PRIRA^NIK ZA OP[TINSKO BUXETIRAWE ZA RAKOVODITELITE … · Potrebno e odredeno vreme za podgotovka na Sovetot, pregovori za prifatliv komprom is koga postojat nesoglasuvawa i razbirawe

Zdruènie na finansiski rabotnici na lokalna samouprava i javni pretprijatija

-3-

PRIRA^NIK ZA OP[TINSKO BUXETIRAWE

ZA RAKOVODITELITE NA LOKALNATA SAMOUPRAVA


-4-

Prira~nik za op{tinsko buxetirawe za rakovoditelite na lokalnata samouprava Podgotveno od:

James G.Budds Международни Градски Сътрудници, ЕООД Urban International Associates, EOOD Ул. Парчежич, # 24 24 Parchevich Str. 1000 София, България Sofia, 1000 Bulgaria Prira~nik za op{tinsko buxetirawe za rakovoditelite na lokalnata samouprava Sistem na sporedlivost Podgotveno od: Rabotna grupa za podgotovka na Sistemot na sporedlivost: Henri Schreuers VNG International Dipl.el. in`. Sa{o Jakov~evski Dipl.ekon. Maksim Acevski Dipl. ekon. Zoran Jankulovski Dipl. ekon. Dragan Damjanoski Dipl. ekon Ilija Kostoski Dipl.ekon. Blagoja Krstanoski Dipl. ekon. Evgenija Gramatikova Dipl. ekon. Irena Stankovska Ekon. Vasil Nikolov Ekon. Frosina Mi{eva


-5-

SODR@INA

I. VOVED.......................................................................................................7 II. BUXETOT KAKO RABOTEN PLAN.......................................................10 1. Fazite vo procesot na buxetirawe......................................................10 2. Doma{niot zakon...................................................................................12 III. VA@NI ELEMENTI VO BUXETIRAWETO........................................15 1. U~esnici vo buxetot..............................................................................15 2. Strate{ko planirawe...........................................................................21 3. Koristewe na mediumite kako resursi...............................................23 4. Varijacii vo stilovite vo podgotvka na buxetot...............................27 IV. PROCES NA PODGOTOVKA NA BUXETOT.........................................29 1. Buxetski kalendar.................................................................................30 2. Procenka na prihodite..........................................................................32 3. Pismo za podgotovka na buxetot...........................................................34 4. Pridones na oddelenijata....................................................................35 5 Bilansirawe na buxetot - pregled na buxetot...................................36 6. Prezentirawe pred sovetot - usvojuvawe na buxetot........................37 V. DOKUMENT NA BUXETOT......................................................................38 1. Poraka na buxetot..................................................................................38 2. Rezime na buxetot..................................................................................39 3. Detalni pobaruvawa na buxetot...........................................................41 4. Pridruèn narativ................................................................................43 VI. PROCES NA SPROVEDUVAWE I RAZGLEDUVAWE........................44 1. Monitoring na buxetot..........................................................................44 2. Podgotovka na buxetot za slednata godina........................................48 VII. SISTEM NA SPOREDLIVOST...........................................................51 1. Voved – Op{ti karakteristiki na sistemot na sporedlivost........51 2. Softver za izrabotka na Sistemot na Sporedlivost.....................54 3. Vidovi podatoci koi gi obezbeduva Sistemot za sporedlivost....54 4. Grupirawe na op{tinite i javnite pretprijatija/javnite komunalni

pretprijatija...........................................................................................55 5. Vidovi na izve{tai ……………………………………………….………..56 6. Sobirawe i arhivirawe na podatocite..............................................56 7. O~ekuvani rezultati………………………………………………………..57 VIII. REZIME I BLAGODARNOST.............................................................58


-6-


-7-

I. VOVED

Procesot na buxetirawe ja pretstavuva najva`nata aktivnost na lokalnata samouprava sekoja godina. Toj ne samo {to definira kolku i kako }e se potro{at parite, tuku sluì i kako raboten plan na lokalnata samouprava. Preku buxetot op{tinata definira kolku, koi, {to i do odreden stepen, koga }e bidat prezemeni odredeni proekti i koga }e se zavr{i rabotata. Podgotovkata na buxetot e rezultat na zaedni~kite napori na golem broj involvirani lica. Tuka se vklu~eni gradona~alnikot i negovata administracija, gradskiot sovet i javnite pretprijatija, oficijalnite pretstavnici na centralnata vlast i obi~nite gra|ani. Podgotovkata na buxetot opfa}a pregovori i kompromisi za da se izraboti finalniot proizvod koj go formulira planot na gradot za celata godina. Niedna druga aktivnost predloèna od strana na administracijata ili od strana na gradskiot sovet nema tolkavo vlijanie vrz sekojdnevniot ìvot na gra|anite kako godi{niot buxet. Pred da go razgledame samiot proces na buxetirawe, bi bilo korisno napolno da se razbere {to e toa buxet i {to moè toj da napravi. Da se napravi edna definicija za buxetot koja }e gi opfati site negovi karakteristiki e mnogu te{ko. Na~inot na koj gledame na buxetot go odreduva ne samo procesot tuku i krajniot rezultat. Poradi toa, mnogu e va`no da se razberat razli~nite

funkcii na buxetot. Za ona {to }e bide vklu~eno, a {to isklu~eno odlu~uvaat onie koi go odgotvuvaat buxetot vrz osnova na nivnite ograni~eni pretstavi za toa {to bi trebalo da se ostvari. Se razviva pojasna pretstava dokolku se obrne vnimanie na razli~nite mo`nosti koi postojat. Edno od viduvawata na buxetot vklu~uva {est va`ni kategorii koi moàt da gi definiraat funkciite na buxetiraweto.


-8-

1. Buxetirawe e na~in na rakovdewe so ekonomijata - Lokalnite samoupravi moàt da imaat ogromno vlijanie vrz lokalnata ekonomija vrz osnova na toa {to }e buxetiraat a {to ne. Ova se pokaùva kako to~no osobeno koga se raboti za rashodite na kapitalnite fondovi za podobruvawe na infrastrukturata. Golem del od naporite za lokalen ekonomski razvoj zavisat od toa kako op{tinata gi tro{i ovie fondovi.

2. Buxetiraweto e na~in da se napravi izbor od prioritetite - Ova e

va`na funkcija za gradovite voop{to i }e prodolì da postoi se dodeka postoi nedostatok od finansii. Buxetot vo svojata najednostavna forma pretstavuva raspredelba na ograni~eni resursi. Koga se pravi selekcija za toa {to da se finansira, sekoga{ postojat proekti koi ne moàt da bidat finansirani.

3. Buxetiraweto pretstavuva na~in na obezbeduvawe vistinska kombinacija na resursite - Procenuvaweto na potrebite na populacijata i stavaweto na resursite vo akcija tamu kade {to se najpotrebni, pomaga pri kreirawe na balans koj najdobro }e vlijae vrz lokalnata ekonomija. (Na primer odluka da se finansira festival na lokalni umetnosti moè da pretstavuva po~etok na razvivaweto na turisti~kata industrija za op{tinata).

4. Buxetiraweto ovozmoùva da se ima pregled i kontrola vrz agenciite i pretprijatijata - Finansiraweto od lokalnata samouprava na agenciite i pretprijatijata dava mo`nost da se napravi pregled na knigovodstveniot bilans i evidencijata na tie agencii. Vo toj slu~aj lokalnata samouprava moè da vlijae vrz efektivnosta i efikasnosta na lokalnite agencii, bez ogled dali se raboti za vladini funkcii ili op{tinski pretprijatija. (Na primer, dokolku komunalnite pretprijatija treba da ispratat analiza na rashodite vo prilog na baraweto za buxet, Gradskiot sovet avtomatski }e dobie pogolema kontrola vrz ovie rashodi).

5. Buxetiraweto e forma na knigovodstvo - Ne samo {to e buxetot plan, tuku toj stanuva izve{taj za prihodite i rashodite od prethodnata godina. Kako takov, buxetot obezbeduva mo`nost za sporedba na planot so ona {to realno se slu~uva, odreduva kakvi promeni postojat i zo{to. Na ovoj na~in buxetot i obezbeduva na lokalnata samouprava pogolema kontrola vrz rashodite.


-9-

6. Buxetot e borba za mo} -Sekoga{ koga postojat razli~ni idei i ograni~eni resursi postoi borba da se obezbedat sredstva za sopstvenite interesi. Poradi ova, ve{tinata na kompromisot e bitna za procesot na buxetirawe.

Ovie kategorii obezbeduvaat na~in kako da se gleda na buxetot i da se razmisluva za nego vo poop{t kontekst. So cel da se pretvorat ovie gledi{ta vo funkcionalna

realnost va`no e da se gleda buxetot vo site negovi fazi i da se primenat sredstvata koi }e go olesnat sekoj del od ovoj proces.

Ovoj Prira~nik za buxetot ne e napraven za spravuvawe so tehni~kite

pra{awa vo buxetiraweto. Toj treba da prenese odredeni va`ni pra{awa vo vrska so buxetiraweto i kako takov da posluì kako nasoka za razni na~ini na razmisluvawe vo vrska so buxetiraweto. Toj ne se fokusira na finansiskite rabotnici i profesionalcite, bidej}i postojat mnogu drugi postru~ni dokumenti koi se zanimavaat so toa. Toj e fokusiran kon rakovodnite pretstavnici, izbrani i nazna~eni, koi moraat da podgotvat, usvojat, pregledaat i op{to da se spravat so buxetot. Ova se lu|eto koi se odgovorni pred gra|anite. Ova se lu|eto koi mora da odlu~at koi se prioritetite, politi~kite ograni~uvawa i bezgrani~nite pobaruvawa za uslugi i pomo{. Bez niv buxetot ne moè da postoi. Me|utoa, bez soodvetni poznavawa za toa kako funkcionira buxetot, tie ne se vo sostojba za gi izvr{at svoite obvrski.

Bez ogled na zakonite, koi moè da baraat upotreba na nekoja

odredena forma, koga onie koi go podgotvuvaat buxetot }e gi pro{irat svoite horizonti za toa {to pretstavuva ovoj dokumentot i kako moè da se koristi, od toa }e ima korist celata zaednica..


-10-

II. BUXETOT KAKO RABOTEN PLAN

Kako i se drugo taka i buxetot pretstavuva raboten plan. Toj e numeri~ka pretstava na planot za rabota vo op{tinata za slednata godina. Koga }e se odredat prioritetite za fiskalnite pra{awa i koga }e se donesat odluki za finansirawe, op{tinskite rakovoditeli prezemaat odredeni aktivnosti. Fazata na monitoring na buxetot e procenka na toa kolku dobro lokalnata samouprava go sproveduva planot. Sekako deka postojat mnogu raboti na koi lokalnata samouprava treba da obrne vnimanie i pove}e ~ekori koi treba da se napravat vo procesot.

1. FAZITE VO PROCESOT NA BUXETIRAWE

Procesot na buxetirawe moè da se razdvoi na tri glavni komponenti:

a. Istraùvawe, podgotovka i predlog na administracija b. Debata, izmena i formulacija na Gradskiot sovet v. Izvr{uvawe i evaluacija od strana na administracijata Sekoja od ovie komponenti e va`na za uspehot i za sekoja e potrebna razli~na strategija za ostvaruvawe. Prvata i tretata komponenta se vsu{nost, beskraen krug koj odi do odreden stepen vo tekot na godinata. Vtorata komponenta e bitna ramka koja odreduva dali naporot koj e vloèn vo ostanatite dve komponenti bil uspe{en.

a. Istraùvaweto, podgotovkata i predlogot na administracijata baraat administracijata da odredi koi tro{oci mora da se pokrijat i koi prioriteti se smetaat za va`ni. Ovoj proces odzema mnogu vreme i bara administracijata vnimatelno da gi istrì potrebite na site agencii finansirani od buxetot na op{tinata. Isto taka, treba da se zeme vo predvid mandatot na centralnata vlast so cel tie da se opfatat vo finalnoto rezime. Iako celokupniot proces se ~ini ograni~uva~ki, ovaa faza na istraùvawe i podgotovka i obezbeduva na administracijata ogromna fleksibilnost vo procesot. [tom predlogot }e stane javen i duri otkoga buxetot }e bide usvoen, promenata stanuva daleku pote{ka. Spored toa, bitno e rakovodnite strukturi vo administracijata da ja iskoristat prednosta na ova vreme za da go


-11-

iskoristat do maksimum vlijanieto {to tie go imaat vo ovoj proces. b. Fazata na debatata, izmenata i formuliraweto na buxetot bara

sosema poinakvi ve{tini i tehniki so cel tie da bidat uspe{ni. Moèbi prvoto pravilo koe bi trebalo da se zeme vo predvid vo donos na ovoj del od procesot e deka ne po~nuva na krajot na prvata faza. Ovaa faza bara podolgo vreme za podgotovki za da im se objasnat na ~lenovite na Sovetot prvi~nite i krajnite celi na administracijata. Bez poddr{kata na Sovetot site najdobri idei bi bile beskorisni. Potrebno e odredeno vreme za podgotovka na Sovetot, pregovori za prifatliv kompromis koga postojat nesoglasuvawa i razbirawe na pogledot na Sovetot, {to e mnogu bitno za uspeh. v. Fazata na izvr{uvawe i evaluacija e ume{nosta na prifa}awe na rezultatite od dvete fazi. Koristej}i go vremeto vo konstruktivna povtorna analiza na buxetot od tekovnata godina }e pridonese za podobra podgotovka na buxetot za slednata godina. Buxetot pretstavuva monetaren izraz na javnata politika i ottamu na~inot na koj toj se izvr{uva ja odrazuva posvetenosta na administracijta vo odnos na taa politika. (Javna politika e kombinacija na zakoni, regulativi, obi~ai, li~ni i kolektivni strategii za razvoj na zaednicata izrazeni preku soodvetni oficijalni pretstavnici koi imaat vlast i rakovodni funkcii). Na primer, dokolku Sovetot glasa za povisoki prihodi od izdavaweto na imotot no ja zadrì istata stavka, javnata politika koja se izrazuva e onaa na pozasileno sproveduvawe na sobiraweto na danocite za izdavawe na imot.

