PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA MESTNO OBČINO KRANJ … · smetanove torte V program mednarodne mature se bo od prihodnjega šolskega leta dalje mogoče vpisati tudi na kranjski gimnaziji

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A M E S T N O O B Č I N O K R A N J

Januar 2010 • Številka 1Leto: XII - ISSN 1408-7103

Kranjčanka predstavlja

2 - K R A N J Č A N K A

Otroško pustovanje

predstavitev mode 19. stoletja, vožnje s kočijo, festival lajnarjev

tradicionalni recitali Prešernovih pesmi, tisk cenzurirane zdravljice v Blaznikovi tiskarni

sejem domače in umetnostne obrti, nastopi pevskih zborov in folklornih skupin

Vabilo na plesVsako uro bomo po starem Kranju zaplesali valček iz Prešernovih časov.

Vabilo na recitacijeVabimo vse, ki bi želeli recitirati Prešernovo pesem pred Prešernovim spomenikom na dan prireditve, da se prijavite na naslov [email protected] . Udeležence bomo popeljali na brezplačni voden ogled po

Prešernovi poti v Kranju in po rovih pod starim Kranjem 27. februarja.

v torek 16. februarja od 17.00 ure … Sprevod otroških mask

Pustno rajanje v Kranju

v soboto 13. februarja od 9.30 ure

… Sprevod etnografskih pustnih skupin … Izbor naj pustne skupine

K R A N J Č A N K A - 3


Program PUM predstavlja priložnost za vse mlados-tnike, ki v šoli niso bili uspešni in jim ni uspelo po-iskati si zaposlitve. Koliko različnih zgodb se skrivaza njimi ... Z načrtnim individualnim delom udeležen-ci premagujejo svoje strahove, z uspešnim izpolnje-vanjem ciljev pa gradijo predvsem samozavest.Po veselem decembru in novoletnem praznovanju, kismo ga zaključili s kulinaričnimi mojstrovinami, smona PUM-u 5. januarja upihnili prvo svečko po ponov-nem začetku programa. Praznovanje je potekalo vkreativnem duhu, z izvedbo ustvarjalnih delavnic. Vrazličnih tehnikah izdelane grafike nam bodo dobrapodlaga za projekte, ki sledijo. Novo zapadli snegnam je prinesel tudi možnost oblikovanja velikihskulptur. Zasnežena igrišča pa nam niso preprečila ukvarjanjas športom, saj se s košarko, nogometom, odbojko indrugimi športi dvakrat na teden ukvarjamo v telovad-

nici. Sproščeno vzdušje s kančkom tekmovalnosti inspodbujanjem sodelovanja je dobra popotnica zavračanje na pot rednega šolanja. Zato tudi v novemletu nadaljujemo s strokovno učno pomočjo v oblikiindividualnih inštrukcij.Velik poudarek pa vseskozi dajemo tudi osebnim sti-skam, saj so te glavni razlog za neuspeh. Z zaupnimipogovori in delom na krepitvi samozavesti in koncen-tracije, s postavljanjem ciljev in zavzemanjem za nji-hovo uresničitev dosežemo rezultate, ki se zdijo naprvi pogled nedosegljivi. Marsikdo si prav s pomočjoPUM-a poišče delo in tlakuje pot k finančni neodvis-nosti. Vse se da, če se hoče, to mladi v programu ssvojimi rezultati stalno dokazujejo predvsem sebi, stako popotnico pa se bodo lahko uspešno spopadalitudi s šolo in drugimi ovirami, ki jih čakajo v življenju.

Pridruži se nam v prostorih v Stari Loki 31. Pokličeš nas lahko tudi na 031/623 729 ali 04/51162 90 in se že vnaprej pozanimaš o dogajanju tukaj.O vsem pa ti neposredno izpod prstov udeležencevpove tudi naš blog - najdeš ga na naslovu www.pumskofjaloka.blogspot.com. Če si brezposeln,boš dobil dnevno denarno nagrado in povrnjene stroške za prevoz.

Novo leto, nov začetekNovo leto je čas, ko si zastavljamonove cilje in smo polni svežih idej.To velja tudi za program PUM - priložnost novega začetka je v preteklem letu izkoristilo več kot30 mladih.

Operacijo delno financira Evropska unija izEvropskega socialnega sklada ter Ministr-stvo za šolstvo in šport. Operacija se izva-ja v okviru Operativnega programa razvojačloveških virov za obdobje 2009 - 2013,3. razvojne prioritete: Razvoj človeških vi-rov in vseživljenjskega učenja; prednostneusmeritve 3.2.: izboljšanje usposobljenostiposameznika za delo in življenje v družbitemelječi na znanju.

"Zabavne aktivnosti in doseženi uspehi prinesejo tudi dobro vzdušje!"

LJU

DS

KA

UN

IVE

RZA

ŠK

OFJ

A LO

KA,

PO

DLU

BN

IK 1

A, Š

KO

FJA

LOK

A

CN

M L

TD.,

D.O

.O.,

MAI

STR

OV

TRG

6,

KR

ANJ

Kranjčanka


KRANJČANKA (ISSN 1408-7103) je mesečna priloga Gorenjskega glasa za Mestno občino Kranj. Prilogo je pripravilGorenjski glas, d.o.o., Kranj: odgovorna urednica Marija Volčjak,urednica Suzana P. Kovačič. Komercialist: Janez Čimžar -041/704-857. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk:SET, d.d., Ljubljana, Ljubljana. Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Bleiweisova cesta 4, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13. E-pošta: [email protected]; mali oglasi: telefon04/201-42-47; delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto; KRANJČANKA je priloga 5. številkeGorenjskega glasa, 19. januarja 2010, v nakladi 21.400 izvodovjo dobijo vsa gospodinjstva in imetniki poštnih predalov v Mest-ni občini Kranj brezplačno. Raznos: Pošta Slovenije, PE Kranj.Naslednja Kranjčanka izide v torek, 9. februarja 2010.

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A M E S T N O O B Č I N O K R A N J

Januar 2010 • Številka 1Leto: XII - ISSN 1408-7103

NAROČAM

Ime in priimek:

Naslov:

Kranjčanka je redna priloga časopisa

Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območjeGorenjske. Časopis z bogato tradicijo, saj neprekinjenoizhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo vdaljne leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, poli-tično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vsehpodročij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Piše-mo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjskiglas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju inžalosti. Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas za-stavljamo tudi neprijetna vprašanja. Morda vas kdaj kajnaučimo. In seveda poskrbimo za sprostitev in zabavo.Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo zbrezplačnimi prilogami, kot sta npr. Kranjčanka inLočanka, ter ob koncu leta z letopisom GORENJSKA.Če vas poleg branja Kranjčanke zanimajo tudi novice zvse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

Na naslovnici: Evelin Krajnc v oblačilih JakopinaFoto: Matic Zorman

Kranjčani ponosnina Robijeve uspehePo zmagi in drugem mestu na sloviti skakalnici v Kulmu so Kranjčana RobertaKranjca najprej pričakali navijači doma naKokrici, nato pa mu je čestital tudi kranjskižupan Damijan Perne.

24Stran

Pišejo svojeplesne zgodbe Saša Lončar je konec leta prejela plaketo Mete Vidmar, ki jo Javni sklad RS za kulturnedejavnosti podeljuje za izjemnedosežke na področju plesneumetnosti ...

17Stran

Češnja na vrhu smetanove torte

V program mednarodne mature se bo od prihodnjega šolskega leta dalje mogoče

vpisati tudi na kranjski gimnaziji. O tem, kaj prinaša ta program, smo se

pogovarjali z ravnateljem Francijem Rozmanom in koordinatorko za mednarodno

maturo na njihovi šoli Natašo Kne Leben.

19Stran

Vtipkajmo Gorenjci.si

Spletni biografski leksikon Gorenjci.si že deluje, nove prostore v prenovljenem

Globusu pa v Osrednji knjižnici Kranj pričakujejo konec leta.

Prvi med njimi tudi direktor Viljem Leban.

7Stran



Kuhati ali ne kuhati?Odgovor na zgornje vprašanje je enostaven. Da, kuhati. Po-stavlja se novo vprašanje. Zakaj kuhati? Na to vprašanje pa jeodgovorov več. Kdor sam kuha, prevzame nadzor in odgo-vornost za svoje zdravje. Če se hranimo zunaj doma, pusti-mo, da z našim zdravjem upravljajo drugi. Kuhanje doma jecenejše, kar v teh kriznih časih tudi ni zanemarljivo. In tudiokusnejše, kar je zelo pomembno. Vsaj enkrat na dan naj bise ob obroku zbrala tudi vsa družina. Kljub temu da je v hi-trem življenjskem tempu to že luksuz. Ali veste, da je gospo-dinjstvo največje podjetje, ki ga vodimo v zasebnem življe-nju? Klobuk dol pred družino, ki zna ravnati z denarjem tako,da še kaj privarčuje. Kaj dati v lonec, da bodo vsi jedli, da boobrok zdrav, da bo dovolj, da bo cenovno ugodno, kaj poda-riti prijatelju, prijateljici ob poplavi vseh mogočih koristnih innekoristnih daril, kako in kje kupiti cenejše dobrine ...? V ku-linariki Krista vam pomagamo razrešiti marsikatero tako di-lemo. Udeleženci naših delavnic aktivno sodelujejo pri pri-pravi jedi in ustvarjanju izdelkov. Posamezni postopki pri-prave jedi so demonstrirani. Delavnice so namenjene vsem,ki želijo pridobiti nova znanja ali pa ta nadgraditi. Pri pripra-vi jedi je poudarek na raznovrstni prehrani brez dodatkov, recepti so preizkušeni, enostavni, seveda ne manjka tudi boljzahtevnih. Jedi, ki jih pripravljamo, so iz živil, ki jih dobimo vvsaki bolje založeni slovenski trgovini. Ob lepo pogrnjenimizi je okušanje jedi prvovrsten kulinaričen dogodek. Pokončanih delavnicah so naši želodčki polni in predejo odugodja. Udeleženci prejmejo vsa navodila za pripravo jedi inizdelovanje izdelkov tudi v pisni obliki, tako da lahko posve-tijo vso pozornost ustvarjanju.

FEBRUAR 2010● NAJLEPŠE DIŠI, KO SE PEČE KRUH, 1. 2. ponedeljek● RIBE IN MORSKI SADEŽI 1. DEL, 5. 2. petek● DOMAČE TORTE IN INDIJANČKI, 10. 2. sreda● ZALOGAJČKI ZA ŽURKE, 12. 2. petek● VEGETARIJANSKE JEDI, 15. 2. ponedeljek● DROBNO ČAJNO PECIVO 1. DEL, 17. 2. sreda● MESNE JEDI IN PRILOGE, 19. 2. petek

MAREC 2010● LAZANJE, TESTENINE IN SOLATE, 1. 3. ponedeljek● SLADKI ZALOGAJČKI - PECIVO 2. DEL, 3. 3. sreda● ŠKOLJKE, RIBE IN DRUGI MORSKI SADEŽI 2. DEL,

9. 3. torek● ŽGANCI, ŠTRUKLJI IN ZAVITKI, 12. 3. petek● ENOLONČNICE IN SLADKE PITE, 16. 3. torek● ZELENJAVNE PITE IN PRILOGE, 19. 3. petek● POTICE IN VELIKONOČNE JEDI, 22. 3. ponedeljek

URNIK DELAVNIC ZA FEBRUAR IN MAREC 2010

KJE? NA OŠ CVETKA GOLARJA

V FRANKOVEM NASELJU 51, 4220 ŠKOFJA LOKA

TRAJANJE? OD 16.OO DO PREDVIDOMA 20.00

CENA: 33 EVROV

PRI NAS JE KUHANJE ZDRAVO, ENOSTAVNOIN ZABAVNO

KULINARIKA KRISTA

USTVARJALNE IN KUHARSKE DEAVNICE

TELEFON: 059 020 714MOBITEL: 040 817 600

E-POŠTA: [email protected]

Ana Kavčič, Mojca Tavčar, Maja Ropoša inPeter Rotar so študentje drugega letnikaVišje strokovne šole Biotehniškega centraNaklo. Vsi štirje so izbrali študij Upravljanjepodeželja in krajine. ”Prednost programa jev pestri ponudbi izbirnih vsebin, kot sta Turi-zem in rekreacija na podeželju ter Treniranjekonj in učenje jahanja. Program je prilagod-ljiv, šola se povezuje s podjetji in prakso lah-ko opravljamo pri različnih, lahko da bodo-čih delodajalcih. Oktobra bo zaživel še višje-šolski program iz naravovarstva,” je poveda-la Ana Kavčič, navdušenje nad študijskimprogramom je delila tudi Mojca Tavčar: ”Našoli imamo promocijsko skupino, v okvirukatere se študentje udeležujemo kmetijskihsejmov po Sloveniji. Največ se predstavlja-mo z mlečnimi izdelki in pridobivamo izkuš-nje na področju trženja. Učimo se poslovne-ga sporazumevanja, med drugim je to zelopomembno pri uspešnem vodenju kmetije.”

