PP - PRIMERJALNI PREGLED

PREGON POLICISTOV, OSUMLJENIH KAZNIVIH DEJANJ

Pripravila:Marjana KrižajJanez Blažič

Številka naročila: 63/2011Descriptor/Geslo: Policija/Police, Kaznivo dejanje/Offence, Pravni status/Legal statusDatum: 27.1.2012

Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

2

I UVOD

Po Zakonu o kazenskem postopku ima policija v predkazenskem postopku številne pristojnosti, ki so usmerjene predvsem na odkrivanje storilcev kaznivih dejanj. Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka (prvi odstavek 148. člena ZKP).

Slovenska kazenskopravna zakonodaja do leta 2007 ni imela nobenih posebnih določb, ki bi kako drugače urejale pristojnost za preiskovanje kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili policisti. Tudi ta so v predkazenskem postopku preiskovali delavci policije v sklopu Ministrstva za notranje zadeve. Državni zbor je na predlog vlade leta 2007 sprejel spremembo Zakona o kazenskem postopku1, po kateri je bila pristojnost za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo (med drugim) uradne osebe, zaposlene v policiji, prenesena na specializirani oddelek Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. S tem naj bi se po mnenju predlagatelja zagotovilo učinkovito in neodvisno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki so pripadniki policije in še nekaterih drugih organov (npr. vojaške policije). Hkrati je bila predlagana sprememba Zakona o državnem tožilstvu, s katero se je ustanovil tak oddelek (ZDT-E, Uradni list RS, št. 40/2007). Z novim Zakonom o državnem tožilstvu (ZDT-1, Uradni list RS, št. 58/2011) je bil tovrstni oddelek preimenovan (Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili), sodi pa v Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije oz. je njegova samostojna notranja organizacijska enota s posebnim položajem, ki deluje po načelu strokovne in operativne avtonomnosti (povzeto po 199. členu ZDT-1).

S tem v zvezi je treba kratko pojasniti, da tudi Zakon o policiji ureja postopek v primeru, da posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine. Gre za pritožbe, ki jih najprej obravnava vodja organizacijske enote, če se pritožnik z njegovimi ugotovitvami ne strinja in pa v primeru, da iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa (nadaljnji) postopek reševanja pritožbe vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Gre za interni postopek, ki ne poteka po pravilih Zakona o kazenskem postopku in ga ne prikazujemo podrobneje.

Po veljavni ureditvi je torej Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili izključno krajevno in stvarno pristojen za obravnavo vseh kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe, zaposlene v policiji.

V slovenskem Kazenskem zakoniku za policiste za enaka kazniva dejanja na splošno niso predpisane višje kazni kot za druge državljane. Obstajajo pa nekatera kazniva dejanja, za katera je predpisana strožja sankcija, če jih stori uradna oseba (tudi policist) z zlorabo svojega položaja ali svojih pravic. Gre za t.i. kvalificirano obliko kaznivih dejanj. Kot primer navajamo kazniva dejanja protipravnega odvzema prostosti (133. člen KZ), mučenje (265. člen KZ), kršitev nedotakljivosti stanovanja (141. člen KZ), itd.

V tem pregledu smo zbrali podatke o tem, kateri organi v drugih državah obravnavajo sume kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešili policisti. Pri tem smo se osredotočili na

1 Gre za Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o kazenskem postopku (ZKP-H, Uradni list RS, št. 14/2007), -gl. 158.a člen.

3

države Evropske unije, prikazali pa smo tudi ureditev na Norveškem. Na željo naročnika smo poizvedeli tudi, ali so predpisane višje kazni, če kaznivo dejanje stori policist.

Podatke smo pridobili s pomočjo mreže ECPRD2 ter s svetovnega spleta, pri čemer smo pregledali predvsem zakonodajne spletne strani posameznih držav, spletne strani pristojnih ministrstev in drugih organov, gradiva GRECO, mreže EPAC (European Partners Against Corruption), itd. Za dodatna pojasnila smo se obrnili še na nekatera ministrstva in na druge pristojne organe.

II PRIMERJALNI PREGLED PREGONA POLICISTOV PO DRŽAVAH

2.1 Avstrija

V skladu z 90.a členom Zveznega ustavnega zakona3 so za preiskovanje in preganjanje kaznivih dejanj pristojni državni tožilci, ki po Zakonu o kazenskem postopku vodijo kazensko preiskavo. Podobno kot kriminalistična policija po uradni dolžnosti preiskujejo vsa kazniva dejanja - z izjemo tistih, ki se preganjajo na zasebno tožbo.

Od 1. januarja 2010 v Avstriji deluje Zvezni protikorupcijski urad (das Bundesamt zur Korruptionsprävention und Korruptionsbekämpfung - BAK). Opozoriti je treba, da je Zvezni protikorupcijski urad nadomestil dotedanji Oddelek za notranje zadeve (Büro für Interne Angelegenheiten -BIA, imenovan tudi Abteilung IV/6) Zveznega ministrstva za notranje zadeve, ki se v številnih virih navaja kot organ, pristojen za preiskovanje korupcijskih in drugih kaznivih dejanj zaposlenih na notranjem ministrstvu (šlo je za kazniva dejanja po členih 302-313 Kazenskega zakonika4). Novi BAK ima v primerjavi z BIA tudi širše pristojnosti, saj je pristojen za korupcijske delikte javnih uslužbencev na vseh nivojih: zveznem, deželnem in občinskem.

BAK je v skladu z odstavkom 1(1) do 1(13) 4. člena Zakona o BAK5 pristojen za t.i. korupcijske delikte varnostne (security police) in kriminalistične policije. Gre za kazniva dejanja jemanja podkupnine, podkupovanja, zlorabe uradnih pooblastil, nezakonitega posredovanja, itd. Odstavek 1(15) 4. člena Zakona o BAK pa daje Uradu pristojnost za pregon kaznivih dejanj drugih javnih uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve, če tako pisno odredi sodišče ali državni tožilec.

BAK je sicer del Ministrstva za notranje zadeve, njegovo neodvisnost pa se zagotavlja tako, da ni podrejen Generalni direkciji za javno varnost (t.i. Generaldirektion für die öffentliche Sicherheit), temveč sodi neposredno pod direktorja Sektorja IV (Sektion IV), ki je pristojen za službe in kontrolo. Pomembno je torej, da je ločen od Generalne direkcije za javno varnost, ki je dejansko najvišji organ avstrijske policije (povzeto po dopisu BAK z dne 3. 1. 2012 in 18. 1. 2012).

Državno tožilstvo je neodvisno od notranjega ministrstva, saj sodi v resor pravosodja. Zvezni protikorupcijski urad pa je dejansko agencija pod okriljem notranjega

2 European Centre for Parliamentary Research and Documentation.3 http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=100001384 http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=100022965 Das Bundesgesetz über die Einrichtung und Organisation des Bundesamts zur Korruptionsprävention und Korruptionsbekämpfung (BAK-G, BGBl. I Nr. 72/2009):http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=20006390

4

ministrstva. S tem v zvezi je treba poudariti, da Zakon o BAK v 7. členu določa, da se navodila Uradu glede preiskav lahko dajejo le pisno in da morajo biti utemeljena oziroma obrazložena (povzeto po ECPRD, št. 1866).

Več podatkov o BAK je dostopnih v njihovem letnem poročilu za leto 20106 in na njihovi spletni strani7.

Od 1. septembra 2011 v Avstriji deluje Centralno državno tožilstvo za pregon gospodarskih kaznivih dejanj in korupcije (Zentrale Staatsanwaltschaft zur Verfolgung von Wirtschaftsstrafsachen und Korruption -WKStA). Organizacijsko se bo ta organ dograjeval (trenutno je v njem zaposlenih petnajst tožilcev), širile se bodo tudi njegove pristojnosti. Glede gospodarskih kaznivih dejanj pa velja, da je pristojen le za tista kazniva dejanja, kjer gre za večjo povzročeno škodo. To specializirano tožilstvo sodeluje z BAK (povzeto po dopisu BAK in po spletni strani WKStA8).Poklic storilca praviloma ne vpliva na višino sankcije. Vendar pa 313. člen Kazenskega zakonika določa, da se lahko storilcu izreče za polovico višja zaporna ali denarna kazen od najvišje predpisane kazni, če je naklepno kaznivo dejanje izvršil javni uslužbenec (tudi policist) z zlorabo svojih pooblastil ali položaja. Pri tem zaporna kazen ne sme preseči 20 let. V nekaterih primerih obsodba povzroči izgubo službe (27. člen Kazenskega zakonika) (povzeto po ECPRD, št. 1866 in po spletni strani BAK).

2.2 Belgija9

Za pregon policistov je na splošno pristojno tožilstvo (Ministère public). Ko je enkrat zadeva predana v kazensko preiskavo na sodišče, pa tožilstvo nima več možnosti odločanja o upravičenosti pregona (ECPRD, št. 1866). Kot je razvidno iz nadaljevanja, v Belgiji dejansko trije organi obravnavajo kazniva dejanja policistov.

Vsaka policijska enota na zvezni in lokalni ravni ima službo za notranji nadzor,10 ki je med drugim pristojna za obravnavanje pritožb zoper policiste te enote. Tožilstvo lahko naloži policijskim enotam na različnih ravneh, da preiskujejo domnevne kršitve policistov iz drugih enot. Tako so lahko na primer tudi pripadniki zvezne policije pristojni za preiskovanje kršitev pripadnikov lokalnih policijskih enot (ECPRD, št. 1866).

V okviru Generalne inšpekcije zvezne in lokalne policije (Inspection générale de la police fédérale et de la police locale) deluje Direkcija za individualne preiskave (Direction des enquêtes individuelles), ki ravno tako lahko preiskuje kazniva ravnanja policistov na podlagi zahteve tožilstva. Generalna inšpekcija zvezne in lokalne policije je podrejena notranjemu in pravosodnemu ministru (ECPRD, št. 1866). Njeno delovanje ureja poseben zakon.11

Belgijska posebnost pa je Stalni parlamentarni odbor za nadzor policijskih služb ("Odbor P").12 Gre za neodvisen in nevtralen organ, katerega glavna naloga je pomoč zakonodajni oblasti pri nadzoru izvršilne veje oblasti. Predvsem gre pri tem za nadzor

6 http://www.bak.gv.at/cms/bia_en/bia_service_d/files/BAK_Annual_Report_2010.pdf.7 http://www.bak.gv.at/8 http://www.justiz.gv.at/internet/html/default/wksta-de.html9 Belgijska zakonodaja je v celoti zajeta z vladnega spletnega mesta: http://www.ejustice.just.fgov.be/loi/loi.htm, ni pa mogoče navesti neposredne povezave do posameznega predpisa, pač pa je treba v vsakem primeru posebej izpolniti ustrezne podatke v iskalnem obrazcu.10 Service du Contrôle interne. Lahko je taka služba poimenovana tudi drugače.11 Loi sur l'Inspection générale et portant des dispositions diverses relatives au statut de certains membres des services de police (Belgijska zakonodaja, spletno mesto: http://www.ejustice.just.fgov.be/loi/loi.htm).12 Comité permanent de contrôle des services de police (Comité P); deluje v okviru Predstavniškega doma belgijskega parlamenta (Chambre des représentants) kot specializiran odbor.

5

celovitega delovanja policijskih služb. V okviru Odbora P deluje tudi Služba za preiskovanje policije13 (ECPRD, št. 1866). O svojem delu in ugotovitvah poroča Predstavniškemu domu.

Parlamentarni nadzor nad policijo je urejen v Sistemskem zakonu z dne 18. julija 1991 o nadzoru policijskih in obveščevalnih služb.14 V njegovem 8. členu je določeno, da "Odbor P" deluje na podlagi lastne pobude oziroma na zahtevo obeh domov parlamenta, pristojnega ministra ali druge oblasti. Po 14. členu sistemskega zakona so najvišji pravosodni funkcionarji (torej tudi predstavniki tožilstva) dolžni obvestiti predsednika "Odbora P" o tem, da je kaznivega dejanja osumljen policist. Če je že v teku sodna preiskava, se dokumenti ali informacije posredujejo "Odboru P" samo po soglasju preiskovalnega sodnika. Dolžnost obveščanja velja tudi glede sodb, izrečenih zoper policiste.

V uvodnem delu je poudarjeno, da se nadzor po navedenem Sistemskem zakonu ne nanaša na pravosodne organe in njihovo delovanje, kot tudi ne na organe upravne policije (2. člen).15 Izrecno pa je navedeno, da "Odbor P" preiskuje tudi dejavnosti in metode Generalne inšpekcije zvezne in lokalne policije (14.bis člen) ter policijskih služb na splošno (9. člen).

"Odbor P" sestavlja 5 članov, ki jih imenuje Predstavniški dom za 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člani niso poslanci, za imenovanje pa morajo izpolnjevati posebne pogoje. Predsednik mora biti sodnik (4. člen).

Služba za preiskovanje policije, skladno s 16. členom navedenega zakona, po odločitvi "Odbora P" nadzoruje delovanje policijskih služb tako, da opravlja preiskave. Preiskuje pritožbe in prijave posameznikov, ki so bili neposredno prizadeti s policijskim delovanjem, pa tudi funkcionarjev, oseb, ki izvršujejo javno funkcijo in vojaških oseb, ki lahko pritožbo ali prijavo vložijo na "Odbor P" brez soglasja nadrejenih (16. člen). V 26. členu Zakona je določena tudi obveznost policista, da v 15 dneh pošlje informativno poročilo o kaznivem dejanju drugega policista generalnemu direktorju Službe za preiskovanje policije. Služba za preiskovanje policije preiskuje kazniva dejanja policistov bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo tožilstva (civilnega ali vojaškega) oziroma preiskovalnega sodnika, in to dejansko včasih v konkurenci z drugimi policijskimi preiskovalnimi organi. Minister za pravosodje na predlog "Odbora P" določi tiste policijske kršitve, ki se prioritetno odstopijo na eni strani "Odboru P" in na drugi strani Generalni inšpekciji zvezne in lokalne policije oziroma službam za notranji nadzor pri policijskih enotah (16. člen).

Generalni direktor Službe za preiskovanje policije, njegovi pomočniki in sodelavci so imenovani s strani "Odbora P" za obdobje 5 let, možno je ponovno imenovanje. Sodelavci so lahko dodeljeni za navedeno časovno obdobje iz vrst policije ali iz upravnih organov, kjer so vsaj 5 let pridobivali izkušnje o policijskem delu (17. in 20. člen). Trenutno ima 48 zaposlenih (Predstavniški dom belgijskega parlamenta, spletna stran "Odbora P").

