Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti

ISSN 1855-6434 december 2014 letoVII

Jašubeg en JeredJašubeg en JeredJašubeg en Jered Novice iz Drugotnosti Novice iz Drugotnosti Novice iz Drugotnosti ###333333

SREČNO NOVO LETO 2015

ZMAJI SO. PIKA! Pripravil Andrej Ivanuša

2

Jašubeg en Jered ISSN 1855 - 6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti

Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje +386 40 642 356 bojan.ekselenski@gmail.com www.drugotnost.si

Sourednik in oblikovanje: Andrej Ivanuša Borštnikova 33, 2000 Maribor +386 41 732 342 andrej@andros.si www.andros.si

Slika na naslovnici Sandara, Background Store

Društvo Zvezdni prah Maribor Stritarjeva 24, 2000 Maribor www.zvezdni-prah.si

Copyright © 2014 drus tvo Zvezdni prah Vse pravice pridrz ane. Besedila, slike in oblikovne res itve je prepovedano kopirati na kakrs enkoli nac in brez dovoljenja izdajatelja.

NOVOPEČENI

Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubi-

teljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvar-jalno energijo. Z al nimamo nobenega peri-odic nega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njiho-vih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jas ubeg en Jered torej orje ledino.

Kaj lahko avtorji pričakujete?

Vsako delo bo s lo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pome-noslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pret-resanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkva-litetnejs e zgodbe. Objavili bomo zgos c eno oceno vsakega prispelega dela, pri c emer bomo avtorjem svetovali, kako naprej.

Kam poslati svoje umetnine? Svoje umetnine pos ljite na e-naslov:

bojan.ekselenski@gmail.com

Torej … smo na koncu ne prevec dobrega letnika. Saj vemo, da je z ivlje-nje na Zemlji naporno. Edina nagrada je, da vsako leto dobimo brezplac en izlet okrog Sonca. Preglejmo, kaj smo vam pripravili v tej, rahlo zmajsko obarvani s tevilki.

Kot vedno je na zac etku uvodno modrovanje, ki ga je tokrat pripravil Bojan Ekselenski. Sledi »z elezna« rubrika O Z ivljenju, Vesolju in sploh Vsem (hvala ti Douglas Adams). Za njo je Prvi pogled na … Zvezdni prah 2, ki bo januarja 2015 konc no ugledal luc sveta. Zapisali smo s e kratek nekrolog v spomin na slovenista dr. Joz eta Toporis ic a.

⇨ Več na straneh od 1 do 5.

V rubriki Poroc amo smo se lotili letos njega jubilejnega 30. slovenske-ga knjiz nega sejma, ki je bil konec novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani.

⇨ Več na straneh od 6 do 7.

Bojan si je v kinu ali na DVD ogledal kar nekaj filmov. Najpomem-bnejs i je tretji del Hobita. Opisal in ocenil pa je s e Igre lakote: Upor, 1.del, Medzvezdje, Drakula - skrita zgodba in Na robu jutris njega dne. Ta sklop zakljuc uje s e Planet humorja.

⇨ Več na straneh od 8 do 13.

V JEJ intervju smo na izpras evalski stol posedli Danilo Z orz , ki je pra-vkar izdala drugo knjigo svoje c arovnis ke sage PRAVI SVET. Odkrito rec eno, Stephenie Meyer s svojim Somrakom sez e nas i Danili le do kolen.

⇨ Več na straneh od 14 do 17.

Andrej Ivanus a je v rubriki Pogledi prispeval c lanek z naslovom Dva-ins tirideset in svojstven pogled na kultno 'trilogijo v petih knjigah' S to-parski vodnik po Galaksiji.

⇨ Več na straneh od 18 do 21.

V rubriki Izobraz evanje (hm, morda bomo zanjo morali najti kaks no bolj fantazijsko ime) je v 'znanstvenem' prispevku »Zmaji so. Pika!« povedano, da je Slovenija definitivno dez ela zmajev. Jasno, zmaji obsta-jajo, so in bodo! Pika! Nato smo se vpras ali »Ali Zemlja hujs a ali se redi?«, Bojan Ekselenski pa je potarnal o tegobah androidnih bralnikov.

⇨ Več na straneh od 22 do 29.

V Draz ilniku nas Andrej Ivanus a zapelje na planet dveh sonc in dveh lun, nenavadnih ptic, z ivali ter meglenega morja v c asu vibatrosovega poletja. Objavljamo s e njegovo zmajsko zgodbo Zmajeslav Veliki in kot gostjo predstavljamo mlado avtorico Barbara Pleic Tomic iz Hrvas ke z zabavno zgodbo Kuhinjski zmaj. Za konec je Bojan prispeval s tiri pesmi fantazije.

⇨ Več na straneh od 30 do 39.

Na zadnji strani je razpis ZVEZDNI PRAH 3 za nove spekulativne zgo-dbe. Svojo pos ljite c im prej ali najkasneje do 30. septembra 2015.

OCENJEVALNI STANDARDI Spremenjen je nac in ocenjevanja filmov in knjig. Za vsa podroc ja je uvedena enotna ocena in je v razpo-nu od 1 do 10. Podocene so ukinjene, je samo ena ocena. C e je ocena med 1 in 3 je izdelek pod vsako kritiko, v razponu od 4 do 6 so povprec ni izdelki. Razpon od 7 do 10 je prihra-njen za dobre in najboljs e.

PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI ...

3

UVODNO MODROVANJE

UVOD V 2015 Pripravil Bojan Ekselenski

Poloz aj spekulativne fikcije v Sloveniji je silno c uden. V svetu je to t.i. glavni tok. Avtorji so c islani in temu pri-merno obravnavani. Zaloz be jih imajo rade. V knjigar-nah so njihove knjige v ospredju, ljudje jih kupujejo.

KAJ PA PRI NAS? Tudi pri nas je spekulativna fikcija glavni tok. A z al

na drugac en nac in. Iz vseh izloz b in polic knjigarn v vas udarjajo tuji prevodi, zapakirani v vs ec ne, a gene-ric ne naslovnice. C e greste v Konzorcij, najbolj zaloz e-no knjigarno, iskati spekulativno fikcijo, boste naleteli izkljuc no na tuje knjige (prevode ali angles ke origina-le). Povpras ajte o kaks nem domac em avtorju (c e se ga spomnite, kar je precej obic ajno). Osebje bo samo skomignilo z rameni. Z e Drejc ek in trije marsovc ki izpred pol stoletja znajo delati probleme. V zadnjem letu je samo ena knjiga domac ega avtorja dosegla doloc en odmev. To je delo Uros a Topic a z naslovom Emma Storm: Bratovs c ina Culius. Gre za c isto spodob-no urbano fantazijo z elementi magic nega realizma. A odmev je doseglo samo zaradi resne zaloz be, ki se je »spozabila« in izdala nekaj, kar slovenska literarna srenja zavrac a z vsemi s tirimi.

A ne bom tarnal nad stanjem. Tudi avtorji in del-no zaloz ne s(m)o krivi za kilavo stanje. V literaturi je pac kot mnogokje v kulturi – klani, uravnilovka in ukalupljenje.

Spekulativna fikcija v tem okolju razen silno red-kih izjem nima nobene moz nosti. Velika vec ina t.i. literarne stroke celo priznava, da se s fantazijo sploh ne ukvarja, niti je ne bere. Pravzaprav se vsa spekulativna fikcija uliva v kalup otros ke in mladin-ske literature.

Ampak nas, ki se s tem literarnim podroc jem ukvarjamo, ne bi smelo zanimati mnenje literarne javnosti. Vsaj mi bi morali delovati izobraz evalno in predvsem organizirano.

IN KAJ IMAMO? En sam velik nic . Razen redkih izjem avtorice in

avtorji zgolj c akajo na nekoga s subvencijskih nebes, da jih popelje do jase razodetja medu in mleka. A to se ne bo zgodilo. Glede na stanje duha v slovenski literaturi in splos ni kulturi smo s e dalec od pojava pojma spekulati-vna fikcija v jeziku slovenske literarne stroke.

KAKŠNA JE KONDICIJA SLOVENSKE SPEKULATIVNE FIKCIJE V LETU 2014? Zelo slaba. Pravzaprav izstopajo samo s tiri stvari:

Izdaja odlic ne Emma Storm: Bratovs c ina Culius, Odlic en kratki film Kresnik, ognjeno izroc ilo, Izjemno obiskana konvencija Na meji nevidnega.

Sicer s e nima vsega, kar imajo veliki, a je na dobri poti. Kot bi rekel moj stric – poc asi se z aba kolje.

Bojana Ekselenski je najuspes nejs i samozaloz nik na knjigarnis ki platformi Biblos in je vsaj postal opazen. Z al so vsa druga izdana dela poniknila v anonimnosti,

zaloz be so zadovoljne z nekaj knjiz nic nimi drobtinami, a avtoritete na podroc ju knjiz evnosti se tem avtorjem pos-mehujejo s tem, da jim pripisujejo terapevtski pisateljski motiv. Nekateri se zapijejo, drugi zapis ejo. C e z e kdo pokuka iznad vode slovenskega povprec ja, se zapakira v mladinsko ali otros ko literaturo. Tudi Emmo Storm so umestili med otros ko literaturo in jo imajo na otros kih oddelkih. A knjiga ima vis ji domet.

Na tem mestu moram podati nekaj samokritike. Tudi sam nisem vedno storil vsega, kar bi lahko. Z al tudi nas e edino avtorsko drus tvo preprosto ne ve, kaj bi samo s sabo. Tudi tu imam del krivde. Z al je tako, da ne mores poc eti vec kot eno stvar hkrati in soc asno si lahko samo na enem mestu.

Vsekakor vam želim vesele božične praznike (katoliške in pravoslavne), srečno novo leto (takisto naše in pravoslavno) in še druge praznike, ki pridejo v naslednjem trimesečju.

4

O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM /NOVICE SPEKULATIVNE/

ZA KITAJCI ŠE INDIJCI Z indijskega raketnega izstrelis -

c a S riharikota so 18. decembra 2014 prvic izstrelili novo indijsko nosilno raketo GLSV Mk3. Nanjo sta pritrjeni dve raketi na trdno gorivo, ki sta drugi najmoc nejs i tovrstni raketi takoj za pomoz nima raketa-ma evropske ariane 5. Ko je dose-gla vis ino 126 km, se je od nje loc ila kapsula CARE z maso 3.628 kg, ki je namenjena preizkus anju tehnolo-gij, ki jih Indija razvija za prevoz c loves ke posadke v vesolje. Indij-ska agencija za vesoljske raziskave (ISRO) je 26 minut po izstrelitvi sporoc ila, da se je kapsula vrnila skozi ozrac je in preizkusila toplotni s c it ter pod padali pljusknila v mor-je na drugi strani Bengalskega zali-va. Po prvih poroc ilih sta raketa in kapsula uspes no opravili preizkus. Nova raketa bo lahko v nizko zemeljsko orbito utirila 10 ton, v prehodno geostacionarno pa 4 tone.

NEW HORIZONS PRI PLUTONU Najhitrejs e plovilo, ki smo ga

doslej izdelali, je od izstrelitve janu-arja 2006 prepotovalo 4,8 milijarde kilometrov in se je v zac etku decembra s e zadnjikrat prebudilo iz nac rtovanega stanja zmanjs ane dejavnosti. Radijski signal s sporo-c ilom, da je vse v redu, je potrebo-val 4 ure in 26 minut, da je s svetlo-bno hitrostjo pripotoval do Zemlje. Sonda je od cilja, pritlikavega pla-neta Plutona, oddaljena 261 milijo-nov kilometrov in bo mimo njega letela julija 2015. V naslednjih ted-nih bodo strokovnjaki preverili delovanje sonde. Predvidoma sredi januarja se bo zac elo opazovanje Plutona z razlic nimi znanstvenimi napravami in kamerami. Sredi maja 2015 bodo slike Plutona, ki jih bo posnel New Horizons, po kakovosti prekosile doslej najboljs e, ki jih je iz Zemeljske orbite posnel vesoljski teleskop Hubble.

ORION, PLOVILO ZA MARS Z ameris kega letalskega oporis -

c a Cape Canaveral na Floridi je v zac etku decembra 2015 poletela ameris ka nosilna raketa delta 4 heavy, ki je na prvi polet v vesolje ponesla novo ameris ko vesoljsko plovilo Orion. Poskusni polet je potekal samodejno in brez posad-ke. Kljub temu, da je bil Orion pred s tirimi leti skoraj ukinjen, se je nje-gov razvoj nadaljeval in pripeljal do danas njega mejnika, ki je prvi na poti nazaj v okolico Lune, do aste-roidov in, konc no, do Marsa. Servis-ni odsek za Orion na osnovi dogo-vora gradi Evropska vesoljska agencija (ESA). Orion je med odpra-vo dvakrat prec il Van Allenov pas, ki obdaja Zemljo, in bil izpostavljen povec anemu sevanju. Na ta nac in so preizkusili delovanje in zaneslji-vost elektronskih ladijskih siste-mov in rac unalnikov. Lockheed Martin je kapsulo Orion zac el izde-lovati z e l. 2011.

SLOVENSKA SPEKULATIVNA FIKCIJA V LETU 2015 V letos njem letu naj bi po bazi COBISS

v slovenskem jeziku izs li naslednji speku-lativni romani slovenskih avtorjev: Vito Lavrenc ic : VARUH, Bevke:Smar-team,

ISBN 978-961-6953-31-3 Bojan Ekselenski: VITEZI IN C AROVNIKI –

INDIGO OTROCI, samozaloz ba, e-knjiga, ISBN 978-961-93676-2-9 (pdf), ISBN 978-961-93676-3-6 (ePub)

Bojan Ekselenski: VITEZI IN C AROVNIKI – VZPON INDIGO OTROK, samozaloz ba, e-knjiga, ISBN 978-961-93676-0-5 (mobi), ISBN 978-961-93676-1-2 (ePub)

Boris Cerin Levy: PRIS LI SO POME, UDELEZ IL SEM SE SPOPADA CUTINOV Z OSTRINI, Quark, e-knjiga, ISBN 978-961-91100-6-5 (pdf), ISBN 978-961-91100-7-2 (ePub)

Boris Cerin Levy: UKAZ POVELJSTVA – NAJDITE IZGINULE ESKADRE, 1.del – PREKLETSTVO DVOGLAVEGA KLOVNA, Quark, e-knjiga, ISBN 978-961-91100-4-1 (pdf), ISBN 978-961-91100-5-8 (epub)

Janez Jurca: POTEPANJE S C AROVNIKOM, Skrivnost, tisk na zahtevo, ISBN 978-961-6936-17-0

Vanja Osterc: DUBLIN, Bevke:Smar-team, ISBN 978-961-6953-04-7

Danila Z orz : UKLETI ANGEL (saga PRAVI SVET), Ph RED, ISBN 978-961-6849-14-2 (bros irano), ISBN 978-961-6849-15-9 (trda vez.)

Natalija Nanevska Đuric ic : 314 (saga POZABLJENI), ISBN 978-961-6849-13-5 (broš .), ISBN 978-961-6849-16-6 (trda vezava)

Uros Topic : EMMA STORM, BRATOVS C I-NA CULIS, Pasadena, ISBN 978-961-6661-64-5

Silvester Vogrinec: DO KONCA IN NAPREJ, Ptuj:ABV, ISBN 978-961-92706-4-6

Z iga Gombac : SKRIVNOST STOLETNEGA VETRA, Mladika, e-knjiga, ISBN 978-961-205-204-1 (epub)

Z iga Gombac : KOMPANJONI IN BOJEVNIKI C ASA, Mladika, e-knjiga, ISBN 978-961-205-201-0 (ePub)

Alojz Rebula: PRED POSLEDNJIM DNEVOM, Mladika (1.ponatis), ISBN 978-88-7342-200-6 Upamo lahko, da bo bera v naslednjem

letu bogatejs a. Napovedi so vsekakor obe-tavnejs e od letos njih. Je pa res, da je vedno vec zaloz nikov v tez avah, saj ljudje raje kupujejo kruh in mleko kakor knjige. Te so v veliko druz inah postale pravi luksus in dalec zadaj na spisku z elja.

VSE NOVICE PRIPRAVIL (ANI).

5

V SPOMIN DR. JOŽE TOPORIŠIČ (1963–2014)

V sredo, 10. 12. 2014 nas je v 89-tem letu zapustil priz-nani jezikoslovec, slovenist in s e kaj, akademik dr. Joz e Toporis ic . Kdor ima vsaj malo opraviti s pisanjem, ga dobro pozna, zlasti njegovo delo na podroc ju pravopisa in slovarja slovenskega jezika. Poleg mnogih priznanj mu je leta 1996 takratni predsednik republike Milan Kuc an podelil Srebrni c astni znak svobode RS za, citiram, »izjemne zasluge v slovenistiki, za utrjevanje njenega mednarodnega ugleda in za plodno vkljuc evanje stroke v slovensko kulturno in osamosvojitveno z ivljenje«.

Njegova pot je bila izredno bogata. Rojen je bil leta 1926 v Mostecu pri Brez icah. prez ivel je tudi trpljenje pod nacistic nim s kornjem, kot izgnanec v S leziji in Poljski (1941 – 1945). Po vojni je maturiral, dos tudiral in leta 1963 doktoriral. Njegova poklica pot je zgodba o mnogih delovnih izkus njah. Bil je praktik in taks na so njegova dela – zapustil nam je nekako 2000 c lankov in ogromno s tevilo knjig. Njegova bibliografija je konkretno obs irna, saj s teje preko 700 del. Najbolj znan je postal po svojem znamenitem pravopisu.

Brez njega slovenski knjiz ni jezik ne bi bil to, kar je.

PRVI POGLED NA ...

ZVEZDNI PRAH 2 LETNI ZBIR SLOVENSKE FIKCIJE

Pogledal za vas Andrej Ivanuša

S e kaks en mesec dni in v to Vesolje bo prispel nov zbir slovenske fikcije ZVEZDNI PRAH 2. Od prvega zbira so minila z e dolga tri leta in konc no nam je uspelo pridobiti nekaj sredstev za tiskanje. Drus tvo je uspelo pridobiti sredstva na razpisu JSKD v obc ini Maribor novembra 2014.

Tokratni zbir je debel skoraj 400 strani in osrednji del predstavlja zanimiva kriminalka Lili Resnik. Avto-rica jo je poslala z e za prvi zbir, a takrat z al ni bilo prostorske moz nosti, da bi ji zgodbo objavili. Tako v tem zbiru vrac amo svoj dolg.

Prispele pa so nove zgodbe in pesmi, slednje tokrat s e v vec jem s tevilu za kar gre zahvala avtoricama Tanji Mencin in Tatjani Malec. Z veseljem pa predsta-vljamo s e kratki zgodbi Danile Z orz in Marka Vitasa.

Kot gostja je v tokratnem zbiru Avstrijka Nina Hor-vath z zgodbo Dis ec e orgle. Zanjo je prejela nagrado Deutsche Phantastik Preis 2012 za najboljs o kratko ZF zgodbo.

Predstavljena naslovnica v tem trenutku s e ni popolnoma oblikovana.

Lili Resnik ◊ kriminalka: NE HODI K REKI PO PETI

Marko Vitas ◊ PLUTON AI

Danila Žorž ◊ PROCES

Teja Novšak ◊ LUCKY

Majda Arhnauer Subašič ◊ POVRATEK K IZVORNI CELICI

Primož Jenko ◊ UNIVERZALNI ODSTRANJEVALEC

Špela Cvajnar ◊ KADAR TI JE DOLGČAS

Tanja Mencin ◊ ŠKRLATNE NOČI TOURSA

Tanja Mencin ◊ pesmi: KRATKA, REKVIEM NEZNANKI, DROBCI RAZTRGANEGA MESTA

Tatjana Malec ◊ pesmi: MESSIEROV OBJEKT 31, PASSIONS, PETA DIMENZIJA, PLANET MARGHERITA HACK

Gašper Kokot ◊ EFEKT DEHTEČEGA CVETJA

Nina Horvath ◊ DIŠEČE ORGLE (prevod Vesna Käfer)

Andrej Ivanuša ◊ O zbirki (spremna beseda)

6

POROČAMO

30. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM 26.11.–30.11.2014, CANKARJEV DOM, LJUBLJANA Poroča Bojan Ekselenski

V Celjskem literarnem drus tvu smo se odloc ili za sodelovanje na najvec jem in najpomembnejs em knjiz -nem dogodku leta, jubilejnem, z e 30. slovenskem knji-z nem sejmu, ki se je odvijal v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sejem se je odvijal od 26. do 30. novembra. Kot zanimivost naj omenim, da smo bili na sejmu edi-no literarno drus tvo.

ZAČETEK AVANTURE Misija se je zac ela v torek, 25. 11., ko smo se Mira,

Milena, Mirjana in jaz spravili v avto in s kupi knjig in reklamnega materiala ter vse to razpostavili na nas i stojnici v okviru Bazarja malih zaloz nikov.

Na stojnici smo razstavili pesnis ke zbirke Ane Marije Justin, Metke Hojnik Verdev, Milene S imunic in Nus e Ilovar. Nadalje smo imeli izvrstni potopis Mire Gorens ek Prebiranje popotnih slik in moje knjige – v papirnati in elektronski obliki. Na vokljo so bilki DVD z vsemi petimi E-knjigami Vitezi in C arovniki ter obe tiskani knjigi. Indigo otrok iz leta 2007 ni bilo. Knjiga ni na nivoju ostalih knjig, zato sem delil E verzijo. Za gus t sem razstavil tudi tablico z E-knjigo Vitezi in C arovniki: Vzpon indigo otrok. Imeli smo tudi nas o revijo Vsesledje, ki smo jo delili vsem, ki jih je zanima-la dobra literatura. Tako je revija nas la pot do bralk in bralcev. Vsesledje je z anrsko najs irs a literarna revija v Sloveniji, saj v njej najdete eseje, poezijo in tudi kak-s no ZF zgodbo.

SREDA JE NA SREDINI V sredo se je zac elo. Drus tvo in svoj projekt Vitezi

in C arovniki sem prijavil na seznam za projekt S olski knjigosled. To je zanimiv projekt, namenjen organizi-ranim s olskim skupinam. Za nas o stojnico je bilo pri-javljenih 19 skupin, pris lo jih je 16, nekatere tudi iz zamejstva. 350 otrokom sem predstavil svoje delo in drus tvo. Predstavitev projekta je bila uspes na, saj se je ena od zamejskih s ol odloc ila za nakup mojih knjig.