Ovaa faza isto taka, obezbeduva mo`nost za ispituvawe na odredeni alternativi na tradicionalniot buxet. Nekoi od pra{awata koi moàt da se razrabotat se i rashodite koi se vklu~eni i onie koi ne se vklu~eni vo buxetot, privatizacija nasproti davawe na uslugi od strana na Vladata i koristewe na zaemi za finansirawe na gradski proekti, koga e soodvetno, se ~esto dobri alternativi na tradicionalnite metodi.


-12-

2. DOMA[NIOT-NACIONALNIOT ZAKON (THE MACEDONIAN LAW)

Re~isi vo site vladini sitemi koi obezbeduvaat sistem na lokalni

vlasti postojat zakoni od povisok stepen na vlasta koi davaat ovlastuvawa, ovozmoùvaat, no isto taka gi ograni~uvaat lokalnite vlasti vo nivnite aktivnosti povrzani so buxetot. Vo vrska so ova, balkanskite zemji sekako deka ne se isklu~ok. Vo ramkite na zakonite na sekoja zemja postojat brojni specifi~ni zakoni koi pretendiraat ili imaat vlijanie vrz podgotovkata na lokalniot buxet. Najosnovnite zakoni i Ustavot obi~no gi postavuvaat osnovnite pravila za finansiskite odnosi me|u centralnite i lokalnite vlasti. Ova ja sozdava potrebata buxetite na lokalnite samoupravi da gi raspredelat ovie resursi.

Potsetnikot na ovoj Buxetski prira~nik e podgotven zemaj}i gi vo predvid novite zakoni i kolku {to e najdobro nudi predlozi, metodi i tehniki vo kompletna soglasnost so zakonot.

Mnogu e va`no buxetskite rabotnici vo op{tinata da bidat zapoznati so ovie zakoni i razli~nite tolkuvawa od strana na sudovite i vladinite agencii vo vrska so istite. Neophodno e da se zapomne deka ovie zakoni obezbeduvaat ramka neophodni barawa koi op{tinata mora da gi po~ituva. Kako {to e slu~aj i

so najgolemiot broj zakoni, ne postoi ni{to {to i zabranuva na op{tinata da go nadmine minimumot za podobro da ja informira javnosta i za podobro ispolnuvawe na potrebite, prioritetite i politikite na gra|anite. Najuspe{nite lokalni vlasti se onie {to se podgotveni da bidat inovativni i


-13-

kreativni vo izrabotkata i sproveduvaweto na programite na op{tinite.

Drug vaèn aspekt vo odnosot na zakonite na Republikata i lokalnite vlasti e onoj koj ne e iskaàn. Op{to zemeno, op{tinskite oficijalni pretstavnici koi go poznavaat zakonot moàt da bidat kreativni, podobruvaj}i gi svoite sistemi i na~ini koi ne se zastapeni vo zakonot. Stepenot na inovativnost bara detalno poznavawe na zakonite za da se osigura deka ne se kr{at istite. Istovremeno pridobivkite od koristeweto na resursite na pokreativen na~in moàt da bidat mnogu korisni za celata zaednica.


-14-

LISTA ZA PROVERKA NA BUXETIRAWETO ZA RAKOVODSTVOTO PROCEDURI ___ Dali seopfatni, pi{ani proceduri se ispe~ateni i se koristat vo procesot na buxetirawe? ___ Dali ovie proceduri se vo forma koja ovozmoùva lesna izmena dokolku e potrebna? ___ Dali e dozvoleno dovolno vreme za podgotovka na buxetot? ___ Dali pi{anite proceduri go vklu~uvaat slednoto:

Identifikacija i odgovornosti na site lica involvirani vo procesot? Krajni rokovi za zavr{uvawe na odredeni zada~i? Standardizirani formulari i formi za site barawa na buxetot? Potrebna pridru`na dokumentacija za konkretni barawa? Buxetski pregled na gradona~alnikot, finansiskiot direktor, ili nazna~eniot

oficijalen pretstavnik pred predavawe na Gradskiot sovet za odobruvawe? Formalno odobruvawe od strana na Gradskiot sovet? Mese~en izve{taj dobien od knigovodstveniot sistem na realnite nasproti

buxetiranite tro{oci?

ODGOVORNOSTI ___ Dali e celokupnata odgovornost za koordinirawe na buxetskiot proces doverena na edno lice ili na grupa? ___ Dali rakovoditelite na oddelite podgotvuvaat barawa za buxet koi gi sodràt site aktivnosti i raboti za koi se tie odgovorni? ___Dali odgovornosta za buxetirawe na odredeni op{ti vladini rashodi za procenka na site predvideni prihodi se nazna~eni na soodvetna li~nost? PRIHODI ___Dali se napraveni preliminarni predviduvawa na prihodite na po~etokot na procesot na buxetirawe? POLITIKI ___Dali klu~nite faktori (pr. ekonomija, faktori na inflacija itn.) se preneseni na oddelot na po~etokot na procesot na buxetirawe? ___Dali e izdadena izjava za politikata na buxetirawe od gradona~alnikot ili finansiskiot direktor na po~etokot na procesot? ___Dali se vospostaveni politiki koi gi odreduvaat uslovite spored koi odobreniot buxet }e se revidira vo tekot na fiskalnata godina? BUXETSKI INFORMACII ___Dali site prihodi i rashodi se buxet? ___Dali adekvatni prethodni i tekovni finansiski informacii se obezbedeni na licata odgovorni za podgotovka na buxetot? ___Dali site prihodi i rashodi treba da se buxetiraat na soodvetno nivo vo detali? ___Dali site individualni pozicii vo oddelot baraat odobruvawe i buxetirawe? FINALEN BUXETSKI DOKUMENT ___Dali finalniot buxet vklu~uva:

Izjava ili poraka od gradona~alnikot so prezentirwe na va`nite elementi na buxetot; Rezime na informacii za prihodite i rashodite za poslednite nekolku godini; Rezime so tabela na tekovnite prihodi i rashodi; Brojot na vrabotenite po oddeli ili ostanati organizacioni edinici; Rezimirani rashodi po glavni vidovi; Dali ima zna~ajni izmeni vo prihodite i rashodite od minatogodi{niot buxet objasneto

vo dokumentot?


-15-

III. VA@NI ELEMENTI VO BUXETIRAWETO

Postojat odreden broj va`ni elementi vo modernoto buxetirawe na koi treba da im se posveti vnimanie vo dokument vo koj se diskutira za celokupniot proces na buxetirawe. Ovie elementi ne se pra{awe koe odlu~uva tehni~ki koi cifri }e stojat vo stavkite, tuku toa se elementi koi go odreduvaat kvalitetot, karakterot i prifatlivosta na eventualnite cifri koi se koristeni. Zemaj}i gi vo predvid moè zna~itelno da se nadogradi finalniot proizvod i da se zasili op{tinskata sposobnost pozitivno da vlijae vrz kvalitetot na ìvotot.

1. UÊSNICI VO BUXETOT

a. VNATRE[NI UÊSNICI (INTERNAL PARTICIPANTS)

Procesot na buxetirawe zavisi vo golema mera od u~esnicite involvirani vo negovata podgotovka. Buxetot ima vlijanie vrz celata zaednica iako realnata rabota e napravena od strana na nekolku lica na koi gra|anite im ja dale svojata doverba za procesot. Ednostaven na~in da se sfati ova e da se razmisluva za procesot kako za se~ewe pita. Buxetot e kako pita. Za sekoja odredena

godina e ograni~en vo goleminata, no so pravilnite sostojki i resursi moè da se napravi pogolem sekoga{ koga se pe~e. Na izbranite rakovoditeli e odgovornosta da ja ise~at pitata ili pak da odlu~at kako }e se podeli pitata i koj }e gi dobie delovite. Toa e ogromna odgovornost i klu~ot na uspehot e da se zapomne deka sekoj treba da dobie par~e od nea. Iskustvoto pokaàlo deka nekoi }e dobijat pogolemi par~iwa od drugite. No najva`no e deka sekoj }e dobie barem po edno par~e. Za da se napravi ova potrebno e tehni~ko iskustvo za odreduvawe na realnite ograni~uvawa i politi~ko iskustvo za soodvetni kompromisi i balans dokolku e potrebno.


-16-

Vo sostav na strukturata na lokalnata samouprava postojat odreden broj na glavni u~esnici vo procesot na buxetirawe. Site tie imaat razni celi vo procesot, sekoj igra~ igra vitalna i integralna uloga. Podolu e daden kratok opis na glavnite u~esnici i nivnite ulogi i odgovornosti.

Gradona~alnikot (glaven izvr{itel), so izvr{niot kadar ima glavna odgovornost za formulirawe na buxetot kako i za obezbeduvawe na buxetskiot plan usvoen od rakovodnoto telo sledej}i gi site vladini agencii. Isto taka, direktorot na oddelot za finansii i vrabotenite koi se zadolèni za sproveduvawe na procesot na buxetirawe mu pomagaat na gradona~alnikot i zamenicite vo formuliraweto i administriraweto na buxetot. Tie gi postignuvaat ovie celi preku:

# obezbeduvawe na prethodno planirawe i nasoki za politikite za organizacijata,

# podgotvuvaat procenki za prihodite i rashodite (centralni buxetski kadri),

# podgotvuvaat preliminarna buxetska strategija vrz osnova na informaciite,

# formuliraat prioriteti na strategii za komunikacija za rakovoditelite za oddelite,

# analiza i ispituvawe na buxetskite barawa. Direktorite na oddelite i na op{tinskite pretprijatija se

odgovorni za sproveduvawe na isporakata na uslugi za javnosta sledej}i gi nasokite od buxetskiot plan usvoen od Gradskiot sovet. So cel da se osigura deka ova }e se postigne tie se zadolèni so:

# podgotovka na procenka na potrebite za tro{oci vo oddelite, # odreduvawe na klu~nite pra{awa za isporaka na uslugi vo

oddelite, # formulirawe na to~ni, koncizni buxetski paketi koi se vo

soglasnost so administrativnite nasoki.

Gradskiot sovet ja ima glavnata odgovornost vo procesot na buxetirawe za odreduvawe koi prihodi da se podignat i koi rashodi da se odobrat. Ova e vsu{nost, uloga na odreduvawe na nivoto na uslugite. Sovetot isto taka ima


-17-

va`na odgovornost vo procenkata na izvedbata na agenciite koi funkcioniraat. Ova se postignuva preku:

# odreduvawe i fokusirawe na pra{awa i prioriteti na buxetot koi treba da se zemat vo predvid i da se prenese taa vizija na vrabotenite,

# komunikacija so javnosta preku objasnuvawe na ovie pra{awa i prioriteti za da se dobie poddr{kata od javnosta,

# objasnuvawe i {irewe na informacii i polesno prenesuvawe na poznavawata vo vrska so buxetskite pra{awa,

# gradewe na konsenzus i odobruvawe na buxetot, # sproveduvawe i definirawe na programi, politiki i proekti od

odobreniot buxet, # davawe poddr{ka na odobreniot buxet.

b. NADVORE[NI UÊSNICI (EXTERNAL PARTICIPANTS)

Nadvore{ni u~esnici vo procesot na buxetirawe se gra|anite od

op{tinata. Bez ogled na toa dali tie pretstavuvaat posebna interesna grupa ili ednostavno gi pretstavuvaat svoite sopstveni interesi, tie ne bi trebalo da se ignoriraat vo procesot.

Edna od najva`nite karakteristiki na demokratskoto op{testvo e transparentnosta na vlasta. Edna od najva`nite oblasti vo koja se manifestira ovoj kvalitet e procesot na buxetirawe. Otvoraweto na procesot za javnosta im ovozmoùva na ideite i predlozite da go potvrdat kvalitetot na buxetot. Isto taka, so potransparenten sistem, javnosta }e ima podobra ideja za te{kotiite so koi administracijata i gradskite soveti se soo~uvaat pri izrabotkata na buxetot. I na kraj, faktorot doverba me|u gra|anite i nivnite voda~i od lokalnata vlast }e se zgolemi koga javnosta }e sfati deka rakovoditelite ne se obiduvaat da skrijat ni{to od niv.

Nedostatokot od prakti~nost na direktno vklu~uvawe na site gra|ani

kako u~esnici vo procesot na buxetirawe e o~igleden. Za da se napravi ova na pravilen na~in, a sepak da se obezbedi interesnite strani da imaat mo`nost da gi kaàt svoite mislewa, postojat nekolku tehniki koi moàt da se


-18-

iskoristat. Nekoi od niv se slednite: • PRETHODNO IZVESTUVAWE - Prvata tehnika se koristi na samiot

po~etok. Tuka spa|a izvestuvawe preku pisma na site lideri na grupi koi moè da se zainteresirani za buxetot, baraj}i nivno mislewe do odreden datum, ostavaj}i im dovolno vreme pred donesuvaweto odluki. Na istiot na~in kako {to finansiskite direktori dobivaat povratni infomracii od nivnite oddeli i direktorite na javnite pretprijatija, ostanatite organizacii moàt da u~estvuvaat vo prepora~uvawe na prioriteti za buxetot.