Višja strokovna šola je pridobila razširje-no univerzitetno listino Erasmus, ki štu-dentom omogoča sodelovanje v vseh ak-tivnostih programa Erasmus. S tem ima iz-

kušnjo študentka Maja Ropoša. Takole joopiše: ”Mesec dni sem bila na praktičnemizobraževanju v Angliji. Delala sem na golf-skem igrišču; od košnje trave do urejanjaokolice. Zelo so se potrudili in mi povedaliveliko o tem, kako v celoti poteka njihovodelo. Stanovala sem pri družini, ki ima v lastigolfsko igrišče, za čas bivanja v Angliji semdobila štipendijo, predvsem pa neprecenlji-ve izkušnje. Prav vsak študent bi moral včasu študija dobiti tako izkušnjo,” je prepri-čana Maja, njen sošolec Peter Rotar pa oprednostih programa Upravljanje podeželjain krajine meni: ”Program je ogromno dopri-nesel k spoznavanju narave, ki jo zaradi tegazdaj bolj cenim. Izbirne vsebine so zanimive,navdušen sem nad predmetoma Zdravstve-no varstvo domačih živali ter Upravljanje zrekreacijskimi in športnimi površinami. Zatemo diplomske naloge pa sem izbral Ure-janje okolice v občini Tržič.”

Cilj programa je, da študente usposobijoza samostojno izvajanje dejavnosti, kot sovodenje kmetije, dopolnilne dejavnosti nakmetiji, vrtnarije, manjših živilskih obratov.

Biotehniški center Naklo Strahinj 99, Naklo

www.bc-naklo.si tel. št.: 04/277 21 11faks: 04/277 21 18

Študij z veliko prakseSpoznali smo nekaj bodočih inženirjev kmetijstva in krajine, navdušenih študentov programa Upravljanje podeželja in krajine.

Od leve: Mojca Tavčar, Maja Ropoša, Peter Rotar in Ana Kavčič

JAM

NIK

SIL

VO,

S.P

. E

LEK

TRO

INŠ

TALA

TER

STV

O,

HAF

NAR

JEVO

NAS

ELJ

E 2

9,

ŠK

OFJ

A LO

KA

Karikatura


Pogovor


Lani novembra je uradno življenje začelvzajemni spletni biografski leksikon Go-renjci.si, prvi tak v Sloveniji. V čem je nje-gova največja posebnost?

”Glavna značilnost vzajemnega spletnegabiografskega leksikona Gorenjci.si je njegovaodprtost. Vzajemnost namreč pomeni, dabodo gesla oblikovale različne institucije inorganizacije na Gorenjskem in tudi drugje injih z oddaljenega mesta neposredno vnašalev leksikon. V knjižnici smo pripravili pro-gramsko osnovo in oblikovali portal, podpi-sujemo že pogodbe s potencialnimi vpisoval-ci, ki jim bomo v nadaljevanju nudili tudiosnovno usposabljanje in navodila za vnosgesel na portal.”

Kdo so Gorenjci, ki sodijo v takšen leksi-kon, kakšen je vstopni prag za uvrstitevmed pomembne Gorenjce?

”Že definicija, kdo je v geografskem smis-lu Gorenjec, je zelo težka. Priznam, da tudidoločanje kriterijev za umestitev neke oseb-nosti v leksikon ni bilo lahko delo. Na koncusmo se odločili za bolj ali manj praktičen kri-terij, kdo je na Gorenjskem v preteklosti alisedanjosti zaznamoval življenje v pokrajini,nenazadnje tudi tako, da je njegovo delo zna-no tudi v drugih delih Slovenije ali tudi vsvetu. Seveda pa so kriteriji težko določljiviže, če jih gledamo z različnih zgodovinskihperspektiv in ocenjujemo z različnih vred-nostnih stališč ali sistemov, čigav prispevekje predstavljal za Gorenjsko nek pomembenmejnik in čigav ne. Sčasoma, ko bo vanjvključenih vse več ljudi, se bo verjetno ta kri-terij spreminjal in bo spletni leksikon Gorenj-ci.si vse bolj prehajal v nekakšen ”Kdo jekdo na Gorenjskem”. Leksikon se bo širil inz leti bodo, če se nekoliko pošalim, vanj vne-seni vedno manj znameniti Gorenjci.”

Torej bo portal, kljub temu da je zožen”le” na Gorenjce, vendarle temeljil na ši-roki zasnovi, da na spletu vsak lahko naj-de vse tiste, ki so toliko pomembni, da sosploh iskani?

”Tako. Ko smo postavljali portal, sodelavciv knjižnici so pripravili prvih 480 gesel, smotako rekoč sproti ugotavljali, koliko po-membnih Gorenjcev še ni uvrščenih in kakodaleč je še do takrat, ko bomo rekli, da redkokdo manjka.”

Smučarski skakalec Robert Kranjec jeta konec tedna (10. januar) ”prijavil kan-didaturo”, da bo nekoč vpisan v leksikon,ta trenutek pa že pogrešam na primer lite-rata Francija Zagoričnika ...

”No, leksikon smo ”napolnili” toliko, da talahko začne z delovanjem in da k sodelovanju

povabimo tudi druge ustanove, ki se, kot semdejal, že javljajo. Veselimo se sodelovanja znjimi in s tem tudi novih gesel. Naj še enkratpoudarim, na leksikon ne gledamo kot naleksikon kranjske knjižnice, ampak kot Go-renjski leksikon, v katerega bomo vsi prispe-vali relevantne zapise, da bo ta pod našimuredniškim nadzorom sčasoma zrasel v zelospodoben leksikon, v zelo dober vir informa-cij za vse uporabnike spleta. Vpogled v geslaje seveda brezplačen. Vsak lahko podatkeuporabi v nekem drugem delu, gradivo lahkoprosto predela, objavi in distribuira, vendarpa pod dvema pogojema, da to ni v komerci-alne namene in da navede vir teh podatkov.

In še to, biografski leksikon Gorenjci.si imaše eno funkcijo. Prepričan sem, da lahko pri-speva tudi k identiteti in samozavesti Gorenj-cev. Zdaj smo na začetku, življenje spletnegaleksikona se šele začenja, rasel bo iz leta vleto in upam, da bo sčasoma imel vsaj deset-krat večji obseg, kot ga ima danes.”

Kranjčani že precej dolgo čakamo tudina rojstvo nove knjižnice. Tudi vi že drugoleto iz splošnega v študijski oddelek knjiž-nice hodite mimo gradbišča ... No, v zad-njem času kaže, da se vendarle premika.Kje smo trenutno?

”Kaj bistveno več kot občani okrog potekagradnje ne vem. Pred natanko enim letomsmo zaključili z izdelavo načrtov, s katerimi,moram reči, sem zadovoljen. Knjižnica je za-snovana tako, kot smo si želeli, in kot lahkopresodim takole od zunaj, tudi gradnja v tehdneh poteka v skladu z načrti. Kakšnega bis-tvenega zastoja pri tem ne pričakujem, zatose resno pripravljamo na selitev nekje konec

tega leta. Poleti bo končan gradbeni del, sle-dila bo montaža notranje opreme, na koncupa najbolj zahtevno dejanje, selitev. Nanjo sepraktično pripravljamo že tri leta.”

Na kakšen način? ”V prvi vrsti smo se v tem času ukvarjali z

enotno obdelavo gradiva v naših fondih.Splošni in študijski oddelek sta bila različnoobdelana. V novi knjižnici bo večina gradivaprosto dostopna. Enotnega označevanja gra-diva smo se tako lotili pred tremi leti, vzpo-stavili pa smo nov sistem označevanja, kar jetrenutno posebnost v Sloveniji. Podlaga je si-cer še vedno stari UDK sistem, a smo uvedlinekatere novosti, s katerimi bomo tako knjiž-ničarjem kot uporabnikom prihranili čas,novi sistem pa je tudi lažje razumljiv in boljpregleden kot stari. Na novo je potrebno ob-delati 200 tisoč enot gradiva, kar je ogromnoin je doslej zahtevalo že precej naše energije.Vse delamo sami s pomočjo nekaj prosto-voljcev in študentov.

Druga stvar je uvedba samopostrežnega na-čina izposoje. Koncept delovanja knjižnice,način evidence, izposoje in vračila gradivabo v novih prostorih povsem drugačen, kotsmo ga poznali zadnjih dvajset let. Tako smopred dobrim letom uvedli v splošnem oddel-ku naprave, ki omogočajo samopostrežno iz-posojo in samopostrežno vračilo gradiva, inmoram reči, da se je zadeva dobro prijela.”

V zadnjem letu pa je šel poudarek tudi kdodatnim dejavnostim v okviru knjižnice,od predavanj, literarnih branj, razstav,glasbenih dogodkov ...

”Naš delovni slogan za novo knjižnico jeDnevna soba mesta. Knjižnico vidimo kotjavni prostor, kjer se bodo ljudje, poleg tegada bodo prišli po gradivo, tudi družili, izob-raževali, usposabljali v vseh starostnih obdob-jih ..., da bodo imeli ponudbo kulturnih de-javnosti, od predstavitev knjig, razstav, de-lavnic, do predstav, literarnih večerov, glas-benih nastopov ... V novih prostorih bomoimeli dvorano s 140 sedeži, dve računalniškiučilnici, pravljično sobo in še druge manjšekotičke, kjer se bo lahko odvijal kulturni inizobraževalni program. Zato smo že lani za-čeli s širšo ponudbo programov, ki zaenkratpotekajo v zelo neprimernih prostorih ..., sčimer pa smo se sprijaznili. Vse to počnemoz namenom priprav na novo knjižnico. Novainvesticija v Kranju bo upravičila investicijo,le če bo knjižnica živahen javni prostor, kjerse bo vedno kaj dogajalo, in kjer bodo vsiKranjčani vseh starosti, spolov, prepričanj invseh interesnih skupin dobili nekaj zase.”

Igor Kavčič

Vtipkajmo Gorenjci.siSpletni biografski leksikon Gorenjci.si že deluje, nove prostore v prenovljenem Globusu pa v Osrednji

knjižnici Kranj pričakujejo konec leta. Prvi med njimi tudi direktor Viljem Leban.

”Nova knjižnica bo postala dnevna soba mesta.”

Foto

: Igo

r Kav

čič

Dogodek po izboru župana


Prešernov smenjZavod za turizem Kranj osmega februarja pripravlja eno največjih

prireditev ob kulturnem prazniku, Prešernov smenj.

Predstavitev mode 19. stoletja, vožnja skočijo, festival lajnarjev, tradicionalnirecitali Prešernovih pesmi, tisk cenzuriraneZdravljice v Blaznikovi tiskarni, sejem do-mače in umetnostne obrti, nastopi pevskihzborov in folklornih skupin ... Z željo, daprispevajo h kulturni in turistični oživitvistarega mestnega jedra Kranja, od leta 2003organizirajo prireditev, ki temelji na nesnovnidediščini sejmarstva. Mesto se za en dan časzavrti nazaj, v prvo polovico 19. stoletja, časživljenja in delovanja pesnika dr. FrancetaPrešerna v Kranju, tudi ob pomoči strokov-njakov Gorenjskega muzeja. Prešernov čas jeprikazan s programom številnih kulturnihdruštev, folklornih skupin, pevskih zborov inglasbenih sestavov iz vse Slovenije. Po ulicahstarega Kranja se sprehajajo igralci in članifolklornih skupin v oblačilih iz 19. stoletja,poskrbijo pa tudi za oblikovanje pričesk iztega časa. Tradicionalno se vsako leto pred-stavijo nepogrešljivi ulični glasbeniki tistegačasa - lajnarji.

Kustosi Gorenjskega muzeja pripravijo javna vodstva po aktualnih raz-stavah, z ust-varjalnim programom pa poskrbijo tudi zanajmlajše. Skrbijo tudi za zbirko v Prešer-novem spominskem muzeju, ki je na ta dan,tako kot drugi muzeji v mestu, brezplačnoodprt za javnost. Več kot 50 razstav-ljavcevse predstavlja na stojnicah z domačo in umet-nostno obrtjo. Veliko razstavljavcev poskrbitudi za prikaz postopka izdelave. Obiskoval-ci se lahko skozi stari Kranj popeljejo s koči-jo, v tiskarni pa dobijo odtis cenzuriraneZdravljice. V starem Kranju še vedno deluje-jo gostilne, v katere je rad zahajal tudi samPrešeren. Poleg okušanja pestre ponudbe do-mačih jedi bodo lahko obiskovalci preizkusilisvoje spretnosti v številnih starih družabnihigrah, ob katerih so se meščani in obiskoval-ci zabavali že takrat. Tradicionalno se zrecitacijami njegovih pesmi predstavijoumetniki in obiskovalci, ki zberejo dovoljpoguma. Njegova dela ob največjem Prešer-novem spomeniku pred gledališčem izvajajotudi številni pevski zbori, ki se Prešernu poklonijo že na predvečer. S. K.

Dogajalo se bo tudi ...Poleg ponudbe hrane se boste na Prešernovem smenju v izbranih gostilnah lahko

preizkusili v različnih družabnih igrah iz Prešernovega časa. Novost letošnje prireditvebodo s plesom obarvane ulice in sicer se bodo vsako uro tako plesalci kot obiskovalci zavrteli v ritmu valčka iz Prešernovih časov. Namen je, da se bodo vključili tudi obiskovalci, kateri se bodo lahko zavrteli z igralci in tudi plesalci folklornih skupin. V sodelovanju z Gorenjskim muzejem bodo pripravili sejem starin.

Foto

: ar

hiv

Zavo

da z

a tu

rizem

Kra

nj

Županova kolumna


Parkiranje in turizem v Kranju

Vabimo vas, da se vpišete v program:

PREDŠOLSKA VZGOJA - enoletni poklicni tečaj

S programom bomo pričeli februarja 2010 in zaključili februarja 2011. Po zaključku pridobite naziv vzgojitelj/icapredšolskih otrok.

Pogoj za vpis v poklicni tečaj so uspešno zaključeni štirje letniki srednje šole.

