UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PRIMERJALNA ANALIZA INSTITUCIONALNE PODPORE NIZOZEMSKE IN SLOVENIJE PRI VKLJUČEVANJU MSP NA

TUJI TRG Študentka: Barbara Špiler Študentka:Vanja Ribič Cesta 4.julija 129a, 8279 Krško Dalmatinova 2, 8270 Krško Številka indeksa: 81605350 Številka indeksa: 81591219 Redni študij Redni študij Program: visokošolski strokovni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Študijska smer: podjetništvo Mentor: izredni profesor, dr. Milan Jurše

Leeuwarden, april 2007

2

PREDGOVOR Danes pod pojmom gospodarstvo ne razumemo več samo velikih kooperacij, in prav mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) predstavljajo temeljni steber evropske konkurenčnosti in oblikovanja novih delovnih mest. Predstavljajo dinamično in heterogeno skupino, ki se sooča s številnimi izzivi. V Sloveniji in prav tako na Nizozemskem največ podjetij predstavljajo prav MSP. Zato lahko poudarimo, da so prav ta podjetja pomembna pri podobi nacionalnega gospodarstva, v največji meri pa prispevajo k zmanjšanju brezposelnosti. Obe državi, tako Slovenija kot tudi Nizozemska, skušata kot članici Evropske unije (v nadaljevanju EU) ustvariti kar se da ugodno poslovno ozračje za razvoj malega gospodarstva, vendar pa vsaka izvaja specifične instrumente in mehanizme podpore. Posnemanje specifičnega sklopa politik malega gospodarstva posamezne države EU bi bilo popolnoma brez smisla, koristno pa je preučevanje posameznih držav, uporaba pozitivnih izkušenj teh držav in na podlagi tega iskanje rešitev. Obe državi sta spoznali, da je treba podjetniško miselnost podpirati, saj ta predstavlja prihodnost gospodarstva. Podporne institucije so se razvijale skozi prejšnje stoletje in se še vedno razvijajo. Veliko jih je in pomembno je, da se država odloči za tisto podporo, ki jo potrebuje za uspešno poslovanje, ki je uspešna in bo na poslovanje MSP učinkovala pozitivno. Z institucionalno podporo si podjetja pridobivajo pomembne poslovne informacije, do katerih drugače ne bi imela dostopa. Vloga podpornih institucij je eden izmed glavnih dejavnikov, ki lahko ustvarijo podjetjem konkurenčno prednost na mednarodnih trgih. Uspešen vstop podjetja na mednarodne trge pa je odvisen tudi od zmožnosti menedžerjev in primernih metod za reševanje težav, s katerimi se podjetja srečujejo pri vstopu. Diplomska naloga je bila zasnovana kot raziskava, v kateri smo preučevali institucionalne podpore Slovenije in Nizozemske pri vključevanju MSP na tuji trg. Radi bi se zahvalili staršem, ki so naju spodbujali in podpirali pri najinih odločitvah in nama omogočili študij v tujini ter s tem pripravo najine diplomske naloge. Pri tem bi izpostavili tudi najinega mentorja, izrednega profesorja dr. Milana Juršeta, ki nama je pomagal pri nastajanju diplomskega dela, predvsem pri začetnem oblikovanju teme in dispozicije. Zahvalili bi se tudi profesorju na gostujoči univerzi Noordelijke Hogeschool Leeuwarden, profesorju Hofstri, ki naju je pri tem prav tako usmerjal.

3

KAZALO 1 UVOD............................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave................. 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze) ............................................. 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................ 6 1.4 Uporabljene raziskovalne metode .................................................................... 6

2 POMEN MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ ZA DRŽAVE in njihovo vključevanje v mednarodno ekonomijo ........................................................................... 8

2.1 Narodnogospodarski vplivi majhnih in srednje velikih podjetij.................... 9 2.1.1 Vpliv MSP na zaposlovanje....................................................................... 9 2.1.2 Vpliv MSP na učinkovitost gospodarstva .............................................. 10 2.1.3 Prispevek MSP na področju inovacij ..................................................... 10 2.1.4 MSP povečuje dohodek v regiji s prodorom na trge drugih regij ali držav 10

2.2 Vključevanje MSP na mednarodne trge........................................................ 10 2.2.1 Izbiranje ustrezne strategije vstopa na tuje tržišče.............................. 11 2.2.2 Strategije vstopa podjetij na tuje trge .................................................... 11

2.3 Mehanizmi in instrumenti državne podpore MSP ........................................ 13 2.4 Ustvarjanje privlačnega okolja za poslovanje MSP..................................... 13

2.4.1 Razvoj podporne strukture za podjetništvo .......................................... 16 2.4.2 Podjetniki in podporne storitve................................................................ 16

3 PODPORA MSP V MEDNARODNEM EKONOMSKEM OKOLJU.................. 17 3.1 Nosilci in instrumentarij podpore MSP v Sloveniji ....................................... 17

3.1.1 Ministrstvo za gospodarstvo.................................................................... 20 3.1.1.1 Sektor za promocijo podjetništva in razvoj MSP.............................. 20 3.1.1.2 Sektor za tehnološki razvoj in inovativnost ....................................... 21

3.1.2 Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije.......................... 21 3.1.3 Slovenski podjetniški sklad...................................................................... 23 3.1.4 Gospodarska zbornica Slovenije............................................................ 23 3.1.5 Obrtna zbornica Slovenije ....................................................................... 25 3.1.6 Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo........................................ 25 3.1.7 Podjetniški inkubatorji .............................................................................. 26 3.1.8 Slovenska izvozna in razvojna banka.................................................... 26 3.1.9 Poslovni angeli .......................................................................................... 27 3.1.10 Podjetnost – gospodarsko interesno združenje....................................... 27 3.1.11 Slovensko gospodarsko – raziskovalno združenje ............................ 27 3.1.12 Agencija RS za regionalni razvoj............................................................ 28 3.1.13 Slovenska podjetniška inovacijska mreža (SPIM) ............................... 28 3.1.14 Grozdenje kot oblika institucionalne podpore ...................................... 28 3.1.15 Euro Info center......................................................................................... 29

3.2 Slovenski programi za pospeševanje podjetništva in MSP........................ 31 3.3 Nosilci in instrumentarij podpore MSP na Nizozemskem........................... 33 3.4 Podporni programi Nizozemske pri pospeševanju podjetništva in MSP.. 37

4 EU koT PODPORNI SISTEM SLOVENIJI IN NIZOZEMSKI V OKVIRU MSP 44

4.1 Vstop Slovenije in Nizozemske v EU............................................................. 44 4.2 Pomembnost EU za MSP................................................................................ 44

4

4.3 Pomembnost MSP za EU ................................................................................ 45 4.4 Podjetniška politika Evropske unije................................................................ 45

4.4.1 Cilji podjetniške politike............................................................................ 46 4.5 Programi pospeševanja podjetništva............................................................. 46

4.5.1 Program spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti .......................... 47 4.5.2 Evropski programi za MSP..................................................................... 48

5 PRIMERJAVA GROZDENJA KOT PODPORNA OBLIKA SLOVENIJE IN NIZOZEMSKE NA PODROČJU MSP ........................................................................... 51

5.1 Kraljevina Nizozemska..................................................................................... 51 5.1.1 Nizozemska kot privlačna naložbena in poslovna lokacija ................ 52

5.2 Republika Slovenija .......................................................................................... 53 5.2.1 Slovenija – geografsko razgibana in nepopolno izkoriščena ............. 53

5.3 Primerjava obravnavanih držav ...................................................................... 54 5.4 Grozdenje kot institucionalna podpora Sloveniji .......................................... 55 5.5 Grozdenje kot institucionalna podporna oblika Nizozemski....................... 58

5.5.1 Vloga vlade pri pospeševanju grozdenja .............................................. 59 6 SKLEP ........................................................................................................................ 63 7 SEZNAM PREDVIDENE LITERATURE IN VIROV ................................................. 66

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave

MSP predstavljajo več kot 90 % vseh evropskih podjetij. Kot gonilna sila podjetništva, rasti, inovativnosti, konkurenčnosti in zaposlovanja predstavljajo osrčje evropskega gospodarstva. Prav zaradi tega je potrebno sodelovanje podpornih institucij na državni, lokalni in regionalni ravni. Z obveščanjem, svetovanjem in raznimi oblikami pomoči morajo podpreti podjetja za uspešno nastopanje na domačem in tujem trgu. Uspešna bodo tista podjetja, ki bodo pripravljena in sposobna konkuriranja na skupnem trgu. Druga bodo imela težave. Slovenija se med drugim srečuje z nekaterimi težavami, ki so posledica njenega poznejšega vstopa na evropski trg. Z intenzivnejšim iskanjem virov, novo vizijo, znanjem in voljo bi državi uspelo izpopolniti usposobljenost kadrov, saj se njihova onesposobljenost kaže kot ena izmed težav. Oblikovati spodbudne razvojne strategije za pravo podporo razvoju novih poslovnih programov, novo gospodarsko rast in zaposlovanje posameznikov, ki bi vodili podjetja ter izvajali nove razvojne programe, bi pomenilo korak bliže nizozemskemu trgu kot tudi evropskemu prostoru. Nizozemski trg bi bil lahko vzgled slovenskim podjetjem, saj je bila Nizozemska med prvimi deželami, ki je začela izvajati sistem benchmarkinga kot sodobno metodo primerjanja z bolj in manj učinkovitimi sistemi. Za vstop v raznoliko mednarodno okolje je bistveno, da podjetje pozna posebnosti tujega okolja, v katerega vstopa, alternativne strategije vstopa na tuje trge, njihove prednosti in pomanjkljivosti, kakor tudi potenciale, ki jih potrebuje za načrtovanje in izvedbo posameznih strategij. Obstaja veliko razlogov, zakaj je nizozemski trg privlačen za slovenska podjetja, bodisi za izvoz ali pa za organiziranje lastnih enot v tujini. Odgovor leži na dlani. Nizozemska ima cvetočo in odprto ekonomijo, ki temelji predvsem na zunanji trgovini. Zanjo so značilni stabilna industrijska razmerja, zmerna inflacija ter pomembno evropsko prometno žarišče. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze)

Eden izmed namenov diplomske naloge je podrobneje spoznati pomen MSP za države, njihov vpliv na različna področja, kakšna je vloga države pri spodbujanju gospodarskega razvoja, in kako je treba izboljšati okolje za poslovanje MSP. Skušali bomo predstaviti tudi sistem podpornih institucij v Sloveniji in na Nizozemskem in narediti primerjavo, hkrati pa najti skupne točke, ki jih podpira tudi EU. Zaradi razlik v strukturi in razvoju nacionalnih gospodarstev v Evropi ni enotnega modela o tem, kako oblikovati podporo MSP. Modeli podpore se tudi nenehno spreminjajo in prilagajajo spremenljivim razmeram v posamezni državi. To seveda pomeni, da se lahko veliko naučimo iz izkušenj, uspešnih primerov, dobrih praks, ne moremo pa preprosto kopirati podpornih sistemov drugih držav.

6

Tudi ni verjetno, da bi lahko posamezne sestavine podpore, ki so bile učinkovite v posameznih državah, preprosto povezali v konsistentno celoto in pričakovali, da bo v naših razmerah delovala enako učinkovito. Podporni sistem potrebuje določen čas, v katerem se posamezni osebki v podpori razvijajo in oblikujejo v delujoči sistem. Marsikatera podjetja se z danimi možnimi institucionalnimi podporami nekaj naučijo, pridobijo ali izgubijo. Pomembno vlogo pri vstopu podjetja na tuji trg igra način, za katerega se podjetje odloči, in njegova prilagodljivost v novem okolju. Sistemi podpore se med posameznimi državami razlikujejo, prav tako pa te razlike počasi bledijo, saj se meje EU širijo in naloga EU je podpreti vse članice. Za hitrejše približevanje razvitemu svetu in večjo blaginjo v Sloveniji je treba uporabiti vse vire, vizijo, znanje in voljo. Spoznati moramo, da so tovrstne individualne in skupinske odločitve koristne za celotno družbo. Zaradi tega je treba pripraviti primerno infrastrukturo storitev, ukrepov in delovanja okolja, da čim bolje izrabljamo dani potencial. V primerjavi obeh držav, njihovih instrumentov podpore, zgrajenimi mrežami institucij ter kompleksnega ekonomskega, pravnega, znanstveno-raziskovalnega, političnega in drugega okolja lahko razberemo že uspešnejše ukrepe Nizozemske v primerjavi z domačim okoljem. To pa se resnično vidi v že tradicionalni uporabi podporne pomoči v Kraljevini Nizozemski. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Izhajali bomo iz predpostavke, da predstavljajo MSP temelj razvoja uspešnega gospodarstva. S svojo prilagodljivostjo, inovativnostjo in specializacijo pomembno prispevajo k ekonomskemu razvoju posamezne države. Država pa mora spodbujati nastajanje in rast MSP ter ustvariti podjetnikom prijazno okolje, v katerem poslujejo. S kakovostno podporo, ki je vse pomembnejši del gospodarske politike, zmorejo podjetniki dosegati na trgu večje uspehe in tako večjo in hitrejšo rast podjetij. Za glavne omejitve raziskave lahko navedemo pomanjkanje domače in tuje literature s tega področja in na splošno pomanjkanje raziskav, ki se lotevajo opisanega področja s primerjalnega vidika, omejen dostop do podatkov in omejenost našega raziskovanja na dve državi, in sicer Slovenijo in Nizozemsko. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode

Diplomska naloga bo zasnovana kot raziskava, v kateri bomo preučevali institucionalne podpore Slovenije in Nizozemske pri vključevanju MSP na tuji trg. Za spodbuditev razvoja MSP v Sloveniji moramo ustvariti primerljivo spodbudno poslovno okolje in nuditi podjetjem podporo na področjih, kjer imajo podjetniki očitno pomanjkljivosti.

7

Treba je izbirati med neposredno podporo MSP, kar je običajna preferenca podjetnikov, ter razvojem poslovne infrastrukture, ki je zelo pomembna za razvoj MSP in njihovo prostorsko umeščenost. Za uspešno podporo je treba razviti na vseh ravneh, od lokalne do nacionalne, skladnost strategije (in politike), institucij in podjetniških projektov/ programov. Podobna je tudi stopnja sodelovanja na Nizozemskem, kjer je uporaba podpornih storitev že tradicionalna. Slovenska mala in srednje velika podjetja najbolj potrebujejo nasvete in svetovanja na različnih poslovnih področjih, ki se nanašajo na potrebe podjetij, posebne izobraževalne tečaje, finančne storitve in strokovne informacije. Obe državi sta članici EU, zato se srečujeta tudi s podpornimi sistemi, ki jih nudi prav članstvo v EU. Ker pa je Nizozemska ustanovitvena članica Evropske skupnosti, bi jo lahko Slovenija izkoristila in pridobila nasvete za boljše poslovanje MSP. V sklopu deskriptivnega pristopa, pri katerem gre za opisovanje strukture in delovanja preučevanega pojava, bodo uporabljene naslednje metode raziskovanja:

• Metoda deskripcije: opisovali bomo dejstva, procese in pojave v zvezi z obravnavanim problemom s pomočjo domače in tuje literature in tako iz analize naredili primerjavo institucionalne podpore Slovenije in Nizozemske pri vključevanju MSP na tuji trg. Poleg tega bomo prikazali, kakšno vlogo ima pri tem EU.

• Metoda kompilacije: povzemali bomo spoznanja, stališča, opisovanja in sklepe

drugih avtorjev s tega področja in jih združevali. Z metodo kompilacije bomo prav tako po avtorjih, ki se ukvarjajo z vključevanjem MSP na tuji trg, in z institucijami, ki podpirajo tovrstna podjetja, oblikovali samostojne sklepe, ki pokrivajo to področje.

• Komparativna metoda: primerjali bomo enaka ali podobna dejstva, pojave, procese

in odnose, s katerimi bomo ugotovili, kakšno vlogo ima država pri podpori MSP, njene podporne institucije in hkrati podporne programe obeh članic v EU.

8

2 POMEN MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ ZA DRŽAVE IN

NJIHOVO VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO EKONOMIJO

Podjetje je dinamična celica gospodarstva, ki se nenehno spreminja in prilagaja svojemu poslovnemu okolju. S tem, ko zasleduje svojo temeljno poslovno strategijo, raste tako po številu zaposlenih, obsegu poslovanja kot tudi premoženju. To je razlog, da se opredelitve malih in srednje velikih podjetij nenehno spreminjajo in prilagajajo stanju v gospodarstvu. O pomenu MSP danes ni treba več nikogar prepričevati. Teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen MSP še naprej naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z internacionalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so MSP vedno bolj konkurenčna večjim podjetjem. Skladno z naraščanjem pomena MSP pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po njihovi primerjavi med državami (Slovenski podjetniški observatorij 2000, 7). V primerjavi s stanjem v EU so slovenska MSP v povprečju manjša, podkapitalizirana, s starejšo proizvodno tehnologijo, nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega in tako tudi manj konkurenčna (Kezunovič 2003, 151). Tako je za Slovenijo izrednega pomena prevzem evropske politike vzpodbujanja razvoja in rasti malih in srednjih podjetij ter izboljšanje poslovnega okolja, ki omogoča njihov dolgoročni razvoj. V letu 2004 so MSP predstavljala kar 98,16 % vseh delujočih gospodarskih družb in zaposlovala 52,64 % delovne sile, zaposlene v gospodarstvu (Kazalniki poslovanja GZS za leto 2004, 2005). Definicija MSP Uradna definicija MSP je bila prvič sprejeta leta 1948 v ZDA in zapisana v United States Selective Servic Act, dopolnjena pa leta 1953 v Small Business Act (Belak 1998, 200). Najpomembnejše opredelitve omenjene definicije so:

• podjetje mora biti v neodvisni lasti in mora neodvisno delovati, • na svojem področju poslovanja ne sme biti prevladujoče, • po potrebi sta lahko uporabljena še dva kvantitativna kriterija: število zaposlenih in

obseg poslovanja oz. prodaje. V Sloveniji je MSP opredelil Zakon o gospodarskih družbah leta 1993. Temu zakonu so z razvojem podjetništva logično sledili tudi posamezni popravki. Tako so podjetja v 52. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah razvrščena na male in srednje družbe po naslednjih merilih:

• povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu, • čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu, • vrednost aktive ob koncu poslovnega leta.

9

Po omenjenem zakonu je majhna družba tista, ki izpolnjuje dve izmed naslednjih meril:

• povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 50, • čisti prihodki od prodaje ne presežejo 1.700.000,00 milijonov tolarjev, • vrednost aktive ne presega 850.000,00 milijonov tolarjev.

Srednja družba je družba, ki ni majhna družba in ki izpolnjuje dve izmed naslednjih meril:

• povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 250, • čisti prihodki od prodaje ne presežejo 6.800.000,00 milijonov tolarjev, • vrednost aktive ne presega 3.400.000,00 milijonov tolarjev (Zakon o spremembah

in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah – 52. člen). Nosilci MSP z večjim razvojnim potencialom so lahko (Tomanič – Vidovič 2000):

• manjša podjetja, ki so se že utrdila na trgu in dosegla zmožnost za rast, zaposlovanje in izboljšanje kakovosti poslovanja,

• podjetniške skupine iz večjih podjetij, ki bi same ali s sodelovanjem podjetij razvile nove organizacijske oblike,

• strokovnjaki, ki so sposobni z ustrezno podporo zgraditi in razviti tehnološko zahtevna podjetja na tržnih nišah.

MSP predstavljajo pomemben vir delovnih mest, zaradi večje fleksibilnosti pa se hitreje prilagajajo spreminjajočemu se, konkurenčnemu okolju. S svojo prilagodljivostjo, inovativnostjo in specializacijo pomembno prispevajo k ekonomskemu razvoju. Pomembna pa je tudi njihova vloga pri pospeševanju regionalnega razvoja, zlasti v regijah, ki so ekonomsko manj razvite in imajo visoko stopnjo brezposelnosti (Tajnikar 2000, 11). 2.1 Narodnogospodarski vplivi majhnih in srednje velikih podjetij

MSP imajo povsod po svetu pomembno vlogo v gospodarskem in družbenem razvoju posamezne države in so vzvod za povečanje konkurenčnih prednosti v svetovni trgovini in menjavi. Povečanje števila malih in srednje velikih podjetij zagotavlja konkurenčno strukturo in ustrezno fleksibilnost ter učinkovitost sistema. Omogoča hitrejše prilagajanje ponudbe povpraševanju, zniževanje stroškov, večanje proizvodov in storitev, večjo zaposlenost in proizvodnjo. Prav tako pa tudi povečujejo mednarodno konkurenčnost gospodarstva. Rast MSP vodi do večje proizvodnje po delavcu, inovacij, tehničnih zmožnosti, organizacijskih oblik, uveljavljanju sposobnejšega menedžmenta, večje produktivnosti dela in učinkovitejše izrabe proizvajalnih sredstev, uvajanja novih inovacij in ustvarjanja nove motivacije (Tajnikar 2000, 11). 2.1.1 Vpliv MSP na zaposlovanje

Novoustanovljena in rastoča MSP ustvarjajo veliko novih delovnih mest. Veliko jih žal tudi propade, kljub temu pa je njihov prispevek k zaposlovanju izrazit. Teh podjetij je tako veliko, da so dinamičen del gospodarstva, ki oblikuje nove zaposlitve (Glas 2000, 47).