Onie koi treba da se vklu~at vo spisocite se rakovoditelite od site gra|anski grupi, mesni zaednici, rakovoditeli na kulturni, zdravstveni i obrazovni asocijacii, biznis grupi kako na pr. Stopanskata komora, pa duri i politi~ki partii. Isto taka, bi bilo dobro gradona~alnikot da objavi otvoreno pismo vo vesnicite do site zainteresirani gra|ani, so pokana za komentari i predlozi. od nivna strana. Odgovorite od ovie pisma treba da bidat razgledani i vmetnati vo procesot.

Iako ova izgleda kako ogromna rabota, vo praksa e mnogu ednostavno i brojot na odgovorite obi~no ne e golem. Me|utoa, dobrite idei naj~esto doa|aat od ishodot na ovoj proces i {to e pova`no, javnosta znae deka taa e vklu~ena vo procesot.

• JAVNI RASPRAVI Moèbi najkarakteristi~niot vid na gra|ansko u~estvo e javnata rasprava. Taa moè da se iskoristi za bukvalno bilo koe pra{awe i moè redovno da se zakaùva ili samo za nekoj konkreten nastan. Javnite praspravi moè da se

organizirani taka {to prvenstveno }e davaat informacii ili za da se dobie mislewe za odredeno pra{awe. Za golem broj nadle`nosti imalo potreba od javni raspravi za konkretni temi kako na primer izmeni vo zonirawe (regulirawe na koristeweto na zemji{teto). Vo site slu~ai tie mora da se


-19-

podgotvat na toj na~in {to }e dozvolat maksimum vklu~enost na gra|anite i direktni sredbi. Gradskiot sovet moè da gi koristi ovie javni raspravi kako na~in za direktni informacii od gra|anite po odredeno pra{awe koe treba da se re{i. Koga }e se napravi ova bi bilo dobro da se zakaè javna rasprava oddelno od oficijalnata sesija na koja se glasa. So ova bi se otstranil pritisokot na Sovetot da glasa na ovoj ili onoj na~in, dokolku edna strana za odreden spor e pobu~na. Mo`nosta da se izrazat i da se zemat vo predvid mislewata naj~esto rezultira so podobri kone~ni odluki.

Klu~ot na uspehot na javnite raspravi ima dve strani. Pred sostanokot

mora da ima soodvetna informacija dostapna do javnosta deka javnata rasprava }e se odrì i koja e celta na sostanokot. Oficijalni izvestuvawa vo vesnicite so op{ta programa se mnogu rasprostranet metod da se napravi ova. Vo mnogu oblasti vakvite izvestuvawa se zadolìtelni so Zakon.

Vtorata klu~na rabota e kontrolata na sostanokot. Iako e poèlno da se vklu~i kolku {to e mo`no pove}e javnost, isto taka e neophodno da se obezbedi red i kontrola. Vospostavuvawe pravila za u~estvo za u~esnicite (kako na primer vremensko ograni~uvawe na govornicite) i obezbeduvawe u~estvo na site }e ja napravi javnata rasprava pouspe{na. Favorizirawe na odredena grupa ili poedinec }e ja uni{ti atmosferata koja e sozdadena od javnata rasprava i toa mora da se izbegnuva.

Vo odnos na buxetot postojat dva vremenski perioda za koi bi trebalo da se razmisli za odrùvawe na javna rasprava. Prviot e pred po~etokot na procesot, pred da se podgotvi nacrt - dokumentot. Ova }e im dade na gra|anite i interesnite grupi mo`nost da dadat predlozi i vrz osnova na predlozite gradskite vlasti }e moàt da razmislat za istite. Otkako }e se podgotvi nacrtot i }e se predade na Sovetot se prepora~uva odrùvawe na javna rasprava za buxetot. Ova moè da se napravi so edna ili dve op{ti sesii, za konkretni stavki (edna javna rasprava za buxetot za zdravstvo, edna za kultura itn). Ovie bi trebalo da se objavat vo dnevniot pe~at i da se odràt na mesto koe sobira golem auditorium, osobeno ako postojat odredeni kontroverzni pra{awa vo buxetot. Dokolku Gradskiot sovet prvo go dostavi buxetot do komisijata pred da se razgleduva pred Sovetot, toga{ pred diskusijata na komisijata e soodvetno vreme za odrùvawe na javna rasprava.


-20-

Treba da se zapomni deka informaciite dobieni od javnosta se samo od informativen karakter. Sovetot i administracijata moàt da gi prifatat ili odbijat ovie predlozi. Me|utoa, ova go pravi procesot potransparenten i }e predizvika interes kaj gra|anite. Kolkav e interesot i ne e tolku va`no. Ona {to e va`no e deka lu|eto }e sfatat deka imaat pristap i deka dokolku imaat ne{to da kaàt , }e bidat soslu{ani.

• IZVESTUVAWE ZA BUXETOT Otkako }e se usvoi buxetot treba da se podgotvi kompletno rezime koe }e bide objaveno vo vesnicite. Izvestuvaweto bi trebalo da objasni deka kopii od kompletniot buxet se dostapni za javnosta po nivno barawe.

Iako ovaa praksa e obi~no vo

soglasnost so Zakonot i sluì da se zadovoli pravnata obvrska taa ima i druga cel. Administracijata i Sovetot se odgovorni za podgotovka i usvojuvawe na buxetot i za sproveduvawe na odredbite. Ekspertite se del od gradskata administracija i istite se obu~eni i go poznavaat Zakonot i tehnikite za ispolnuvawe na obvrskite vo buxetot.

Me|utoa, da se napravi kvaliteten buxet koj }e e prifaten od

gra|anite, mora da se ~ue i nivniot glas. Krajniot rezultat bi bil gra|ani podgotveni da odgovorat na barawata i pogolema verojatnost tie da gi poddràt izbranite pretstavnici vo sproveduvaweto na nivnite dol`nosti, po~nuvaj}i od sproveduvaweto na zakonite do sobiraweto na danocite.


-21-

2. STRATE[KO PLANIRAWE (STRATEGIC PLANNING).

Po vklu~enosta na gra|anite vtor po red vaèn element vo procesot na buxetirawe e stepenot na podgotovka. Kolektivnoto znaewe zdobieno preku formalen proces na podgotovka e neophoden. Ova e slu~aj so mnogu aktivnosti vo gradskata vlast, no osobeno vaì za buxetot. Postojat pove}e na~ini da se napravi ova no site tie se opfateni so op{tiot termin - strate{ko planirawe.

Strate{ko planirawe e proces na podgotovka na vizija na organizacijata i podgotovka na akcionen plan za sproveduvawe na vizijata. So drugi zborovi, strate{koto planirawe e proces za podgotovka, ostvaruvawe i prifa}awe na odrùvawe na odgovorot na organizacijata na analizite za toa kade stoi organizacijata denes, i kade bi sakale da bide vo odreden period vo idnina.

Strate{koto planirawe e va`no bidej}i ìveeme vo svet na postojana

promena - politi~ka, ekonomska, tehnolo{ka i socijalna. Pojavuvaweto na novi nacii, razvojot na masovnite mediumi, mo}ta na nuklearnata sila, {ireweto na populacijata, se zaedno pridonesuva za postojano menuvawe na ìvotnata sredina {to rezultira so radikalna promena na odnesuvaweto na individualcite i organizaciite vo op{testvoto. Strate{koto planirawe voveduva proces za planirana izmena koj gi re{ava problemite i nosi odluki.

So rabotata vo zaednicata Gradskiot sovet moè da go iskoristi

procesot na strate{ko planirawe ne samo kako plan za idnina, tuku i da dobie poddr{ka za sproveduvawe na tie planovi.


-22-

Predlozi za model na strate{ko planirawe

# Gradona~alnikot i Gradskiot sovet nazna~uvaat odgovoren za strate{ko planirawe koj }e go sledi procesot i diskusiite

# Gradona~alnikot i Gradskiot sovet nazna~uvaat Gra|anski postojan komitet # Postojaniot komitet gi odreduva glavnite pra{awa za diskusija # Postojaniot komitet nazna~uva rabotna grupa za ispituvawe na glavnite

pra{awa # Rabotnata grupa diskutira za glavnite pra{awa i odreduvua prioriteti za

razre{uvawe # Rabotnata grupa izdava izve{tai so informacii, diskusii, preporaki za

sekoe va`no pra{awe # Upravniot odbor gi sobira izve{taite so informacii, diskusii i preporaki

i izdava finalen izve{taj # Gradona~alnikot i Gradskiot sovet go prifa}aat finalniot izve{taj # Gradona~alnikot i rakovoditelite na oddelite preku procesot na buxetirawe

gi sproveduvaat preporakite od finalniot izve{taj


-23-

3. KORISTEWE NA MEDIUMITE KAKO RESURSI

Odnosite so mediumite se naj~esto te{ki, zamorni, navidum nefer i so mnogu problemi, no od druga strana se najva`nata aktivnost vo sekoja lokalna samouprava. Bez ogled kolku golemi predizvici nosat, mediumite se glavniot na~in na komunikacija so gra|anite. Nie naj~esto se àlime deka vo pe~atot odreden nastan e pogre{no interpretiran, nerazbran ili neto~en. Me|utoa, bez pe~atot ne bi imalo nikakva informacija za nastanot.

Poradi toa, edna od najte{kite zada~i so koja se soo~uva administratorot vo lokalnata samouprava (gradona~alnikot ili rakovodniot kadar) e kako da se razvie odnosot so mediumite {to }e obezbedat fer, to~en i opisen izve{taj na nastanite koi gi zasegaat gra|anite. Postignuvaweto na ova e od vitalno zna~ewe za uspe{nosta na programite i politikite na gradona~alnikot i Sovetot. Infomiranite gra|ani gradat poddr{ka i konsenzus za programite koi treba da gi ostvari administracijata. Golem broj programi ednostavno ne moàt da se realiziraat bez nivna poddr{ka. Poradi toa, administracijata mora da se potpre na glavniot izvor na {irewe na informacii koj go ima na raspolagawe, a toa se mediumite.

Bidej}i usvojuvaweto na buxetot e najva`nata rabota na lokalnata samouprava koja se pravi sekoja godina, pra{aweto za odnosite so mediumite vo vrska so toj proces e od ogromno zna~ewe. Mediumite mora da bidat vklu~eni vo rutinskata aktivnost za javnite izvestuvawa, no isto taka vo podetalniot proces na objasnuvaweto na detalite na javnosta za toa {to e buxetot, {to }e se slu~i so odredeni programi, koi uslugi ili elementi se dodadeni ili isfrleni i kolkavi se rashodite za gra|anite.


-24-

Postojat golem broj tehniki na odnosi so mediumite koi se osobeno efikasni koga se raboti za buxetot. Nekoi od niv se slednite: • Pres - konferencii/ Rabotni sesii

Se prepora~uva redovna rabotna sesija so presot, edna{ nedelno vo tekot na sesiite za podgotovka na buxetot na koja neformalno }e se odgovara na pra{awa. Isto taka, bi bilo dobro da ima otvoreni pres - konferencii so podgotveni izjavi i soop{tenija za golemi promeni i ~ekori vo izmenite na buxetot. Koga ve}e }e se vospostavi takva praktika, mediumite gledaat na ovie nastani kako na osnoven izvor na informacii. Kako rezultat na toa, op{tinata e vo silna polo`ba da vlijae na toa za koe pra{awe mediumite }e informiraat. Ovie pres konferencii moàt da se iskoristat za razli~ni celi. Da se diskutira kako se odvivaat rabotite vo gradot, koi celi se ostvareni, koi celi se planirani se o~igleden uspeh.

• Prezentacii pred Sovetot

Drug idealen na~in gradona~alnikot da go istakne pra{aweto koe saka da go istakne e detalna prezentacija pred Sovetot. Za izmena na politikite ova e neophodno i pretstavuva mo`nost da se potenciraat o~ekuvawata na gradona~alnikot. Koga se pravi prezentacija pred Sovetot, treba da se koristat efikasno vizuelnite sredstva. Dokolku prezentacijata e isklu~ivo usna, ~lenovite }e obra}aat pomalku vnimanie otkolku ako se koristat vizuelni sredstva za da se stimulira nivnata reakcija.

Naj~esto se koristat grafikoni ili karti (tabeli) za da se potencira glavnata poenta. Koga se podgotvuvaat tabelite i grafikonite treba da se napravat dovolno golemi za da moàt da se gledaat od krajot na prostorijata no isto taka treba da se podgotvat kopii za ~lenovite na Sovetot i pretstavnicite na


-25-

mediumite moàt da gi zemat so sebe koga }e si zaminat. Ovaa tehnika moè da se koristi koga se prezentira celokupniot buxet na Sovetot na specijalni sesii ili koga se diskutiraat odredeni delovi od ovoj dokument. • Specijalni pres konferencii (Special Press Conferences)

Edna od najefikasnite tehniki za spravuvawe so va`ni pra{awa e specijalna pres - konferencija. Ovaa konferencija moè da se svika da se potencira edno odredeno pra{awe za da se dobie poddr{kata za nekoj vaèn proekt. Pokraj redovnoto svikuvawe na pres - konferencii ovaa tehnika treba da se ima vo predvid za odredeni bitni pra{awa na koi treba da im se obrne vnimanie.

