Ime izviraKrupa

Pripadnost zaledja izvira VTPodV1011 Dolenjski kras

Pripadnost zaledja izvira vodonosnemu sistemu22927 Krupa

Tektonska enotaVodonosni sistem Krupe pripada tektonski enoti Zunanji Dinaridi. Prepletajo senarivne enote in prelomi vzdolžne dinarske smeri in prečne balatonske smeri. Blokiso dvignjeni na območjih Gorjancev in Mirne gore, na območju Bele krajine paoblikujejo nizko izravnano vrtačasto ozemlje.

Geološke in hidrogeološke značilnosti zaledja izviraZaledje Krupe gradijoprevladujoče jurski in krednispnenci z manjšimi vložkidolomitov in rožencev. Zgornjetriasni dolomiti pa nastopajo naožjem območju medČrmošnjicami in Rožnimdolom, ter v zaledju Težkevode in Metliškega obrha. Tipredstavljajo delno visečobariero, in pod njimi se vodenormalno kraško pretakjo.Široka bifurkascijska območjamed izviri Težke vode,Metliškega Obrha in Kruponastopajo tako na Gorjancih,kot tudi na območjih Rožnegadola nad Semičem, medSušico in Krupo in na MirniGori med Radešco, Dobličico

in Krupo. Krupa je najnižji izvir iz globokega vodonosnika in drenira bazne odtokeobsežnega kraškega vodonosnika (Habič,AC XXI, 1992). Na osrednjem in vzhodnemobmočju Gorjancev pa nastopajo tudi neprepustni fliši, ki pogojujejo površinskevodne tokove, ki na stiku z apnenci ponikujejo v v karbonatni vodonosnik. Izvir Krupapredstavlja celoten iztok iz vodonosnega sistema Krupa.

Razpoložljivi nizi hidroloških podatkov ARSOMed leti 1956-1979 in 2004-2007 je na Krupi delovala hidrološka merilna postajaKrupa - Dolence. Srednje pretoke (m3/s) na postaji podaja spodnja preglednica.Verjetno je točnejši podatek o srednjem pretoku Krupe za obdobje 2004-2007, saj sona razpolago urne vrednosti. Ob upoštevanju tega podatka Qs, je velikost celotnega

Slika 10.15.1: Hidrogeološka skica kraškega vodonosnika med Krko in Krupo (Habič, 1992); 1 - apnenec, 2 - dolomit, 3 - fliš, 4 - pesek in ilovica, 5 - gline, 6 - terra rossa, 7 - nariv, 8 - pomembnejšiprelom, 9 - kraški izvir, 10 - ponikalnica

vodonosnega sistema (102 km2) ustrezen približek podatku o velikosti vodonosnegasistema.

Qmin Qs Qmax56-79 0,01 4,2 63,404-07 0,55 2,47 61,6

Slika 10.15.2: Hidrografska skica ozemlja med Krko in Krupo (Habič, 1992); 1 – ponikalnica z izvirom in ponorom, 2 – dokazana vodna povezava, 3 – zaledje kraškega izvira, 4 – bifurkacijska območja v zaledju Krupe, Metliškega Obrha in Težke vode

Črpanja – odvzemiV zaledju izvira ni večjih odvzemov podzemne vode.

Določitev zaledja Metoda izračuna: bilanca, obstoječe raziskave Velikost zaledja: 102 km2

Povratni izračun pretoka: Pef (1961 – 1990) [m] Qs (Krupa) [l/s] Velikost zaledja [m2]

0,765 2470 101820000

Karta zaledja izvira

Fotografija izvira

Viri Habič,P. AC XXI, 1992