10

V državah, v katerih se je višala stopnja podjetništva, se je občutno zmanjševala tudi stopnja brezposelnosti. Na Nizozemskem je v letih 1994–1998 8 % hitro rastočih podjetij ustvarilo 60 % rasti stopnje zaposlenosti (Green Paper 2003, 6). 2.1.2 Vpliv MSP na učinkovitost gospodarstva

Razvoj MSP izboljšuje učinkovitost gospodarstva. Daje ustrezno fleksibilnost in zaokroženost in vodi do nastajanja svetovno konkurenčnih podjetij. Učinkovitost gospodarstva je v veliki meri odvisna o množice podjetij, ki vsak dan nastajajo in vsak dan tudi propadajo. Z nastajanjem in odmiranjem zagotavljajo gospodarstvu ustrezno fleksibilnost in prilagodljivost ponudbe naglim spremembam na strani povpraševanja (Tajnikar 2000, 17). Nove podjetniške iniciative (odpiranje novega podjetja ali preusmeritev dejavnosti že obstoječega) spodbudno delujejo na produktivnost in povečujejo konkurenčnost, saj prisilijo druga podjetja, da izboljšajo svojo učinkovitost in inovativnost (Green Paper 2003, 7). 2.1.3 Prispevek MSP na področju inovacij

MSP so zelo inovativna. Marsikje so dinamična, visoko tehnološka MSP ključni nosilec inovacij, zlasti v obrtniški dejavnosti. MSP veliko vlagajo v diferenciacijo proizvodov, inovativne oblike distribucije in prodaje, v prilagajanje proizvodov in storitev povpraševanju. S svojo fleksibilnostjo pospešujejo uporabo raznih novosti. Lahko rečemo, da se hitreje prilagajajo razmeram na trgu in hitreje sledijo trendom (Glas 2000, 48). 2.1.4 MSP povečuje dohodek v regiji s prodorom na trge drugih regij ali držav

Prodor MSP na tuje trge je otežen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, znanja, zmožnosti in izkušenj podjetnikov. Pri tem jim lahko država učinkovito podpre s spodbujanjem skupnega nastopa na tujih trgih, z informacijsko podporo, z organizacijo predstavništev in poslovnih stikov v tujini (Glas 2000, 48).

2.2 Vključevanje MSP na mednarodne trge

Odločitev o tem, na kateri novi trg ali tržne segmente naj podjetje vstopi, zagotovo ni enostavno sprejeti celo mednarodno izkušenemu menedžerju oziroma vodji podjetja, ki že posluje na tujih trgih, kaj šele podjetniku, ki se prvič srečuje s takšnim izzivom. Trgov in segmentov na trgih pa je tudi veliko. Z današnjo globalizacijo pa je veliko teh trgov dostopnih tudi MSP. Vendar je uspešen vstop na kateri koli trg zelo odvisen od razumevanja in poznavanja procesov, modelov in postopkov selekcioniranja ali izbora trgov in segmentov. To je še bolj izrazito za MSP, ki prvič vstopajo na tuje tržišče in nimajo izkušenj z delovanjem na tujih trgih.

11

Večina podjetij, velikih ali malih, pa še vedno išče izvozne trge med tistimi, ki so fizično, geografsko, predvsem pa kulturološko najbližji in predstavljajo nižjo stopnjo tveganja, saj je zbiranje informacij in poznavanje vseh vrst okolij že v izhodišču relativno dobro (Makovec-Brenčič, Hrastelj 2003, 483). 2.2.1 Izbiranje ustrezne strategije vstopa na tuje tržišče

Pri vstopu na tuje tržišče se podjetja spopadajo s številnimi vprašanji, ki so povezana tako z možnimi tveganji, potrebami odjemalcev na tujem tržišču, konkurenti na bodočem tržišču in še drugimi zadevami, ki pridejo na vrsto v primeru vstopa podjetja na tuje tržišče. Morda podjetju ne bo uspelo ugotoviti tujih pričakovanj in ne bo moglo ponuditi privlačnega izdelka, ki bi lahko tekmoval s konkurenco. Podjetje tudi ne ve, kako je treba uspešno trgovati s tujimi državljani, saj je mogoče, da ne pozna tuje kulture poslovanja. Lahko se zgodi tudi, da si podjetje ustvari nepotrebne stroške. Problem predstavljajo tudi zakoni, politične in pravne nezanesljivosti in tegobe (Kotler 1996, 411). Izhodišča za določanje osnovnih značilnosti strategij so že opredeljena področja delovanja in temeljni cilji, ki pogosto nakažejo sestavo temeljnih strategij. Temeljni cilji so tako tudi ena izmed osnovnih sestavin strategij, saj strategije zajemajo določanje ciljev, poti za doseganje teh ciljev in razporeditev potrebnih virov (Gabrijan in Snoj 1994, 124). Veliko vlogo pri odločitvi uporabe enakega oziroma standardiziranega programa trženja na vseh tujih tržiščih predstavljajo stroškovni prihranki. Poleg tega je ena izmed možnosti, da kaže domače tržišče znake stagnacije, na tujem tržišču pa je prisotna konjuktura, ki obeta večjo rast prodaje obstoječih izdelkov podjetja (Jurše 1993, 250). Podjetje ima pri vstopanju na tuje trge različne možnosti, vendar pa mora pri raziskovanju oceniti velikost celotnega trga, njegove rasti in donosnosti (Kotler 1998, 69). Med možnostmi se lahko odloči za agresivno osvajanje tujega tržišča in si zagotovi konkurenčno prednost z vodilno tržno pozicijo na izbranem tujem tržišču, čeprav morda tržišče trenutno ne obeta intenzivne rasti prodaje. 2.2.2 Strategije vstopa podjetij na tuje trge

O pomenu strategije za podjetje pri vstopu na tuji trg pravi Jurše (1996, 276): »Izbira ustrezne strategije vstopa na izbrani trg je ključna faza v procesu oblikovanja programa trženja in strategije tržnega delovanja podjetja na izbranem trgu. Podjetja, ki so prisotna na številnih nacionalnih tujih trgih, morajo oblikovati vrsto strategij ali prilagoditi obstoječe strategije, vse v odvisnosti od lastnih ciljev, konkurenčne pozicije ali pogojev na vsakem nacionalnem trgu ali panogi, v kateri podjetje deluje. Podjetje namreč lahko v svoji želji po nenehni rasti uporablja različne strategije, ki temeljijo na kombiniranju (izbiri) izdelkov in uspešnosti spreminjanja, ki jih mora vodstvo marketinga kontinuirano preučevati in vgrajevati v strategije mednarodnega trženja lastnega podjetja. Podjetja vstopajo na tuje trge s strategijo vstopa, ki jo izberejo v nekem trenutku na osnovi presoje okolja in lastnih zmožnosti ter ciljev.«

12

Pri vstopu na tuje tržišče se podjetja poslužujejo različnih metod in pogosto razpolagajo s preverjenimi metodami trženja. Morda prav z enako metodo, s katero so vstopili na domači trg in so z njo tudi uspeli, in zato jo želijo prenesti v nespremenjeni obliki na tuje trge. Preizkušene metode podjetje najbolje obvlada in predstavljajo istočasno najenostavnejši, najmanj tvegani in najcenejši poslovni prijem pri oblikovanju strategije za tuja tržišča (Jurše, 1993, 250). Izhodišča za določanje osnovnih značilnosti strategij so že opredeljena področja delovanja in temeljni cilji, ki pogosto nakažejo sestavo temeljnih strategij. Temeljni cilji so tako tudi ena izmed osnovnih sestavin strategij, saj strategije zajemajo določanje ciljev, poti za doseganje teh ciljev in razporeditev potrebnih virov (Gabrijan in Snoj 1994, 124). TABELA 1: ZA VSTOP NA TUJI TRG SE LAHKO POSLUŽUJEMO RAZLIČNIH NAČINOV

NAČIN VSTOPA NA TUJE TRŽIŠČE STRATEGIJA VSTOPA NA TUJE TRGE

Vstop z izvozom izdelkov

● Posredni izvoz ● Neposredni izvoz s posredniki in

zastopniki v tujini ● Izvoz iz lastnih enot v tujino

Pogodbene oblike vstopa na tuje tržišče

Pogodbene oblike vstopa na tuje tržišče

● »Prodaja« licence ● Franchising ● Tehnični sporazumi ● Pogodbe o storitvah ● Pogodbeno vodenje ● Pogodbena proizvodnja ● Pogodbe o inženiring poslih ● Kooperacijska pogodba

Vstop na tuje tržišče z neposrednimi naložbami

● Lastni obrati in enote v tujini ● Joint venture (sonaložbe)

Vir: Jurše (1999, 259).

13

Izvoz kot oblika vstopa na tuje tržišče je močno prisoten med Slovenijo in Nizozemsko. Leta 2006 so slovenska podjetja izvozila 135,1 milijona USD blaga in uvozila 384,7 milijona USD. Nizozemska podjetja pa so uvozila 373,8 milijarde USD in izvozila 413,8 milijarde USD. Med največjimi slovenskimi izvozniki je čedalje večje povpraševanje s strani MSP, ki jih podpirata tako država kot EU. Poleg MSP pa sodijo med izvoznike naslednja podjetja: Adria mobil d. o. o., Novo mesto, Impol d. d., Slovenska Bistrica, Julon d. d., Ljubljana, Gorenje d. d., Velenje, Krka d. d., Novo mesto, Tomos d. o. o., Koper, Delo-tiskarna d. d., Ljubljana, Cinkarna d. d., Celje, Mura d. d., Murska sobota. 2.3 Mehanizmi in instrumenti državne podpore MSP

Razvoj podporne mreže v današnjih gospodarstvih se namreč ne pričenja kot nekaj povsem novega, saj so različne oblike nastajale že v preteklosti, praviloma gre za njihovo organiziranje in koordinacijo. Podjetniki v tržnih gospodarstvih se lahko običajno oprejo na široko podporno mrežo organizacije »samopomoči«, na komercialne ponudnike storitev in na institucije, ki zagotavljajo državno podporo. Ocenjuje se, da so te mreže zelo pomembne pri nastajanju, razvoju in rasti novih podjetij, zato so jih razvile več ali manj vse razvite države. Čeprav so največkrat za podjetniške odločitve bistvene celo neformalne mreže, povezave v družini, med prijatelji in drugimi podjetniki, je koristna tudi institucionalna mreža, ki vključuje vrsto nosilcev. Vrsta teh institucij ima dolgo tradicijo, zato jih podjetniki tudi dobro poznajo. Novejše so institucije, ki so naravnane na tehnično in inovacijsko podporo za MSP, ki morajo zato učinkovito poskrbeti za svojo predstavitev. Najhitreje se uveljavljajo institucije za »mehke« oblike pomoči, zlasti za informiranje (kar je povezano s hitrim razvojem informacijske tehnologije) in svetovanje, medtem ko so na področju usposabljanja organizacije strukture zelo raznolike (Glas 2000, 235). 2.4 Ustvarjanje privlačnega okolja za poslovanje MSP

Osrednji element javne politike spodbujanja podjetij in podjetništva je ustvarjanje ugodnega okolja za poslovanje MSP. Politika izboljševanja poslovnega okolja zajema izboljšanje interakcije med vlado in podjetji na področju predpisov, administrativnih postopkov in davkov ter neposredno zagotavljanje različnih oblik podpore (Creating Top-Class Business Support Services 2003, 3). Te so lahko različne:

• Promocija podjetništva Podjetništvo bi morali promovirati širše, s posebnim poudarkom na manj zastopanih skupinah populacije (ženske, etične manjšine, mladi podjetniki). Obstoječe podporne službe ne odgovarjajo prav dobro njihovim specifičnim potrebam (Green Paper 2003, 14).

14

• Zakonodaja in predpisi Ob sprejemanju novih predpisov na nacionalni ravni in ravni unije je treba oceniti njihov vpliv na podjetja in podjetnike in jih poenostaviti, kjer je le mogoče. Povečati je treba konkurenčnost MSP z razbremenitvijo davčnih obveznosti. Stečajne zakone je treba spremeniti tako, da bo manj ovir za ponoven začetek poštenih podjetnikov, kar pa ne bi smelo vplivati na zmanjšanje interesa investitorjev za investicije v nova majhna in srednje velika podjetja (Green Paper 2003, 12).

• Izobraževanje za podjetništvo Evropa pospešuje podjetništvo in podpira pridobivanje znanja na vseh nivojih šolanja, podpira in promovira podjetniške spodbude MSP in izobraževanje za menedžerje. Svetovalne in izobraževalne ustanove morajo zagotavljati primerno ponudbo, prilagojeno potrebam MSP v posameznih fazah razvoja.

• Administrativni postopki EU spodbuja poenostavitev postopkov in zniževanje stroškov pri ustanavljanju podjetij in pri njihovem poslovanju. Podpira poenostavitev registracije preko interneta (European Charter for Small Enterprises 2000, 2). Predpisi so običajno enaki za podjetja vseh velikosti, zato bistveno bolj prizadenejo MSP. Javni organi bi morali predpise poenostaviti, MSP pa ponuditi ustrezno administrativno pomoč (Green Paper 2003, 15).

• Informiranje in »on-line« pristop Javna podjetja morajo izboljšati elektronsko komuniciranje s sektorjem MSP, jim omogočiti hitrejši in cenejši dostop do nasvetov, oddajanja vlog, izpolnjevanja davčnih napovedi ali pridobivanja preprostih informacij prek medmrežja (European Charter for small Enterprises 2000, 3).

• Davčna politika Sistem obdavčevanja mora nagrajevati uspeh, spodbujati ustanavljanje podjetij, njihovo rast in odpiranje novih delovnih mest. Države članice naj posebno na področju obdavčevanja upoštevajo dobro prakso. V EU je opažen trend zmanjševanja davčnih stopenj za samozaposlene in MSP, uvajajo pa se tudi ukrepi za zmanjšanje davčnih obremenitev potencialno samozaposlenih. V nekaterih državah članicah ostajajo davčne stopnje visoke, kar zmanjšuje možnost podjetnikov. Tudi sistem socialne varnosti bi lahko bil bolj prilagojen potrebam podjetnikov. Da bi se povečal interes zasebnih investitorjev za vlaganja v tvegana podjetja, jim je treba ponuditi različne ugodnosti in spodbude, tudi davčne olajšave (Green Paper 2003, 12).

• Viri financiranja Podjetniki potrebujejo denar za uresničevanje svojih idej, zato jim je treba omogočiti dostop do finančnih storitev. Dostopnost financ še vedno obstaja največja ovira za nove podjetnike. Težave nastajajo tako pri pridobivanju bančnih posojil kot pri iskanju tveganega kapitala. Banke zahtevajo pozitivno predhodno bilanco in dodatne garancije, ki jih običajno nova podjetja nimajo. V začetku poslovanja se soočajo z resnimi težavami že pri zagotavljanju sredstev za tekoče poslovanje. Poleg bančnih posojil bi morala imeti nova podjetja tudi boljši dostop alternativnih virov financiranja, kot so družinski člani, prijatelji, poslovni angeli,…

15

Porazdelitev tveganja med banke, investitorje iz zasebnega sektorja in javne finančne institucije, specializirane za MSP, ali prek vzajemnih garancijskih družb je učinkovit način izravnavanja majhnega obsega javnih sredstev in se je izkazala kot učinkovit način pridobivanja večjega obsega sredstev za podjetja v nastajanju (Green Paper 2003, 11). Država mora pospeševati nastajanje podjetij in spodbujati rast MSP, s posebnimi ukrepi pa mora ustvarjati prijazno okolje, v katerem poslujejo. Z državno pomočjo poskušajo države zagotoviti učinkovit gospodarski razvoj in utrditi svoje mednarodne konkurenčne prednosti. Na razvoj MSP lahko država vpliva z (Glas 2000, 50):

• makroekonomsko politiko, predvsem s stabilnim gospodarskim okoljem, • zakonodajo, ki ustvarja ugodne razmere za MSP • oblikami podpore, ki so naravnane na probleme MSP • promocijo podjetij in podjetništva ter razvojne podjetniške kulture

Državna politika lahko oblikuje zdravo okolje za razvoj MSP s spodbujanjem (Glas 2000, 50):

• kulture v družbi, ki podpira podjetništvo v izobraževanju, poslovnem okolju, zakonodaji itd.,

• nastajanje MSP, ki naj presega število ukinitev, • močne rasti MSP na temelju prizadevanja podjetnikov in programov

prestrukturiranja in internacionalizacije

Ker so MSP pri svojem poslovanju občutljiva, za razvoj gospodarstva pa zelo pomembna, potrebujejo poseben pristop. Podjetnik je v malem gospodarstvu pri svojem poslovanju soočen z vrsto posebnih povezav s kupci, distributerji, dobavitelji, zaposlenimi, s svojo družino, z regulativnimi organi, bankami, konkurenti in drugimi v razmerah konkurence, negotovosti, pri čemer se srečuje z omejenimi viri in določenimi omejitvami v dostopu do novih virov. Zato so zanj vse oblike pomoči zelo dobrodošle, v kolikor mu olajšajo poslovanje in v kolikor mu zmanjšajo negotovost pri temeljnem cilju, da zadovolji potrebe kupcev in da uspešno posluje. V ta namen imajo države posebne institucije, ki MSP nudijo izobraževanje, svetovanje in tehnično pomoč. Država je bolj podjetniška, če ima razvitejšo infrastrukturo, ugodnejše demografske pogoje, razvitejši sistem izobraževanja, ugodnejšo podjetniško kulturo, več podjetniških priložnosti, ljudje pa več podjetniških lastnosti in sposobnosti (Glas 2000, 48). Država naj bi v vseh primerih nudila sredstva po načelih, ki so konkurenčna drugim investitorjem. Najpogosteje pa ustvarja določene institucije, ki so del ugodnega okolja za razvoj MSP. Tako ustanavlja s svojim denarjem tehnološke parke in centre, obrtne in podjetniške cone, podjetniške inkubatorje, najrazličnejše državne in lokalne finančne sklade in nudi informacijski sistem ter sistem usposabljanja, ki po eni strani spodbuja vstop prebivalstva v svet podjetništva, po drugi strani pa mu tudi daje znanje za učinkovito podjetništvo, ki se kaže tudi v številu rastočih podjetij (Glas 2000, 347). Državno delovanje mora temeljiti na treh sestavinah: opredeljeni strategiji in politiki razvoja MSP, razvoju institucij, ki prevzemajo uresničevanje strategije in njenih

16

izvedbenih načrtov, ter programnih spodbud oziroma podpornih storitev za MSP (Glas 2000, 62). 2.4.1 Razvoj podporne strukture za podjetništvo

V izbiri med neposredno podporo posameznim MSP in razvojem poslovne infrastrukture, ki nudi tem podjetjih »mehke« poslovne storitve, mora država najti določeno ravnovesje. Podjetniki so pogosto bolj naklonjeni prvim oblikam, ker vidijo probleme v pomanjkanju ustreznih finančnih sredstev ali v veliki obremenitvi poslovanja s stroški javnih služb. Na drugi strani svetovalci ugotavljajo, da podjetniki pogosto precenjujejo probleme in ne razumejo, da so le posledica njihovih slabosti pri poslovnih znanjih in izkušnjah, zato je dejanska rešitev razvoj teh znanj in svetovalna pomoč podjetnikom. V zadnjih desetletjih so postale v svetu ekonomske razvojne pobude, ki skušajo okrepiti podjetniško rast, bistvena sestavina razvojnih naporov držav in lokalnih skupnosti (Glas 2000, 232). 2.4.2 Podjetniki in podporne storitve

Izkušnje kažejo, da so oblike pomoči, ki jih potrebujejo podjetniki, zelo različne, odvisne so predvsem od (Glas 2000, 232):

• stopnje in vrste izobrazbe in poslovnih izkušenj podjetnika, • osebnostnih lastnosti in zmožnosti podjetnika, • vrste poslovne organiziranosti MSP, • narave dejavnosti, • faze v razvojnem ciklusu podjetja, ki kaže na vrsto problemov in zbrane izkušnje, • strukturnih značilnosti podjetja (tehnološka raven, struktura dobaviteljev in trgov), • razpoložljive podjetniške infrastrukture v okolju itd.

V začetni fazi so za podjetnike ključne poslovne informacije, možnosti pridobitve primerne lokacije za podjetje, razvoja finančnih projekcij poslovanja ter pomoči pri iskanju finančnih virov. Iz izkušenj držav, ki so danes uspešne v okoliščinah globalne konkurence, izhaja, da je visoka gospodarska rast splet treh dejavnikov, in sicer (Antončič 2002, 41):

• pripravljenosti posameznika in podjetij za tvegano vlaganje v inovativne projekte, • pripravljenosti podjetij za preoblikovanje, s ciljem povečanja učinkovitosti z

zmanjšanjem stroškov ter povečanjem proizvodnje in zaposlitvene fleksibilnosti, • nastajanjem institucij, ki skrbijo za prenos znanj z univerz in raziskovalnih

inštitutov v proizvodnjo.

Eden glavnih ciljev sodobne podjetniške politike je izboljšanje dostopnosti do najboljše podpore za MSP. Predvsem ta podjetja potrebujejo podjetništvu prijazno okolje, informacije in druge podporne storitve, ki so lahko dostopne, razumljive in ustrezajo njihovim specifičnim potrebam. Le tako lahko postanejo konkurenčna in prispevajo h gospodarski rasti in k višanju stopnje zaposlenosti.

17

3 PODPORA MSP V MEDNARODNEM EKONOMSKEM OKOLJU

Programi podpore MSP bodo temeljili na razvoju standardnih programov izobraževanja in usposabljanja, finančni podpori podjetnikom z mikroposojili, garancijskimi skladi, na finančnih programih za posebne ciljne skupine, nadaljnjem razvoju inkubatorjev, vzpodbujanju inovacij, na razvoju in uvajanju sistemov kakovosti v MSP, razvijanju sodelovanja in povezovanja teh podjetij med seboj, na dostopu do vseh informacij in na možnosti predstavitve ter nastopa na tujih trgih. 3.1 Nosilci in instrumentarij podpore MSP v Sloveniji

Slovenija je aprila 2002 kot ena izmed 13 držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) podpisala deklaracijo o sprejemu Evropske listine za mala podjetja, ki jo je 19. in 20. junija 2000 v Feiri pri Lizboni potrdil Evropski svet. Slovenija je s svojim podpisom poudarila pomembnost načel, ki jih Evropska listina za MSP navaja kot smernice držav EU pri usmerjanju njihove politike za podporo malih in srednje velikih podjetij. Glavne usmeritve tega programa, ki izražajo tudi načela omenjene Evropske listine, so usposabljanje in izobraževanje za podjetništvo, omogočanje MSP dostop do finančnih sredstev, spodbujanje in sofinanciranje razvoja MSP in izboljšanje storitev ter upravnih in zaposlitvenih pogojev (Delovni zvezek Urada RS za makroekonomske analize in razvoj 2004, 21). Podjetje gre v svojem življenjskem ciklusu skozi različne razvojne faze, npr. v petstopenjskem modelu: 1. obstoj, 2. preživetje, 3. uspeh, 4. vzlet, 5. zrelost virov ter žetev (Rebernik 1997, 56). Ločevanje posameznih razvojnih stopenj je za snovanje podpornih sistemov pomembno, saj so potrebe različnih podjetij v različnih etapah razvijanja zelo raznovrstne pa tudi eno samo podjetje razvija pričakovanja. Podporne ukrepe zato institucije (in države) prirejajo namensko takšnim skupinam oblikovanih podjetij (Regionalna organiziranost učinkovitega podpornega okolja 1999, 23). Slovenija je razvila vrsto programov in institucij za razvoj podjetništva in MSP. Te podporne storitve zagotavljajo vladne službe ali agencije z različnimi stopnjami neodvisnosti, vse bolj pa jih nudijo tudi zasebniki. V zadnjem času so se zelo razširile. Nudijo jih na regionalni, državni in lokalni ravni. Pri nas imamo več institucij, ki delujejo v podjetništvu in mejnih področjih in so v zasnovi organizirane v vseh regijah Slovenije (Poslovna poročila o delovanju PMMG 2002, 11). Prav tako se s podporo MSP ukvarja cela vrsta institucij, ki so načeloma pod okriljem dejavnosti Ministrstva za gospodarstvo v partnerskih odnosih, razvijajo skupne programe, pogosto pa se njihove dejavnosti tudi prekrivajo in lahko rečemo, da se skromni potencial primernih kadrov in sredstev precej izgublja.