Opisani primer kaže, da imajo v Belgiji zapleten in prepleten sistem preiskovanja kaznivih dejanj policistov. Generalna inšpekcija zvezne in lokalne policije je to tudi ugotovila na svoji spletni strani in je z namenom preprečevanja nejasnosti ter podvajanja dejavnosti z "Odborom P" sklenila sporazum (protokol) o vzajemnem

13 Service d'enquêtes des services de police (Service d'enquêtes P).14 Loi organique du 18 juillet 1991 du contrôle des services de police et de renseignement et de l'Organe de coordination pour l'analyse de la menace (Belgijska zakonodaja, spletno mesto: http://www.ejustice.just.fgov.be/loi/loi.htm).15 Delo Odbora P se nanaša samo na sodno policijo (police judiciaire), ki raziskuje kazniva dejanja.

6

obveščanju in o koordinaciji pri izvajanju nalog. V pripravi je tudi ministrska okrožnica, ki se bo v tej zvezi nanašala na lokalno policijo. Med drugim pa že sedaj predstojniki policije na državni in lokalni ravni tedensko obveščajo Generalno inšpekcijo o vseh pritožbah in prijavah zoper policiste. Zahtevano vsebino obvestil predpiše notranji minister. Generalna inšpekcija ima pravico sama prevzeti katerikoli primer (Generalna inšpekcija zvezne in lokalne policije, spletna stran).

Kar se tiče kazni, predpisanih za policiste, je v Kazenskem zakoniku16 določeno manjše število kaznivih dejanj, pri katerih se višina zagrožene kazni poveča, če jih storijo policisti oziroma druge uradne osebe.17 Tako je, na primer, v členu 417.terKazenskega zakonika določeno, da je za mučenje in nečloveško ter poniževalno ravnanje osnovna zagrožena kazen zapora od 10 do 15 let, če pa jo stori (med drugim) policist, je zagrožena kazen višja, od 15 do 20 let.

2.3 Ciper

Na Cipru je za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti, pristojen Tožilski urad (Law office), ki ga vodi generalni tožilec (Attorney General). Gre za neodvisen organ. Policija sodeluje z njim pri pridobivanju izpovedb in pri predlaganju dokazov sodišču, postopke pa vodi sam Tožilski urad (ECPRD, št. 1866).

Po podatkih na spletnem mestu Tožilskega urada gre pri tem organu dejansko za celotno tožilsko organizacijo, s poimensko naštetimi vsemi tožilskimi funkcionarji po posameznih rangih, ki je po Ustavi neodvisna in ni podrejena nobenemu ministrstvu (Law Office of the the Republic of Cyprus, spletno mesto). O kakem posebnem organu znotraj Tožilskega urada, ki bi se ukvarjal s kaznivimi dejanji policistov, pa ni podatkov.18

V okviru ciprske policije deluje Direktorat za policijske standarde (Police Standards Directorate), ki ima preiskovalna pooblastila in med drugim preiskuje tudi kazniva dejanja, ki jih storijo policisti (EPAC - European Partnes Against Corruption, spletna stran).

Iz navedenega izhaja, da spada Ciper med tiste države, v katerih se kazniva dejanja policistov primarno preiskujejo znotraj policijskih struktur.

Na splošno v tej državi glede zagroženih kazni ni razlike, ali gre za policiste ali za druge državljane. Je pa predpisana kazen strožja v primerih, ko policist stori kaznivo dejanje med službenim časom in npr. v primeru, ko ga stori s prilastitvijo (267. člen Kazenskega zakonika19) (ECPRD, št. 1866). Ta člen ima naslov Kraja, ki jo zagrešijo osebe v javni službi20 in se nanaša na prisvojitev stvari, do katerih pride oseba v javni službi (tudi policist) s pomočjo svoje službe. Za kaznivo dejanje je predpisana zaporna

16 Code penal (Belgijska zakonodaja, spletno mesto: http://www.ejustice.just.fgov.be/loi/loi.htm).17 Policisti sicer niso izrecno omenjeni, so pa zajeti v kategoriji: "...un officier ou un fonctionnaire public, un dépositaire ou un agent de la force publique agissant à l'occasion de l'exercice de ses fonctions..." (force publique so namreč javne varnostne sile).18 Med posebnimi oddelki je naveden samo Oddelek za preprečevanje pranja denarja.19 Kazenski zakonik Cipra (Criminal Code), spletna stran:http://www.sba.mod.uk/SBA%20Legislation/Colonial%20Rev%20Ed%20(Caps)%20-%20Laws%20of%20Cyprus%20(1959)/Caps%20125-175A%20-%20Statute%20Laws%20of%20Cyprus%20Rev%20Ed%20Vol%20III/CAP%20154.pdf; vir v angleščini je iz leta 1959, drugih, novejših verzij v angleškem prevodu pa nismo zasledili, zato velja ohraniti določeno mero previdnosti glede aktualnosti navedenega člena. Tudi sicer zakonodaja te države, vse od konca britanske vladavine v letu 1960, povečini ni prevedena v angleščino. 20 Stealing by persons in public service.

7

kazen v višini sedmih let (Kazenski zakonik Cipra, spletna stran). Dejansko pa v Kazenskem zakoniku Cipra ni bilo mogoče zaslediti primera, ko bi bila za osebo v javni službi oziroma policista predpisana višja kazen v primerjavi z drugimi državljani, če gre za isto kaznivo dejanje.

2.4 Češka

Za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti, je bil do 31. 12. 2011 pristojen Policijski inšpektorat Češke republike (Inspekce policie České republiky). To je bil poseben organ, ki je imel podlago za delovanje v Zakonu o policiji Češke republike.21

Med njegovimi pristojnostmi je bilo tudi raziskovanje, ugotavljanje in preverjanje vseh dejstev, ki kažejo na to, da je policist ali drug uslužbenec v policiji storil kaznivo dejanje. Policijski inšpektorat, ki je bil organ v sestavi policije, je vodil direktor, ki ga je imenovala vlada po predhodni obravnavi v pristojnem parlamentarnem odboru (103. člen). Pri opravljanju svojih nalog je lahko zahteval informacije, dokumente in potrebno sodelovanje od vsake policijske enote, policista ali uslužbenca v policiji (104. člen). Za časa opravljanja nalog je imel posamezni inšpektor policijska pooblastila (105. člen). V 12. členu Zakona o kazenskem postopku22 je bilo tudi določeno, da je imel Policijski inšpektorat pri obravnavanju kaznivih dejanj policistov status policijskega organa. Policijski inšpektorat je bil neposredno podrejen notranjemu ministru, vendar pa je bil po drugi strani funkcionalno neodvisen in organizacijsko izločen iz ministrstva. Vse dejavnosti Policijskega inšpektorata so bile pod neposrednim nadzorom pristojnih javnih tožilcev, v skladu z Zakonom o kazenskem postopku (ECPRD, št. 1866).

Od 1. 1. 2012 pa velja drugačen sistem. V lanskem letu je bil sprejet Zakon o Generalnem inšpektoratu varnostnih služb,23 ki ukinja Policijski inšpektorat in vzpostavlja Generalni inšpektorat varnostnih služb (Generální inspekce bezpečnostních sborů) kot inšpekcijski organ, pristojen za nadzor vseh represivnih organov v državi, ne samo policije. Direktorja tudi sedaj imenuje vlada po predhodni obravnavi v pristojnem parlamentarnem odboru, vendar pa gre za samostojen organ s posebno proračunsko postavko (1. člen). Pristojnosti in relacije do javnega tožilstva se v načelu ne spreminjajo; med drugimi spremembami nekaterih predpisov, ki jih prinaša novi zakon, je bil namreč spremenjen tudi 12. člen Zakona o kazenskem postopku, ki je Policijski inšpektorat enostavno nadomestil z Generalnim inšpektoratom varnostnih služb (72. člen). Javno tožilstvo torej tudi po novem nadzira njegovo delo.

Kazni, predpisane za kazniva dejanja, se ne razlikujejo glede na to, ali je storilec policist ali drug državljan. Vendar pa v Kazenskem zakoniku24 obstajajo določena kazniva dejanja, ki jih lahko stori samo policist ali druga uradna oseba; tak primer je kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po 329. členu (ECPRD, št. 1866).

2.5 Danska

21 Zákon č. 273/2008 Sb. - o Policii ČR; seznam predpisov s področja dela Generalnega inšpektorata varnostnih sil Češke Republike, spletna stran: http://www.gibs.cz/o-instituci/pravni-predpisy.22 Zákon č. 141/1961 Sb. - o trestním řízení soudním (trestní řád); seznam predpisov s področja dela Generalnega inšpektorata varnostnih sil Češke Republike, spletna stran: http://www.gibs.cz/o-instituci/pravni-predpisy.23 Zákon č. 341/2011 Sb., o Generální inspekci bezpečnostních sborů; seznam predpisov s področja dela Generalnega inšpektorata varnostnih sil Češke Republike, spletna stran: http://www.gibs.cz/o-instituci/pravni-predpisy.24 Zákon č. 40/2009 Sb. - trestní zákoník); seznam predpisov s področja dela Generalnega inšpektorata varnostnih sil Češke Republike, spletna stran: http://www.gibs.cz/o-instituci/pravni-predpisy.

8

Na Danskem je od 1. 1. 2012 v veljavi sistem, po katerem pritožbe zoper policiste obravnava poseben organ, povsem neodvisen tako od policije kot tudi od tožilstva. Gre za Neodvisni organ za obravnavanje pritožb zoper policiste (Den Uafhængige Politiklagemyndighed – Politiklagemyndigheden) (v nadaljevanju: Neodvisni organ), na čelu katerega je Odbor za obravnavanje pritožb zoper policiste (Politiklagerådet) (v nadaljevanju: Odbor), ki ga vodi sodnik višjega sodišča.25 Neodvisni organ obravnava pritožbe zoper policiste in odloča v posameznih primerih. Preiskuje tudi domnevna kazniva dejanja policistov, storjena med opravljanjem službene dolžnosti. Pred tem je bil v veljavi sistem, ko so odbori za obravnavanje pritožb zoper policiste delovali pri krajevno pristojnih okrožnih tožilstvih, vendar pa to po prevladujočem mnenju ni zagotavljalo zadostne neodvisnosti, zato je obstajala nevarnost sprejemanja neobjektivnih in nepristranskih odločitev. Tudi po novem sistemu pa je še vedno tožilstvo tisto, ki sprejme odločitev o tem, ali se posamezno očitano kaznivo dejanje preganja ali ne, in ki tudi vloži ustrezen obtožni akt na sodišče (dopis danskega Državnega tožilstva (Rigsadvokaten), prejet po elektronski pošti 21. 12. 2011).

Do omenjene spremembe je prišlo z novelo Zakona o pravosodnem sistemu.26 V njegovem 93.b poglavju se nahajajo določbe o obravnavanju pritožb zoper policiste, v 93.c poglavju pa določbe o obravnavanju kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti.

Še pred tem, v 11.a poglavju navedenega zakona, pa se nahajajo določbe o Neodvisnem organu za obravnavanje pritožb zoper policiste. Tako je v 118. členu navedeno, da Neodvisni organ vodita Odbor in direktor. Odbor je sestavljen iz petih članov, in sicer so to: predsednik, ki je sodnik višjega sodišča, nadalje odvetnik, univerzitetni profesor in dva predstavnika javnosti. Člane imenuje minister za pravosodje za 4 leta, njihov mandat pa se lahko enkrat podaljša. Člani zveznega parlamenta in organov lokalne samouprave ne morejo biti člani Odbora (118.b člen). Direktor vodi službe Odbora, imenuje in razrešuje pa ga minister na predlog Odbora. Upoštevati mora navodila in usmeritve Odbora, lahko pa je navzoč tudi na njegovih sejah, razen če Odbor ne odloči drugače. Neodvisni organ predloži letno poročilo o svojem delovanju parlamentu in ministru za pravosodje (118.e člen).

V 93.c poglavju Zakona o pravosodnem sistemu so podrobneje razdelana pravila obravnavanja kaznivih dejanj policistov. V 1020. členu je določeno, da se obvestila o domnevni storitvi kaznivega dejanja policista, ki so posredovane policiji ali tožilstvu, nemudoma odstopijo Neodvisnemu organu. V 1020.a členu je določeno, da Neodvisni organ obravnava vloge o domnevni storitvi javno pregonljivih kaznivih dejanj s strani policistov ali pa postopa na lastno pobudo. Poleg tega po uradni dolžnosti obravnava primere, ko je zaradi policistovega ravnanja prišlo do smrti ali hudih telesnih poškodb oseb oziroma je do smrti ali hudih telesnih poškodb prišlo v času policijskega pridržanja. Po 1020.c členu ima Neodvisni organ pri preiskovanju kaznivih dejanj policistov enaka preiskovalna pooblastila kot policija. Slednja mora Neodvisnemu organu na njegovo zahtevo nuditi vso potrebno pomoč, opravljati pa mora tudi nujna preiskovalna dejanja s tem v zvezi in o njih obveščati Neodvisni organ. Po končani preiskavi posreduje Neodvisni organ zadevo pristojnemu tožilstvu v nadaljnje obravnavanje. Tožilstvo se lahko odloči, da bo vložilo obtožni akt, lahko pa zahteva od Neodvisnega organa opravo določenih dodatnih preiskovalnih dejanj. Če tožilstvo odloči, da ne bo vložilo obtožnega akta, se lahko Neodvisni organ v 4 tednih od

25 Landsret; v angleščini: High Court. Obstajata dve višji sodišči - za vzhodno in zahodno Dansko (Danska sodišča, spletna stran).26 Danski Zakon o pravosodnem sistemu (Retsplejeloven), vladno spletišče Retsinfomation.dk, spletno mesto: https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=138875#Kap93c. Zakon je v dostopen samo v danskem jeziku, zato smo si pri razumevanju njegove vsebine pomagali s prevajalnikom Google.

9

prejema obvestila tožilstva pritoži na Državno tožilstvo, ni pa možna nadaljnja pritožba na ministra za pravosodje (1020.e člen). Neodvisni organ mora postopek zaključiti v enem letu od prejema obvestila o domnevni storitvi kaznivega dejanja (1020.f člen).

