Univerza v Mariboru

Fakulteta za varnostne vede

DIPLOMSKO DELO

POMEN OSEBNE UREJENOSTI ZA DELO POLICISTA

Ljubljana, 2009 Metod Vidmar

Univerza v Mariboru

Fakulteta za varnostne vede

DIPLOMSKO DELO

POMEN OSEBNE UREJENOSTI ZA DELO POLICISTA

November, 2009

Avtor: Metod Vidmar

Mentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar

2

3

PREDGOVOR

Osebna urejenost ustvarja podobo in splošen vtis, ki ga daje posameznik o sebi.

Posameznik oceni sogovornika v prvih petih sekundah in si ustvari mnenje na podlagi

njegovega videza.

Ali res drži rek, da obleka naredi človeka?! Bolj verjetno je, da človek naredi obleko.

Minilo je več kot 25 let, odkar sem tudi sam oblekel uniformo. Čeprav je bila to takrat

miličniška uniforma ni imela drugačne funkcije in sporočila okolici, kot jo ima danes

policijska. Trdim, da sem uniformo spoštoval bolj, kot pa jo spoštujejo danes moji mlajši

kolegi in zato so jo bolj spoštovali tudi ljudje. Kmalu po prihodu na Postajo milice Domžale

mi je starejši sodelavec v roke potisnil brošuro z naslovom ”Bodi olikan” in mi svetoval, naj

jo dobro preberem. Ko sem pisal diplomsko nalogo sem se spomnil na to brošuro, ki jo še

vedno hranijo v knjižnici MNZ. Ponovno sem jo prebral. Do dobra sem se nasmejal

takratnemu razmišljanju, duhu in normam, ki so veljale; umivanje s prho in kopanje vsaj

enkrat na teden, striženje in pranje las vsakih 14 dni, menjanje nogavic vsaj vsak drug

dan, k uniformi in moškosti našega poklica ne sodijo dolgi lasje, vendar je v njej zapisano

tudi nekaj osnovnih pravil lepega vedenja, ki ga pa danes pogosto primankuje

posameznim policistom. Opažam, da vse več ljudi obleče uniformo samo z namenom

reševanja svojega slabega socialnega stanja in jim ni veliko mar za njihovo poslanstvo.

Prihajajo iz najrazličnejših okolij in s seboj prinšajo svoje človeške značilnosti, ki pogosto

ne sodijo v organizacijo kot je policija. Poleg tega so se le redki policisti, ki so v službi

naleteli na najrazličnejše težave in jim pri tem ni bila nudena ustrezna pomoč, ponovno

našli, večini so se razblinili vsi ideali, ki naj bi jih predstavlja policija. Nemalokrat sem od

policistov slišal besede: »Ne morejo me tako malo plačati, kolikor jaz lahko malo

naredim!« s čimer se osebno nisem nikoli strinjal. Kako lahko potem delodajalec

pričakuje, da bo tak policist prispeval k ugledu policije?!

Neprijetne izkušnje, ki sem jih tudi sam doživel v policiji in so negativno vplivale na mojo

policijsko kariero, so bile vzrok, da sem se odločil za diplomsko nalogo s takšno vsebino.

V njej sem poskušal dobiti s pomočjo ankete odgovore, kaj pomeni osebna urejenosti za

delo policista, kakšen bi moral biti policist in kako ocenjujejo svoje policiste prebivalci

4

kamniško - domžalskega območja oziroma na območju, kjer sem tudi sam skrbel in

prispeval k ugledu policije.

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so mi pomagali pri izdelavi diplomskega dela,

predvsem mentorju dr. Branku Lobnikarju, svetnikom občin Kamnik, Domžale, Komende,

Mengeš in Trzin, direktorjem občinskih uprav ter županom omenjenih občin in profesorici

slovenskega jezika na Filološki fakulteti Blaže Konevski v Skopju dr. Lidiji Arizankovski.

Še posebno zahvala pa moji družini, ki me je ves čas podpirala pri študiju.