18

Podjetja običajno posežejo po podpornih storitvah v kritičnih trenutkih svojega razvoja (ko se podjetje ustanavlja, ko se pojavi možnost rasti, ko nastopijo težave, ko se prvič razmišlja o izvozu, ko se podjetje pripravlja na prodajo …). Takrat je pomoč podpornih služb odločilnega pomena. SLIKA 1: ORGANIZACIJE, KI IMAJO DOLOČENE OBLIKE POMOČI OZ. PROGRAME STORITEV ZA MSP

Vir: Glas 2000, 235.

MALA PODJETJA

Državne razvojne agencije (nacionalne, regionalne, lokalne)

Nacionalna vlada in lokalne uprave

Inkubatorji, tehnološki centri in centri za prenos tehnologije

Organizacije za izobraževanje in usposabljanje

Svetovalne organizacije

Podjetniški klubi

Obrtne in druge področne zbornice

Gospodarska zbornica

Specializirane finančne institucije (skladi) Poslovna združenja v

posameznih sektorjih Poslovne banke in finančne institucije (borza)

19

Jedro podpore je v skupnem delovanju vseh partnerjev, ki na lokalni, regionalni in nacionalni ravni prispevajo k razvoju MSP. Številne institucije imajo dolgo tradicijo (gospodarske zbornice, obrtne zbornice,…), mnoge pa nastajajo na novo. Potrebna je njihova koordinacija in organizacija. V tržnem gospodarstvu se pojavljajo institucije, ki zagotavljajo državno podporo. Vsaka izmed teh organizacij ima tudi določene oblike pomoči oziroma programov storitev za MSP. Ciljne skupine vseh oblik pomoči so predvsem naslednje (Glas 2000, 235):

• podpora za poslovne začetnike, • podpora za obstoječa podjetja v fazi rasti in razvoja, zlasti v posebnih situacijah

(novi proizvodi, novi trgi, inovacije, izvoz, prenos tehnologije, kooperacije), • podpora za obstoječa podjetja, ki zaidejo v težave.

Kakšna je najbolj primerna struktura oblik pomoči MSP v določeni državi, je odvisno od vrste značilnosti te države, zato tudi preprosto kopiranje podpornih sistemov ni smiselno. Koristen pa je prenos najboljših izkušenj, z običajno prilagoditvijo na drugačne okoliščine. Izkušnje so bile tudi v Sloveniji podlaga za oblikovanje proaktivne gospodarske politike, ki vsebuje programe, namenjene pospeševanju sposobnosti podjetij ne glede na velikost, lastništvo in dejavnost. Del programov je namenjenih za promocijo podjetništva in razvoj podpornega okolja ter v spodbujanje razvoja MSP. Malo gospodarstvo postaja vse pomembnejši gospodarski subjekt v Sloveniji in ima vedno večjo vlogo pri konkurenčni sposobnosti slovenskega gospodarstva. Vrata podjetništvu v Sloveniji so se odprla leta 1988, ko je bilo zakonsko omogočeno ustanavljanje zasebnih podjetij, začela pa se je tudi privatizacija obstoječih podjetij. Prav zaradi spoznanja, da podjetništvo daje pulz gospodarstvu države in predstavlja enega ključnih dejavnikov razvoja, so države na različnih koncih sveta začele ustanavljati podporne institucije z namenom izboljšanja okolja za ustanovitev, poslovanje in rast malih in srednje velikih podjetij. Pri nas je večina podpornih institucij nastala v obdobju med letoma 1992 in 1994. Pri postavljanju podpornega sistema se Slovenija zgleduje po preizkušenih sistemih iz razvitih držav, ki so primerljive z našo državo, in po smernicah, ki jih določa EU. V nadaljevanju so predstavljene glavne institucije in subjekti na tem pomembnem področju.

20

3.1.1 Ministrstvo za gospodarstvo

Na nacionalnem nivoju države Slovenije ima poglavitno vlogo pri spodbujanju malih in srednje velikih podjetij prav gotovo Ministrstvo za gospodarstvo (MG) skupaj z ostalimi ministrstvi in podpornimi institucijami. Vpliva na spodbujanje razvoja MSP posredno prek oblikovanja strategije, kjer oblikujejo načine, programe in ukrepe za povečanje konkurenčne sposobnosti celotnega slovenskega gospodarstva, objavlja razvojne programe za obdobja, najpomembnejša vloga pa bi morala biti pri koordinaciji vseh odločitev države za celovito podporo podjetništva, zmanjšanje ovir in racionalno rabo sredstev z največjimi učinki. V okviru Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost, skrbijo za izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo, kakor tudi za zagotavljanje ustreznih spodbud in finančnih instrumentov za podjetja, posebej še za mala in srednje velika podjetja. Precej razpisov oz. programov izvajata izvajalski instituciji Ministrstva za gospodarstvo - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) in Slovenski podjetniški sklad (SPS). Razvijajo instrumente, ki promovirajo podjetništvo in podjetniško kulturo prek Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije ter prek podpornih institucij na lokalni ravni (lokalni podjetniški centri, vstopne točke VEM), prenos znanja z univerz v gospodarstvo, spodbujajo subjekte inovativnega okolja (tehnološki parki, inkubatorji, univerzitetni inkubatorji) in dodeljujejo finančne spodbude (www.gov.si ). Pod njunim okriljem delujeta:

• sektor za promocijo podjetništva in razvoj MSP, • sektor za tehnološki razvoj in inovativnost

3.1.1.1 Sektor za promocijo podjetništva in razvoj MSP Program je usmerjen v odpravljanje ključnih težav in ovir za razvoj podjetništva, v nastajanje in rast MSP. S tem programom se želi povečati raven podjetniške kulture v Sloveniji in izboljšati dinamičnemu podjetništvu naklonjeno okolje ter s spodbujanjem inovativnosti doseči večjo rast inovativnih MSP. Sektor skrbi za izvajanje naslednjih podprogramov:

promocija podjetništva in razvoj podpornega okolja, spodbujanje nastajanja in razvoja MSP

Glavne naloge tega programa so na eni strani usmerjene k odpravljanju ovir, ki zavirajo hitrejši razvoj podjetništva v Sloveniji, in k zagotavljanju takšnih pogojev v okolju, ki omogočajo rast, kakovost, spodbujajo inovativnost in povezovanje, na drugi strani pa k zagotavljanju posebnih razvojnih spodbud za MSP, ki predstavljajo najbolj ranljiv segment gospodarstva.

21

Ukrepi so usmerjeni v: odpravljanje administrativnih ovir za nastajanje in razvoj MSP, izboljšanje dostopa do informacij in znanja, izboljšanje dostopa in kakovosti storitev za podjetnike in MSP, spodbujanje usposabljanja za podjetništvo na vseh nivojih.

Ministrstvo zagotavlja tudi neposredno podporo podjetnikom in MSP s:

subvencioniranjem svetovanja podjetnikom in podjetjem po sistemu napotnic (vavčerski sistem svetovanja) prek Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo,

subvencioniranjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja mladih v okviru kombiniranega izobraževanja za obrtne poklice (dualni sistem izobraževanja) prek Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije,

sofinanciranjem dodiplomskega študija podjetnikom prek Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo.

Implementacijska agencija za izvajanje programov promocije podjetništva in razvoj podpornega okolja za podjetništvo je Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Neposredne in posredne finančne spodbude za MSP se dodeljujejo prek javnega sklada RS za razvoj malega gospodarstva.

3.1.1.2 Sektor za tehnološki razvoj in inovativnost Ukrepi, ki jih bo Ministrstvo za gospodarstvo izvajalo na tem področju:

• spodbujanje izvajanja razvojno raziskovalnih aktivnosti v podjetjih, • spodbujanje sodelovanja in prenosa znanja med razvojno raziskovalno sfero in

gospodarstvom, • krepitev podpornih subjektov, kot so tehnološki parki, podjetniški in univerzitetni

inkubatorji, poslovno-industrijske cone, • ustanovitev Slovenskega inovacijskega centra, z namenom večje učinkovitosti teh

subjektov.

Pomemben poudarek v programu je na spodbujanju vključevanja slovenske industrije v mednarodne razvojno raziskovalne in tehnološke programe ter zagotavljanje stalnega spremljanja razvoja na področju R&R-dejavnosti in tehnologije v primerjalnih državah. Ukrepe tega področja bo Ministrstvo za gospodarstvo izvajalo prek izvajalske agencije JAPTI (www.gov.si). 3.1.2 Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije

Osnovno poslanstvo Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je dvig podjetniške kulture v okolju in vzpostavljanje učinkovitega podpornega sistema za dostop do informacij in storitev za podjetnike s ciljem pospeševanja nastajanja novih MSP ter uspešnejše delovanje že obstoječih.

22

Cilj je tudi povečanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji in s tem prispevanje k odpiranju novih delovnih mest ter povečevanje konkurenčnosti slovenskih podjetij v mednarodni menjavi in zmanjševanje stroškov in tveganja pri vstopih na tuje trge. Program dela JAPTI za leto 2006 je bil zastavljen tako, da bi pripomogel k povečanju zaposlovanja v MSP ter prispeval k izboljšanju konkurenčne sposobnosti podjetij in s tem k zmanjšanju zaostanka produktivnosti v primerjavi s povprečjem v EU. JAPTI koordinira in izvaja naloge pospeševanja podjetništva v partnerstvu z najpomembnejšimi nacionalnimi partnerji (MG, MDDSZ/ZRSZ, MKGP, MŠŠ). Delo v JAPTI je organizirano v okviru dveh področij: področje za podjetništvo in področje tujih investicij in internacionalizacije (razdeljeno je na dva sektorja: sektor tujih neposrednih investicij in sektor internacionalizacije). Kot podpora omenjenima področjema služijo skupne službe ter kontrola in analiza učinkov, ki jo bo treba še organizirati. Dejavnosti JAPTI izhajajo iz predpostavke, da podjetniki za uspešen razvoj potrebujejo pomoč pri:

dostopu do informacij in svetovalnih storitev; dostopu do trga; dostopu do kakovostnih sodelavcev; dostopu do različnih oblik financiranja; dostopu do prostora; skrajšanju upravnih in drugih postopkov pri ustanavljanju podjetij in širitvi

poslovanja.

V skladu s tem so poglavitne naloge in aktivnosti JAPTI naslednje:

koordinacija in krepitev kvalitete storitev pospeševalne mreže na lokalni ravni; koordinacija in razvoj storitev mreže EIC; koordinacija in strokovna pomoč delovanju sekcij in klubov (Sekcija podjetniških

svetovalcev Slovenije - SPSS, Sekcija slovenskega tveganega kapitala – SLEVCA, Klub poslovnih angelov ...);

zbiranje podatkov in informacij, oblikovanje in redna distribucija paketov informacij različnim ciljnim skupinam uporabnikov;

raziskave in razvoj v podporo programom razvoja podpornega okolja podjetništva in promocije podjetniške kulture;

izvajanje vladnih in medresorskih programov spodbujanja razvoja podjetništva; mednarodno sodelovanje z namenom prenosa informacij, dobrih praks in

vzpostavljanja možnosti za izboljševanje informacij v podporo internacionalizacije MSP in PMMG;

publiciranje, vzdrževanje spletnih strani, promocija mreže in programov in vzdrževanje stikov z javnostmi (www.pcmg.si).

Poleg naštetega se JAPTI zavzema, da bi imela Slovenija gospodarsko predstavništvo po Evropi in ustanovila gospodarske atašeje v tistih državah, v katere Slovenija največ izvaža. To so med drugimi Nemčija, Italija, Rusija.

23

Podjetjem, ki bi bila za izvoz zainteresirana, bi predstavništva pomagala z zakonodajo, s proizvajalci, z dobavitelji, birokracijo, davčno upravo, s seznanjanjem o prednostih in nevarnostih države. Ta zamisel bi bila slovenskim podjetnikom v pomoč pri prodoru na evropske trge. 3.1.3 Slovenski podjetniški sklad

Slovenski podjetniški sklad (Sklad) je nacionalna finančna institucija, ustanovljena z namenom olajšanja dostopa malim in srednje velikim podjetjem do virov financiranja razvojnih naložb podjetij. Sklad zagotavlja ugodnejša finančna sredstva za investicijska vlaganja podjetij. Na osnovi Zakona o javnih skladih je ta sklad ustanovila Vlada RS kot javni finančni sklad. Na osnovi Zakona o podpornem okolju za podjetništvo se je sklad preoblikoval v Javni sklad RS za podjetništvo, skrajšano ime je Slovenski podjetniški sklad. Namen Sklada lahko opredelimo v šestih točkah:

1. vzpodbujanje investicijskih vlaganj MSP v razvojne projekte, 2. vzpodbujanje ustanavljanja novih podjetij predvsem v institucijah inovativnega

okolja, 3. izenačevanje kreditnih in drugih finančnih pogojev MSP z večjimi podjetji, 4. vstopanje Sklada na finančni trg v tistem segmentu, kjer obstoječi bančni trg ne

deluje dovolj učinkovito, 5. vzpodbujanje kapitalskih vlaganj s kreditnimi sredstvi v vseh fazah razvoja MSP, 6. vzpodbujanje kapitalskih vlaganj z različnimi oblikami garancij (www.podjetniski

sklad.si).

3.1.4 Gospodarska zbornica Slovenije

Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju GZS) je samostojno, prostovoljno, interesno in nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki na trgu opravljajo pridobitno gospodarsko dejavnost za:

• uveljavljanje vpliva svojih članov v razmerju do države, sindikatov, organov in institucij Evropske skupnosti in drugih partnerjev pri sprejemanju in uresničevanju gospodarske politike in gospodarskega sistema,

• izvajanje gospodarsko pospeševalnih storitev in • izvajanje javnih pooblastil, v skladu z zakonom.

Temeljni namen in cilji vseh dejavnosti GZS so prispevati k izboljševanju poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti članov na globalnem trgu, in s tem tudi k rasti in učinkovitosti slovenskega gospodarstva. Pri nastopanju v socialnem dialogu ima GZS v skladu z zakonom in statutom tudi položaj enega od združenj delodajalcev v RS (www.gzs.si/slo/o_gzs/katalog_informacij_javnega_znacaja).

24

GZS kot učinkovit gospodarski lobi zastopa interese podjetij v odnosih z državo in sindikati pri oblikovanju pogojev dela in poslovanja ter pri zagotavljanju pogojev za gospodarski razvoj. GZS zagotavlja članom nove priložnosti za razvoj, konkurenčnost in prodor na tuje trge. Nova GZS je racionalno organizirana in zagotavlja vpliv na odločanje in koristi vsakemu članu. Značilnosti GZS so:

• mesto združevanja znanj in izkušenj vrhunskih strokovnjakov, • center kakovostnih poslovnih informacij, • mesto za medsebojne poslovne stike in povezave, • center vpliva na oblikovanje gospodarskega sistema in ekonomske politike, • učinkovita vez za aktivno sodelovanje,

GZS veže v mednarodnem omrežju več kot 50 mednarodnih panožnih organizacij in drugih institucij. Je mrežna organizacija, ki zagotavlja članom uveljavljanje njihovih panožnih in regijskih interesov.

Organizacijska struktura zbornice je zelo razvejana. Strokovni sektorji nudijo oporo pri oblikovanju stališč gospodarstva, opravljajo različne svetovalne in druge poslovne storitve za potrebe članstva in izvajajo pomembna javna pooblastila.

Svoje interese pa lahko članice uveljavljajo neposredno tudi v območnih zbornicah, organiziranih po regionalnem načelu, in hkrati v združenjih dejavnosti ter v Združenju podjetnikov Slovenije.

Interese na področju bančništva in zavarovalništva uresničujeta Slovensko zavarovalno združenje in Združenje bank Slovenije (www.gzs.si/slo/o_gzs).

GZS je članica:

• vplivnega Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres) s sedežem v Bruslju,

• poleg članstva GZS v Eurochambres, ICC in sodelovanja na podlagi bilateralnih sporazumov s posameznimi tujimi gospodarskimi zbornicami se združenja dejavnosti GZS povezujejo v okviru številnih mednarodnih panožnih združenj,

• Mednarodne trgovinske zbornice (ICC) s sedežem v Parizu kot največje svetovne poslovne organizacije, ki v sodelovanju z WTO in vrsto drugih mednarodnih institucij spodbuja liberalizacijo mednarodnega poslovanja, razvoj avtonomnega gospodarskega prava in poslovne etike

(www.gzs.si/slo/gzs_v_mednarodnih_organizacijah).

25

3.1.5 Obrtna zbornica Slovenije

Obrtna zbornica Slovenije nudi svojim članom preko 62 območnih zbornic svetovanje s področja davkov, financ, delovnega prava, zunanje trgovine, informatike itd. Izvaja tudi izobraževanje za potrebe obrti, organizira sodelovanje na sejmih doma in v tujini. Izvaja tudi nekatera javna pooblastila. Obrtna zbornica Slovenije že vrsto let namenja veliko pozornosti sodelovanju s tujimi organizacijami, ki združujejo MSP oziroma delujejo na področju zagotavljanja čim boljših pogojev za ta segment gospodarstva. Pri tem ne gre le za izmenjavo izkušenj glede delovanja in poslovanja organizacij kot takih, ampak tudi ali predvsem za navezovanje poslovnih stikov med gospodarskimi subjekti posameznih držav, s tem pa tudi za promocijo države same (www.ozs.si). 3.1.6 Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo

Poslanstvo Pospeševalne mreže za malo gospodarstvo (v nadaljevanju PMMG) je vzpostavljanje učinkovitega decentraliziranega podpornega okolja na regionalni in lokalni ravni ter izvajanje državnih podpornih aktivnosti, namenjenih razvoju podjetništva in MSP. PMMG pod koordinacijo javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) izvaja naslednje naloge:

• razvojno svetovanje in usposabljanje obstoječih in potencialnih podjetnikov, • pridobivanje in posredovanje podjetjem potrebnih informacij, • pridobivanje in posredovanje finančne pomoči za začetnike in podjetja v rasti, • pomoč podjetnikom pri prijavah na državne in mednarodne razpise, • vzpostavljanje lokalnih razvojnih partnerstev, • promocijo podjetniške kulture.

PMMG je partnerstvo nacionalnih, regionalnih in lokalnih dejavnikov, ki podjetnikom in MSP omogoča svetovalne storitve in druge podporne aktivnosti. Sestavljajo jo:

• Mreža lokalnih in regionalnih podjetniških centrov Slovenije, ki jo tvori pet regionalnih podjetniških centrov in pet lokalnih podjetniških centrov. Lokalni pospeševalni centri sodelujejo neposredno s podjetji in jim nudijo informacije, svetovanje in pomoč. Regionalni pospeševalni podjetniški centri, ki delujejo tudi kot Regionalne razvojne agencije, pa nudijo garancijske in mikrokreditne sheme, pospešujejo inovacije (inovacijski centri).

26

• Sekcija podjetniških svetovalcev Slovenije je prostovoljno podjetniško, strokovno združenje Slovenskih svetovalcev z vseh področij, ki so povezana z razvojem podjetništva.

• Mreža Evro Info centrov Slovenije (EIC): gre za evropske poslovno-informacijske enote, namenjene predvsem MSP, ki potrebujejo pomoč pri poslovanju na trg EU oz. tudi širše – pri internacionalizaciji njihovega poslovanja. Predstavlja temeljno informacijsko povezavo med Komisijo EU ter MSP v državah članicah kot tudi v pridruženih članicah. Delujejo pa v različnih krovnih organizacijah (gospodarskih zbornicah, podjetniških ali razvojnih agencijah, bankah, vladnih institucijah), ki jih skupno izbirajo Komisija EU in vlade posameznih držav ter nudijo Evro Info centrom (v nadaljevanju EIC) predvsem podporo v smislu zagotavljanja prostorov, kadrov in sredstev (www.pcmg.si).

3.1.7 Podjetniški inkubatorji

Podjetniški inkubator je organizacija, ki pomaga ustanavljati nova podjetja, jih razvijati in podjetnikom nuditi pomoč v obliki prostora, svetovanja, storitev ter jim nuditi pomoč pri organizaciji proizvodnje na osnovi tržno zanimive ideje do tistega trenutka, ko si podjetje pridobi ugled zanesljivega poslovnega partnerja in začne popolnoma samostojno delovati. Inkubator predstavlja ekonomsko orodje, ki se pospešeno razvija in uporablja v povezavi z drugimi podpornimi ukrepi pri ustanavljanju in razvoju podjetij (Tovarna podjemov, 2004, http://www.tovarnapodjemov.org). Slovenija je sklenila podpreti tretji univerzitetni inkubator na Univerzi na Primorskem z namenom, da bi zagotovila nadaljnje povezave med akademskim in poslovnim svetom (Komisija Evropske skupnosti 2005, 20). Podjetniki, ki se vključujejo v podjetniški inkubator, pričakujejo, da jim bo ta nudil določene storitve:

a) infrastrukturno podporo, b) administrativno podporo, c) tehnološko svetovanje, d) poslovno svetovanje.