Projekt nisem predstavil kot klis ejsko fantazijsko zgodbo, temvec kot vec plastno in resno pripoved o usodi sodobnega sveta. Poudaril sem, da je pripoved zaradi svoje zasnove primerna tako za zadnja leta osnovne s ole, kot za odraslo in izobraz eno publiko. Vsak zgodbo spremlja na svoji ravni in se pri tem lah-ko ima prav fino.

V sredo, prvi dan sejma je Pro Andy s.p. organiziral predstavitev Vitezov in C arovnikov v okviru Foruma za bralce. C eprav je bila neugodna ura (13:30), je bil prostor za publiko precej poln. Prevladovala je s olska

mladina, ki je z zanimanjem poslus ala zgodbo o edi-nem slovenskem sodobnem fantazijskem projektu. Mnogi so se prvic seznanili z dejstvom, da tudi v Slo-veniji, navkljub c udnosti nas e scene, lahko nastane sodoben projekt spekulativne fikcije.

ZALOŽNIŠKA AKADEMIJA Forumu za bralce je sledila Zaloz nis ka akademija,

kjer je Marko Hercog iz Beletrine predstavil delovanje Biblosa. Dobil sem dragocen vpogled v dejansko stan-je na trgu E-knjig in sem bil zadovoljen s svojo vlogo najuspes nejs ega samozaloz nika. Zatem je sledilo sodelovanje na precej odmevni Debatni kavarni z nas-lovom E-knjige v slovens c ini imamo – kaj pa zdaj? V druz bi z Markom Hercogom, Mihom Kovac em, ob spretnem moderiranju Renate Zamida, smo podebati-rali o trenutnem stanju na slovenskem trgu. reportaz a o tem je bila tudi v c asniku Delo in na mnogih spletnih portalih.

SPLOŠNI VTISI Vse dni sejma smo bili vsi udelez enci polno zasede-

ni s promocijo drus tva in knjig. Zlasti zame je bilo precej divje, saj sem sodeloval vseh pet dni. V nedeljo zvec er, ko je padel sejemski zastor, sem bil podoben pretepeni in pohojeni cunji.

V dneh sejma je drus tveno stojnico obiskalo vsaj 2000 ljudi, od tega se jih je vsaj 1000 aktivno zanima-lo za nas e delo. Najvec zanimanja je bilo za moj pro-jekt. To je pokazala tudi prodaja. Mnogo ljudi je namensko pris lo na stojnico po knjige.

Predstavitev eni od šolskih skupin - Foto: Mira Gorenšek

7

V prodajo je s lo 17 knjig 2 DVD kompleta s 5 E-knjigami in 1 DVD s priroc nikom Rokodelstvo spekula-tivne fikcije, torej skupaj 20 enot. Razdelil sem tudi 38 promocijskih diskov. Bilo je tudi veliko povpras evanje po manjkajoc i vmesni knjigi Vitezi in C arovniki: Vzpon indigo otrok. Najavil sem tudi skorajs njo izdajo Atlanti-da: Imperij sonc nega boga (v tisku) in pravljico Palc ek Bibi. Ravno z uvodom pravljice sem animiral majhne otroke in se imel fino v druz bi najmlajs ih. Kot oc e 5-letnika imam tudi doma odlic nega »proofreaderja«.

Vsekakor Vitezi in C arovniki niso vec neznanka s irs i javnosti. Obstaja vse vec ja ljubiteljska skupnost in za njo bom s e vec delal.

Kaj lahko potegnem iz nas e premierne udelez be? Nas e drus tvo je prvic sodelovalo na taks nem dogod-ku. Bili smo v stiku z realno publiko. Dobro smo lahko spoznali povpras evanje realnega trga izven kroga nas in nas ih simpatizerjev znotraj drus tvene scene. Tukaj se nismo trepljali po ramah, kako fino pis emo. Ljudje so glasovali z denarnicami.

Levo: Mira in Bojan na stojnici Celjskega literarnega društva - Foto: Rok Popovič Desno: Bralno kulturo je treba razvijati z najmlajšimi - animacija otrok - Foto: Mira Gorenšek

O Življenju, Vesolju in sploh Vsem www.andros.si/vesolje/

podroben opis Sonca in planetov Osonc ja, nastanek in mehanika galaksij, rojstvo, z ivljenje in smrt zvezd, bigbang, struktura vesolja in njegov konec, o moz nostih z ivljenja na razlic nih planetih, potovanja na Mars, izza meja Osonc ja in s e dlje, pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov,

formule.

8

FILMI, KINO, DVD

HOBIT: BITKA PETIH ARMAD THE HOBITT: THE BATTLE OF THE FIVE ARMIES Za vas gledal Bojan Ekselenski

Iz romana z nekaj preko 200 strani so nastali trije filmi. Torej 3x vec na stran besedila, kot v primeru trilogije Gospodar prsta-nov. Vsi vemo, da je trilogija zgro-zila vse tolkienovske puriste. V filmih je bilo cel kup pomembnih elementov zgodbe, ki nimajo nic skupnega s Srednjim svetom, kakrs nega nam je Tolkien zapus-til. Zlasti Azog Skrunitelj je simbol skrunjenja Tolkiena.

Ampak kino publiko v 99% predstavljajo ljudje, ki jim Srednji svet ni drugo domovanje. Tem je popolnoma vseeno, kaj je in kaj ni del Tolkienovega izroc ila. Pravza-prav mnogi sploh niso prebrali Hobita in/ali Gospodarja prsta-nov.

Kam naj uvrstim sebe, samot-nega gledalca? Nekam na sredino. Poznam Tolkienovo dedis c ino, dasiravno nisem poznavalec. Tudi Bitko petih armad nisem ocenje-val z vidika tolkienskega purista, temvec z vatli resnega ljubitelja dobre fantazije.

Film se nadaljuje tam, kjer se je konc ala Smaugova pus c a. Bard je po pric akovanju z neba snel zmaja Smauga. Ta je najprej temeljito podkuril Jezernemu mestu. Jezer-jani se napotijo v opus c en Dol, ki stoji nasproti Ereborju. S kratja drus c ina se je polastila svoje gor-ske utrdbe. Thorin vse bolj tone v norost. Pozabil je na vse dogovore in obljube. Obrnil je hrbet vsem. Najprej prikorakajo vilinci. Z Bar-dovimi Jezerjani skupaj z elijo svo-je delez e. Bilbo hoc e ves c as zade-ve spraviti v red. Tik pred zac et-kom obleganja Thorina in njego-vih se pojavi s kratja vojska pod Dvalinovim poveljstvom. Dvalin na c elu svoje vojske jaha kar na pujsu.

Tik preden se s kratje in vilinci spoprimejo, prihrumi c etrta voj-ska – orki. Zac ne se bitka. Legolas in Tauriel se podata na mejo Ang-marja, od koder se proti Samotni gori odpravi s e en kos orc je voj-ske. Peta vojska so orli v Redagas-tovi rez iji. Bitka je odlic no prika-zana. Vmes je tudi nekaj hecnih vloz kov, zlati prikaz Dvalinovega »dela z glavo«. Z al pa film od tre-nutka, ko se Thorin odloc i, da bo

s ef specialcev, poda v c udne, mes-toma silno nelogic ne vode. Res ne razumem, c emu jim je bilo tega treba. Naj omenim recimo Le-golasove antigravitacijske karafe-ke ali obupno razvlec en boj med Azogom in Thorinom. Napad or-lov na prihajajoc o orc jo armado je itak parada neumnosti, vkljuc no z »zrac no« bitko med orli in neto-pirji. Zanimiv moment je recimo, ko na koncu Gandalf sede poleg Bilba in se ukvarja s pipo. S trem poda jasno sporoc ilo. Zanimivo je tudi sooc enje z Nekromantom in vstalimi nemrtvimi Devetimi. Mal-ce me je razoc aral konec filma. Zmanjkala je pika na i.

Konkluzija? Tez ka bo. Na eni strani imamo

odlic no izpeljano bitko, a jo skazi-jo nelogic nosti. S koda.

Podatki o filmu kino, 2d, pustolovska fantastika Nova Zelandija, 11. 12. 2014 Dolz ina: 145 minut * PG-13

Režiser: Peter Jackson

Scenarista: Jonathan in Christopher Nolan

Igralci: Martin Freeman, Benedict Cum-berbatch, Lee Pace, Evangeline Lilly, Luke Evans, Cate Blanchett, Richard Armitage, Orlando Bloom, Manu Bennett, Ian McKellen, Ian Holm, Christopher Lee, idr.

Kratek opis Izteklo se je zadnje dejanje hudo razvlec enega Hobita.

OCENA IN KONKLUZIJA

8,1/10 Kljub vsemu gre za najbolj-

ši del Hobita.

Fantje, saj bom plačal dohodnino!

9

Ta del filma ni razvlec en in liki imajo doloc en razvoj. Seveda pa se ne more primerjati z Gospodar-jem prstanov, zlasti Kraljevo vrni-tvijo, s katerim si deli nekaj opaz-nih lukenj, namenjenih razs irjeni izdaji.

Če bi prej ne videli na filmu Gos-podarja prstanov, bi ob tej trilogiji lahko ljubitelji fantazije krepko ploskali. Tako pa zlahka ugotovi-mo, da je avtor hotel malce namol-sti franšizo. Vsekakor pa nikoli ne smemo enačiti katerokoli knjigo s filmom in obratno. Vsak medij ima drugačen pristop. (Op. ANI)

Ups, za roštiljado sem malce preveč podkuril

To je tretji film Iger lakote in prvi brez lakotnega fajta. Prva dva sta me precej navdus ila, saj sta vsak zase odlic na kritika kapitaliz-ma in predvsem trendov, kam ta gre. Kaj pa tretji del?

Najprej nekaj o zgodbi. Katniss Everdeen, dekle, ki se igra z ognjem, je v podzemlju (dobesed-no) 13. okroz ja, kajti Kapitol je unic il 12. okroz je. Skrivnostno 13. okroz je je sredis c e upora proti diktaturi laz ne demokracije – Kapitola. Predsednica Alma Coin

(Moorova) z eli Katniss za obraz upora. To tudi postane, ko se na lastne oc i prepric a, kaj je Kapitol naredil z njenim domac im okro-z jem. Velik del filma se vrti okoli Peeta Mellarka in druz ine, pa pro-pagandni vojni, a filmu najedajo res hude nelogic nosti. Sredis c e Kapitola ostane brez elektrike zaradi unic enja ene same elek-trarne. Nadalje takrat crkne vsa njihova obramba, oziroma res e-valna ekipa rac una na to (c eprav gre za past). Taks nih drobnih neu-mnosti je s e nekaj.

Seveda je film s e naprej kritika brutalnega kapitalizma. A to spo-roc ilo je malce razvodenelo. Film se prevec vlec e, a kaj, ko hoc ejo financerji projekta temeljito izmolsti svoj vloz ek. Ironija? Tudi. Ne bom vam kratil uz itka, saj je film kljub nedoslednostim, obc as-nim solzavostim in tudi neumnos-tim priporoc ljiv.

Film je malce razvlec en, sporo-c ilo kritike malce razvodeni, a na drugi strani imamo dobro igro, nekaj finih prebliskov in nadalje-vanje tega, kar imamo radi iz predhodnih delov. Dobro prikaz e pomen medijskega vojskovanja in vpliv medijev.

Med snemanjem je preminul igralec Philip Seymour Hoffman v vlogi Plutarha Heavensbeeja. Svo-jo vlogo je odlic no opravil. Zaradi njegove smrti so morali malce spremeniti scenarij.

Podatki o filmu kino, 2d, alternativa bodočnost ZDA, 2014 Dolz ina: 125 minute

Režiser: Francis Lawrence

Igralci: Jennifer Lawrence, Josh Hutcher-son, Liam Hemsworth, Woody Harrelson, Philip Seymour Hoff-man, Donald Sutherland, Juliane Moore, Sam Claflin, idr.

Kratek opis Zgodba je s e naprej kritika brutal-nega kapitalizma v alternativni bodoc nosti, ali res?

IGRE LAKOTE: UPOR 1 THE HUNGER GAMES - MOCKINGJAY PART 1 Za vas gledal Bojan Ekselenski

OCENA IN KONKLUZIJA

7,2/10 Razvodenelo sporočilo in

razvlečen film.

Zgoraj: Vsi morate kupovati v 13. Okrožju Spodaj: Veš stari, punca, ki se igra z ognjem

te bo sesula!

10

FILMI, KINO, DVD

Medzvezdje je c istokrvni znan-stveno fantastic ni film. Taks en, kakrs nih ne snemajo vec . Posebej me je osupnila vizualizacija neka-terih zanimivih fizikalnih fenome-nov, kot je recimo vstopna toc ka v c rvino ali bliz ina c rne luknje. Pri vizualizaciji se je rez iser poskus al drz ati tega, kar o prikazanih feno-menih ve znanost. To je nekaj, kar z e dolgo pogres am v ZF filmih. Pridevnik znanstvena naj bi pou-darjal fikcijo, kjer naj bi bil realni temelj.

Vsebina ni tako pretresljiva. Svet je pred unic enjem. Vse razpa-da in zadnja moz nost je naselitev na kaks nem primernem planetu. V ta namen skozi c rvino pri Saturnu pos ljejo skupine na razlic ne pla-nete. Po letih c akanja pridejo rezultati in potrebno je poslati s e eno odpravo.

Pos ljejo bivs ega poskusnega pilota Cooperja (McConaughey) v druz bi dr. Brand (Hathaway) in drugih. Pred odhodom smo pric a

klasic ni ameris ki druz inskosti, ki na srec o ni taks na cokla, kot v mnogih drugih filmih. Seveda ne manjka tudi gobc ni c rnec (pac ni ga c ez politic ne korektnosti), ki je skoraj kopija tistega v Misija na Mars. Tudi Misija mi je ljub, saj tudi ta film ni z alil pridevnik znanstveno.

No, vrnimo se k Medzvezdju. Ladja se po skoku c ez c rvino znaj-de v bliz ini zvezdnih sistemov blizu c rne luknje. Najprej obis c ejo nenavaden vodni svet. Ker se c as v bliz ine c rne luknje razpotegne, je nekaj ur na planetu enako nekaj let na orbiti. Logika? Na nekaterih mestih je filmskim ustvarjalcem pri logiki, navkljub sledenju fiziki, kar grdo spodrsnilo. Potem je sle-dila odloc itev, kam naprej. Sooc ila sta se c ustva z enske in razum mos kega. Zmagal je razum, a cena za to je bila precejs nja. Znova smo pric a osupljivi viziji in seveda spletki. Tukaj smo bili pric a nena-vadni plehkosti – c ustva premaga-jo dimenzije, svetove, c as in pros-tor, a razum je nekaj, kar naredi napake. Ta del bi lahko bolje izve-dli. A tako je, nihc e ni popoln. Ne bom vam kvaril uz itka z nadalje-vanjem opisa zgodbe. Film je, nav-kljub nekaterim prav banalnim hecnostim, velic asten. Ves c as sem c util vpliv Odiseje 2001. Celo glas-bena spremljava je bila podobna velic astnemu Kubrickovem delu. In seveda ne smem pozabiti obeh robotov.

Naredimo konkluzijo.

Gre za odlic no ZF delo, ki ne stavi na ameris ko iztrebljanje vesoljskih teroristov in brutalen izvoz demokracije v vsak kot vesolja. Vsakdo z z eljo po ZF s soljo in sporoc ilom naj si ta film ogleda. Zaradi z elje po ugajanju mnoz icam ima nekaj mimostrelov, a to ne odtehta celote. V zadnjih letih so nam redko dostavili ZF film, ki kljub spektaklu lahko dos-tavi s e nekaj vec . Mogoc e sem malce odpustljiv, ker sem pac lju-bitelj vesoljs c in s soljo. A to ne odtehta dejstva, da gre za enega boljs ih ZF filmov zadnjih let. IMDB filma je 8,9/10, kar tudi veliko pove.

Podatki o filmu kino, 2d, znanstvena fantastika ZDA, 2014 Dolz ina: 169 minute * PG-13

Režiser: Christopher Nolan

Scenarista: Jonathan in Christopher Nolan

Igralci: Matthew McConaughey, Anne Hathaway, Jessica Chastain, John Lithgow, Casey Affleck, Matt Damon, Wes Bentley, Bill Irwin, Mackenzie Foy, Topher Grace, David Gyasi, idr.

Kratek opis Konc no znova c istokrvni ZF film z vesoljskimi ladjami, c rvinami in c rnimi luknjami ter seveda vse, kar sodi zraven.

MEDZVEZDJE INTERSTELLAR Za vas gledal Bojan Ekselenski

OCENA IN KONKLUZIJA

8,5/10

Odlično ZF delo.

Naveličal sem se koruze. Raje grem v vesolje!

Hej! To je moj lunch paket! Tace stran!

11

www.drugotnost.si Kar ni mogoc e najti v tej s tevilki, je zagotovo na nas i spletni strani.

Tudi stare s tevilke Jas ubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve s tevilke) do danes in to v PDF!

Drakulo sem pric akoval s pre-cejs njo nestrpnostjo. Je sposoben kdo s e posneti spodobno vampir-s c ino brez nepotrebne romantike in ostalih nepotrebnosti? Nam lahko kdo dostavi c isto pravo pitje krvi?

Zgodba se zac ne obetavno. Pri-c a smo Vladu Tepes u, romunske-mu knezu, ki je del z ivljenja prebil na turs kem dvoru kot sultanov talec. Njegova knez evina je nekak-s en turs ki vazal. Vse je bilo fino, skoraj v skladu z zgodovinopis-jem, ko pridejo hudi Turki z debe-limi ... in zahtevajo davek v obliki dec kov. Vlad rec e NE! V prvi rundi zmaga ameris ka druz inskost, a v naslednji je sooc en z ogromno turs ko vojsko. Kaj storiti? Zatec e

se k starodavnemu zlu, ki za ulti-mativni dvig EXP postavi ultimati-vno ceno. Vlad se odloc i, da je vre-dno. Od tod naprej gre film v fan-tazijske vode, kar pa z al ni izvede-no najbolje. Do bridkega konca je parada luknjavosti ... S koda. Seve-da so z e nakazali morebitno nada-ljevanje, c e bo dovolj obilen dotok cekina.

Konkluzija je trda!

To je najvec , kar lahko podeli-mo tej zmes njavi. Scenaristi naj-brz niti sami niso vedeli, kaj so z eleli. Plac niki drakuljenja so zah-tevali nekaj, kar se bo prodajalo in dobili smo, kar so si na osnovi trz ne raziskave z eleli Americ ani med 2 in 92 leti z IQ<50.

Film drz i pokonci samo Luke Evans v podobi Vlada Drakule Tepes a. Vsi drugi so bolj ali manj statisti. Poznavalci Igre prestola bodo prepoznali kar nekaj likov in ljube Martinove sage. Tam so bis-tveno boljs i ...

Film je namenjen ljubiteljem vampirjenja in zgodbe o zac etku mita. Kot sme omenil, film se dob-ro zac ne.

Podatki o filmu kino, 2d, fantazijska grozljivka ZDA, 2014 Dolz ina: 92 minute * PG-13

Režiser: Gary Shore

Scenarista: Matt Sazama, Burk Sharpless

Igralci: Matthew McConaughey, Anne Luke Evans, Sarah Gadon, Dominic Cooper, Samantha Barks, idr.

Kratek opis Zmes njava z Drakulo in podobnimi stvori.

DRAKULA, SKRITA ZGODBA DRACULA UNTOLD Za vas gledal Bojan Ekselenski

OCENA IN KONKLUZIJA

6,0/10

Zmešnjava pač!

Zgoraj: Ni ga čez dobro iztrebljanje teroristov

Spodaj: Moje ljubke ptičice ...

12

FILMI, KINO, DVD

Na robu jutris njega dne bi zlah-ka odpravil z zamahom roke, s e eno plapolanje ameris ke zastave in s e ena parada izvoza demokra-cije. A ne gre tako zlahka. Vsako leto nam dostavijo invazijo zlob-nih vesoljcev na nas ljubi domek. Vedno se z njimi spoprimejo Ame-ric ani. Tokrat so ti vesoljci s e posebej zlobni, ker lahko prevrtijo c as nazaj in naredijo popravke. Pric a smo zasedbi Evrope in prip-ravam za novi Dan D (ne pozabi-mo, letos obhajamo 70-letnico tega dogodka in film je temu neka-ks en poklon). Major US William Cage (Tom Cruise) je v vlogi stra-hopetnega vojnega piarovca, ki ga splet okolis c in (in njegovega gob-canja) dostavi v oklep rekruta na prvi bojni c rti. Med izkrcanjem na plaz i, za las podobni tisti v Nor-mandiji, pa sluc ajno pokonc a t.i. Alfo. Ker pride v stik s krvjo pos a-stka, dobi sposobnost previjanja c asa. Ob vsaki smrti se vrne na zac etek in z novimi izkus njami ponovi vajo. Tako nekaj 10x pono-vi izkrcanje, ki se konc a s katas-trofo za zaveznike. Potem se z Rito (Emily Blunt), izkus eno vojno junakinjo, odloc i za pokonc anje Omege, glavnega uma lovkastih vesoljcev. Ti grozijo z zasedbo

celega planeta in ukinitvijo fast foodov. Torej, vzrokov za termini-ranje sovraz nikov demokracije je dovolj. Vajo lova in ubijanja nekaj-krat ponavljata. Kot v kaks ni rac u-nalnis ki igri.

Zgodba je zaradi izvedbe ves c as zanimiva in te drz i pred ekra-nom. Akcija je odlic no posneta in na srec o ne najeda s poceni patri-otizmom. Spremljamo Cageov razvoj iz strahopetne mis ke v raz-turas kega MF pobijalca alienov. Film bi slabs e izpadel, c e ne bi bil poklon Normandiji 1944 in tudi klavnici Verduna iz prve svetovne vojne (100. obletnica zac etka!!!). Scene so resnic no pravi poklon izvirniku v z ivo. Tudi nekatere nelogic nosti lahko poz remo.

Konkluzija?

Za vis jo oceno mu manjka mal-ce vec konsistence in manj klis ej-skih likov. Ti so sicer prisrc ni, a tudi ta prisrc nost ima meje. Vse-kakor je film obvezen ogled za vse

ljubitelje dobre akcije z ZF noto. Ideje v filmu so dobre in lepo predstavljene. Film je vreden nakupa v obliki DVD & BRD, c ep-rav je disk precej standardno opremljen, torej brez posebne dodane vrednosti.