Informacije: 04/ 506 13 60 in na www.lu-skofjaloka.si

Za Kranj bi težko rekli, da ima tradicijo klasičnega turističnega kraja, kot jo ima-jo nekateri drugi kraji, predvsem na zgornjem Gorenjskem. Od nekdaj pa je središ-če regije in je glede na arheološke najdbe (ob vsakem večjem vzdrževanju ali preno-vi ceste na ožjem mestnem območju se pokažejo nove pomembne najdbe) že od anti-čne dobe postojanka na križišču poti proti evropskemu zaledju.

Zato ni naključje, da ima slikovito staro mestno jedro z bogato stavbno dediščino,ki jo je vredno pokazati dnevnim obiskovalcem mesta. Prav tako je razvita kulturnadejavnost z muzeji in galerijami, svoj pečat dajejo trgovski in gostinski lokali, karvse pričakuje popotnik, ki ga pot zanese v naš konec. In zadnja leta se skupaj z za-vodom za turizem intenzivno trudimo, da bi mestnim znamenitostim in tistim na po-deželju dali privlačnost, ki bo pritegnila zahtevnega sodobnega turista. Ta pričaku-je pestrost in moč dogajanja.

Ker živimo v dobi izrazite mobilnosti, vezane na osebne avtomobile, se obisk Kra-nja začne s parkiranjem. Z leti se nam je nabralo precej različnih načinov parkira-nja, tako da je skoraj vsako parkirišče že imelo svojega. Lani smo se po umiku pro-meta iz starega Kranja močno soočali s pomanjkanjem parkirnih prostorov zlasti zatiste, ki živijo in delajo v starem mestnem jedru, kot tudi za obiskovalce. Nekaj reši-tev smo že uveljavili, večji del težav pa bosta odnesli novi parkirni hiši pod Sloven-skim trgom in ob Likozarjevi cesti na Hujah. Prav tako smo sklenili bolj poenotitinačine parkiranja. Javna parkirišča v neposredni bližini centra mesta postajajoplačljiva, od česar pričakujemo, da bodo v večji meri namenjena res obiskovalcem,ki pridejo v Kranj za nekaj ur, ne pa celodnevnemu parkiranju. V modri coni je par-kiranje omejeno na dve uri in je pri plačilu s kartico, ki jo izda MO Kranj, prva uraparkiranja brezplačna. Na parkiriščih, ki so zavarovana z zapornico, parkiranje niomejeno, prva ura parkiranja je brezplačna ne glede na plačilno sredstvo (gotovina,mobilni telefon, plačilno-kreditne kartice), vsaka nadaljnja ura pa stane 1 evro. Na-čine in lokacije parkirišč, ki so v Kranju plačljiva, smo predstavili v posebni knjiži-ci, ki jo boste ali pa ste jo že v teh dneh prejeli na dom. Lahko si jo ogledate tudi naspletni strani občine. Informacije o tem bomo posredovali tudi prek publikacij indrugih informacijskih poti, ki so namenjene turistom.

Že v preteklem letu smo se lotili obsežnih obnov stavb v starem mestnem jedru, sčimer gradimo kulturno in otroško četrt. Z novim letom je prišla dobra novica, dasmo pridobili evropska in državna sredstva še za tretji velik projekt (poleg že obnov-ljene Layerjeve hiše in kompleksa gradu Kieselstein, ki se intenzivno prenavlja), kismo ga poimenovali Trije stolpi in bo smiselno oživil nekdanje mestno obzidje.

Ta trenutek resnično hkrati gradimo na veliko lokacijah v centru Kranja, vendar zaboljše urejen prostor in pogoje, ki bodo v prid privlačnosti mesta. V moderno oko-lje, ki ohranja patino starega, bo veliko lažje umestiti turistične in kulturne vsebine.Pa tudi čas je pravi za tovrstne obnove, ko še lahko pridobimo nepovratna sredstva.

Župan Damijan Perne

Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Z naročnino prihranite 10, 20 ali celo 25 odstotkov!Čaka vas tudi darilo in kup drugih ugodnosti.

Pridružite se naši veliki družini naročnikov in skupajbomo potovali, tekli, kolesarili, se udeleževali zanimivihpredavanj, kupovali cenejše knjige ... Veseli vas bomo!

Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: [email protected]



KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJČisto je lepo.

Če prenavljate stanovanje oziroma imate večje količine odpadkov, vam

lahko ponudimo enkraten najem zabojnikov večjih velikosti, od 5 do 30 ku-

bičnih metrov. Zabojnik lahko najamete tudi za več dni. Pri tem lahko uvel-

javite tudi dopisnici in si s tem znižate stroške. Vabimo vas, da nas obiščete

na sedežu podjetja, kjer boste podpisali naročilnico in predložili dopisnici.

Zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov

Tudi letos bomo kosovne odpadke iz go-

spodinjstev zbirali na podlagi dopisnic.

Vsako gospodinjstvo je po pošti

prejelo dve dopisnici, vsaka za

brezplačen odvoz odpadkov do

količine enega kubičnega metra.

Ko boste imeli kosovne odpadke, izpolnite

dopisnico in jo vrnite po pošti oziroma pri-

nesite na sedež podjetja. Poklicali vas

bomo najkasneje v roku treh tednov.

Skupaj z vami se bomo dogovorili

za dan odvoza. Odpadke boste na

dogovorjeni dan pripravili na dostopno

mesto, kamor vsak teden na dan odvoza

pripravite vaš zabojnik za odpadke.

Vozila, s katerimi odvažamo kosovne

odpadke, so velika, zato vas prijazno pro-

simo, da odpadke res pripravite na mesto,

ki bo dostopno našim vozilom, saj bomo

le tako lahko prevzeli vaše odpadke.

Zmanjšajte strošek najema velikega zabojnika

Med kosovne odpadke sodijo: kosi pohištva, sanitarna oprema, gospodinjska bela tehnika,

hladilne naprave, vzmetnice, preproge, elektronska in električna oprema, kolesa, smuči, ...

Prepovedano je odlaganje gradbenega materiala, odpadkov, ki vsebujejo azbest, avtomobilskih

delov, pnevmatik, okenskih okvirjev s steklom in zelenega odreza (vej, grmičevja, ...).

Kosovne odpadke lahko

pripeljete tudi v zbirni

center za ločeno zbiranje

odpadkov v Zarici in pri

zaprtem odlagališču od-

padkov Tenetiše.

* V dopisu, ki smo ga priložili dopisnici, je prišlo do neljube

napake, in sicer je navedena še stara cena najema zaboj-

nika. Za napako se iskreno opravičujemo. Vabimo vas,

da obiščete našo spletno stran www.komunala-kranj.si, kjer

so objavljeni ceniki najema zabojnikov vseh velikosti.

Moj dom


HORTENZIJA

PINAPopust velja ob nakupu lesenega dela kuhinje nad 1.500 EURza gotovino in samo do 31. januarja 2010.

BOEN PARKETI

PVC podi FLOOR DESIGN

Dobava in montaža ZUNANJIH TERAS

Čistila in premazi za parket,

laminat, pluto, linolej in TERASE

Kutin d. o. o., Golniška c. 63, Mlaka pri Kranju, gsm: 040/316-816

AKCIJA 2– in 3–slojnih parketov vrhunskega proizvajalca BOEN:jesen, hrast, doussie, bukev in oreh

10% popusta na vse PVC pode FLOOR DESIGN

LINA

Akcijska prodajakuhinj SVEA

-20%

Kuhinjska blagovna znamka št. 1 v Sloveniji

SVEA All inclusive: izmera po dogovoru, izris,izdelava po meri, prevoz, vnos v stanovanje in montaža

Na Planini cenejše ogrevanjeOkoli štiritisoč tristo lastnikov stanovanj se je razveselilo novice,

da bo ogrevanje na Planini od marca cenejše za v povprečju 65 evrovna stanovanje. De

jan

Gerin

ger s

.p.

Župančičeva 2, 4000 Kranj, tel.: 04 233 05 89

PRODAJA IN SERVISP O P R AV I L A S TA R I N S K I H U R

URARSTVOGERINGER

KRANJ Žabnica, tel.: (04) 502 19 00, e-pošta: [email protected] BTC HALA 10, tel.: (01) 541 18 20, e-pošta: [email protected]

Pri Mestni občini Kranj so lani novembraobjavili poziv k oddaji ponudb za soproizvod-njo toplote in elektrike v toplarni Planina,razpis pa je prinesel ponudbo konzorcija štirihdružb: Elektra Gorenjske, Holdinga sloven-skih elektrarn, Domplana in Petrola, ki bodoinvestirali v prenovo kotlovnice na Planini inposkrbeli za cenejše ogrevanje. ”Dva pomem-bna vzroka sta, da smo se na občini odločili inobjavili javni poziv k oddaji ponudb za so-proizvodnjo toplote in elektrike v toplarni naPlanini. Prvi je ekološki vidik, saj želimoimeti okolju prijazno tehnologijo, prav tako paje pomembno, da bo za stanovalce ogrevanjebistveno cenejše kot do sedaj,” je ob zaključkurazpisa in izbiri investitorja povedal kranjskižupan Damijan Perne, podžupan Igor Velovpa je dodal, da bodo stanovalci letno prihraniliveč kot 300 tisoč evrov. Novost namrečpomeni 1,17 evra prihranka po kvadratnemmetru ogrevalne površine, znesek pa se boodštel od položnic. Položnice z upoštevanospremembo bodo stanovalci na Planini dobiliv mesecu marcu. V. S.

Nasvet arhitekta


Če iščete rešitev za preureditev vašegastanovanja in ste v zadregi, nam opišitein skicirajte vaš problem. Ne pozabitena mere in druge pomembne podatke,dopišite tudi vaše želje. V čim večjimeri jih bomo skušali upoštevati. Pis-ma pričakujemo na naslov: Gorenjskiglas, ”za Kranjčanko - ARHITEKT”,Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj.

Bralca Tina in Matej iz Kranja želitaprenoviti del stanovanja, kjer bi iz nekda-nje sobe rada naredila prehodno jedilnico.V njej želita veliko jedilno mizo za naj-manj šest oseb in manjšo omaro. Jedilnicanaj bo svetla in udobna.

Z odstranitvijo stene med sobo in hodni-kom dobimo večji in svetel prostor, ki bo sedaj namenjen druženju okoli jedilne mize.Na začetku je potrebno prenoviti stene, stropin tla, ki naj bodo po celotnem prostoru enaki. Svetujem vam svetle barve, tla najbodo prekrita s keramičnimi ploščicami rdečih odtenkov, stene pa v svetlo rumenemodtenku. Sredi sobe stoji velika okrogla mizain nudi mesto za do šest oseb ali več. Jedilni-co smo dopolnili s samostoječo lučjo, slikamiin rožami. Pohištvo je izbrano v slovenskih intujih trgovinah. Cena pohištva, ki obsega jedilnomizo, šest stolov, in luč je približno 500 evrov.

Jernej Červek, u.d.i.a.

Oprema novega stanovanjaMalo gradbenih del je bilo potrebnih, da sta bralca dobila veliko jedilnico,

ki bo služila tudi druženju s prijatelji.

Moda, lepota


Kozmetičnisalon Kozmetičnisalon

Petra Belančič s.p.Škofjeloška cesta 8, 4000 KranjTelefon: 040/833-094

V našem salonu si lahko povrnete energijo in ohranite mladosten videz kože s kozmetiko etre belle. Izdelki etre belle so nemškegaporekla. Čeprav pri nas še niso tako poznani, jih v Nemčiji uporabljajov 3000 kozmetičnih salonih. Naj samo omenimo obrazno nego z zlatim prahom ali pa kraljevski ritual za dušo in telo.

Dobrodošli v našem salonu, veseli bomo vašega obiska.

V kozmetičnem salonu 5ra vam poleg storitev, kot so manikura, pedikura, depilacija, nega obraza, izdelovanje umetnihnohtov, nudimo pakete za oblikovanje postave. Paketi vsebujejo kavitacijo - ne-kirurško liposukcijo, električno stimulacijo zinfrardečo lučjo, vakuum terapijo in pressoterapijo. Pakete oblikujemo glede na potreboin željo stranke, že sestavljene pakete pa si lahko ogledate na naši spletni strani www.5ra.si

Delovni čas:Pon., čet. 15.00-20.00Tor., sre. 8.00 -16.00Pet. 14.00 - 20.00Sobote po dogovoru.

TAXI MONET0 51 / 3 2 0 - 5 0 5

NAJCENEJŠI TAXI V MESTU

Pavla

Grč

ar s

.p., S

avsk

a Lo

ka 2

0, K

ranj

Navdih za novo kolekcijo frizur za jesen inzimo 2009/10 modni frizerji iščejo v začetku90-ih let in kasneje v času, ko so prevladova-le frizure svetovno znane manekenke LindeEvangeliste in nekaterih drugih manekenk,pri katerih je zanimiv videz prehiteval lepo-to. Zgodile so se prave preobrazbe na srednjekratkih frizurah in kameleonstvo na barvnempodročju. Začela se je epidemija barvanja in z njo dokončen propad priljubljenih traj-no skodranih las. Vedno bolj je prihajal vospredje zdrav videz las. Danes z vsem temlahko potegnemo vzporednico. Iz aktualnega

modnega paža lahko prehajamo na različ-ne dolžine ali pa si pustimo daljše lase. Nastajajo nove smernice paža, pri katerih jeodvzeta teža na spodnjem delu linije. Barvniodtenki so enakomerni in brez pramenov, zaželeni so pastelni toni. V jesensko-zim-skem času se najlepše lesketajo svetli pastel-ni odtenki. Pričeske so estetsko dodelane inkažejo naraven videz. Ne glede na letni čas,ki prinaša svojo modo in smernice, ter neglede na barvo in obliko pričeske, nikakor negre prezreti nege, kajti le zdravi in lepi lasjeso vedno ‘in’. Alenka Brun, foto: arhiv MS

Estetsko dodelane pričeske

Nagrajenci

FRIZERSKEGA SALONAVANJA iz članka v decembrski Kranjčanki so:

- Geliranje nohtov prejme: Edita Okršlar;- LiteRAM, trajno obnovo las, prejme:

Polona Lunar;- Virtualnega frizerja prejme:

Tatjana Bešter.Nagrajenkam čestitamo!