Kljub temu da je namen podjetniških inkubatorjev predvsem spodbuditi nastajanje in ustanavljanje novih dinamičnih podjetij, pa je zaradi prepletenosti podjetnikovih vezi (s podporo inkubatorja in ostalih podjetij v njem) odlična osnova za bogato sodelovanje podjetij ter podjetnikov tudi v kasnejši fazi poslovanja, ki bodo novo nastala podjetja že zrela za samostojno poslovanje na trgu. 3.1.8 Slovenska izvozna in razvojna banka

Slovenska izvozna družba (SID) je 1. januarja 2007 začela delovati kot banka. Družba je tako spremenila ime, poslanstvo in strateški koncept poslovanja; imenuje se SID – Slovenska izvozna in razvojna banka oz. krajše SID banka. Vodenje SID banke je prevzela nova uprava, ki ji predseduje Sibil Svilan, njena člana pa sta Marko Plahuta in Jožef Bradešek.

27

Z dovoljenjem centralne banke za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev je družba uskladila svoje poslovanje s predpisi, ki urejajo poslovanje bank. Z novim letom je SID skladno z zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov tudi formalno pridobil status banke. SID banka nadaljuje dejavnost na področju financiranja mednarodnega gospodarskega sodelovanja oz. nadaljnjega razvoja sistema spodbujanja zavarovanja in financiranja izvoza ter se je postopoma preobrazila iz družbe za spodbujanje zavarovanja in financiranja izvoza v specializirano banko, ki poleg obstoječih opravljala tudi druge širše razvojne in spodbujevalne finančne dejavnosti. Na področju zavarovanja izvoznih poslov pred netržnimi tveganji deluje SID banka še naprej kot pooblaščena izvozno-kreditna agencija, s ciljem čim bolj konkurenčnega in varnega poslovanja slovenskih podjetij na tujih trgih. SID banka namerava z razvojem inovativnih rešitev, prilagojenim potrebam slovenskih podjetij in bank, postati osrednja javna finančna institucija (www.sid.si).

3.1.9 Poslovni angeli

Poslovni angeli so premožni posamezniki, ki so pripravljeni nekaj svojega kapitala investirati v dobre podjetniške projekte, hkrati pa so z določenimi poslovnimi znanji in izkušnjami pripravljeni malemu in pogosto mlademu podjetju še dodatno pomagati pri vsakodnevnih odločitvah. So pravzaprav ključni kandidati, da to postanejo. Njihove vloge ne smemo razumeti kot pomoč, dobrodelni prispevek ali celo sponzorstvo za nek projekt, ampak je to partnerstvo, ki temelji na kapitalistični logiki: če z določeno stopnjo tveganja nekam vložimo svoj kapital, za nagrado pričakujemo dobiček. Pri konceptu poslovnih angelov gre torej za vlaganja, kjer si partnerja delita dobiček, če projekt uspe, ali izgubo, če ta propade. Klub poslovnih angelov, kot oblika zbiranja ponudbe in povpraševanja po kapitalu, od začetka leta 2001 deluje tudi v Sloveniji pod okriljem JAPTI. 3.1.10 Podjetnost – gospodarsko interesno združenje Podjetnost – gospodarsko interesno združenje je prostovoljno nevladno, neprofitno združenje podjetnic in podjetnikov Slovenije. Vanj se prostovoljno združujejo MSP različnih dejavnosti. Za učinkovitejše delo se združujejo v projekte po sekcijah ali po regijah. Njihov namen je olajšati in pospeševati pridobitno dejavnost članic, izboljšati družbeno in gospodarsko okolje, ki bo omogočilo razvoj podjetništva v Sloveniji.

3.1.11 Slovensko gospodarsko – raziskovalno združenje

Slovensko gospodarsko – raziskovalno združenje deluje v Bruslju. Svoje člane informira o gospodarskem in razvojno raziskovalnem dogajanju v EU, o zakonodaji in programih. Zastopa njihove interese, jim svetuje in pomaga pri komuniciranju z ostalimi evropskimi institucijami (www.sbra.be/frame.htm).

28

3.1.12 Agencija RS za regionalni razvoj

Agencija RS za regionalni razvoj usklajuje, promovira in izvaja regionalne strukturne politike z namenom, da doseže uravnotežen in trajnosten razvoj. Spodbuja medregijsko sodelovanje in je nosilec programa čezmejnega sodelovanja, ki namenja donacije za oblikovanje čezmejnih mrež gospodarskih subjektov, pospeševanje uporabe informacijskih tehnologij v obmejnem območju, usposabljanje MSP za uporabo informacijskih tehnologij itd. Je povezovalni člen med nacionalnimi, regijskimi in lokalnimi organizacijami ter institucijami EU (www.arr.si). 3.1.13 Slovenska podjetniška inovacijska mreža (SPIM)

Slovenska podjetniška inovacijska mreža (SPIM) deluje kot ena izmed sekcij PCMG. Osnovana je z namenom organiziranega združevanja in posredovanja informacij inovatorjem posameznikom, vodjem inovacijske dejavnosti in podjetnikom. Po drugi strani pa je namen SPIM-a tudi ta, da naj bo to osrednja institucija, ki bo inovatorjem pomagala na promocijskem področju, tako v Sloveniji kot v tujini (Pospeševalni center za malo gospodarstvo, SPIM, 2001). V Sloveniji je znan tudi projekt »Inovacije med mladimi«, in sicer gre za usposabljanje za učitelje v visokošolskem in srednješolskem izobraževanju, ki ga izvajajo zasebni in javni partnerji, namenjen usposabljanju učiteljev, da se zagotovi znanje in veščine za spodbujanje inovacij med mladimi (Komisija Evropske skupnosti 2005, 12). 3.1.14 Grozdenje kot oblika institucionalne podpore

Politika grozdov je v zadnjem desetletju postala pravi trend, saj jo različno intenzivno uporabljajo bolj in manj razvite države. Grozdi so se namreč izkazali kot učinkovit vzvod povečanja produktivnosti in kot mesto vodenja razvojnega dialoga na ravni države, regij pa tudi mest (Revija za projektni management 2004, 4). Preplet povezovanja, sodelovanja in konkuriranja predstavljajo grozdi. Vanje se povezujejo podjetja iz sorodnih in različnih dejavnosti, nosilci znanja ter druge institucije in organizacije, ki zagotavljajo kritično maso znanja, tehnologij, virov in sredstev, pomembnih za krepitev konkurenčnosti posameznih sodelujočih podjetij in skupine kot celote. A bolj kot opredelitev je pomembno grozdenje. Ker gre za ustvarjanje dolgoročnih konkurenčnih prednosti, se te snujejo s povečanjem učinkovitosti podjetij. To jim omogoča boljši dostop do informacij, tehnologij, dobaviteljev znanja in produktov, posodobitev proizvodnje. Pomembno je tudi ustvarjanje skupnih marketinških in promocijskih naravnanosti, skupen razvoj in investicije. Podjetja znotraj grozda delijo skupno vizijo, ne pa vseh poslovnih ciljev. Razlogov za povezovanje MSP v grozde je torej veliko, najpomembnejše pa lahko razdelimo na (Rojšek 1994, 21):

• pridobitev tehnologije in proizvodnih sposobnosti, • dostop do trga, • zmanjšanje splošnega tveganja, • zmanjšanje finančnega tveganja in finančni dobiček, • konkurenčna prednost,

29

• izboljšanje organizacijskih sposobnosti, • tržne povezave.

Za MSP predstavlja to učinkovito poslovno orodje za oblikovanje vse bolj zahtevnih razmer na globalnem trgu. Tesno povezovanje zagotavlja zniževanje stroškov prek skupnega izvajanja poslovnih funkcij, s tem pa predvsem večjo konkurenčnost in trženje. 3.1.15 Euro Info center

Evropska komisija je leta 1987 vzpostavila mrežo EIC kot enega osnovnih instrumentov pomoči MSP. Mreža je bila ustanovljena s predpostavko, da igrajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, kljub temu pa še vedno obstajajo ovire za njihov prodor na tuje trge.

Večje ovire, s katerimi se srečujejo podjetja:

• razlike med zakonodajo posameznih držav, • razlike v administracijskih postopkih, • jezikovne ovire, • nekonkurenčnost, • počasno doseganje standardov in certifikatov za varnost in kakovost produktov, • ovire pri vključevanju v javna naročila, • pomanjkanje informacij o trgih, • iskanje ustreznih partnerjev.

Tudi slovenska podjetja se pri vstopanju na evropski trg srečujejo s podobnimi problemi. Prav zaradi tega je Evropska komisija leta 1993 ustanovila EIC v Ljubljani. V letu 2000 sta se mu pridružila nova EIC, in sicer v Kopru in Mariboru. Skupaj z EIC Ljubljana sestavljata slovensko mrežo EIC. Vsi trije slovenski EIC so samostojni centri. Vsak od njih pripravlja in izvaja svoj program aktivnosti v posameznem letu, pri čemer je pripravljen skupen program aktivnosti kot tudi skupen pregled financiranja programov.

Mreža EIC je povezava evropskih centrov, ki ponujajo pomoč in podporo malim in srednjim podjetjem na področju:

• razumevanja evropskega skupnega trga (predvsem za pridružene države), • internacionalizacije MSP (EIC držav članic EU pomagajo MSP tudi pri vstopu na

tretje trge, kot so npr. Azija, Latinska Amerika ipd.).

30

EIC imajo dve poglavitni vlogi:

1. EIC kot pomembna povezava med Evropo in podjetji

EIC informirajo podjetja, jih poučujejo, jim svetujejo in pomagajo na vseh področjih, povezanih s programi in politiko EU na področju MSP.

2. EIC kot First-Stop-Shop na področju programov in mrež, povezanih z MSP

EIC odgovarjajo neposredno na vprašanja oz. usmerjajo podjetja k drugim institucijam, ki so kompetentnejše za določena vprašanja. Na ta način podjetja na lokalni ravni dobijo neposreden, pragmatičen odgovor na vsa svoja vprašanja.

V praksi pa uresničevanje koncepta First-Stop-Shop pomeni tesnejše sodelovanje z drugimi posredniki informacij, npr. drugimi EIC, Inovacijskimi relejnimi centri idr.

Da je mreža EIC s svojo organiziranostjo in namenom učinkovita in aktualna, pove podatek, da je število EIC naraslo z začetnih 39 na preko 300. Delujejo v državah članicah EU, centralni in vzhodni Evropi ter v mediteranskih državah. EIC gostujejo v različnih krovnih organizacijah (gospodarskih zbornicah, podjetniških in razvojnih agencijah, bankah, vladnih institucijah.), ki so izbrane s tesnim sodelovanjem Evropske komisije in vladami posameznih držav.

Uporabniki storitev EIC so:

• podjetniki in podjetniški centri, • zbornice in združenja, • izobraževalne institucije, svetovalci, študentje in vsi, ki želijo spoznati delovanje

EU, centralne in vzhodne Evrope, mediteranskih držav ter tudi njihove programe in projekte, namenjene pospeševanju malega in srednje velikega gospodarstva,

• vsi, ki želijo navezati stike z omenjenimi državami (http://eic.pcmg.si).

31

3.2 Slovenski programi za pospeševanje podjetništva in MSP

Slovenija se trudi z Antibirokratskim programom, ki je na področju registriranja novih poslovnih enot pripeljal do poenostavitev in skrajšanja postopkov. Njegov najodmevnejši rezultat je koncept VEM – Vse na enem mestu, kjer je na enem mestu mogoče urediti vse, za informacije, pomoč in registracijo (točke e-VEM). Kot zanimivost v treh mesecih delovanja je bilo izvedenih 1.553 registracij s. p. v novem sistemu, prek interneta pa več kot 50. Trend naraščanja ustanavljanja s. p. kaže na to, da novi sistem, ki je hitrejši, enostavnejši, bolj dosegljiv in cenejši, tudi pripomore k odločitvam državljanov za s. p. (Komisija Evropske skupnosti 2005, 52). V več državah potekajo natančni pregledi njihovih izobraževalnih sistemov in sistemov poklicnega izobraževanja, da bi jih bolj prilagodili potrebam trga dela. Slovenija še naprej popravlja svoj program poklicnega izobraževanja, strokovna izhodišča, in nekatere dejavnosti je izvajala v sodelovanju z nizozemsko vlado v okviru predpristopnega programa MATRA. Čeprav je pomen vseživljenjskega učenja vedno bolj poudarjen, le nekaj držav ponuja celosten sistem za njihovo spodbujanje. Še več, nove možnosti učenja, na primer e-učenje in dejavnosti razvrščanja, se raziskujejo le v nekaj državah, med njimi tudi v Sloveniji (Komisija Evropske skupnosti 2005, 42). Prav tako pripravlja Akcijski načrt za vzpostavitev centralne registrske točke, ki vključuje naslednje elemente: ločene informacijske sisteme posameznih institucij, elektronsko komuniciranje, enotno obliko zahtev, centralno zbirko podatkov in sistem za ustrezne registracijske številke v različnih registrih (Komisija Evropske skupnosti 2005, 50). Večina držav priznava potencial e-poslovanja kot orodje za izboljšanje konkurenčnosti. Prav zato ga še naprej podpirajo z dvigovanjem zavesti, zagotavljanjem podpore in celo s pobudami za MSP, da začnejo z e-poslovanjem. Slovenija je ustanovila vavčerski sistem svetovanja, ki pomaga MSP v e-poslovanju. To je projekt pod okriljem Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (PCMG). Gre za sistem subvencioniranega podjetniškega svetovanja in podjetniškega usposabljanja oz. izobraževanja. Vavčerski sistem svetovanja predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore države, namenjeno potencialnim podjetnikom ter malim in srednjim podjetjem (Ekonomski institut Maribor – ekonomske raziskave in podjetništvo, www.eim-mb.si). Projekt »E-marketing – orodje za osvajanje evropskega tržišča« je namenjen ciljni skupini malih in srednjih podjetij (MSP), da bi z uporabo sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije in interneta kot orodja za čezmejni marketing ter razvoj inovativnih on-line marketinških orodij podprla svoje marketinške aktivnosti in bila na tržišču še bolj konkurenčna (Ekonomski institut Maribor – ekonomske raziskave in podjetništvo, www.eim-mb.si).

32

V okviru pomoči pri pripravi in razvoju mednarodnega sodelovanja, podjetjem iz Slovenije, ki stopajo na tuje trge na območju vključenih držav, je pri pripravi in razvoju poslovanja na tujem trgu na razpolago član mreže BCN v namembni državi. Ta zagotavlja ustrezne informacije in osnovno tehnično pomoč, obvešča o splošnih gospodarskih razmerah in pravnem sistemu ter možnostih za sodelovanje z drugimi podjetij, pomaga pri iskanju primernih partnerjev, posreduje informacije in napotke za začetek poslovanja, svetuje pri zahtevnejših poslih ali pomaga pri izbiri primernega strokovnjaka (www.pcmg.si). Mednarodne raziskave kažejo, da so razvojne investicije in širjenje inovativnosti za hitrejše nadomeščanje obstoječih proizvodov z novimi proizvodi višje kakovosti in nižjih stroškov proizvodnje ključna gonilna sila razvoja MSP. MSP predstavljajo hrbtenico uspešnega nacionalnega gospodarstva in so ključni dejavnik konkurenčne prednosti v svetovnem merilu. Prav na tem področju pa Slovenija v primerjavi z gospodarsko uspešnejšimi državami bistveno zaostaja. Z zagotavljanjem uspešnejših finančnih virov v fazah zagona podjetja kot tudi v fazah nadaljnjega razvoja in rasti MSP se bodo razlike zmanjšale. Potrebe podjetniškega okolja kažejo na povpraševanje po tveganih virih financiranja (garancija, ugodni krediti za nastajajoča in nova podjetja) in po neposrednih spodbudah za ustanovitev, zagon, rast podjetij in za povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v MSP. Treba je povezati javne vire financiranja s privatnimi in dosegati sinergijske učinke. V današnjem konkurenčnem okolju so ugodnejša finančna sredstva bistven dejavnik konkurenčnosti podjetja, vendar le v primeru, če ima podjetje tudi primerne druge dejavnike, kot so rastoči trg, tehnologijo in znanje. Poudarja se potreba po spodbujanju podjetniške pobude, pritegnitvi zadostnega rizičnega kapitala za zagon podjetij in podpiranju močnega evropskega industrijskega temelja ob hkratnem omogočanju inovativnosti, več boljših naložb v izobraževanje in usposabljanje, uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podpornem okolju za podjetništvo, www.mg.gov.si). Z vsemi temi ukrepi podpore MSP naj bi se v Sloveniji dosegli zastavljeni cilji, zlasti povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov, pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva, zlasti na mednarodnih trgih, pospeševanje uvajanja sodobnih tehnologij, pospeševanje ustanavljanja in razvoja enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti, pospeševanje skupnega nastopa podjetij na mednarodnih trgih in posojila za projekte MSP ter vlaganja ali sofinanciranje poslovne infrastrukture (pospeševalni centri, inkubatorji).

33

3.3 Nosilci in instrumentarij podpore MSP na Nizozemskem

Razvita svetovna gospodarstva posvečajo posebno pozornost sektorju MSP, saj se zavedajo da ta prispevajo znaten delež v razvoju in rasti narodnega gospodarstva. Za ta sektor podjetij je edina možnost razvoja na globaliziranem svetovnem trgu v medsebojnem sodelovanju in povezovanju. Ker gre pri državni podpori v posameznih državah vedno za zaokrožen komplet specifičnih ukrepov in aktivnosti, ki se jih ne da reducirati ali v popolnosti posnemati, lahko le analiziramo nekaj uspešnih modelov iz različnih držav. Vsak prenos določene podpore in modela mora biti grajen glede na karakteristike države oziroma regije. Upoštevati je treba več dejavnikov: zgodovino, tradicijo, formalne in neformalne zakone v okolju in drugo (Antončič, Petrin, Študijsko gradivo 2002). V naslednjem podpoglavju si bomo ogledali nekaj primerov nizozemskega spodbujanja MSP. V enaindvajsetih gospodarskih zbornicah, ki delujejo po splošnem gospodarskem pravu, skrbijo predvsem za uvajanje gospodarskega reda, za prenos informacij k uporabnikom ter za predstavljanje interesov regionalnih podjetij. V začetku leta 1998 so sprejeli nov zakon o delovanju zbornic, ki v osnovi nadgrajuje prejšnjega (1963) s povečanjem vloge regionalnih zbornic za delovanje v krajevnem območju. Zbornice po novem delujejo na profitni osnovi, kar je takoj spremenilo njihovo vlogo in usmerjenost k nalogam, ki jih uporabniki resnično potrebujejo. S tem so sprostili tudi proračunsko porabo in jo v skladu z evropskimi smernicami preusmerili na konkretne projekte malega gospodarstva. Uveljavljajo princip »veliki plačujejo za majhne«, kar se sklada z močjo velikih pa tudi s perspektivnostjo malega podjetništva. Zbornični sitem dopolnjuje resorska skrb države oziroma vlade, ki jo dopolnjujejo izključno komercialno usmerjene svetovalne in izobraževalne institucije.

34

TABELA 2: ENOSTAVNA LOKALNA IN REGIONALNA STRUKTURA: INFORMACIJE IN NASVETI Splošne informacije in osnovni nasveti

(first line) Specifične informacije in detajlni nasveti (second line)

Vsa mala in srednje velika podjetja

Gospodarske zbornice Syntense (združenja podjetnikov)

Banke Davčni uradi Računovodstva Institucije za usposabljanje Občine

Splošne informacije in osnovni nasveti (first line)

Specifične informacije in detajlni nasveti (second line)

Posebne kategorije majhnih in srednje velikih podjetij

mreže po sektorjih, lokalne, usmerjene in ciljne (večinoma ponovni podjetniki) lokalne svetovalne točke za nove podjetnike (večinoma ciljne skupine: etnične skupine, ženske, prejemniki pomoči)

mreže po sektorjih, lokalne, usmerjene in ciljne (večinoma ponovni podjetniki) lokalne svetovalne točke za nove podjetnike (večinoma ciljne skupine: etnične skupine, ženske, prejemniki benificij) TNO – MKB iniciativa (visoko rastoča podjetja) Mama cash (ženske) Stason (etnične skupine) LiveWire (mladi) Enterprise (prejemniki državnih pomoči) IMK posredovanje Trenerji Mentorji Komisarji (srednja podjetja)

Vir: The Entrepreneurial Society, Ministerie van Economische Zaaken, Hague 2000, 43).