Specijalnite pres - konferencii isto taka i dozvoluvaat na op{tinata

da potencira i da go privle~e vnimanieto na pra{awa koi mnogu ja zasegaat zaednicata. Edno od klu~nite pra{awa za uspeh e da se odrùvaat ovie pres - konferencii nadvor od gradskoto sobranie, na mestoto na nastanot ili na nekoe drugo mesto. Koga }e odbirate da prezentirate uspesi sekoga{ odberete gi najdobrite, sekoga{ najdobriot primer. Ova ne e so cel da se izmami ili pogre{no da se interpretira ne{to, tuku pretstavuva mo`nost da se privle~e vnimanieto na va`no pra{awe bidej}i na toj na~in }e se dobie pove}e poddr{ka dokolku se dade primer koj ne e tolku ekstremen. Primeri na ovaa tehnika moàt da bidat: zemji{te za nova proizvodstvena rabotilnica, otvorawe na nova moderna deponija, restavracija na zgrada vo centarot na gradot. Dokolku pra{aweto e nova politika najdete primer koj }e ja otslikuva politikata.

• Javni kampawi

Rezultatot na specijalnite pres - konferencii e da se dobie povisok

stepen na javna poddr{ka od voobi~aenata dobiena preku standardnite mehanizmi. Vakvite aktivnosti ~esto se koristat vo procesot na izrabotka na javni kampawi. Vakvata kampawa moè da bide iskoristena da ja ubedi javnosta za neophodnosta od odredeni tro{oci, da se dobie poddr{ka za potencijalni tro{oci ili da se objasni pri~inata za zgolemuvaweto na danocite i ostanatite stavki povrzani so op{tinskite prihodi i rashodi.


-26-

SOVETI ZA SPROVEDUVAWE USPE[NA JAVNA KAMPAWA 1. Kreirajte go imixot na kampawata so profesionalen izgled na materijalite .

2. Objasnete i potencirajte gi celite na kampawata da go zgolemite stepenot na u~estvo.

3. Svikajte Komitet na gra|ani so {iroko u~estvo ( NVO, mediumi, biznis pretstavnici,rakovoditeli na zaednici, direktori na u~ili{ta itn)

4. Isplanirajte i prethodno obezbedete organizaciski i finansiski resursi zakampawata.

5. Obrazuvajte gi gra|anite za postoe~kite lokalni uredbi.

6. Sekoga{ bidete sigurni na kogo mu gi prenesuvate porakite na kampawata.

7. Odgovorete na ovie pra{awa na mediumite i soop{tenijata za kampawata: zo{to, koj,{to, koga, kolku?

8. Napravete partneri od svoite gra|ani. Pokanete gi li~no da vi se pridruàt vokampawata koristej}i gi mediumite, javnite sostanoci i povikot na gradona~alnikot.

9. Bidete sigurni deka gra|anite razbrale deka op{tinata ne moè sama da se spravi so~isteweto na naselbata! Napravete gra|anite da razberat deka bez nivna pomo{ op{tinatane moè da ja ostvari celta.

10. Vo tekot na kampawata bidete me|u gra|anite, dajte im li~en primer.


-27-

4. VARIJACII VO STILOVITE VO PODGOTOVKA NA

BUXETOT (VARIATIONS IN BUDGET DEVELOPMENT STYLES)

Momentalno najgolemiot broj gradovi vo zemjite od Balkanot go koristat

takanare~eniot buxet po stavki. Postojat drugi na~ini za podgotovka na buxetot no site na kraj doa|aat do ovaa krajna stavka. Korisno e da se razberat site formi. Samoto inicirawe na razmisluvawe za potrebniot proces moè da go podobri finalniot produkt. Trite vida se:

Buxet po stavki e najtradicionalniot i najrasprostranetiot na na~in na podgotovka na buxetot. Prvobitno bil napraven da im ovozmoì na izbranite pretstavnici pogolema kontrola vrz procesot na tro{ewe. Toa se postignuva prili~no dobro. Na sekoja stavka vo sekoj oddel ili pretprijatie i e dodelena odredena suma {to moè da ja potro{i za taa usluga, proizvod, plata ili aktivnost. So vakviot vid na sistemi

rakovodnite pretstavnici se nadevaat da odràt jaka kontrola i da ja namalat korupcijata. Najgolemiot nedostatok e deka na administratorite im e dadena mala fleksibilnost da pravat odredeni prilagoduvawa koga uslovite go baraat toa. Vtor nedostatok e toa {to buxetot po stavki malku kaùva za kvalitetot ili kvantitetot na uslugite od agencijata. Toj ednostavno dozvoluva odredena suma na pari da se potro{at na odredena aktivnost. Ilustracija 1 prikaùva poednostaven primerok na forma na buxet po stavki.

Programskiot buxet se odnesuva pove}e na celokupnata programa otkolku na oddelite ili konkretnite tro{oci. Gi definira konkretnite


-28-

rezultati koi se o~ekuvaat od vladinite uslugi. Buxetot e podgotven po aktivnosti a ne po kategorii na tro{oci. Poradi toa, site dobivaat podobro ~uvstvo za ona {to treba da se ostvari. Ova e glavnata pridobivka na ovoj vid buxet. Druga va`na karakteristika e mo`nosta da se prefrlaat parite vo ramkite na edna kategorija so cel da se ostvari programata. Ova obi~no e ograni~eno vo buxetot po stavki. Postoi narativen opis na aktivnosta so numeri~ka prezentacija za sekoja programa. Glavniot nedostatok na programskiot buxet e nedostatokot od detali i mo`nosta za gubewe sredstva poradi neadekvatna kontrola. Koga rabotite }e trgnat vo nesakan pravec buxetot po stavki ovozmoùva da se vidi kade e problemot. So programskiot buxet ~esto e pote{ko da se vidi pri~inata na problemot.

Operativniot buxet proizleguva od programskiot buxet. Toj vsu{nost e programski buxet koj e povrzan so izvedbata. Vo ovie buxeti informaciite za rabotite i indikatorite na izvedbata se vklu~eni za da obezbedat indikacii za efikasnosta i efektivnosta na uslugite. Namesto ednostavno da se kaè deka potrebna e odredena suma za da se vodi oddel kako vo buxetot po stavki ili namesto da se kaè deka za konkretna usluga treba odredena suma kako na primer vo programskiot buxet, operativniot buxet povrzuva se zaedno i odreduva deka za odredena suma pari odredeni aktivnosti i uslugi }e bidat sprovedeni po prethodno utvrden raspored. Najgolemata prednost na operativniot buxet e mo`nosta da se povrzat parite koi se tro{at so izvedbata. So prethodno vospostavuvawe na standardi za izvedba op{tinata obezbeduva mehanizam za merewe na uspehot. Na ovoj na~in lokalnite samoupravi moàt da im dadat izve{taj na gra|anite za toa kako se koristat nivnite pari.

Operativen buxet e onoj koj im pomaga na vlastite da gi napravat

vistinskite raboti fokusiraj}i se na rezultatite od nivnata rabota. Programskite rakovoditeli moè da se odgovorni vo procesot na buxetirawe za efikasna i efektivna izvedba na site nivoa na uslugite.

Ilustracija 2 prikaùva primer na forma na operativen buxet. Kako {to

be{e prethodno napomenato, samoto razmisluvawe za vmetnuvawe na operativniot buxet }e im pomogne na rakovoditelite na lokalnite samoupravi da ja zgolemat efikasnosta i efektivnosta.


-29-

IV. PROCES NA PODGOTOVKA NA BUXETOT Vremeto i krajnite rokovi za podgotovka na buxetot se usloveni od mnogu raboti. Lokalnite obi~ai, doma{nite zakoni vospostaveni za fiskalnata godina i goleminata na op{tinata, kako na~inot na sobirawe na informacii }e bidat faktori koi }e vlijaat vrz toa koga da se po~ne i kolku dolgo }e treba da se podgotvuva buxetot. Bez ogled na toa koga se odredeni datumite, eden uspe{en proces }e ima raspored na aktivnosti {to go zgolemuvaat vklu~uvaweto i dozvoluvaat kompleten i organiziran proces. Procesot e obi~no voden od finansiskiot rakovoditel na op{tinata, no mnogu e va`no i gradona~alnikot da bide vklu~en vo sekoja faza za da se izbegne zbrka bidej}i ovaa aktivnost e od vitalno zna~ewe. Del IV se fokusira na ~ekorite i fazite na podgotovka na buxetot, kade se odgovornostite i kakvi tehniki moàt da go olesnat ovoj proces.

Podgotovkata na dobar buxet ima nekolku osnovni delovi koi mora da se zemat vo predvid pri procesot na izrabotka.

A. Procenka na prihodite - Neophodno e da se ispitaat site potencijalni izvori na prihod i da se odredi koj e potencijalot za sobirawe vo slednata godina.

B. Procenka na rashodite za uslugite -

Za sekoja usluga {to ja obezbeduva lokalnata samouprava mora da se odredi kolku }e ~ini za da se prodolì so istata na isto nivo. Ova vklu~uva pravewe prilagoduvawa od rashodite na prethodnite zemaj}i gi vo predvid inflacijata, zgolemuvaweto na platite, obemot na rabota itn. ( znaej}i go rashodot po edinica za odredena usluga e bitno da se bide vo mo`nost da se zgolemi ili namali nivoto na uslugite).

V. Prioriteti i izbor na uslugi - Buxetirawe e proces na izbirawe na prioriteti. Toj mora da odredi kako i kolku ~esto }e se obezbeduvaat uslugite. Mora da se donesat odluki za toa {to da se pro{iri, {to da se reducira i koi podobruvawa da se napravat.


-30-

G. Balans na buxetot - Dolgoro~no gledano, op{tinata moè da go potro{i samo ona {to go ima. Bidej}i pobaruvawata sekoga{ se pogolemi od fondovite, treba da se napravi izbor i balans me|u zgolemenite prihodi i namalenite rashodi.

1. BUXETSKI KALENDAR Za buxetot da bide podgotven navreme za po~etokot na fiskalnata godina, potrebno e da se izgotvi plan za podgotovka na buxetot na sistematski na~in. Planot obi~no se narekuva buxetski kalendar i se podgotvuva od strana na buxetskiot rabotnik (Buxetski rabotnik moè da bide sekoj slu`benik vo lokalnata samouprava koj e odreden, od strana na gradona~alnikot, kako prv odgovoren za podgotovka na buxetot. Obi~no toa e glavniot finansiski slu`benik ili zamenikot gradona~alnik, no moè da bide i nekoj drug vo zavisnost od goleminata i organizacijata na op{tinata). Buxetskiot kalendar e raspored na razli~ni aktivnosti ili ~ekori koi se potrebni za da se podgotvi, razgleda i usvoi buxetot. Ovoj kalendar treba da gi dade vremenskite odrednici za razli~nite delovi na procesot koi treba da se zavr{at. Vkupnoto vreme na podgotovka }e varira od eden do drug grad, no moè da se o~ekuva da trae od ~etiri do {est meseci. Ilustracijata 3 e primer za buxetski kalendar koj pretpostavuva deka fiskalnata godina zapo~nuva na 1 Januari. Koga e edna{ podgotven od strana na buxetskiot rabotnik, treba da se isprati do rakovoditelite na site oddelenija i na direktorite na site pretprijatija, kako i na drugite lica koi se zasegnati od ovaa postapka.


-31-

Ilustracija 3 - Primer za buxetski kalendar (pod pretpostavka deka fiskalnata godina zapo~nuva na 1 Januari) DATUM ÊKORI VO PODGOTOVKATA ODGOVORNOST NA BUXETOT 15 avgust Oddelenieto za buxet i gradona~alnik/ gradona~alnikot se sre}avaat za buxetski rabotnik**

da odredat prioriteti i politiki za noviot buxet

20-25 avgust Prva javna debata; barawe na gradona~alnik/ predlozi Sovet

25 avgust Podgotvena buxetska politika buxetski rabotnik/ potpi{ana od gradona~alnikot gradona~alnik

1 septemvri Buxetskiot kalendar e podgotven buxetski rabotnik*

1 septemvri Formularite za podgotovka na buxetski rabotnik buxetot se ispe~ateni i podgotveni za distribucija

15 septemvri Informaciite za buxetot za buxetski rabotnik tekovnata godina i za prethodnite godini se vnesuvaat vo formularite za sekoe oddelenie. Barawata za podgotovka na buxetot i upatstvata potoa se distribuiraat do oddelenijata zaedno so pismo od gradona~alnikot za politkite na rabota

1 oktomvri Presmetkite na rashodite za idniot oddelenija/ buxet mu se vra}aat na buxetskiot direktori na rabotnik pretprijatija

1 noemvri a.Se rezimiraat barawata za buxetite buxetski rabotnik** b. Se analiziraat i se prilagoduvaat buxetski rabotnik** barawata za buxetot v. Se podgotvuva predlog-plan za buxetski rabotnik** rashodi g. Se podgotvuva predlog-plan za buxetski rabotnik** prihodi

20 noemvri Predlog-programata ja razgleduva gradona~alnik i ja odobruva gradona~alnikot

25 noemvri a. Predlog-buxetot se ispra}a do Sovet na op{tinata


-32-

Sovetot na op{tinata b. Rezime na buxetot se objavuva za buxetski rabotnik uvid na javnosta; se oglasuvaat javni debati

30 noemvri Predlog-buxetot prvpat formalno Sovet na op{tinata se razgleduva od strana na Sovetot

8 dekemvri Se odrùva javna debata gradona~anik/ Sovet

24 dekemvri Se oglasuva sednicata za usvojuvawe buxetski rabotnik na buxetot

31 dekemvri Sednica za usvojuvawe na buxetot gradona~alnik/ Sovet

2 januari Zapo~nuva novata buxetska godina

* Buxetski rabotnik moè da bide bilo koj od slednive: zamenik gradona~alnik, finansiski slu`benik ili slu`benik pogoden za taa rabota vo dadenata op{tina;

** Vo gradovite so finansiska komisija pri Sovetot, komisijata, pretsedatelot na komisijata ili nekoj drug nazna~en slu`benik moè da u~estvuva vo ovie funkcii. 2. PROCENKA NA PRIHODITE

Od vremeto na sostanokot vo vrska so politkite na rabota kaj gradona~alnikot i vra}aweto na barawata za rashodi od oddelenijata, buxetskiot rabotnik ima obvrska da napravi pregled na prihodite za slednata godina. Treba da se napravi preliminarna procenka pred materijalot da im se isprati na oddelenijata i na direktorite na pretprijatijata. Ova }e im dade nekakva pretstava za tekovniot status na finansiite vrz osnova na koi treba da gi podgotvat svoite barawa za rashodi. Korisna alatka za podgotovka na ovaa procenka se mese~nite rezimea koi se spomenuvaat vo Glava 6 i se pokaàni vo primerot na ilustracija 9.