Gla

mur

Inte

rnat

iona

l d.o

.o.,

Tav

čarje

va u

lica

6,

Kra

nj

S HIŠO LEPOTE SAMO IN TANIAMladinska ulica 2, Kranj,

tel.: 04/236 44 70, www.glamslam.si

stilskapreobrazba

Styling, Ličenje

in Fotografije

Tania Mendillo

Pričeske Samo Boncelj

Jana prej

Bluza ORSAYHlače XANAKAPas, čepica, čevlji TALLY WEIJL


www.tania.mendillo.com


Moda

Bluza in telovnik ORSAY

Hlače in čevljiTALLY WEIJL

ZapestniciBATA

Bluza in hlače ORSAY

Korzet XANAKA

Čepica TALLY WEIJL

Bluza ORSAY

Hlače in za-pestnici

TALLY WEIJLČevlji

ZARA

Obleka XANAKAPuli ORSAYOgrlica TALLY WEIJL

Tečaj ličenja za vizažisteTečaj je namenjen vsem, ki vas zanima kreativno delo vizažista,ne glede na starost ali izkušnje. Vodila ga bo priznana vizažistkaTania Mendillo. Prijave do konca januarja na 041 912 825.Program bo potekal v treh delih (3 vikende po 12 ur) ter zaključni del z izpitom. Cena tečaja 290 EUR. Možni so tudi individualni tečaji za vizažiste, cena 450 EUR

Moda


Kranj je postal bogatejši za nov umetniškiatelje, v katerem domujejo izdelki blagovneznamke Badhabit (BH) domačinke TanjeDrinovec. Gre za vse vrste nakita in modnih

dodatkov, drobna darila, ki jih Tanja oblikujein ročno izdela sama, po željah in meri posa-meznika, pri tem pa upošteva značaj in barv-no shemo posameznika, kar je tudi glavna fi-lozofija BH: bistvo je v pravih barvah.

Vsak človek odseva svoje barve. Lahko gauvrstimo med določen barvni tip - ti so štirje,in vsak od teh tipov prenese določene barvebolj kot druge, ter s svojimi pravimi barvamiustvari zaključeno harmonično celoto ter v njihzažari. Če se barve ne skladajo z barvno she-mo posameznika, do tega ‘čudeža’ ne pride.

”Težko opredelim, za katere kose nakita sestranke bolj odločajo. Nekaterim so zelo všečpleteni izdelki iz kristalov in perlic, drugimpa bolj masivne obilnejše ogrlice drznih, iz-razitih barv, nenavadnih barvnih kombinacijin geometričnih oblik, po katerih me že pre-poznavajo,” razloži Tanja in še doda, da staseveda poleg barve pomembna tudi oblika innamembnost nakita, saj z njim lahko doseže-mo ‘piko na i’ končne podobe.

Alenka Brun, foto: Tina Dokl

Bistvo je v pravih barvahŽe odkar obstaja človek, obstaja tudi njegov nakit. Vedno so ga ljudje uporabljali v različne namene. Nakitje bil vedno prisoten in z njim tudi občutek in pomen. Z njim lahko dosežemo ‘piko na i’ končne podobe.

Tanja v svojem ateljeju

Pogovor


Konec leta ste prejeli plaketoMete Vidmar, ki jo Javni skladRS za kulturne dejavnosti po-deljuje za izjemne dosežke napodročju plesne umetnosti ...Kaj ob tem razmišlja dobitnicaSaša Lončar?

”Ah, nič posebnega. Nagradakot nagrada. Največja priznanjazame so dobre koreografije,uspehi mojih plesalcev na raznihtekmovanjih, dejstvo, da so neka-teri izmed njih za vedno ostali vplesu in že razmišljajo o študiju vtujini. Seveda pa ta nagrada naj-brž tudi kaže, da vsega tega, kardelam, ne delam zastonj. To jepotrditev, da verjamem v pravostvar. Sodobni ples je namreč vslovenskem prostoru pa tudi vrazličnih kulturnih institucijah ševedno nedefiniran. Za kakšenples gre, v čem se razlikuje oddrugih vrst plesa, v čem je njego-va vrednost. Nagrada je potrdilo,da ima ples, ki ga gojimo v KDQulenium, smisel in umetniškovrednost.”

Vredno je tudi sem in tja od-vrteti film nazaj ...

”Moji plesni začetki so že kardaleč. Pri desetih letih sem se pr-vič srečala z gibom in se odtlejučila različnih plesnih izrazov.Takrat je bilo največ showdanceain družabnega plesa. Pri devet-najstih sem začela delati v nekikomercialni plesni šoli, kjer sougotovili tudi moj občutek zaorganizacijo ... Ampak ko semvidela, da gre za neki ustaljenivzorec vzeti čim več denarja ma-turantom in jih zato naučiti čet-vorko ... To se mi je po dveh le-tih uprlo, želela sem prestopitiokvir vsega tega in začeti druga-čen ples, v katerem je pomem-ben predvsem občutek ...”

Občutek za gib, popolno so-delovanje razuma in telesa ...

”Ples, ki ga že deset let gojimov našem društvu Qulenium, jezelo samosvoj in edinstven ples.Ljudje se ga zato včasih kar malobojijo. S stališča gledalca zato,ker včasih takega plesa vedno nerazumeš, s stališča plesalca pazato, ker je treba vedno celostno

pristopiti k zadevi, saj za to po-trebuješ telo in glavo, vseskozimoraš razmišljati, kaj počneš. Vbistvu poskušaš iz sebe iztisnitisvoj lasten potencial, do popol-nosti moraš zaupati svojim mis-lim, ki ti pomagajo izoblikovatinek estetski ples, ki pa hkrati ninek vsakdanji plesni gib. In ko-nec koncev ima tako zasnovanples tudi neko terapevtsko vred-nost, saj hkrati z njim raste tvojaosebnost, razvija se tvoja lastnačustvena inteligenca.”

Ne bom vprašal, ali je pri-manjkuje. To pri polnem razu-mu potrjujem. Dandanes, kočlovek živi hitro, kot še nikolidoslej, ko je ”ni časa” eden na-ših najpogostejših stavkov, čus-tvena inteligenca preprostonima možnosti?

”Se strinjam. Zelo malo pozor-nosti namenjamo temu. Vsiljenritem življenja nam jemlje obču-tek, senzoričnost, občutek do so-človeka, mladi bi rekli ”ni feelin-ga”, vse je nekako plastificirano.To je najbolj ”problematično” pripubertetnikih, mladostnikih, kiso v najbolj kritičnem obdobju,ko so še nedefinirani in so še nag-njeni k uporu ... Če mladostnikuznaš podati določeno informaci-jo in hkrati izpostaviti tisto, karje negotovega v njem, s tem mladčlovek lahko dobi neko osebnost-no odločnost in odstopa od pov-prečnih sovrstnikov. Taki mlado-stniki so bili že od majhnega pri-morani razmišljati s svojo gla-vo.”

Dvorana, glasba, ...”... greš na oder in deluješ iz

sebe. V celoti s svojo glavo, svo-jimi mislimi in telesom hkrati.Lahko le ležiš in se ukvarjaš zosnovnim ritmom, kot je dihanje,lahko je to popolni minimalizem,a je dovolj, da je lahko hkrati te-rapevtsko in ustvarjalno. V plesuvseskozi raziskujem z vsakonovo koreografijo, novo zgodboin na srečo se ti nikoli ne konča-ta, saj se vsakič znova odpirajonovi pogledi, načini, pristopi, vvsakem novem procesu najdemnov izziv. Ne smeš se ustrašiti,

ostati moraš odprt in si vednoznova upati poskusiti. Večni iz-ziv je namreč, ko ne veš, ali se boizšlo ali ne.”

Vaše Kulturno društvo Qule-nium ste s somišljeniki ustano-vili pred desetimi leti, otroci izvaših prvih plesnih formacij sože ob zaključku najstniških let...

”Na začetku nas je bilo malo,zdaj smo ena taka malo večjadružinica. Med njimi so bili tudiotroci, ki so tudi po desetih letihše vedno z nami, čeprav so žesrednješolci, nekateri pa se ozi-rajo tudi po študiju v tujini. Vse-skozi z nami sodelujejo tudi zu-nanji sodelavci, sami plesni stro-kovnjaki, kot so Matej Kejžar,Tina Dobaj, Vita Osojnik ... Ve-liko se udeležujemo plesnih de-lavnic, kjer pridobivamo nove in-formacije, kaj se dogaja na po-dročju sodobnega plesa ...”

Vaša baza je še vedno Kranj? ”Še vedno, a predvsem ker sem

tukaj doma, ker so tukaj otroci,ki že dolga leta plešejo v Quleni-umu. Je pa res, da vsaj pet let ženeuspešno prosimo za prostor,

kjer bi lahko vadili, a na občinini pravega posluha, vedno nekjegostujemo. Če ne bi bila vezanana otroke, ki so začarani s ple-som, bi že zdavnaj šla v Ljublja-no, kjer sicer tudi že delujem.Druži nas atmosfera velike dru-žine, pripadamo drug drugemu.Jan in Beno sta vzornika mlaj-šim, oba se že ozirata proti na-daljnjemu študiju, na umetniškigimnaziji pa se šolajo tudi Lea,Neža, Zala in Ana.”

Novi izzivi, nove koreografi-je?

”Tako je. Hkrati z vodenjemšole ustvarjam nove predstave,koreografije. Pred novim letomje Beno nastopil v 45-minutnikoreografiji Evolucija. Projektsva delala eno leto in poznam gado potankosti, pa sem na premie-ri še vedno jokala od razburjenja.Novi plesni izzivi in nastopi, kovidim vse te moje otroke od naj-mlajših do že izdelanih plesalcevin plesalk, brez tega preprosto nemorem. Otroci pišejo svojezgodbe in jaz sem z njimi.”

Igor Kavčič

Pišejo svoje plesne zgodbe ”Plesno predstavo za enega plesalca Evolucija sva z Benom delala eno leto in poznam jo do potankosti,

pa sem na premieri še vedno jokala od razburjenja.” Ja, to je Saša Lončar iz KD Qulenium.

Plaketo Mete Vidmar je Saša Lončar prejela iz rok direktorja Igorja Teršarja.Foto: arhiv Saše Lončar

Kultura


Drugi četrtek v januarju so v Klubu ljubite-ljev Prešernovega gledališča gostili pesnikain pisatelja, dramatika, humorista, prevajalcaigralca in režiserja, v vseh pogledih izjemne-ga Andreja Rozmana Rozo. Ob voditeljiciAlenki Bole Vrabec se je občinstvu predstavilv svojih številnih umetniških vlogah, še pose-bej pa je predstavil svojo najnovejšo predstavomonokomitragedijo, kot jo sam imenuje Passi-on de Pressheren. S to predstavo Roza zaklju-čuje niz petih predstav Rozinteatra, v katerih seukvarja predvsem s slovensko identiteto. V”parijonu” na podlagi zgodovinskih dejstev nesvojevrsten način predstavlja čas, ko je vzpo-redno s Prešernovim obupom rasla ideja o Ze-dinjeni Sloveniji. Skozi lik Franceta Prešerna innekaterih njegovih sodobnikov gledalce ob sal-vah smeha popelje od začetkov Prešernovegapesništva prek njegovega sodelovanja z Mati-jem Čopom do zmage vznesenih narodobudnihpesmi Jovana Vesela Koseskega, marčne revo-lucije in Prešernove smrti.

Klub ljubiteljev Prešernovega gledališča se jev petih letih delovanja odlično prijel. Vsak me-sec v foajeju gledališča pripravijo dve do tri pri-reditve z različnih področij kulture, od večerovz zanimivimi gosti, pisatelji, pesniki, igralci,glasbeniki, do koncertnih nastopov, v sodelova-nju z gledališčem pa v zadnjih letih pred vsakodomačo premiero pripravijo večer z naslovomPredstava se predstavi. ”Od režiserja, drama-turga, igralcev, kostumografa imamo tako mož-nost izvedeti kaj več o predstavi, se z njim vži-veti v njeno ozadje, pogosto pa imamo tudimožnost ogleda ”javne vaje”,” razlaga pro-gramska vodja kluba Zvezdana Čujovič. Do-godkov se redno udeležuje od dvajset do petde-set članov, odvisno od tega, kaj je v programu.

Nekateri so stalni gosti, drugi priložnostni. Zgledališčem tudi sicer odlično sodelujejo. Vsičlani kluba, ki plačajo letno članarino 6 evrov,upokojenci in študenti nekaj manj, pa imajotudi popuste pri ogledu predstav v Prešernovemgledališču. Predsednik kluba je Jure Šprajc, kiposkrbi, da je ponavadi tudi druženje po pogo-voru, prestavitvi ... prijetno. Večeri se tako radizavlečejo v pozne ure.

”Letos predstavljamo igralce Prešernovegagledališča, tako smo že gostili Petra Musevske-ga, sledila bosta Vesna Slapar in njen mož,glasbenik Uroš Rakovec, pa Darja Reichman innjena mama ilustratorka Jelka Reichman ... indrugi,” napoveduje Čujovičeva in dodaja, daje prava družba zagotovo družba v Klubu lju-biteljev Prešernovega gledališča.