35

Nizozemsko gospodarstvo je v osnovi v privatnih rokah. Povojni razvoj je bil voden in spodbujan z vladno politiko in vladni uradi so finančno podprli širjenje industrije ter MSP. Kljub temu so zahodne province ostale središče nove industrije, še posebej storitvenega sektorja. V lokalni upravi so najpomembnejše institucije občine, po vojni so njihovo število zmanjšali na 670 in jih vodijo koncili, le-te pa župani, ki vodijo upravo ter administracijo avtonomno, v mnogih zadevah, nacionalne zakonodaje ter lokalnih predpisov pa so predvideni postopki kooperacije. Država je razdeljena na 12 provinc/regij: Drenthe, Flevoland, Frizija, Gelderland, Groeningen, Južna Holandija, Limburg, Overijssel, Severna Holandija, Severni Brabant, Utrecht in Zelandija. Njihov administrativni sistem ima enako strukturo kot občinski: direktno voljene predstavnike, ki volijo člane izvršilne oblasti, razen predsednika, ki ga določi vlada. Glavna vloga regij vključuje nadzor občin v njihovih mejah, posebno so pomembni vodni nadzorni sveti zaradi njihove naravne ogroženosti. Province in občine igrajo ključno vlogo pri reševanju konkretnih težav podjetnikov. Navsezadnje, mnoge ciljne strategije morajo upoštevati socialne okoliščine ter politično moč na lokalni ravni. Pogoste težave poslovnih lokacij, oskrbe z informacijami, nasveti, povezovanje se rešujejo. Tretjina podjetij sodi, da njihova namestitev (lokacija) ni dobra. Prenova starih lokacij ter ureditev novih je skrb velikih mest in regij. Podjetniki sami so najboljši svetovalci, svetovanje je tržna aktivnost, 40 % novih podjetnikov se obrača na svoje sodelavce, sistem so imenovali Syntens. S projektom Businees Lift pomagajo »povratnikom« (restarters). Privatne institucije mentorjev – izkušenih menedžerjev – pomagajo pri posebnih potrebah, natančno so opredeljeni tudi drugi posebni programi (Benchmarking the Netherlands 2000, 86). Na Nizozemskem deluje veliko podpornih služb, ki so na voljo za MSP. Večinoma ponujajo finančno podporo, kot so posojila, garancije, davčne olajšave, zunanje svetovanje, sprejem, prometne zveze in osnovne informacije, ter informacijske dejavnosti, ki so v istem rangu. Nudijo tudi nasvete za podjetja, ki so v finančnih težavah – Podjetniški odzivni odbor je organizacija upokojenih podjetnikov, generalnih direktorjev s podjetniškimi izkušnjami in strokovnjakov, ki nudijo prostovoljno brezplačno svetovanje za MSP. Svetovanje o stečajih je pomemben del dejavnosti. Priljubljenost Podjetniškega odzivnega odbora se je zaradi čvrstega reklamiranja občutno povečala. Naraslo je število strank, pa tudi število prostovoljcev, ki nudijo svoje storitve (Komisija Evropske skupnosti 2005, 31). Ernst&Young je servis za MSP, kjer kreirajo vse, kar potrebujejo MSP. Svetovalci so popolnoma seznanjeni s spremembami, inovacijami in pravili, ki vplivajo na podjetje. Podjetja imajo pri servisu tudi eno fiksno kontaktno osebo, ki se poleg svetovanja vede kot zakoniti zaupnik. Ponujajo torej storitve, ki jih podjetje v določenem trenutku potrebuje (www.ey.com). M.K.B Nizozemska je združenje, ki skrbi za interese MSP, varuje interese okrog 186.000 podjetnikov. V njihovem imenu se M.K.B pogaja in posvetuje z EU, vsemi provincami, lokalno vlado, s partnerji in z drugimi (www.mkb.nl).

36

Zunanje svetovanje večinoma ponujajo privatniki, ki pogosto sodelujejo s ponudniki na tem področju. Še posebej so pogosta svetovanja o planiranju in strategijah. Dve pomembni podporni storitvi na tem področju sta začasna podjetniška pozicija (TOP) in LiveWire. TOP sodeluje z univerzo Twente. Je javna institucija na Nizozemskem. Cilj omenjene storitve je transfer znanja in tehničnih inovacij kot tudi vzpodbujanje podjetniškega vzdušja med študenti. Poleg nasvetov glede planiranja in opredeljevanja strategij nudijo začetnikom tudi finančne podpore in prostor za začetek njihovega poslovanja. Pomemben temeljni pogoj je, da ima podjetje inovativno poslovno idejo in da se želi nastaniti v Twenteju. TOP je prepoznaven kot dobra praksa na področju treniranja in informacij Evropske komisije. Visoka uspešnost TOP-a je pripomogla k dobremu podjetniškemu ozračju in k večanju trga tehnoloških zmožnosti na univerzi Twente. Vodene storitve se poznajo tako pri univerzitetnem intelektualnem življenju kot tudi pri njihovih projektih. LiveWIRE upravlja privatno podjetje in je namenjeno začetnikom. Ideja je nastala v podjetju SHell iz Amerike pred približno 20 leti in je zdaj implementirana v večini državah. Osnovni namen je skrb za neodvisno svetovanje, da bi se stimuliralo kakovostno podjetništvo med mladimi ljudmi. To dosegajo z veliko mrežo svetovalcev, saj pomagajo pri pisanju poslovnega načrta, pri dostopu do financ in izbiri lokacije. LiveWIRE je brezplačno za MSP in samostojne podjetnike (Support Services for micro, small and sole Proprietors Business, 2002, 6).

37

3.4 Podporni programi Nizozemske pri pospeševanju podjetništva in MSP

Na gospodarskem področju obstajajo med Slovenijo in Nizozemsko odprte možnosti sodelovanja; glavna ovira je še vedno nizka stopnja prepoznavnosti držav in gospodarskih potencialov. Leta 2003 je bila ustanovljena slovensko-nizozemska poslovna platforma, ki združuje podjetja in institucije, ki sodelujejo z Nizozemsko (http://www.gzs.si). Slovensko nizozemsko poslovno združenje SDBP – Slovene Dutch Business Platform je prostovoljno, nevladno, nepolitično in neprofitno stanovsko združenje poslovnežev iz Slovenije ali tujine, slovenske, nizozemske ali druge narodnosti, in je ustanovljeno po določilih Zakona o društvih. Namen SDBP je širitev mednarodnih poslovnih povezav v Sloveniji na splošno, posebno pa razvijati in/ali krepiti ekonomske povezave med Slovenijo in Nizozemsko. Naloge SDBP:

• medsebojno spoznavanje in druženje, • izmenjava izkušenj in znanja med člani, • izmenjava izkušenj in znanja s poslovneži v Sloveniji kakor tudi zunaj njenih meja, • sodelovanje z drugimi poslovnimi združenji, strokovnimi in vladnimi

organizacijami, • izvajanje neprofitne dejavnosti, ki pomeni uresničevanje ciljev SDBP, in za člane

koristne aktivnosti, kot so: druženja, posebni dogodki in ekskurzije, kjer se člani lahko srečujejo in učijo, izdajanje biltena (http://www.sdbp.si/statutesslo.htm).

Med Nizozemsko in Slovenijo obstaja tudi precej možnosti za višje oblike sodelovanja, npr. pri skupnem nastopu na trgih jugovzhodne Evrope, kjer lahko nizozemskim podjetjem precej pomagajo izkušnje slovenskih podjetij, izkušnje nizozemskih podjetij pa lahko pridejo prav slovenskim družbam, ki poslujejo s čezmorskimi državami. Kraljevina Nizozemska znova odkriva svoj podjetniški polet. Podjetništvo je zato v središču zanimanja, je široko priznano, cenjeno in velja za veliko vrednoto. Kar 90 % Nizozemcev je naklonjeno novim podjetjem in podjetništvu, vsak dan jih več kot 100 začenja s svojim lastnim poslom. Posledica te silne vneme je v zadnjih letih porast za več kot 50 % v številu podjetij. V preteklih nekaj letih je razvoj podjetništva glavni namen politike nizozemske vlade. Poudarjajo, da je ravno podjetniško usklajevanje ključ neprecenljive vrednost MSP, saj kreira nova delovna mesta. Zaradi fleksibilnega in inovativnega odzivanja tvori nova povpraševanja ter konkurenčne razmere oziroma na splošno ustvarja gospodarsko rast in napredek. Osrednji namen nizozemske vlade je tako stimulirati nastanek številnih novih MSP ter pripraviti ozračje, ki opogumlja podjetja k nadaljnji rasti. Nič manj kot 99 % privatnih podjetij na Nizozemskem je iz sektorja MSP. To predstavlja 60 % vse zaposlitve v podjetništvu.

38

MSP predstavljajo več kot 560.000 podjetij, ki priskrbijo zaposlitev 2,5 milijona ljudem.

1. 425 000 podjetij zaposli do 5 ljudi 2. 69 000 podjetij zaposli 5 do 10 ljudi 3. 52 000 podjetij zaposli 10 do 50 ljudi 4. 7 000 podjetij zaposli 50 do 250 ljudi

Omenjeni sektor je razdeljen na: komercialne (trgovske, reklamne) storitve 24 % prodaja na drobno 13 % industrija 13 % nega 12 % prodaja na debelo 11 % avtomobilska popravila 9 % gostinstvo 8 %

Promet MSP sektorja znaša 449,5 milijard evrov in presega 50 % celotnih komercialnih storitev. MSP daje pomemben prispevek tako h kakovosti družbe kot tudi k strukturi (zasnovi) regionalno-lokalnega dela, kot nihče drug. Tudi ostale nove storitvene oblike in neskončne tehnične inovacije so v sektorju MSP razvite. MSP zaradi tega sprejema veliko ekonomske, družbene in politične prepoznavnosti. In si jo tudi zasluži. Modernim MSP na Nizozemskem to dodaja blišč in posebno dimenzijo. V sektorju MSP je ekonomija najpomembnejši motor. Motor, ki konstantno potrebuje močno injekcijo (www.mkb.nl).

Vendar pa so imeli na Nizozemskem tudi skrbi glede tega, da je bil vrhunec novih »start-up« podjetij že dosežen v letu 1995 in da od takrat ni nekega novega zagona. Pripravljenost okolja za podjetništvo na Nizozemskem je indikator dinamike ter inovativnosti nacionalne ekonomije, stopnja, do katere gospodarstvo omogoča nove iniciative podjetij. Kljub hitremu povečanju ustanovitve podjetij (5 %), deleža novih podjetnikov (10,2 %) ter vstopanja novih podjetij (10 %) v Nizozemski čutijo, da zaostajajo za primerjanimi državami. Število hitro rastočih podjetij med MSP je eno najnižjih (6 %). V Združenih državah Amerike dosegajo tudi 25-odstotno rast (Benchmarking of Netherlands 2000, 190). V tem primeru krivijo birokratske prijeme – zelo velika natančnost namesto prilagodljivosti/fleksibilnosti vlade. Komisija za administrativne ovire že leta ukvarja z celotno nizozemsko upravo in opozarja na kršitve birokracije s treh vidikov: konkurenčnosti, deregulacije in kakovosti dela.

39

Dopolnitve Zakona o bankrotu (Bankruptcy Act) predvideva odgoditev MSP, kar olajša uspešno reorganizacijo in oživitev. Brez dvoma pa je največja ovira pri delovanju različnih državnih uradov ter komplicirane sheme, zato v urejanje vključujejo podjetništvo z manj ovirami (The Entrepreneurial Society 2000, 8–9):

• blažitev administrativnih ovir, predvsem za zaposlovanje; • pilotne »one-stop« pisarne za integrirano ponudbo MSP; • poenostavitev ter povečanje spremenljivosti spodbujevalne in subvencijske sheme; • paket davčnih ugodnosti za start, modernizacijo in spreminjanje dejavnosti; • povečanje obsega vstopnega tveganega kapitala s povečanjem proračuna za MSP; • učenje mladih o podjetništvu in ponujanje priložnosti za pripravo; • podpora podjetnikom pri vstopanju na tuje trge (nasveti); • izboljševanje podjetniškega okolja skupaj s provincami/regijami, črpanje EU-

pomoči. Raziskovalci na institucionalni ravni so se usmerili v preučevanje vloge hitro rastočih podjetij v državni ekonomiji, v kvantitativno merjenje deleža le-teh na Nizozemskem in dejanskemu prispevku k zaposlovanju, prodaji, v korelaciji z dejavnostjo, finančnim stanjem, starostjo ali usmerjenostjo v izvoz (Enterpreneurship Monitor, Special Issue on SMEs in Nerherlands 2001, 6). Nizozemska je prva med deželami, ki je začela za svojo vladno politiko ter nadzor nad učinkovitostjo sistema izvajati benchmarking kot sodobno metodo primerjanja z bolj in manj učinkovitimi sistemi. Ministrstvo za ekonomske zadeve je prvič naredilo raziskavo leta 1995, v letu 2000 že tretjo. Dobro prakso posnemajo številne evropske države (Nemčija, Francija VB, Irska) pa tudi ZDA in Japonska, v letu 2000 tudi Slovenija. Namen mednarodne menjave ni zgolj prikaz nivoja pripravljenosti lastne nacionalne ekonomije, temveč tudi učenje najboljših postopkov od drugod. Zavedajo se, da preprosto posnemanje in prenos ni vselej mogoč. Seveda države med seboj ne tekmujejo, a njihova podjetja morajo vendarle izkoriščati vpliv gospodarskih razmer in pogojev, ki se med seboj razlikujejo: makroekonomske razmere, davčna klima, ponudba in kakovost človeških virov, razmere za inoviranje, fizično okolje (infrastruktura in kakovost življenjskega okolja), način delovanja tržnih produktov ter storitev. Benchmarking nacionalnega okolja, ki ga vestno uporabljajo najbolj razvite ekonomije, sistematično obdeluje vse temeljne pogoje v nacionalni ekonomiji ter uči politike iz ekonomij najbolj uspešnih gospodarskih držav (Enterpreneurship Monitor, Special Issue on SMEs in Nerherlands 2001, 13). Zdravo konkurenčno okolje naj bi se izkazovalo s stopnjo napredka in rasti zaposlovanja, in če so bili Nizozemci v začetku devetdesetih še na slabšem od primerjanih (Nemčija, ZDA, Japonska, Danska, VB in Belgija ter dodatno Avstralija in Nova Zelandija), so postali v desetih letih ti kazalci za Nizozemsko, deželo tulipanov, odlični. Številni avtorji iz različnih držav EU ugotavljajo, da se tudi države z enakim obdobjem članstva v EU v mnogih pogledih med seboj razlikujejo.

40

TABELA 3: PREDVIDEVANJE – STARI STIL PROTI PREDVIDEVANJE – NOVI STIL STARI STIL (old style) NOVI STIL (new style) Napovedovanje prihodnosti Odkrivanje strateških možnosti Znanstvene aktivnosti Instrumenti skladni s politiko Široko in ambiciozno Usmerjeno in praktično Dolgoročni horizont Pogosto kratki in srednji roki Incident Proces Izolirana akademska razmišljanja Interakcija z uporabniki Kvantitativne tehnike Kvantitativne & kvalitativne procesne

tehnike Vir: Learning Without Constraint, Ministry of Education, Culture and Science, The Netherlands 2001, 27. Očitno tudi višje razvite države niso prepričane vase v smislu, da že imajo najboljše rešitve in da jim ni treba iskati novih rešitev glede spremembe v svetu. Tako je denimo Nizozemska z Nemčijo v medsebojnem dogovoru uporabila podrobno komparativno analizo obeh držav in njunih institucij, v prepričanju, da se lahko ena od druge veliko naučita. V razpravah je prevladalo mišljenje, da je večja fleksibilnost Nizozemske in njena večja pripravljenost za potrebne spremembe posledica družbenega konsenza, ki ga je Nizozemska dosegla takrat, ko je imela resne težave v svojem razvoju (Benchmarking the Netherlands 2000, 117). Nizozemska je kljub svoji geografski majhnosti vendarle gospodarska velesila. Nekdanja bogata kolonialna posestnica s številnimi vezmi po svetu ohranja svoj kozmopolitski značaj v novi tekmi, ki jo spodbuja globalizacija svetovnih tržišč. Tako je denimo trg delovne sile na Nizozemskem že zdavnaj večnacionalen in celo skrajneži so se že navadili na delavce različnih populacij in jezikov. Ne najpomembnejša, vendar pogosto obravnavana tema je ravno podjetniška moč emigrantov – etničnih skupin, ki lahko vidijo staro okolje na nov inovativen način (Benchmarking the Netherlands 2000, 107). Te razmere pa lahko primerjamo tudi z našo državo, kjer lahko priseljence uporabimo kot prednostni potencial, ne pa da – tudi v svojem demografskem upadanju – gledamo le njihove slabosti. Malo število »etničnih« podjetnikov se v zadnjih letih znatno popravlja, kar je skladno z nacionalno politiko ter EU o prostem pretoku ljudi, ki naj bi svoje učinke v prihodnjih letih še močneje izrazila. Pri razlikovanju podjetnikov z ofenzivnim motivom (neodvisnost, ideja) ter defenzivnim motivom (majhni prihodki, male možnosti zaposlitve, nizek status v družbi) so etične manjšine pogosteje podrejene zadnjim. Pri spodbudah želijo nacionalne skupine usmeriti k izbiri pravih dejavnosti, izboru storitev oziroma proizvodov, lokacije in k delovanju zunaj etičnega prostora (Benchmarking the Netherlands 2000, 107). Prav zaradi svojega zgodovinskega razvoja je Nizozemska dežela multinacionalk (70 % vsega kapitala) in velikih podjetij. Le-ta v veliki večini znajo najti v svojem ogromnem portfelju znanja, zmožnosti in moči za prilagajanje.

41

Mnoga od njih se tudi pogosto odločajo za najsodobnejše pristope k notranjemu podjetništvu, »spin-off« učinkom odcepljanja, outsourcingu svojih samostojnih programov. Vendar načrtovalci državnega razvoja ugotavljajo, da gre pri tem pogosto za mešanje konceptov, za politiko, ki jo vsiljujejo multinacionalne združbe izključno zaradi svojih koristi in izhajajoč iz lastnih vizij. Vendar nacionalna politika spodbujanja podjetništva daje velik pomen tudi notranjemu podjetništvu (intrapreneurship), odcepljanju (spin-off) ter izločanju (outsourcing) iz velikih podjetij (Benchmarking the Netherlands 2000, 107). Možne navedene rešitve na lokalni in regionalni ravni, ki izhajajo iz nizozemske politične podpore, so (The Enterpreneurial Society 2000, 44):

• odstranitev zavor v postopkih in predpisih za nove podjetnike; • poenostavitev pravil, izboljšanje javnih služb, jasnost dela; • oglaševanje naklonjenega okolja za podjetnike; • mesta izboljšujejo fizično infrastrukturo za nova podjetja; • revitalizacija starih objektov; • sodelovanje vseh mest v primerjalnem »benchmarking« projektu poslovnega

ozračja mest; • mesta preverjajo dodatne finančne iniciative za nove podjetnike; • mesta (Amsterdam, Haag, Rotterdam, Ultrecht) imajo načrte za mentorje etničnih

podjetnikov; • opogumljanje vseh mest za stalno spodbudo podjetništva; • do leta 2010 bodo investirali okoli 100 milijonov evrov v projekte mehke

ekonomije in okoli 500 milijonov evrov v fizično infrastrukturo.

Nizozemska želi biti do leta 2010 med prvimi petimi kar zadeva učenje delavcev in v vodilni skupini glede sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju oseb, starih od 24 do 64 let. To bi utrdilo njeno 5. mesto v Evropi. Nizozemska vlada krepi odzivnost trga usposabljanja tako, da podpira inovativne pobude zasebnega sektorja, ki so dale zanimive rezultate. Prvič, »Shema subvencij za spodbude za usposabljanje« je razvila številne inovativne projekte usposabljanja v vseh večjih sektorjih in se bo v prihodnosti osredotočila na razširjanje najboljših praks. Drugič, pospešila je zaposlovanje s tem, ko je premostila vrzel med delom in učenjem. (Komisija Evropske skupnosti 2005, 41). Vse primarno, sekundarno in višje šolsko izobraževanje oskrbuje vlada (občinsko ali privatno) ali pa je v privatni lasti. Zelo malo je protestantskih in katoliških šol. Vse privatne šole, ki dosežejo zakonske standarde, se financirajo tudi iz državnih skladov na enakopravni osnovi kakor njihove javne partnerice. Srednje šole so »večtirne«, med njimi so tudi petletne za pripravo na višješolske študije in šestletne Pripravljalne znanstvene srednje šole, ki so predpisane kot univerzitetne. Nizozemska vlada daje ogromen poudarek izobraževanju in raziskovanju. Po Evropskem vrhu v Lizboni 2000, kjer je bila izražena želja EU, da postane Evropa prostor najbolj dinamične in konkurenčne regije v svetu, je nizozemska vlada sporočila, da je njen namen postati vodilna v tem pogledu v EU. Strategije dajejo na prvo mesto znanje, inovacije in socialno skladnost. Kako naj vlada vidi svojo vlogo v izobraževanju (tudi drugje)? Sedanja oblika vladnega nadzora je pogosto neučinkovita (po nizozemskih izkušnjah). Denimo, izobraževanje je preveč osredotočeno na ponudbeni strani kot na strani povpraševanja.

42

Iz tega sklepajo, da mora centralna vloga vlade sloneti na treh principih (postavljenih za izobraževanje in raziskovanje):

• Usmeritev: vlada mora oblikovati pregleden okvir svoje politike (v primeru izobraževanja: zadovoljiva kakovost, dostopnost in učinkovitost), sicer pa jasne informacije o svojem delu

• Obseg: vlada mora ponuditi več prostora akterjem: šolam, lokalnim oblastem, delodajalcem in drugim za doseganje njihovih ciljev; sleherni učitelj mora znati organizirati proces izobraževanja, kot ga vidi optimalno (spoštovanje profesionalnosti)

• Odgovornost: 50 milijonov guldnov (leta 2001) denarja davkoplačevalcev je bilo potrošenih za izobraževanje in raziskovanje; družba mora vedeti, kaj dobi za določen vložek (Learning Without Constraint 2001, 27).

Več nizozemskih vladnih agencij je združilo svoje storitve v novem digitalnem centru, kjer je na enem mestu mogoče urediti vse (Virtualna poslovna pisarna), ki podjetjem zagotavlja upravne informacije. Pisarna zagotavlja informacije obrtnih zbornic in davčnih oblasti, pričakuje pa se, da bo postopoma vključevala tudi podatke občinskih organov in drugih organizacij (Komisija Evropske skupnosti 2005, 51). Razvili so tudi pakete za odprtje podjetij, ki zagotavljajo ključne informacije za odprte MSP in delovni zvezek, ki MSP skozi vprašalnik v 20 korakih pomaga pri razvoju spletne strani in spletne strategije. S podjetniki, ki naročijo tiskano različico delovnega zvezka, stopi v stik svetovalec, ki lahko nudi praktično pomoč, če je to potrebno (Komisija Evropske skupnosti 2005, 76). Podjetniško izobraževanje je lahko zelo učinkovito, če je na voljo v poklicnih srednjih šolah, saj so dijaki takrat tik pred vstopom na trg dela. Tako lahko predstavlja dragoceno priložnost samozaposlitve. Na Nizozemskem bo vlada od leta 2006 na poklicnih srednjih šolah financirala ustvarjanje poslovnih inkubatorjev (Komisija Evropske skupnosti 2005, 12). Na Nizozemskem je vlada prav tako v šolah financirala pilotne projekte. Podpora je vključevala razvijanje učnega gradiva za učitelje, organizacijo seminarjev in usposabljanj zanje. Zdaj je cilj, da bi ostale šole spodbudili k tem projektom tako, da bi šolskim upravam, učiteljem in učencem predstavili dobro prakso. Razširjanje dobre prakse in dejanske izkušnje v šolah lahko na podlagi avtonomnosti izobraževalnih institucij služijo kot realističen način spodbujanja podjetništva in MSP ter doseganje napredka na tem področju (Komisija Evropske skupnosti 2005, 16). Kakovost akademskega raziskovanja na Nizozemskem je zelo visoka, najboljša v EU. Problem premajhnega prenosa temeljnih raziskav in inovacij v nove posle je podoben kot v povprečju EU, tako imenovani Evropski paradoks – veliko znanja in premajhna komercialna izkoriščenost še močneje izražajo skromna privatna vlaganja v R&D. Država vlaga prek nacionalne organizacije NOW (National Organisation for Scientific Research) (Learning Without Constraint 2001, 76). Prav tako so si zastavili cilj zmanjšati upravne obremenitve podjetij za 25 % do leta 2007 (Komisija Evropske skupnosti 2005, 8).