Do eden stepen, ova e celogodi{en proces na podgotovka na proekcii i procenka na promenite vo ekonomijata. Me|utoa, vo ovoj period Ministerstvoto za finansii ja obezbeduva klu~nata dokumentacija koja se odnesuva na o~ekuvanata inflacija, platite i doznakite koi se dozvoleni za lokalnata samouprava. Vrz osnova na ovie cifri, finansiskiot slu`benik moè da gi


-33-

napravi potrebnite presmetki za da gi odredi o~ekuvanite prihodi.

Edna pri~ina zaradi koja e va`no detalnoto podgotvuvawe i dokumentirawe na buxetot e tekovnata sostojba so finansiraweto na lokalnata samouprava. Bidej}i centralnata vlast gi kontrolira vkupnite finansii koi se na raspolagawe na lokalnata samouprava, samo dobro dokumentirano i izdràno barawe za buxet moè da vlijae na Ministerstvoto za finansii da gi zgolemi ovie sumi.

Va`ni pra{awa koi treba da se imaat predvid koga se pravi procenka se efikasnosta na sobiraweto na danoci, rastot, fleksibilnosta, sigurnosta, raznovidnosta, i sposobnosta za ekonomski rast. Brzata inflacija vlijae i na prihodite i na rashodite. Ministerstvoto za finansii treba da dade stapka na inflacija koja }e se koristi pri praveweto na prognozite.

Iako lokalnite prihodi se sobiraat od strana na centralnata vlast, tie doa|aat od lokalnata ekonomija. Nekoi od ovie prihodi se izveduvaat od postoe~kiot imot (kako danoci na imot, nekoi na prihodot, a nekoi na profitot na pretprijatijata, kako i na kaznite i prihodot od imot). Site ovie podobro moàt da se procenat na lokalno nivo. Ponatamu, ograni~uvaweto na sredstvata koe go odreduva Ministerstvoto za finansii za op{tinite se zasnova na o~ekuvanite prihodi. Zatoa, interes na op{tinata e da go ubedi Ministerstvoto deka o~ekuvawata se povisoki od onie {to bile predvideni.

Kako {to zakonite postepeno se menuvaat za da ovozmoàt pogolema kontrola na lokalnite vlasti vrz svoite sopstveni aktivnosti za zgolemuvawe na prihodite, moàt da se upotrebat razli~ni metodi i tehniki na procenka za da ima s# pogolema to~nost. Vo me|uvreme, s# u{te e mnogu zna~ajno da se dobijat kolku {to e mo`no pove}e informacii za potencijalot za prihodi bidej}i toj vlijae vrz sposobnosta na lokalnata vlast da gi sprovede svoite ovlastuvawa.


-34-

3. PISMO ZA PODGOTOVKA NA BUXETOT

Ova prvi~no pismo do site u~esnici vo procesot na podgotvuvawe na

buxetot e va`no vo fazata na podgotovka. Pismoto }e ja pokaè osnovnata situacija za slednata godina. Toa }e gi informira onie koi go podgotvuvaat buxetot za tekovnata situacija i za proekciite za idnata godina. Toa treba da ja pokaè strategijata na gradona~alnikot za podgotovka na buxetot, {to e ona {to toj saka da prodolì, da se eliminira, ili pak, za koi proekti saka da bara zgolemuvawe na prihodite. Toa treba da sodrì i tehni~ki podatoci, za na rakovoditelite na oddelenijata da im pokaè koi se op{tite o~ekuvawa za inflacija za slednata godina, kakvi sredstva ima za zgolemuvawe na platite, i site drugi pova`ni faktori koi moàt da vlijaat na procesot na podgotovka. Iako isprateno od gradona~alnikot, vakvoto pismo ~esto go podgotvuva buxetskiot rabotnik, a gradona~alnikot samo go potpi{uva.

Ova pismo so politika na rabota treba da sodrì instrukcii i site potrebni formulari za podnesuvawe na barawa za rashodi za personal, stoki i uslugi, i oprema. Ovie formulari treba da se podgotvat odnapred od strana na buxetskiot rabotnik, i za sekoja kategorija treba da gi sodràt rashodite od zavr{nite smetki za prethodnite dve do tri godini, kako i proekcii za rashodite za tekovnata godina. Ilustracija 4 dava primer na formularot za operativniot buxet.

Pri podgotovkata na tehni~kiot del na pismoto so politika na rabota, buxetskiot rabotnik treba jasno da ukaè koi se dozolenite poka~uvawata na cenite na stokite, uslugite i programite. Na primer, treba da bide jasno koj }e plati za ovie zgolemuvawa na cenite. Dali toa }e se stori preku vklu~uvawe vo buxetot ili preku povisoki taksi za korisnicite. Ako ovie informacii ne se jasni, }e ima neplanirani kusewa na uslugite koi gi obezbeduvaat oddelenijata ili pak, neo~ekuvani novi obvrski za buxetot na op{tiot fond.

Voobi~aeno e gradana~alnikot da pobara rakovoditelite na oddelenijata da imaat predvid s# {to treba da se stori za zadovolitelno da gi izvr{uvaat svoite raboti, duri i ako nema dovolno sredstva. Na ovoj na~in, rakovodstvoto na op{tinata moè da gi razbere razli~nite problemi kako {to gi gledaat onie koi najdirektno se soo~uvaat so niv na sekojdnevna osnova. Ako se razbere deka gradona~alnikot ne moè s# da re{i, moè isto taka da se ograni~at sumite koi }e se pobaraat. Treba da se razbere deka potrebite na


-35-

nekoi oddelenija moàt da imaat prioritet pred potrebite na drugi oddelenija vo buxetot za edna godina. Ako ima celosno razbirawe na problemite na site oddelenija i pretprijatija, gradona~alnikot i Sovetot moàt podobro da procenat i da izberat me|u mnogute prioriteti.

4. PRIDONES NA ODDELENIJATA Primarnata cel na vklu~uvaweto na rakovoditelite na oddelenijata i direktorite na pretprijatijata vo podgotovkata na buxetot e soodvetno da se zemat predvid potrebite na operativnite edinici na lokalnata samouprava. êsto rakovoditelite kako gradona~alnicite, zamenicite gradona~alnici i sovetnicite mislat deka tie znaat {to e potrebno. Me|utoa, tie obi~no ne gi znaat detalite za soodvetno da buxetiraat.

Omilena zabava na rakovoditelite na oddelenijata e da go naduvaat buxetot. Ovaa taktika se odnesuva na toa da se pobara pove}e od ona {to e potrebno, pa koga buxetot }e se skrati, skoro e sigurno (osobeno ako site go naduvale) deka }e go dobijat ona {to mislele deka im treba. Ovaa praktika, do nekoj stepen, e voobi~aena nasekade. Kako praktika, taa e mnogu destruktivna, bidej}i go odvlekuva fokusot od realnite potrebi na zaednicata. Ako sekoj pretpostavuva deka buxetot e naduvan, toga{ sekoj pretpostavuva deka toj sekoga{ moè da se skrati, a toa ponekoga{ ne e taka.

Za da se izbegnat anomaliite koi gi predizvikuva ovaa praktika, potrebno e da se vospostavi iskren odnos na razbirawe me|u gradona~alnikot i rakovoditelite na oddelenijata i na pretprijatijata. Gradona~alnikot treba da znae deka }e dobie direktni, celosni i to~ni informacii od svojot personal. Za vozvrat, tie treba da imaat doverba vo toa deka gradona~alnikot }e gi poddrì za pra{awata koi se navistina va`ni. Razbiraweto na ulogata na drugiot vo vlasta e podednakvo va`no.

Iako ima nekoi poklopuvawa, prvi~nata odgovornost na gradona~alnikot e da ja utvrdi i da ja postavi politikata na rabota, dodeka primarnata odgovornost na rakovoditelite na oddelenijata e da najdat na~in taa da se primeni.

Oddelenijata i pretprijatijata koi gi podgotvuvaat buxetite samo vrz osnova na promeni od prethodnite buxeti ne go koristat potencijalot na samiot proces. Procesot na oddelenijata im dava mo`nost navistina da gi prou~at


-36-

metodite na deluvawe i da predloàt poefikasni na~ini tamu kade toa e mo`no. Potoa, koga e navistina potrebno pro{iruvawe na nekoja usluga, baraweto za dopolnitelni sredstva za personal i za oprema e poverodostojno.

5. BILANSIRAWE NA BUXETOT - PREGLED NA BUXETOT

Pred buxetot da se podnese do Sovetot na op{tinata, treba da se napravi kone~no razgleduvawe i bilansirawe. Ova obi~no go pravi buxetskiot rabotnik, sledej}i gi nasokite koi gi dava gradona~alnikot. Krajnata odgovornost ja snosi gradona~alnikot. Razgleduvaweto zna~i da se proverat vkupno predloènite rashodi da ne gi nadminuvaat vkupno predloènite prihodi. Koga pobaruvawata gi nadminuvaat prihodite, a ova obi~no se slu~uva, gradona~alnikot ili onie nazna~eni od nego moraat da go prilagodat buxetot so skratuvawe na rashodite. Ovoj proces zna~i da se odredat prioriteti i da se izbere me|u konkurentni celi.

Ponekoga{ prilagoduvawata moàt da se napravat so kusewe na nepotrebni, neefektivni i neefikasni aktivnosti. Ponekoga{ moè da se odredi deka celite moàt da se postignat so alternativen metod ili tehnika koja }e za{tedi pari. Drugpat, se raboti edinstveno za izbor koe oddelenie ili koja aktivnost }e se finansira na smetka na drugite. Ova se mnogu te{ki odluki za lokalnite vlasti.

Pri razgleduvawe i bilansirawe na buxetot, slednive pra{awa moàt da bidat od korist pri procenkata na toa kolku toj e dobro podgotven.

# Dali rashodite se zgolemile, se namalile ili ostanale isti vo sporedba so prethodniot buxet?

# Dali rashodite se zgolemile dodeka uslugite se namalile ili ostanale isti?

# Dali pobaruvawata na buxetot soodvetstvuvaat so op{tinskite prioriteti?

# Dali pobaruvawata na buxetot se najefikasniot i najefektivniot na~in da se obezbedi uslugata?

# Dali }e ima nekakvi negativni efekti ako pobaruvawata na buxetot se namalat ili ako se odbijat?

# Dali tekovnite tro{oci koi se buxetirani (kako reìski tro{oci, stoki, osiguruvawe) se zgolemile?


-37-

# Dali rashodite moàt da se namalat? Kako? Po koja cena? # Dali celosno sme gi proverile site opcii za da pokaème deka

sme gi zele predvid:

a. rashodite {to se neophodni, a sme gi eliminirale onie koi ne se su{tinski,

b. uslugite i organizaciskite praktiki koi moàt da se namalat ili da se eliminiraat,

v. uslugite koi moè da gi obezbedi druga agencija g. tekovnite tro{oci se detalno provereni, d. se prou~eni poevtini pristapi kon istata usluga, |. podobruvawe na produktivnosta {to moè da se primeni

za da se zgolemi efikasnosta i da se namalat tro{ocite.

Koga ovie pra{awa se razre{ile i gradona~alnikot e zadovolen, a vkupnite rashodi i prihodi se bilansirale, dokumentot e podgotven za ispra}awe do Sovetot na op{tinata. Sigurno }e ima promeni spored preporakite na Sovetot. Toa e u{te edna pri~ina detalno da se odgovori na pogore dadenite pra{awa i da se ima poznavawe za posledicite na sekoja potencijalna promena.

6. PREZENTIRAWE PRED SOVETOT - USVOJUVAWE NA

BUXETOT

Usvojuvaweto na buxetot e odgovornost na Sovetot na op{tinata. Nivnite razmisluvawa davaat dobra mo`nost za u{te edno razgleduvawe. Pritoa, tie moàt da go procenat kvalitetot i nivoto na uslugite koi gi nudi op{tinata. Toa na Sobranieto, so po{irok forum od onoj na gradona~alnikot i negoviot personal, mu dava mo`nost za diskusija, debata, modifikacija i soglasuvawe so nasokite {to gi odredi gradona~alnikot.