Podatki o filmu DVD, znanstvena fantastika ZDA, 2014 Dolz ina: 114 minut

Režiser: Doug Liman

Igralci: Tom Cruise, Emily Blunt, Charlotte Riley, idr.

Kratek opis Ne izkrcanje v Evropi v Normandiji, temvec na nekem obskurnem pla-netu, ehm, Zemlji.

NA ROBU JUTRIŠNJEGA DNE EDGE OF TOMORROW Za vas gledal Bojan Ekselenski

OCENA IN KONKLUZIJA

7,9/10 Odlično za alienski vojni

film.

Zgoraj: Čuj, res jih morava sesuti. Ukinili bodo refil in cuker v solati!

Spodaj: Obljubim! Ne bom več izvažal ameri-

ške demokracije in ne bom sejal bedaste družinskosti.

13

PLANET HUMORJA

STAR WARS – SKORAJ BREZ BESED

Saj nas tu in tam malo strese elektrika, a kaj bi to! Mi 'mamo se fajn.

Lahka aviacija, v boj!

A veš, da mi je zmanjkalo prostora. Koledar sem izklesal le do 21. 12. 2012! Heh, to bo

v bodočnosti nekatere spra-vilo ob pamet!

Voda na Marsu!

Kaj buljiš?! Medtem, ko si bil na dopustu je v pisarni prišlo do časovno-prostorske razpoke.

TVOJA STRAN dragi!

MOJA STRAN

14

DANILA ŽORŽ (rojena 1979) je bila zlata maturant-ka, nato je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2010 je opravila še magisterij na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. V Ajdovščini ima svojo odvetniš-ko pisarno in je tudi mediatorka. Veliko priznanje je dobila za svoja prvenca, znanstvenofantastično-pustolovska romana Poskus (2000) in Izkop (2005), saj se je z obema uvrstila med pet finalistov za Večernico. Leta 2008 je napisala otroško detektivko Primer leteče-ga kovčka in leto kasneje še Primer neznanega letečega predmeta. Po prvem Primeru je po Danilinem scenariju nastal tudi kratek interaktiven animirano-igrani film (režija in animacija Klemen Gorup, 2008). Film Primer letečega kovčka je bil predvajan na TV Slovenija. Po Sloveniji je izvajala interaktivne delavnice za otroke. O svoji ustvarjalnosti in spodbujanju bralne kulture je pisala v strokovni reviji Otrok in knjiga (št. 73, 2008, »Ofenziva« letečega kovčka). Leta 2012 je izšel njen fantazijski roman Čarni angel, letos pa še njegovo nadaljevanje Ukleti angel.

Opazil sem, da fantazijo v glavnem pišejo tehnič-

no-tehnološko, ekonomsko ali pravno izobraženi pisatelji z diplomami ali celo z magisteriji. Kaj je tebe kot pravnico pritegnilo, da si se lotila pisanja fantazijske literature?

Fantazijske literature sem se lotila z e davno prej, preden sem postala pravnica. Sicer pa mi je ta z anr vs ec , ker omogoc a najvec kreativne svobode. C e ti ni vs ec , da je nebo modro, si pac zamislis zelenega, potem pogle-das , kaks no kemic no strukturo bi tako ozrac je imelo, in kaks no z ivljenje bi se v teh pogojih razvilo ... in z e imas nov planet, pripravljen, da se na njem odvije tvoja zgod-ba. Simulacija alternativ za vse, kar ljudje vidijo kot samoumevno, mi je od nekdaj nadvse privlac na. Za verodostojnost take simulacije pa je nujno potrebno znanje s podroc ji, ki jih nas tevas .

Kot pravnica sem ujeta znotraj pravil, ki jih postav-ljajo zunanji akterji, v fantazijski literaturi pa lahko vsa ta pravila postavim pod vpras aj, tako da je to tudi ventil za spros c anje frustracij, ki jih povzroc a neuc in-kovita zakonodaja.

Z al fantastika v Sloveniji s teje za »neumetnis ki«, cenen, mogoc e celo neprimeren z anr. Po drugi strani pa je fantastika zaradi svojega velikega potenciala vedno prvi z anr, ki pade pod sekiro avtoritarnosti. C e se zdruz i to dvoje, potem mora biti nujni sklep vsake-ga literata ta, da Slovenija nujno potrebuje kvalitetno domac no fantazijsko literaturo, ki bo ta z anr postavila

(tudi v krogih strokovnjakov in oblikovalcev (srednje)s olskih kurikulumov) na mesto, ki si ga zasluz i.

Podpis em se pod geslo: »Reality is for those who can't handle science fiction.« (Resničnost je za tiste, ki ne zmorejo uporabljati znanstvene fantastike.) Znan-stvena fantastika (oziroma tudi druge vrste fantazijske literature) imajo moc , da bralcu pomagajo presec i last-ne predsodke. Bralec bo namrec zgodbo, ki na prvi pogled nima nobene zveze z njegovim vsakdanjem z iv-ljenjem sprejel bolj odprto in bolj neobremenjeno in bo zato tudi laz e dobil objektiven pogled na svoje prepric a-nje. Fantazijska literatura bralcu nastavi veliko bolj jas-no ogledalo kot drugi z anri, zato (v nasprotju s popular-nim prepric anjem, da gre za eskapizem) zahteva nad-povprec no pogumnega bralca.

Pred nami je tvoja nova knjiga Ukleti angel

(založila PH RED, Bled, 2014). O čem je zgodba in kakšno sporočilo želiš podati bralcem?

Ukleti angel je druga knjiga v sagi Pravi svet. Saga se odvija okrog treh srednjes olcev: Zale in Brite, ki sta c arovnis ki zac etnici in Amedejem, lovcem na c arovni-

Danila Žorž—foto Jože Suhadolnik

JEJ INTERVJU

ČARNI, UKLETI IN ŠE KAKŠEN ANGEL DANILA ŽORŽ Vprašanja zastavljal Andrej Ivanuša

15

ce, v katerega se zaljubita. Poleg vseh problemov, ki jih imajo obic ajni najstniki, se morata spopadati s e z nadnaravnimi silami, ki jih po nerodnosti ali nakljuc ju priklic eta sami ali ki jih nadnju priklic ejo drugi (od amorfnih senc, preko fantazem in elementalov do c isto konkretnega demona), in z Redom, fanatic no in okrutno podtalno organizacijo lovcev na c arovnice. C arovnici sta na zac etku precej naivni in amaterski, vendar se sc asoma, tudi po sili skrajnih razmer, nauc i-ta c isto resne magije, brezobzirni stranski liki pa ju ozdravijo naivnosti. Ukleti angel je poln podrobno opisanih c arovnis kih ritualov (izhajala sem iz wiccanske tradicije), vkljuc no z uroki in vsemi potre-bnimi pripomoc ki. Vse dogajanje je postavljeno tako rekoc na domac e dvoris c e: v Ljubljano in okolico.

Sporoc ilo? Poleg tistega, ki je prisotno v vseh mojih knjigah (stvari nikoli, ampak res nikoli, niso take, kot so videti) bi bilo najpomembnejs e tole: »Nase se lahko vedno zaneseš, tudi takrat, ko vsi ostali odpovejo.«

Saga Pravi svet v tem trenutku obsega dve knji-

gi: Čarni angel in Ukleti angel. Koliko knjig bo na koncu v sagi in katera je naslednja?

Glede s tevila knjig sta dve varianti: tri ali devet. Prve tri sledijo Zali in njeni poti od povprec ne najst-nice do prave c arovnice. Po enakem principu bosta moral odrasti tudi druga dva akterja, Brita in lovec na c arovnice Amedej. Njima bi pripadle knjige od c etrte do devete. Ali se bo to res zgodilo je odvisno predv-sem od interesa zaloz be, da s sago nadaljuje. C e inte-resa ne bo, se bo saga zakljuc ila z zadnjo knjigo Zaline zgodbe, to je s Padlim angelom. V tem delu Zala konc -no ugotovi, kaj hoc e biti in do kod segajo njene moc i, vzame si nadzor nad svojim z ivljenjem, hkrati pa se razkrijejo prave identitete vseh akterjev, pa tudi »sil iz ozadja«, ki so doslej upravljale s tremi junaki.

Kako ustvariš »svoj izmišljeni« svet? Koliko ti

pri tem pomaga znanje fizike, biologije in podob-nih področij iz šolskih klopi?

Ko kujem novo zgodbo, izhajam iz glavnih likov. To je zame najlaz ji del, zdi se mi, da se »rodijo« kar samodejno. Ugotovim, kdo so, njihov znac aj, motivaci-je, preteklost in cilji.

Ko so liki izdelani se zac ne simulacija njihovega obnas anja: glede na to, kaks ne so njihove predispozi-cije – kaj se bo zgodilo, c e jih dam skupaj? Iz tega se oblikujejo glavni konflikti, ki so jedro zgodbe.

Zadnja faza je oblikovanje sveta: v kaks nih okolis c i-nah bi se ti konflikti najbolj izrazili in omogoc ili, da liki dosez ejo (ali pac ne) svoj cilj. Moji svetovi so zelo blizu realnosti, vnas am le posamezne fiktivne elemen-te (npr. vis ji nivo znanosti, alternativne zgodovinske c asovne linije, kaka teorija zarote o prikriti sedanjosti, obstoj nadnaravnih sil ali c arovnis tva, itd.), pac tisto,

kar naredi razliko med knjigo in reportaz o. (Kot zani-mivost lahko povem, da sem za vreme v Čarnem angelu uporabila resnične meteorološke podatke in sem zgodbo celo prilagodila, da se je ujela z njimi.)

Za te fiktivne elemente vedno skus am najti kaks no sidris c e v »normalnosti« (kvantna fizika recimo daje zelo dobra oporis c a za razlago c arovnije, kaks en bolj obskuren arheolos ki c lanek daje verodostojnost alter-nativni zgodovini, na internetu pa tako ali tako vedno najdes kaks en podatek, ki bo »potrdil« s e tako za lase privlec eno teorijo zarote). V procesu oblikovanja verodostojnih svetov je tako nujna sinteza razlic nih podroc ji in znanosti, ki na videz nimajo nic esar skup-nega. Vsa navlaka, ki se jo je bilo treba nauc iti v s oli, se tukaj izkaz e za neprecenljivo, saj je osnova za nadaljnje raziskovanje. Seveda postane najbolj zani-mivo, ko se dokopljes do gradiva, ki postavlja na laz , na glavo ali pod vpras aj tisto, kar je v s olskih uc beni-kih, a do tja ne mores priti (oziroma c e prides ti manj-ka pomemben kontekst) brez s olske osnove.

Katero literaturo bereš, da si pomagaš pri pisanju? Najprej je seveda strokovna literatura. Ko razisku-

jem snov za pisanje posamezne knjige, nas tudiram ogromno literature in internetnih virov. Oba, C arni angel in Ukleti angel, sta zahtevala vsak vsaj za eno diplomsko nalogo prebranega gradiva, z zelo razlic nih podroc ji, od zgodovine c arovnis tva do geologije.

Obc asno preberem tudi kaks en priroc nik ali c lanek o kreativnem pisanju, vendar zmeraj z malo distance. Is c em nac ine, kako izboljs ati svoj sistem pisanja, ne da bi pri tem razsula tiste elemente, ki z e zdaj dobro delujejo.

Tretji sklop so leposlovna dela, ki imajo podobno tematiko ali ciljno publiko kot knjige, ki jih trenutno pis em. Ne gre za to, da bi hotela posnemati te knjige, pac pa bolj za to, da skus am avtorju »zlesti v glavo« in ugotoviti, kako je razmis ljal in kako se je poc util, ko je pisal.

Prav gotovo imaš tudi sama najljubšo knjigo?

Zakaj ti je prav ta najbolj pri srcu? Za knjiz nega molja je to zelo tez ko vpras anje.

Nimam ene najljubs e knjige, so pa knjige, ki so na meni in mojem pisanju pustile pec at. Zagotovo sem najvec krat prebrala Scottovega Ivanhoeja (to je bilo tik pred tem, preden sem si sama zac ela pisati knjige, ker je v knjiz nici zmanjkalo takih, ki bi se mi zdele zanimive). Najvec je »razodetje« v mojem pisanju je bil zagotovo Michael Chricton, saj sem pri njem prvic naletela na tako dobro zdruz itev znanosti in znans-tvene fantastike, da je bilo tez ko loc iti, kje se konc a znanost in zac ne fantastika. Znanstveno ozadje je bilo izjemno dobro razloz eno in razumljivo, kljub temu pa je bila zgodba napeta in knjiga neodloz ljiva.

16

Med mojimi najljubs imi primeri prepletanja (res velikega s tevila) zgodb in gradnje alternativnih svetov je Night's Dawn Trilogy od Petra F. Hamiltona. Knjiga, ki me je tako razjezila, da sem se lotila z anra najstnis -kih ljubezenskih romanov (ki jih nisem nikoli brala, ko sem bila najstnica), pa je Somrak. Za tehnologijo kriminalke ostaja moja najljubs a referenca Agatha Christie.

V JEJ objavljamo zgodbe novih piscev. Kaj bi jim

svetovala? Najbolj bistveno: nikoli naj vas ne bo sram tega, kaj

ste napisali. Pokaz ite, kaj ste napisali, ob vsaki moz ni priloz nosti. Iztisnite iz svojih bralcev mnenje, c e vam ga ne dajo prostovoljno. Povratne informacije so naj-bolj dragocena valuta za vsakega pisatelja. Nikoli ne obupat, c e je povratna informacija negativna – razjezi-te se in izboljs ajte svoj tekst.

Ko konc ate prvi osnutek, ga obvezno za par tednov pustite v predalu. Pozabite nanj. Samo tako boste lah-ko s svez im, neobremenjenim pogledom zares videli, kaj ste napisali. Medtem pis ite kaj drugega.

Popolna knjiga ne obstaja. Takoj, ko napis es nek tekst, imas obc utek, da je to najboljs e, kar lahko nare-dis . Po prvem branju mesec za tem se ti zdi katastrofa in bi jo najraje zaz gal. Po treh mesecih poliranja, se ti

zazdi sprejemljiva. Ko ti zaloz nik sporoc i, da jo hoc e izdati, si blaz en in prepric an, da je to tvoje najboljs e delo vseh c asov. Teden dni po tistem, ko dobis v roke natisnjen izvod, ko se je evforija z e polegla, zagledas vse nerodnosti in napake v zgodbi. Takrat si zaz elis , da knjiga ne bi nikoli izs la. Ko po desetih letih ponov-no odpres svojo prvo izdajo, se smejis sam sebi in svojemu otroc jemu slogu. Popolnega zadovoljstva z nekim tekstom ni mogoc e dosec i, zato ga nima smisla zasledovati. Vsekakor pa ima smisel zasledovati kak-s no izdajo, da se to dosez e pa je prva in najbolj nujna predpostavka za to pa je ta, da das tekst od sebe.

Ob sagi zagotovo že razmišljaš ali celo že pišeš

kaj drugega. Ali nam lahko malce odpreš vrata v tvojo čarno skrinjico?

Pis em res veliko, s e vec pa imam idej. Na zalogi imam z e, c e sem prav pres tela (lahko je tudi kaks na vec ), s tiri dokonc ane knjige pa s e nekaj drugih tek-stov, ki c akajo, da se jih bogovi knjigotrs tva usmilijo. Med njimi so: precej obsez en znanstvenofantastic ni roman, ki povezuje davno preteklost z daljno prihod-nostjo; fantazijski romanc ek za otroke, v kateri junaki medsebojno vplivajo na njihove sanje in potem v njih c isto zares z ivijo; tretji del iz serije Primerov, to je Primer vampirja v megli; in en krajs i scenarij. Ena od

JEJ INTERVJU

17

mojih kratkih zgodb, Proces, prihaja v naslednjem Zvezdnem prahu. O tem, kaj imam s e v delu pa raje ne bi govorila – ideje so fluidne in noc em jih ukalupiti s tem, da jih nekje zapis em.

Zagotovo je pisanje eden izmed tvojih »pobegov« iz formalističnega pravnega

sveta. Ali imaš ob tem še kakšen hobi? Ali te veseli še kaj drugega? Zanima me vse, kar je kreativnega, kjer se nekaj ustvari, kjer prej ni bilo nic . Niso

mi pod c ast »obrtnis ki« (ali staromodni) hobiji, kot so recimo s ivanje, pletenje, kvac -kanje, klekljanje, vezenje; povsod pa obrt nadgrajujem s tehniko, recimo z oblikovan-jem krojev ali vzorcev za idrijsko c ipko, kar je oboje tehnic no precej zahtevno, zahteva pa tudi doloc en smisel za estetiko oziroma umetnost. Oblikujem nakit, slikam na svilo, moja kuhinja je laboratorij za nove recepte. Na drugi strani je seveda rac unalnis tvo in elektronika. Recimo pred kratkim sem se zagrizla v osnove sestavljanja in programi-ranja vezij. Hobijev imam nasploh toliko, da si vec ino c asa z elim, da bi z ivela na Veneri (kjer je dan dolg za tric etrt zemeljskega leta), ali vsaj na Marsu (za tiste dodatne pol ure vsak dan).

Za konec, bi še sama kaj dodala? Geslo moje kriz arske vojne je: »Branje je zabavno.« C e se ob branju ne zabavas , to pomeni samo to, da beres napac no knjigo – is c i dalje! Hvala lepa za intervju z željo, da bi ti uspelo preseliti se na planet Venemars,

kjer je dan dolg tričetrt leta in leto za 11 mesecev daljše od zemeljskega.

PREGLED LITERARNE BIBLIOGRAFIJE Odiseja / Danila Z orz - Cmok : z nadevom treh enodejank (zbirka treh enodejank),

Ljubljana -S OU, Kultura, 1999 Poskus, roman, Zbirka Najhit -zbirka uspes nic za najstnike - Karantanija, 2000 Izkop, roman, Zbirka Najhit -zbirka uspes nic za najstnike - Karantanija, 20005 Primer letec ega kovc ka, Zbirka Najhit - Karantanija, 2008 Primer letec ega kovc ka (DVD): en film, s est prizorov, vec kot dvakrat toliko moz -

nih razpletov, res itve dodane! - Produkcijska his a RED ,2008 Primer neznanega letec ega predmeta, Zbirka Najhit - Karantanija, 2009 C arni angel, fantazijski roman, Ph RED, Bled, 2012 Ukleti angel, fantazijski roman, Ph RED, Bled, 2014

POVZETKI VSEBIN KNJIG Prvenec POSKUS govori o znanstvenici, ki jo po hudi prometni nesrec i spremenijo

v kiborga. Druga knjiga IZKOP je kompleksnejs a. V Grc iji na nekem otoku potres odkrije stavbo,

verjetno svetis c e in skupina arheologov je poslana tja, da razis c e novo odkritje. Stavba je zelo nenavadna in neprimerljiva z ostalimi odkritji. Na otoku naj bi bili arheologi popolnoma sami, vendar se kmalu zgodi umor, sledi pa mu grozna nevihta, zaradi kate-re so se prisiljeni zatec i v novo odkrito stavbo. Tukaj odkrijejo, da je stavba elektrarna civilizacije, ki je bila bolj napredna od danas nje, a je izumrla, Arheologi pa po nakljuc ju elektrarno spet poz enejo in so kmalu sooc eni z njeno morilsko moc jo.

PRIMER LETEČEGA KOVČKA in PRIMER NEZNANEGA LETEČEGA PREDMETA sta detektivski zgodbi za otroke. Po prvem so posneli tudi kratek film.

Saga PRAVI SVET se odvija okrog treh srednjes olcev: Zale in Brite, ki sta c arovnis -ki zac etnici in Amedejem, lovcem na c arovnice, v katerega se zaljubita. Poleg vseh problemov, ki jih imajo obic ajni najstniki, se morata spopadati s e z nadnaravnimi silami in z Redom, fanatic no in okrutno podtalno organizacijo lovcev na c arovnice.

Wikipedija — http://sl.wikipedia.org/wiki/Danila_Žorž

18

DVAINŠTIRIDESET Pripravil Andrej Ivanuša

POGLEDI

Pravi ljubitelji znanstvene fantastike to s tevilo obo-z ujejo skoraj z versko gorec nostjo. Ostalim prebival-cem Pretežno neškodljive pa ne pomeni nic esar. Pravzaprav je za njih to le s tevilo, ki pride izza s tevila enains tirideset in za katerim pride s tevilo triins tiride-set na s tevilski premici realnih s tevil. Je s tevilo, ki je deljivo z dva (21), tri (14), s est (7), sedem (6), s tiri-najst (3), enaindvajset (2) ter seveda z ena in samim seboj. C emu toliko govora ob omembi tega s tevila? Predvsem pa brez panike, prosim, vse bom pojasnil takoj!

ODGOVOR NA ULTIMATIVNO VPRAŠANJE S tevilo 42 je tisti odgovor na ultimativno vpras anje

o Življenju, Vesolju in sploh Vsem, ki ga je postavila skupina hiper-inteligentnih pan-dimenzionalnih bitij, ki jih Zemljami vidimo kot bele mis i, najpopolnejs emu rac unalniku Globoka misel. Ta je za odgovor potrebo-val 7 in pol milijonov let. Odkrito povedano, pravzap-rav niti ni c isto znano, kaj je bilo izvorno vpras anje. Domneva se – zdi se – tako nekako je bilo res – menda postavljeno vpras anje. Stvarniki naj-oh-in-sploh-mega superrac unalnika Globoka misel so seveda pop-rosili stroj, da jim razkrije prvotno vpras anje. A je stroj suho odvrnil, da to ne more, lahko pa pomaga ustvariti s e boljs i stroj, ki bo povedal, kaj je bilo prvot-no vpras anje. Vendar domnevam, da pri tem ni bil najbolj iskren.

Obstaja namrec teorija, ki pravi, ko bo nekdo natanko ugotovil, kaj je Vesolje, c emu sluz i in zakaj sploh je, bo le-to v trenutku izginilo in nadomestilo ga bo nekaj s e bolj bizarnega in nerazloz ljivega. Obstaja s e druga teorija v kateri avtor pravi, da se je to z e zgodilo.