43

Nizozemska je med vodilnimi državami na področju uporabe presoje vplivov. Postopek presoje vpliva je sestavljen iz dveh faz: faza 1 se imenuje hiter pregled in se osredotoča na potrjevanje izbire instrumentov, in ali obstaja možnost za znatne posledice na poslovno skupnost, okolje, izvedljivost ali izvršljivost. V fazi 2 pa se različne presoje dejansko izvedejo. V obeh fazah preizkus izvaja ministrstvo, ki je odgovorno za zakonodajni predlog. Preizkus potrdi tako imenovani organ za predlagano zakonodajo, ki ga skupaj upravljata Ministrstvo za gospodarske zadeve in Ministrstvo za okolje in za pravosodje. Presojo vpliva uporabljajo za odkrivanje ovir za MSP (Komisija Evropske skupnosti 2005, 26). Nizozemsko Ministrstvo za gospodarske zadeve je sprožilo Program o zunanjem usmerjanju, da bi izboljšalo znanje upravnikov o poslovanju MSP. Eden izmed treh elementov tega programa je aktivno posvetovanje, med drugim v obliki tako imenovanih »pica sej«. To so neformalni sestanki v času kosil s podjetniki in z državnim sektorjem Ministrstva za gospodarske zadeve, kjer se namesto predstavniških organizacij posamezni podjetniki sami posvetujejo o svojih pogledih in idejah glede vsebine prihodnje politike. Te »pica seje« so že zdaj dobro utrjene. Predstavljati si jih je mogoče kot novo tradicijo pri postopku oblikovanja politike (Komisija Evropske skupnosti 2005, 81). Vlada Kraljevine Nizozemske je oblikovala dva programa pomoči: MATRA-flex Programme in PSO Accesstion short Programme (PPA short). Cilj obeh programov je pomoč posameznim državam pri uvajanju in izvajanju evropskega pravnega reda in na ta način tudi krepitev sodelovanja vladnih institucij države prejemnice pomoči z nizozemskimi vladnimi institucijami.

44

4 EU KOT PODPORNI SISTEM SLOVENIJI IN NIZOZEMSKI V OKVIRU MSP

4.1 Vstop Slovenije in Nizozemske v EU

Slovenija postala članica EU 1. maja 2004, medtem ko je Nizozemska to postala že veliko prej, in sicer kot ustanovna članica leta 1951. Vključitev Slovenije v EU je prinesla nove zahteve, hkrati pa so se odprle tudi nove možnosti za vključitev slovenskih podjetnikov na trge EU in možnost koriščenja evropske pomoči, namenjene podjetnikom.

V zadnjih desetih letih je Slovenija dosegla pomembno strukturno spremembo v smislu premika zaposlenih iz velikih industrijskih podjetij v MSP, predvsem v storitvenem sektorju. Število podjetij na 1.000 prebivalcev se približuje povprečju EU, v MSP je zaposlenih že več kot 60 odstotkov zaposlenih. S članstvom v EU so podjetjem postali dostopni tudi programi za financiranje drobnega gospodarstva in obrti, ki se financirajo prek Evropske investicijske banke, in posojila Evropskega investicijskega sklada.

MSP, ki so opredeljena kot podjetja z manj kot 250 zaposlenimi, predstavljajo velik del evropskega gospodarstva. Končno so deležna pozornosti, saj veljajo za stalen vir idej, inovacij in podjetniških spretnosti. MSP so vodilni delodajalci in glavni vir delovnih mest. V EU je 23 milijonov MSP. Nudijo približno 75 milijonov delovnih mest in predstavljajo 99 % vseh podjetij. MSP so ključni del evropske industrije, saj v nekaterih industrijskih sektorjih, kot so na primer tekstilna, gradbena ali pohištvena industrija, zagotavljajo 80 % delovnih mest. MSP so glavni vir podjetniških sposobnosti in inovacij ter spodbujajo gospodarsko in družbeno kohezijo. Evropska komisija se zaveda njihovega pomena za gospodarstvo in želi zagotoviti tudi njihovo vključenost tudi v elitni program raziskav in razvoja (www.evropska-unija.si). 4.2 Pomembnost EU za MSP

Postopki Evropske komisije za usklajevanje in sodelovanje so nacionalnim oblastem v vseh državah članicah EU v vse večjo pomoč pri prepoznavanju in uspešnem izvajanju pobud za izboljšanje pogojev za MSP. Nova strategija Komisije je osredotočena na pomoč različnim malim podjetjem, pa naj bodo to novoustanovljena podjetja, hitro rastoča podjetja, tradicionalna družinska podjetja, obrtniki ali samostojni podjetniki. Njihove probleme raziskujejo na ravni EU, rešitve pa je moč uporabiti po vsej Uniji, s čimer lahko evropske regije izkoristijo skupne izkušnje. To je še zlasti izpostavljeno v Evropski listini za mala podjetja, ki državam omogoča merjenje napredka in izmenjavo najboljših praks na tem področju. Iz tega je mogoče razbrati, da temu segmentu EU posveča toliko pozornosti, kot je politika javnih ali velikih podjetij nikoli ne bo deležna (www.evropska-unija.si).

45

4.3 Pomembnost MSP za EU

Velik del zakonodaje, ki pomembno vpliva na delovanje in razvoj MSP, kot so politika zaposlovanja, socialna politika in okoljska politika, nastaja na ravni EU. Oblikovana mora biti ustrezno, da ne bo še dodatno obremenila malih podjetij, ampak njihova bremena upoštevala. Evropska komisija je zato uvedla t. i. odposlanca MSP, ki naj bi zastopal potrebe MSP na evropski ravni. Odposlanec spoznava in ocenjuje probleme MSP ter je nekakšen »veleposlanik« malih podjetjih pri Evropski komisiji. Da bi bile politike bolj prijazne do MSP, odposlanec redno pregleduje delovni program Komisije in išče pobude, ki bi lahko posebej vplivale na MSP. V letu 2006 je posebna pozornost namenjena 10 ukrepom na štirih ključnih področjih: zdravje, varnost pri delu, varstvo potrošnikov, razvoj delovnega prava in strategija odpiranja trga (www.evropska-unija.si). 4.4 Podjetniška politika Evropske unije

EU naj bi do leta 2010 postala najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu, temelječe na znanju, doseganju trajnostne ekonomske rasti, ustvarjanju večjega števila novih in boljših delovnih mest in večje družbene povezanosti. Kot je bilo omenjeno, so mala podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva. Mala podjetja predstavljajo v EU najpomembnejši spodbujevalec inovacij ter družbenega in lokalnega povezovanja v Evropi, po drugi strani pa so izredno občutljiva na spremembe poslovnega okolja. Vsakršno pozitivno izboljšanje pogojev poslovanja se zelo hitro pokaže v povečani uspešnosti njihovega poslovanja. Da bi čim bolje izkoristile potencial, ki ga predstavljajo mala podjetja, so si evropske države za izhodišče pri oblikovanju podjetniške politike postavile koncept »think small first«, ki jih sili k sprejemanju ukrepov, ki bodo najprej odpravili morebitne težave in zadovoljili potrebe malih podjetij. Ključna področja, na katerih so potrebne izboljšave, so: podjetniško izobraževanje, cenejše in hitrejše ustanavljanje podjetij, boljša zakonodaja, razpoložljivost strokovnih znanj, izboljšanje on-line dostopa, boljše izkoriščanje enotnega trga, obdavčenje in finance, krepitev tehnoloških sposobnosti malih podjetij, uporaba uspešnih modelov e-poslovanja in razvijanje vrhunskih storitev podpore malim podjetjem, razvijanje močnejšega in učinkovitejšega predstavljanja interesov malih podjetij na ravni EU kot na nacionalni ravni. Za podjetniški sektor je znotraj Evropske komisije pristojen generalni direktorat Enterprise, ki je odgovoren za velik del zakonodaje s področja notranjega trga. Gre za več kot 500 direktiv, ki urejajo predpise v zvezi z industrijsko politiko, MSP ter industrijskimi izdelki. Med glavne dejavnosti direktorata sodijo promocija podjetništva in inovativnosti, prenos znanja in tehnologije, razvoj poslovnih storitev, turizma in elektronskega poslovanja, varovanja okolja in številne druge dejavnosti, povezane z razvojem podjetniškega sektorja v članicah EU. Poleg tega je omenjeni direktorat neposredno vključen v projekte, ki MSP omogočajo lažji dostop do zunanjih virov financiranja.

46

4.4.1 Cilji podjetniške politike

Generalna direkcija Evropske komisije za podjetništvo je bila vzpostavljena januarja 2000. Direkcija pokriva področja, ki sta jih pred tem pokrivali direkciji za industrijo ter za MSP. Glavni cilj strategije direkcije je do leta 2005 doseči t. i. podjetniško Evropo s trdnim gospodarstvom, ki temelji na znanju in inovacijah. Strategija podjetništva je zasnovana na naslednjih temeljih: a) spodbujanje podjetniške dejavnosti b) oblikovanje podjetniškega okolja, ki podpira inovacije in spremembe c) dostop izdelkov in storitev na trg (Zupan 2002, 1). Vir: Podjetniška politika EU. Brošura informacijskega centra Delegacije Evropske komisije v SLO, junij 2001. 4.5 Programi pospeševanja podjetništva

Prvi evropski poskus poenotenja politik članic in oblikovanja skupnega orodja za MSP v EU je bil integralni koncept iz leta 1994. Evropska komisija je ta program nadgradila ter osrednjo pozornost namenila pomoči MSP pri ustvarjanju novih delovnih mest. Podjetniška politika se medsebojno dopolnjuje z drugimi politikami skupnosti, ima pa tri cilje:

oblikovanje pravnega okvirja, ki podpira ustanavljanje in razvoj podjetij skupnosti kjer koli v EU, torej internacionalizacijo in spodbujanje konkurenčnosti MSP,

ustvarjanje gospodarskega okolja in odprave ovir pri čezmejnem poslovanju, pospeševanje sodelovanja med podjetji v različnih regijah EU, tudi prek mreže 300

EIC v regijah EU.

Za dosego zgornjih ciljev politika EU za MSP temelji na dveh vrstah medsebojno povezanih programov Evropske komisije: globalnem programu in večletnih programih. Globalni program, ki ga je sprejela Evropska komisija, navaja celoten okvir politike EU do podjetij. Ta program loči dve vrsti ukrepov. Prvi so skupni ukrepi z državami članicami, kamor spadajo ukrepi za spodbuditev medsebojnega posvetovanja med državami članicami na področju poenostavljanja poslovnega okolja in izboljševanja podpornih ukrepov. Drugi so programi Evropske komisije, ki z različnimi oblikami posredne in neposredne pomoči dajejo podporo podjetništvu in institucijam s tega področja. Neposredne pomoči so ponujene v specializiranem komunitarnem programu, ki se imenuje Večletni program za MSP. Posredno so podjetjem in institucijam na voljo oblike pomoči, ki se razlikujejo glede na fazo vključevanja posamezne države v EU. Večletni programi za MSP dajejo pravno in proračunsko podlago za posebne ukrepe EU v zvezi s politiko za MSP, ki so namenjeni neposredni in posredni podpori MSP, ne glede na njihov sektor dejavnosti, pravno obliko ali lokacijo znotraj evropskega prostora.

47

Aktivnosti programa so namenjene promociji podjetništva, povečanju konkurenčnosti MSP, razvoju podjetniškega okolja in izboljšanju finančnega okolja. Program je sestavljen iz treh sklopov:

izdelava politike ter benchmarking aktivnosti/projektov, mreža EIC, finančni instrumenti Evropskega investicijskega sklada, namenjeni dostopu do

ugodnih finančnih virov za podjetja (ETF Start-up facility, Seed Capital Action, SME Guarantee Facility).

Obseg razpoložljivih sredstev za programe načrtovane dejavnosti in projekte je ovrednoten na 450 milijonov evrov (http://www.pcmg.si/index.php?id=1749).

4.5.1 Program spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti

Razvojna prioriteta je neposredno povezana s programi, financiranimi v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj s tem, da se v tej razvojni prioriteti financirajo programi, namenjeni vlaganju v človeške vire. Povezava med programi ekonomskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj je za uspešnost politike razvoja ključna. Nujna podpora ukrepov s področja razvoja človeških virov se kaže iz povzete analize glavnih izzivov na področju podjetništva in konkurenčnosti gospodarstva, razvoja turizma ter tehnoloških in socialnih inovacij. Te so tesno povezane tudi s področjem razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja in institucionalno usposobljenostjo institucij, ki morajo za razvoj zagotoviti spodbudno okolje in učinkovitost države. Bistvene premike bo država dosegla le z intenzivnim vlaganjem v razvoj človeških virov, v razvoj podjetnosti in ustvarjalnosti in spodbujanja inovacij in krepitvi treh ključnih indeksov ustvarjalnosti (tehnologije, talenti, toleranca) v vseh segmentih družbe. Najnovejše mednarodne primerjave namreč kažejo, da Slovenija za EU še bolj kot po tehnološkem indeksu zaostaja na področju indeksa izkoriščenosti talentov, najbolj pa po indeksu družbene tolerance (Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko 2006, 81–82). Največ sredstev EU se nameni spodbujanju podjetništva, kar je prikazano v spodnji tabeli. TABELA 4: SREDSTVA EVROPSKE UNIJE

Operativni program razvoja človeških virov Sredstva

ESS(evropskega sklada); mio €

%

SKUPAJ 645 100 1. Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti 219 34 2. Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih 140 21,7

3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja 147 22,8

4. Spodbujanje socialne vključenosti 57 8,8 5. Institucionalna in administrativna usposobljenost 67 10,4

6. Tehnična pomoč 15 2,3 Vir: Državni razvojni program 2007–2013; Ljubljana 31. 5. 2006

48

4.5.2 Evropski programi za MSP

EU s pomočjo politik in ukrepov posveča posebno pozornost MSP, saj so glavni generator zaposlovanja in razvoja lokalnega oziroma regionalnega okolja. V ta namen je EU vzpostavila različne ukrepe za olajšanje poslovanja in rasti MSP, na katere se lahko prijavijo podjetja iz držav članic, držav kandidatk in tretjih držav (http://eic.zrs-kp.si/?page=euprogrami). Letni promet MSP ne sme presegati 50 milijonov evrov oziroma njihova bilančna vsota ne sme presegati 43 milijonov evrov. Ta opredelitev je pomembna pri določanju, katera podjetja so upravičena do pomoči iz programov EU za MSP in za katera podjetja veljajo določena pravila, npr. posebna pravila za MSP o konkurenci. Vrste pomoči, ki jih nudi EU, so razdeljene v štiri kategorije:

a) Evropski programi za MSP b) Strukturni skladi c) Finančni instrumenti d) Druge oblike nefinančnih pomoči

a) Evropski programi za mala in srednja podjetja

Evropski programi so namenjeni določeni tematiki ali posameznemu področju v okviru politik EU. Programi so namenjeni okoljevarstvu, raziskavam in razvoju, izobraževanju, mobilnosti, kulturi in drugim področjem. Na programu EU se lahko podjetja prijavljajo bodisi kot nosilec projekta ali partner v okviru posameznega programa. Projekti v okviru programov morajo zasledovati specifične cilje programa in morajo dosegati trajnostne učinke ter dodano vrednost na evropski ravni. V okviru programov EU Evropska komisija pokrije najmanj 50 % vrednosti projekta v obliki nepovratnih sredstev (http://eic.zrs-kp.si/?page=euprogrami). Programi EU nam omogočajo, da vzpostavimo možnost za priključitev na najmanj sedem temeljnih programov pospeševanja drobnega gospodarstva in obrti v EU. Ti programi so:

financiranje malega gospodarstva, kreditiranje in trajne naložbe prek EIB, kreditiranje s subvencioniranjem prek različnih skladov, zlasti na področju

zaposlovanja, zagotavljanje posojil za malo gospodarstvo prek Evropskega investicijskega sklada

(EIF) in zagotavljanje semenskega kapitala prek različnih ustanov v EU na podlagi sredstev z evropskega kapitalskega trga,

sodelovanje v strukturnih skladih in oblikovanje posebnih strukturnih skladov za naše področje, saj s strukturnimi skladi EU podpira razvoj malega gospodarstva v razvitih regijah. V veliki meri pa temeljijo na nacionalnih razvojnih programih,

sodelovanje pri različnih programih spodbujanja malega gospodarstva, kot so LEADER II, EMPLOYMENT NOW, BIC,

priključitev na programe raziskovanja in razvoja, kot so programi za področje tekstila in oblačil ter kemije, program standardizacije za SME in program inventivnosti (CRAFT),

49

sodelovanje pri programih usposabljanja, zlasti LEONARDO DA VINCI, ADAPT in ESF,

sodelovanje pri programih mednarodnega sodelovanja, kot so JOB, PHARE-SME, COOPME, TACS-SME, MED-INVEST, MEDA in ostali

sodelovanje pri programih na področju okolja, kot sta programa LIFE in MEDIA II (http://evropa.gov-ministrstvo za malo gospodarstvo).

b) Strukturni skladi

Strukturni skladi EU so finančno najtežji instrumenti za podporo razvoju in regionalnim politikam EU v regijah držav članic. Prijavitelji projektov, med katerimi so lahko tudi MSP, pridobijo sofinanciranje projektov v obliki nepovratnih sredstev na regionalni oziroma nacionalni ravni. Strukturni skladi so ustanovljeni z namenom preprečevanja neenakosti v razvoju regij in posameznih območij EU ter za pospeševanje ekonomskega razvoja in socialne kohezije. Slovenija je imela možnost z začetkom leta 2004 koristiti sredstva strukturnih skladov. V ta namen je bil v letu 2004 objavljen razpis za evidenčno prijavo projektov. Obdobje od leta 2004 do leta 2006 je bil namenjen razpisom, na katerih so izbrali projekte za sofinanciranje.

c) Instrumenti finančne pomoči

Instrumenti finančnih pomoči so zelo specifični in odvisni od razvojnih prioritet posamezne države ter od interesa javnih in zasebnih finančnih posrednikov v posamezni državi (bank, javnih skladov za spodbujanje podjetništva in drugih). Ravno zaradi zgoraj omenjenega bomo v nadaljevanju predstavili zgolj nekatere finančne instrumente. Evropski investicijski sklad Evropski investicijski sklad direktno ne investira v posamezno podjetje, ampak zagotavlja sredstva finančnim posrednikom, ki morajo biti uporabljena za zagotavljanje ugodnejših posojil ali drugih finančnih instrumentov za MSP. V okviru iniciative »The Growth and Environment Scheme« Evropski investicijski sklad omogoča garancije finančnim posrednikom, ki ponujajo posojila za investicije v do okolja prijazne projekte (http://www.eif.eu.int). Gate2Growth Initiative »Access to Finance« Spletni portal G2G omogoča srečevanja potencialnih investitorjev in podjetnikov, ki želijo uresničiti poslovno idejo. Poleg srečevanja podjetnikov s potencialnimi investitorji portal ponuja pomoč pri zasnovi in oblikovanju poslovnega plana za tuje investitorje.

50

d) Druge oblike pomoči za MSP

Med druge oblike pomoči lahko večinoma uvrstimo ne-finančno pomoč, ki je usmerjena v pomoč pri internacionalizaciji podjetij.

• AL V okviru projekta AL Invest podporne institucije (Gospodarske zbornice in druge institucije) organizirajo poslovna srečanja podjetij iz EU in Latinske Amerike, z namenom spodbujanja medsebojnega poslovnega povezovanja (http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/al-invest/index_en.htm).

• ASIA Iniciativa Asia Invest omogoča promocijo in podporo MSP pri sodelovanju z azijskimi podjetji. Podjetja lahko pridobijo sredstva za najem posrednika pri sklepanju poslov in poslovnih pogodb (http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/asia-invest/html2002/main.htm).

• PROGRAM ZA USPOSABLJANJE MENEDŽERJEV NA JAPONSKEM IN V KOREJI

Cilj programa je pomagati evropskim menedžerjem pri prodoru na korejski in japonski trg. Usposabljanje menedžerjev poteka v Koreji oziroma na Japonskem v obliki jezikovnih tečajev in seminarjev poslovnih in kulturnih praks (http://www.etp.org).

• PROGRAM »GATEWAY TO JAPAN« Program finančno podpira prodor proizvodov iz EU na japonski trg. Program omogoča dopolnjevanje nacionalnih sredstev, ki so predvidene za prodor proizvodov na japonski trg.