Iz danskega Kazenskega zakona27 ne izhaja, da bi obstajala posebna kazniva dejanja, za katere bi bile predpisane višje kazni v primeru, da jih storijo policisti oziroma javni uslužbenci, kamor spadajo tudi policisti. So pa v 16. poglavju opredeljena kazniva dejanja javnih uslužbencev, podobno, kot to velja za slovenski Kazenski zakonik.28

2.6 Estonija

Predkazenski postopek v vseh kazenskih zadevah vodi državni tožilec. V skladu s prvim odstavkom 212. člena Zakona o kazenskem postopku29 obstajata dva glavna in medsebojno neodvisna preiskovalna organa: policija (Police Board) in varnostna policija (Security Police Board). Oba sodita pod ministrstvo za notranje zadeve. Varnostna policija ima dvojno nalogo - je hkrati varnostni organ in pa preiskovalni organ, ki opravlja predkazenski postopek za kazniva dejanja, povezana s terorizmom, vohunjenjem, izdajo, varovanjem državnih tajnosti, rabo eksplozivnih sredstev idr.

Vladna uredba podrobneje ureja delitev pristojnosti med policijo in varnostno policijo. Po njej za večino kaznivih dejanj predkazenske postopke izvaja policija. Varnostna policija pa poleg zgoraj navedenih preiskuje še tista kazniva dejanja, ki bi jih sicer preiskovala policija, a so jih osumljeni višji državni uradniki, vključno z višjimi policijskimi funkcionarji. Ti so npr: generalni direktor Policije in mejne straže (Police and Border Guard Board - centralni policijski organ) ter njegovi namestniki, vodje oddelkov in enot znotraj tega organa, vodje (prefekti) njegovih regionalnih enot - prefektur, vodje oddelkov in enot na prefekturah, itd. Praviloma imajo našteti na teh delovnih mestih čin policijskega majorja.

Če so torej vpleteni navedeni visoki policijski funkcionarji, kazniva dejanja preiskuje varnostna policija. Gre zlasti za naslednja kazniva dejanja: poneverba (201. člen KZ), zloraba zaupanja (217. člen KZ), nezakonito izvajanje državnega nadzora (291. člen KZ), jemanje nagrade (293. člen KZ), jemanje podkupnine (294. člen KZ), ponarejanje uradnih dokumentov (299. člen), naklepno nezakonito končanje prekrškovnega postopka (311. člen KZ) itd. Če katero od teh kaznivih dejanj zagreši pripadnik varnostne policije, pa ga preiskuje policija.

Kazenski zakonik30 na splošno ne predpisuje višjih ali nižjih sankcij za kazniva dejanja, ki jih storijo policisti. Obstajajo pa kvalificirane oblike kaznivih dejanj, pri katerih je predpisana strožja kazen, če jih je zagrešila uradna oseba (kar vključuje policiste). Kot primer navajamo poneverbo po 209. členu, nedovoljeno trgovino po 391. členu, ter kaznivi dejanji po členih 295 in 296, ki sta povezani s podkupovanjem. Obstajajo pa tudi kazniva dejanja, ki jih lahko zagreši samo uradna oseba (povzeto po ECPRD, št. 1866).

27 Danski Kazenski zakon (Straffeloven), vladno spletišče Retsinfomation.dk, spletno mesto: https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=138671. Zakon je v dostopen samo v danskem jeziku, zato smo si pri razumevanju njegove vsebine pomagali s prevajalnikom Google. 28 Kazenski zakonik (KZ-1); 26. poglavje - Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila.29

http://legislationline.org/download/action/download/id/1666/file/1f0a92298f6ba75bd07e101cdb93.htm/preview30 http://legislationline.org/documents/section/criminal-codes

10

2.7 Finska

Pri obravnavanju kaznivih dejanj policistov je treba zagotoviti, da tako javnost kot tudi policija zaupata v nepristranskost in profesionalnost opravljenega dela. Da bi se zagotovila nepristranskost, je bilo vodenje predkazenskega postopka zoper policiste na zakonskem nivoju zaupano neodvisnim javnim tožilcem. V skladu z drugim odstavkom 14. člena Zakona o predkazenskem postopku31 mora predkazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se očita policistu, vedno voditi tisti javni tožilec, ki ga določi Generalni tožilec (Prosecutor General), razen v primeru, ko gre za lažje kršitve, za katere se lahko izreče samo denarna kazen oziroma so obravnavane po skrajšanem kazenskem postopku (ECPRD, št. 1866).

Na spletni strani finske policije je zapisano, da lahko vsakdo, ki sumi, da je policist storil kršitev, to sporoči policijski enoti, ki mora prijavo sprejeti in jo posredovati pristojnemu tožilcu, ta pa določi javnega tožilca, ki vodi predkazenski postopek. Če gre za lažje kršitve (predvsem s področja cestnega prometa), lahko policija sama opravlja dejanja v predkazenskem postopku, kot so zasliševanje prič ali drugih udeležencev. Zahtevnejši primeri pa se v predkazenskem postopku ne morejo obravnavati, dokler njihovega vodenja ne prevzame javni tožilec. Ko se sumi, da je policist storil kršitev, ima samo javni tožilec pravico, da odloči o tem, ali je podan razlog za sum, da je bila kršitev dejansko storjena, in ali naj se opravi predkazenski postopek. Policija tega pooblastila nima. Tudi v primerih, ko je nekdo resno poškodovan ali umre zaradi tega, ker je moral policist uporabiti silo, je javni tožilec tisti, ki odloči o tem, ali naj se opravi predkazenski postopek (Offences committed by the police, spletna stran finske policije).

Na spletni strani mreže tožilskih organizacij Evropske unije Eurojustice je pri poročilu za Finsko med drugim tudi navedeno, da dejanja v predkazenskem postopku pod vodstvom javnega tožilca opravljajo policisti izven policijskega okrožja policista, ki je v postopku (The Relation between the Public Prosecutor and the Police, poročilo za Finsko, spletna stran Eurojustice).

Za policiste niso predpisane posebne oziroma višje kazni kot za druge državljane (ECPRD, št. 1866).

V Kazenskem zakoniku32 so v 40. poglavju določena kazniva dejanja v službi,33 ki se nanašajo na javne uslužbence (Public officials), med katere spadajo tudi policisti. Gre za podobna kazniva dejanja, kot so navedena v 26. poglavju našega Kazenskega zakonika34 (Kazenski zakonik Finske, spletna stran).

2.8 Francija

31 Criminal Investigations Act (449/1987), spletna stran Finlex: http://www.finlex.fi/sv/laki/ajantasa/1987/19870449. Zakon je v dostopen samo v finskem in švedskem jeziku, zato smo si pri razumevanju njegove vsebine pomagali tudi s prevajalnikom Google.32 The Criminal Code of Finland (39/1889), spletna stran Finlex: http://www.finlex.fi/en/laki/kaannokset/1889/en18890039.pdf; v angleškem prevodu so upoštevane spremembe do št. 840/2008.33 Chapter 40 - Offences in office.34 Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila (npr. prejemanje podkupnine, zloraba pooblastil itd.).

11

V Franciji Zakon o kazenskem postopku določa, da sodna policija (police judiciaire) odkriva kazniva dejanja, zbira dokaze in išče storilca. Gre za pripadnike nacionalne policije, žandarmerije, carine, občinske policije, pa tudi za nekatere uslužbence železnice (SNCF), delovne inšpektorje itd. Delujejo pod vodstvom oz. navodili pristojnega državnega tožilstva (povzeto po: Code de procédure pénale).

Kot izhaja iz odgovora, ki smo ga prejeli od francoske Narodne skupščine, morebitne kršitve delavcev sodne policije obravnava t.i. chambre de l'instruction. Gre za tričlanski senat, ki predvsem obravnava pritožbe na odločitve, sprejete v preiskavi na prvi stopnji. Poleg tega pa opravlja nadzor nad aktivnostmi sodne policije. Pristojnost in postopek sta opredeljena v Zakoniku o kazenskem postopku (224.- 230. člen Code de procédure pénale35) v oddelku z naslovom: nadzor nad aktivnostmi funkcionarjev in delavcev (agentov) sodne policije. Senat začne postopek na predlog državnega tožilca ali svojega predsednika, lahko pa tudi po uradni dolžnosti. Opravi preiskavo, v kateri zasliši državnega tožilca in vpletenega delavca sodne policije. Poleg sankcij, ki mu jih sicer lahko izreče predpostavljeni, mu chambre de l'instruction lahko pove svoje pripombe ali odloči, da začasno ali trajno ne bo smel opravljati nalog sodne policije. Taka odločitev ima takojšen učinek. Če senat ugotovi, da so podani znaki kaznivega dejanja, zadevo takoj odstopi pristojnemu državnemu tožilcu.

Glede kaznivih dejanj, storjenih zunaj službe in brez povezave z njo, pa poteka postopek v skladu s splošnimi pravili materialnega in procesnega kazenskega postopka (povzeto po ECPRD, št. 1866).

2.9 Grčija

Poleg splošne ureditve, po kateri kazniva dejanja preiskujejo tožilstva in policija, obstaja še posebna služba policije, ustanovljena aprila 1999, ki se imenuje Direktorat za notranje zadeve36. Preiskuje naslednja kazniva dejanja policistov vseh rangov: velika izdaja, mučenje, kršitev človekovega dostojanstva, ponareditev uradnih dokumentov, korupcija, tatvina, rop, goljufija, izsiljevanje, tihotapljenje drog in orožja itd. Direktorat je pristojen v povezavi z nekaterimi kaznivimi dejanji tudi za druge subjekte, npr. za javne uslužbence, podkupovanje poslancev.

Pristojen je tudi za opravljanje predhodnih preiskav - še pred formalnim začetkom kazenskega postopka. Pri tem lahko dostopa do vse dokumentacije, ki se nahaja pri javnih ustanovah (1. člen Zakona št. 2713/1999). Delo Direktorata nadzoruje državni tožilec pristojnega drugostopnega sodišča (Court of Appeal). Ta lahko od sodišča zahteva, da se odobri prestrezanje komunikacij, v nujnih primerih pa ga lahko odobri tudi sam, če je to potrebno za preiskovanje navedenih kaznivih dejanj. Direktorat lahko državnemu tožilstvu tudi predlaga, da od bank in pristojnih organizacij zahteva podatke o bančnih računih, davčnih napovedih in borznih transakcijah, ter da odredi zamrznitev bančnih računov udeleženih oseb (6. člen navedenega zakona).

Direktorat začne preiskavo na podlagi pritožbe ali na zahtevo državnega tožilca. Če je očitno, da zadeva ne zahteva kriminalistične preiskave s strani Direktorata, jo odstopi

35http://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do?cidTexte=LEGITEXT000006071154&dateTexte=20120124 ali http://195.83.177.9/code/liste.phtml?lang=uk&c=3436 Predpis, ki ureja delovanje Direktorata za notranje zadeve, je Zakon št. 2713/1999 s spremembami. Besedilo s spremembami ni dostopno v elektronski verziji. Za več podatkov o Direktoratu gl. spletno stran EPAC, Direktorat pa nima svoje spletne strani.

12

pristojnim organom v nadaljnji disciplinski postopek ali upravni nadzor (povzeto po GRECO, Evaluation Report on Greece37).

Direktorat za notranje zadeve je neposredno podrejen direktorju grške policije. Vodjo direktorata imenuje minister (Minister of Public Order) po mnenju parlamentarnega odbora za institucije in transparentnost. S tem naj bi bil direktoratu dejansko zagotovljen položaj neodvisne agencije, v njem pa je med 120 in 155 zaposlenih.

Sankcije, ki se izrečejo javnim uslužbencem, so lahko višje (povzeto po ECPRD, št. 1866).

2.10 Italija

V tej državi ni posebnih organov, ki bi preiskovali kazniva dejanja, storjena s strani policistov. Naloge sprejemanja kazenskih prijav, iskanja storilcev in zbiranja dokazov so v pristojnosti sodne policije,38 v skladu z določbami Zakonika o kazenskem postopku39 (od 55. do 59. člena). Sodna policija opravlja preiskavo strogo po navodilih sodne oblasti, ni pa nobene razlike pri obravnavanju policistov in drugih državljanov (ECPRD, št. 1866).

Policisti spadajo med uradnike (Pubblico ufficiale). Zaradi svojega statusa so v kazenskopravnem smislu podvrženi posebni ureditvi. V Kazenskem zakoniku40 so določena nekatera tipična kazniva dejanja, ki jih lahko storijo samo uradniki. Ta kazniva dejanja se nahajajo predvsem v II. naslovu druge knjige Kazenskega zakonika (Kazniva dejanja zoper javno upravo),41 pa tudi v nekaterih drugih naslovih. Poleg teh kaznivih dejanj pa obstajajo v Kazenskem zakoniku tudi kazniva dejanja, pri katerih status uradnika predstavlja kvalificirano obliko kaznivega dejanja. Taki primeri kaznivih dejanj so, npr.:- Lažne izjave ali potrdila v pisanjih, namenjenih sodni oblasti (člen 374-bis);42 za

osnovno obliko tega kaznivega dejanja je zagrožena kazen zapora od enega do petih let, če ga stori (med drugim) uradnik, pa je zagrožena kazen višja, od dveh do šestih let;

- Ugrabitev (člen 605);43 za osnovno obliko tega kaznivega dejanja je zagrožena kazen zapora od šestih mesecev do osmih let, če ga stori (med drugim) uradnik, pa je zagrožena kazen višja, od enega do desetih let;

- Nepooblaščen dostop do računalniškega ali informacijskega sistema (člen 615-ter);44 za osnovno obliko tega kaznivega dejanja je zagrožena kazen zapora do treh let, če ga stori (med drugim) uradnik, pa je zagrožena kazen višja, od enega do petih let (ECPRD, št. 1866 in Kazenski zakonik (Codice penale), spletna stran).

Na splošno pa je v 61. členu Kazenskega zakonika, ki govori o obteževalnih okoliščinah,45 med drugim v 9. točki prvega odstavka navedeno, da vedno predstavlja obteževalno okoliščino dejstvo, da je nekdo zlorabil oblast, pooblastila ali dolžnosti, ki

37 http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/greco/evaluations/round1/grecoEval1(2001)15_greece_EN.pdf.38 Polizia giudiziaria; pri vseh tožilstvih, ki so sicer locirana na sodiščih, delujejo oddelki sodne policije, ki so sestavljeni iz pripadnikov različnih policijskih enot (državne policije, žandarmerije, finančne policije).39 Codice di Procedura Penale (Zakonik o kazenskem postopku), spletna stran: http://www.altalex.com/index.php?idnot=2011.40 Codice Penale (Kazenski zakonik), spletna stran: http://www.altalex.com/index.php?idnot=36653.41 Dei delitti contro la Pubblica Amministrazione. Sem spadajo, npr.: poneverba, korupcija, zloraba oblasti... 42 False dichiarazioni o attestazioni in atti destinati all'autorità giudiziaria.43 Sequestro di persona.44 Accesso abusivo ad un sistema informatico o telematico.45 Circostanze aggravanti comuni.