Igor Kavčič

Klub za kulturne Kranjčane Klub ljubiteljev Prešernovega gledališča že peto sezono bogati večere Kranjčanom, ki želijo kulturopogledati od blizu in na drugačen način. Nazadnje je bil gost v klubu Andrej Rozman Roza, ki se bo

27. januarja predstavil v njegovi avtorski monokomitragediji Passion de Pressheren.

Alenka Bole Vrabec je v duhovitem tonu iz Andreja Rozmana Roze izvabila marsikakšno zašpičeno ...

Foto

: Mat

ic Z

orm

an

Začetek leta fotografije Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj letos praznuje 100-letni-

co obstoja. V ta namen bodo skozi celo leto člani društva pripra-vili številne razstave, predavanja in druge dogodke. Za začetek jev galeriji kranjske hiše na ogled razstava 7 svetovnih mojstrov. Ssvojimi deli se predstavljajo avtorji, ki jih poznamo tudi iz med-narodnih razstav ”Miniature”, ki jih od leta 2002 dalje vsaki dveleti organizirajo kranjski ”puharjevci”. K razstavi so povabili se-dem kvalitetnih avtorjev, ki so bili v preteklih letih uspešni naomenjenih ”miniaturah”. Poleg dveh Slovencev prihajajo še iz Ar-gentine, Italije, Madžarske, Srbije in Švedske. ”Vsi sodijo tudimed uspešnejše fotografe v svojih državah in so nosilci številnihnagrad in priznanj na mednarodnih natečajih,” je povedal predsed-nik kranjskega društva Vasja Doberlet. Tako si lahko na razstaviogledamo po štiri fotografije Branislava Brkića iz Srbije, LuisaAlberta Frankeja iz Argentine, Nilsa Erika Jerlemarja s

Švedskega, Eleka Pappa z Madžarskega, Giuseppeja Tomellerijaiz Italije in domačih avtorjev Jureta Kravanje iz Celja in NikaSladiča iz Kranja. Razstava bo odprta do konca meseca.

Igor Kavčič

Nova ravnateljica glasbene šole Kranjska glasbena šola bo s prvim februarjem dobila novo rav-

nateljico. Svet zavoda je za petletni mandat izbral Kranjčanko PetroMohorčič. Gre za eno od številnih nekdanjih učencev in učenkkranjske šole, ki so se po študiju kot učitelji vrnili tja, kjer so začelisvojo glasbeno pot. Klavirja se je učila pri Jasmini Pogačnik, pokončani Gimnaziji Kranj in Srednji glasbeno baletni šoli v Ljubljanipa se je vpisala na Akademijo za glasbo, kjer je leta 2001 končalaštudij klavirja pri mentorju Hinku Haasu. Po šestih letih poučevan-ja klavirja pa bo odslej vodila eno največjih glasbenih šol v državi.

I. K.

Pogovor


Kranjska gimnazija je sredilanskega decembra pridobilalicenco za izvajanje mednarod-ne mature, ki jo pri nas izvaja-ta le še dve šoli. Predvidomabodo oblikovali oddelek z 22dijaki. O tem, kaj prinaša taprogram, smo se pogovarjali zravnateljem Francijem Roz-manom in koordinatorko zamednarodno maturo na njiho-vi šoli Natašo Kne Leben.

Ob praznovanju dvestoletnicegimnazijskega izobraževanja naGorenjskem bi pridobitev pro-grama mednarodne matureverjetno lahko imeli za češnjona vrhu smetanove torte?

Rozman: ”Ja, na vsak način.Tako kot je Kranj pred dvesto letidobil gimnazijo, kar je bila goto-vo pridobitev tako za mesto kotcelotno Gorenjsko, in je bila po-tem dobrih sto let nazaj uvedenapopolna gimnazija, kar je spetpomenilo novo dodano vrednost,tak pomemben mejnik zdaj pred-stavlja mednarodna matura. Tudinašim učiteljem sem rekel, damoramo narediti vse, da medna-rodno maturo dobimo v letupraznovanja; to smo napisali tudiv vlogi za pridobitev mednarod-ne mature.”

Omenjali ste, da ste si za pri-dobitev mednarodne matureprizadevali že dlje časa. Kje sobile največje ovire?

Rozman: ”Že na začetku moje-ga mandata ravnatelja sem začelrazmišljati o tem, ko sem spoznalravnatelja bežigrajske in mari-borske druge gimnazije. Potemsem sam rabil precej časa, dasem prišel do tega, da si to upam.Najprej sem si moral sam upati,da si potem upajo tudi drugi.Tudi starši so me spraševali, za-kaj gorenjski dijaki nimajo takihmožnosti kot ljubljanski in mari-borski. Kranj je namreč zaogromno stvari prikrajšan, ker jeLjubljana tako blizu. Razmere somorale dozoreti tudi na ministr-stvu, da je bilo sploh smiselnozaprosit za soglasje.”

Kaj se je torej spremenilo vtem času?

Rozman: ”Nikoli prej sploh ni-sem uradno zaprosil za soglasje,šlo je bolj za neformalne pogovo-re. Gre tudi za politično vpraša-nje, za strategijo - lahko je ‘tišča-ti’ naprej, kar je ljudem všečno, aže naprej veš, da ne bo sprejeto.Izpadeš velik ‘frajer’, a od teganima nihče nič.”

Tako kot pri gorenjski uni-verzi?

Rozman: ”Ja, klasičen primer.Pa tudi koncertno dvorano delamona ta način in jo bomo še dolgo.”

Kaj torej ta pridobitev pomeniza vašo gimnazijo in širše za Go-renjsko?

Rozman: ”Za Gorenjsko to po-meni enake možnosti, kot jih imaLjubljana, Maribor ... Zakaj bi semorali Gorenjci za vse voziti vLjubljano?”

To je verjetno tudi velika častza vašo šolo?

Rozman: ”Menim, da so zahte-ve za pridobitev mednarodne ma-ture kar velike. Uspehi na maturiso zagotovo pogoj, da sploh zapro-siš za soglasje. Potem pa so naspreverjali tudi s strani krovne orga-nizacije za mednarodno maturo,na podlagi česar pridobiš licencoza izvajanje mednarodne mature.”

Kako je zasnovan programmednarodne mature?

Kne Leben: ”Program se bo iz-vajal v tretjem in četrtem letniku.Oblikoval se bo enoten oddelek,verjetno z 22 dijaki. Od nacional-nega programa se razlikuje potem, da je predmetnik bolj strnjen;je samo šest predmetov v šestihskupinah, pri čemer mora dijak izvsake skupine izbrati en predmet.Način dela je bolj akademski, boljpoglobljen, in vsi predmeti so medseboj izenačeni. Vsak predmet sepet ur tedensko poučuje na višjemnivoju. Urnik pa je kljub temu poobsegu ur podoben našemu seda-njemu urniku, tako da dijaki zara-di tega ne bodo dlje v šoli. Potemje tu še teorija vednosti, ki povezu-je vseh šest predmetov in kritičnopretresa te predmete. Devetdesetur letno pa obsega še športni,ustvarjalni in prostovoljni del, kise ne ocenjuje.”

Kaj je torej bistvena razlikamed programoma splošne gim-nazije in mednarodne mature?

Kne Leben: ”Bistvena razlikaje v tem, da je število predmetovprecej manjše, vendar se obra-vnavajo bolj poglobljeno. Potempa je tu še maturitetna razisko-valna naloga, ki je raziskovalnanaloga v pravem pomenu. S temse v večji meri tudi na gimnazijovrača pravo znanstveno razisko-valno delo. Omenjena naloga ob-sega štiri tisoč besed, zato se mo-rajo dijaki pri njej res zelo potru-diti.”

Na koncu sledi zunanje pre-verjanje znanja ...

Kne Leben: ”Dijaki bodo pisa-li maturitetne teste kot drugi našidijaki, seveda v angleščini. Po-tem te naloge pošljemo v Car-diff, tam pa jih razpošljejo povsem svetu zunanjim ocenjeval-cem.”

Rozman: ”Izpite pišejo tudi pokoncu tretjega letnika, ob čemerje pomembna tudi interna ocena.Učitelj jo na svoj način oblikujepreko leta.”

Kne Leben: ”Interna ocena jepomembna tudi zato, ker univer-ze iz tujine pošljejo povpraševa-nje in želijo, da profesorji napo-vedo okvirno oceno dijaka. Poteh ocenah se namreč orientirajo,koga naj povabijo na razgovor v4. letniku. Velikokrat so namrečti dijaki zainteresirani za študij vtujini.”

Kaj bodo z mednarodno ma-turo še pridobili dijaki?

Kne Leben: ”Mednarodna ma-tura ima dober sloves, zato souveljavljene, prestižne univerzezainteresirane za dijake, ki joopravijo. V Sloveniji se v ta pro-gram vpisujejo nadpovprečni dija-ki. Ponavadi se dijaki, ki opravijomednarodno maturo, vpišejo naslovensko fakulteto prve izbire.”

Rozman: ”Ocene z mednarodnemature se namreč pretvorijo tudi vnaše ocene in te pretvorbe sougodne. Če nekdo uspešno opravimednarodno maturo, pri naši ma-turi ne more pri nobenem predme-tu dobiti nižje ocene od tri.”

Kdo vse se bo lahko vpisal v taprogram?

Rozman: ”Program je odprt zavse, ki so uspešno končali prvadva letnika gimnazije. Ponudbobomo poslali tudi na druge gim-nazije, predvsem na Gorenjskem.Res pa je, da se od dijakov priča-kuje soliden učni uspeh in dobroznanje angleščine.”

V primeru, da bi bila potrebnaomejitev vpisa - na kakšni podla-gi se bo odvijal izbirni postopek?

Rozman: ”V primeru, da bo pri-šlo do omejitve vpisa, bodo zelopomembni individualni razgovori.Zagotovo bo to glavni kriterij. Sicerje normativ 22 dijakov, a ima šolatoliko rezerv v finančnem smislu,da bomo lahko vpisali še kakšnegadijaka več. Če bo zanimanje še bistveno večje, pa se bo zbral celo-ten učiteljski zbor in bomo na neknačin točkovali uspeh.”

Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič

Češnja na vrhu smetanove torteV program mednarodne mature se bo od prihodnjega šolskega leta dalje mogoče

vpisati tudi na kranjski gimnaziji.

Franci Rozman Nataša Kne Leben

Foto

: Gor

azd

Kavč

ič

JEZIKOVNI TEČAJI

RAČUNALNIŠKI TEČAJI

Angleščina Nemščina ItalijanščinaŠpanščina Francoščina RuščinaJaponščina Poljščina Arabščina

Slovenščina Latinščina Kitajščina

TEČAJI ZA PROSTI ČASMozaik Klekljanje Nakit Keramika Slikanje Risanje Poslikava stekla, svile,...

Windows Word Excel Power Point

MEKON LOKA D.O.O.Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka

tel.: 04 51 50 [email protected]

ZA:učencedijake

študenteodrasle

upokojence

KDAJ?Pričetki od

9. februarja dalje.

Na voljo je več kot 200

različnih terminov.

PONUDBAjezikovni tečaji

60 učnih ur odrasli

249 EURCena vsebuje 20% DDV.



Zanimivosti


RAV4. Že od 20.900€.

Yaris. Že od 8.990 €.

www.toyota.si

TodayTomorrowToyota

Toyota Verso. Sanjska priložnost.Brezpla�ni paket Dream v vrednosti do 3.600 €.

Urban Cruiser. Že od 15.200 €.

Pora

ba g

oriv

a: 4

,5 –

7,0

l/10

0 km

; em

isije

CO

2: 1

15 –

185

g/k

m.

AC LOVŠEJarška cesta 11Domžale(01) 729 9000

AC LOVŠECesta Staneta Žagarja 65bKranj(04) 280 9000

Ekipa mladincev Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Podblicaje bila konec leta v Braslovčah na 8. državnem kvizu gasilske mladi-ne. ”Martin Potočnik, Rok Šolar in Tilen Vrhunc, ki so ekipo sestav-ljali, so za udeležbo na državnem tekmovanju morali biti med najbolj-šimi tako na gasilskem tekmovanju Mestne občine Kranj kot tudi natekmovanju Gorenjske regije. Za pripravo na vsa tekmovanja so vlo-žili veliko truda in velik del svojega prostega časa,” je povedala men-torica mladine Mateja Potočnik.

Na državnem tekmovanju v Braslovčah so bile zbrane najboljše eki-pe mlajših pionirjev, starejših pionirjev in mladincev iz vse Sloveni-je. ”Po odprtju in uvodnih govorih smo začeli s tekmovanjem, ki jebilo razdeljeno na teoretični in praktični del. Pri teoretičnem delu

smo reševali naloge iz zgodovine gasilstva, preventive, splošnih in ga-silskih znanj. Praktični del je bil sestavljen iz dveh nalog, in sicer ve-zanja vozlov in spoznavanja gasilskega orodja. Po tekmovanju smo siogledali še predstavitve gasilcev, slovenske vojske in policije, lahkosmo se pomerili v pikadu ali se udeležili likovne delavnice. Končno paje prišel težko pričakovani del razglasitve rezultatov. Vsi vloženi trudinaše ekipe so se obrestovali, saj je ekipa mladincev PGD Podblica do-segla odlično drugo mesto,” je še povedala Potočnikova. S. K.

Srebrni mladi gasilci s Podblice

Ekipa mladincev Prostovoljnega gasilskega društvaPodblica je na 8. državnem kvizu gasilske mladine

v Braslovčah dosegla odlično drugo mesto.