51

5 PRIMERJAVA GROZDENJA KOT PODPORNA OBLIKA SLOVENIJE IN NIZOZEMSKE NA PODROČJU MSP

5.1 Kraljevina Nizozemska

Nizozemska meri le 41.526 kvadratnih kilometrov in ima dobrih 16 milijonov prebivalcev, zato je tudi najgosteje naseljena evropska država (90 odstotkov vseh prebivalcev živi v mestih). Je ena izmed najbogatejših držav in spada med vodilne trgovske sile na svetu. V 17. stoletju je bila Nizozemska vodilna pomorska velesila. Nizozemsko gospodarstvo sodi med prvih deset najmočnejših ekonomij sveta, hkrati pa je šesto najmočnejše v EU. Njen BDP na prebivalca je v letu 2004 presegal 37.000 dolarjev. Nizozemska v zadnjih letih privlači veliko imigrantov in pri skoraj petini prebivalstva vsaj eden izmed staršev ni bil rojen na Nizozemskem. Po politični ureditvi je Nizozemska parlamentarna monarhija, kraljica Beatrix pa kraljuje državi od leta 1980 dalje. Državo sestavlja 12 provincialnih držav, ki imajo tudi pravice spreminjati lokalne davke. Vrhovno zakonodajno telo je dvodomna skupščina, predsednik vlade oziroma ministrskega sveta pa je po volitvah januarja 2003 znova postal Jan Peter Balkenende. Konservativno koalicijsko vlado sestavljajo Krščansko demokratska stranka, Liberalci in Demokrati 66. Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2007. Za nizozemsko gospodarstvo sta zaradi pomanjkanja naravnih bogastev (razen zemeljskega plina, katerega velika izvoznica je) pomembna terciaren sektor in pomorstvo, pa tudi predelovalna industrija in kmetijstvo, zlasti gojenje cvetja. Nizozemci so tradicionalni strokovnjaki za izsuševanje in gradnjo polderjev, saj so velik del svojega ozemlja, ki leži pod vodno gladino, spremenili v rodovitna polja. Nizozemska je tudi pomembna izvoznica hrane, saj v svetovni trgovini zavzema na področju kmetijstva in agroživilstva drugo mesto (takoj za ZDA), njeno kmetijstvo pa je med najrazvitejšimi na svetu. Pomembna je tudi njena vloga trgovinske posrednice, pristanišče Europort v Rotterdamu je med največjimi v svetu, vsekakor pa največje v Evropi. Poleg stabilnosti gospodarstva in dobrih gospodarskih rezultatov so za Nizozemsko značilne tudi stabilne družbene in politične razmere. V zadnjih letih si Nizozemska prizadeva predvsem izboljšati sistem socialne varnosti, povečati stopnjo zaposlenosti ter izboljšati prometne povezave, zlasti cestne in železniške. Je ena najodločnejših zagovornic hitre širitve EU, spoštovanja strogih pravil v okviru denarne unije in večje vojaške moči evropskih držav v Natu.

52

5.1.1 Nizozemska kot privlačna naložbena in poslovna lokacija

Kot smo že omenili, je Nizozemska zaradi svoje odlične geografske lege zelo zanimiva za investitorje, poleg tega ima visoko razvito infrastrukturo in stabilen socialno-politični sistem. Ljudje so po mentaliteti zelo odprti in internacionalno usmerjeni. Še posebej pa je treba poudariti, da ima zelo velik pomen tradicija, ki jo cenijo in ohranjajo. Prav v njej je čar, da so kljub majhni velikosti države prepoznavni in uspešni. Pri doseganju uspeha jim močno stoji ob strani njihova samozavest. Nizozemski ljudje so po naravi neposredni, odprti, odkriti. Mnogi bi rekli, da so nesramni. Zelo so ponosni na svojo tolerantnost in fleksibilnost. Verjamejo tudi, da nimajo nikakršnih težav z jeziki. V dialogu bomo lahko vedno pričakovali poleg pritrdilnega odgovora še ampak (»Da, ampak …«). Večina njihovega dela poteka v timu, saj ne poznajo hierarhije. Menijo, da takšen način dela prinese večjo mobilnost, boljše poznavanje različnih jezikov, več moči pri odločanju, kulturne razlike in prav tako polovični delovni čas, saj je delo s tem kakovostnejše in bolj motivirano. Nizozemska ima dobro ekonomsko politiko, finančni center in dobro fiskalno politiko, širok spekter industrijske produkcije, vključno z visoko tehnologijo. Življenjska raven prebivalcev je visoka, prav tako pa imajo nizke življenjske stroške. Osnovni vzorci Nizozemske mentalitete so:

• individualizem in osebna svoboda, • samorealizem, • odprti za mnenje, debate in kompromise, • kritični in neposredni, osredotočeni na nepopolnost, • procesno orientirani, analitični, natančni, razumski, • ločijo miselnost od čustev, • vsebinsko orientirani: logičnost, funkcionalnost, • kontrolirani: pravila in regulacije, • tehtni, standardni, transparentni, • miselni in usmerjeni na dolgi rok.

Glavni gospodarski sektorji Nizozemske:

• logistika, • živilska tehnologija, • kemična industrija, • psihologija, • IT.

Glavne nizozemske aktivnosti:

• evropski distribucijski center, • marketing in prodaja, • raziskave in razvoj, • kapitalsko intenzivna procesna industrija, • deljena servisna služba.

53

5.2 Republika Slovenija

Slovenija je prav tako članica EU in je srednjeevropska država, ki meri 20.276 km2. Je stičišče štirih velikih evropskih reliefnih enot: Alp, Dinarskega gorstva, sredozemskega sveta ter Panonske nižine. Ima osem geografsko bolj ali manj zaključenih pokrajin: Primorska, Notranjska, Gorenjska, Dolenjska, Bela krajina, Koroška, Štajerska, Prekmurje. Slovenija je prav tako kot Nizozemska dežela voda. Skupna dolžina vodnih tokov, rek, stalnih in hudourniških pritokov je 26.600 km. Po skupni količini rečne vode na prebivalca se Slovenija uvršča med najbogatejše evropske države, saj skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Glavno mesto je Ljubljana, najvišji vrh pa Triglav. Slovenija je imela leta 2005 po statistiki 2 milijona prebivalcev. Od tega različne narodne pripadnosti – Italijane, Madžare, Albance in Rome. V Sloveniji je najbolj razširjena katoliška vera, sledijo ji evangeličanska, pravoslavna in islamska. Uradni jezik je slovenski.

Velik vpliv na doseganje gospodarskega in družbenega blagostanja države imajo celotna populacija, sposobnosti in stopnja urbanizacije ter kupna moč potencialnih potrošnikov. Za obstoj in uspešnost vsakega tržišča je pomembna velikost lokalnega trga proizvodov.

5.2.1 Slovenija – geografsko razgibana in nepopolno izkoriščena

Kako vidijo Slovence Nizozemci: • nacionalno ponosni, • ponosni na dobro ekonomijo in članstvo v EU, • zaprti in sramežljivi pri pogledu na svet, • usodno orientirani (»Gremo s tokom«), pesimistični, • malo melanholični • neplanski, netočni, nesoglasni, • previdni, • visok profil statusa, • humoristični, čustveni.

Za slovenska podjetja je največ priložnosti na področju:

• prehrane in vin, • plovil, • logistike in transporta (Rotterdam je največje pristanišče v Evropi), • pohištva, • bele tehnike, • telekomunikacij, • bančnih in zavarovalniških storitev (ABM Amro banka že deluje v Sloveniji), • turizma (sodelujemo na turističnih sejmih v Utrechtu in Deveterju), • skupni nastop v JVE, • povezave na znanstveno-raziskovalni ravni, • skupne naložbe in neposredna vlaganja, (http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=16014&IDpm=8093).

54

5.3 Primerjava obravnavanih držav

Nizozemska ima zelo odprto in fleksibilno gospodarstvo, zato ga gibanja v svetovnih gospodarskih tokovih še bolj prizadenejo. Na gospodarskem področju obstajajo med Slovenijo in Nizozemsko odprte možnosti sodelovanja; glavna ovira je še vedno nizka stopnja prepoznavnosti držav in gospodarskih potencialov. Leta 2003 je bila ustanovljena Slovensko-nizozemska poslovna platforma, ki združuje podjetja in institucije, ki sodelujejo z Nizozemsko. Čeprav sta državi po velikosti zelo različni – Nizozemska po površini meri kar osemkrat več, imata kar nekaj skupnih značilnosti. Obe imata veliko možnosti za razvoj podjetništva, saj se jima zaradi naravnih danosti ponuja ogromno možnosti za uspeh, prav tako pa sta obe tudi članici EU. Nizozemska predstavlja tudi vedno večji izvozni prostor za slovenska podjetja. Obe državi sta primera manjših ekonomij, čeprav je Nizozemska v primerjavi s Slovenijo nesorazmerno bolj razvita. Nizozemska je stara industrijska država, s posebnostmi, velikim nesorazmerjem v gospodarski moči in pomenu malega in velikega gospodarstva in pod velikim vplivom multinacionalk na politični in družbeni sistem. Slovenija je še zelo mlada država in ima kratko podjetniško tradicijo, a se kljub temu lahko kosa z nizozemskim gospodarstvom. Za obe državi so dejavnosti MSP glavni vir preživetja in najboljša možnost zaposlitve. Podjetništvo je v obeh državah v središču zanimanja, je široko priznano in velja za veliko vrednoto. Slovenija in Nizozemska dajeta ogromen poudarek izobraževanju in raziskovanju. Pri tem je v zadnjem času slovenska vlada zelo napredovala. Zato lahko trdimo, da so tudi naši programi spodbujanja podjetništva in učenja posameznikov takšni, da se približujemo svojim vzornikom v razvitih državah. Slovenija ima v primerjavi z Nizozemsko relativno visok davčni sistem, vendar pa načrtujejo, da ga bodo v letu 2007 začeli spreminjati, in sicer s 25 % davčne stopnje na 15 %. Poleg tega se bo ukinilo tudi dvojno obdavčevanje in bo ostalo samo enojno.

55

5.4 Grozdenje kot institucionalna podpora Sloveniji

Grozdenje Observatorij obravnava pretežno kot spontan fenomen: kot geografsko koncentracijo podjetij, ki je rezultat podjetniške aktivnosti v regiji in splošne tendence podjetij iz sorodne dejavnosti po grupiranju na omejenem geografskem območju in po izkoriščanju zunanjih ekonomij obsega. Izzivi globalne ekonomije, v kateri tekmujejo le inovativni in podjetni, ter dohitevanje evropskega povprečja zahtevajo od Slovenije, da postane bolj kreativna, tj. bolj inovativna, bolj podjetniška in bolj odprta. Z enakimi izzivi se spoprijemajo vse države in regije, ki si prizadevajo za mednarodno konkurenčno gospodarstvo. Priložnosti in možnosti se kažejo tako znotraj mikroekonomskih in drugih družbenorazvojnih politik pa tudi z ustreznim institucionalnim razvojem. Ena izmed teh politik je razvoj grozdov. Politika grozdov je postala v zadnjem desetletju pravi trend, saj jo različno intenzivno uporabljajo bolj ali manj razvite države. Grozdi so se namreč pokazali kot učinkovit vzvod povečanja produktivnosti in kot mesto vodenja razvojnega dialoga na ravni države, regij pa tudi mest. Ideja o razvoju grozdov v Sloveniji sega v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja, oblikovanje politike pa v leto 1999, ko je ta postala del politike spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti. S pristopom k razvoju grozdov in z njihovimi doseženimi uspehi se Slovenija uvršča med nosilce razvoja grozdov na mednarodni ravni. EU postavlja Slovenijo na tem področju ob bok najbolj uspešnim državam in regijam. Celo več, model razvoja grozdov Slovenije priporoča tudi drugim tranzicijskim državam (Revija za projektni management, številka 3 2004, 4). Poslovni grozdi pospešeno nastajajo kot odziv iskanja rešitev, kako uspešno plavati s tokom sprememb, ki smo jim priča danes. Pomenijo bolj odprte sisteme, ki prek svojih meja zagotavljajo kritične vire za krepitev konkurenčnosti. Pri grozdenju gre za občutno povečanje individualne samostojnosti, organizacijske raznolikosti in delitev skupne usode vseh sodelujočih. Razvoj grozdov v Sloveniji se je skladal z začetkom uveljavljanja novega, koncepta kakovostne gospodarske rasti, ki je temeljil na idejah, znanju, informacijah in novih tehnologijah. Program razvoja grozdov je bil zasnovan v treh fazah. Prva je pomenila prepoznavanje potencialnih grozdov, druga opredelitev politike razvoja grozdov, tretja pa uresničevanje politike v ustaljenem ravnanju. Prvotna zamisel je bila na podlagi prepoznanih grozdov pospešiti razvoj tistih, ki imajo glede na število podjetij, delež zaposlenih, prednosti in potencial razvoja ter tržni delež doma in na mednarodnih trgih za Slovenijo strateški pomen (Revija za projektni management, številka 3 2004, 6). Za doseganje zastavljenih ciljev je MG oblikovalo vrsto programov, ki sestavljajo proaktivno gospodarsko politiko. Njen sestavni del je tudi politika grozdenja, katere namen je izboljšati dejavnike uspeha v globalnem gospodarstvu.

56

Grozdi spodbujajo investicije v znanje in novo tehnologijo, v specializacijo in izboljšanje temeljnih kompetenc podjetij, v raziskave in razvoj novega znanja, izboljšanje razmer na trgu dela in večjo prodornost posameznih podjetij in njihovih skupin na mednarodnih trgih (Rebernik 2003 , 63). Prizadevanje MG in zainteresiranost podjetij je vidno in tudi precej spodbudno. Danes je v proces grozdenja vključenih več kot 350 podjetij in institucij s skoraj 55.000 zaposlenimi. V naših grozdih še ni opaziti prevlade MSP. Postopoma res pridobivajo pomen, vendar imajo glavno besedo in moč še vedno velika podjetja. Obstajajo nekatera zelo uspešna MSP, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo in dobavljajo svoje izdelke uglednim svetovnim podjetjem in institucijam. Praviloma pa pri njih pravega interesa za vključevanje v domače grozde ni, saj jim sodelovanje z zahtevnimi tujimi partnerji vzame veliko časa in drugih virov, bojijo pa se tudi za svoje znanje in samostojnost. Poznavanje koncepta grozdenja je med njimi najslabše, zato sta nepoznavanje koristi in strah razumljiva (Rebernik 2003, 67). Veliko potencialnih grozdov na celotnem ozemlju Slovenije predstavlja osnovo za obsežnejši projekt, ki bi lahko s povezovanjem in konkurenčnostjo dvignil raven podjetništva slovenskih MSP. K temu bodo še dodatno pripomogle koristi, ki jih prav tem podjetjem prinaša delovanje v strukturi grozda, kjer lahko nevtralizirajo pomanjkljivosti svoje majhnosti, na drugi strani pa lahko ohranijo fleksibilnost in druge prednosti, česar ob samostojnem nastopanju na trgu ne bi zmogla. Nekatera podjetja, ki se povezujejo v grozde, dosegajo tudi na mednarodnih trgih pomembne konkurenčne pozicije. Razmere na globalnem trgu od MSP zahtevajo določen minimalen obseg in vse bolj specializirane dejavnosti, da bi ostala konkurenčna. Širitev konceptov in koristi grozdov kot orodij za doseganje večje konkurenčnosti ima močan vpliv na ozemlju celotne Slovenije. Nepredvideno število vlog v okviru prvega razpisa PCMG za podporo faze spremljanja dokazuje, da je vizija projekta, torej razširitev pristopa grozdenja po vsej Sloveniji, izpolnjena, pri tem pa je bilo porabljenih izjemno malo finančnih sredstev. Več sto grozdov v Sloveniji, ki se pojavljajo v različnih oblikah, npr. konzorciji, začasne skupine podjetij, zadruge in podobno, je trenutno na stopnji, ko bodo začeli delovati. Če upoštevamo dejstvo, da je v grozdu v povprečju 6–8 MSP, ugotovimo, da je več tisoč MSP potencialno in aktivno vključenih v formalne grozde ali druge manj formalne mreže sodelovanja. Zato nedvomno ugotavljamo:

• večjo aktivnost MSP v grozdu, • višjo stopnjo inovativnosti proizvodov in proizvodnih procesov MSP v grozdu ter

grozda kot celote, • večjo konkurenčnost MSP v grozdu ter grozda kot celote, • izboljšanje konkurenčnega obsega MSP v grozdu ter grozda kot celote, • večjo učinkovitost MSP v grozdu ter grozda kot celote, • boljše odnose med MSP v grozdu in med grozdi.

Vse to prispeva h gospodarskemu razvoju na lokalni, regionalni in mednarodni ravni.

57

Vedno večja stopnja inovativnosti in konkurenčnosti, ki jo morajo dosegati MSP v na znanju temelječem gospodarstvu, je vse bolj odvisna tudi od vključevanja vseh ostalih institucionalnih akterjev. Gospodarski razvoj regije ima korenine v interaktivnosti in dinamičnem učenju vseh udeležencev, predvsem MSP, v »učeči se« regiji, kot tudi med posameznimi regijami, ki morajo spodbujati razvoj in prenos inovacij v gospodarstvo. Regionalnega razvoja ni mogoče ločevati od podjetništva MSP, njihove konkurenčnosti in inovacij, konkurenčnosti njihovega obsega, odnosov med MSP in drugih dejavnikov, tako na lokalni, regionalni kot tudi na mednarodni ravni. Vstop Slovenije v EU bo zahteval izboljšanje odnosov na vseh ravneh znotraj regije, med regijami in tudi v primerjavi z ostalimi regijami EU. Dobro zasnovani grozdi MSP so eno najmočnejših orodij pomembne rasti inovativnega sodelovanja med podjetji tudi v širšem smislu (Branco 2004, 12). Primer uspešnega grozdenja v Sloveniji: Izkušnje treh malih podjetij kažejo, da gre pri grozdenju za uspešno poslovno prakso. Gre za podjetji Pelar Bandelj iz Spodnjih Dupelj pri Naklem, ki izdeluje darilno embalažo in darila iz naravi prijaznih materialov, Eti Svit iz Kamnika, ki izdeluje vrhunske keramične izdelke, in samostojno podjetnico Matejo Kuhar, ki izdeluje klekljane čipke. Omenjena podjetja so se na svojo pobudo v grozd z blagovno znamko Mozaik daril (ta je v postopku zaščite) povezala lani spomladi. Pri tem jih je vodila želja, da bi na področju tako imenovanega darilnega inženiringa razvila takšen prodajni program, ki bo v celoti zadovoljil potrebe čim bolj raznovrstne množice kupcev. In v teh nekaj mesecih so vsa tri podjetja povečala prihodke od prodaje, in sicer (Branco 2004, 13):

• samostojna podjetnica Mateja Kuhar s 6 na 6,4 mio. SIT, • Pelar Bandelj z 51 na 51,4 mio. SIT ter • Eti Svit s 75 na 85,2 mio. SIT.

Podjetji Pelar Bandelj, Eti Svit in samostojna podjetnica Mateja Kuhar Bizjak so si za merjenje učinkovitosti svoje poslovne naveze postavili zelo konkretne cilje. Do leta 2005:

• so povišali dodano vrednost na zaposlenega za 25 odstotkov; • osvojili 30 odstotkov darilnega trga v Sloveniji in poiskali strateške povezave

na tujih trgih; • so povečali prodajo svojih že razvitih izdelkov, katerih življenjska doba še ni

v zadnji fazi, in povečali tržni delež; • hkrati si vsako leto prizadevajo razviti vsaj od 20 do 30 novih izdelkov.

V letu dni so podjetja izdala skupni predstavitveni katalog, postavila spletne strani grozda Mozaik daril in organizirala kar precej odmevnih razstav svojih izdelkov. Povezala so se s strokovnjakom za trženje in izpeljala delavnico, na kateri so si določila tržno strategijo, hkrati pa so ves čas razvijala nove izdelke, ki so vsi modelno ali patentno zaščiteni. Prek javnega razpisa Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo so prejela spodbudo šestih milijonov tolarjev, s tem da so stroški skupnih dejavnosti vseh treh podjetij dosegli okoli 32 milijonov tolarjev.

Letos bo grozd k sodelovanju povabil nove člane. Zdaj se dogovarjajo s šestimi podjetji, žal pa širjenje ponudbe grozda ovirajo predpisi, po katerih se v poslovno navezo Mozaik

58

daril ne morejo vključiti mali ponudniki tradicionalnih izdelkov, kot so siri, med, potice, zelišča in podobno. Gre namreč za ljudi, ki največkrat sploh nimajo podjetja in zato ne morejo izdati računa, imajo pa vrhunske izdelke v majhnih, unikatnih serijah, ki bi lahko zelo obogatile ta program.

Člani grozda Mozaik daril poudarjajo, da je slabost povezovanja ta, da grozd nima pravno-formalne organizacijske oblike, zato vse temelji na prostovoljnem delu in navdušenju posameznih članov. Skladno s tem morajo biti podjetja pozorna predvsem na tri pasti, in sicer:

• (ne)spoštovanje in (ne)izpolnjevanje skupnih dogovorov; • komunikacija (pomanjkanje časa, stres, naglica); • določanje cen za programe skupnih izdelkov (www.japti.si).

5.5 Grozdenje kot institucionalna podporna oblika Nizozemski

Nizozemsko ministrstvo za gospodarstvo pripisuje sodelovanju med podjetji in razvoju grozdov velik pomen. Sodelovanje na začetni stopnji predstavlja gospodarsko gonilo, ki pomaga izboljšati mednarodno konkurenčnost. Konzorcij je močnejši kot posamezen MSP, pričakujejo pa se tudi številne prednosti na področju usklajevanja aktivnosti in virov, komunikacij, učinkovitosti, gospodarnosti ter stroškov. Tako ukrepi nacionalnih pobud kot regionalni ukrepi spodbujajo sodelovanje MSP-jev. Syntens je eden izmed nacionalnih inštrumentov, ki ga ministrstvo za gospodarstvo uporablja za spodbujanje inovacij in sodelovanja med MSP ter med MSP in raziskovalnimi institucijami. Oddelek Synten v regiji Eindhoven v jugovzhodnem delu Nizozemske je zelo aktiven pri spodbujanju regionalnega sodelovanja in povezovanja. Syntens Eindhoven pospešuje sodelovanje na osnovi treh pomembnih dejavnikov, in sicer:

1. Pristojnosti dobaviteljskih verig, ki delajo za številne multinacionalke (npr. Philips, ASML International).

2. Regiji Eindhoven, ki je v industrijskem zatonu, je Evropska komisija dodelila pomoč iz evropskih strukturnih skladov, saj se uvršča med področja z gospodarskimi in socialnimi problemi (npr. Problemi prestrukturiranja, negativna gospodarska rast in visoka brezposelnost). V regiji Eindhoven je razvoj regionalnih inovativnih grozdov eden najpomembnejših ukrepov programa stimulacij.

3. Koncentracije razvojno-raziskovalnih institucij, ki se aktivno ukvarjajo z razvojem novih projektov industrializacije in ohranitve vrednosti na jugovzhodu Nizozemske.