13

jih ima na javni funkciji ali v javni službi, in sicer tudi v primeru, ko ti elementi niso izrecno navedeni pri posameznem členu Kazenskega zakonika (ECPRD, št. 1866).

2.11 Latvija

Pristojnost za preiskovanje vseh kaznivih dejanj je opredeljena v 387. členu Zakona o kazenskem postopku,46 ki določa, da generalni državni tožilec določi institucionalno pravno pristojnost za obravnavanje konkretnih kaznivih dejanj. Generalni državni tožilec tudi preprečuje konflikt interesov (ECPRD, št. 1866).

V 386. členu Zakona o kazenskem postopku je določeno, kateri organi lahko opravljajo preiskavo v okviru svojih pristojnosti. Poleg državne policije so to še: varnostna, finančna, vojaška policija, uprava zaporov, Urad za preprečevanje in zatiranje korupcije,47 carinske oblasti, mejna straža, pomorski kapitani med plovbo in poveljnik enote latvijske vojske na ozemlju tuje države. V naslednjem, 387. členu, pa je določeno, da uradniki državne policije preiskujejo vsa kazniva dejanja, razen tistih, ki jih preiskujejo drugi organi (našteti zgoraj), razen, če generalni državni tožilec določi drugačno pristojnost (prvi odstavek). Uradniki varnostne policije lahko po odredbi generalnega državnega tožilca, poleg kaznivih dejanj s področja državne varnosti, preiskujejo še druga kazniva dejanja (drugi odstavek). V enajstem odstavku tega člena je določeno, da je generalni državni tožilec tisti, ki za preiskovanje konkretnega kaznivega dejanja določi institucionalno pravno pristojnost. V navedenem členu je še določeno, da v primeru, ko je pristojnih več organov, preiskavo opravlja tisti, ki jo je prvi začel opravljati, določeno pa je tudi, kaj storiti v nujnih primerih, ko preiskavo dejansko začne opravljati nepristojni organ (obveščanje pristojnega organa, posredovanje gradiva). V zadnjem, štirinajstem odstavku tega člena, je še določeno, da spore o pristojnosti med posameznimi organi rešuje generalni državni tožilec.

Predpisane kazni za policiste se razlikujejo od kazni, ki so predpisane za druge državljane, vendar to velja predvsem za najvišje policijske častnike. S tem v zvezi je treba omeniti 316. člen Kazenskega zakona,48 iz katerega izhaja, da so najvišji policijski častniki državni funkcionarji (State officials) (ECPRD, št. 1866), le - tem pa je posvečeno celotno XXIV. poglavje Kazenskega zakonika, kjer so posebej opredeljena kazniva dejanja, storjena v službi v državnem organu.49 Med temi kaznivimi dejanji so tudi zloraba uradnega položaja, dajanje in jemanje podkupnin ipd. (Kazenski zakon Latvije, spletna stran). Gre torej za podobna kazniva dejanja kot v 26. poglavju slovenskega Kazenskega zakonika (Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila), ki pa se v Latviji nanašajo samo na policijske funkcionarje.

Omeniti pa je treba še 48. člen Kazenskega zakona, v katerem so določene obteževalne okoliščine v primerih, ko niso izrecno navedene pri posameznem členu Kazenskega zakona. Med obteževalnimi okoliščinami iz 48. člena Kazenskega zakona je med drugim navedeno tudi dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno z izkoriščanjem uradnega položaja (Kazenski zakon Latvije, spletna stran). Navedena

46 Zakon o kazenskem postopku Latvije, spletna stran: http://www.vvc.gov.lv/export/sites/default/docs/LRTA/Likumi/Criminal_Procedure_Law.doc. Prevod v angleščini vključuje spremembe do 21. 10. 2010, vendar pa 386. in 387. člen, kot smo preverili na latvijskem zakonodajnem portalu http://www.likumi.lv/, kasneje nista bila spremenjena.47 Corruption Prevention and Combating Bureau. 48 Kazenski zakon Latvije, spletna stran: http://www.vvc.gov.lv/export/sites/default/docs/LRTA/Likumi/The_Criminal_Law.doc. Prevod v angleščini vključuje spremembe do 21. 10. 2010, vendar pa 48. in 316. člen, kot smo preverili na latvijskem zakonodajnem portalu http://www.likumi.lv/, kasneje nista bila spremenjena.49 Criminal Offences Committed in State Authority Service.

14

obteževalna okoliščina se nanaša na ravnanje nižjih rangov policistov in pripadnikov drugih represivnih organov.

2.12 Litva

Po litovskem Zakonu o kazenskem postopku lahko dejanja v predkazenskem postopku opravljajo številni organi: policija, carina, Protikorupcijski urad (Special Investigation Service), Služba za varovanje meje (State border guard service), Služba za preiskovanje finančnega kriminala (Financial crime investigation service). Državni tožilci nadzirajo predkazenski postopek in ga deloma ali v celoti lahko tudi sami izvajajo. Vse navedene službe lahko preiskujejo tudi kazniva dejanja policistov, upoštevajoč naravo kaznivega dejanja in v skladu s svojimi pristojnostmi. Velja pa omeniti, da od avgusta 2011 pri centralni policijski upravi (central Police Department) deluje tudi Odbor za imuniteto, ki opravlja preiskave korupcijskih kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti (povzeto po ECPRD, št. 1866).

V zvezi s pregonom korupcijskih kaznivih dejanj pa še dodajamo, da v Litvi od leta 1995 pri generalnem državnem tožilstvu obstaja poseben oddelek za organiziran kriminal in korupcijo (povzeto po: Organised Crime and Corruption Investigation Department of the Prosecutor General‘s Office of the Republic of Lithuania50).

Po Kazenskem zakoniku51 za policiste niso predpisane višje kazni. Seveda pa obstajajo kazniva dejanja, ki jih lahko storijo le uradne osebe, torej tudi policisti (npr. neizvrševanje uradnih dolžnosti - člen 229, zloraba položaja - člen 228, podkupovanje -člen 225) (povzeto po ECPRD, št. 1866).

2.13 Madžarska

Policisti imajo na Madžarskem na področju kazenskega prava položaj vojakov, do leta 1991 so jih obravnavala posebna vojaška sodišča. Sedaj imajo pri petih regionalnih sodiščih posebne vojaške oddelke ali senate (military councils), nedavno pa so bila ukinjena tudi vojaška tožilstva. Za pregon kaznivih dejanj policistov torej ni več posebnih organov (povzeto po ECPRD, št. 1866).

Omeniti je treba, da na Madžarskem od leta 2011 znotraj notranjega ministrstva deluje Nacionalna varnostna služba (National Protective Service ali NVSZ), ki je nadomestila dotedanjo Službo za zaščito agencij pregona (Protective Services of Law Enforcement Agencies). Slednja se je v nekaterih virih omenjala kot organ za obravnavo kaznivih dejanj uslužbencev ministrstva. Vendar pa je treba pojasniti, da je s spletne strani novega organa razvidno, da nima pristojnosti za opravljanje kazenskih preiskav52, temveč da je njegova naloga odkrivanja kaznivih dejanj končana s potrditvijo ali ovrženjem suma. Če je sum potrjen, je namreč NVSZ dolžan o tem obvestiti pristojni organ (tožilstvo). Očitno so bolj usmerjeni v odkrivanje, saj spremljajo življenjski stil zaposlenih in izvajajo teste integritete (povzeto po EPAC53 in po spletni strani NVSZ54).

50 http://www.prokuraturos.lt/Organizedcrimecorruption/tabid/380/Default.aspx51 http://www3.lrs.lt/pls/inter/dokpaieska.showdoc_bin?p_id=36670752 Na njihovi spletni strani je navedeno: "The National Protective Service does not have power to carry out criminal investigation." Gl. http://www.rszvsz.hu/en/activities/prevention.53 http://www.epac.at/54 http://www.rszvsz.hu/en/introduce

15

Kazenski zakonik55 ne predvideva višjih sankcij za policiste, se pa to dejstvo lahko upošteva kot obteževalno okoliščino (povzeto po ECPRD, št. 1866).

2.14 Nemčija

Pregon storilcev kaznivih dejanj vodi državno tožilstvo s pomočjo t.i. preiskovalnega osebja (Ermittlungspersonen), kar so v praksi običajno policisti. Enako velja tudi za primere, ko se preiskujejo kazniva dejanja policistov. Skupaj z državnim tožilstvom opravljajo preiskave pristojni oddelki za notranje preiskave (Dezernat für Interne Ermittlungen), ki se po posameznih zveznih deželah lahko različno imenujejo. Njihova naloga je kazenski pregon osumljenih policistov, pri čemer ni pomembno, ali je kaznivo dejanje storjeno med delovnim časom ali zunaj njega. Posebna pozornost je posvečena kaznivim dejanjem, povezanim s korupcijo. Ti oddelki so organizirani znotraj ministrstev, pristojnih za notranje zadeve ali znotraj deželnega policijskega predsedstva (Landespolizeipräsidium), odvisno od deželne ureditve. Neodvisnost se zagotavlja s tem, da preiskave opravljajo službe, ki niso vpletene; poleg tega pa preiskave vodi državno tožilstvo, ki jih lahko tudi neposredno samo izvaja in usmerja (povzeto po ECPRD, št. 1866).

Ker se v virih pogosto kot zgled učinkovitega oddelka za notranje preiskave navaja primer dežele Hamburg, kratko opisujemo njihov Dezernat für Interne Ermittlungen aliD.I.E. Ustanovljen je bil leta 1995, organiziran pa je znotraj Urada za notranje zadevein šport (Behörde für Inneres und Sport), torej ločeno od policije. Pristojen je za kazniva dejanja, storjena na območju Hamburga, a ne le za deželne policiste, temveč tudi za kazniva dejanja zveznih uradnikov (npr. za zaposlene t.i. Bundesgrenzschutz). Pristojen je za vse ovadbe oz. sume kaznivih dejanj, ki so storjena v službi (im Dienst). Če gre za kazniva dejanja, storjena izven službe, pa je pristojen le, če so interesi policije posebno prizadeti. To je npr. takrat, ko gre za poseben učinek dejanja v javnosti, nadalje če ima zasebno dejanje konkreten vpliv na službo ali pa če gre za hujše kaznivo dejanje. Praviloma pa D.I.E. ne preiskuje prometnih kaznivih dejanj.Zaposlenih je okoli 50 ljudi, med njimi so strokovnjaki varnostne in kriminalistične policije in drugi uradniki. Zavzemajo se za fleksibilne preiskovalne teame. Pri zaposlovanju jim je vodilo, da zaposlijo različne strokovnjake (npr. za gospodarsko kriminaliteto), ki morajo ustrezati zahtevam po osebnostni integriteti. Pomembna je rotacija, kar pomeni, da se zaposleni po določenem času vrnejo k opravljanju običajnih policijskih nalog. Pravnih podlag za delovanje D.I.E.56 nam ni uspelo pridobiti, čeprav smo zanje zaprosili.

Kazenski zakonik57 vsebuje posebno poglavje o kaznivih dejanjih uradnih oseb (Straftaten im Amt - gl. trideseto poglavje zakonika), katera lahko storijo le uradne osebe. Poleg tega pa lahko uradne osebe (npr. policisti) storijo tudi druga kazniva dejanja, za katera je potem v posebnem odstavku navedena kvalificirana oblika kaznivega dejanja. To pomeni, da je za vse uradne osebe predpisana strožja kazen -primer kaznivo dejanje kršitev dolžnosti hrambe - 133. člen KZ (povzeto po ECPRD, št. 1866 in po spletni strani D.I.E.).

55 http://legislationline.org/documents/section/criminal-codes56 Več o D.I.E. gl. njihovo spletno stran: http://www.hamburg.de/die/wir-ueber-uns/57 http://www.gesetze-im-internet.de/stgb/index.html

16

2.15 Nizozemska

Na Nizozemskem deluje t.i. Rijksrecherche ali Oddelek nacionalne policije za notranje preiskave (the National Police Internal Investigations Department), ki v določenih primerih opravlja preiskovalna dejanja v kazenskem postopku zoper policiste in druge javne uslužbence. Oddelek je sicer del policije, a je izključno podrejen državnemu tožilstvu - oziroma točneje njegovemu najvišjemu organu, t.j. tri do petčlanski Board of Procurators General (Svet državnih tožilcev), ki določa splošno politiko preiskovanja in pregona kaznivih dejanj (povzeto po: spletna stran Državnega tožilstva Nizozemske58).

Rijksrecherche deluje v treh teritorialnih enotah. Njegove preiskave so osredotočene na javne uslužbence, ki so osumljeni kaznivih dejanj, zaradi katerih je ogrožena integriteta pravosodja ali državne uprave. Zaradi svojega posebnega neodvisnega položaja Rijksrecherche opravlja preiskave tudi v primerih, ko so policisti uporabili prisilna sredstva, zaradi katerih je kdo utrpel poškodbe ali umrl med policijsko akcijo oziroma v pridržanju ali priporu.

Vendar pa Rijksrecherche ne opravlja vseh preiskav v takih primerih, temveč preiskave lahko opravljajo tudi pri regionalnih policijskih upravah, kjer delujejo Uradi za notranje zadeve (Internal Affairs Bureaus - BIZ) ali Uradi za notranje preiskave (Internal Investigations Bureaus - BIO). Slednji imajo od 1 do 15 zaposlenih, podrejeni pa so neposredno direktorju regionalnih policijskih uprav. Njihova naloga so preiskovanje, disciplinski postopki in predhodne preiskave (examination of the facts). Glede delitve pristojnosti med njimi je že omenjeni Svet oz. Board izdal smernice, po katerih posebni koordinacijski odbor Rijksrecherche odloči o tem, kdaj se v preiskavo vključi ta organ. Kumulativno morajo biti podani teli pogoji:

- preiskava se mora nanašati na javne uslužbence, - kaznivo dejanje mora biti tako, da lahko vpliva na integriteto državne uprave,- kadar je še posebej treba zagotoviti neodvisno preiskavo. Pri tem koordinacijski

odbor presoja, ali lahko običajna policija in uradi za notranje zadeve (BIO) sami opravijo neodvisno preiskavo.