V knjigi Douglasa Noela Adamsa O Življenju, Veso-lju in sploh Vsem (originalni naslov: In Life, the Uni-verse and Everything) je predstavljen Prak, osebek, ki menda pozna vso resnico. Ta zagotavlja, da je 42 Pravi Odgovor (PO) na Tisto Vpras anje (TV), vendar oboje-ga ni mogoc e znanstveno potrditi. V kolikor bi TV in PO obstajala v istem Vesolju, bi se medsebojno anihili-rala in v proces anihilacije za seboj potegnila s e vse Vesolje (prva teorija) ter ga nadomestila s e z nec im bolj c udnim (druga teorija). Vsekakor je priporoc ljivo, da s tevilo ne izgovarjate na glas ali celo kric ite. V peti knjigi Douglasa Noela Adamsa Pretežno neškodljiva (Mostly Harmless) glavni junak Arthur Dent na plane-tu Milliways pogleduje na his ne s tevilke v dolgi ulici, kjer is c e restavracijo. Na koncu ulice se ustavi, glasno zaklic e: »Tam, s tevilka 42!« in vstopi v klub Beta, kjer je lastnik Stavro Mueller (Stavromula Beta).

Ta krik povzroc i, da je Zemlja takojci unic ena v vseh njenih c asovno-prostorskih inkarnacijah. Prep-rosto izhlapi in ne izvemo, kaj bolj nerazloz ljivega in bizarnega jo je nadomestilo.

Glavni junak celotne s torije pridobi komputacijsko matriko v svoje moz gane. V eni izmed iger, ki jih igra s svojim vesoljskim partnerjem Fordom Perfectom, iz vre-c e vlac i nakljuc ne domine in na vsaki je isto vpras anje:

Zemlja je po »bogatem« opisu v Štoparskem vodniku po Galaksiji označena kot »pretežno neškodljiva«. Pogled nanjo z Lune.

Ford Perfect, dopisnik Štoparskega vodnika po Galaksiji in Arthur Dent, brezdomec, brezplanetarec (lika iz filma).

19

»Koliko je s est krat devet?« Artur odgovori brez razmis ljanja: »S est krat devet. Dvains tirideset!« »To je to. To je vse, kar je!« »Vedno sem menil, da je nekaj fundamentalno

narobe s tem vesoljem.« Vendar je s est krat devet dejansko enako s tiriin-

petdeset. Za to pa so krivi Golgafrinc ani, ki so z e v prazgodovini pokvarili Zemljo (ta je del s e-boljs ega-naj-oh-in-sploh-mega superrac unalnika) in s tem vsa-dili napac no matriko v Arturjevo podzavest.

Douglasa Adamsa so velikokrat prosili, naj pojasni, kako je pris el na to s tevilko. Teoretiki med njimi so napletli vse mogoc e s torije, ki naj bi pojasnile bizar-nost s tevila, ki niti ni pras tevilo. C e bi le bilo vsaj to! Najbolj matematic ni bralci so odkrili, da je 613 × 913 = 4213 (trinajstis ko, s tevila z bazo 13). Douglas Adams se je kasneje s alil na rac un te ideje in ob tem izjavil:

»Se opravic ujem, vendar ne pis em s al z bazo 13!« Drugi so ugotovili, da je 42 binarno 101010, kar je

videti nekako zelo okroglo. Tretji so spoznali, da se svetloba lomi pod kotom 42 stopinj v vodnih kaplji-cah in tako tvori mavrico. C etrti so nas li podatek, da svetloba potrebuje 10-42 sekunde, da prepotuje pre-mer protona.

Adams jih je 3. novembra 1993 razsvetlil: »Odgovor je zelo preprost. To je bila le s ala. Potre-

boval sem neko popolnoma obic ajno, ne preveliko s tevilo in popolnoma nakljuc no sem ga izbral. Binarne vrednosti, s tevila z bazo 13, tibetanski menihi, itd. so c iste neumnosti. Sedel sem za pisalno mizo in skozi okno strmel na vrt. Potem sem pomisli, da bi bila 42 c isto spodobna s tevilka. Pa sem jo zapisal. Konec zgo-dbe!«

DOUGLAS ADAMS NIMA POJMA Douglas Noel Adams (rojen 11. marca 1952, Cam-

bridge, Anglija - umrl 11. maja 2001, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA) je bil angles ki pisatelj, humorist in dramatik. Njegovo najbolj znano delo je 'trilogija v

petih knjigah' Štoparski vodnik po Galaksiji (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy).

Zac etek te serije knjig je bil v letu 1978 v obliki radijske komedije na radio BBC. Knjige so: S toparski vodnik po Galaksiji (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy, 1979, ISBN 0-330-25864-8, strani 151), Res-tavracija ob koncu Vesolja (The Restaurant at the End of the Universe, 1980, ISBN 0-345-39181-0, stra-ni 175), O Življenju, Vesolju in sploh Vsem (Life, the Universe and Everything, 1982, ISBN 0-345-39182-9, strani 166), Zbogom in hvala za vse ribe (So Long, and Thanks for All the Fish, 1984, ISBN 0-330-28700-1, strani 153) in Pretežno neškodljiva (Mostly Har-mless, 1992, ISBN 0-330-32311-3, strani 186). Vse skupaj pa se je konc alo s prodanimi 15 milijoni kopij petih knjig, televizijskimi nadaljevankami, odrskimi igrami, stripi, rac unalnis ko igro, filmom leta 2005 in s pregovori, s alami, skec i ter frazami, ki so postale del svetovne dedis c ine. C asovni okvirji nastanka si sledijo tako: najprej je bila radijska igra prvih dveh delov na BBC (1978), nato gledalis ka igra (1978), pet knjig v obdobju od 1979 do 1992, TV serija (1981), rac unal-nis ka igra (1984), strip DC Comics v letih od 1993 do 1996, radijska adaptacija zadnjih treh delov v 2004 in 2005 ter isto leto s e film.

V slovens c ino je knjige prestavil Alojz Kodre. Po mnenju mnogih poznavalcev obeh jezikov, angles c ine in slovens c ine, je svoje delo opravil odlic no. S e vec , nekateri trdijo, da je S VPG (beri S toparski vodnik po Galaksiji) slis ati bolje in bolj zabavno v slovens c ini kakor v originalu. Prve s tiri knjige je Tehnis ka zaloz ba Slovenije izdala 1988 in 1989, zadnjo pa leta 1993.

O HIŠI IN GRADOVIH Prva knjiga se zac ne tipic no angles ko z »moja his a

– moj grad«. Arthur Dent, povprec en prebivalec dez e-vnega atlantskega otoka, se zjutraj zbudi in ugotovi, da mu hoc ejo porus iti his o, da bi naredili prostor za obvoznico. To skus a preprec iti tako, da se gradbene-mu stroju ulez e na pot. A od namere ga odvrne prija-telj Ford Perfect, ki mu v bliz nji gostilni razkrije, da bo Zemlja v kratkem unic ena zaradi gradnje hiperpros-torske obvoznice skozi Vesolje. Njegovo z ivljenje se obrne na glavo. Kmalu se znajde na krovu vogonske gradbene vesoljske ladje s prijateljem, ki trdi, da ni Zemljan, temvec posebni poroc evalec S toparskega vodnika po Galaksiji, rojen na planetu, ki kroz i okrog zvezde Betelgeze. Ko ju Vogoni vrz ejo z ladje, nas to-pata vesoljsko ladjo Zlato srce, ki deluje na neverjet-nosti pogon.

Sam zac etek celotne s torije deluje kakor prava znanstvena fantastika. Vendar knjige to niso. Ehm, torej, so, ampak so tudi filozofska razprava. A ne kot kaks no dolgoc asno nakladanje, temvec zabavno, humorno branje. V vseh petih knjigah nam je avtor na Douglas Noel Adams (1952—2001)

20

POGLEDI

830 straneh ponudil besedilo, ob katerem se vedno spras ujemo o smislu obstoja tako Vesolja kakor C lo-ves tva.

MARVIN, TISTI ROBOT Eden izmed najbolj nenavadnih likov v trilogiji v

petih knjigah je robot Marvin. Robot ima vgrajen modul PC O (prave c loves ke osebnosti) in je bil nare-jen v Sirius Cybernetics Corporation, ki ima tovarno na enem planetu okrog zvezde Sirijus, ob tem pa s e reklamacijski oddelek na sedmih drugih. V bistvu je pobegli s kartiran prototip. Je izredno depresiven in spravlja v slabo voljo vse okrog sebe. Ima »moz gane v velikosti planeta«, vendar ga uporabljajo za najprep-rostejs e naloge, kar ga s e bolj zamori. Na primer, v prvi knjigi se povez e z umetno inteligenco policijske vesoljske ladje, da bi se pogovarjal z njo in jo odvrnil od aretacije svojih prijateljev, vendar jo s pravo »depro« pripravi do samomora.

Marvin trdi, da je 50.000-krat bolj inteligenten od povprec nega c loveka (Ho-mo sapianes), kar pa je, ro-

ko na srce, mnogo podcen-jena vrednost. Na primer, ko ga ugrabijo vojni roboti s planeta Krikkit, da pove-z ejo svojo inteligenco z njegovo. To je njihova naj-vec ja napaka, saj so kmalu ohromljeni zaradi lastnega samopomilovanja in depre-sije, ne bojujejo se vec , temvec v kotih sob prera-c unavajo kvadratic ne ena-c be. Marvin pa sam istoc a-sno izdela vojas ki strates ki nac rt za ves planet in res i »trikratno vse pomembne matematic ne, fizikalne, kemic ne, biolos ke, sociolo-s ke, filozofske, etimolos ke,

meteorolos ke in psiholos ke probleme Vesolja, razen svojih lastnih«, ob tem pa mimogrede napis e s e nekaj uspavank.

Marvin ne kaz e znakov paranoje, c eprav ga Zaphod Beeblebrox oznac i kot »paranoidnega androida«, prav tako nima znakov manic nosti, c eprav ga Ford Perfect oznac uje kot »manic no depresivnega robota«. Ne, on je vedno le konstantno zlovoljen in godrnjav. Pravza-prav izkazuje neverjetno mero stoic nosti in je sposo-ben c akati sto milijonov let, da najde pravega deloda-jalca, ki bi znal izkoristiti njegove briljantne moz gane.

RIBA BABILONKA Riba babilonka pomeni univerzalni prevajalnik v

vse svetovne jezike. Ime je dobila po opisu iz knjige Douglasa Adamsa. Je »z ivo« bitje, ki si ga vtaknemo v uho in z njo razumemo vse govorjene jezike v vesolju.

Riba babilonka je po S PVG majhna rumena ribica, podobna pijavki, in je brz kone najbolj c udna stvar v

vesolju. Hrani se z moz gansko energijo, ki pa je ne c rpa iz nosilca, pac pa iz bitij okoli njega. Iz te energije vsrkava vse podzavestna mentalne frekvence in se z njimi hrani. V moz gane nosilca izloc a telepatsko mat-riko, v katero zdruz i mentalne frekvence z z ivc nimi signali, ki jih pobere iz centra za govor, od koder izvi-rajo. Praktic na posledica vsega tega je, da z babilonko v us esu pri pric i razumete vse, kar pride do vas v obli-ki kakrs negakoli govora. Besede, ki jih slis ite, so deko-dirana matrika, ki jo je v vas e moz gane izloc ila babi-lonka … (Douglas Adams, Štoparski vodnik po Galaksiji, prevedel Alojz Kodre, TZS Ljubljana 1988, stran 45)

DAN BRISAČE – 25. MAJ Dan brisac e (angles ko Towel Day) se praznuje vsa-

ko leto 25. maja kot poklon Douglasu Noelu Adamsu. Spominski dogodek je bil prvic obelez en leta 2001, dva tedna po njegovi smrti 11. maja, in se od takrat dalje praznuje vsako leto. Na ta dan pisateljevi privr-z enci ves dan okrog vratu nosijo brisac e.

S toparski vodnik po Galaksiji ve o brisac ah poveda-ti kar dosti stvari: Brisac a, pravi, je takole pribliz no naj naj najkoristnejs a stvar, ki si jo medzvezdni popo-tnik lahko omisli. Po eni plati ima veliko praktic no vrednost – popotnik jo lahko ovije okrog sebe, da ga greje, ko prec ka mrzle lune Bete Jaglana; na lesketajo-

Tipičen predstavnik Vogonov (lik iz filma).

Robot Marvin najbolj deprimiran

Riba babilonka, levo lik iz filma, desno shematski prikaz delovanja.

21

c ih se plaz ah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko ulez e nanjo in vdihava opojne morske hlape; na njej lahko spi pod zvezdami, ki sijejo tako z arec e rdec e na pus c avskem Kakrafoonu; lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po poc asni tez ki reki Moth; mokro lahko uporabi kot oroz je v boju z golimi rokami; lahko si jo ovije okrog glave, da se zas c iti pred s kodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hros c atega krvoloka (neznansko neumna z ival: c e ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas – zabit ko s tor, ampak zelo zelo krvolo-c en); z njo lahko maha v stiski, da priklic e pomoc , in seveda se z njo lahko tudi obris e, c e je s e vedno dovolj snaz na. S e mnogo pomembnejs a je psiholos ka vred-nost brisac e. Je z e tako, da vsak strag (strag: ne-popotnik), brz ko pri s toparju opazi brisac o, samodej-no privzame, da poseduje s topar tudi zobno krtac ko, flanelasto otirac o za obraz, milo, ploc evinko keksov, c utarico, kompas, zemljevid, klobc ic vrvice, razprs ilec proti obadom, opremo za dez , vesoljski skafander in tako dalje. S e vec , taisti strag bo tudi z veseljem poso-dil s toparju katerokoli od teh ali nadaljnjega ducata drugih stvari, ki jih je s topar po nesrec i "izgubil". Strag si namrec misli, da je vsakdo, ki je prepotoval Galaksijo po dolgem in poc ez, se prebil skozi njene temac ne kotic ke, vzdrz al v strahotno neenaki borbi s sovraz nimi silami in jih konc no tudi premagal, pri vsem tem pa s e vedno ve, kje ima brisac o, oc itno c lo-vek, s katerim je treba rac unati. (Odlomek iz Štopar-skega vodnika po Galaksiji, 1979)

Vsekakor vedno upoštevajte najpomembnejše sporo-

čilo iz knjige: BREZ PANIKE! Na koncu se vse uredi - beri: izgine v kaosu. Tudi Vesolje kot tako …

SE NADALJUJE … (HMM, MORDA …)

Traalski hroščati krvolok (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas – zabit ko štor, ampak zelo zelo krvoločen).

22

IZOBRAŽEVANJE

ZMAJI SO. PIKA! Pripravil Andrej Ivanuša

V vsakem spodobnem fantazijskem filmu najdemo kaks nega. Zmaje poznajo Kitajci, Slovani, Germani, Kelti, Indijanci, Aboridz ini, skratka vsa ljudstva na svetu. Zmaji torej morajo obstajati. So, defini-tivno so, v alternativnem, fazno zamaknjenem bajeslovnem svetu.

Neodvisni raziskovalci zmajev dracologi (zmaj, latinsko draco) ali zmajelogi (peritodrakologi) so raziskali vse pojavne oblike zmajev. A s e vedno odkrivamo nove vrste. Na podlagi doloc enih skupnih lastnosti, so jih razvrstili v vec je skupine. Predvsem so upos tevali habitat zmajev in njihove telesne oblike ter druge nji-hove morfolos ke lastnosti. Z al ni mogoc e dobiti zmajeve krvi za DNK analizo, ki bi najbolje pokazala njihovo povezanost. V kolikor pa bi bila dosegljiva, je vpras anje, c e je njihova biologija podobna nas i. Nekatera pric evanja kaz ejo na to, da smo biolos ko kompati-bilni, saj so znani primeri, da je zmaj c loveku odstopil del svojega srca. Prav tako so znana pric evanja o sodelovanju c loveka in zmaja v skupnih roparskih pohodih in prevarah, pa tudi o krvavih spopa-dih ljudi z zmaji. Vendar se v tem prispevku omejujem le na s tevilo znanih vrst in na njihovo razvrstitev. Drugi del prispevka pa zapolnjujejo spoznanja slovenskih peritodrakologov.

ZMAJSKE VRSTE Tisti znanstveniki, ki sebe oznac ujejo za »resne«, trdijo, da zgo-

dbe o zmajih izhajajo iz najdis c skeletov dinozavrov in drugih izu-mrlih z ivali. Ljudje bi jih naj razumeli kot ostanke starodavnih zmajev. C loves ka fantazija naj bi tako ustvarila c udovita bitja, ki v nekaterih primerih vsebujejo telesne dele razlic nih z ivali.

Po zadnjih znanstvenih spoznanjih »neresnih« peritodrakolo-gov je na svetu vec kakor 260 vrst zmajev. Zato so jih razvrstili v druz ine. Sam navajam latinska, slovenska in angles ka imena sku-pin. Slednja sem priredil na podlagi c lankov, ki so objavljeni na dragon-wiki (dragcave.wikia.com/wiki/Dragon_Sub-Types).

V veliko pomoc mi je bila s e knjiga Dragonology: The Comple-te Book of Dragons, ki jo je napisal Ernest Drake alias Dugald Steer (Templar Publishing, 2003). Za zmaje na Slovenskem pa sem uporabil prispevke dr. Marka Freliha, kustosa v Slovenskem etno-grafskem muzeju in dr. Zmaga S mitka iz knjige Mitološko izročilo Slovencev (S tudentska zaloz ba, 2011).

Amphipteres (slov. amfipteroni, ang. Amphipters) - Ta vrsta

zmajev ima kac asto telo od glave do repa. Ima par kril takoj za kratkim vratom. Nekateri imajo samo sprednji par okonc in, ki so zelo kratke. Krila so lahko pernata, bolj podobna ptic jim, ali koz no-opna, bolj podobna netopirjevim.

Spelaeumes (slov. votlinarji ali votlinski zmaji, angl. Drakes ali DragonCaves) - To so majhni zmaji, velikosti obic ajnega psa in imajo rogovje. Za razliko od vec jih vrst niso tako premeteni, zviti in inteligentni. Nimajo sposobnosti govora, so zelo mirni in nena-padalni, razen, c e jih ne vzgojimo drugac e. Sicer so krotki in jih je mogoc e udomac iti, podobno kakor psa.

Ognjenokrilni amfipteron (ang. Firewing Amphiptere, lat. Amphipterus viperapennigus)

Tipičen kitajski zmaj (Draco orientalis).

Leviatan ali pozoj, tudi morska kača

Rogati magmar (ang. Magma Drakes, lat. Spelaeumes magmaticus)

23

Orientales (slov. vzhodnjaški zmaji, angl. Eastern Dragons) - Ti zmaji imajo dolgo, kac asto telo, s tiri okon-c ine in so brez kril. Vendar pa mnogih virih kaz e, da kljub temu zmorejo leteti. Vzhodnjas ki zmaji so naklon-jeni ljudem in vec inoma simbolizirajo ravnotez je.

Kitajski zmaji so podobno kot nas i domac i, sloven-ski, povezani z vodo, dez evjem, s poplavami in viharji. Kitajski zmaj je absoluten gospodar neba. Zmaj pred-stavlja moc , stabilnost, srec o in blagostanje. Cesarji so z e pred tremi tisoc letji izbrali zmaja za svoj simbol, ki jih je povezal z nebes kimi silami. Njihova oblac ila je krasil zlati zmaj, saj je razumel govorico bogov. Zato so ga vtaknili v horoskop in je po njihovem prepric an-ju edino bitje, ki prihaja iz bajeslovnega sveta. Leto 2012 je bilo v znamenju zmaja in trajalo od 23. janu-arja 2012 do 9. februarja 2013.

Najbolj prijazni so tradicionalni kitajski zmaji lung, sledijo jim nekoliko bolj poredni japonski bratranci tat-su in ryu. Oboji so bitja brez kril, z zavitim, luskastim telesom in s tirimi kratkimi nogami z ostrimi kremplji. Imajo majhne glave, na katerih so brki, brada, velika us esa in rogovi, skozi nosnice pa pihajo dim. Njihove oc i so rdec e, cenijo nakit iz z ada in v ustih nosijo biser, ki je v Kini sopomenka za modrost.

Vsaka barva ima svoj pomen: c rni zmaj nadzoruje jezera in rdec i reke, modri je dobrosrc en, rumeni se pogovarja z bogovi, beli prinas a nesrec o, saj je bela tamkaj barva smrti. Med kitajskimi in japonskimi zmaji so s tirje opisani kot kralji in vsak vlada v svo-jem morju na zahodu, vzhodu, severu ter jugu.

Serpentales (slov. lintverni, angl. Lindwyrms) - Tudi ti imajo kac asto in obsez no telo z enim ali dvema paroma okonc in. Obstajajo primerki z in brez kril. Vec ina jih ne more leteti. Izjeme so le tisti, ki imajo dovolj velik par kril. Obstajajo tudi dvoglavi primerki. Tukaj s e najdemo manjs e primerke, ki so izrazito kac asti in so brez okonc in. Pravzaprav so podobni kac am, le njihova glava je tipic no zmajevske oblike.

Leviatanes (slov. pozoji, leviatani, morske kače, ang. Leviathans) - To so klasic ni, vodni zmaji. Vc asih jim pravijo tudi morske kac e. So precej podobni

amfipteronom in lintvernom. Nekateri primerki so se posebej specializirali na svoje vodno okolje in ga ne morejo vec zapustiti. Moz no je, da za nekaj c asa prez i-vijo tudi na kopnem.

Humiles (slov. činkarji, malenki, angl. Pygmies) - To so majhni zmaji, ki dosez ejo velikost mac ke. Obsta-ja veliko razlic nih vrst. V bliz njem sorodstvu so si s e z bučinarji (lat. Cucurbitaes, angl. Pumpkin Dragons). Ob tem so znani s e po tem, da so njihova jajca v celoti odporna na ugriz vampirskih zmajev (lat. Vampyruses, ang. Vampire Dragons). To sposobnost v celoti ali delno imajo le redki zmaji drugih vrst.

Occidentes (slov. zmaji, evropski zmaji, angl. Western Dragons) - To klasic ni zmaji, ki jih poznamo iz nas ih pric evanj in naseljujejo nas e kraje. Imajo s tiri okonc ine in par moc nih koz no-opnih kril. Njihova bivalis c a so jame v katerih shranjujejo svoje zaklade. Vse vrste letijo. Pri tem je moz no, da imajo dve, tri in celo vec glav, nekako do sedem. Obstajal je tudi sto-glavi zmaj Tifon, ki so ga poznali stari Grki.