Najlepša hvala!

5

KAZALO

PREDGOVOR ............................................................................................................. 3

POVZETEK ............................................................................................................... 11

SUMMARY ................................................................................................................ 12

1 POLICIJA ................................................................................................................ 13

1.2 POLICIST ........................................................................................................ 15

2 OBLEKA ................................................................................................................ 17

2.1 UNIFORMA POLICISTOV ............................................................................... 20

3 OSEBNA UREJENOST POLICISTOV ................................................................... 23

4 UGLED POLICISTOV IN POLICIJE ...................................................................... 25

5 OPIS VZORCA, UPORABLJENE METODE IN INSTRUMENTARIJA ................... 27

5.1 OPREDELITEV PROBLEMA .......................................................................... 27

5.2 HIPOTEZE ...................................................................................................... 27

5.3 OPIS VZORCA IN ANKETNEGA VPRAŠALNIKA .......................................... 28

5.3.1 Opis vzorca ............................................................................................... 28

5.3.2 Opis anketnega vprašalnika ...................................................................... 30

6 ANALIZA REZULTATOV IN INTERPRETACIJA ................................................... 31

6.1 OSNOVNE ČLOVEŠKE ZNAČILNOSTI.......................................................... 31

6.1.1 Kakšne človeške značilnosti bi morali imeti policisti ................................. 31

6.1.2 Človeške značilnosti policistov .................................................................. 34

6.1.3 Človeške značilnosti policistov in statistični podatki glede na spol ............ 37

6.1.4 Človeške značilnosti policistov in statistični podatki glede na zasebno druženje s policisti v zadnjem letu ....................................................................... 38

6.1.5 Človeške značilnosti policistov in statistični podatki glede na kaznovane za prekršek ......................................................................................................... 40

6.1.6 Človeške značilnosti policistov in statistični podatki glede na kaznovane in zasebno druženje s policisti v zadnjem letu. ................................................... 41

6

6.2 NEKATERE DRUGE POMEMBNE ZNAČILNOSTI POLICISTOV ................. 43

6.2.1 Nekatere druge pomembne značilnosti glede na kraj ............................... 45

7 KORELACIJSKA ANALIZA ................................................................................... 46

8 TESTIRANJE HIPOTEZ ....................................................................................... 48

9 ZAKLJUČEK ......................................................................................................... 51

10 UPORABLJENI VIRI ........................................................................................... 53

11 PRILOGA ............................................................................................................ 56

DELOVNI ŽIVLJENJEPIS KANDIDATA ................................................................... 60

IZJAVA O AVTORSTVU ........................................................................................... 61

7

KAZALO TABEL IN GRAFOV

Tabela št. 1: Kakšne človeške značilnosti bi moral imeti policist..............................32

Tabela št. 2: Človeške značilnosti policistov...............................................................35

Tabela št. 3: Druge pomembne značilnosti glede na kraj...........................................45

Tabela št. 4: Korelacija med posameznim postavkam, kakšne človeške

značilnosti bi morali imeti policisti ...........................................................46

Tabela št. 5: Korelacija med posameznim postavkam, kakšne človeške

značilnosti imajo policisti...........................................................................46

Graf št. 1 : Število razdeljenih anketnih vprašalnikov po občinah............................28

Graf št. 2 : Število vrnjenih anketnih vprašalnikov po občinah.................................29

Graf št. 3 : Kakšne človeške značilnosti bi moral imeti policist................................33

Graf št. 4 : Človeške značilnosti policistov.................................................................36

Graf št. 5 : Prepričanje o človeških značilnostih policistov po spolu........................37

Graf št. 6 : Prepričanje o človeških značilnostih policistov glede na zasebno

druženje s policisti v zadnjem letu...............................................................39

Graf št. 7: Prepričanje o človeških značilnostih policistov glede na

kaznovane za prekršek v zadnjem letu........................................................40

Graf št. 8 : Prepričanje o človeških značilnostih policistov glede na zasebno

druženje s policisti in kaznovane za prekršek v zadnjem...........................42