Rijksrecherche preiskuje zlasti korupcijska dejanja policistov (posebno višjih uradnikov), sodnikov in višjih javnih uslužbencev. V obdobju 1999-2001 je preiskovala 703 zadeve, od katerih je bilo 264 povezanih s korupcijo, ostale pa so se nanašale na tatvine, trgovanje z drogami, nasilje, itd. (povzeto po spletni strani Rijksrecherche59 in po GRECO, Evaluation Report on the Netherlands60).

Pregon kaznivih dejanj opravljajo državni tožilci, enako velja, če so vpleteni policisti. Omeniti pa je treba, da od leta 2000 obstaja Nacionalni državni tožilec za korupcijo in za Rijksrecherche, ki deluje znotraj Nacionalne enote za pregon organiziranega kriminala. Ta posebni državni tožilec nima nobenih večjih pooblastil kot drugi državni tožilci, pač pa svetuje, vodi in usmerja zadeve, povezane s korupcijo in tesno sodeluje z Rijksrecherche (povzeto po GRECO).

Kazni, predpisane za policiste, so enake kot za druge javne uslužbence (povzeto po ECPRD, št. 1866).

58 http://www.om.nl/vast_menu_blok/english/about_the_public/who_monitors_the/.59 http://www.om.nl/vast_menu_blok/english/the_national_police/60 http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/greco/evaluations/round1/GrecoEval1(2003)1_Netherlands_EN.pdf

17

2.16 Norveška

Kljub temu da ne gre za državo EU, prikazujemo tudi ureditev na Norveškem, saj gre za državo članico Evropskega gospodarskega prostora, predvsem pa zato, ker skupaj s Švedsko predstavljata t.i. "skandinavski model" za obravnavanje kaznivih dejanj policistov in tožilcev (povzeto po Poročilu o delu Norveškega urada za preiskovanje policijskih zadev za leto 200961).

Na Norveškem od januarja 2005 deluje poseben organ, ki je zadolžen za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki naj bi jih v zvezi z delom zagrešili policisti in tožilci. Imenuje se Norveški urad za preiskovaje policijskih zadev (The Norwegian Bureau for the Investigation of Police Affairs), deluje pa v treh regionalnih izpostavah. V izpostavah se opravljajo preiskave, o nadaljevanju pregona pa odloča direktor Urada. Pravna osnova je Zakon št. 13, s 5. marca 2004. Urad je neodvisen organ in ne sodi niti pod policijo niti pod tožilstvo. Upravno spada pod ministrstvo za pravosodje, delovno pa pod tožilstvo (pod direktorja državnega tožilstva - Director of Public Prosecutions). Slednji lahko tudi začne postopek pred Uradom ali zahteva ustavitev preiskave, hkrati pa rešuje pritožbe na odločitve Urada.

V uradu je stalno zaposlenih 31 ljudi, od katerih jih je 16 preiskovalcev. Preiskovalci morajo dobro poznati metode dela in organizacijo policije. Rekrutirajo jih predvsem iz vrst policije. Poleg tega pri delu Urada začasno ali ad hoc (on assignment) sodeluje še 11 pravnikov in 1 psiholog, ki sodelujejo v kazenskem postopku pred sodiščem. Tak sistem zunanjih sodelavcev naj bi poudaril neodvisnost Urada in pripomogel k njegovi odprtosti in zaupanju javnosti.

Urad preiskuje dejanja, ki so povezana z opravljanjem službe (neupravičena uporaba sile, zloraba položaja, itd.), ali pa kazniva dejanja, ki jih lahko zagreši kdorkoli (tatvina, goljufija, korupcija, prometna kazniva dejanja, itd). Tudi če ne gre za sum kaznivega dejanja, se mora preiskava opraviti vselej, ko kdo umre ali je huje poškodovan med izvajanjem pooblastil policije ali tožilstva, med aretacijo ali v priporu.

Kot izhaja iz letnega poročila Urada za leto 201062, Urad prejme okoli 1000 zadev letno, od katerih jih približno 35 % ne zahteva preiskave, ker so pritožbe očitno neutemeljene. Kljub temu je temeljno vodilo Urada, da imajo relativno nizek prag za uvedbo preiskave. Po opravljeni preiskavi preiskovalci dajo pisni predlog o tem, ali naj se storilca preganja in vloži obtožnica. Direktor Urada ne sodeluje in ne daje smernic v preiskavi. Urad lahko uporablja vse preiskovalne metode, ki jih predvideva zakon, saj postopek poteka po Zakonu o kazenskem postopku. Odločitev o ne/uvedbi preiskave mora biti obrazložena. Če se Urad odloči, da bo vložil obtožnico, potem pred sodiščem tudi zastopa obtožbo, in sicer eden izmed (zunanjih) pravnikov Urada (gl. zgoraj). V letu 2010 je Urad pred sodiščem preganjal oziroma zastopal obtožbo v 9 kazenskih zadevah (povzeto po spletni strani Norveškega urada za preiskovaje policijskih zadev63).

2.17 Poljska

Iz odgovora, ki smo ga prejeli prek ECPRD, ni razvidnih posebnih organov za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj policistov. Preiskujeta oz. preganjata jih državno tožilstvo in policija.

61 http://www.spesialenheten.no/LinkClick.aspx?fileticket=EG6f5NROyjs=&tabid=597662 http://www.spesialenheten.no/Annualreport/tabid/5976/Default.aspx63 http://www.spesialenheten.no/Mainpage/tabid/5240/language/en-GB/Default.aspx).

18

Kazni za policiste niso višje od kazni, ki so predpisane za druge državljane (povzeto po ECPRD, št. 1866).

2.18 Portugalska

Na Portugalskem je javni tožilec pristojen za uvedbo kazenskega postopka zoper policista. Posebnega organa s tem v zvezi nimajo. Javni tožilec nadzoruje preiskavo, ki jo opravljajo drugi organi (policija) - enako velja v primeru kaznivih dejanj, ki jih storijo drugi državljani. Po določilih zakona, ki ureja disciplinski postopek zoper policiste,64 so kazenski postopki zoper policiste neodvisni od disciplinskih postopkov (37. člen). Kadar je policistu očitana storitev javno (uradno) pregonljivega kaznivega dejanja, mora biti javni tožilec obvezno udeležen v postopku in je tudi pristojen za vložitev obtožnega akta v skladu s kazensko procesno zakonodajo (40. člen) (ECPRD, št. 1866).

Portugalski Kazenski zakonik65 predvideva višje kazni v primerih, ko je storilec kaznivega dejanja policist in gre pri tem za hudo zlorabo pooblastil (ECPRD, št. 1866). Kot primer - v VI. poglavju Kazenskega zakonika, ki govori o kaznivih dejanjih zoper osebno svobodo, je v 154. opredeljeno kaznivo dejanje prisiljenja, za katero je predpisana kazen zapora do treh let ali denarna kazen. V naslednjem, 155. členu, pa je med drugim določeno, da znaša kazen od enega do petih let, če kaznivo dejanje stori javni uslužbenec (funcionário) s hudo zlorabo pooblastil. Med javne uslužbence pa spadajo tudi policisti.

2.19 Romunija

Pregon storilcev kaznivih dejanj je v pristojnosti državnega tožilstva, ki po ustavi vodi in nadzoruje policijske kazenske preiskave (131. člen Ustave).

Kazniva dejanja običajnih policistov66 preiskujejo državni tožilci, pristojni za posamezno sodišče. Za razliko od teh pa kazniva dejanja, ki jih zagrešijo pripadniki sodne policije (judicial police), preiskuje državno tožilstvo, pristojno za romunsko vrhovno sodišče (the High Court of Cassation and Justice), kar je določeno v 27. členu Zakona št. 218/2002 o romunski policiji67. Zakon tako določa, da sodno policijo nadzorujejo oz. preiskujejo preiskovalci, ki jih imenuje Minister za upravo in notranje zadeve po soglasju generalnega državnega tožilca iz državnega tožilstva, pristojnega za romunsko vrhovno sodišče, kateremu so tudi podrejeni in delujejo pod njegovim nadzorom in navodili.

V zvezi z bojem proti korupciji pa je treba omeniti, da poleg centralnega organa za boj proti korupciji - National Anticorruption Directorate - DNA, ki je organiziran znotraj

64 Lei n.º 7/90 de 20 de Fevereiro - Regulamento Disciplinar da Polícia de Segurança Pública. D.R. n.º 43, Série I de 1990-02-20, spletna stran: http://dre.pt/pdf1sdip/1990/02/04300/06700684.pdf; obstaja sicer tudi sprememba iz leta 1995 (Decreto-Lei n.° 255/95 de 30 de Setembro), ki pa se ne nanaša na navedena člena. 65 DL n.º 48/95, de 15 de Março - Código Penal 1995 (versão actualizada), spletna stran: http://www.pgdlisboa.pt/pgdl/leis/lei_mostra_articulado.php?ficha=201&artigo_id=&nid=109&pagina=3&tabela=leis&nversao=. 66 Romunska policija se deli na tri dele: javno varnost, upravno policijo in sodno (kriminalistično policijo). Povzeto po GRECO (stanje 2000).http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/greco/evaluations/round1/GrecoEval1(2001)13_Romania_EN.pdf67 Zakon je dostopen na http://www.cdep.ro/pls/legis/legis_pck.frame, a je bil še spremenjen z novelama št. 281/2003 in 364/2004 o sodni organizaciji in delovanju policije.

19

državnega tožilstva pri že omenjenem romunskem vrhovnem sodišču, deluje tudi poseben direktorat znotraj Ministrstva za upravo in notranje zadeve. Imenuje se Anti-Corruption General Directorate (AGD) in je pristojen za preventivo pa tudi za preiskovanje korupcijskih deliktov zaposlenih na ministrstvu. Ustanovljen je bil leta 2005 in zaposluje okoli 500 ljudi (povzeto po: EPAC). Več o AGD gl. na njihovi spletni strani68.

Romunski kazenski zakonik69 načeloma ne predpisuje višjih kazni za policiste v primerjavi z ostalimi državljani, a je treba pri tem upoštevati status policistov kot javnih uslužbencev, individualizacijo kazenske sankcije in obteževalne okoliščine. Predvsem gre za individualizacijo kazenske sankcije: ko se določa sankcija, je treba upoštevati sankcije, določene v posebnem delu kazenskega zakonika, stopnjo družbene nevarnosti kaznivega dejanja, osebnost storilca in olajševalne in obteževalne okoliščine (povzeto po ECPRD, št. 1866).

2.20 Slovaška

Kadar policisti storijo kazniva dejanja, je za njihovo obravnavanje pristojen Urad inšpekcijskih služb (Úrad inšpekčnej služby), ki je sestavni del Oddelka za nadzorno in inšpekcijsko službo Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike (Sekcia kontroly a inšpekčnej služby Ministerstva vnútra Slovenskej republiky). Oddelek za nadzorno in inšpekcijsko službo je posebna, ločena enota Ministrstva za notranje zadeve, ki je izključno podrejena notranjemu ministru in je povsem neodvisna od policijskih struktur. Gre za civilni, ne za policijski organ. Urad inšpekcijskih služb ima vsa pooblastila, vključno s preiskovalnimi, v skladu z Zakonom o kazenskem postopku70 (ECPRD, št. 1866). Po opravljenem postopku odstopi Urad inšpekcijskih služb zadevo pristojnemu tožilstvu (ECPRD, št. 410).

Interna pravila o organizaciji Ministrstva za notranje zadeve med drugim določajo, da Urad inšpekcijskih služb obravnava prijave zoper policiste v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj. Poleg tega navedeni Urad opravlja preiskovalna dejanja v skrajšanem postopku (ko je, v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, zagrožena kazen največ treh let zapora) in tudi navadno preiskavo (v primeru suma storitve kaznivih dejanj z zagroženo kaznijo nad treh let) (Oddelek za nadzorno in inšpekcijsko službo Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike, spletna stran).

Med predpisi, ki poleg ostalega urejajo tudi področje obravnavanja kaznivih dejanj policistov, velja omeniti naslednje:

- Zakon o organizaciji in aktivnostih vlade71 (5. člen); ta člen določa členitev ministrstev, med drugim pa je v njem določeno tudi to, da se v njih ustanavljajo oddelki in uradi;

- Zakon o policiji72 (4 in 7. člen); v 4. členu je med drugim navedeno, da je v sestavi policije tudi inšpekcijska služba, v 7. členu pa je določeno, da policija

68 http://www.mai-dga.ro/index.php?l=en&t=7069

http://legislationline.org/download/action/download/id/1695/file/c1cc95d23be999896581124f9dd8.htm/preview70 Zákon 141/1961 (o trestnom konaní súdnom - Trestný poriadok); seznam predpisov s področja notranjih zadev, spletna stran Ministrstva za notranje zadeve: http://www.minv.sk/?zakony_mvsr.71 Zákon 575/2001 (o organizácii činnosti vlády a organizácii ústrednej štátnej správy); Urad za industrijsko lastnino Slovaške republike, spletna stran: http://www.upv.sk/swift_data/source/pdf/legislativa/suvisiace_pravne_predpisy/pravo_01575.pdf. 72 Zákon 171/1993 (o policajnom zbore); seznam predpisov s področja notranjih zadev; spletna stran Ministrstva za notranje zadeve: http://www.minv.sk/?zakony_mvsr.

20

opravlja tako navadno preiskavo kot tudi preiskovalna dejanja v skrajšanem postopku;

- Zakon o kazenskem postopku, ter- interna pravila Ministrstva za notranje zadeve (ECPRD, št. 410).

Kazni za policiste so v osnovi enake tistim, ki so predpisane za druge državljane. V drugem delu 8. poglavja (326. in 327. člen) Kazenskega zakona73 sta navedeni kaznivi dejanji, ki ju lahko stori samo uradna oseba;74 gre za kaznivi dejanji zlorabe pooblastil in nevestnega opravljanja dolžnosti. Za nekatera kazniva dejanja pa je predpisana strožja kazen v primeru, če jih storijo policisti (ECPRD, št. 1866). Kazenski zakon tako na primer v 183. členu, pri kaznivem dejanju omejitve osebne svobode, med drugim določa, da se s strožjo kaznijo (od treh do osmih let) kaznuje uradna oseba. Za osnovno obliko kaznivega dejanja je sicer predpisana zaporna kazen v trajanju od šestih mesecev do treh let. Podobnih primerov je v Kazenskem zakonu še nekaj.