Ambosides (slov. viverni, angl. Wyverns) - Podob-ni so nas im klasic nim zmajem, razlikujejo se le po tem, da nimajo prednjih okonc in. Pravzaprav so na prvi pogled videti kakor velike ptice.

Lintvern (Draco serpentalis), primerek s krili in dvema paroma okončin. V to skupino spadata ljubljanski (Draco serpentalis luwigansis) in celovški zmaj (Draco serpentalis viruneles).

Tipični afriški vivern (Ambosides africanus)

24

Fabulisides (slov. vilenjaki, vilinski zmaji, angl. Faeries, Faes) - To so magic ni zmaji s krili in so veli-kosti obic ajnih insektov.

SLOVENIJA, ZMAJSKA DEŽELA Slovenija je po multidisciplinarnih raziskavah

znanstvenikov dejansko dez ela zmajev. Stara domac a imena za zmaja so s e lintvern, zminj, drak, pozoj, tudi červ. Najstarejs i izraz zanj je premog, kar je po vsej verjetnosti izpeljanka iz glagola premagovati. A o tem kasneje! Pri nas je zmaj enkrat priljudno bitje, ki pomaga c loveku in ponazarja vec no z ivljenje, drugic pa stras en stvor, ki se s c lovekom bojuje. Da zmaji dejansko domujejo v Sloveniji, dokazuje z e zmaj, ki c uva most sredi Ljubljane. Seveda ni edini.

Tam stoji, stoji velika vas; na kon'c vasi je beli grad;

na kon'c gradu pa jezer globok; notri je pa neguden červ;

neguden červ, lintvern hud. /stara slovenska pesem/

Zmaj iz skritega Zlatega jezera Eden izmed bolj miroljubnih zmajev je tisti, ki pod

goro Bogatin varuje svoj zaklad. Njegov bliz nji sorodnik ima podobno nalogo v Zla-

tem jezeru, ki se skriva nekje v eni izmed neznanih in dobro skritih dolin sredi Julijskih Alp. Je tudi eden izmed redkih sedmero-glavih evropskih zmajev (Draco occidentalis septemcapitales). Po pric evanju nekaterih raziskovalcev in popotnikov mu v gobcu srednje, torej c etrte glave manjka en zob, kar ga dela obc asno precej c emernega. Z e pred ljudskim c asom, torej v dobi velikanov, mu ga je izruval velikan z ime-nom Robavs. Potem ga je zabrisal proc tako silno, da

je pristal na poboc ju Jelovice. Da ta pric evanja drz ijo, ga je s e danes mogoc e videti tam. Lokalno prebivals-tvo mu pravi Babji zob. Verjetno je zaradi naporne borbe potem zadremal in drema menda s e danes. Mnogi prouc evalci zmajev se bojijo, da bi ga kdo po nesrec i prebudil. Menijo, da bi od jeze nad izgublje-nim zobom tako zamahnil z repom, da bi se Alpe pogreznile vse tja do Mojstrane, vode iz Zlatega jezera pa bi zalile vse alpske doline.

Sedmeroglavec iz Mrzle jame S e o sedmeroglavem zmaju (Draco occidentalis sep-

temcapitales) iz Mrzle jame pod Kriz no goro moramo kaj povedati. Najprej je sam kraljeval nad vsem ozem-ljem. Potem so se pritepli na njegovo lovis c e ljudje od vsepovsod. Jasno, kot vsak skrben gospodar je zas c itil svoje posestvo in napadel vsiljivce. Nekaj dobrih mec evalcev se je spravilo nadenj in mu odsekalo s est glav. A z zadnjo je prosil usmiljenja. Poglavar c loves -kega plemena je pogojno upos teval njegovo pros njo.

IZOBRAŽEVANJE

Levo: Fotografija predstavnika insektolikega magičnega zmaja (Draco fabulis anisoptera) na čudežni roži karikarniolis (Caricarniolis magicus). /foto Nell Fallcard/ * Desno: Tipičen veliki evropski zmaj enoglavec (Draco occidentalis magnus) v primerjavi s človekom (Homo sapiens).

Veliki evropski zmaj sedmeroglavec (Draco occidentalis septemcapitales).

25

Odredil mu je, da mora gric evnato pokrajino poravna-ti. Zmaj se je res lotil dela in vse gric e zloz il na en kup. Ko je uredil prostrano dolino, je zaradi napora in pre-velike izgube zmajske krvi poginil. Tako imamo Los ko dolino, tisti kup gric evja pa imenujemo Snez nik.

Postojnski zmaj Postojnski zmaj (Draco occidentalis plurimum) je bil

znan po svoji grozovitosti. Ne samo, da je bruhal ogenj, kadar se mu je zahotelo, temvec je tudi razgrajal nao-krog in poz rl vse, kar je dosegel. Predvsem mu je s la v slast tolsta, dobro rejena z ivina. Potem, ko se je naz rl, je odletel do reke Pivke in se tam naz lampal. To je povzro-c ilo upad vodostaja reke. Ljudje so ga imeli vrh glave in dolgo c asa iskali strokovnjaka, ki bi naredil konec nasil-nemu zmaju. Nas lo prebrisanega pastirc ka Jakoba, ki je zmaju ponudil tele napolnjeno z negas enim apnom. Ta ga je, jasno, v hipu poz rl. Ko pa se je napil vode, se je pric ela znana kemic na reakcija gas enja apna. Njegovo zadnje rjovenje je bilo nepopisno glasno, saj so bile bolec ine res hude. Z veliko muko se je poskus al postavi-ti na noge, a je zgrmel po tleh in ob padcu mu je poc il trebuh. Telo se je s e nekajkrat sunkovito streslo in z ostrimi kremplji je globoko prasnil po jamski steni.

Baje se s e danes vidijo raze zmajevih krempljev. Ljudje so zvlekli pos ast iz jame in jo takoj odrli. Najve-c ji kos so obesili v vas ki zvonik, iz najleps ega dela koz e pa so odres itelju naredili pastirsko torbo. Tudi sebi so nato ses ili torbe in zato so Postojnc anom vc a-sih rekli torbarji.

A moral je biti samica, saj je za njim ostalo vsaj eno jajce. Iz njega se je izvalil sedanji postojnski zmaj, ki obc asno s e rjove v globinah, vendar si ne upa na plan.

Ljubljanski zmaj, zelenec Vrnimo se k ljubljanskemu zmaju, ki spada v vrsto

lintvernov (Draco serpentalis luwigansis). Menda je bil prava noc na mora za Jazona in Argonavte, ko so sku-s ali priti z jezera c ez Vrhnis ki klanec proti morju. No, Jazon je opravil to, kar pac mora vsak c loves ki mlade-nic v tem primeru. Po tez ki bitki je premagal zmaja. Ampak to ni edina verzija konca pos asti. Po drugi je za njegovo smrt kriv sveti Jurij. A z al nimam dovolj verodostojnih znanstvenih dokazov, ki bi preferirali eno ali drugo tezo o smrti ljubljanskega zmaja. Vseka-kor z e nekaj c asa uspes no varuje Zmajski most c ez Ljubljanico. Ja, pa s e v grb mesta so ga dali vrli Ljub-ljanc ani.

Žirovski Lintvern Nad Tabrom, najstarejs im delom Z irov, je hrib Z irk.

Po ljudskih legendarnih pric evanjih v Z irku prebiva hudobni zmaj Lintvern (Draco serpentalis shirensis). Lahko ga slis imo, kako pije vodo iz podzemeljskega jezera in c aka, da bo potres naredil luknjo, skozi kate-

ro bo pris el na plan in zalil dolino ter poz rl vse lepe deklice. Tako se bo zmaj mas c eval nad tistimi, ki so ga priklenili v c rni podzemni svet.

Tja ga je spravila njegova hudobija. Nekoc je bil c lovek, a bil je slab do drugih ljudi. Imel je zmajevo srce, zmajeve roke, njegove oc i so bile zelene kot kac -je in njegov jezik strupen kot mec . Moz , ki je postal Lintvern, je bil bogat, neznansko bogat in je imel nek-je na Z irku svoj grad. Kako je tedaj postal zmaj? Saj ni postal! To je z e bil! V neki c rni, viharni in potresni noc i, se je od tez e lastne hudobije vdrl in pogreznil v brezno pod Z irkom. Kjer z e dolgo in neprestano prez i na svoj trenutek.

Prav zaradi taks nih grozodejstev so lintverni pris li v slovensko besedis c e: »Z leht kot Litvern.«

A s tem pric evanj o zmajih s e ni konec. Eno izmed

teh pripoveduje, kako sta se v Vurberku na S tajer-skem udarila kraljevic Kresnik in velika kac a (verjetno Draco serpentalis vurbergo), na kar kaz e tamkajs nji grb iz leta 1204. Drugo pravi, da je zmaj v gori Krim povzroc al tresenje Barja. Naslednje govori o zmaju v idrijskem rudniku, ki je v ihti, ker so rudarji nac eli njegov zaklad, odtrgal kos bliz njih Kobalovih planin. C etrto pa o Trz ic u, ki je lahko nastal, ker je zmaj na Ljubelju povzroc il tako moc an potres, da je plaz zasul dolino. Tudi na Koros kem, na avstrijski strani, mesto Celovec straz i zmaj, pravzaprav lintvern (Draco serpentalis viruneles).

Ljubljanski zmaj (Draco serpentalis luwigansis) varuje zmajski most.

26

BIOLOGIJA ZMAJEV IN DRUGA DEJSTVA Slovenski peritodrakologi so zagotovo med najbolj-

s imi na svetu. Le malo je krajev na Zemlji, kjer se lah-ko pohvalijo z zmajskim leglom. V zapisih iz 19. stole-tja se omenja, da je na S tajerskem, nedalec od Vurber-ka, zamoc virjena kotanja, kjer se je izlegel zmaj. Ta zmaj je potem moral biti bitko s Kresnikom, kot sem z e omenil.

Pric evanja pravijo, da zmaj nastane iz kac e, z abe ali celo iz velikonoc nega pirha, medtem ko so Prekmurci prepric ani, da se skoti iz krave. Obstajajo indici, da se izvali iz petelinjega jajca. Stara pric evanja na sloven-skem pravijo, da ima star petelin c udno moc , da v sed-mem letu izvali jajce, ki zleze v zemljo, nakar se iz njega izvali stras en zmaj. Ko se izvali iz jajca, se ob njegovem kljuvanju iz jajc ne lupine pojavijo potresi. Voda se iz odprtine izlije, povzroc i poplavo in s seboj odplavi tudi na novo izvaljenega zmaja.

V knjigi Slava vojvodine Kranjske nam je Janez Vaj-kard Valvazor ohranil najstarejs i zapis o zmaje-vih mladic ih. Ko je obiskal presihajoc i vrelec v dolini Bele med Logatcem in Vrh-niko, so mu domac ini povedali, da je globoko pod zemljo z ivel zmaj, ki je obc asno bruhal vodo na povrs je. Skozi z relo stu-denca so vec krat priplavali zmajevi mladic i in vrhnis ki pos tar Hoffman je enega celo odnesel domov. Iz pripovedovanja oc ividcev

je Valvasor zakljuc il, da je dozdevni zmaj verjetno neke vrste kus c ar ali podzemni c rv, ki se ga najde tudi drugje. V kolikor bi pomislili, da gre za belega ali c rne-ga moc erila ali c loves ko ribico, bi se morda tudi zmo-tili. Saj vemo, da je to z ival mogoc e najti le v Postojn-ski jami (pa ja de …).

Nad krajem Kisovec v Zasavju so nas li okamnelo zmajevo kri. O tem prav tako poroc a Valvasor in nenavadno c rno kamenje imenuje »premogova kri«. Sodobni geologi trdijo, da gre v resnici za antracit, metamorfno kamnino. Ampak menim, da se motijo, saj je beseda premog ena najstarejs ih slovenskih besed za poimenovanje zmaja.

C ems enis ka planina v Zasavju sodi med redke kraje na svetu, kjer so ljudje nas li zmajeve sledi. Pravijo, da zmaj z ivi v notranjosti planine in vc asih pogosto bru-ha vodo na povrs je. Ob tem s svojim delovanjem pov-zroc a dolgotrajno dez evje. Glede na zelo dez evno leto, bi sklepali, da se je letos zelo potrudil. S e posebej se je razhudil leta 1866. Ko so nalivi ponehali, so domac ini

opazili na poboc ju globoke brazde, ki so ostale kot sled zmajevih konic astih peruti.

PLAMENOMETALEC Pric evanj na slovenskem je s e nekaj, a z al presegajo

velikost tega c lanka. O zmajih bi bilo mogoc e povedati za vec debelih knjig. Vsekakor pa moramo pogledati s e eno zmajsko posebnost – bruhanje ognja.

Najbolj nenavadna lastnost zmajev je vsekakor bruhanje ognja. Peritodrakologi si s e vedno niso enot-ni, kako ta biolos ki mehanizem toc no deluje. Znano je le, da samo evropski zmaji (Occidentes) bruhajo ogenj.

Zmaji so vsejedci in zato imajo v gobcu dve vrsti zob. Prve ostre za trganje in z vec enje mesa in druge za mletje rastlin. Slednje bi naj uporabljali tudi za dro-bljenje skal in kamenja.

Grizenje kamenja je potrebno zato, da se v njiho-vem prebavnem traktu hrana s e bolj zdrobi. Ob tem se lahko tvorijo kemic ne snovi, ki so potrebne za izde-lavo zmajskega ognja. Ostanki hrane in prebavne kis-line se kopic ijo v drugem zmajskem z elodcu. V tej mes anici se razvijejo bakterije, ki snovi dokonc no predelajo. Pri fermentaciji se tvorijo plini, ki jih ljudje izpus c amo v obliki spahovanja ali prdenja. V prebav-nem traktu zmajev se pri tem procesu tvori metan, ki ga zmaji shranjujejo v posebnem metanskem mehurju nad z elodcem. Ta je preko sistema metanskih cevi in zaklopk povezan z brizgalnim izpustom v z relu nad poz iralnikom.

Najvec se mnenja kres ejo okrog nac ina vz iga plina. Po eni teoriji uporabi zmaj ostanke zmletega kremena med zobmi. Preprosto bi naj kresnil iskro s »s klepetanjem« zob in izhajajoc i plin bi se tako vz gal.

Nasprotniki menijo, da temu ne more biti tako, saj je jasno vidno, da zmaj le odpre gobec in iz njega z veliko silo bruhne moc an plamen. Domnevajo, da ima zmaj neke vrste elektric ni organ ob obnosni votlini. Z njim naj bi ustvaril elektric no napetost, ki omogoc i preskok elektric ne iskre ter vz ig metana.

<>

IZOBRAŽEVANJE

Zmajsko jajce evropskega velikega zmaja, enoglavca

(Draco occidentalis magnus).

27

ALI ZEMLJA HUJŠA ALI SE REDI? Pripravil Andrej Ivanuša

Pravijo, da je z ivljenje na Zemlji tez ko. Edina svetla toc ka je, da vsako leto dobimo brezplac en izlet okoli Sonca. S alo na stran! Lotimo se bolj pomembnega vpras anja: »Ali Zemlja izgublja svojo tez o ali jo prido-biva?«

Najprej se osredotoc imo na pridobivanje mase. Na svoji poti skozi vesolje in okrog Sonca Zemlja deluje kot nekaks en »gravitacijski sesalec« in nanjo pod vpli-vom gravitacijskega privleka padajo pras ni delci in meteorji iz vesolja. Tega materiala naj bi bilo po bese-dah znanstvenikov okrog 40.000 ton na leto. Tudi globalno ogrevanje pripomore k povec anju mase. C lo-ves tvo zaradi povec anja industrijske proizvodnje dodaja energijo v sistem. Ta energija pa dodaja s e 160 ton na leto k tez i Zemlje.

Na drugi strani ohlajanje notranjosti Zemlje zmanj-s uje njeno maso. Prav v samem sredis c u nas ega pla-neta lez i krogla iz urana, ki ima premer okrog osem do deset kilometrov. Zaradi izrednega pritiska deluje kakor naravni nuklearni reaktor. Pri razpadanju ura-na se izgubi okrog 16 ton materiala na leto. Tudi izs-trelitve raket, satelitov in vesoljskih sond zmanjs ujejo tez o planeta. Vendar vec ina tega pade spet nazaj na tla. Medplanetarne sonde in plovila za Mars k celotni letni izgubi prispevajo kaks no tono materiala. Najvec izgubimo vodika, ki izhlapeva z roba atmosfere. Tega bi naj izgubili okrog 95.000 ton na leto.

Ob tem izgubljamo s e precej helija, katerega izgubo ocenjujemo na 1.600 ton na leto.

Povec anje populacije c loves tva k izrac unu ne doda-ja nic . Mi smo le »predelan« material nas e Zemlje.

Naredimo matematic ni izrac un na podlagi nas tetih

dejstev: + 40.000 t + 160 t – 16 t – 1 t – 95.000 t – 1.600 t ±0 = – 56.457 ton.

Zakljuc ek je, da Zemlja hujs a, torej izgublja tez o. Je

teh 56.000 ton dosti ali malo? Za primerjavo naj povem, da je to le polovica tez e ladje Costa Concordia, ki je pred dvema letoma nasedla ob obali Italije. Ob tem to predstavlja okrog 0,000.000.000.000.001% celotne tez e Zemlje.

Nas mora skrbeti, da bo nas planet izparel v vesol-je? Niti ne! C e se ne bo kaj drastic no spremenilo, bo ves vodik, ki ga imamo res v obilju, potreboval okrog 100 milijard let, da ves izhlapi. Helij je malo vec ji pro-blem, saj ga je v volumensko le 0,000.52% v volumnu atmosfere. Za svoje potrebe ga sicer pridobivamo iz naravnih plinov s pomoc jo frakcijske destilacije. Ven-dar ga je vedno manj. Vendar tudi ta ne bo izhlapel prej kot v 4 milijardah let. A ker se bo do takrat nas e Sonce z e zdavnaj spremenilo v rdec ega giganta in bo itak unic ilo vse z ivljenje na Zemlji, nas izguba helija naj ne skrbi.

28

IZOBRAŽEVANJE

TEGOBE ANDROIDNIH BRALNIKOV Pripravil Bojan Ekselenski

V E-zaloz nis tvu sem z e skoraj dve leti. Izdal sem osem-E-knjig, od tega jih je s est na BIBLOS-u in tri na eEmka in ena s e prihaja na obe platformi. Celotno delo opravim popolnoma sam. To je dobro, saj imam popolni nadzor nad kakovostjo in videzom konc nega izdelka.

Seveda glede tega nisem nic posebnega. V tujini, zlasti na obmoc ju delovanja Amazona in drugih naprednih spletnih platform, je taks nih, kot sem jaz, izjemno veliko. Okoli E-knjig in njihovega branja so se izoblikovale z ivah-ne skupnosti socialnega branja, ki prinas ajo c isto druga-c en odnos do leposlovja, kot smo ga navajeni. Tudi veliki svetovni knjiz ni dogodki so vse polni evforije s predpono E. Vc asih se gre, kot vam bom pokazal, z e-vforijo celo predalec .

V tem prispevku se ne bom posvetil, kako je E super, temvec precej banalni zadevi – branju s pomoc jo aplikacij na Androidnih napravah. Na Applovih napravah je manj zmede, saj obstaja temeljna aplikacija za branje, c eprav tudi tam ni vse roz nato in obsijano s soncem popolnosti.

Namenski bralniki z E-c rnilom so druga pesem in vec i-noma odlic no dostavijo izkus njo, ki so ji namenjeni – bra-nju knjig.

Androidne tablice in telefoni imajo pri nas pomemben delez na trgu in posledic no pri branju E-knjig. Skoraj vsa-ka druz ina ima vsaj en telefon ali tablico s sistemom Android, ponekod celo vec njih. Kako da ne, saj najcenej-s e predstavnike dobimo skoraj zastonj (vezava pri opera-terju). Naprave s cenovno postavko okoli 200 € so z e dovolj sposobne.

Na tablicah beremo publikacije v ePub in redkeje PDF. Najde se tudi kaks na knjiga, izdana v obliki aplikacije. Nas zanimajo predvsem ePub, verzija 2. Za branje teh publi-kacij se na Googlovi trz nici valja na desetine aplikacij vseh barv, okusov in stopenj nedodelanosti. Znaten del njih je brezplac en, nekaj je plac ljivih za drobiz . A preden odvez ete mos njic ek, kaz e aplikacijo prej preizkusiti v brezplac ni verziji. Vc asih je plac ljivi del v Sloveniji popol-noma neuporaben, oziroma vsebuje pri nas nepodprte storitve. Torej pred preizkusom obvezno spoznavanje!

Aplikacij z oceno med 4 in 5 zvezdic je neokusno veli-ko, kar je slabo za izbiro. Zlasti zato, ker veliko aplikacij samo polovic no podpira standard ePub. Ponovimo sku-paj – xHTML, oblikovan s CSS. kakor hitro z elite prebrati kaks no knjigo z zahtevnejs im oblikovanjem, se veliki vec ini teh aplikacij tako ali drugac e zatakne. Skoraj vedno vas c aka muc no nalaganje in testiranje deset in vec razlic -nih aplikacij. Ne bi bilo problem, c e bi plac ljive prihajale s 100% podporo standardu, a temu ni tako. Tudi plac ljive (pro verzija aplikacije Aldiko) se v veliki meri poz viz gajo na standarde. Taks no preizkus anje je potrata c asa in

energije. Naj v nadaljevanju popis em svoje prigode. Prvi filter, ki odloc a, kaj bo odletelo v digitalna nebesa

je, kako naloz iti knjige. Skoraj neverjetno je, kako so nekatere od teh aplikacij prav prisrc no nerodne. Skoraj ne morem verjeti, da nekdo izdela tako neroden sistem. A pustimo ergonomijo. Recimo, najdete taks no, ki prez ivi ta prvi stik z branjem.

Vsakdo porec e - pomembno je branje. Kljukica! Knjige si vec krat naloz ite iz ene od map na napravi. Tja jih pre-nesete preko kabla, s spletne strani ali kako drugac e. C e kupite knjige na Kobo, eEmka ali BIBLOS, ste skoraj obve-zno vezani na uradno aplikacijo, ki je seveda brezplac na. Zlasti aplikacija eEmka in BIBLOS sta z e izven porodnih krc ev, c eprav je s e prostor za izboljs ave.