Od leve: Anton Koren (predsednik GZS), Rok Šolar, Martin Potočnik, TilenVrhunc in Martina Jelovčan (predsednica mladinskega sveta GZS)

Rekreacija


Smučišče Senožeta privlačno zlasti za družineSmučarskih užitkov se je te dni mogoče na-užiti tudi na smučišču Senožeta v Srednjivasi v Bohinju, kjer je ta čas 80 centimetrovumetnega in naravnega snega. Smučišče jeposebno privlačno za družine, saj so progeprimerne za učenje smučanja. Razen tegaimajo na smučišču organizirano tudi šolosmučanja, tako da je kadarkoli mogoče najeti smučarskega učitelja.Začetki omenjenega smučišča po besedahpredsednika športnega društva Srednja vasJožeta Gumzeja segajo v leto 1974, ko je ne-kaj vaških navdušencev na pobudo MartinaZupanca uredilo proge in postavilo improvi-zirano vlečnico. Od leta 1998 s smučiščemupravlja srenjsko športno društvo. ”Leta2000 smo ga popolnoma obnovili, večino-ma s prostovoljnim delom naših članov inštevilnih drugih,” je pojasnil Gumzej. Razenpribližno 800 metrov dolge družinske progesta smučarjem na voljo še dve okrog 600metrov dolgi progi, ki sta tudi osvetljeni,tako da je na njih mogoča tudi nočna smu-ka, in sicer od četrtka do sobote od 18. do

21. ure. Vlečnica sicer obratuje vsak dan od9. do 16. ure, otroška vlečnica od 10. ure.Smučišče, ocenjuje Gumzej, lahko naenkratsprejme do petsto smučarjev, da ni preveli-ke gneče. ”Prirejamo tudi športne dneve zašole, pa sindikalne tekme za podjetja, gasil-ce ... Skupaj s smučiščem Kobla prirejamoše tekme za pokal Bohinja, vsako leto v fe-bruarju pa pripravimo tudi tekmovanje vskokih z navadnimi smučmi,” je razložilGumzej.Letošnja zima jim je izredno naklonjena, sajso zaradi obilice snega smučišče lahko od-prli že 24. decembra lani. Za celodnevnosmučarsko karto morajo odrasli odšteti 12evrov, otroci pa 8, dopoldanska oziroma po-poldanska pa stane 10 oziroma 6 evrov.Prav toliko je treba odšteti tudi za nočnosmuko, karta za otroško vlečnico pa stane 4evre. V prihodnje imajo v načrtu ureditev šedveh smučarskih prog, pohvalijo pa se lahkotudi z urejenimi tekaškimi progami v dolžini14 kilometrov, pri čemer je 3,5-kilometrskidel tudi osvetljen.

Jože Gumzej

ŠP

OR

TNO

DR

UŠ

TVO

SR

ED

NJA

VAS

- BO

HIN

J, S

RE

DN

JAVA

S V

BO

HIN

JU 9

7 D

, S

RE

DN

JAVA

S V

BO

HIN

J

SmučiščeSenožeta je privlačno zlasti zadružine.

Smučanje je priljubljen šport,za katerega se odloča veliko lju-di. Premalo pa se jih zaveda, daje za smučanje, kljub temu da sena vrh pripeljete z žičnico, v do-lino pa se spustite s smučmi, po-trebna dobra fizična pripravlje-nost, poleg tega je potrebno po-skrbeti tudi za krepitev mišic, sčimer zmanjšamo možnost zapoškodbe. Vaje za krepitev mišicnajbolje izvajamo v fitnesu. Zanekaj nasvetov smo vprašali Ju-reta Bolko iz novega fitnes cen-tra v Kranju Maxxfit. Bolka sezadnjih deset let ukvarja s sveto-vanjem pri pripravi športnikov,rekreativcev in z nasveti na po-dročju športne prehrane.

Kako se pripraviti pred od-hodom na smučanje?

”Pri smučanju so zaradi novekarving tehnike kolena in sklepi

bistveno bolj obremenjeni, karpo drugi strani pomeni, da je tre-ba temu ustrezno pripraviti tuditelo. ”Smučarske” poškodbe sose v zadnjih letih zaradi hitrostiin obremenitev v zavoju preseliles spodnjega dela nog v glavnemna poškodbe kolen, kolenskihvezi. Stegenske mišice so v veli-ki meri zadolžene za to, da doteh poškodb ne pride. Velikavečina smučarjev bi morala vsajdva meseca pred smučarsko se-zono začeti s pripravo spodnjegadela in stabilizatorjev telesa, dado teh težav ne bi prihajalo. Obdobri kontroli in v primeru, dagre za trenirano osebo, za kolikortoliko discipliniranega rekreativ-ca, se da veliko narediti tudi vmesecu, v mesecu in pol. Pripo-ročam vaje v fitnesu vsaj dva dotrikrat na teden.”

Na smučanje dobro pripravljeniPreden se poženete po belih strminah, je pomembno, da poskrbite za fizično pripravljenost,

okrepite mišice in tako zmanjšate možnost poškodb. Več o tem je povedal Jure Bolka iz fitnes centra Maxxfit iz Kranja.

Jure Bolka iz fitnesa Maxxfit je pojasnil, kako pomembne so tudi za smučarjevaje za krepitev mišic.

Rekreacija


Smučišče Osovje, ki se razteza ob regionalni cesti proti Črnivcu le do-brih deset kilometrov iz Kamnika, je edino smučišče v kamniški občini,ki omogoča dnevno in nočno smuko tako začetnikom kot tudi zelo do-brim smučanjem. Člani Smučarskega društva Črna, ki za smučišče inponudbo ob njem skrbijo tudi to zimo, so ga uredili pred dobrimitridesetimi leti in v vsem tem času je postal priljubljeno zimsko zbira-lišče smučarjev iz Kamnika in širše okolice.Smučišče, ki ima približno 300 metrov dolgo smučino z osemdesetimimetri višinske razlike na 780 metrih nad morjem, med tednom in obsobotah obratuje v poznih popoldanskih urah, tako da je smuka od 18.do 21. ure možna pod žarometi. V soboto smučišče odprejo že ob 9.uri, prav tako v nedeljo, ko je smučarjem namenjeno vse do 16. ure.Ves čas obratovanja deluje tudi okrepčevalnica v topli brunarici tik obsmučišču, kjer se smučarji lahko odpočijejo in pogrejejo z vročim ča-jem ali kuhanim vinom. Člani Smučarskega društva Črna so s prostovoljnim delom v minulihletih smučišče zelo posodobili. Pred dvanajstimi leti so kupili vlečnico,ki so ji pred dvema letoma zamenjali sidra in jeklenico. Smučišče ure-jajo s teptalnim strojem in snežnim topom, ki so mu to sezono dodališe enega, zato snega res ne primanjkuje. V teh zimskih dneh ga imajopribližno pol metra, zaradi precej senčne lege pa naj bi se tudi letosobdržal vse do marca.

Na Osovju je vsako leto še posebej veselo med zimskimi šolskimipočitnicami, saj člani društva skupaj s svojimi smučarskimi učitelji ževrsto let pripravljajo začetno in nadaljevalno šolo smučanja za os-novnošolce. Petdnevno aktivno preživljanje prostega časa na snegubo tudi letos med zimskimi počitnicami potekalo od 10. do 15. ure. Za85 evrov se bodo otroci naučili smučati, poskrbljeno je tudi za malico,zadnji dan pa se bodo pomerili še v tekmovanju. Prav po tekmovanjihpa je smučišče Osovje še posebej znano in priljubljeno med rekreativ-nimi smučarji. Vsako leto namreč pripravijo nekaj tekmovanj, tudi zapodjetja in organizirane družbe, saj imajo vso potrebno opremo zakakovostno in varno izpeljavo slalomov in veleslalomov. Udeležencemna zabaven način pričarajo tekmovalno vzdušje, po želji tudi podžarometi. S svojimi smučarskimi učitelji izvajajo tudi individualnoučenje smučanja v vseh starostnih skupinah. Smučišče je namreč na-menjeno prav vsem, predvsem pa družinam. Cene to zimo ostajajo enake lanskim, saj dnevne in nočne vozovnicestanejo po sedem evrov oz. pet evrov za otroke, dopoldanske inpopoldanske pa po pet evrov oz. 4,2 evra za otroke.

Družinska smuka nad KamnikomNa smučišču Osovje v Črni nad Kamnikom imajo letošnjozimo snega dovolj, tudi po zaslugi novega snežnega topa.Med tednom smučanje pod žarometi, med zimskimi počitnicami šola smučanja za otroke.

Konkretno: kakšne vaje imate v mislih?”Gre za kombinacijo vaj: od počepa, ki je osnovna in najbolj kom-

pleksna vaja, vaj za krepitev trebušnih mišic, hrbtnih mišic, ramen-skega obroča do vaj za nožni biceps. Teh vaj žal ne moremo izvajatidoma, ker za to nimamo ustrezne opreme. Za konkretno pripravo jepotreben obisk fitnesa.”

Kakšne so vaše izkušnje, se ljudje dovolj zavedamo, da je po-trebno mišice na smučanje pripraviti?

”V zadnjih letih je precej več povpraševanja po preventivnih oblikahvadbe, žal pa temu še vedno ni namenjene dovolj pozornosti. Velikoljudi na smučišču preživi le nekaj dni v sezoni, veliko jih je v presla-bi kondiciji in prav v takšnih primerih največkrat pride do bolečin vmišicah, do poškodb, poleg tega se pri smučanju hitreje utrudijo. Naj-pomembnejši del priprav v fitnesu je posvečen krepitvi mišic, za kon-dicijsko pripravljenost pa moramo skrbeti vse leto, in sicer s splošni-mi oblikami rekreacije, s katero se ukvarjamo. Potrebno se je zaveda-ti, da so poškodbe sicer sestavni del športa, največ, da se jim izogne-mo, pa lahko naredimo sami. Ko enkrat na smučišču začutiš, da je ne-kaj narobe, je največkrat že prepozno. Za preventivo je mesto v fitne-su in v kondicijski pripravi čez celo leto. ”

Vaje za moč pa niso pomembne le za smučarje, temveč za vse re-kreativce?

”Če govorimo o splošni sliki rekreativcev, je bolj pomembna sploš-na priprava celega telesa kot pa specifična, kot je to v primeru smu-čarjev. Za to obliko vadbe bi prav tako priporočil obisk v fitnesu dvado trikrat na teden. Za doseganje boljših rezultatov svetujem posvet zinštruktorjem. Izvedemo lahko različne tipizacije treningov, ki nas zbistveno manj vloženega truda pripeljejo do boljših rezultatov, kot pače bi se vadbe lotili sami brez strokovne podpore. Velja pa, da so vajeza krepitev mišic pomembne za vse in veliko prispevajo k temu, da priizbrani športni aktivnosti ne bi prišlo do poškodb.”

Maja Bertoncelj

Uspešni nastopi ŽRK KranjV Kranju deluje tudi Ženski rokometni klub Kranj, čigar

predsednik je Vitomir Podlogar. Zelo uspešne so igralke v kate-goriji mlajših deklic B, ki so v vrhu lestvice lige Center, v katerinastopajo ekipe z Gorenjskega in Ljubljane. V tej kategoriji ima-jo v ŽRK Kranj 25 igralk, poleg tega pa vzgajajo še okrog 40deklic letnika 2000 do 2002. Trudijo se tudi po organizacijskiplati in decembra so organizirali prvi božično-novoletni rokomet-ni turnir, ki je potekal na Osnovni šoli Matije Čopa. Na turnirjuso poleg domače ekipe sodelovale še ekipe Rokometnega klubaCELEIA iz Žalca, Osnovne šole Jakoba Aljaža in Osnovne šoleMatije Čopa iz Kranja, namenjen pa je bil kategorijam deklic let-nik 1997 in mlajšim. M. B., foto: Matic Zorman

Mlade rokometašice ŽRK Kranj

Sm

učar

sko

druš

tvo

Črn

a pr

i Kam

niku

, K

rivče

vo 1

4,

Sta

hovi

ca

”Po uspešni poletni sezoni smo vsi čakali,kako bo šlo na tekmah pozimi in vsaj zasemoram reči, da nisem dvomil, da se bodo us-pehi nadaljevali. Gotovo ga ni Kranjčana aliKranjčanke, ki ne bi bil ponosen na tvoj uspehna Kulmu. Vsi se zavedamo, da je to plod dol-goletnega trdega dela, ob tem pa je bilopotrebno še precej talenta in tudi gorenjsketrme,” je ob čestitkah Robertu Kranjcu za ne-davni uspeh na poletih v Kulmu povedalžupan Damijan Perne in hkrati poudaril, daje tradicija smučarskih skokov v Kranju žedolga. ”Imamo infrastrukturo, na katero smolahko ponosni, tekmovalci imajo možnosti zatreninge in šolanje, imamo dobre strokovnj-ake in s tem se lahko pohvalimo,” je ob spre-jemu na občini poudaril župan Perne, ki jeRobertu Kranjcu v spomin na uspeh v Kul-mu podaril sliko Kranja, prav tako pa se je zapožrtvovalno delo zahvalil dolgoletnemuklubskemu trenerju Janiju Grilcu in vsemdrugim iz SK Triglav, ki že vrsto let vzgajajouspešne rodove smučarjev skakalcev.