2.21 Španija

Za kazenski pregon policistov v Španiji ne velja poseben režim, torej kaznivih dejanj policistov ne obravnavajo posebni organi. Na tem področju torej veljajo splošna določila Zakona o kazenskem postopku.75 Kazniva dejanja policistov preiskujejo preiskovalni sodniki (Jueces de instrucción), enako kot to velja za kazniva dejanja drugih državljanov. Edina razlika v primerjavi z drugimi državljani pa je v tem, da kazniva dejanja, ki jih storijo policisti, ne obravnavajo prvostopenjska, pač pa višja sodišča (ECPRD, št. 1866).

Za kazniva dejanja, ki jih storijo policisti, v Španiji niso predpisane višje kazni kot za druge državljane (ECPRD, št. 1866). Po pregledu določil Kazenskega zakonika76

dejansko ni mogoče zaslediti primerov, ko bi bila za isto kaznivo dejanje predpisana strožja kazen v primeru, da ga stori policist.

2.22 Švedska

Švedska vlada je leta 2004 naročila študijo o tem, kako naj pravno, organizacijsko in postopkovno uredi zadeve v zvezi s kazenskimi prijavami zoper policiste in zoper državne tožilce - torej t.i. postopke notranje preiskave. Študija naj bi proučila zlasti prednosti in predvideno organizacijo (ustroj) morebitnega neodvisnega preiskovalnega organa, pri čemer je izhajala iz cilja, da morajo državljani imeti kar največje zagotovilo, da bodo postopki zoper policiste in tožilce ustrezno izpeljani.

Poročilo, ki je bilo pripravljeno januarja 200777, je zaključilo, da bi pomanjkljivosti posebnega organa prevladovale nad njegovimi prednostmi. Edina njegova prednost bi bila v večjem zaupanju državljanov, saj bi se notranje preiskave ločile od drugih nalog policije in tožilstev. Slabosti pa bi bile v tem, da bi bili postopki manj učinkoviti,

73 Zakon 300/2005 (Trestny zákon); seznam predpisov s področja notranjih zadev, spletna stran Ministrstva za notranje zadeve: http://www.minv.sk/?zakony_mvsr.74 Verejný činiteľ; med uradne osebe spadajo tudi policisti.75 Ley de Enjuiciamiento Criminal, spletna stran: http://noticias.juridicas.com/base_datos/Penal/lecr.html.76 Ley Orgánica 10/1995, de 23 de noviembre, del Código Penal, spletna stran: http://noticias.juridicas.com/base_datos/Penal/lo10-1995.html.77 Poročilo SOU 2007:5 Summa summarum - en fristående myndighet för utredning av anmälningar om brott av poliser och åklagare? [Swedish Government Report 2007:5 Summing-up – an independent authority for investigating criminal complaints against police employees and public prosecutors?] je dostopno le v švedskem jeziku na: http://www.regeringen.se/sb/d/8586/a/75566.

21

potrebno bi bilo ustanoviti nov represivni organ in spremeniti organizacijo državnega tožilstva. Učinek izločitve notranjih preiskav iz policijskih in tožilskih organov bi bil manjši tudi zato, ker bi kader za nov organ pridobili ravno iz izkušenega policijskega in tožilskega kadra.

Študija je zaključila, da naj se namesto v ločenem in neodvisnem organu, notranje preiskave opravljajo v obstoječem centralnem organu - t.j. v Nacionalni policijski upravi (National Police Board) in ne več v šestih lokalnih policijskih upravah, kot je veljalo do takrat. Znotraj Nacionalne policijske uprave, ki je osrednji upravni in nadzorni organ švedske policije, deluje oddelek za notranje preiskave. S tem naj bi bili preiskovanci ločeni od preiskovalcev, notranje preiskave pa ločene od operativnega dela policije.

Vlada je na podlagi študije izdala novo uredbo (Uredba št. 2010:1031 o vodenju postopkov o kaznivih dejanjih policistov78), s katero je uredila postopek, ki pa se ne razlikuje bistveno od do takrat veljavnega. Uredba predpisuje, da se kazenske ovadbe zoper policiste preiskujejo v Nacionalni policijski upravi, hkrati pa se nemudoma dodelijo posebni enoti državnega tožilstva, pristojni za kazniva dejanja policistov (Riksenheten för polismål), ki odloči, ali je potrebno izvesti preiskavo. Preiskava se ne opravi, če ne gre za sum kaznivega dejanja in če se pritožbe ne da razumeti kot ovadbe, temveč bolj kot pritožbo čez delo policije. Preiskava se uvede v 20-30 % primerov. Tožilstva se ne obvešča le o manj pomembnih prometnih kaznivih dejanjih, če ni bila povzročena večja škoda.

Za razliko od norveškega modela, so torej preiskave in pregon kaznivih dejanj policistov na Švedskem organizacijsko ločeni. Preiskava (investigation) se opravlja v Nacionalni policijski upravi, pregon (prosecution) pa v že omenjeni posebni enoti državnega tožilstva (The National Police-Related Crimes Unit - ustanovljena je bila leta 2005), ki je zadolžena tudi za kazniva dejanja tožilcev, nekaterih sodnikov, poslancev in ministrov. V obeh primerih pa lahko govorimo o posebnem organu oz. oddelku tožilstva za pregon policistov, kar naj bi bilo specifično za t.i. skandinavski model (povzeto po Poročilu o delu Norveškega urada za preiskovaje policijskih zadev za leto 2009)79.

Za policiste niso predpisane višje sankcije kot za ostale državljane. Ker pa obsodba lahko za policiste pomeni izgubo službe, sodišča to neredko upoštevajo in izrečejo celo blažjo sankcijo (povzeto po ECPRD, št. 1866).

2.23 Velika Britanija (Anglija in Wales)V Angliji in Walesu deluje Neodvisna komisija za pritožbe zoper policijo (Independent Police Complaints Commission – IPCC). Pravna podlaga za njeno delovanje je predvsem Zakon o policijski reformi iz leta 2002,80 natančneje 2. del, ki obravnava pritožbe in kršitve,81 ter prilogi št. 2 in 3.82 Poleg tega je na spletni strani IPCC mogoč dostop do celotnega nabora predpisov z njenega delovnega področja (Zakonodaja s področja delovanja IPCC, spletna stran). Preiskuje pritožbe zoper policiste in zadeve, kjer sicer ni bila podana konkretna pritožba, pa mora policijski organ vseeno obvestiti

78 Ordinance (2010:1031) on the handling of cases concerning crimes committed by police employees , (dostopna le v švedščini). Veljati je začela 1.1.2011.79 http://www.spesialenheten.no/LinkClick.aspx?fileticket=EG6f5NROyjs=&tabid=597680 Police Reform Act 2002, spletna stran: http://www.legislation.gov.uk/ukpga/2002/30/contents.81 Part 2 - Complaints and Misconduct (od 9. do vključno 29. člena).82 Schedule 2 - The Independent Police Complaints Commission, Schedule 3 - Handling of Complaints and Conduct matters etc. Treba je pojasniti, da beseda "schedule" bolj kaže na načrt oziroma razpored, vendar pa smo na tem mestu uporabili izraz priloga, ker gre dejansko za podrobnejšo razdelavo zakonske materije.

22

IPCC.83 Ta lahko načeloma, odvisno od okoliščin, posamezno zadevo preiskuje sama, ali pa zadevo lažje narave zaupa policiji, pri čemer jo sama v večji ali manjši meri nadzoruje. Med preiskavo IPCC vseskozi sodeluje s tožilstvom (Crown Prosecution Service – CPS), o čemer obstaja tudi poseben pisni protokol.84 Poleg navedenega pa ima tudi sama policija možnost preiskovanja kaznivih dejanj; na primer, v večini policijskih enot so posebne enote za boj zoper korupcijo v policiji (ECPRD, št. 410).

V Priročniku IPCC o delovanju je med drugim pojasnjeno, da je njena glavna naloga povečati zaupanje javnosti v sistem reševanja policijskih pritožb v Angliji in Walesu. Povečini obravnava pritožbe zoper odločitve policijskih organov, ki sicer sami obravnavajo največji delež pritožb zoper policijo. Policijske enote pa morajo IPCC posredovati najtežje primere, pa naj gre za pritožbe ali ne. V primerih, ko ne gre za pritožbe, mora policijski organ poleg primerov smrti in hudih telesnih poškodb, ki so nastale po posredovanju policista, IPCC obvestiti tudi o vseh primerih, ko obstaja sum, da je policist storil težje kaznivo dejanje, da je ravnal diskriminatorno, ipd. IPCC se lahko odloči, da bo posamezni primer obravnavala sama ali pa nadzirala preiskavo, ki jo bo opravila policija. Na splošno IPCC nadzira celoten sistem reševanja pritožb zoper policiste in določa standarde, po katerih policija obravnava pritožbe. Pri delu je neodvisna od policije, pa tudi od vlade in pritožnikov. Pomembno je, da najtežje zadeve rešujejo preiskovalci izven policije in da IPCC zagotavlja pretok informacij v zvezi s posameznimi ugotovljenimi nepravilnostmi. IPCC ne pokriva samo policije, pač pa tudi nekatere druge represivne organe85 (Priročnik o delovanju IPCC, spletna stran).

Ko IPCC dobi pritožbo ali poročilo, sprejme tudi odločitev o tem, kako se bo zadeva obravnavala.86 Lahko se odloči, da bo policija zadevo (brez preiskave) reševala lokalno, vendar mora s tem soglašati pritožnik. Policija lahko nadalje sama opravi lokalno preiskavo, pri čemer imajo pritožniki pravico do vložitve pritožbe zoper ugotovitve preiskave na IPCC. Naslednja oblika preiskav so nadzorovane preiskave (Supervised investigations), ko policija sama opravi preiskavo, IPCC pa samo določi, v katero smer naj gre preiskava in prejme poročilo po njenem zaključku. Pritožnik ima možnost pritožbe zoper ugotovitve preiskave na IPCC. Naslednja oblika preiskav, ki jih opravijo policijski organi pod neposrednim nadzorom IPCC, so upravljane preiskave (Managed investigations). Kadar pa sama IPCC opravlja preiskave prek svojih preiskovalcev, so to neodvisne preiskave (Independent investigations), ki jih nadzoruje poseben pooblaščenec iz vrst IPCC.87 V okviru neodvisnih preiskav imajo preiskovalci IPCC policijska pooblastila. Ob koncu preiskave tudi posreduje zadevo tožilstvu, ki odloči, ali bo vložen obtožni akt (Priročnik o delovanju IPCC, spletna stran).

Na čelu IPCC je predsednik, ki ga imenuje krona, v vodstvu pa je še 10 operativnih pooblaščencev in dva neizvršna pooblaščenca. Za predsednika in pooblaščence obstaja pogoj, da pred svojim imenovanjem niso na kakršenkoli način delovali v policiji. V okviru IPCC je zaposlenih okoli 400 oseb (IPCC - Organisational Structure, spletna stran).

Kar se tiče predpisane višine kazni, lahko ugotovimo, da po pregledu nekaterih zakonov, ki vsebujejo kazniva dejanja, nismo našli primera, ko bi bila za policiste za

83 Zadeve, v katerih sicer ni podana konkretna pritožba zoper policista, pa jih vseeno obravnava IPCC, se imenujejo "conduct matters".84 Protocol Between The Crown Prosecution Service Casework Directorate And The Independent Police Complaints Commission, spletna stran: http://www.cps.gov.uk/publications/agencies/ippc.html.85 Agencija za težja kazniva dejanja (Serious Organized Crime Agency - SOCA), Davčni in carinski urad (HM Revenue & Customs) in Agencija Združenega kraljestva za meje (UK Border Agency - UKBA).86 "Mode of investigation" decision.87 "Independent investigations are carried out by the IPCC’s own investigators and overseen by an IPCC commissioner." Celoten nabor preiskav je prikazan v 3. delu priloge št. 3 Zakona o policijski reformi iz leta 2002.

23

enako kaznivo dejanje predpisana višja zagrožena kazen (zakonodaja Velike Britanije, spletna stran).88

III ZAKLJUČEK

V Avstriji kazniva dejanja preiskujejo državni tožilci, ki so pristojni so za vsa kazniva dejanja. Poleg tega je treba omeniti, da od leta 2010 deluje Zvezni protikorupcijski urad (BAK), ki je pristojen tudi za t.i. korupcijske delikte varnostne in kriminalistične policije. BAK sodeluje s Centralnim državnim tožilstvom za pregon gospodarskih kaznivih dejanj in korupcije, ki je bil ustanovljen septembra 2011. Glede sankcij pa Kazenski zakonik določa, da se lahko storilcu izreče za polovico višja zaporna ali denarna kazen od najvišje predpisane kazni, če je naklepno kaznivo dejanje izvršil javni uslužbenec (tudi policist) z zlorabo svojih pooblastil ali položaja. Pri tem pa zaporna kazen ne sme preseči 20 let.

V Belgiji kazniva dejanja policistov obravnavajo trije organi. Poleg služb za notranji nadzor, ki se nahajajo v vsaki policijski enoti, kazniva dejanja policistov obravnava tudi Direkcija za individualne preiskave v okviru Generalne inšpekcije zvezne in lokalne policije. Belgijska posebnost pa je Stalni parlamentarni odbor za nadzor policijskih služb ("Odbor P"). To je neodvisen in nevtralen organ, katerega glavna naloga je pomoč zakonodajni oblasti pri nadzoru izvršilne veje oblasti, predvsem pa gre pri tem za nadzor celovitega delovanja policijskih služb. Najvišji pravosodni funkcionarji so po posebnem zakonu dolžni obvestiti predsednika "Odbora P" o tem, da je kaznivega dejanja osumljen policist. Služba za preiskovanje policije v okviru "Odbora P" preiskuje kazniva dejanja policistov bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo tožilstva (civilnega ali vojaškega) oziroma preiskovalnega sodnika, in to dejansko v konkurenci z drugimi policijskimi preiskovalnimi organi.Kar se tiče kazni, predpisanih za policiste, v Kazenskem zakoniku obstajajo nekatera kazniva dejanja, pri katerih se višina zagrožene kazni poveča, če jih storijo policisti oziroma druge uradne osebe.