-38-

Treba da se posveti soodvetno vreme na potreben broj sostanoci i na adekvatno vreme za debata i diskusija. Za vreme na ovoj period koga buxetot e pred Sovetot na op{tinata, treba da se odrì vtora javna debata. Ovie debati ovozmoùvaat komentari na javnosta za podgotveniot buxet pred Sovetot da dobie kone~no odobrenie. Toa e posledna mo`nost da se napravat izmeni pred buxetot da stane oficijalen. Kako {to e nazna~eno prethodno, ovie sednici moàt da se odràt za buxetot voop{to, ili pak, oddelno za konkretni funkcii. Ovie sednici ~esto moàt da dadat korisni informacii koi moàt da se upotrebat za da se prilagodi buxetot za blagosostojba na zaednicata.

Kone~noto odobruvawe od Sovetot na op{tinata go pokaùva krajot na ciklusot i povtorniot po~etok na celiot proces.

V. DOKUMENT NA BUXETOT

Na~inot na prezentirawe na buxetskiot dokument pred Sovetot na op{tinata }e ima zna~itelno vlijanie na toa kako }e se prifati, kolkava poddr{ka }e ima za inicijativite i na kraj kolku }e bide te{ko da se donese. Ima oddelni barawa {to sekoj buxetski dokument treba da gi sledi za da bide vo soglasnost so Zakonot i so doma{nite regulativi za standarden format. Istovremeno, ima brojni elementi {to treba da se vklu~at duri i ako se dopolnitelni na osnovnoto barawe. Ovie elementi vo golem del }e go podobrat razbiraweto na dokumentot od strana na Sovetot na op{tinata, kako i od javnosta, koja isto taka treba da ima pristap do dokumentot. Vo prodolènie e daden kratok opis na ovie elementi i nekoi primeri.

1. PORAKA NA BUXETOT Moèbi najvaèn element na buxetskiot dokument e porakata na buxetot ili pismoto na prenos. Toa obi~no se ispra}a od gradona~alnikot do Sovetot na op{tinata. Porakata na buxetot gi opi{uva karakteristikite na predloèniot buxet, gi identifikuva i gi objasnuva razlikite me|u predloèniot buxet i tekovniot buxet. Na gradona~alnikot taa mu dava mo`nost da diskutira za novi programi i politiki i da gi objasni pri~inite za novite izvori na prihodi koga toa e potrebno. Isto taka, mu ovozmoùva da


-39-

ukaè na javnite potrebi koi se priznavaat kako va`ni, no zaradi edna ili druga pri~ina ne moàt da se vklu~at vo buxetot.

Porakata treba da se objasni onolku detalno ili voop{teno kolku {to gradona~alnikot smeta za potrebno. Pismoto e najdobra mo`nost za gradona~alnikot javno da ja iskaè svojata pozicija za buxetskite pra{awa i da go iskoristi svoeto vlijanie za buxetot da se usvoi. Porakata ima i drugi celi. Taa dava prezentacija koja e poinakva od zdodevnata statistika, surovite smetkovodstveni cifri i predvidlivite buxetski stavki. Porakata treba na jasen, ednostaven, lesno razbirliv jazik da ja opi{e finansiskata sostojba na op{tinata. Taa dava vrska me|u baranite prihodi, minatite i o~ekuvanite dostignuvawa vo rabotata, i realnite odluki za programite. Sovetite na op{tinite ~esto se zbuneti i frustrirani so toa {to moraat da minuvaat niz kupi{ta cifri, osven ako ne im se soodvetno objasneti. Koristeweto na grafikoni, karti, i ako e mo`no sliki za da se naglasi prezentacijata obi~no e dobra ideja.

Na kraj, porakata na gradona~alnikot mu dava mo`nost da gi objasni prethodnite postignuvawa ({to se napravilo so parite od minatata godina) i da se naso~i na planovite za slednata godina. Taa ne e mesto za gradona~alnikot da bide srame`liv.

2. REZIME NA BUXETOT Rezimeto na buxetot gi pokaùva procenetite prihodi od glavni izvori i baranite rashodi spored oddelenija i aktivnosti. Toa isto taka moè da dade i detalen raspored na sredstvata za kapitalni rashodi. Ova rezime moè da se podeli na Rezime na prihodi i Rezime na rashodi.

Celta na rezimeto e da dade op{ta slika i da mu ovozmoì na ~itatelot da vidi kade e naso~en buxetot i od kade doa|a najgolemiot del na prihodite. Ilustracijata 6 dava primer na edno voobi~aeno rezime na buxet.


-40-

Ilustracija 6: Primerok na rezime na buxetot

KOMBINIRANO REZIME NA BUXETOT (SITE FONDOVI)

Operativen buxet 1996-97 1994-95 1995-96 1995-96 1996-97 REALNI BUXETIRANI PROEKTIRANI BUXETIRANI POÊTEN BILANS OPERATIVNI SREDSTVA Op{ti sredstva 3,755,420 4,228,331 4,228,331 2,759,745 Tekovni sredstva 1,074,962 1,543,553 1,543,553 1,306,345 Kapitalni proekti 205,548 257,705 257,705 926,900 Zamena na oprema 681,171 748,302 748,302 817,965 SREDSTVA ZA SERVISIRAWE NA DOLG 2,030 117 117 164 VKUPNO POÊTEN BILANS NA PRIHODI 5,719,131 6,778,018 6,778,018 5,811,119 OPERATIVNI SREDSTVA Op{ti sredstva 8,048,573 8,164,085 8,201,295 8,424,345 Tekovni sredstva 4,488,960 4,505,780 4,521,530 4,762,810 Kapitalni proekti 11,381 12,000 46,800 65,000 Zamena na oprema 229,660 361,690 231,460 365,160 Vkupno operativni sredstva 12,778,574 13,043,555 13,001,085 13,617,315 SREDSTVA ZA SERVISIRAWE NA DOLG 89 100 230 250 VKUPNI PRIHODI 12,778,663 13,043,655 13,001,315 13,617,565 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - RASHODI OPERATIVNI SREDSTVA Op{ti sredstva 6,977,389 7,558,685 7,107,280 7,790,070 Tekovni sredstva 4,020,993 4,452,678 4,358,683 4,742,759 Kapitalni proekti 375,232 0 2,116,030 0 Zamena na oprema 161,979 679,600 162,347 488,030 Vkupno operativni sredstva 11,535,601 12,690963 13,744,340 13,020,859


-41-

SREDSTVA ZA SERVISIRAWE NA DOLG 184,175 186,950 187,108 189,400 VKUPNI RASHODI 11,719,776 12,877,913 13,931,448 13,210,259 TRANSFERI Transfer od op{ti sredstva (598,273) (605,400) (2,652,600) (634,275) Transfer- vi{ok imot 0 0 (362,750) 0 Transfer kapitalni proekti 416,098 418,475 2,738,425 445,240 Transfer servisirawe na dolg 182,175 186,925 186,925 189,035 VKUPNO KRAEN BILANS 6,778,018 6,943,660 5,847,885 6,218,425 (po~eten bilans + prihodi)-(rashodi)

3. DETALNI POBARUVAWA NA BUXETOT Ovoj del na predloèniot buxet dava podatoci za detalnite rashodi za sekoe oddelenie i pretprijatie po glavni stavki na rashodi. Toj isto taka gi identifikuva rashodite koi ne se stavaat na oddelni oddelenija. Na kraj, toj gi dava detalnite procenki na site glavni i pomali izvori na prihodi. Vo ovoj del na buxetot, koj e najpoznat i ~esto treba da se popolni vo soglasnost so doma{niot zakon ili standarden format. Koga e mo`no, se prepora~uva formatot {to dava sporedbeni cifri. Kako {to e slu~aj so rezimeata, prednost e da se dade format koj vklu~uva realni cifri od prethodnata godina, i toa pridonesuva kon jasnosta na buxetot. Vakvoto pokaùvawe ukaùva na rastot na rashodite za sekoja buxetska stavka, so tek na vreme. Zatoa koga cifrite na rast se nevoobi~aeno visoki i niski, lesno e da se ukaè kade se konkretnite problemi.

Spored postoe~kite praktiki op{tinskite buxetski smetki voobi~aeno se revidiraat za: platite, operaciite i investiciite. Ilustracijata 7 e buxetska klasifikacija, konsistentna vo formatot zaradi revizija, i ovozmoùva finansiskoto oddelenie da raboti so nezavisni buxeti za da se postignat rezultati vo uslugite koi }e pomognat finansiskoto oddelenie da odlu~i na godi{no nivo kakvi uslugi treba da se skusat i dopolnat vo buxetot.


-42-

Ilustracija 7 -- Primer na format za klasifikacija na buxetot

Predmet na

rashod

Realni za prethodnat

a godina

Buxet za tekovnata

godina

Procenka za

tekovnata godina

Prepora~ano za buxetska

godina

Promena vo

denari

Procent na

promena %

100 Rashodi za personal

101 F/T Plati

102 Drugi plati

103 Pridonesi

200 Operativni tro{oci

201 Zalihi

211 Odrùvawe na vozila

221 Greewe

241Transport

300 Investicii

301 Popravka na pati{ta


-43-

4. PRIDRU@EN NARATIV

Vo poslednive godini stana voobi~aeno buxetite da imaat pridruèn narativ za da se objasnat mnogute cifri. Porakata na buxetot na po~etokot na buxetskiot dokument na gradona~alnikot mu dava mo`nost da gi objasnuva poziciite na politikata i nasokata koja ja predlaga. Narativot vo buxetot dava tehni~ki objasnuvawa na cifrite. Isto taka, moè da se iskoristi za da se objasni osnovata za planot kako objasnuvawe za toa kako deluva planot na pla}awe.

êsto buxetskite rabotnici koi obi~no dobro go razbiraat materijalot zemaat zdravo za gotovo deka sekoj drug gi ~ita cifrite i gi razbira kako niv. Ova ne e ~est slu~aj i drugite ~itateli na buxetot, vklu~uvaj}i gi i ~lenovite na Sovetot na op{tinata }e imaat golema korist od dopolnitelni objasnuvawa. Dobar primer bi bil da se stavi edna stranica objasnuvawe za toa kako se odreduvaat kategoriite za rashodi i kako finansiskite rabotnici gi koristat soodnosite koi gi dava centralnata vlast za da se odredat platite na vrabotenite.

Drug na~in na koj pridru`niot narativ moè da pomogne e da se dadat kratki opisi za toa koe oddlenie {to pravi, ona {to go postignale vo minatoto i kakvi celi imaat za slednata godina. Samo nekolku pasusi so kuso objasnuvawe vo ovaa nasoka moàt da storat cifrite da zna~at pove}e.

Kone~no, narativniot opis na buxetot moè da pomogne i da se obezbedat vrski me|u edno oddelenie i drugo, kako i me|u pretprijatijata i lokalnite vlasti. Vo sekoja organizacija ima kriti~ni vrski koi ne mora da bidat o~igledni samo so cifri. Zatoa, dodavawe na narativ za na kratko da gi objasni }e im pomogne na ~itatelite podobro da go razberat buxetot.


-44-

VI. PROCES NA SPROVEDUVAWE I RAZGLEDUVAWE

1. MONITORING NA BUXETOT A. Rashodi Finansiskiot direktor treba da raboti zaedno so rakovoditelite na oddelenijata i so direktorite na oddelenijata za da podgotvi sistem za proekcii i izvestuvawe za realnite rashodi. Idealno, izvestuvaweto za vakviot sistem treba da bide na mese~na osnova za da ima stroga kontrola na nivoto na rashodi. Koga oddelenieto pokaùva stapka na tro{ewe nad proekciite, procesot na izvestuvawe }e pomogne pobrzo da se najde pri~inata. Koga }e se najde pri~inata, treba vedna{ da se prezeme korektivna akcija. Vo zavisnost od okolnostite, korektivnata akcija moè da vklu~i transfer na sredstva od druga aktivnost, revizija na rabotniot plan, reducirawe na idnite rashodi, ili, vo pove}e slu~ai, namaluvawe na rashodite koi ne se su{tinski za odrùvawe na najva`nite uslugi.

Goreopi{aniot plan na rashodi e sredstvo za monitoring. Planot moè da se podgotvi vrz osnova na istoriski modeli na tro{ewe, kako i na poznati sezonski i modeli na tro{ewe po oddelenija. (Na primer, ogrevniot materijal obi~no ne se tro{i vo podednakvi mese~ni iznosi vo tekot na godinata. Ovoj tro{ok e povisok vo ranite i docnite meseci na buxetskiot ciklus, i koincidira so zimskite meseci. Ova treba da se zeme predvid vo procesot na monitoring).

Zna~itelni otstapuvawa od o~ekuvaniot model na tro{ewe moàt da bidat signal za te{kotii za op{tinata. Ako problemite se uvidat kolku {to e mo`no pobrgu, problemot moè da se namali. Barem edna{ mese~no treba da se podgotvi izve{taj za rashodite, koj gi sporeduva realnite tro{oci so buxetot. Vakviot izve{taj treba da se izvle~e od smetkovodstveniot sistem na op{tinata. Strukturata na izve{tajot treba precizno da odgovara na klasifikacijata na buxetot koja se koristi vo buxetskiot dokument. Izve{tajot treba da gi sodrì barem:

# Buxetiranata suma; # Sumata koja se tro{i toj mesec; # Sumata na buxetot koja ne se tro{i; # Procent od buxetot koj e potro{en do toj datum.