Robert Kranjec, ki je bil vesel pozornostinavijačev in župana, je povedal, da je zado-voljen, ker je po naporni novoletni turnejiimel še toliko moči, da se je zbral in užival obskokih na obeh tekmah v Kulmu. ”Novoletnaturneja ni potekala čisto po mojih načrtih, sajsem pričakoval več kot skupno uvrstitev naštirinajsto mesto. Malce sem se še lovil stehniko in vrhunskega rezultata ni bilo.Nasprotno pa je bilo v Kulmu vse po mojihželjah, na tekmah sem res užival,” je povedal

Robert Kranjec, ki ga sedaj čaka še naj-pomembnejši del sezone. Po tekmah sve-tovnega pokala v Zakopanah, Oberstdorfu,Klingenthalu in Willingenu bodo tudismučarji skakalci med 13. in 22. februarjemnastopili na zimskih olimpijskih igrah v Van-couvru, sezono pa bodo zaključili med 19. in21. marcem na svetovnem prvenstvu v poletihv Planici.

”Res me sedaj čaka še nekaj tekem sve-tovnega pokala, sicer pa sta že v mojih mis-lih na prvem mestu uspešen nastop naolimpijskih igrah in seveda nato še domačesvetovno prvenstvo v poletih v Planici,” prednovimi izzivi dodaja Robert Kranjec.

Vilma Stanovnik,foto: Gorazd Kavčič


Šport

Kranjčani ponosni na Robijeve uspehePo zmagi in drugem mestu na sloviti skakalnici v Kulmu so Kranjčana Roberta Kranjca najprej pričakali

navijači doma na Kokrici, nato pa mu je čestital tudi kranjski župan Damijan Perne.

Svetovne zimske masters igre so druženje športnikov, starejših od25 oziroma v nekaterih športih nad 30 let. Letos bodo v zimskiizvedbi prvič potekale pri nas na Gorenjskem, na igre pa se je pri-javilo okoli dva tisoč petsto rekreativnih športnikov iz 42 držav.Čeprav na masters igrah ni pomembno, od kod športniki prihajajo,je spodbudno dejstvo, da jih bo več kot tisoč iz Slovenije. Tekmovalibodo v alpskem smučanju, tekih na smučeh, biatlonu, smučarskihskokih, hokeju na ledu in dvoranskem nogometu.

Najbolj množično v okviru iger bo alpsko smučanje, saj se bo pokranjskogorskih strminah spustilo kar 1050 smučarjev. Tekače nasmučeh in biatlonce bo gostila Pokljuka, v Kranju in Žireh pa botekmovalo kar 200 smučarskih skakalcev. Od tega jih bo 63 skoči-lo na 100-metrski skakalnici v Kranju. Slovenskih predstavnikov bo

21, največ pa jih bo pripotovalo iz Finske in Norveške, skupaj okoli100. Norveška ekipa se bo ponašala z najstarejšim udeležencemJohnom Eldemom, starim 78 let.

Kljub odpovedim čeških hokejskih ekip bo turnir v hokeju na leduizredno zanimiv, saj se bo pomerilo 27 ekip iz vsega sveta, med nji-mi pa bo 15 slovenskih. Najstarejši igralci so združeni v ekipi Ve-terani Jesenice. Prav tako je najstarejša ekipa v futsalu sestavljenaiz slovenskih igralcev, ki so si nadeli ime Prijateljni. Turnir v futsalubo v Šenčurju.

Slovesnost ob odprtju iger bo potekala 25. januarja ob 19. uri vZdraviliškem parku na Bledu, vabljeni pa so tako športniki kot lju-bitelji športa in njihovi navijači.

V. S.

Na kranjski skakalnici tudi veterani Konec tega meseca, med 25. in 31. januarjem, bodo imeli tudi rekreativni športniki

priložnost, da se preizkusijo na svetovnih zimskih igrah, smučarji skakalci veterani pa bodo tekmovali na kranjski skakalnici.

Po uspehu v Kulmu je Robiju Kranjcu čestital tudi kranjski župan Damijan Perne.


Šport, oglas

Po nastopu 219 tekmovalcev v kvalifikaci-jah se je s finalnimi nastopi po 16 najboljšihv vsaki kategoriji prvo januarsko sobotokončalo tekmovanje za 20. Pokal Kranja vkegljanju. Vrhunec je bil nastop zadnjegabloka finalistov, ki je odločal tudi o zmago-valcih. Pri moških je Franc Grubar (ZarjaElektronika Kamnik) v neposrednem dvobo-ju s 672 keglji premagal dvakratnega zmago-valca Pokala Kranja Uroša Stoklasa (ZoranŽibret, s.p.), ki jih je podrl 616. Za namečekje Franc izboljšal prav Urošev le tri dni starrekord kegljišča (664 kegljev). NajboljšiTriglavan je bil na sedmem mestu JanžeLužan s 566 keglji.

V ženski konkurenci je turnir dobil najm-lajšo zmagovalko v vsej zgodovini. Šele 16-letna Triglavanka Monika Blagovič je v zad-njem lučaju za en sam kegelj premagala NinoBlaž (Triglav) in s 559 keglji osvojila svojprvi turnir v karieri. ”Zmago sem sizaslužila, kljub poškodbi desnega zapestjasem veliko trenirala,” je po zmagi povedalaMonika.

Med rekreativci je bil znova najboljši LojzeDemšar (Železniki) s 561 keglji. Prvič vzgodovini Pokala Kranja so pripravili tuditekmovanje v kategoriji slepih in slabovid-

nih. Pri ženskah je slavila Marija Fras (Cel-je) s 677 keglji, pri moških pa je zmagalJakob Vodušek (Celje) s 742 keglji.

V. S.

Do zmage z rekordom kegljiščaPri kranjskem kegljaškem klubu Triglav so prvo januarsko soboto zaključili 20. Pokal Kranja, zmag pa sta se veselila novi rekorder Franc Grubar in mlada Triglavanka Monika Blagovič.

Najboljša na 20. Pokalu Kranja v kegljanju sta bila Franc Grubar in Monika Blagovič. Foto: Marko Gril

Fit

Tim

d.o

.o.,

Jern

ejev

a ul

ica

12

, Kra

nj


Avto

Nemški Audi bo v kratkemzačel prodajati tretjo generaci-jo svojega največjega modelaA8, ki je s svojo aluminijastokaroserijo prvič postavil mej-nik med prestižnimi avtomobi-li že leta 1993. Novinca zazna-mujejo športno dinamična zu-nanjost, inovativne tehnologijein suvereno udobje.

Novinec prihaja na trg z dve-ma motorjema, bencinskim 4,2FSI z 273 kW (372 KM) in di-zelskim 4,2 TDI, ki doseže 258kW (350 KM). Kmalu se jimabo pridružil še 3,0 TDI s 184

kW (250 KM). Vsi pogonskistroji se lahko pohvalijo z iz-boljšanima močjo in navorom,pri čemer se je poraba gorivazmanjšala za 13 do 22 odstot-kov, kar gre pripisati inteli-gentnim tehnologijam za pove-čanje učinkovitosti, kot sta de-nimo rekuperacijski sistem ininovativni sistem upravljanja stoploto. Kasneje bo v paletomotorjev vključena še drugarazličica motorja 3,0 TDI zmočjo 150 kW (204 KM) inpogonom spredaj, ki bo imelapovprečno porabo samo 6 li-

trov na 100 kilometrov in izpu-stom emisije CO2 159 gramovna kilometer. K povečanjuučinkovitosti veliko prispevatudi novi serijski menjalnik,

osemstopenjski tiptronic zugodno porazdelitvijo prestavin velikim skupnim prestavnimrazponom.

Matjaž Gregorič

Športnost v prestižnem razreduAudi prihaja na ceste z novo generacijo svoje admiralske ladje A8.

��

��

Avto

Okrogli mesec pred dokončno medijskoglobalno predstavitvijo, ki se bo zgodila 10.februarja, je Nissan razkril ime svojega no-vega malega terenca. Juke bo med kupce za-peljal oktobra, prvič pa bo javnosti postav-ljen na ogled marca na avtomobilskem salo-nu v Ženevi. Novinec v marsičem izhaja izštudijskega vozila Qazana, med Nissanovi-mi serijskimi modeli pa se bo zrinil medkompaktni družinski Note in ‘crossover’Qashqai.

Juke bo prihajal s tekočih trakov Nissanovesodobne tovarne v Sunderlandu v Veliki Bri-taniji, kjer že nastajajo Qashqai, Qashqai+2in Note. Nissan je kupcem inovativno zasno-vo ‘crossover ‘najprej ponudil v ZDA, z Ni-ssan Muranom, leta 2003. Nemudoma je po-žela odobravanje, saj je pritegnila kupce, kiso želeli vozilo dinamičnega dizajna, avto-mobilsko natančnega vodenja, s prednostmipogona na vsa kolesa in privzdignjenega se-denja. Pri tem vse skupaj ni bilo ujeto v tipič-no škatlasto obliko klasičnega terenca. Raz-iskava med Nissanovimi kupci je pokazala,da večina kupcev manjših in kompaktnih av-tomobilov v Evropi meni, da od neizvirnih innenavdihajočih možnosti, ki se zdijo kot svo-jevrstne preslikave dominantne kombilimu-zinske zasnove, ne dobi tistega, kar pričakujein želi. Nissan Juke je bil zasnovan in razvit,da bi kupcem ponudil alternativo kompak-tnim kombilimuzinam v Evropi.

Podrobnejše tehnične informacije o novemNissanovem modelu so zaenkrat še zavite vmeglo.

Matjaž Gregorič

Majhen, vendarvsestranski

Nissan bo na avtomobilskem salonu v Ženevi predstavilnovinca z imenom Juke.


Renault ostaja v Formuli 1Renault se je odločil ostati zavezan

Formuli 1 in se veseli obetov strateškegapartnerstva z družbo Genii Capital -podjetjem s sedežem v Luksemburgu, kije specializirano za nove tehnologije,menedžment tržnih znamk in avtomo-bilistične športe. Po predlagani prodajivelikega deleža moštva Renault F1 pod-jetju Genii bosta oba partnerja skupajvodila moštvo. Dokument o nameri, kista ga podpisali obe podjetji, naj bi bilpodpisan v začetku leta. M. G.

www.gorenjskiglas.si

Zanimivosti


Z igro Mojster poštevanke sta na natečajuUstvarjalni učitelj leta sodelovala tudi Mari-janca Cuderman iz osnovne šole Trstenik innjen partner Marko Kern in zanjo prejela po-sebno priznanje v kategoriji prvo triletje. Pobesedah Marijance Cuderman se v zadnjemčasu nanjo obrača vse več staršev, ki jih zani-ma, kje je mogoče dobiti oziroma kupitiomenjeno igro. Zato je pojasnila, da se igraMojster poštevanke nahaja na spletnih stra-neh osnovne šole Simona Jenka Kranj in si jovsak lahko brezplačno prenese na računalnik.

Igra Mojster poštevanke je pomoč učencempri urjenju poštevanke v 3. razredu, pri čemersta združila tako učenje kot zabavo, pri tempa uporabila sredstvo, ki je danes otrokomzelo blizu - računalnik. ”Igrica je zasnovanatako, da si sledi deset računov od lažjega pro-ti težjemu. Če se otrok zmoti, se igra prekine,če jih vseh deset reši pravilno, pa se mu meričas. Otroci se potem uvrstijo na lestvico intekmujejo tudi med sabo. Vse pa je podprto zzabavnimi komentarji,” je še razložila Mari-janca Cuderman. V tretjem razredu, je pojas-nila, je namreč zelo pomemben cilj, da otro-ci poštevanko osvojijo do avtomatizma, karje lahko zelo enolično, z računalnikom pa tospremenijo v igro. M. R.

Mojster poštevankeje na voljo na spletu

Ni nam vseeno, kaj pojeste

OKREPČEVALNICA PINJOLAvam nudi:

KRUH IN DRUGI PEKOVSKI IZDELKI

[ narejeni po klasični metodi ]

SENDVIČI, PITE, POGAČE, SOLATE, DNEVNA JUHICA, SLADICE MALO DRUGAČE

NOVO V JANUARJU: TESTENINE, RIBE

Gregorčičeva 10, Kranjtel: 04/20 20 020

odprto od 7. - 20. uresobota od 8. - 13. ure

PONDERA, D. O. O., JURČIČEVA UL. 4, KRANJ

CN

M L

TD.,

D.O

.O.,

MAI

STR

OV

TRG

6,

KR

ANJ

Marijanca Cuderman

Prireditve


KRANJ - KOLEDAR PRIREDITEVJANUAR 2010TIC Kranj, Koroška cesta 29, Kranjtel: 236 30 30, fax: 236 30 31, e-pošta: [email protected], www.turisticnodrustvo-kranj.siODPRTO VSAK DAN OD 8.00 DO 19.00SOBOTE, NEDELJE, PRAZNIKI ZAPRTO

TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ, Koroška cesta 29, tel. 236 30 30www.turističnodrustvo-kranj.sie-pošta: [email protected]

Na Glavnem trgu:23. 1. Januarski sejem30. 1. Januarski sejem

Vsako soboto od 8. do 13. ure Sobotni sejmi.

ZAVOD ZA TURIZEM KRANJ, www.tourism-kranj.si, Glavni trg 2, tel. 04/238 04 50, 04/238 04 51

Kranjski rovi: ogledi, zborno mesto pred Kranjsko hišo, do-datne informacije po tel. št. 04/2380-450Ekološka tržnica na Glavnem trgu ob vodnjaku, vsak četrtekod 16.30 do 18.30

GORENJSKI MUZEJ KRANJtel. 04/201 39 54, 041/767 363

MESTNA HIŠA, Glavni trg 4odpiralni čas: torek - nedelja od 10. do 18. ure,ponedeljek ZAPRTOStalna etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenj-skemStalna arheološka razstava Železna nitStalna razstava del Lojzeta DolinarjaRazstava Denar prihodnosti - največja zbirka plastičnihbankovcev na svetu; odprto do 15. februarja 2010Vstopnina: 2,3 evra. Vodeni ogledi po predhodnem dogo-voru.

