli plačilni nalog za opravljanja izpita. Če imate za izbrani predmet že odprto nezaključeno prijavo (vsaka prijava mora biti zaključena z oceno ali odjavo od izpita), se na isti predmet ne morete prijaviti. Odprte prijave lahko vidite z izbiro Pregled prijav na levi strani zaslona. Odjava od izpita Od izpita se lahko odjavite do tri (3) dni pred datumom izpita. V meniju izberite Odjava od izpita. Na desni strani zaslona izberite prijavo na izpit, od katerega se želite odjaviti. Izbiro potrdite z izbiro dvojne puščice na levi strani tabele. Izpiše se vam: »Od izpitnega roka ste se uspešno odjavili«. S tem je odjava končana. Odjavite se lahko le od izpitnih rokov, za katere je v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja datum odjave še pravočasen. Druge odprte prijave, od katerih ni več možna odjava, lahko vidite z izbiro Pregled prijav na levi strani zaslona.

41

Pregled odprtih prijav V meniju izberite Pregled prijav. Na zaslonu se vam izpišejo vse vaše odprte prijave. Prijava je odprta, dokler ni zaključena z oceno ali odjavo. Pregled izpitnih rokov V meniju izberite Izpitni roki. Na desni strani zaslona v okencu izberite predmet, za katerega vas zanimajo izpitni roki. Potrdite izbiro z gumbom Potrditev. Izpišejo se razpisani izpitni roki. Izpitne roke objavlja Referat za študentske zadeve po dogovoru z izvajalcem predmeta v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja UP FHŠ. Pregled izpitnih rezultatov V meniju izberite Rezultati izpitov. Na desni strani zaslona v okencu Predmet izberite predmet, za katerega vas zanima rezultat. Potrdite izbiro z gumbom Potrditev. Izpiše se zadnji rezultat, ki ste ga dosegli pri opravljanju izbranega predmeta. GRADIVA

Za predmet (visokošolski učitelji oz. asistenti objavijo gradiva pri posameznem predmetu, ki ga izvajajo);

Druga (objavljeni so razni obrazci za študente, pravilniki ter druga pomembna gradiva za študente).

OBVESTILA Pod obvestili so objavljeni rezultati kolokvijev, ki se opravljajo pri posameznem predmetu.

17. TUTORSTVO Na fakulteti je vzpostavljen tutorski sistem z namenom vsestranske pomoči in podpore študentom. 1. letniku je dodeljen tutor, s katerim so študentje v stiku celotno študijsko leto. Študentom tutorji nudijo različne informacije, ki se nanašajo na študijski proces, vsebine študijskega procesa, predvsem pa so jim v pomoč pri izbiri izbirnih predmetov in ne nazadnje pri čisto praktičnih nasvetih, ki se nanašajo na študijske in obštudijske dejavnosti. Študentom so praviloma dodeljeni tutorji, ki delujejo ali študirajo v okviru istega študijskega programa kot njihov varovanec. Za tutorski sistem je odgovorna koordinatorica tutorjev na fakulteti, dr. Zrinka Mileusnić, za skladno in koordinirano delovanje tutorjev v okviru posamičnih oddelkov pa vodje tutorjev posameznih programov. Tutorstvo ni obveza, je pa vsekakor izjemna priložnost, ki jo študent lahko izkoristi za pridobivanje informacij, kvalitetnejši študij in sprotno reševanje morebitnih težav.

18. KNJIŽNICA Knjižnica UP FHŠ je oddelek Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem (UP UK). Izposoja v knjižnici UP FHŠ v času predavanj deluje v ponedeljek od 10.00 do 17.00, v torek, sredo in četrtek od 10.00 do 15.00 in v petek od 8.00 do 13.00. Večji del študijskega leta (spremljajte objave na ŠIS-u) je knjižnična čitalnica odprta s podaljšanim

42

delovnim časom, od ponedeljka do četrtka do 19. ure, s čimer je študentom omogočeno, da knjižnične prostore izkoristijo za študij. Vsi študentje UP FHŠ si lahko gradivo izposojajo v vseh oddelkih UP UK (drugih fakultetnih knjižnicah UP). Gradivo je v prostem pristopu, urejeno po UDK-sistemu, kar pomeni, da uporabnik sam poišče gradivo in ga prinese k izposojevalnemu pultu. Za iskanje gradiva se uporablja spletni katalog COBISS/OPAC prek spletne strani: http://www.cobiss.si/. Pri iskanju informacij pomagata tudi knjižničarki.

Študentom je na voljo čitalnica s 16 delovnimi mesti, 9 računalniki in skenerjem, v knjižnici pa je še dodatnih 10 delovnih mest in 4 računalniki (tik za izposojevalnim pultom). Z vseh računalnikov na UP, tudi v knjižnici UP FHŠ, je omogočen dostop do spletnih informacijskih virov (več informacij: http://www.fhs.upr.si/sl/knjiznica/info-viri). Ker je knjižnica obenem tudi prostor za učenje in pisanje seminarskih nalog, se od študentov pričakuje, da ne povzročajo nepotrebnega hrupa in ugasnejo mobilne telefone. Kot članska izkaznica se uporablja študentska izkaznica. Vse ostale informacije so na spletni strani (http://www.fhs.upr.si/sl/knjiznica), informacije pa dobite tudi na telefonski številki +386(0)56637755 ali e-naslovu knjiznica@fhs.upr.si.

19. OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI NA FAKULTETI Poleg študija lahko študenti aktivno sodelujejo pri različnih obštudijskih dejavnostih na fakulteti, v okviru dejavnosti, ki jih organizira Študentski svet UP FHŠ. Študenti se lahko vključijo v različne projekte, sodelujejo pri športnih in kulturnih dejavnostih ter študentskih prireditvah.

20. OBVEŠČANJE ŠTUDENTOV Referat za študentske zadeve študente obvešča predvsem prek elektronske oglasne deske, ki je na spletni strani fakultete (ŠIS - > DODIPLOMSKI ŠTUDIJ – REDNI - OBVESTILA). Kratka sporočila referat v nujnih primerih (npr. ko predavanja pri določenem predmetu odpadejo isti dan) študentom pošilja tudi prek SMS-sporočil. Študenti so prek SMS-sporočil obveščeni tudi o končnih rezultatih izpitov, če ob vpisu na vpisnem listu izberejo to možnost. Študentom se priporoča sprotno spremljanje obvestil na elektronski oglasni deski.

43

21. VODSTVO FAKULTETE Dekanja: prof. dr. Irena Lazar Prodekan za študijske zadeve: izr.prof. dr. Gregor Kovačič Prodekan za študentske zadeve: izr. prof. dr. Nives Zudič Antonič Prodekan za mednarodno sodelovanje doc. dr. Miha Koderman in razvoj: Prodekan za znanstveno-raziskovalno delo: prof. dr. Aleksander Panjek Tajnik fakultete: mag. Ana Poljak

V želji, da bi se s pomočjo študentskega priročnika podrobneje seznanili z vsemi informacijami o študiju, ki so pomembne za vas, in s pravicami ter obveznostmi, ki iz tega izhajajo, vam želimo uspešno študijsko leto.