Konc no pride trenutek! Odprete knjigo. S preprostimi, brez oblikovanja, najbrz

ne bo tez av pri prikazu. Kaks ne so to brez oblikovanja? Oblikovanje je samo generic no, na osnovi xHTML,

torej ni nobenega oblikovanja s slogi CSS. Mimogrede, pravilo lepega oblikovanja ePub knjig priporoc a obli-kovanje s pomoc jo slogov CSS v loc eni datoteki. Tudi zaloz niki imamo to radi, saj vsaki zbirki posebej damo enoten videz.

Kot ljubitelj dobre prakse svoje knjige oblikujem s CSS datoteko. Tako je vse lepo urejeno. Imam mnoz ico html datotek v skladu s standardom xHTML 1.1 in eno ali dve CSS datotek. Vse skupaj preverim z dvema razlic nima orodjema za validacijo ustreznosti standardu in oba priz -geta zeleno. Tudi v spletnem brskalniku so datoteke vide-zno OK. Zatem preverim s e v Calibre 2.x in Adobe Digital Edition (2, 3 in 4). S e kar je vse lepo in prav.

Potem sem datoteko naloz il v tablico Android 4.1 in poskus al brati z Aldiko ePub bralnikom. Dobil sem nekaj precej drugac nega in mestoma celo zelo nerodnega, sko-raj neberljivega. Nekateri slogi so izginili, drugi so bili obupno deformirani, a tretji postanejo kr'neki.

Zatem sem isto datoteko naloz il v drug bralnik, recimo eBook Reader. Mislite, da je bilo kaj drugac e?

Seveda je. A znova me je doletel drugac en videz, kot sem ga definiral s CSS slogi. Ponovila se je Aldiko zgodba, a z drugac nimi barvami. Na tej fazi sem bil prepric an, da vir tez av ni ePub datoteka, temvec aplikacija. Nisem odnehal, poskusil sem s tretjo aplikacijo. Z elel sem se 110 % prepric ati.

Ponovila se je ista zgodba. Slogi se vec inoma prikaz ejo, a izginejo zamiki odstavkov. Zgodilos e je, da tretja apli-kacija ni hotela odpreti ePub, ustvarjen s plac ljivim ureje-valnikom Jutoh 1.6, c eprav je bil ePub preverjen enako, kot druge datoteke na testu.

Kaj mi je torej ostalo?

29

Naloz il sem s e aplikacijo Biblos. ta je itak edina izbira, c e z elim brati knjige na androidnih napravah, ki so na voljo na portalu Biblos.

Najprej prijava v Adobe rac un zaradi DRM, potem s e prijava s svojim uporabnis kim imenom, namenjenim izposoji in geslom, ki ga uporabljam za knjiz nico.

Naloz il sem knjigo. Vse lepo in prav. Potem sem naloz il knjigo iz mape na tablici. Ko sem prelistal prve strani, sem se oddahnil. Biblos aplikacija je od vseh s e najbolje prikazala s CSS definiran videz. Ni popolno, a je dobre kompromis glede na mnoz ico androidnih naprav, s kate-rimi mora sodelovati.

Poskusil sem tudi telefonic no branje. Naloz ili sem si tri aplikacije in znova sem naletel na staro zgodbo z vide-zom. Izbral sem Aldiko, eBookReader in PocketBook. Tri aplikacije, trije razlic ni videzi in tri razlic na bojevanja z nastavitvami.

Konkluzija? Vedno pride zakljuc ek. Na Googlovi trz nici se kot listja in trave valja c uda raznih programskih bral-nikov. Mnogi so kosi neuporabnega programskega kakca, drugi imajo tez ave s s umniki, a tretji so kr neki. Znova se je s e najbolje odnesla aplikacija Biblos.

Kaj torej priporoc am glede branja na androidnih nap-ravah? Najprej za lastnike tablic nih naprav. Najbolj ergo-nomic no je knjigo brati na napravi z vsaj 7″, pac odvisno, kaj vam bolj sede. Od programskih bralnikov za Android in Apple priporoc am BIBLOS ali eEmka aplikacije (za izposojo in nakupe knjig v nas ih knjigarnah) ali namen-ske glede na vir (Amazon, Kobo) – vse so for free.

Ne glede na vir knjig, je aplikacija Biblos delez na moje-ga priporoc ila, c eprav mogoc e sploh ne berete knjig z Biblosa.

Kaj pa Windows? Recimo Windows 8.X? Poskusil sem aplikacijo z Windows market (pri kos trunovem rogovju - nas el sem samo eno in edino), a se pri uporabi spras u-jem, na c em moc nem so bili avtorji, ko so delali nalaganje knjig v bralnik. Samo OneDrive? Naj jih Zeus s strelo med rogovje butasto! Pozabite na taks no aplikacijo!

Za Okenske naprave (tazaresna Okna verzije 7 in 8, ne tisto RT skrpucalo) kaz e naloz iti brezplac no Adobe Digi-tal Edition (trenutno je v verziji 4). Za knjige z DRM zas c i-to je Adobe v nas ih krajih itak edina opcija. Preverjeno pravilno interpretira ePub, oziroma xHTML s CSS. Z Bib-losom lepo sodeluje, enako je z e.emko.

Za preostanek ePub pa ni slab Calibre. Pri tej zbirki aplikacij gre za E-knjiz no polico, mlinc ek za pretvorbe in izvoze v podprte formate in s e ePub urejevalnik dobite zraven (z njim bodite previdni, da si po nesrec i ne masa-krirate kaks no e-publikacijo).

Kaj pogres am? Ravno pisanost izkus nje zlasti z andro-idnimi bralniki mi glede bralne izkus nje pus c a slab prio-kus. Problem je skoraj neskonc na kombinacija program-ske in strojne opreme. C e neka aplikacija dobro deluje na eni napravi, bodo tez ave na drugi. Nadalje so vec ino bral-nikov spisali ljudje brez obc utka za ergonomijo. Tudi tu je s e veliko rezerve.

Avtorje programskih bralnikov, zlasti za Androidni tabor, c aka s e dolga pot do ergonomic no udobne res itve. Skoraj vsi bralniki, ki sem jih izkusil, imajo kaks ne neum-ne pomanjkljivosti in nelogic nosti. Predvsem jim manjka podrejanje standardu ePub 2. Edina izjema je aplikacija Biblos. Ta ima obc asno kaks no tez avo s prikazom slik in s e kaj bis e nas lo, a v tej mnoz ici naprav z al nikoli ne bo 100% izkus nje. Bojim se, da bo ePub 3 zaradi tega zamu-jal, oziroma bo prihajalo do hudih tez av pri najbolj ele-mentarnem - branju. Ker se sam s tem standardom z e ukvarjam, zelo dobro vem, kaks ne pasti c akajo razvojni-ke. Ko bodo Java Script in dinamic ne moz nosti HTML 5 del standarda E-knjig, bodo izkus nje okrnjene zaradi nesposobnih programskih pogonov in ergonomic nih idiotizmov.

ePub 3 si z elim s ele takrat, ko bo vec ina bralnikov spo-sobna pravilno interpretirati ePub 2. Nic prej.

Do takrat pa priporoc am aplikacijo Biblos. C e ste vc la-njeni v kaks no knjiz nico, ki ima na voljo knjige s platfor-me Biblos, je to edina logic na in uporabna izbira.

Priložene slike - levo Calibre; desno Adobe_DE3.

30

DRAŽILNIK

VIBATROS, ŠEMAČKA IN UR-ŽENA Odlomek iz spekulativnega romana Vibatrosovo poletje Andrej Ivanuša, Slovenija

Sedel je na skali visoko nad prepadom. Njegove priprte oc i so spremljale vsak najmanjs i gib

vibatrosa, ki je kroz il nad breznom. Airan je poc asi zahajal in prepus c al Svet drugemu soncu, Biranu. Nje-gova medla, modrikasta svetloba je poglobila sence nad breznom, ki mu ni bilo videti dna. Za hip je Jan sklonil svojo svetlolaso, kodrasto glavo navzdol in se zazrl v brezno, ki so se ga vsi bali. Po prastarem verovanju so iz brezna prihajali umrli in vanj vabili z ive, da se jim prid-ruz ijo. Vse zlo tega Sveta je bilo v breznu. Ni imelo ime-na. Klicali so ga na tisoc e razlic nih nac inov. Najbolje pa je bilo, c e ga sploh nisi imenoval. Nihc e se mu ni upal pribliz ati. Le Jan je z e nekaj c asa sedel na njegovem robu in opazoval vibatrose.

Dvignil je pogled in priprl veke, da ga ni motila Aira-nova svetloba. Izza meglic na airanovem zahodu so se kazali komaj zaznavni vrhovi visokih planin. Vso nepre-gledno ravnino so vedno prekrivali gosti oblaki in nihc e ni vedel, kaj se pod njimi skriva. Spodaj je bilo Zlo.

Ko se je Airan dotaknil roba obzorja, je postajal ved-no bolj rdec in zdel se je vec ji kakor prej v zenitu. Zapi-hal je airanov veter airzah in stene brezna so pric ele svojo pesem.

»Zlo prihaja iz brezna,« so govorili, ko se je oglasila pesem brezna in vsak je pri sebi zamrmral molitev, ki preganja uroke. Janu je tudi bilo tesno pri srcu, vendar se je na to pesem sc asoma navadil.

V airzahu je vibatros izvajal s e vec je letalske umetni-je in se dvigoval vedno vis je in vis je. Jan je zrl za njim in srce sta mu napolnila vzhic enje in ostra bolec ina. Zavi-dal je vibatrosu njegovo sposobnost letenja. Tudi Jan je z elel leteti, premagati brezno in pogledati kaj je tam, v tistih planinah na airanovem zahodu. Spremljal je vibat-rosa toliko c asa, dokler njegovo oko ni moglo vec raz-brati drobne vibatrosove pike na vedno temnejs em

nebu. Airan je zas el, Biran je metal svojo medlo svetlobo na poboc je nad breznom. Jan je odvrnil pogled in se poc asi napotil nazaj proti vasi.

Privzdignil je zaveso nad vhodom in stopil v his o. Z enske so pripravljale vec erjo. Tiho je sedel v kot in

c akal, da bodo sedli za mizo in pric eli z vec erjo. Babica in stara dekla sta sedeli ob oknu in sukali bilanovo pre-jo. Komaj sta s e kaj videli v medli Biranovi svetlobi.

S emac ka se je tiho priplazila do njega in se zvila v klobc ic ob njegovih nogah. Njen piskajoc i glas je zahte-val, da jo gladi po mehki in kratki, poletni dlaki. Pric el jo je c ehljati po hrbtu in njen piskajoc i glas se je poc asi spremenil v globoko mrmranje, ki je hipnotic no delova-lo na Jana.

Glasovi so se razblinili v fantastic nih slikah, ki so zdr-sele pred njegovimi oc mi. Prepustil se jim je, vendar je s e vedno razmis ljal o vibatrosu nad breznom. Drobna misel mu je kljuvala nekje globoko zadaj v moz ganih, zazdelo se mu je da se slika poc asi spreminja.

Nez en dotik na ramo, ga je prekinil. Prenehal je c eh-ljati s emac ko in se ozrl navzgor.

Slika se je zbistrila. »Kje si bil?« ga je vpras al oc e, ki se je sklanjal nad

njim. »Razmis ljal sem,« je odvrnil in bil je vesel, da medla

biranova svetloba zakriva njegovo rdec ico. »Upam, da nisi zopet sedel, no, saj ves , tam! Tam je

Zlo, ki prihaja ... Saj slis is ?« je dejal oc e in z roko naredil znamenje proti urokom. Umolknila sta za trenutek. Ste-ne brezna so s e vedno s kripale svojo pesem v Airzahu, vec ernem airanovem vetru.

»Da, slis im,« je pretrgal molk Jan. Oc e je sedel nas-proti njega in dejal:

»Sicer pa ni pomembno! Poslus aj me dobro, Jan.« Obliznil si je ustnice in poc asi rekel:

»Z enske bodo kmalu konc ale vec erjo, oba meseca bosta kmalu vzs la ...« Spet je umolknil. Jan je vedel, da mu bo oc e povedal nekaj pomembnega, zato ni prekin-jal tis ine. Zrl je v svetlobno liso za oc etovim hrbtom, ki je postajala vse svetlejs a.

»Lunas vzhaja!« je pomislil Jan. Oc e je nadaljeval: »Redkokdaj se takole pogovarjava. Preredko!« Bilo je kakor, da je to oc ital samemu sebi. Plosko je

poloz il dlani na kolena. »Vc eraj je bil svet stares in. Razpravljali so tudi o tvo-

jem s olanju, pravzaprav, o vseh ... Izbran si ...« Vendar nadaljevati ni mogel, ker je Jan s inil kvis ku.

»Tudi jaz, tudi jaz!« je dejal in zaploskal.

31

»Sedi, poc asi. Za veselje in za z alost je vedno dovolj c asa,« je pomirljivo dejal oc e.

Jan je sedel. Oc e je nadaljeval: »Jutri, ko vzide Airan, se oglasi pri Uc itelju. On ti bo

vec povedal. « »K mizi, vec erja je gotova,« zaklicala mati in prekinila

vso his o pri delu. Jan in oc e sta si zrla iz oc i v oc i in med njima je bila za trenutek vzpostavljena drobna vez. Tudi oc etova davna z elja je bila, da bi bil izbran in bi lahko s el v svet, da osvoji nova znanja in spozna druga ljuds-tva. Zdaj je to z eljo prenesel na svojega prvorojenca. Jan je bil na doloc en nac in kakor on, vendar je bil smelejs i, drznejs i in videl je dlje. Vendar oc e niti slutil ni, da je to dlje veliko vec , kakor si je sam mogel in upal zamisliti.

Oc e je prekinil molk: »Pridi, greva vec erjat!« Zdaj je bilo spet tako svetlo kot ob airanovem dnevu.

Vzs el je tudi Lunas. Tako so sonce Biran in meseca Lunaj in Lunas skupaj komaj dosegli svetlobo, ki jo je dal Airan.

Ko je minila vec erja je zas lo s e sonce Biran in srebrna svetloba obeh mesecev se je razlivala c ez kamniti vas ki trg. Jan je stal pred his o. Mimo so hodili vas c ani. Mrmral je vsakemu v pozdrav, ko so se v njegovi glavi podili viharji misli.

Konec pouka je konc al z odliko. Osvojil je tudi oc eto-ve roc ne spretnosti. Farolov les je v njegovih rokah pel pesem visoke umetnosti. Znal je matematiko in astrono-mijo, poznal je zgodovino in filozofijo, bil je najboljs i uc enec v Baiji. Minila pa so samo tri lunasova leta, ko je pric el s poukom. Zdaj mu Uc itelj ni mogel dati s e vec Znanja. Zdaj bo moral Znanje iskati sam.

Lukas je pravkar dobro zadremal, ko ga je iz polsna

vrglo razbijanje gonga. Skoc il je s pograda, poiskal svojo usnjeno oklepno srajco in sandale. V naslednjem trenut-ku je bil z e na hodniku, ki je vrvel od spanja omotic nih vojakov. S stene je vzel samostrel. Tulec s pus c icami je z e visel preko njegove rame.

»Kaj je! Kaj je!« ga je potegnil za nadlaket Bard. »Ne vem! Saj vidis , da je alarm!« Bard je zgrabil dru-

gega vojaka za roko. Oni se je iztrgal in zarenc al proti Bardu.

»Oh, sranje!« je razoc arano vzkliknil Bard. Lukas se je nasmehnil. Bard je bil taks en velikan, trodelna omara, srce pa je imel ptic je.

»Pridi, ne obiraj se, greva na zbor!« mu je zaklical Lukas. Bard je zmignil z rameni in si pric el popravljati usnjene jermene. Lukas se je ozrl nazaj.

»Hej, kaj je s teboj! Gres ali ne! « »Saj grem, saj grem. Nikjer ne gori voda!« je zabrun-

dal Bard. Dvoris c e je bilo kmalu polno ljudi. Poveljnik Jonas je

z e stal na svojem mestu. »Gremo fantje. Na svoja mesta ...« je klical. Nato pa:

»A ste vsi. Takoj na obzidje, takoj na obzidje! Vragi napadajo, Vragi napadajo!« V naslednjem trenutku je bil z e pred svojo c eto, ki je v diru zasedala svoj del obzidja.

»Zdaj ves , kaj je,« je zadihano Lukas vrgel Bardu. »Mater, ko me je strah,« je rekel Bard nazaj. »A, res!« se je namuznil Lukas. »Ti pa tudi moras imeti vedno zadnjo besedo!« Lukas se je zasmejal. Bard pa je c emerno mrmral

molitve proti urokom. Stala sta na obzidju in previdno pogledala c ez rob. V

tem trenutku so privrs ale pus c ice c ez obzidje. Meseca sta bila za njunima hrbtoma, zato nista spodaj razloc ila nic esar. Izza senc so priletavale pus c ice v rojih. Nato je nenadoma priz viz gala velika kamnita krogla in se votlo razbila ob tlak dvoris c a. Za njo s e ena. Vsi so bili na svo-jih mestih, ko so krogle tolkle po tlaku, obzidju in stenah vojas kih stavb. Lesene strehe so se pokoma udirale pod tez o letec ih krogel.

»Oh, hudic jih odnesi, preklemanske Vrage!« je zaro-hnel Bard. »Spet bom moral najprej pomesti kamenje s postelje, da se bom lahko zvec er spodobno ulegel.«

»Saj jih bo minilo. Veliko krogel gotovo nimajo s seboj,« je dejal Lukas.

»Kaj pa ves ! Zadnje c ase so vedno predrznejs i!« je dejal Bard. »Od zadnjega napada pri Koromac u ni minil niti teden dni. Ne ves od kod pridejo, ne ves kdaj pride-jo. Tam pri Koromac u so samo malo poskusili koliko je obzidje trdno in koliko smo branilci pripravljeni. Pravi-jo, da so celi dve uri tolkli s temi balinci.«

Lukas je pomolil nos okrog obrambnega zoba. Lunas in Lunaj sta metala kaj slabo svetlobo preko polja pora-slega z nizkim rastlinjem. Tukaj se planota poc asi spus -c a proti oblac nemu morju. Do njegovega roba si ni upal nihc e. Znano je bilo, da je tukaj nekaks en zac etek brez-na in da je prepadna stena visoka komaj tri do s tiri met-re. Preplezal jo je lahko vsakdo. Le za stroje, ki so metali krogle, je bila naravna pregrada previsoka.

»Zakaj poskus ajo ravno tukaj? Pri Koromac u, Pogleju in Spuistu imajo odprto pot za metalce,« je dejal Lukas.

»Kaj jaz vem. Tu so, prekleti hudic i, in jaz ne morem v miru spati!« je spet zagodrnjal Bard.

Vojaki so stali za obrambnimi zobi obzidja, priprav-ljeni so bili in c akali so na ukaze. Pod obzidnim balko-nom na katerem sta stala Lukas in Bard, je druga c eta pripravljala kilohov sok, ki je na c loves ki koz i pus c al grozne opekline in globoke rane, ki se dolgo c asa ne zacelijo. Previdno so ga zlivali v steklene posode in mes ali z vodo. Nato so ga prelivali v keramic ne rezer-voarje. C rpalkarski odred je stal ob c rpalki priprav-ljen, da bo pric el c rpati. Fantje iz trdnjave Lend so jim posmehljivo pravili gasilci. Krogle so s e vedno frc ale na vse strani.

Nenadoma je planjava oz ivela. Krik iz stotine c loves kih grl.

32

DRAŽILNIK

Poveljnik Jonas je zaklical: »Priprava!« Vojaki so v en glas zaklicali: »Jaaa!« Jonas je zopet zaklical: »Obrat ... Strel!« »Huuu!« so se odzvali vojaki in drobne pus c ice so

poletele s samostrelov v srebrno polje pod trdnajo Lend. Izpod balkona se je oglasil nov glas:

»Pumpaj!« in zaslis alo se je enakomerno s klepetanje in s us tenje kilohovih c rpalk. Vojaki so z usmerniki cur-ka pric eli s kropiti planoto pod seboj.

Bojni klic Vragov je naras c al. Izza senc so stopile c lo-ves ke prilike. Nad glavami so drz ale s tirikotne s c ite, narejene iz tanke brabantove pajc evine. Mesec ina se je odbijala od njihovih oblac il, narejenih iz brabantove niti. Tako so bili zas c iteni pred kilohovo kislino, vendar pa so postali dobro viden cilj za samostrelce.

Lukas je posmehljivo zaklical Bardu: »Poglej, norce. V dvojni mesec ini nosijo brabantove

obleke. Saj mi naravnost kaz ejo kam naj streljam!« Ven-dar je njegov nasmeh v trenutku zamrl. Pogled mu je nenadoma zastrla gosta, temna megla, ki jo je hladen noc ni veter poc asi nosil proti obzidju.

»Norec si ti!« je dejal Bard.« Meglo si delajo! Tako, da en drek vidis kaj poc nejo!«

»Ja!« je suho pripomnil Lukas. Na vsak poveljnikov ukaz sta napela samostrela, se obrnila okrog zidnega roba, pomerila in ustrelila. To sta poc ela mehanic no, da ju pogovor sploh ni motil. Lukas je ob vsakem dobrem strelu kar malce poskoc il, Bard pa si je oslinil svoje kos ate brke.

Nenadoma se je vse razsvetlilo. Lukasu je jemalo vid. Iz polja se je dvignila bles c ec a krogla in iz nje je pric ela lesti velikanska kac a.

»Saj to ni mogoc e!« je pomislil Lukas, v moz gane pa se mu je vedno bolj zarezoval neznanski, mrzel strah, ki ga je hromil. Stal je kakor drobna mis in zrl v te neznan-sko urokljive kac je oc i. Strah pa ga je vedno bolj zajemal in ga stiskal v svoje moc ne pesti. Ostra, pekoc a bolec ina ga je prisilila na kolena.

Ko se je Lukas ovedel, je bila okrog njega tis ina. Bard je lez al skljuc en poleg njega. Nekateri vojaki so se pre-bujali in omotic no zrli naokrog. Zagledal je vojaka, ki je prihajal proti njemu. Na glavi je nosil c elado. Lukasu je s inilo spoznanje skozi glavo.