PREŠERNOVA HIŠA, Prešernova 7odpiralni čas: torek - nedelja od 10. do 18. ure, ponedeljek ZAPRTOStalna razstava Dr. France Prešeren - življenje in deloVstopnina: 2,3 evra. Vodeni ogledi po predhodnem dogovoru.

MALA GALERIJA, Glavni trg 4tel. 04/202 10 21, 040/578 877Odprtje razstave Mete Adamič Bahl; odprto do konca janu-arja

Galerija Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernove-ga sklada, Glavni trg 18,tel. 031/479 678, odpiralni čas: torek - nedelja od 10. do18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure, ob nedeljah,ponedeljkih in praznikih ZAPRTOStalna zbirka Prešernovih nagrajencev in nagrajencevPrešernovega sklada.Razstava akademskega slikarja, nagrajenca Prešernovegasklada in letošnjega Prešernovega nagrajenca za življenjskodelo Zmaga Jeraja; odprto do 22. januarja 2010.

Cafe Galerija Pungart, Trubarjev trg 6Fotografska razstava avtorja Igorja Gramca

LEDENA DVORANA ZLATO POLJE, Koroška cesta 30, 4000 Kranj, tel.: 041/659 686www.ledena-dvorana-zlatopolje.si

23. 1. ob 15.30: Rekreativno drsanje; vstop prost24. 1. ob 10. uri: Rekreativno drsanje; vstop prost30. 1. ob 15.30: Rekreativno drsanje; vstop prost31. 1. ob 10. uri: Rekreativno drsanje; vstop prost

SKAKALNI KLUB TRIGLAV, Pot na Jošta 25, 4000 Kranj, tel.:04/236 57 00, www.pklub-triglav.si

25., 26., 27., 28., 29., 30. 1. ob 9. uri, skakalnica Bauhenk,Gorenja Sava: Svetovne zimske igre veteranov: skoki na 70in 100 m.

OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJŠtudijski oddelek, Tavčarjeva ulica 41, tel. 04/201 35 55 21. 1. ob 19.30: predstavitev knjige V vetru, avtorice Bibe Jamnik

Pionirski oddelek, Slovenski trg 4, tel. 04/201 35 7720. 1. ob 17.30: Skandinavska pravljica: Velika bela mačka- pravljica z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje 25. 1. ob 16. uri: ustvarjalna delavnica za otroke od 9. do 12. leta27. 1. ob 17.30: Vidmar, M.A.: Modro pišče -pravljica z ust-varjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje

Gorenjski muzej, Tomšičeva ulica 44, 4000 Kranj, tel.:04/201 39 50, www.gorenjski-muzej.si21. 1. ob 17.30: Javno vodenje po razstavi Denar prihodnosti

Klubar, Slovenski trg 7, 4000 Kranj24. 1. ob 19.30: Potopisni večer Iran; Matic Bitenc30. 1. ob 21. uri: koncert Double Truble31. 1. ob 19.30: potopisni večer Islandija: Živa Slavec

Gostišče Arvaj, Kajuhova 2, 4000 Kranj20. 1. ob 20. uri: Pojemo z Metko Štok

Javni gosodarski zavod Brdo, Predoslje 39, 4000 Kranj, tel.: 04/260 10 00, www. brdo.si

26. 1. ob 20. uri: Simfonični orkester Glasbene šole Logatec:Ustvarjanje sozvočja klasičnih in sodobnih komponistov;dvorana Grandis Kongresnega centra Brdo

DRUGE PRIREDITVE

PRIREDITVE, SEJMI

RAZSTAVE

ŠPORT, IZLETI, REKREACIJA

Krice krace prireditveV Otroškem kulturnem centru Krice

Krace v Kranju imajo vsak petek ob17.30 prireditve za otroke. Ta petek bonastopila Lucija Grm s predstavo Dekli-ca s sulico. V petek, 29. januarja, bopredstava Lutkovnega gledališča Tri znaslovom Ojoj, boli, 5. februarja boMuca Copatarica v izvedbi LG Labirint,12. februarja pa bo Kaličopkovo gleda-lišče nastopilo s predstavo Zima je prima.

V počastitev kulturnega praznika 8.februarja bo ob 11. uri v Krice kracahpravljični dogodek literarne skupine Sredmorja z naslovom Mišek Skodelček, ve-like črke in mavrični junaki.

Še vedno poteka projekt EKO pod ze-leno smreko, ravno tako v Krice kracah,vsako soboto ob 11. uri, tema tega mese-ca je papir (različne tehnike obdelave,recikliranje, izdelovanje papirja ...).Danes začnejo tudi z drugo projektnodelavnico na temo polstenja. S. K.

CN

M L

TD.,

D.O

.O.,

MAI

STR

OV

TRG

6,

KR

ANJ

Čivkarije


Ritke, zdravje in čajarnaVsak mesec je dobil svojo ritko, decembrske žurke so se končale brez večjih pretresov, Kranj je po

novem bogatejši za fitnes in čajarno. Pa še kakšnega novega nadobudnega frizerja bi tudi lahko našli.

Takole sta zajčici podpisovali svoj koledar in izvabljali nasmehe na moškihobrazih v kranjskem Barrocu. V lokalu so poskrbeli tudi za dobro glasbo, najpogumnejši pa so se postavili dekletoma ob bok, se fotografirali z njima inna koncu odšli s koledarjem.

Kranjski fotograf Boštjan Gunčar (s pomočjo prijateljev) je predstavil zanimivkoledar, pri katerem so tokrat sodelovale ritke. Zabava ob lansiranju novegakoledarja je v galerijo Planika privabila tudi Denisa Bero, Eda Požgaja in Benjamina Rezarja. Boštjan je skrajno levi.

Letošnji december je poskrbel za sproščeno razpoloženje tudi pri direktorici Zdravstvenega domaKranj Lili Gantar Žura in njenemu soprogu.

Član benda Kraljeve mesnine Sandi Murovec inkranjski župan Damijan Perne, ki se je tudi oglasilna Božični štali v kranjskem Daliju.

MaxxFIT je zrasel na temeljih znanega fitnesa prikranjskem bazenu, le da je lastnik (Jure Bolka) nov.Na fotografiji v družbi svojega dekleta.

V prostorih kranjskega Mega Centra so nedavno odprli čajarno. Ob odprtju jevečer glasbeno popestrila Rebeka Dremelj.

Veselo razpoložena nova frizerska moč Kranja, Iris Hervol. Konec leta je odprlafrizerski salon v bližini Vodovodnega stolpa.

Alenka Brun / Foto: Matic Zorman, Gorazd Kavčič, Tina Dokl, AB

Sami pri sebi se boste morali odločiti, česa sipravzaprav želite in do kam segajo vaši cilji. Vse je

odvisno samo od vas. Odpirale se vam bodo velike priložno-sti za dober zaslužek. S tem se vam lahko kasneje nudijomožnosti za izpolnitev vaših starih ciljev. Denar, ki ga pričaku-jete, vsekakor pride še ob pravem času.

RIBI 20. februarja – 20. marca

Pred vami se bo odprlo obdobje prostega časa inne boste mogli verjeti, da imate končno čas za

sebe in svoje potrebe. Zadnje čase so bili ljudje preveč od-visni od vas, pa tudi vi ste prevzemali vedno več odgovorno-sti. V zadnjih dneh tega meseca vas čaka nekaj lepega, karvam bo vzelo sapo.

DEVICA 24. avgusta – 23. septembra

Na delovnem področju vam bodo končno prišleprav vaše dolgoletne izkušnje. Kljub skromnosti

boste ponosni na sebe. Malo več strpnosti na čustvenem po-dročju vam na trenutke ne bi škodovalo, prej kot to spoznate,bolje bo za vas. Za določen čas se vam obeta spremembaokolja, kar vam pride zelo prav.

VODNAR 21. januarja – 19. februarja

Nekako ne boste našli čustvenega ravnotežja.Potrebno se bo odločiti in uskladiti želje z real-

nostjo. Izmikali se boste aktivnemu delu in ob vsaki taki prilož-nosti boste imeli pripravljen zelo dober izgovor. Včasih sepreveč trudite z iskanjem izhoda, ki ga imate čisto pred no-som. Bodite pozorni.

LEV 23. julija – 23. avgusta

Situacija, v kateri se boste znašli, bo pozitivna zavas, le reševala se ne bo tako hitro, kot si boste

zamislili. Radi bi prehiteli svojo prihodnost, a kot boste kmaluspoznali, to ni mogoče. Besede v čustvenem odnosu, ki ženekaj časa visijo v zraku, bodo prišle na plan, s tem pa tudirešitev. Obeta se vam presenečenje.

RAK 22. junija – 22. julija

Pri delu boste spoznali, kako pomembno je sode-lovanje in da prava beseda ob pravem času lahko

naredi čudeže. V ljubezni se boste počutili malce nemočni,saj se ne boste znali odločiti. Zamera že dolgo časa visi v zra-ku. Vseeno vam bo, pa čeprav ostane pri zadnji besedi. Nakoncu bo vse dobro.

KOZOROG 22. decembra – 20. januarja

Težave, povezane s službo in denarjem, bosteskušali odpraviti z nasmeškom in veliko mero do-

bre volje. Strah vam vsako težavo naredi še hujšo in večjo,edina rešitev je, da se strah sprejme. Na delovnem področjuse vam kmalu odpira priložnost, ki je nikakor ne smete zamu-diti. Novice vas razveselijo.

STRELEC 23. novembra – 21. decembra

Vedno znova sami sebi otežujete stvari. Cesta, pokateri hodite, ima tudi ovinke oziroma bližnjice, ki

jih ne izkoristite, ali pa vsaj ne dovolj. Zdravstveno stanje vasbo prisililo k počitku. K sreči ne bo nič kaj hujšega in tudi nedolgotrajno, ravno toliko, da se odpočijete in se odmakneteod vseh vsakdanjih skrbi.

DVOJČKA 21. maja – 21. junija

Drug za drugim se vam bodo vrstili dogodki, ki sosicer pričakovani, pa tudi ne. Odprtih bo veliko

vprašanj in v želji po odgovorih se boste zagnali v delo. Sku-šali boste reševati neke napete odnose, ki vam že dalj časapovzročajo same težave. Res da vam bo to vzelo kar nekajčasa pa tudi energije, a zadeva se na koncu dobro reši.

BIK 22. aprila – 20. maja

Izkušnje in znanstva boste končno začeli uporab-ljati sebi v korist. S tem se vam bodo odprle nove

poslovne prilike, pa tudi denarno se vam bo poznalo. Zaradičustvenih zadev boste še kar nemirni. Obisk, ki ga dobite, pavam vse skupaj še bolj postavi na glavo. Bodite pozorni nadrobna, a pomembna dejanja.

ŠKORPIJON 24. oktobra – 22. novembra

Ker se na delovnem mestu počutite zelo domače,boste ogroženi, da obtičite na istem mestu brez

možnosti za napredovanje. Staro upanje, ki ste ga že zavrgli,pride spet na površje. Potrudite se in dajte vse od sebe, davam sreča spet ne uide. Športne aktivnosti vam med drugimpomagajo tudi pri osebni rasti.

TEHTNICA 24. septembra – 23. oktobra

Čeprav boste imeli dobre občutke, z rezultatomne boste povsem zadovoljni. Nekateri ne bodo

zmogli ali pa ne hoteli razumeti vaše situacije. Navkljub vse-mu boste prešli od besed k dejanjem in uspeli. Včasih se jetreba malo sprostiti, pa čeprav je zato treba malo globlje sečiv žep. Ker pa to ni vaša navada oziroma razvada, se vam bonekaj dni oglašala slaba vest.

OVEN 21. marca – 21. aprila

Sestavila: Tanja - 040 514 975 Horoskop


www.euroton.si

PE Ljubljana: Tel: 01 200 26 70 PE Ljubljana: Tel: 01 530 30 00 PE Celje: Tel: 03 491 87 00 PE Nova Gorica: Tel: 05 335 57 16 PE M. Sobota: Tel: 02 530 03 70 PE Novo Mesto: Tel: 07 337 98 75 PE Koper: Tel: 05 631 04 03 PE Maribor: Tel: 02 471 67 40 PE Ptuj: Tel: 02 749 10 00 PE Velenje: Tel: 03 898 73 20 PE Kranj: Tel: 04 234 48 65

Akci

ja v

elja d

o 2

8.2

.2010 o

z. d

o r

azp

rod

aje

zalo

g.

Po

pu

sti se

ne s

ešt

eva

jo.

Slik

e s

o s

imb

olièn

e.

Prodaja in izposoja strešnih kovčkov Thule.

Castrol TXT Softec 5W-40 4 litre

Valvoline Durablend 10W-40 5 litrov

Total Quartz 7000 10W-40 5 litrov

Elf Competition,10 V40 4 litre

Čistilo za steklaZimax 3l

AkumulatorEnergizer AH 45 D+

Ostala zimska oprema

* Cena izposoje na dan, v primeru najema za veè kot 7 dni. ** 10% na vse strešne kovèke in nosilce Thule.

*

**

Documents

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA MESTNO OBČINO KRANJ … · smetanove torte V program mednarodne mature se bo od prihodnjega šolskega leta dalje mogoče vpisati tudi na kranjski gimnaziji