-45-

Vo zavisnost od detalite koi op{tinata saka da gi dade, dopolnitelnite kategorii na izve{tajot moàt da vklu~at:

# Sumata koja se potro{ila vo prethodnata godina do dadeniot datum za dadena stavka;

# Razlikata vo procenti me|u tro{ocite vo minatite godini i vo tekovnata godina.

Ilustracija 8 e primerok na izve{tajot za edno oddelenie. Sli~en izve{taj moè da se podgotvi za site oddelenija. Ilustracija 8 -- Primerok za izve{taj za rashodi

Mese~en izve{taj za buxetski rashodi Sanitaren oddel

Aktivnost: Sobirawe na smet Fiskalna godina, 20hh, septemvri

Buxetska

kategorija i {ifra

Godi{en buxet

Potro{eno ovoj mesec

Potro{eno godinava do

sega

Nepotro{en buxet

% potro{en

buxet godinava do

denes Plati 101

10,000

833

7,499

2,501

75%

Dnevnici, 102

38,400

3,200

28,800

9,600

75%

Socijalno103

2,250

100

600

1,650

26%

Danok za vrabotuvawe 104

8,500

709

6,374

2,127

75%

Zdravstveno osiguruvawe 105

6,000

500

4,500

1,500

75%

Zalihi 201

5,500

600

4,100

100

74%

Popravki na vozila 221

3,500

310

2,800

700

80%

Gumi 222

4,000

300

2,800

1,200

70%

Greewe 221

6,000

500

5,800

1,500

96%

Transport 241

3,000

400

2,300

700

76%

Itn. 251

4,300

500

2,000

2,300

46%

Vkupno

91,450

7,952

67,573

23,878

62.9%


-46-

Zabele{ka: Gorniot primer na izve{taj za mese~ni rashodi e primer na izve{taj koj moè da se podnese od rakovoditelite na oddelenijata i od direktorite na pretprijatijata na mese~na osnova. Site {ifri se konsistentni so klasifikaciite na buxetot dadeni vo ilustracija 7. Ova na rakovoditelite na oddelenijata im ovozmoùva da ocenat kako se odviva tro{eweto vo nivnata agencija i da gi uvidat potencijalnite problemi. Ovoj primer pokaùva deka generalno, oddelenieto e vo dobra sostojba. Stavkata za greewe e pogolema za toj period na godinata. Rakovoditelot na oddelenieto treba da ja najde pri~inata za toj problem i da napravi korekcii dokolku e mo`no. Od druga strana, ako problemot e samo sezonski, ili ako ima nekoja druga pri~ina koja e nadvor od kontrola, nema potreba da se deluva. Jasno e deka }e bide dovolno so drugite za{tedi da se pokrie tro{okot. Problemot moè da bide iste~ena voda od nekoj ventil ili pak elektri~en motor {to premnogu rabotel. Bez vakviot vid na izve{taj koj pokaùva deka postoi vakov problem, rakovoditelite ne bi imale pri~ina da mislat deka ima problem.

B. Prihodi Odgovornosta za monitoring na prihodite obi~no leì kaj finansiskiot direktor. Bidej}i toj e poedinec vo op{tinata koj obi~no e vo direkten kontakt so Ministerstvoto za finansii, klu~no e za nego da vnimava na toa {to op{tinata go dobiva. Koga prihodite zapo~nuvaat da opa|aat pod proekciite, finansiskiot direktor moè najlesno da dade preporaki na gradona~alnikot za potrebata da se prilagodat modelite na tro{ewe za da kompenziraat za kusocite.

Prihodite, kako i rashodite, treba da se nabquduvaat vo odnos na buxetot. Realnite tro{oci do odredeniot datum treba da se sporedat so proektiranite sumi za istiot period. Ako ostvarenoto e pomalku od procenkite, treba da se napravat prilagoduvawa za ostatokot na godinata. Kako i so rashodite, va`no e da se napravat sezonski prilagoduvawa i da se zemat predvid navikite za sobirawe na danoci i pla}awe na Ministerstvoto. Ne site prihodi se dobivaat vo podednakvi mese~ni rati vo tekot na godinata.

Vo tekovniot sistem, va`no e finansiskiot direktor da ima bliski vrski so dano~noto oddelenie vo Ministerstvoto. Dobro e ako im ponudi da im pomogne vo procesot na sobirawe. Vo sekoj slu~aj, ako se ~uvaat podatoci za toa {to treba da se sobere, tvrdewata deka treba da se posvetat pove}e napori koga danocite pa|aat pod procenkite }e bidat poverodostojni.

Eden redoven sistem na izvestuvawe za prihodite, sli~en na primerot 8 za rashodite, se prepora~uva. Na finansiskiot direktor }e mu dade seopfaten, lesno razbirliv dokument so kogo redovno }e go informira gradona~alnikot i Sovetot.


-47-

Primer na formatot {to moè da se upotrebi e daden na Ilustracija 9.

Ilustracija 9 -- Primer na preodna izjava na prihodi

Izvor

Vkupno

godi{ni presmetani

prihodi

Prihodi ovoj

mesec

Prihodi

godinava do sega

Nerealiziran

i prihodi

Presmetani

realni prihodi

godinava do sega vo %

Danoci

Dozvoli

Taksi za uslugi

Raznovidni prihodi

Vkupno

V. Obezbeduvawe na uslugi i programi

Procesot na kontrolirawe ne treba da bide edinstveno ograni~en na proverka na sumite na dobieni i potro{eni sredstva. Toj voedno treba da bide i proces na proverka na kratkoro~nite i dolgoro~nite celi na op{tinata za obezbeduvawe na uslugite. Statistikata za izvr{enata rabota isto taka treba da bide sobrana i za nea da se napi{e izve{taj vo sporedben format. Brojot na izvr{enite uslugi nasproti proekciite dava korisni informacii za toa kako raboti op{tinata. Toa isto taka, obezbeduva dopolnitelna analiti~ka alatka za da se odredi kade postojat problemi. Dokolku celite na ostvaruvawe se kombiniraat so potro{enite fondovi, moè da se odredi cenata za edinica usluga. Poka~uvaweto ili padot na cenata na edinica usluga moè da bide korisna alatka za lokalnite vlasti koi se obiduvaat da go podobrat kvantitetot i kvalitetot na uslugata ponudena od strana na op{tinata.

Procesot na utvrduvawe na ovie kratkoro~ni i dolgoro~ni celi e eden od onie {to treba da po~nat zaedno so procesot na podgotovka na buxetot. Kako {to moè da se vidi na Ilustracijata 2, buxetiraweto na sproveduvaweto vo


-48-

golem stepen se bazira na utvrduvaweto i ocenuvaweto na ovie kriteriumi.

Koga na rabotnicite im se zadadeni zada~i, tie poverojatno }e reagiraat so pove}e entuzijazam i interes za nivnite rabotni mesta. Vospostavuvaweto na sistem na kratkoro~ni i dolgoro~ni celi vo celata organizacija gi obezbeduva ovie zada~i.

2. PODGOTOVKA NA BUXETOT ZA SLEDNATA GODINA Kako {to be{e poso~eno prethodno vo ovoj dokument, buxetskiot proces e beskraen ciklus. Kulminacijata na naporot od ednata godina samo go ozna~uva po~etokot na naporot na narednata godina. Sepak, sekoja sledna godina moè da se dobie podobren proizvod dokolku podgotovkata vo tekot na godinata e soodvetna. So cel da se ostvari ovoj proces treba da se institucionalizira i da se napravi serija istraùvawa za tekovnite osnovi za da se osigura deka vistinskata cena na uslugata e razbrana i deka vistinskiot potencijal na prihodite e poznat. Ponatamu, na gradskite funkcioneri im se potrebni aùrirani i to~ni informacii za da donesuvaat dobri odluki vo tekot na godinata. Nedostatokot na soodvetni finansiski analizi gi stava op{tinite vo jasno podredena uloga, ne samo vo izvr{uvaweto na tekovnite rutinski funkcii tuku i vo oblasti kako {to e vlijanieto vrz ekonomskiot razvoj na zaednicata.

A. Analiza na nivoto na uslugite i na rabotata Vistinskoto buxetirawe (sprotivno na ednostavnoto smetkovodstvo na

stavkite za rashodi dadeni na drugo mesto) vklu~uva aktivna proverka na bilansot na rashodite, koj se bazira barem na minimalni podatoci za uspehot. Vo tekot na podgotvuvaweto na buxetot, postoe~kite izvori na prihodi treba da bidat provereni vo odnos na korista, administrativnata efikasnost i cenata na sobiraweto na danocite. Treba da bidat predloèni novi alternativi za prihodi. Ottuka, buxetiraweto treba da bide aktiven proces na analiza na cenata i uspehot. Vo prodolènie sledat nekoi predlozi za analiza na uspehot.

Op{tinskite vlasti treba da nazna~at administrator odgovoren za

stimulirawe na razmisluvaweto na izvr{niot personal i programskite


-49-

administratori za planirawe, merewe i razvoj na procenetite ceni za postoe~kite uslugi. So cel da razvie buxetski pobaruvawa zasnovani na predviduvawata za postoe~kite uslugi ovoj administrator treba da gi poznava (1) kratkoro~nite celi na oddelenieto, (2) kvantitativnite merila na uspehot, (3) planovite za ostvaruvawe i (4) rezultatite od izminatite kontroli i evaluacii na buxetite.

(1) Oddelenijata moàt da bidat podeleni po aktivnosti. Za sekoja

aktivnost treba da se postavat kratkoro~ni celi koi }e bidat konkretni, merlivi i ostvarlivi vo odredena vremenska ramka. Kratkoro~nite celi se po~etnata to~ka za analiza na predloènite op{tinski uslugi.

(2) Merilata na uspehot se kriteriumi preku koi moè da se merat

rezultatite na edna aktivnost. Postojat ~etiri vida na merila na uspehot.

a. Merila na pobaruva~kata ili potrebata kako {to e brojot na kilometri od ulicite koi treba da se ~istat ili odrùvaat; ili brojot na kilometri na vodovodni cevki koi treba da se zamenat.

b. Merila na rabotata ili koli~inata na rabota izvr{ena vo tekot na eden vremenski period kako {to e brojot na sobirawe na |ubreto vo eden den, toni |ubre sobrani za eden mesec ili brojot na inspekcii izvr{eni za eden den. Ovie se isto taka poznati i kako merila na izleznite rezultati.

v. Merilata na delotvornosta im ovozmoùvaat na rakovoditelite uvid vo toa kolku izvori nameneti za edna aktivnost se koristat. Tie gi kombiniraat merilata na rabotnite rezultati so merilata za vleznata cena po edinica. Kako primeri moàt da se navedat brojot na sobirawa na |ubre po grupa, cenata za eden den bolni~ka usluga za eden pacient i cenata za avtobus po kilometar za eden patnik.

g. Merila na efikasnosta (merila na konkretnite dostignuvawa) pokaùvaat vo koj stepen edna aktivnost ja ispolnuva kratkoro~nata cel ili zadovoluva potreba kako {to e prose~noto vreme na odgovarawe na itnite povici.


-50-

Ilustracijata 10 pokaùva kako seto ova moè da se sostavi zaedno i da formira celokupna slika na meriloto na uspeh za sekoja dadena nadle`nost.

Ilustracija 10 - Primer za merila na uspehot

DOLGORO^NI, KRATKORO^NI CELI I MERILA NA USPEHOT (Ovaa ilustracija pokaùva kako dolgoro~nite, kratkoro~nite celi i merilata za uspehot se odnesuvaat na razli~nite nivoa na buxetskata struktura) Programa: îstota na gradot Dolgoro~na cel: Kontejnerite treba da se praznat po raspored za da se namali

koli~estvoto na |ubre i {tetite za zdravjeto Oddel: SANITACIJA Aktivnost: Praznewe na kontejnerite Kratkoro~ni celi: Da se namali koli~estvoto na |ubre odneseno od vetrot so zgolemuvawe

na efektivnosta na sobiraweto ____________________________________________________________________________________ Merila za uspeh na aktivnosta Ovoj mesec Prethoden Presmetka na mesec buxetska godina Merila za pobaruvawe

Broj na kontejneri za praznewe 200 200 200 Merila za rabota

Praznewa nedelno 1000 1000 1200 Timovi za praznewe (kamioni) 3 3

Merila za efikasnost Industriski standard (600/kamion/den) Timovi za praznewe/kontejneri 330 330 330

Merila za efektivnost Zakaàni sobirawa dnevno 200 200 200 Broj na realni praznewa 196 187 190 Broj na razliki 16 25 240

Analiza na rashodite Cena po kontejner ?? ?? ?? (Vkupno rashodi/Realni praznewa na kontejneri)


-51-

VII. SISTEM NA SPOREDLIVOST

Voved – Op{ti karakteristiki na sistemot na sporedlivost

Zdruènieto na finansiskite rabotnici na lokalnata samouprava i javnite prertprijatija vo sorabotka so holandskata asocijacija na op{tinite, VNG International, izraboti Sistem na sporedlivost vo koj se sistematizirani dobienite podatoci od 30 Edinici na lokalnata samouprava i 28 Javni pretprijatija. Idejata za izrabotka na Sistemot potekna od namerata da se obezbedat informacii za prihodite i tro{ocite na edinicite na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija, a potoa vrz osnova na dobienite podatoci da se sogleda najoptimalnoto rabotewe, odnosno obezbeduvaweto uslugi so najmali tro{oci. Sudej}i spored postignatite rezultati, pozitivnite kritiki, odli~nite evaluacii od odrànite rabotilnici, kako i iskaàniot golem interes, moème da konstatirame deka Sistemot ja postigna svojata cel. Spored zborovite na me|unarodnite eksperti, edinstveno Republika Makedonija, poto~no Zdruènieto na finansiskite rabotnici na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija raspolaga so Sistem na sporedlivost vo eden po{irok krug zemji od opkruùvaweto, {to e potvrda pove}e deka e postignata celta koja moème da ja definirame kako mo`nost da se razmenat informaciite i iskustvata me|u op{tinite i javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija {to }e ovozmoì namaluvawe na tro{ocite i optimizirawe na raboteweto.