59

5.5.1 Vloga vlade pri pospeševanju grozdenja V naslednjih letih pričakujejo, da bo rast nizozemskega gospodarstva odvisna od inovacij. Vladna politika je usmerjena v pospeševanje in spodbujanje inovacij MSP. Eden najpomembnejših ukrepov, ki so jih sprejela vladna telesa za doseganje višje stopnje inovacij v MSP, je grozdenje. Pri tem razlikujejo dve vrsti grozdov, in sicer:

1. Grozdi znanja

Grozdi znanja so definirani kot zbirka akterjev, npr. podjetij in razvojno-raziskovalnih institucij, ki delujejo v pomembnem tržnem ali tehnološkem sektorju.

2. Inovativni poslovni grozdi

Poslovni grozd je definiran kot zbirka omejenega števila MSP, ki v številnih primerih sodelujejo z razvojno-raziskovalnimi institucijami, velikimi multinacionalkami, svetovalci in/ali vladnimi telesi, s skupnim namenom po ustvarjanju dobička na osnovi inovacijskih projektov. V številnih primerih poslovni grozdi izhajajo iz grozdov znanja.

Na regionalni ravni deluje Syntens predvsem kot vez med sodelujočimi institucijami in podjetji. Ima osrednjo vlogo v procesu ozaveščanja o pomenu medsebojnega sodelovanja in povezovanja, poleg tega pa je vez med političnimi akterji, raziskovalnimi institucijami in MSP pri vzpostavitvi, spodbujanju in podpori grozdom znanja in poslovnim grozdom.

V smislu spodbujanja in pospeševanja grozdenja je Syntens pomembna organizacija, ki se ukvarja s tremi različnimi dejavnostmi:

1. Pomen povezovanja

Za ozaveščanje o pomenu sodelovanja, povezovanja v grozde in njihovih prednostih Syntens organizira številna srečanja, delavnice, seminarje, posredniške dogodke, diskusije, serije mrežnih sestankov, krožke ipd. za izbrane ciljne skupine. Izbira udeležencev temelji na sektorju, znanju in veščinah, regiji ali interesih. Pomen sodelovanja povečujejo tudi s pomočjo objav in spletnih strani.

Primer ozaveščanja o pomenu povezovanja je projekt Care–Pro. Poslanstvo grozda Care–Pro je spodbujati rast v sektorju medicine in tehnologije za zdravje z vzpostavljanjem učinkovitih in zanesljivih stikov med uporabniki, inovatorji, zdravstvenimi organizacijami, interesnimi skupinami in dobavitelji. Care–Pro združuje ustrezne profile in jim omogoča, da ustvarjajo nove priložnosti. Med ostalimi primeri velja omeniti še ukrepe za člane mreže v okviru centra avtomobilske tehnologije, ukrepe za spodbujanje čezmejnega sodelovanja, ukrepe za organiziranje »krožkov« in sestankov med podjetji, ki delujejo na področju raziskav in razvoja, obdelave informacij.

2. Razvoj grozdov znanja

Syntens spodbuja, vzpostavlja in podpira razvoj grozdov znanja. Dejavnosti so usmerjene na ustvarjanje dinamičnih dolgoročnih odnosov med razvojno- raziskovalnimi institucijami in podjetji. Rezultat grozdov znanja služi kot osnova za razvoj inovativnih poslovnih grozdov.

60

Eden takšnih posebnih ukrepov se imenuje »Prenos eksperimentalne tehnologije na MSP«, temelji pa na sodelovanju med TNO, najpomembnejšo industrijsko raziskovalno-razvojno institucijo na Nizozemskem v regiji Eindhoven, ter Syntensom. Razpoložljiva finančna sredstva v okviru tega ukrepa zadoščajo za razvoj 30 grozdov, katerih cilj je prenos javnega znanja in pomoč pri njegovi uporabi.

Grozd Magnesium je dober primer razvoja grozda znanja. V zadnjem desetletju je bil magnezij v primerjavi z ostalimi materiali precej zapostavljen, v zadnjih nekaj letih pa je postal tržno zanimiv, predvsem kot lahek gradbeni material. Zasluge za to ima predvsem avtomobilska industrija. Med primere sodijo še grozdi znanja na področju polimerne elektronike, rastlinjakov in podobno.

3. Razvoj inovativnih poslovnih grozdov

Syntens spodbuja, vzpostavlja in podpira inovativne poslovne grozde. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov aktivnosti, ki vključujejo:

• vzpostavitev stikov z vladnimi telesi, razvojno-raziskovalnimi institucijami in svetovalci, ki so potrebni pri inovativnih projektih, katerih namen je ustvarjanje dobička,

• pomoč pri pripravi projektnih predlogov za pridobitev finančne podpore,

• iskanje partnerjev za vzpostavitev proizvodne verige,

• spremljanje napredka in razvoj projektov spremljave.

V regiji Eindhoven deluje kar precej uspešnih mikrogrozdov, ki so med drugimi razvili: avtomatizirane stroje za natikanje krizantem, avto za invalide, majhne turbine za veter, izsledilni in sledilni sistem, internetni sistem, s pomočjo katerega se na podlagi montažnih elementov najprej pripravi načrt hiše, nato pa organizira proizvodna veriga, na podlagi katere se zgradi hiša.

Pospeševanje grozdenja prinaša prednosti na naslednjih področjih:

• Regionalni vpliv grozdenja:

Sodelovanje, povezovanje v verigi vrednosti krepi mednarodno konkurenčnost. Prav tako je grozdenje podlaga za uspeh novih regionalnih gospodarskih struktur. Nastajajo pa tudi nova podjetja (mali obseg visokokakovostnih izdelkov in proizvodnih procesov).

• Izjave glede sodelovanja/povezovanja:

Sodelovanje pomeni doseganje skupnega cilja s strani vseh partnerjev v grozdu, pri čemer vsak partner nosi tveganje, da njegov lasten trud ne bo poplačan. Organizacija proizvodnih verig ni enostavna, ampak zahteva sprejemanje kompleksnih poslovnih odločitev, obsežne priprave ter učinkovito komunikacijo. Treba je ustvariti situacije, v katerih bodo vsi zmagovalci, ne da bi pri tem drug drugemu zavidali. Ena izmed izjav zagovarja, da se nima smisla povezovati pri tistih aktivnostih, ki jih lahko opraviš sam. Je pa dobrodošlo iskati dopolnilna znanja in veščine.

61

• Prednosti povezovanja:

o porazdelitev tehnološkega in/ali finančnega tveganja,

o zmanjševanje stroškov, skupna uporaba infrastrukture (poslovnih prostorov, opreme),

o uporaba dopolnilnih znanj in veščin,

o uresničevanje ciljev in priložnosti, ki jih sam ne moreš doseči,

o dostop do najnovejših informacij o trendih in pomembnih znanjih o tehnologiji in trgu,

o krajša obdobja od razvoja projekta do uspeha na trgu.

• Razlogi za neuspeh:

o slabo pripravljena konzorcijska pogodba oz. nejasna opredelitev začetka, vmesnih rokov, rezultatov in zaključka projekta,

o prevelike razlike v kulturi podjetij,

o med sodelovanjem in povezovanjem ni dovolj poudarka na značilnostih posameznikov, kulturi podjetij, dolgoročni strategiji, komunikacij in dopolnilnih znanjih in veščinah; prevelik poudarek se pripisuje finančnim in tehnološkim dejavnikom,

o tveganje je preveč enostransko, ni enakomerno porazdeljeno med partnerje v grozdu,

o osebe za reševanje posameznih problemov niso vnaprej določene, manjka gonilna sila in/ali dolgoročna strategija,

o nerealnost, neizvedljivost projekta (s tehnološkega ali finančnega vidika, ni ustreznih strank).

• Potreba po neodvisnih svetovalcih:

Neodvisni svetovalci, vodje interaktivnih dejavnosti, svetovalci za povezovanje – posredniki med vlado in MSP igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju, vzpostavitvi in podpiranju grozdov ter gradnji dolgoročnih odnosov.

62

• Pomembne mreže, do katerih imajo dostop neodvisni svetovalci, so:

o Mreža inovativnih MSP, ki bi lahko delovali kot partnerji v proizvodnji verigi.

o Mreža regionalnih, nacionalnih in mednarodnih vladnih organizacij. Ta mreža je pomembna pri izbiri in pridobivanju finančnih podpor in subvencij.

o Mreža raziskovalcev, ki delujejo v raziskovalno-razvojnih institucijah. Ta mreža je pomembna pri iskanju potrebnih strokovnjakov. Njihova naloga je pomoč pri reševanju problemov, zbiranju za projekte in gradnji odnosov z raziskovalci, ki so sprejemljivi za MSP.

o Mreža svetovalcev za povezovanje t. i. posrednikov med vlado in MSP, kot je na primer: spodbujanje pomoči zunanjih svetovalcev pri pravnih zadevah (svetovanje pri sestavljanju konzorcijskih pogodb, pogodb o zaupnosti, licencah ...), finančnih zadevah (svetovanje v zvezi z dostopom do bank, o potrebnem skupnem kapitalu, razpoložljivih finančnih podporah in subvencijah), trženju (informacije o strankah, strateške odločitve pri pridobivanju strank, mednarodni posli, iskanje partnerjev ...)

(Branco, David in drugi 2004, 30–35).

63

6 SKLEP

Podjetja, ki jih dandanes srečujemo, se spopadajo v okolju, ki je zelo spreminjajoče in kompleksno. Za preživetje morajo biti neprestano v koraku s časom, se posvečati ne le sedanjosti, temveč tudi skrbeti za prihodnost. Tako imenovani nepredvidljivosti se najbolje uspe prilagoditi malim in srednje velikim podjetjem, saj so ne le fleksibilna, temveč tudi učinkovita, kar je še ena izmed prednosti. MSP zaradi prispevka k ekonomskemu razvoju podpirajo tako posamezne države kot tudi EU s številnimi programi. Podporo običajno izvajajo mreže organizacij »samopomoči«, komercialni ponudniki storitev in institucije, ki zagotavljajo državno podporo. Eden glavnih ciljev sodobne podjetniške politike je izboljšanje dostopnosti do najboljše podpore za MSP. Takšna podjetja potrebujejo med drugim do podjetništva prijazno okolje in informacije, zato da postanejo konkurenčna in prispevajo h gospodarski rasti ter k višanju stopnje zaposlenosti. V diplomski nalogi smo naredili primerjavo MSP v Sloveniji in Nizozemski ter podporo obeh s strani Evropske unije. Menimo, da se državi zavedata prispevka MSP k razvoju in rasti narodnega gospodarstva, zato posvečata temu sektorju posebno pozornost. Razlike se kažejo sicer v načinu podpore, poudarku na posameznih institucijah ter subjektih. Posebno vlogo pri vsem tem pa igrajo tudi dejavniki, kot so na primer zgodovina, tradicija, formalni in neformalni zakoni posamezne države. V Sloveniji izstopa kot državni organ Ministrstvo za gospodarstvo in določeni sektorji, ki pod njegovim okriljem delujejo, prav tako pa je vsestranska Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), katere dejavnost je zelo razvejana in organizirana. Nizozemski podjetniki pa veliko bolj delujejo na profitni osnovi in se združujejo v projekte malega gospodarstva. Kraljevina Nizozemska prispeva pomoč tem zbornicam tako s svetovalne kot tudi z izobraževalne strani. Nizozemska je v osnovi v privatnih rokah, kar ne pomeni, da Slovenija ni, vendar je njihov delež manjši. Večina nizozemskih podjetij je namreč MSP. Če primerjamo slovenske podjetniške inkubatorje in nizozemske pakete za odprtje podjetij, imajo podobne naloge pri pomoči MSP, medtem ko so pri ostalih programih in nosilcih podpor različni poudarki; Nizozemska daje na primer poudarek na študente oz. podjetniško vzdušje med njimi, na ženske …V Sloveniji pa se kaže rahel zaostanek, saj je država zaradi poznejšega vstopa v EU začela s pospeševanjem podjetništva na splošno, kot je na primer svetovanje in informiranje podjetij, vsestransko sodelovanje podjetij, pomoč pri njihovem ustanavljanju, pomoč pri organizaciji proizvodnje itd. Sodelovanje obeh držav na gospodarskem področju, kot npr. skupen nastop na trgih jugovzhodne Evrope, ne bi bilo mogoče. Predhodno bi bilo treba spodbujati prepoznavnost držav in gospodarske potenciale. Obe državi imata manjšo ekonomijo, čeprav je Nizozemska v primerjavi s Slovenijo nesorazmerno bolj razvita. Slovenija je še zelo mlada država in ima kratko podjetniško tradicijo. Zavirajo jo veliki sistemi in okornost birokracije, ki je še vedno preveč vpletena v glavne gospodarske dejavnike. Nizozemska je stara industrijska država, s posebnostmi. V sklepnem delu diplome smo se odločili podrobneje predstaviti grozdenje kot institucionalno podporo tako Sloveniji kot tudi Nizozemski.

64

Ugotovili smo, da se njegov pomen povečuje. Nizozemska s tem poslovnim orodjem že nekaj časa prakticira, Slovenija pa se uvršča med začetnike razvoja grozdov. V primerjavi z Nizozemsko je Slovenija trenutno na stopnji, ko bodo grozdi pri MSP začeli intenzivneje delovati. Razlika med grozdenjem ene in druge države se pojavlja zaradi odprtosti, kar pomeni, da se slovenska MSP v primerjavi z nizozemskimi ne grozdijo, ker jih je strah pred izdanostjo oziroma razkritjem vitalnih delov poslovanja. Nizozemska pa s pomočjo oddelka Syntens privoljuje v sodelovanje med podjetji in daje razvoju grozdov veliki pomen. Prav to predstavlja gospodarsko gonilno silo, ki pomaga izboljšati mednarodno konkurenčnost. Nizozemska vlada pospešuje grozdenje in pričakuje, da bo rast nizozemskega gospodarstva odvisna od inovacij, in to seveda velja za inovacije v MSP.

65

POVZETEK Mala in srednje velika podjetja so zaradi sposobnosti hitrega odzivanja na nove poslovne priložnosti in pravočasnega preoblikovanja inovativnih idej v nove tržne izdelke ključnega pomena za uspešno in dinamično gospodarstvo. Prav ta podjetja v vsakem gospodarstvu igrajo zelo pomembno vlogo, tudi slovenska in nizozemska pri tem niso nobena izjema. Vse države skušajo ustvariti kar se da ugodno poslovno ozračje za razvoj malega gospodarstva, vendar pa vsaka država izvaja svoje programe spodbujanja delovanja MSP. Država mora s svojimi institucijami ustvarjati podjetnikom prijazno okolje, v katerem poslujejo. Nujno je sodelovanje vseh podpornih struktur na regionalni, lokalni in državni ravni. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen MSP za države, institucionalno podporo Slovenije in Nizozemske ter najti skupne točke, ki jih podpira EU, v zadnjem delu pa podrobneje predstaviti še grozdenje kot eno izmed podpornih oblik obeh držav. Prav kakovostna in učinkovita podpora pa je bistvena za uspešen razvoj MSP. Ključne besede: Slovenija, Nizozemska, EU, Mala in srednje velika podjetja, Programi Evropske unije, grozdenje, JAPTI, podjetniška politika EU, podporne institucije. ABSTRACT SME (small medium enterprises) are because of there ability of fast react for new business occasion and timely transform innovation idea into the new market products elementary meaning for successful and dynamic economy. Just that enterprises play in every economy important part, and Slovenian and Netherlands companies are not exception. Every states try to create favourable business clime for development small economy, but every states also administer there own programs to supporting activities for SME. Indispensable is collaboration with all support systems in the regional, local and public level. In this bachelor thesis we tried to compare SME in Slovenia and in Netherlands and found out what kind of support you can get from European Union. At the end of our thesis, we decided to present more thoroughly different economic associations like, institutional support in Slovenia and in Netherlands. A quality and effective Entrepreneurship support system is essential of successful economy. Key words: Slovenia, Netherlands, EU, Small and Medium Enterprises, Programs of European Union, Associations, JAPTI, Enterprises policy EU, support institutions.

66

7 SEZNAM PREDVIDENE LITERATURE IN VIROV

LITERATURA:

1. Antončič, Boštjan in drugi. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 2. Belak, Janko. 1998. Razvoj podjetja in razvojni management: posebnosti malih in

srednje velikih podjetij. Gubno: MER Evrocenter.

3. Branco, David in drugi. 2004. Različni pristopi k povezovanju mikro in malih podjetij in primeri dobrih praks v nekaterih evropskih državah. Ljubljana: PCMG.

4. Gabrijan, Vladimir, in Boris, Snoj. 1994. Trženje: splošno veljavne osnove.

Maribor: Ekonomsko- poslovna fakulteta Maribor.

5. Evropska komisija. 2001. Podjetniška politika EU. Brošura informacijskega centra Delegacije Evropske komisije v Sloveniji.

6. Gantar, Anton. 1998. Razvojne in podjetniške spodbude EU. Ljubljana:

Gospodarska zbornica Slovenije. 7. Glas, Miroslav. 2000. Razvoj mreže podjetniških centrov za pospeševanje malega

gospodarstva. Center za razvoj podjetništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

8. Glas, Miroslav. 2000. Elementi strategije in razvoj politike do malega gospodarstva. Center za razvoj podjetništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

9. Jurše, Milan. 1993. Mednarodni marketing. Maribor: Ekonomsko–poslovna

fakulteta Maribor. 10. Jurše, Milan. 1997. Izvozni marketing. Maribor: Ekonomsko–poslovna fakulteta

Maribor.

11. Gospodarska zbornica Slovenije. 2006. How to set up a business in the Netherlands. Ljubljana: GZS.

12. Kezunovič, Maja. 2003. Slovenija in Evropska Unija- o pogajanjih in njihovih

posledicah. Ljubljana: Urad vlade RS za informiranje. 13. Kotler, Philip. 1996. Marketing management. Trženjsko upravljanje. Ljubljana:

Slovenska knjiga. 14. Kotler, Philip. 1998. Marketing management. Trženjsko upravljanje. Ljubljana:

Slovenska knjiga.

15. Makovec-Brenčič, Hrastelj. 2003. Mednarodno trženje. Ljubljana GV založba.

67

16. Rebernik, Miroslav. 1997. Podjetništvo in management malih podjetij. Maribor:

Ekonomsko- poslovna fakulteta.

17. Rebernik, Miroslav. 2000. Slovenski podjetniški observatorij 2000. Maribor: Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Ekonomsko–poslovna fakulteta Univerza v Mariboru.

18. Rebernik, Miroslav. 2003. Slovenski podjetniški observatorij 2003. Maribor:

Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij. Ekonomsko–poslovna fakulteta Univerza v Mariboru.

19. Revija za projektni management. 2004. Projektna mreža Slovenije. Ljubljana:

Slovensko združenje za projektni management.

20. Rojšek, Iča. 1994. Strategic Alliances and the Small Firm, Small Business Management in the new Evropa, Slovenia. Maribor: Ekonomski inštitut Maribor.

21. Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko 2006. Osnutek

Državnega razvoja programa Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. Ljubljana.

22. Tajnikar, Maks. 2000. Tvegano poslovodenje. Portorož: Visoka šola za

podjetništvo. VIRI

1. Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj. Dostopno na: www.arr.si. 2. AL Invest. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/al-

invest/index_en.htm.

3. ASIA Invest. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/asia-invest/html2002/main.htm.

4. Creating Top–Class Business Support Services. 2003. Brussels: Commission of the

European Comunities.

5. Delovni zvezek Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. 2004. Dostopno na: www.sigov.si/zmar/public.

6. EIC-Euro info center. Dostopno na http://eic.pcmg.si.

7. Ekonomski inštitut Maribor-ekonomske raziskave in podjetništvo. Dostopno na

www.eim-mb.si

8. Enterpreneurship Monitor, Special Issue on SMSe in Netherland. 2001. Hague.

68

9. Ernst&Young. Dostopno na: www.ey.com 10. European Charter for Small Enterprises. 2000. Brussels: Commission of the

European Comunities.

11. Evropska unija. Dostopno na: www.evropska-unija.si.

12. Evropski investicijski skladi. Dostopno na: http://www.eif.eu.int. 13. GZS- Gospodarska zbornica Slovenije. 2005. Kazalniki poslovanja za leto 2004.

14. GZS- Gospodarska zbornica Slovenije. Dostopno na: www.gzs.si.

15. JAPTI - Javna agencija RS za tuje investicije in podjetništvo: Dobre praske.

Dostopno na: www.japti.si.

16. Komisija Evropske skupnosti: Poročilo o izvajanju evropske listine za MSP v članicah EU. 2005. Bruselj.

17. Ministerie van Economische Zaaken. Benchmarking the Netherlands 2000. On the

Treshold of the New Millennum. 2000. The Hague.

18. Ministry of Education, Culture and Science. Learning without Constraint. 2001. The Netherlands.

19. Ministerie van Economische Zaaken. The Enterpreneurial Society: More

opportunities and fewer obstacles for enterprenership. 2000. The Hague. 20. MG- Ministrstvo za gospodarstvo. Dostopno na: www.gov.si.

21. Ministrstvo za malo gospodarstvo. Dostopno na: http://evropa.gov.

22. Nizozemsko ministrstvo za gospodarstvo. Dostopno na: www. mkb.nl.

23. OZS- Obrtna zbornica Slovenije. Dostopno na: www.ozs.si. 24. Portal Evropske unije. Dostopno na: www.etp.org.

25. Poslovna poročila o delovanju PMMG- pospeševalna mreža za mala gospodarstva

(2000-2001). 2002. Ljubljana: PCMG.

26. PCMG- Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Dostopno na: www.pcmg.si.

27. SPS- Slovenski podjetniški sklad. Dostopno na: www.podjetniški sklad.si.

28. Slovenska izvozna in razvojna banka. Dostopno na: www.sid.si.

69

29. Slovensko gospodarsko- raziskovalno združenje. Dostopno na: www.sbra.be/frame.htm.

30. SPIM-Slovenska podjetniška inovacijska mreža- izdano ob deseti obletnici

delovanja sekcije SPIM. 2001. Ljubljana: Pospeševalni center za malo gospodarstvo.

31. Support Serices for micro, small and sole Proprietors Business: Country Fiche-

Netherlands. 2002. Vienna : Austrian Institute for small Business Research.

32. Tovarna podjemov. Dostopno na: www.tovarnapodjemov.org.

33. Zakon o gospodarskih družbah. 52. člen dopolnitve zakona o gospodarskih družbah