8

KAZALO SLIK

Slika 1: Uniforma orožnika, slika dobljena 23.10.2009 na

http://juanzitnik0.tripod.com/id11.html ............................................................13

Slika 2: Uniforma orožnika, slika dobljena 23.10. 2009 na

http://www.policija.si/index.php/publikacije ....................................................13

Slika 3: Uniforma miličnika, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.policija.si/index.php/publikacije .....................................................14

Slika 4: Uniforma policista, policijski orkester, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/1410?lang=.........................15

Slika 5: Policisti kandidati, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.policija.si/index.php/novinarsko-sredie/i... ....................................16

Slika 6: Obleka naredi človeka, Plut Silvo, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.siol.net/slovenija/crna_kronika/2009/08/d... ..................................17

Slika 7: Uniforma stevardese in pilota, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.delo.si/clanek/69176 .....................................................................18

Slika 8: Uniforma vzbuja strah, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.delo.si/clanek/87988 ....................................................................19

9

Slika 9: Uniforma vzbuja strah, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www2.arnes.si/~osljledina3s/najdog/102007.html ...............................19

Slika 10: Uniforma kot občutek poželenja, 2008, zasebna zbirka................................19

Slika 11: Pomožni policisti, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/299436/ ...........................................20

Slika 12: Uniforma motorista, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.hiter.si/?p=2682 ..........................................................................22

Slika 13: Letalska uniforma, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.policija.si/.../predaja%20kljuca.jpg ..............................................22

Slika 14: Uniforma konjenikov, slika dobljena 23.10.2009 na

http://ww.delo.si/clanek/86907 .....................................................................22

Slika 15: Lasje policistke, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.sta.si/foto.php?nid=1290319 ......................................................23

Slika 16: Lasje, brada in zalizci, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.medvedkiizsmartnega.blogspot.com/2009/02/112-policija-je-

k-nam-prisla.html...........................................................................................23

Slika 17: Skrb za ugled policije, trčenje, slika dobljena 23.10.2009 na

http:// www.erevija.com/novica/1335557/Prometna-nesre............................25

10

Slika 18: Skrb za ugled policije, alkohol, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.prlekija-on.net/.../images/PolicijaPivo.jpg ..................................25

Slika 19: Olika, razburjanje, Malenkosti naredijo popolnost, popolnost pa ni

malenkost, MNZ, Generalna policijska uprava, Prometni sektor (2003)......................26

Slika 20: Olika, čepenje v križišču, slika dobljena 23.10.2009 na

http://www.metanovak.blog.siol.net/ ...........................................................26

11

POVZETEK

Diplomska naloga obravnava pomen osebne urejenosti za delo policista. Jedro diplomske

naloge tvori analiza anketnega vprašalnika. V prvem delu vprašalnika sem meril in

ugotavljal kakšne človeške značilnosti bi morali imeti policisti in kakšne človeške

značilnosti policisti imajo. V drugem delu sem postavil nekaj specifičnih trditev o osebni

urejenosti policistov, urejenosti sredstev in stvari, ki jih uporablja policist pri svojem delu

ter postavil štiri splošna vprašanja za katere mislim, da vsebinsko sodijo v analizo ter štiri

vprašanja o demografskih značilnostih. Razdelil sem 100 anketnih vprašalnikov v petih

občinah kamniško - domžalskega območja. Štiriinsedemdeset občinskih svetnikov,

županov in direktorjev občinskih uprav iz petih občin kamniško - domžalskega območja,

Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Trzin, se je odzvalo moji prošnji, da izrazijo svoja

mnenja o osebni urejenosti in drugih človeških značilnostih policistov. Glavne ugotovitve iz

diplomske naloge so:

poštenost, profesionalizem, strokovnost, pripravljenost pomagati, olikanost in urejenost so

najbolj pomembne značilnosti, brez katerih si anketiranci ne zamišljajo policista. Prav tako

si ne zamišljajo policista, ki bi nosil neurejeno uniformo, nosil uhane ali bil brez

službenega pokrivala na glavi ter se vozil v umazanem službenem vozilu in zanemarjal

okolico policijskih objektov. Manj se jim zdi pomembno, če policisti kdaj ne bi bili obriti,

imeli daljše in barvane lase, policistke pa naličene. V svojem okolju policiste pozitivno

ocenjujejo predvsem v tem, da jih vidijo bolj urejene kot neurejene, bolj profesionalne kot

neprofesionalne, bolj pripravljene pomagati kot pa nepripravljene pomagati, bolj poštene

kot pa nepoštene. V negativnem smislu pa jih vidijo bolj neprilagodljive kot prilagodljive,

bolj nedostopne kot dostopne, bolj nerazumevajoče kot razumevajoče, bolj neolikane kot

olikane.

Ključne besede: policija, policijsko delo, uniforma, osebna urejenost, ugled

12

SUMMARY

A thesis deals with a meaning of personal neatness working as a police officer. Essence

of thesis is analysis of a questionnaire. In first part of the questionnaire I measured and

determinate what kind of features should have a police officer and what kind of features

police officers have. In the second part I set some specific claims about personal

neatness of police officers, neatness of means and things police officer uses at his double

work and set four general questions, which I believe belong to analysis as well as four

questions about demographic features. I have distributed 100 questionnaires in five

municipalities on territory of Kamnik and Domžale. Seventy-four of municipality

counsellors, mayors and directors of municipal administrations from five municipalities of

territory of Kamnik and Domžale; being Kamnik, Domžale, Komenda, Mengeš and Trzin,

have responded to my request to express their opinion about personal neatness and other

features of police officers. Main findings of thesis are:

Honesty, professionalism, readiness to help, good manners and neatness are the most

important features without which interviewees cannot imagine being a police officer. As

well as cannot imagine a police officer wearing untidy uniform, wear earrings or be without

an official hat on his head, drive in a unclean official vehicle and neglect surroundings of

police facilities. Less important was if a police officer wasn’t clean shaved, had longer and

dyed hair and female police officers were wearing makeup. In their environment they

positively criticise police officers and they see them tidier than untidy, more professional

than unprofessional, more ready to help than not ready to help and be more honest than

dishonest. In negative perspective they see them less adjustable than adjustable, more

inaccessible than accessible, less sympathetic than understanding, more impolite than

polite.

Key words: police, police work, uniform, personal tidiness, reputation.

13

1 POLICIJA

V sodobnem svetu ni družbene ureditve, ki ne bi poznala in imela policije. Policija je poleg

vojske najstarejši državni organ, katerega nastanek sega v prvotne družbene skupnosti.

Beseda policija izhaja iz grške besede Politea (organ oblasti), ki je pomenila celotno

državno upravo. Tudi policija v rimskem cesarstvu in policije po širni Evropi so v 17.

stoletju imele veliko širše področje pristojnosti, kot pa jih imajo danes (Mawby 1999: 20).

Kljub temu, da je policija različno organizirana je njena osnovna naloga vzdrževanje reda,

ki pa se skozi zgodovino ni spreminjala. V normalnih družbenih razmerah je policija

odgovorna za vzdrževanje notranjega reda, medtem ko je naloga vojske varovanje države

in njenega ozemlja pred napadi drugih držav.

Družbene in socialne razmere v Evropi v 19. stoletju so prispevale k nastajanju policije kot

specializirane organizacije za boj proti kriminalu. Njena vloga, organizacija, naloge,

pristojnosti, načini delovanja in učinkovitosti pa so bili v veliki meri odvisni od etičnih,

političnih, socialnih in gospodarskih razmer v posameznih državah. (Maver 2004: 125)

Slika 1, 2: Uniforma orožnika

(Vir: http://juanzitnik0.tripod.com/id11.html in http://www.policija.si/index.php/publikacije, 2009)

14

»Za začetek oblikovanja današnje policije v samostojni državi Sloveniji štejemo 8. junij

1849, ko je cesar Franc Jožef I. po vzoru francoskih orožnikov potrdil ustanovitev nove

varnostne organizacije–orožništva, tudi v Avstro-Ogrski, kamor smo takrat pripadali

Slovenci. Leto 1848 je s svojimi revolucionarnimi idejami in »prebujanjem narodov«

pretreslo cesarstvo, zato je bilo potrebno poskrbeti za varnost in red« (Kolenc 2002: 11).