Toa vsu{nost zna~i podobruvawe na kvalitetot i javniot imix na

administracija na lokalnata vlast vo Makedonija so zgolemuvawe na kapacitetot ZFRLSJP za da obezbedat kompetenten profesionalen konsalting i trening na svoite ~lenovi. Sistemot na sporedlivost pretstvauva kompleksen komjuteriziran sistem za sporedba na finansiskite podatoci od edna op{tina so drugi op{tini so sli~na golemina i nivo na uslugi. Pri toa pokazateli za sporedba se: prihodite, rashodite, sobiraweto na danocite, cenite na uslugite. Podatocite od sistemot moàt da se iskoristat ako se analiziraat podatocite, postoi svesnost za razlikite i podgotvenost za nivno istraùvawe, {to }e pridonese da se izvle~at zaklu~oci i da se zapoznaat najdobrite iskustva. O~ekuvani rezultati od funkcioniraweto na sistemot se:


-52-

• zgolemena osnova za prihod • namaleni rashodi • podobreni uslugi • zgolemen profesionalizam • podobren proces na buxetirawe

Kreiraweto na Sistemot na sporedlivost pretstavuva{e dolgotrajna

aktivnost vo koja pod vodstvoto na holandskiot ekspert Henry Schreurs, aktivno u~estvuvaa 10 lica od Zdruènieto. Hronolo{ki nabquduvano moème da istakneme deka kreiraweto na Sistemot se odviva{e niz slednive fazi:

1. Definirawe na strategija za kreirawe na Sistem na Sporedlivost.

Pri toa bea proektirani site neophodni aktivnosti za izrabotka na Sistemot

2. Podgotovka i distribucija na anketni pra{alnici do site edinicici na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija. Podgotovkata na anketnite pra{alnici be{e dosta va`na aktivnost na koja bea diskutirani i utvrdeni na~inite modelite za pribirawe podatoci. Po utvrduvaweto na formata, anketnite pra{alnici bea dostaveni do site edinici na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija/ javnite komunalni pretprijatija.

3. Obrabotka na dobienite anketni pra{alnici. Vkupno 30 edinici na lokalnata samouprava i 28 javni pretprijatija/javni komunalni pretprijatija dostavile popolneti anketni pra{alnici koi bea osnova za podgotovka na analizite na sostojbite za potrebite na Sistemot na sporedlivost.

4. Podgotovka na softver za Sistemot na sporedlivost. Vrz baza na utvrdenite nasoki za potgotovka na Sistemot na sporedlivost i dobienite popolneti anketni pra{alnici be{e izrabotena prvi~nata verzija na softverot za Sistemot na sporedlivost.

5. Organizirawe na rabotilnica za zapoznavawe so Sitemot na sporedlivost, so namera zapoznavawe na site u~esnici vo Sistemot so negovoto funkcionirawe, a voedno i sogleduvawe i otstranuvawe na eventualnite nedostatoci.

6. Testirawe na softverot za Sistemot na sporedlivost. Po vnesuvaweto na dobienite podatoci, be{e izvr{eno testirawe na Sistemot, kako i pe~atewe na dobienite pregledi.


-53-

7. Podgotovka na Prira~nik za koristewe na softverot za Sitemot na sporedlivost so namera negovo lesno koristewe od strana na vrabotenite i pe~atewe na soodvetni izve{tai

8. Organizirawe obuka posvetena na prakti~nata primena na Sitemot na sporedlivost

1. Definicija na Sistemot na Sporedlivost

Sistemot na sporedlivost moème da go definirame kako:

Alatka za optimizirawe na raboteweto na edinicite na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija preku razmena i sporedba na informacii za na~inite za ostvaruvawe najvisoki prihodi so najniski tro{oci.

Neophodnosta od optimizirawe na raboteweto na edinicite na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija doa|a od faktot deka edinicite na lokalnata samouprava se instituciite koi imaat najdirekten kontakt so gra|anite na lokalno nivo, odnosno edna od nivnite zada~i e samostojno i preku javnite pretrijatija/javnite komunalni pretprijatija ~ii osnova~i se, da obezbedat kvalitetni uslugi i uslovi za ìveewe. So ogled na potrebata od postojano zgolemuvawe na kvalitetot na uslugite i uslovite na ìveewe, {to vo su{tina zna~i zgolemena potreba od investii vo infrastruktura, od edna strana i ograni~enite i postojano nedovolnite izvori na finansirawe od druga strana, pove}e od potrebno e optimizirawe na raboteweto.

Sistemot na sporedlivost baziran na realni podatoci, preku istoimeniot

softver kako najpogodna alatka nudi zna~ajni informacii i analizi, kako i preku me|usebna razmena na iskustva }e pridonesat za postignuvaweto na osnovnata cel: optimizirawe na raboteweto.


-54-

2. Softver za izrabotka na Sistemot na Sporedlivost

Pri podgotvuvaweto na softverot za izrabotka na Sistemot na Sporedlivost be{e posveteno posebno vnimanie na:

• Brzo, lesno i efikasno vnesuvawe na podatocite;

• Brza, lesna i efikasna obrabotka na podatocite;

• Izrabotkata na gotovi izve{tai;

• Izrabotkata na grafi~ki prikazi;

Softverot so vakvi karakteristiki obezbeduva brzo, lesno i efikasno koristewe od strana na finansikite rabotnici, kako i izrabotka na gotovi izve{tai i grafi~ki prikazi bogati so informacii.

3. Vidovi podatoci koi gi obezbeduva Sistemot za sporedlivost

Sistemot na sporedlivost vo osnova e koncipiran da obezbedi sporedlivost na dva vida podatoci:

1. Sporedlivost na podatocite na op{tinite; 2. Sporedlivost na podatocite na javnite pretprijatija/javnite

komunalni pretprijatija; Bazi~no sporedlivosta na podatocite za op{tinite se sogleduva preku:

• Sporeduvawe na podatocite za nivoto na prihodite po oddelni stavki

• Sporeduvawe na podatocite za nivoto na rashodite po oddelni stavki

• Utvrduvawe na stepenot na realizacija na buxetot (Razgleduvawe na planiraniot i realiziraniot buxet)

Pokraj toa Sistemot na sporedlivost obezbeduva pogolem broj drugi

podatoci me|u koi: brojot na ìteli vo op{tinata, broj na naseleni mesta vo op{tinata, broj na vraboteni vo op{tinata, broj na ~lenovi na op{tinskiot sovet, nacionalna struktura, kako i broj na JP/JKP vo ramki na op{tinata.


-55-

Sporedlivosta na podatocite za javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija se sogleduva preku:

• Sporeduvawe na podatocite za nivoto na prihodite po oddelni stavki • Sporeduvawe na podatocite za nivoto na rashodite po oddelni stavki Sistemot na sporedlivost pokraj prezentiranite podatoci obezbeduva

pogolem broj drugi podatoci me|u koi: vid na pretprijatieto, brojot na ìteli koi gi opsluùva, broj na op{tini koi gi opsluùva, broj na vraboteni vo javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija.

Za celosno sogleduvawe na sostojbata, Sistemot obezbeduva detalni

podatoci i za oddelnite uslugi koi gi pruàat javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija, kako {to se:

• Podatoci za vodosnabduvaweto • Podatoci za kanalizacijata • Podatoci za sobirawe smet • Podatoci za pazarni uslugi • Podatoci za pogrebalni uslugi

4. Grupirawe na op{tinite i javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija

• Spored brojot na ̀ itelite op{tinite se grupirani vo slednite grupi: – Op{tini do 15.000 ìteli; – Op{tini me|u 15.000 i 30.000 ìteli; – Op{tini me|u 30.000 i 60.000 ìteli; – Op{tini nad 60.000 ìteli;

Grupiraweto na op{tinite spored brojot na ìtelite e izvr{eno so namera da se utvrdat karakteristikite vo ramkite na op{tinite so razli~na golemina, bidej}i op{tinite so razli~en broj ̀ iteli me|usebno se razlikuvaat ne samo po brojot na ìtelite, tuku i po visinata na ostvarenite prihodi,


-56-

neophodnite tro{oci za nepre~eno funcionirawe, razli~nite vidovi i kvalitet na uslugite i uslovite za rabota.

5. Vidovi na izve{tai Sistemot na sporedlivost vo osnova dava dva vida izve{tai:

• Grupnite izve{tai (prosecite za grupata), koi pretstavuvaat sistematizirani i obraboteni podatoci koi davaat slika za prose~nata sostojba vo ramkite na edna oddelna grupa, spored predhodno utvrdenoto grupirawe, na primer za odredena usluga vo ramki na edna grupa spored brojot na naselenieto. Ovie izve{tai ovozmoùvaat sporeduvawe me|u oddelnite grupi, {to treba da producira iznao|awe na soodveten model za otpimizirawe na rabotata me|u oddelni grupi.

• Izve{tai vo edna grupa (sekoj subjekt posebno) davaat informacija za

sostojbata po oddelni subjekti, vo ramkite na grupata. Ovie izve{tai ovozmoùvaat sporeduvawe na oddelnite op{tini i Javni pretprijatija/javni komunalni pretprijatija vo oddelnite grupi, {to treba da producira iznao|awe na soodveten model za otpimizirawe na rabotata na site edinki vo grupata.

Optimiziraweto na raboteweto na grupata i na oddelnite edinki vo

grupata treba da se realizira pred se so koristeweto na najdobrite iskustva vo namaluvawe na tro{ocite do razmer koj nema da go naru{i normalnoto funkcionirawe na ELS, JP/JKP.

6. Sobirawe i arhivirawe na podatocite

Po podgotvuvaweto na prvi~nata verzija na Sistemot bea dostaveni anketni pra{alnici do selektiran broj na edinici na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija. Prvi~no sobranite podatoci bea obraboteni i arhivirani. Potoa sledea serija od rabotilnici na koi sistemot be{e pretstaven na po{irok broj sega{ni i idni korisnici. Od interaktivniot karakter na rabotilnicite proizlegoa niza preporaki koi bea


-57-

inkorporirani vo najnoviot model na anketniot pra{alnik. So namera da se ovozmoì kontinuitet na Sistemot na Sporedlivost, Zdruènieto gi isprati najnovite anketni pra{alnici do subjektite koi prethodno bea vklu~eni vo Sistemot.

Sobranite podatoci od edinicite na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija se arhiviraat vo sistemot i se koristat za sporedba so podatocite koi }e bidat predmet na opservacijata vo naredniot period.

7. O~ekuvani rezultati

Kreiraweto na Sistemot na sporedlivost ima za cel i od nego realno se o~ekuva da ovozmoì:

Razmena na informacii za prihodite i rashodite vo edinicite na

lokalnata samouprava i javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija

Razmena na informacii za raznite vidovo uslugi koi gi pruàat javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija

Sporedba na pokazatelite Sogleduvawe i prifa}awe na najoptimalniot na~in na rabota,

odnosno obezbeduvawe na potrebnite uslugi so minimalni tro{oci od strana na javnite pretprijatija/javnite komunalni pretprijatija, kako i obezbeduvawe na najsoodvetni izvori na finansirawe edinicite na lokalnata samouprava.


-58-

VIII. REZIME I BLAGODARNOST

Va`no e da se zapameti deka vo ovoj proces, kako i vo pove}eto procesi povrzani so lokalnata samouprava, nema najdobar na~in. Ima mnogu dobri na~ini, a najdobriot e onoj koj e uspe{en za edna zaednica. Spodeluvaweto na ideite, konceptite i metodite, {to e namera na ovoj dokument, vo dolg rok vodi do podobri sistemi koi se poefikasni pri koristeweto na parite od dano~nite obvrznici i poefektivni vo davawe uslugi za vozvrat.

Ima brojni lica ~ii izvori se koristea za da se napravi ovoj prira~nik. Ovie pridonesi, iako ne gi gledaat site, bea od neprocenliva va`nost za sostavuvawe na ovoj dokument. Osobena blagodarnost na:

d-r [uman i Olafs, ~ii {est perspektivi na buxetot se iskoristija za po~etok na diskusijata;

g-|a Lia Ejpril i g. ârls Fransis, ~ija rabota na proektot na DAI vo Estonija se koriste{e kako izvor;

g. Filip Rozenberg, ~ija rabota na proekt vo Romanija finansiran od USAID se koriste{e kako izvor;

g. Maksim Acevski, Zdruènie na finansiskite rabotnici na lokalnata samouprava i javnite pretprijatija - Veles, Makedonija;

g. Ri~ard Kembel i g. Pol Glik, ~ija rabota na buxetiraweto be{e korisen izvor;

d-r Xorx Ges, ~ija rabota vo Makedonija obezbedi mnogu materijali i informacii za ovoj prira~nik;

g-|a Xoan Adams, kole{ka koja go pregleda i go revidira prira~nikot.

Documents

PRIRA^NIK ZA OP[TINSKO BUXETIRAWE ZA RAKOVODITELITE … · Potrebno e odredeno vreme za podgotovka na Sovetot, pregovori za prifatliv komprom is koga postojat nesoglasuvawa i razbirawe