»Torej tudi oni znajo …!« je pomislil in zopet ga je zagrnila tema.

Komandant trdnjave Lend plemic Govis III je zamis -

ljeno zrl predse. Nato je spregovoril: »Torej ... To je to! Tudi Vragi znajo ...« Suha prilika na

drugi strani sobe je pokimala: »Da, sedaj znajo to tudi Vragi!« Njeni dolgi, tanki lasje

so izdajali, da je ta prilika z enska, ur-z ena. Bila je utruje-

na od bitke, ki je minila s ele pred pol ure. »Vendar so dosegli komaj osnovno znanje,« je doda-

la. Komandant je pokimal. »Da, vendar ni dalec c as, ko jih bomo tez ko ustavili. - »Ne, ta c as je s e dalec ,« je dejala ur-z ena.« A do takrat

bomo prez iveli mnogo noc i brez spanca. Moramo biti previdnejs i. Vrnila se bom v Caris. Priskrbeti je potreb-no opremo za vojake. Teh sto c elad je absolutno prema-lo za vso trdnjavo.«

»Tez ko bo. Ko se bo novica razvedela, bodo tudi osta-li komandanti trdnjav zahtevali c elade zase.«

»No, vendar imajo v Spuistu in Koromac u dve moji kolegici, ki me absolutno prekas ata v c aranju. Najprej bo treba poskrbeti za Poglej in za Lend,« je dejala ur-z ena.

Komandant se je sprehodil gor in dol. Bal se je pogle-dati ur-z eni v oc i. Bile so tako globoke. Stresel se je za trenutek in le kratek nasmeh je preletel obraz ur-z ene. Vse je dobro videla in poznala. Dvignil je glavo in dejal:

»Potrebujete spremstvo. Dal vam bom dva moja dob-ra samostrelca.«

Ur-z ena se je priklonila: »Hvala lepa, sprejmem vas o ponudbo. Iz mesta vam

bom poslala mojo uc enko. Za vsak sluc aj. Vendar pa menim, da Vragi nekaj c asa ne bodo napadli. Prevec mrtvih lez i tam spodaj.«

Komandant je zmignil z rameni: »Kaj jaz vem, navadno jih vec ino vzamejo s seboj.« »Zjutraj, ko vzide Airan, se zopet vidiva,« je dejala ur-

z ena in zaprla vrata za seboj s e preden je uspel koman-dant karkoli rec i. Zastrmel se je v vrata in zamrmral:

»Prekleto!« Oba meseca sta zas la eden za drugim, ko je vzs lo son-

33

ce Biran in z medlo svetlobo osvetlil vas Baio. Jan je lez al buden na svojem lez is c u. Podloz il je laket pod svo-jo glavo in strmel skozi okno. S emac ka je lez ala zvita ob njegovih nogah. Njena dlaka se je svetlikala in prelivala v sivo modrih odtenkih.

»S emac kino jutro,« je pomislil Jan. Tako so imenovali c as med vzhodom Birana in vzhodom Airana. Drugi naziv je tudi biranovo jutro, vendar je prvi naziv pome-nil mnogo vec jo skrivnostnost. Ob biranovem jutru so s emac ke ods le po svojih poteh. Ko je na nebu kraljeval Airan, so polez avale v senci in c akale svoj trenutek.

Kakor da bi c akala na doloc eno znamenje, se je s ema-c ka dvignila, pretegnila, izplazila kremplje, jih skrila in stojec na zadnjem in srednjem paru nog s prvim parom opravila toaleto svojega obraza. Nato je neslis no zdrsela proti loputi v vhodnih vratih.

Jan je zrl za njo, nato je sunkovito dvignil odejo in se dvignil. Vrgel je belo tuniko nase. Rahlo je drgetal v jut-ranjem mrazu. A za hlad se ni menil. Saj se bo ob Aira-novem vzhodu ozrac je ogrelo. Po prstih je stopil do vrat in jih tiho zaprl za seboj. Uspel je s e za trenutek videti za katero his o je zdrsnila s emac ka.

Sledil ji je. Za vasjo se je po poboc ju razprostiral nizek gozd

farola, ki je bil zelo gosto zras c en. Farol je dajal odlic en les za izdelavo jedilnega pribora in skodelic ter drugih posod. Bilo ga je tez ko obdelovati, vendar je bil izredno trden in c vrst material. Bil je tako gost, da ni plaval na vodi. Farolovi izdelki iz vasi Baia so sloveli po vsej Pla-noti.

S emac ka je zavila v farolov gozd. Jan se je namuznil, stopil je do grma ob poti in izvlekel sekiro in usnjene zas c itne rokavice, ki so mu segale do komolcev. Na gla-vo si je posadil usnjeno kapo, ki mu je pokrivala tudi vrat in ramena.

Z e nekaj c asa je sledil s emac ki in si je z e pred nekaj dnevi pripravil opremo za sec njo farola. Upal je, da mu bo tunika zados c ala, saj so imela farolova drevesa velike trne, ki so povzroc ala skoraj neznosno srbenje. Vendar se je s emac ka premikala tako hitro, da bi ga usnjena zas c itna obleka pri tem prevec ovirala.

S emac ka je sledila poti, ki so jo naredili drvarji. Jan se je pomikal za njo. Tiho kolikor pac je mogel in znal. Nenadoma je zaslis al piskajoc e lajanje za seboj. Hitro je zdrsnil za farolovo drevo in se nabodel na trn. Sikajoc e je zaklel in hitro obrnil sekiro. Odvil je pokrov in iz vot-lega roc aja s prstom zajel malo luga. Ta mu je malce ublaz il pekoc o srbec ico. Ko je konc al, je zagledal sose-dovo s emac ko, ki je brzela za njihovo.

»Odkril bom, kam greste, presnete s emac ke!« je trmasto zamrmral in nadaljeval zasledovanje. Le srbec i-ca je motila njegovo gibanje. Drvarska pot se je cepila na rokave. C e je Jan visoko poskoc il, je lahko pogledal c ez farolske kros nje. Pot jih je vodila vedno dalje od vasi v

hrib. Oz ila se je. Nenadoma sta s emac ki zavili v gosto farolovo podrastje. Ves gozd je sestavljala ista vrsta dreves. Podrastje je bilo iz mladega farola, ki je bilo zelo gosto. A nez ni trni vsaj niso bili tako nadlez ni kot pri odraslem farolu. S emac kam farolovi trni niso bili ovira. Zdelo se je, kakor, da so neobc utljive na farolovo kislino. Tudi to je pri ljudeh zbujalo s e vec je zac udenje in s ema-c ke so bile zato s e skrivnostnejs a bitja. Dokler je mogel, je z rokami odrival podrastje. Rokavice so ga dobro s c i-tile, vendar so pri gibanju in trenju s farolom povzroc ale cvilec s um. Imel je srec o, saj je veter pihal proti njemu. Upal je, da ga s emac ke ne bodo prehitro odkrile.

Farolova drevesa so bila vedno niz ja in tudi podrast je bila vedno niz ja, da se je izognil odraslim farolovim drevesom, se je sklonil in se skoraj c epe pomikal naprej.

Sedaj mu je tunika opletala med nogami in ga ovirala pri gibanju. Kaks no vec jo vejo je tu in tam moral odse-kati. Zavidal je s emac kam, ki so se lahko gladko gibale med farolovim podrastjem. Vozile so slalom in se izogi-bale ostrim vejam. Zbodel ga je s e en trn, zastokal je, vendar ni imel c asa, da bi si namazal vbod z blaz ilnim lugom. Stisnil je zobe in nadaljeval zasledovanje.

Nenadoma je farola zmanjkalo. Zac udeno je mez ikal

v Biranovo svetlobo. Pred njim je bila jasa polna s emac k. Ni mu bilo jasno. Jasa sredi farola je bila nekaj nenavadnega. Taks ne krc evine so lahko naredili le drvarji, vendar na jaso ni vodila nobena steza. Jasa je bila popolnoma okrogla in rahlo nagnjena tako, da jo je Biran v celoti osvetljeval. Jan je visoko poskoc il nad farolova drevesa, da bi se razgledal. Naredil je vec sko-kov, vendar vas kih streh ni bilo nikjer videti.

Obsedel je na robu jase in strmel. S emac ke so se zbirale. Prihajale so iz vseh strani okrogle jase. Tvori-le so koncentric ne kroge in se tesno stisnile ena k drugi. Nenadoma je njihovo cviljenje in lajanje potih-nilo. Nad jaso se je dvignila meglica in skozi Janovo glavo je zdrsnila prva slika. Zazdelo se mu je, kakor da prede njegova s emac ka. Zdelo se mu je, da jo c ehlja po dlaki na hrbtu.

»C udez no!« je pomislil. Slike so se vrstile ena za dru-go, vedno hitreje in hitreje. Dolgo c asa je strmel v ta kalejdoskop, ko je nenadoma spoznal, da pravzaprav s emac ke izmenjujejo informacije med seboj. Vrtele so se slike in nenadoma je spoznal slike svoje vasi in svojih sovas c c anov. Vmes so bile modro-sive lise, nejasni pri-zori. To so bile 'besede', ki jih ni mogel razumeti. To so bili za ljudi nesmiselni miselni vzorci s emac k, ki jih ni mogel ‘prevesti’ v c loves ke misli. Bil je oc aran, saj je odkril nenavadno skrivnost s emac k, o kateri ni s e nihc e nic vedel.

V tej mnoz ici se je vedno bolj pojavljala slika lepe, svetle s c emac ke in vedno bolj tudi njegova slika. Nato je sledil pravi ognjemet barv, ki mu niso nic pomenile. Bile so lepe. Obc udoval jih je in zmeda v njegovi glavi je ved-

34

DRAŽILNIK

no bolj rastla. Postal je utrujen, miselnih vzorcev je bilo prevec za njegovo glavo. Zaspal je.

Ko se je prebudil, je s e vedno sedel na robu okrogle

jase. Ob njem je lez ala lepa, svetla s emac ka. Zavedel se je, da je to s emac ko videl v svojih mislih, a v resnici jo je gledal prvic . Njihova domac a s emac ka je stala nekaj korakov stran, strmela v Jana in c akala. Jan se je obema nasmehnil.

Nato je pogladil svetlo s c emac ko in dejal: »Lepa si! Imas tako lepo, mehko in svetlo dlako. Kli-

cal te bom Bela.« S emac ki sta zacvilili. Njihova domac a s emac ka je kratko zalajala in zdrsnila v farolov gozd. Za njo je ods la Bela in za njima s e Jan.

Ko se je vrnil v vas, je bil Biran z e visoko na nebu. Do vzhoda Airana je bilo samo s e malo c asa.

»Kod hodis ?« je nestrpno zaklicala mati. Jan je pos-pravil svojo farolovo drvarsko opremo v skrinjo.

»Kaj pa si poc el v farolu?« je presenec eno vpras ala mati.

»Zasledoval sem s emac ko,« je odvrnil. »Tepc ek ti,« se je nasmehnila mati.« Hitro pojej kaj,

do Airanovega vzhoda moras biti pri Uc itelju.« »Saj je s e dovolj c asa, pris el bom!« je dejal Jan. Mati je

za trenutek zastala in mu nato na hitro rekla: »Pogres ala te bom!« Nato se je hipoma obrnila

vstran. Obe s emac ki sta se zvili v klobc ic ob steni ob Jano-

vem lez is c u. Dez urni je stopil na hodnik trenutek po tem, ko je

trobentac zaigral budnico. S hitrimi, velikimi koraki je stopal proti sobi, kjer sta se Lukas in Bard pravkar pre-bujala in se pretegovala. Odprl je vrata in se zadrl:

»Lukas! Bard! Takoj k poveljniku Jonasu!« Poc akal je s e za trenutek, da sta mu zagodrnjala

nazaj, da naj gresta v rit on in poveljnik Jonas in da bos-ta z e pris la, in nato je spet zaprl vrata za seboj.

Bard je zopet godrnjal: »Nikoli miru! S e vec erne bitke nisem prespal. Od

c arovnije mi s e vedno brni v buc i. Kaj Jonas nikoli ne spi? Saj je njega prav tako povozilo kot mene.«

Lukas se je samo smehljal in si zategoval pas s tokom za samostrelne pus c ice. Samostrel je lez al poleg njega. Dvignil ga je in potez kal. Obrnil se je k Bardu:

»A gres ?« »Grem, grem, kaj pa mislis , da se bom kujal in kljubo-

val vsemogoc ni avtoriteti!« Nekaj vojakov, ki so poslus ali Bardovo godrnjanje, se

je zasmejalo. C ez nekaj c asa sta Bard in Lukas stopala c ez dvoris c e

v popolni lokostrelski opremi. Zavila sta k poveljniku Jonasu.

S e nekaj c asa kasneje so korakali Jonas, Bard in Lukas preko dvoris c a k poveljniku trdnjave Lend plemi-

c u Govisu III. Nato sta Bard in Lukas ods la v jedilnico in pojedla zajtrk v miru. Zatem sta ods la v spalnico in sredi prerivajoc e gruc e sotrpinov napolnila nahrbtnika. Na vsa vpras c anja sta odgovarjala z "strogo zaupno" in nista povedala nic esar.

Ko je vzs el Airan, sta se zopet napotila v popolni boj-ni opremi k poveljniku plemic u Govisu III. C ez nekaj c asa je c ez trdnjavsko dvoris c e zaropotal zagrnjen voz, ki ga je vlekel par psevdokonjev. Na drugi strani dvoris -c a pa jih je spremljal oster pogled in nato so sence skrile suho postavo.

Lukas in Bard sta sedela drug ob drugem in skrivaj pogledovala na drugo stran, kjer je sedela ur-z ena. Njen obraz ni izdajal nic esar, bil je siv in nepremic en. Oc i so bile drobne in zrle niso nikamor. Bilo jima je tesno pri srcu.

Ko so zapustili trdnjavsko dvoris c e in zaropotali po tlakovani cesti, so njene oc i zaz ivele, premaknila je roko in z blagim glasom dejala:

»Tako, pa smo postali popotniki! Ker bo nas a pot s e dolga, je prav, da se predstavimo drug drugemu. Ime mi je Rasima.«

Stegnila je roko v pozdrav. Lukas je presenec eno stegnil svojo roko in zamrmral svoje ime. Bard se je ni upal dotakniti in je odvrac ajoc pogled povedal svoje ime. Lukas je pomislil, da je tako ali tako vseeno katero ime je povedala, saj so ur-z ene menda imele tisoc imen.

Rasima se je zopet zastrmela v neko toc ko in samo rahel trzljaj z ustnicami je izdajala, da se je namuznila, ko je razbrala njune miselne vzorce. Hotela se je zbliz ati z obema moz ema. Potovanje pred njimi bo s e dolgo, na poti jih c akajo s tevilna presenec enja. Bila je s e mlada in Lukas ji je bil vs ec . Vedela je, da njen z gubicami pokrit obraz za navadne ljudi odbijajoc , vendar je vse to bilo posledica rednega uz ivanja melase. A melasa je imela toliko prednosti, da se je to dalo prenesti.

Voz je zavozil po ulicah Lenda. Lend je bil kaks nih pol ure voz nje z vozom oddaljen od trdnjave Lend. To je bilo malo mesto, ki je pravzaprav sluz ilo za oskrbo trd-njave. Mnogo vojakov je imelo tukaj druz ine, ki so obde-lovale polja, popravljale orodja in oroz ja za vojsko v trdnjavi. Nizke kamnite his e so se stiskale ob vzpetini, okrog katere se je vila rec ica Slobanja. Ta je izvirala v pogorju Karakas, tekla nekaj c asa ob robu Planote in se razlivala preko roba v brezno kaks ne tri dni voz nje z vozom dalec . Pogorje Karakas je naravna ovira, ki s c iti Planoto. Planota se tukaj poc asi spus c a v Brezno. Na tej strani pogorja so bile postavljene trdnjave Lend, Koro-mac , Poglej in Spuist. Pokrajina ni bila bogata, zemlja se je tez ko obdelovala. Tako je pogorje Karakas predstav-ljalo z ene strani oviro za Vrage, z druge strani pa prav tako oviro za prebivalce Severije. Vedno so govorili, da so trdnjave prva straz a, pogorje Karakas pa druga stra-z a. Pogorje Karakas se je prav nad mestom Lend dvigalo najvis je. Vrhove je pokrival vec ni sneg in beli vrs aci so

35

se zdeli prav nezemeljski, ko so lebdeli nad oblac nim pasom.

Zavili so v stransko ulico in ustavili pred his o na kon-cu. Izstopili so in se napotili v his o. Ur-z ena je oba samo-strelca z gibom roke povabila za seboj. Voznik je sesto-pil s sedez a in se strahoma oziral naokrog. Naredil je gib proti urokom. Izza his e je pristopil skrbnik in povedel voznika, psevdokonja in voz h gospodarskemu poslop-ju.

Lukas in Bard sta se ogledovala po okusno opremlje-ni sprejemnici. S e nikoli nista bila v prebivalis c u ur-z ene. Kar oddahnila sta si, ko nista nikjer opazila nic nenavadnega, nobene brbotajoc e tekoc ine ali kaks ne druge c arovnije.

»Sedita, izvolita kavo. Gotovo vama bo prijala,« je dejal prijazen glas. Obrnila sta se in zagledala mlajs o ur-z eno, Rasimino uc enko. Tudi njen obraz so pric ele pokrivati prve melasne gubice. V rokah je nosila pladenj s kadec o kavo in ga poloz ila na mizo.

»Rasima mi je povedala, da sta tukaj in da jo bosta spremljala v Caris,« je dejala.« Ime mi je Kajta,« je s e pristavila. Sedla je in onadva sta sedla za njo. Potem sta se predstavila.

»Bitka je bila gotovo huda,« je dejala potem, ko je srknila poz irek kave.

»Da,« je suho odvrnil Lukas. Bard pa je bil ves c as tiho in si ni upal vzeti niti skodelico v roko. Kajta se mu je nasmehnila in Lukasu tudi.

»Vragi so se nauc ili c arati,« je rekel Lukas nato. »To ni dobro,« je dejala. »Ne, ni! Vendar pa je kaj takega bilo slej ko prej

mogoc e pric akovati. Pred nekaj dnevi so napadli tudi Koromac , vendar tam niso uporabili c aranja,« je dejal Lukas.

»Gotovo preizkus ajo nas o in njihovo moc ,« je rekla Kajta.

»Po vsej verjetnosti. Vendar pa se stvari slabs ajo. Vedno nova oroz ja preizkus ajo. V Koromac u so njihovi metalci metali s e vec je kamnite krogle in mnogo dlje kot pred enim letom. Prehitro napredujejo!« je dejal Lukas. Kajta je za trenutek pomolc ala in nato bolj sama zase dejala:

»Nekdo bi moral iti dol ... Da vidi!« Lukas in Bard sta se zastrmela vanjo, nato je Lukas

nejeverno vpras al: »Dol, v brezno!?« »Mhm,« je odgovorila.« Vedeti moramo, kaj pripra-

vljajo. Vragi so vedno boljs i in boljs i. Skoraj nic ne vemo o njih. Kar pa je s e huje, ne vemo, koliko oni vejo o nas. Mislim pa, da vedo vec , kakor si mi to sploh predstavljamo.«

Lukas in Bard sta se spogledala. »Jaz ...« je zac el Bard. »Midva z e ne bi s la tja dol,« je vskoc il v besedo Lukas.

Kajta se je zasmejala:

»Saj vaju nihc e ne sili. Vidva bosta spremljala Rasimo v Caris. Sama grem v trdnjavo Lend, da pomagam orga-nizirati obrambo proti c aranju, c e si bodo Vragi spet upali napasti.«

»Saj nisem mislil …,« je zac el Lukas in umolknil. Zavedel se je, da se je zaletel. Tako so nekaj c asa tiho sedeli, ko je vstopila Rasima.

»Kaj ste tako tiho?« je vpras ala, vendar je odgovor z e vedela, njihovi miselni vzorci so ji bili na dlani.

»S e sama bosta hotela v brezno,« je pomislila. Nato je preprosto dejala: »Ali imate kavo tudi za mene?« »Da, izvoli, sestra,« je dejala Kajta. Rasima je prisedla. Obrnila se je k Lukasu In Bardu. »Upam, da vaju je Kajta dobro zabavala. Vendar pa

me poslus ajta! Pot v Caris nadaljujemo jutri. Najina his a vama je odprta. Kajta vama bo pokazala vajini lez is c i. Pripravita se za dolgo pot. Dobro se opremita, v kolikor je potrebno si dopolnita bojno opremo. Tudi denar za to vama bo dala Kajta. Je jasno?«

»Da, je!« je dejal Lukas, Bard pa je samo prikimal. C ez nekaj c asa sta Lukas in Bard zapustila his o obeh

ur-z en in se napotila na glavno ulico. Popoldan je bil Lend vedno z ivahno mesto. Obrtniki in trgovci so odpi-rali svoje trgovinice in delavnice in prodajali. Vojaki, ki so bili prosti, so prihajali v mesto. Nekateri k svojim druz inam, tisti, ki pa so bili od dalec , pa so v ulici z rde-c imi lampijoni iskali uz itke in trenutke pozabljenja. Airan je bil s e visoko na nebu, a ulica lampijonov je z e obratovala. Sprehodila sta se gor in dol, nato pa se spet vrnila na glavno ulico. V dveh trgovinah sta se opremila s e z dodatno opremo, nato pa sta se vrnila v his o obeh ur-z ena.

36

F ZGODBA

KUHINJSKI ZMAJ Barbara Pleić Tomić, Hrvaška (Originalni našlov: Kuhinjski zmaj, iz hrvas c ine prevedel Andrej Ivanus a)

Nic hudega slutec sem odprla moj poseben predal v katerega shranjujem c okoladice in druge sladkarije. Niti nisem pogledala, samo sem porinila desnico notri, tipajoc e, v upanju, da bom nas la c okoladico, ki sem jo vc eraj vrgla vanj.

»Au!« sem nenadoma zavrisnila in hitro potegnila roko ven, ker me je nekaj moc no speklo. Speklo? Pozorno sem si pogledala prste. Ni bilo dvoma! Na vrhu so bili vijolic no-rdec e barve. Na prstancu, ki me je najbolj pekel, pa se je z e delal mehurc ek. Hitro sem odprla pipo na umivalniku in pod curek hladne vode porinila opec ene prste. Ob tem sem kar naprej sumlji-vo pogledovala k na pol odprtem predalu. Zdelo se mi je, da se iz njega celo kadi. Ob tem je z e po vsej kuhinji smrdelo po z veplu. Nekaj se je zagotovo vz galo.