Na Cipru je za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti, pristojen Tožilski urad, ki ga vodi generalni tožilec. Gre dejansko za celotno tožilsko organizacijo s poimensko naštetimi vsemi tožilskimi funkcionarji po posameznih rangih, ki je po ustavi neodvisna in ni podrejena nobenemu ministrstvu. O kakem posebnem organu znotraj Tožilskega urada, ki bi se ukvarjal s kaznivimi dejanji policistov, ni podatkov. V okviru ciprske policije pa deluje Direktorat za policijske standarde, ki ima preiskovalna pooblastila in med drugim preiskuje tudi kazniva dejanja, ki jih storijo policisti. Na splošno v tej državi glede zagroženih kazni ni razlike, ali gre za policiste ali za druge državljane. Je pa predpisana kazen strožja v primerih, ko policist stori kaznivo dejanje med službenim časom in npr. v primeru, ko ga stori s prilastitvijo.

Za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti na Češkem, je bil do konca leta 2011 pristojen Policijski inšpektorat Češke republike, januarja 2012 pa ga je nadomestil Generalni inšpektorat varnostnih služb kot inšpekcijski organ, pristojen za nadzor vseh represivnih organov v državi. Gre za samostojen organ s posebno proračunsko postavko, njegovega direktorja pa imenuje vlada po predhodni obravnavi v pristojnem parlamentarnem odboru. Med njegovimi pristojnostmi je tudi raziskovanje dejstev, ki kažejo na to, da je policist ali drug uslužbenec v policiji storil kaznivo dejanje. Njegovo

88 Na tem mestu je treba pojasniti, da Anglija in Wales nimata kodificiranega materialnega kazenskega prava, čeprav obstajajo nekateri poskusi v tej smeri.

24

delo nadzira javno tožilstvo. Za časa opravljanja nalog ima posamezni inšpektor policijska pooblastila. Kazni, predpisane za kazniva dejanja, se ne razlikujejo glede na to, ali je storilec policist ali drug državljan, vendar pa v Kazenskem zakoniku obstajajo določena kazniva dejanja, ki jih lahko stori samo policist ali druga uradna oseba.

Na Danskem je od 2012 v veljavi sistem, po katerem pritožbe zoper policiste obravnava poseben organ, povsem neodvisen tako od policije kot tudi od tožilstva. Gre za Neodvisni organ za obravnavanje pritožb zoper policiste, na čelu katerega je Odbor za obravnavanje pritožb zoper policiste, ki ga vodi sodnik višjega sodišča. Neodvisni organ obravnava vloge o domnevni storitvi javno pregonljivih kaznivih dejanj s strani policistov ali pa postopa na lastno pobudo. Pri preiskovanju kaznivih dejanj policistov ima enaka preiskovalna pooblastila kot policija. Po končani preiskavi Neodvisni organ posreduje zadevo pristojnemu tožilstvu v nadaljnje obravnavanje.Iz danskega Kazenskega zakona ne izhaja, da bi obstajala posebna kazniva dejanja, za katere bi bile predpisane višje kazni v primeru, da jih storijo policisti oziroma javni uslužbenci, kamor spadajo tudi policisti. So pa v posebnem poglavju opredeljena kazniva dejanja javnih uslužbencev.

V Estoniji predkazenski postopek v vseh zadevah vodi državni tožilec. Obstajata dva glavna preiskovalna organa, in sicer policija ter varnostna policija. Slednja je hkrati varnostni organ in pa preiskovalni organ, ki med drugim opravlja predkazenski postopek, kadar so osumljeni višji državni uradniki, vključno z višjimi policijskimi funkcionarji.Kazenski zakonik na splošno ne predpisuje višjih ali nižjih sankcij za kazniva dejanja, ki jih storijo policisti. Obstajajo pa kvalificirane oblike kaznivih dejanj, za katere je predpisana strožja kazen, če jih zagreši uradna oseba, med njimi tudi policist.

Na Finskem je vodenje predkazenskega postopka zoper policiste zaupano neodvisnim javnim tožilcem. Predkazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se očita policistu, mora v skladu s posebnim zakonom vedno voditi tisti javni tožilec, ki ga določi generalni tožilec, razen v primeru, ko gre za lažje kršitve. Vsakdo, ki sumi, da je policist storil kršitev, lahko to sporoči policijski enoti, ki mora prijavo sprejeti in jo posredovati pristojnemu tožilcu, ta pa določi javnega tožilca, ki vodi predkazenski postopek. Ko se sumi, da je policist storil kršitev, ima samo javni tožilec pravico, da odloči o tem, ali je podan razlog za sum, da je bila kršitev dejansko storjena, in ali naj se opravi predkazenski postopek. Tudi v primerih, ko je nekdo resno poškodovan ali umre zaradi tega, ker je moral policist uporabiti silo, je javni tožilec tisti, ki odloči o tem, ali naj se opravi predkazenski postopek. Za policiste niso predpisane posebne oziroma višje kazni kot za druge državljane. V Kazenskem zakoniku so v posebnem poglavju določena kazniva dejanja v službi, ki se nanašajo na javne uslužbence, med katere spadajo tudi policisti.

V Franciji morebitne kršitve sodne (kriminalistične) policije obravnava t.i. chambre de l'instruction - tričlanski senat, ki sicer obravnava predvsem pritožbe na odločitve, sprejete v preiskavi na prvi stopnji. Postopek ureja Zakonik o kazenskem postopku. Chambre de l'instruction opravi preiskavo, v kateri zasliši državnega tožilca in vpletenega delavca sodne policije. Poleg sankcij, ki mu jih lahko izreče predpostavljeni, mu lahko pove svoje pripombe ali odloči, da začasno ali trajno ne bo smel opravljati nalog sodne policije. Če senat ugotovi, da so podani znaki kaznivega dejanja, zadevo takoj odstopi pristojnemu državnemu tožilcu.

Poleg splošne ureditve, po kateri kazniva dejanja preiskujejo tožilstva in policija, obstaja v Grčiji še posebna služba policije, ustanovljena aprila 1999, ki se imenuje

25

Direktorat za notranje zadeve. Preiskuje naslednja kazniva dejanja policistov: velika izdaja, mučenje, kršitev človekovega dostojanstva, ponareditev uradnih dokumentov, korupcija, tatvina, rop, goljufija, izsiljevanje, tihotapljenje drog in orožja itd. Direktorat je neposredno podrejen direktorju policije, njegovega vodjo pa imenuje pristojni minister po mnenju parlamentarnega odbora za institucije in transparentnost.

V Italiji ni posebnih organov, ki bi preiskovali kazniva dejanja, storjena s strani policistov. Naloge sprejemanja kazenskih prijav, iskanja storilcev in zbiranja dokazov so v pristojnosti sodne policije. Ta opravlja preiskavo strogo po navodilih sodne oblasti, ni pa nobene razlike pri obravnavanju policistov in drugih državljanov. Policisti spadajo med uradnike, ki so v kazenskopravnem smislu podvrženi posebni ureditvi. V Kazenskem zakoniku so določena nekatera tipična kazniva dejanja, ki jih lahko storijo samo uradniki. Poleg teh kaznivih dejanj obstajajo tudi kazniva dejanja, pri katerih status uradnika predstavlja kvalificirano obliko kaznivega dejanja. Obteževalna okoliščina pa je podana vedno, ko je nekdo zlorabil oblast, pooblastila ali dolžnosti, ki jih ima na javni funkciji ali v javni službi, in sicer tudi v primeru, ko ti elementi niso izrecno navedeni pri posameznem členu Kazenskega zakonika.

V Latviji generalni državni tožilec določi institucionalno pravno pristojnost za obravnavanje konkretnih kaznivih dejanj in tudi preprečuje konflikt interesov. V Zakonu o kazenskem postopku je določeno, kateri organi lahko opravljajo preiskavo v okviru svojih pristojnosti. Predpisane kazni za policiste se razlikujejo od kazni, ki so predpisane za druge državljane, vendar to velja predvsem za najvišje policijske častnike. Omeniti pa je treba še poseben člen Kazenskega zakona, v katerem so določene obteževalne okoliščine v primerih, ko niso izrecno navedene pri posameznem členu Kazenskega zakona. Med obteževalnimi okoliščinami po tem členu je med drugim navedeno tudi dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno z izkoriščanjem uradnega položaja. Navedena obteževalna okoliščina se nanaša na ravnanje nižjih rangov policistov.

Po litovskem Zakonu o kazenskem postopku lahko dejanja v predkazenskem postopku opravljajo številni organi: policija, carina, Protikorupcijski urad, Služba za varovanje meje, Služba za preiskovanje finančnega kriminala itd. Vse navedene službe lahko skladu s svojimi pristojnostmi preiskujejo tudi kazniva dejanja policistov. Poleg tega pri centralni policijski upravi (central Police Department) deluje Odbor za imuniteto, ki opravlja preiskave korupcijskih kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti.Za pregon korupcijskih kaznivih dejanj pa je pri generalnem državnem tožilstvu ustanovljen poseben oddelek za organiziran kriminal in korupcijo.Po kazenskem zakoniku za policiste niso predpisane višje kazni.

Na Madžarskem ni več posebnih organov za pregon kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti. Ukinjena so bila namreč vojaška tožilstva, na sodiščih pa sicer še obstajajo vojaški senati, saj policisti po madžarskem kazenskem pravu štejejo med vojake.

Znotraj notranjega ministrstva deluje Nacionalna varnostna služba, a je razumeti, da nima pristojnosti za opravljanje kazenskih preiskav, temveč, da je njena naloga odkrivanja kaznivih dejanj končana s potrditvijo ali ovrženjem suma. Če je sum utemeljen, pa mora obvestiti pristojno tožilstvo. Ta organ je, kot kaže, bolj usmerjen v preventivo. Kazenski zakonik ne predvideva višjih sankcij za policiste, se pa to lahko upošteva kot obteževalno okoliščino.

V Nemčiji kazniva dejanja policistov praviloma preiskuje državno tožilstvo s pomočjo oddelkov za notranje preiskave, ki so v različnih deželah različno organizirani. Njihova

26

naloga je kazenski pregon osumljenih policistov, ne glede na to, ali je kaznivo dejanje storjeno med delovnim časom ali izven njega. Ti oddelki so lahko organizirani znotraj notranjega ministrstva ali pa znotraj deželnega policijskega predsedstva, kar se po deželah razlikuje. Kot učinkovit primer se navaja dežela Hamburg in njen Dezernat für Interne Ermittlungen ali D.I.EKazenski zakonik v nekaterih primerih določa kvalificirano obliko kaznivega dejanja, ki ga storijo uradne osebe - v takih primerih je za vse uradne osebe (tudi policiste) predpisana višja kazen.

Na Nizozemskem deluje Oddelek nacionalne policije za notranje preiskave ali Rijksrecherche, ki preiskuje zlasti korupcijska dejanja policistov (posebno višjih uradnikov), sodnikov, in višjih javnih uslužbencev. Poleg tega preiskave lahko opravljajo tudi pri regionalnih policijskih upravah, kjer delujejo Uradi za notranje zadeve (Internal Affairs Bureaus - BIZ) ali Uradi za notranje preiskave (Internal Investigations Bureaus - BIO). Kdaj se v preiskavo vključi Rijksrecherche, urejajo smernice, ki jih je izdal Svet državnih tožilcev. Od leta 2000 pa deluje tudi Nacionalni državni tožilec za korupcijo in za Rijksrecherche, ki svetuje, vodi in usmerja zadeve, povezane s korupcijo, pri čemer tesno sodeluje z omenjenim organom. Kazni, predpisane za policiste, so enake kot za druge javne uslužbence.

Na Norveškem deluje poseben organ, pristojen za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki naj bi jih v povezavi z delom storili policisti - The Norwegian Bureau for the Investigation of Police Affairs. Urad je organizacijsko neodvisen, saj ne sodi niti pod policijo niti pod tožilstvo. Urad lahko uporablja vse preiskovalne metode, ki jih predvideva Zakon o kazenskem postopku. Odločitev o ne/uvedbi preiskave mora biti obrazložena. Če se Urad odloči, da bo vložil obtožnico, potem jo pred sodiščem tudi zastopa.

Na Portugalskem je javni tožilec pristojen za uvedbo kazenskega postopka zoper policista. Posebnega organa s tem v zvezi nimajo. Javni tožilec nadzoruje preiskavo, ki jo opravljajo drugi organi. Enako velja v primeru kaznivih dejanj, ki jih storijo drugi državljani. Kadar je policistu očitana storitev uradno pregonljivega kaznivega dejanja, mora biti javni tožilec po posebnem zakonu o disciplinski odgovornosti obvezno udeležen v postopku in je tudi pristojen za vložitev obtožnega akta v skladu s kazensko procesno zakonodajo.Portugalski Kazenski zakonik predvideva višje kazni v primerih, ko je storilec kaznivega dejanja policist in gre pri tem za hudo zlorabo pooblastil.

V Romuniji je pregon kaznivih dejanj v pristojnosti državnega tožilstva, kar velja tudi za "običajne" policiste. Kazniva dejanja sodne policije (judicial police) pa preiskujedržavno tožilstvo, pristojno za vrhovno sodišče. Zakon določa, da sodno policijo nadzorujejo oz. preiskujejo preiskovalci, ki jih imenuje Minister za upravo in notranje zadeve po soglasju generalnega državnega tožilca iz državnega tožilstva, pristojnega za romunsko vrhovno sodišče, kateremu so tudi podrejeni in delujejo pod njegovim nadzorom in navodili. Poleg tega pa znotraj ministrstva za notranje zadeve deluje poseben direktorat (Anti-Corruption General Directorate), ki je pristojen za preventivo in za preiskovanje korupcijskih deliktov zaposlenih. Romunski kazenski zakonik ne predpisuje višjih kazni za policiste, a je to dejstvo upoštevano pri odmeri kazni v smislu individualizacije kazenske sankcije.

Kadar na Slovaškem policisti storijo kazniva dejanja, je za njihovo obravnavanje pristojen Urad inšpekcijskih služb, ki je sestavni del Oddelka za nadzorno in inšpekcijsko službo Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike. Slednji je

27

posebna enota Ministrstva za notranje zadeve, ki je izključno podrejena ministru in je povsem neodvisna od policijskih struktur. Urad inšpekcijskih služb ima vsa pooblastila, vključno s preiskovalnimi, v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Obravnava prijave zoper policiste v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj, poleg tega pa opravlja preiskovalna dejanja v skrajšanem postopku in tudi običajno preiskavo. Kazni za policiste so v osnovi enake tistim, ki so predpisane za druge državljane. Za nekatera kazniva dejanja pa je vendarle predpisana strožja kazen v primeru, če jih storijo policisti.