Ko sem menila, da so moji prsti dovolj ohlajeni, sem s e malo izvlekla predal in previdno pokukala notri. Vse kar sem mogla opaziti, so bile barvito paki-rane sladkarije. Ampak tisti z vepleni vonj je s e vedno prihajal iz predala. Vendar si nisem smela privos c iti poz ara v kuhinji. Zgrabila sem kuhalnico s kuhinjske-ga pulta in pric ela drezati v moj sladki zaklad. Upala sem, da bom tako odkrila kje gori.

Prestras il me je cvilec , komaj slis en glasek: »Kdo drega v moj zaklad?« Zastala sem presenec e-

no. Droben glas je prihajal z zadnje strani predala. Bila sem tudi prepric ana, da ni c loves ki. Najprej zato, ker s e nikoli nisem srec ala nikogar, ki bi zmogel bivati v kuhinjskem predalu. Potem pa zato, ker je bil glas nekako luskast, zavit in kac je sikajoc . Taks en glas nikakor ne more priti iz c loves kega grla. Kljub temu, da je bil komaj slis en in tanek, je bil plazilsko odloc en.

Previdno sem se sklonila nad predal. »Kdo je notri? Kaj delas med mojimi c okoladami?« »Tvojimi?!« Glas, ki se je iz najmrac nejs ega kotic ka

predala priplazil do mojih us es, je bil jezno sikajoc . »Ti si kradljivka mojih dragocenosti! Ti si tatica, nava-dna, prezira vredna tatica!« Iz predala se je znova izvil z veplasti oblac ek dima in proti meni je poblisnil zele-no-rumeni ogenjc ek.

Presenec eno sem stopila korak nazaj. Nato sem zbrala pogum, izvlekla predal do konca in s e enkrat radovedno pokukala vanj.

Na s iroko sem razprla oc i. Tam, v kotu predala z mojimi sladkarijami in c oko-

ladicami, je na s katli c okoladnih pis kotov c epel pravi, pravcati zmaj. No, ja! Bil je le nekaj vec ji od nohta na palcu. C e bi bila kratkovidna, bi ga lahko celo zamen-jala za malo vec jega hros c a. Ne glede na velikost je bil

videti tako kot mora izgledati vsak pravi zmaj. Bil je zelo jezen, borbeno razpoloz en in ognjevit. V moji smeri je skozi nozdrvi znova pihnil dvobarvni pla-menc ek.

»Hej, hej, poc asi!« sem ga poskusila pomiriti, ker sem se bala da bo s svojim vroc im plamenom stalil celofanske ovoje sladkarij ali celo osmodil ivernato stranico predala. Zmajc ek je prezirljivo frknil skozi nos in me znova odmeril.

»Nic ti ne bom ukradla,« sem pomirljivo rekla. Ves c as pa sem ga pozorno prouc evala. Bil je pravi zmajski lepotec smaragdno zelene barve. Prsa in greben je imel rumena in par majhnih kril. Zanimalo me je, c e lahko leti.

Poc epnila sem ob predalu in spustila roke na kole-na, da bi ga prepric ala, da res nimam tatinskih nakan. Videti je bilo, da ga je to malo pomirilo, saj mi ni sku-s al osmoditi obrvi. A me je kljub temu ves c as pozorno opazoval in nemirno mahal z repkom.

»Torej … ti si zmaj!« sem bleknila in se ob tem takoj zavedla, kaks no neumnost sem izjavila. Zmaj se je strinjal z menoj in prezirljivo puhnil proti meni.

»Seveda sem! Ali mislis , da sem kaks na stonoga ali mis ?« Nisem ga z elela uz aliti z neumestno pripombo o njegovi postavi in velikosti. C eprav je bil v vsakem sluc aju manjs i od mis i, pa tudi o stonogi bi lahko debatirala. Zato sem ga zac ela spras evati po ovinkih:

»Jasno, seveda … ampak, ali niso … eee … zmaji sicer … tako … saj ves , vec ji?« Ugriznila sem se v ust-nico v upanju, da mi vpras anja ne bo zameril. Nekaj c asa me je tiho gledal, a potem je, na moje presenec e-nje, z alostno zavzdihnil.

»Bili smo vec ji. Pa s e koliko vec ji! Ogromni! Z dve-ma zamahoma kril smo prepotovali velikanske razda-lje. V enem dnevu bi preleteli celotno kraljestvo. Leteli smo nad nepreglednimi gozdovi in preko visokih pla-nin, ki so prebadale oblake. Na njihove vrhove smo se spus c ali samo mi, zmaji!« Od vznemirjenja je poska-koval na s katli pis kotov. Potem je pobesil krila.

»Vendar je svet postajal vse manjs i. Vedno vec je bilo mest, his , nebotic nikov, avtocest, tovarn, gozdovi so se skrc ili, skozi planine so ljudje prebili tunele, na njihove vrhove so postavili TV antene. Vse je postalo tako tesno. Za zmaje ni bilo vec prostora.« Z alostno je podvil repek med zadnje tace.

»Morali smo se prilagoditi,« je tiho dodal. »Tudi, ljudem ne bi bilo vs ec , c e bi morali prostor deliti z bitji taks nih dimenzij. Posebej s e, ker govorice o nas niso bile posebej prijazne …,« je zamis ljeno rekel.

37

»Govorice?« sem nedolz no vpras ala, c eprav sem o zmajih in njihovem slovesu z e nekaj vedela. Ob tem sem pravkar doz ivela, da si je mali nesramnez prisvo-jil nekaj, kar niti sluc ajno ni bilo njegovo.

Majhen zmaj se je negotovo prestopil z noge na nogo:

»Ves … splos no mnenje je … nekako, … da smo zmaji razbojniki, roparji in, da imamo … malce nepri-jeten znac aj.« Bil je videti v zadregi.

»To verjetno ni res,« sem resno pripomnila. »Seveda ni res!« se je znova razs opiril in zelenkasti

plamenc ek mu je s inil iz nozdrvi. »No, saj … v vsaki zgodbi je nekaj resnice,« je negotovo dodal, »vendar smo mi, zmaji, zelo navezani na …« Zastal je in izbiral pravo besedo: »…lastnino.« Ponosno je prikimal in me pogledal kakor, da bi z elel, da mu ugovarjam.

»Hm, potem so po tvojem moje c okolade sedaj tvo-ja lastnina?« sem ga vpras ala in komaj skrivala nas-meh na ustnicah.

»Zagotovo!« je strumno in ponosno odgovoril. »In ni boljs ega c uvaja od mene! Zato si nikar ne misli, da mi bos moj zaklad, eee, lastnino nekaznovano ukrad-la!« Izprsil se je v vsej svoji velic ini, torej, manjs ini.

Zasmejala sem se. »V redu, prav,« sem rekla. »Vse to v predalu je tvo-

je. Nic ti ne bom poskus ala odnesti.« Ne nazadnje, koliko ljudi sploh poznate, ki imajo svojega zmaja v kuhinji? Vredno se je bilo odrec i nekaj plos c icam c okolade in s katli pis kotov zato, da imam svojega zmaja. Videti je bilo, da ga je moja izjava spravila v dobro voljo. Prosila sem ga:

»Prosim povej, je s e kaks en zmaj v mojem stanova-nju?« Resno me je premeril s pogledom.

»S e eden je, kolikor mi je znano! Bolje rec eno: ena je s e!« je hitro navrgel.

»Oho, zmajica!« sem presenec eno pomislila. »Mi lahko zaupas , kje je? Ne bi je hotela nehote

vznemiriti, tako kot sem tebe!« sem zaupljivo dodala, da bi ne pomislil, da ji z elim kaj hudega narediti.

Ob tem sem si mislila: »Prav tako ne želim, da bi morala gasiti še kakšen

požar v hiši!« Zmajc ek je nekaj trenutkov tehtal moje besede.

Odkas ljal se je in me ponosno obvestil: »Ona gospodari v s atulji z nakitom v spalnici!« »Aha«, sem pomislila, »zdaj mi je jasno, kaj me zbo-

de vsakič, ko poskušam izvleči uhane ali verižico. Ni igla na babičini broški, temveč zmajski zob!«

»A res!« sem hitro pokimala in opazila, kako me moj novi nepric akovani sostanovalec sumljivo opazu-je. »Pazila bom, da je ne vznemirjam!« Razmis ljala sem, kako sem bom v bodoc e pogodila z zmajico. Nekaj kosov nakita bi rada s e nosila.

»Pustila te bom, da v miru c uvas svojo lastnino,« sem dejala, ker sem opazila da zmajc ek postaja nestr-pen. Poc asi sem pric ela zapirati predal in ob tem raz-mis ljala, kam naj od slej shranjujem svoje sladke pri-boljs ke. Kakor da mi bere misli, se je zmajc ek nervoz-no odkas ljal.

»Ves , morda bi ti … lahko … hmmm … tu in tam kaj vrgla v predal?« Nelagodno je poskakoval in videti je bilo, da se zvija od muke, ker me prosi za uslugo. »Ker, mi zmaji … ves … zelo radi kopic imo lastnino … Ven-dar zdaj … zame … ni tako enostavno nabaviti … vse to-le,« je jecljal in s pogledom zaokroz il po barvasti embalaz i.

Od srca sem se nasmejala. »Bom! Obljubim ti,« sem mu rekla. Smejala sem s e

potem, ko sem predal zaprla ter s la iz kuhinje. Z e naslednji dan sem po popoldanskem nakupu v

zmajev predal previdno vrgla vrec ko mlec nih kara-mel. Ko sem jo zaprla, se mi je zazdelo, da sem slis ala piskajoc glasek:

»Hvala ti!« Naredila sem se, kakor da nisem nic esar slis ala.

Vem, da so zmaji prav zmajsko ponosne zveri.

<>

BARBARA PLEIĆ TOMIĆ

Rojena 1985 na Rijeki., Hrvas ka Diplomirala je iz angles c ine in primerjalne knjiz e-

vnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Doslej je objavila tri zbirke poezije. Pesmi in krat-

ke zgodbe so ji objavili v vec c asopisih in zbornikih. Z ivi v Zagrebu in se ukvarja s prevajalstvom in pisa-njem.

Je ena izmed urednic internetnega portala za feministic no kritiko popularne kulture MUF:

http://muf.com.hr/.

38

F ZGODBA

Rec em vam, bil sem poklican! Saj, zgodba je neverjet-no zmes ana, da s e sam ne morem prav verjeti. Kako mis-lite, poklican? Enostavno. Nekdo me je tam zgoraj izbral, da zadevo uredim.

Hja, kaj naj rec em, ime mi je Zmajeslav. Danes stars i dajejo otrokom imena kot so Jan, Nik, Vid, ipd., meni pa je mama dala ime Zmajeslav! Ne Zmagoslav, temvec Zmajeslav. Na kratko se me klicali Zmago, pa tudi Zmaj-ko. Ko sem kasneje o tem povpras al mamo, je zmignila z rameni in rekla:

»Ves , to mi je takrat pac padlo na pamet.« Ha! Na pamet ji je padlo najbolj nemogoc e ime, ki si ga morete zamisliti. Tako, brez razloga. Mogoc e pa je v tistem c asu jemala kaks no nepreverjeno substanco. Eh, ko bi le vedel.

S e vedno ne verjamete, da sem bil izbran? Kako si pa potem razlagate dejstvo, da sem zadel nagradno potova-nje v Egipt. Zadel! Vplac al sem srec ko na kramarskem sejmu. Saj ne vem, kaj me je prijelo. Nekaj me je v notra-njosti premaknilo in sem plac al tista dva evra. C ez teden dni je z e zvonil pos tar na vratih.

»Gospod Zmajko, zadeli ste potovanje v Egipt,« mi je v naprej sporoc al in mi molil nagradno obvestilo pod nos. Kaks no povezavo imata to nagradno potovanje v Egipt in moja teza o izbranstvu. Veliko! Tam pod tistimi pira-midami je nekaj dvakrat-pec enih domac inov kros njarilo s spominki. Saj, revez i, nekako so si morali zasluz iti tistih nekaj bakrenjakov. Firbec me je nesel tja in sem malo brkljaril po tistih stojnicah. Evo, pa mi sredi vse tiste krame udari v oc i zarjaveli rapir, to je, veste, taks en krat-ki mec . Vsaj tako sem si takrat predstavljal. A ko je tisto c udo potegnil iz noz nice, je rezilo bles c ec e zasijalo. Pra-vim vam, cela mavrica barv mi je odnesla vid. Saj mogo-c e se mi je zato zvrtelo in sem zadevo kupil. S ele potem sem razmis ljal, kako bom to spravil c ez carino.

S e dobro, da smo s li z ladjo. Neverjetno je bilo, da me ves c as ni nihc e pregledal. S e potni list so vsi policaji pogledali samo tako, povrs no, od zunaj. Zdelo se mi je z e c udno, a takrat s e nisem vedel, da se stvari zbirajo na kup zato, ker sem izbran.

Doma sem ga vzel v roke in zdelo se mi je, da mi mali mec govori: »Kje je kateri, da ga prebodem! Luskavo koz o mu ustrojim!«

Kar me je res malo prestras ilo, s e posebej ker je mec hotel nabosti nekaks nega luskavic arja. Meni pa se niti sanjalo ni, o c em govori. Tako sem ga hitro pospravil v spalnico v garderobno omaro c isto na dnu. Potem je z ena nanj nametala stare cote in sem tako pozabil nanj.

Ja, da se vrnem nazaj na moje izbranstvo. Kaks no? Takoj vam razloz im.

Bolj ali manj mi je vse skupaj postalo jasno s ele prejs -njo nedeljo, ko se je sredi mestnega parka od nekod zna-s el zmaj.

Ha, se zdaj tudi vam z e poc asi svita? Ta zmaj povzroc a pravo zmedo. Saj ni velik, za dve

c loves ki vis ini meri. Malo opleta z repom po parku in smodi drevesa vse naokrog. Do zdaj je poz rl vse okrasne labode in race v iz ribnika. Danes pa prav nesramno gla-sno rjove. Verjetno je lac en.

A ves cirkus okrog tega zagotovo poznate. Je ni bilo TV postaje na svetu, ki ne bi priletela v nas e ubogo mes-to. Vesoljna Slovenija pa je tja okrog parka poslala vso vojsko, ki jo premoremo. Nekako so ga omejili, da je rogovilil samo po parku. A nobenemu ni pustil blizu. Vojska bi ga ustrelila, znanstveniki pa bi ga radi prouc e-vali in trmasto ne popustijo.

Evo, danes popoldan pa mi je s inilo v glavo. Zakopal sem se med stare cote v omari in ven potegnil svoj mali zarjaveli mec . Spet je v moji roki in mi s epeta:

»Pridi! Greva! Tega luskavic arja bova prebodla. Ti zamahuj, jaz z ostrim robom posekam koz o in mu jo ustrojim!« Ob tem se mi prikazuje s e mesto na zmaj-skem telesu, kjer naj mec zasadim, da bo prebodel zmaj-sko srce.

Vec eri se. Z e dolgo sedim sam v kuhinji in tez kam mec iz ene roke v drugo. Z ena je z e pred nekaj urami pokukala noter, a se je kar izgubila. Morda se slabo poc u-ti, ker je bila nekam c isto bleda. Zdaj je ne slis im niti v drugih prostorih.

Ko se sonce dotakne obzorja, si nataknem motoristic -no c elado in oblec em mojo debelo podloz eno usnjeno jakno. To je s e najbliz je srednjeves kemu oklepu. Mec je c isto zadovoljen z mojo opravo. Sedem na moj moped in odpeketam proti parku. Kaj 'c emo, konja si ne morem privos c iti!

Rec em vam, da sem izbran. Vsi so se mi le smejali in se umikali z moje poti. V park sem pris el brez tez av. S e vojska se je nekam porazgubila. Saj, naj le gledajo izza grmovja, posranc ki.

Zdaj, ko je sonce zas lo, stojim tam z izdrtim mec em ob paviljonu sredi parka in nasproti mi srepogledo stoji mrzki luskavic ar.

Puhne ogenj proti meni. Samo malo odskoc im v stran in se mu zakrohotam. »Ali imas samo to na voljo?« Zmaj nekaj zagodrnja. Mec mi zas epeta: »Ne pusti se mu zmesti. Samo zamahni in prebodi!« Znova zmaj rigne proti meni moc an plamen. Z mec em v iztegnjeni roki sunem z vsem telesom naprej. In … Saj vam pravim, da sem izbran od nekoga tam zgoraj. Jutri zjutraj me bodo vsi trepljali po ramenih in mi

klicali: »Zmajeslav Veliki!«

ZMAJESLAV VELIKI Andrej Ivanuša, Slovenija

39

POEZIJA

ONOSTRANSTVO TIŠINE Bojan Ekselenski, Slovenija

SPOZNAJ SE IN UVIDEL BOŠ VSE MODROSTI VESOLJA! Bodi pozoren in prepoznaj! S prepoznavanjem pride modrost! Modrost prinese dar brezpogojne ljubezni! Skozi brezpogojno ljubeznijo si zvezda! Zvezda si neskonc na v brezmejnosti. Preludij za vesolje C akate? Poslus ate? Ste napeti? Prav imate ljubimci praznine, Ni s e c as, Kajti c asa ni, Ni neba, Kajti ni prostora, Povsod je tema, Saj se ogenj s e ni vz gal, Nic esar ne otipate, Saj s e ni prahu nebes kega. C as si je vzel premor, Niti teme s e ni, Saj se luc ni priz gala. Pric akujete? Vec ni zdaj in tukaj, Povsod je nikjer, Saj s e nic esar ni, Pric akujte. Saj bo. Oder je tu, Vec nost c aka na minljivost, Neskonc no s e ni spoznalo konc no, Luc s e ni rodila sence, Vsi c akajo, A tega s e ne vedo, Ljubimec ne ljubi, Mati je brez otrok, Sovraz nik ne sovraz i, Prijateljstvo je brez prijatelja, Bodimo v prvi vrsti vesoljnega gledalis c a, Oglejmo si rojstvo vesolja iz prve vrste, Kajti usoda nas bo odrinila tam dalec , Izgubili se bomo, S li bomo na pot, Pozabili bomo. Konec brez zac etka, Zac etek brez konca. Tukaj je! Toc ka.

1. Točka Utrinek Konc no je vesolje, Konc no je s tevilo utrinkov, Konc no je s tevilo misli, Konc en sem! Uzrl sem v nebo, Utrinek, In s e en, Utrinki so posebni, Pridejo, grejo. Z elja je neskonc na, A misli so konc ne, Trpljenje je neskonc no. Ugotovi romar v tis ini noc i to enac bo, Najdi utrinek neskonc nega, Najdi svoj cilj! Je res? Med neskonc no majhnima toc kama je prostor, Brezmejnost za neskonc no utrinkov, Neskonc no je repatic, A vse je konc no. Eno je neskonc no, Ljubezen, Z ljubec o pozornostjo objeta brezpogojna ljubezen. Konc no objame neskonc no. Praznina nečesa Sijaj nad vsem, Luc od sem do brezmejnega, Nic esar ni, Praznina, Ni c asa, prostora, gibanja in luc i, Toc ka, Odsotna nikjer, Prez emanje sijaja, Nevidnega oc em, Vidnega temi svodov, Ko s e ni zgoraj in spodaj, Je vse, ker ni nic esar za vse. Tis ina, Valovanje pride v vec nem trenutku, Vihar gibanja, toplina ognja, hlad vesolja, otipljivost c asov. Konec. Krog. Zac etek. Krog.

JAŠUBEG EN JERED NOVICE IZ DRUGOTNOSTI

www.drugotnost.si

DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH www.zvezdni-prah.si

DRUŠTVO PRIZMA www.prizma.si

TOLKIENOVO DRUŠTVO GIL-GALAD www.drustvogil-galad.si

FUTURUM www.futurum.si

VODNIK PO ZF vodnik-zf.info

MARA R. SIRAKO www.marasirako.info

MARTIN VAVPOTIČ martinvavpotic.wordpress.com

DANILA ŽORŽ sl.wikipedia.org/wiki/Danila_Žorž

BOJAN EKSELENSKI www.pisatelj.net

www.samozalozba.eu

VITEZI IN ČAROVNIKI www.vitezicarovniki.com

ANDREJ IVANUŠA www.andros.si

MIHA REMEC www.miha.remec.si

MIHA MAZZINI mihamazzini.com

MIKI MUSTER www.muster.si

IVAN SIVEC www.ivan.sivec.net

SLOVENSKA WIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki/

Slovenska_znanstvena_fantastika

Jašubeg en Jered Novice iz Drugotnosti

ZADNJA STRAN

RAZPIS ZA OBJAVO SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 3

Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije. Tik pred izidom v mesecu januarju 2015 je ZVEZDNI PRAH 2.

RAZPIS ZA TRETJI ZBIR SLOVENSKE FIKCIJE Drus tvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH,

Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni natec aj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za zbirko spekulativnih zgodb

ZVEZDNI PRAH 3 - letni zbir slovenske fikcije.

Namen natec aja je pridobiti kvalitetna dela za objavo. Zakljuc ek 3. natec aja je: 30. september 2015.

Zbirka bo izs la predvidoma v zac etku leta 2016. Na natec aj pos ljite vas o zgodbo ali pesmi s podroc ij:

znanstvena fantastika, fantazija, horor (grozljivka), in/ali kriminalka. Zgodba naj bo dolz ine najvec 24.000 besed (ali 96 strani ali 6

avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo naj-vec tri, poljubne dolz ine. Besedilo pos ljite v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standar-di, ki so objavljeni na internetni strani www.zvezdni-prah.si. Tric lanska komisija sestavljena iz c lanov drus tva, bo ocenila

vse prispele zgodbe ali pesmi in se odloc ila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odloc itev pritoz ba ni moz na. Avtorji prejmejo kratko sporoc ilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zak-ljuc ka natec aja. Z izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno avtor-sko pogodbo o brezplac nem odstopu besedila.

Gradivo pos ljite v elektronski obliki na e-naslov:

info@zvezdni-prah.si ali v drugi digitalni obliki (USB kljuc ek, CD) na naslov:

Društvo ZVEZDNI PRAH Stritarjeva 24, 2000 Maribor.

ZVEZDNI PRAH 3

Letni zbir slovenske fikcije