Za kazenski pregon policistov v Španiji ne velja poseben režim, torej kaznivih dejanj policistov ne obravnavajo posebni organi. Veljajo splošna določila Zakona o kazenskem postopku. Kazniva dejanja policistov preiskujejo preiskovalni sodniki, enako kot to velja za kazniva dejanja drugih državljanov. Edina razlika v primerjavi z drugimi državljani pa je v tem, da kazniva dejanja, ki jih storijo policisti, ne obravnavajo prvostopenjska, pač pa višja sodišča. Za kazniva dejanja, ki jih storijo policisti, v Španiji niso predpisane višje kazni kot za druge državljane.

Na Švedskem se po temeljiti študiji o morebitni reorganizaciji notranjih preiskav niso odločili za poseben organ, ki bi preiskoval kazniva dejanja policistov in državnih tožilcev. Notranje preiskave se opravljajo v Nacionalni policijski upravi (National Police Board), znotraj katere deluje poseben oddelek. Z vladno uredbo je predpisano, da se kazenske ovadbe zoper policiste preiskujejo v Nacionalni policijski upravi, hkrati pa se nemudoma dodelijo posebni enoti državnega tožilstva, pristojni za kazniva dejanja policistov, ki odloči, ali je potrebno izvesti preiskavo. Ta posebna enota tožilstva obstaja od leta 2005. Za policiste niso predpisane višje sankcije kot za ostale državljane. Ker pa obsodba lahko za policiste pomeni izgubo službe, sodišča to neredko upoštevajo in izrečejo celo blažjo sankcijo.

V Angliji in Walesu deluje Neodvisna komisija za pritožbe zoper policijo (IPCC). Preiskuje pritožbe zoper policiste. Prav tako preiskuje tudi zadeve, kjer sicer ni bila podana konkretna pritožba, pa mora policijski organ vseeno obvestiti IPCC. Ta lahko načeloma, odvisno od okoliščin, posamezno zadevo preiskuje sama, ali pa zadevo lažje narave zaupa policiji, pri čemer jo sama v večji ali manjši meri nadzoruje. Med preiskavo IPCC vseskozi sodeluje s tožilstvom, o čemer obstaja tudi poseben pisni protokol. Poleg navedenega pa ima tudi sama policija možnost preiskovanja kaznivih dejanj; na primer, v večini policijskih enot so posebne enote za boj zoper korupcijo v policiji. Pri delu je IPCC neodvisna od policije, pa tudi od vlade in pritožnikov. Ne pokriva samo policije, pač pa tudi nekatere druge represivne organe.Glede predpisane višine kazni ni mogoče zaslediti podatkov o tem, da bi bile za policiste predpisane višje kazni kot za druge državljane. Pripravila:

Marjana Križaj

Janez Blažič

28

Literatura in viri:

Anti-Corruption General Directorate (AGD), spletna stran: http://www.mai-dga.ro/index.php?l=en&t=70. (januar 2012).Avstrijski kazenski zakonik: http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10002296 (januar 2012).Belgijska zakonodaja, spletno mesto: http://www.ejustice.just.fgov.be/loi/loi.htm (november 2011).Bundesamt zur Korruptionsprävention und Korruptionsbekämpfung -BAK, dopis z dne 3.1.2012 in 18.1.2012. Bundesamt zur Korruptionsprävention und Korruptionsbekämpfung -BAK, spletna stran: http://www.bak.gv.at/cms/bia_en/bia_service_d/files/BAK_Annual_Report_2010.pdf. (januar 2012).Code de procédure pénale, spletna stran: http://www.legifrance.gouv.fr/affichCode.do?cidTexte=LEGITEXT000006071154&dateTexte=20120124 (januar 2012).Codice di Procedura Penale (Zakonik o kazenskem postopku), spletna stran: http://www.altalex.com/index.php?idnot=2011 (januar 2012).Codice Penale (Kazenski zakonik), spletna stran: http://www.altalex.com/index.php?idnot=36653 (januar 2012).Criminal Investigations Act (449/1987), spletna stran Finlex: http://www.finlex.fi/sv/laki/ajantasa/1987/19870449 (januar 2012).Danska sodišča, spletna stran: http://www.domstol.dk/om/otherlanguages/english/thedanishjudicialsystem/highcourts/Pages/default.aspx (januar 2012).Danski Kazenski zakon (Straffeloven), vladno spletišče Retsinfomation.dk, spletno mesto: https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=138671 (januar 2012).Danski Zakon o pravosodnem sistemu (Retsplejeloven), vladno spletišče Retsinfomation.dk, spletno mesto: https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=138875#Kap93c (januar 2012). Dezernat für Interne Ermittlungen (D.I.E.) Hamburg, spletna stran: http://www.hamburg.de/die/wir-ueber-uns/.(januar 2012).DL n.º 48/95, de 15 de Março - Código Penal 1995 (versão actualizada), spletna stran: http://www.pgdlisboa.pt/pgdl/leis/lei_mostra_articulado.php?ficha=201&artigo_id=&nid=109&pagina=3&tabela=leis&nversao= (januar 2012).Dopis danskega Državnega tožilstva (Rigsadvokaten), prejet po elektronski pošti 21. 12. 2011.Dopisa DIE z dne 29.11.2011.Državno tožilstvo Nizozemske: spletna stran: http://www.om.nl/vast_menu_blok/english/about_the_public/who_monitors_the/ (januar 2012).ECPRD, št. 1866, Criminal prosecution of police officers, Spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/secured/detailreq.do?id=132698 (januar 2012).ECPRD, št. 410: Investigation of crime committed by police officers. Spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/secured/detailreq.do;jsessionid=E6E3DC4D6B61B7347876C01E7EA8787D?id=410 (november 2011).ECPRD, št. 790: Suspension/Forced Resignation of Police Officers. Spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu/ecprd/secured/detailreq.do?id=790 (november 2011). EPAC, spletna stran http://www.epac.at/ (januar 2012).Estonski kazenski zakonik, spletna stran: http://legislationline.org/documents/section/criminal-codes (januar 2012).Estonski zakon o kazenskem postopku, spletna stran: http://legislationline.org/download/action/download/id/1666/file/1f0a92298f6ba75bd07e101cdb93.htm/preview (januar 2012).Francoska zakonodaja, spletno mesto: http://www.legifrance.gouv.fr/ (november 2011).Generalna inšpekcija zvezne in lokalne policije, spletna stran: http://www.aigpol.be/fr/cpetpolice.htm (januar 2012).

29

GRECO, Evaluation Report on Greece: spletna stran: http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/greco/evaluations/round1/grecoEval1(2001)15_greece_EN.pdf (januar 2012).GRECO, Evaluation Report on the Netherlands: spletna stran: http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/greco/evaluations/round1/GrecoEval1(2003)1_Netherlands_EN.pdf (december 2011).GRECO: Evaluation Report on Romania, spletna stran: http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/greco/evaluations/round1/GrecoEval1(2001)13_Romania_EN.pdf (januar 2012).IPCC - Organisational structure, spletna stran: http://www.ipcc.gov.uk/en/Pages/who_runs.aspx(januar 2012). Kazenski zakon Latvije, spletna stran: http://www.vvc.gov.lv/export/sites/default/docs/LRTA/Likumi/The_Criminal_Law.doc (januar 2012).Kazenski zakonik Cipra (Criminal Code), spletna stran: http://www.sba.mod.uk/SBA%20Legislation/Colonial%20Rev%20Ed%20(Caps)%20-%20Laws%20of%20Cyprus%20(1959)/Caps%20125-175A%20-%20Statute%20Laws%20of%20Cyprus%20Rev%20Ed%20Vol%20III/CAP%20154.pdf (januar 2012). Kazenski zakonik Litve: http://www3.lrs.lt/pls/inter/dokpaieska.showdoc_bin?p_id=366707(januar 2012).Kodrič, Rajko (2010): Pritožbeni postopek kot oblika državljanskega nadzora nad delom policije, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.Latvijski zakonodajni portal, spletno mesto: http://www.likumi.lv/ (januar 2012).Law Office of the Republic of Cyprus, spletno mesto: http://www.law.gov.cy/Law/lawoffice.nsf/dmllawoffice_en/dmllawoffice_en?OpenDocument(januar 2012).Lei n.º 7/90 de 20 de Fevereiro - Regulamento Disciplinar da Polícia de Segurança Pública. D.R. n.º 43, Série I de 1990-02-20, spletna stran: http://dre.pt/pdf1sdip/1990/02/04300/06700684.pdf (januar 2012).Ley de Enjuiciamiento Criminal, spletna stran: http://noticias.juridicas.com/base_datos/Penal/lecr.html (januar 2012).Ley Orgánica 10/1995, de 23 de noviembre, del Código Penal, spletna stran: http://noticias.juridicas.com/base_datos/Penal/lo10-1995.html (januar 2012).Madžarski kazenski zakonik: spletna stran: http://legislationline.org/documents/section/criminal-codes (januar 2012).National Protective Service ( NVSZ), spletna stran http://www.rszvsz.hu/en/introduce (december 2011).Nemški kazenski zakonik, spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/stgb/index.html(januar 2012).Norveški urad za preiskovaje policijskih zadev: http://www.spesialenheten.no/Mainpage/tabid/5240/language/en-GB/Default.aspx). (januar 2012).Oddelek za nadzorno in inšpekcijsko službo Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike, spletna stran: http://www.minv.sk/?postup : (21. 12. 2011).Offences committed by the police, spletna stran finske policije: http://www.poliisi.fi/poliisi/home.nsf/pages/64A31455EF68E2D8C2256C29004495A3?opendocument (januar 2012). Organised Crime and Corruption Investigation Department of the Prosecutor General‘s Office of the Republic of Lithuania), spletna stran: http://www.prokuraturos.lt/Organizedcrimecorruption/tabid/380/Default.aspx. (januar 2012).Police Complaints Board Cases in Denmark, 2002; spletno mesto danskega Državnega tožilstva: http://www.rigsadvokaten.dk/ (november 2011).Police Reform Act 2002, spletna stran: http://www.legislation.gov.uk/ukpga/2002/30/contents(januar 2002).Poročilo o delu Norveškega Urada za preiskovanje policijskih zadev za leto 2010, spletna stran: http://www.spesialenheten.no/Annualreport/tabid/5976/Default.aspx (januar 2012).

30

Poročilo o delu Norveškega Urada za preiskovanje policijskih zadev za leto 2009, spletna stran:http://www.spesialenheten.no/LinkClick.aspx?fileticket=EG6f5NROyjs=&tabid=5976, (januar 2012).Predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o kazenskem postopku (EPA 1236-IV), podatkovne zbirke Državnega zbora (december 2011).Predstavniški dom belgijskega parlamenta, spletna stran "Odbora P": http://www.comitep.be/EN/index.asp?ID=Org#2 (januar 2012).Prevajalnik Google, spletno mesto: http://translate.google.si/?hl=sl&tab=wT#da|sl| (januar 2012). Priročnik o delovanju IPCC, spletna stran: a_guide_to_the_work_of_the_ipcc-3.pdf (januar 2012).Protocol Between The Crown Prosecution Service Casework Directorate And The Independent Police Complaints Commission, spletna stran: http://www.cps.gov.uk/publications/agencies/ippc.html (januar 2012).Rijksrecherche, spletna stran: http://www.om.nl/vast_menu_blok/english/the_national_police/(januar 2012).Romunski kazenski zakonik: spletna stran: http://legislationline.org/documents/section/criminal-codes (januar 2012).Seznam predpisov s področja dela Generalnega inšpektorata varnostnih sil Češke republike; spletna stran: http://www.gibs.cz/o-instituci/pravni-predpisy (januar 2012).Seznam predpisov s področja notranjih zadev; spletna stran Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike: http://www.minv.sk/?zakony_mvsr (januar 2012).Swedish Government Report 2007:5 Summing-up – an independent authority for investigating criminal complaints against police employees and public prosecutors? spletna stran: http://www.regeringen.se/sb/d/8586/a/75566. (januar 2012).The Criminal Code of Finland (39/1889), spletna stran Finlex: http://www.finlex.fi/en/laki/kaannokset/1889/en18890039.pdf (januar 2012).The Relation between the Public Prosecutor and the Police, poročilo za Finsko, spletna stran Eurojustice http://www.euro-justice.com/member_states/finland/country_report/2775/ (januar 2012).Uredba št. 2010:1031 o vodenju postopkov o kaznivih dejanjih policistov (Švedska), spletnastran: http://www.notisum.se/rnp/sls/lag/20101031.htm (januar 2012).Zákon 575/2001 (o organizácii činnosti vlády a organizácii ústrednej štátnej správy); Urad za industrijsko lastnino Slovaške republike, spletna stran: http://www.upv.sk/swift_data/source/pdf/legislativa/suvisiace_pravne_predpisy/pravo_01575.pdf(januar 2012). Zakon o BAK - Das Bundesgesetz über die Einrichtung und Organisation des Bundesamts zur Korruptionsprävention und Korruptionsbekämpfung (BAK-G, BGBl. I Nr. 72/2009), spletna stran: http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=20006390 (januar 2012).Zakon o državnem tožilstvu (ZDT, Uradni list RS, št. 94/07 -87/09).Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1, Uradni list RS, št. 58/2011).Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 -77/09).Zakon o kazenskem postopku Latvije, spletna stran: http://www.vvc.gov.lv/export/sites/default/docs/LRTA/Likumi/Criminal_Procedure_Law.doc(januar 2012).Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 49/98 -22/10).Zakon št. 218/2002 o romunski policiji, spletna stran: http://www.cdep.ro/pls/legis/legis_pck.frame (januar 2012). Zakonodaja s področja delovanja IPCC, spletna stran: http://www.ipcc.gov.uk/en/Pages/legislation.aspx (januar 2012).Zakonodaja Velike Britanije, spletna stran: http://www.legislation.gov.uk/ (januar 2012).Zentrale Staatsanwaltschaft zur Verfolgung von Wirtschaftsstrafsachen und Korruption -WKStA, spletna stran: http://www.justiz.gv.at/internet/html/default/wksta-de.html (januar 2012).Zvezni ustavni zakon (Avstrija), spletna stran: http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10000138 (januar 2012).

31