Tako je 18. januarja 1850 izšel prvi zakon, ki je urejal področje orožništva. Orožništva je

opredeljeval kot vojaško organizirano stražo z dvema temeljnima nalogama, skrbeti za

notranjo varnost v cesarstvu in biti izvršilni organ za sodišče ter državne, deželne in

okrajne oblasti. (Čelik 1991: 8)

Skozi različne oblike državnih ureditev na območju sedanje Slovenije, se je spreminjala

podoba in ime sedanje policije. Tako so varnostne naloge v Kraljevini Jugoslaviji opravljali

orožniki in stražniki. Med 2. svetovno vojno je to funkcijo opravljala Narodna zaščita, iz

katere je po vojni nastala milica. Vse do leta 1990 so bile enote v veliki meri podrejene

oblastem v Beogradu.

Slika 3: Uniforma miličnika

(Vir: http://www.policija.si/index.php/publikacije, 2009)

15

Šele z osamosvojitvijo 1991 si je Republika Slovenija zagotovila popolno suverenost nad

lastnimi organi za notranje zadeve. Milica se je leta 1992 preimenovala v Policijo. (Kolenc

2002: 12).

«Naloge današnje policijske postaje se v primerjavi z nalogami orožnikov in nekdanjih

miličnikov niso veliko spremenile. Temeljna naloga je še vedno varovanje življenja,

osebne varnosti in premoženja, spremenili pa so se koncept in metode dela. Naloge so

postale številčnejše in kompleksnejše.« (Kolenc 2002: 131)

Slika 4: Uniforma policista, policijski orkester

(Vir: http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/1410?lang=, 2009)

1.2 POLICIST

Policist v Sloveniji lahko postane oseba, ki je polnoletna, končala najmanj srednjo

strokovno šolo, je državljan s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, da ni pravnomočno

obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja in ni bila obsojena na pogojno kazen

zapora v trajanju več kot tri mesece, da ni v kazenskem postopku, da nima dvojnega

državljanstva, da ni uveljavljala ugovora vesti vojaške obveznosti, da ima vozniški izpit B-

kategorije, da ima ustrezne psihofizične sposobnosti in da je uspešno zaključila šolanje za

policiste v Tacnu (Zloženka MNZ 2009).

16

Slika 5: Policisti kandidati

(Vir: http://www.policija.si/index.php/novinarsko-sredie/i..., 2009)

Policisti so uniformirani ali ne uniformirani delavci policije, ki opravljajo naloge policije in

imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila. Uniformo, položajne oznake in

simbole policije določi vlada. Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, jo imajo pravico in

dolžnost nositi v skladu s predpisom, ki ga izda minister (Zakon o policiji 2009: 31,66).

17

2 OBLEKA

Obleka naredi človeka?! Raziskave govorijo, da posameznik oceni sogovornika v prvih

petih sekundah in si ustvari mnenje na podlagi njegovega videza. Pri prvem vtisu videz

zajema 55 odstotni delež, z 38 odstotki mu sledi nastop, presenetljivo nizko sedem

odstotkov pa pripada vsebini. (Planet lepote 2009: 1)

Slika 6: Obleka naredi človeka!?

(Vir: http://www.siol.net/slovenija/crna_kronika/2009/08/d..., 2009)

»Obleka je vizualni jezik, s svojo specifično gramatiko, sintakso in besednjakom,« ki

temelji na bolj ali manj na institucionaliziranem kodu (Lourie 2000: 3). Ker je obleka sistem

znakov in komunikacije, nosi določene pomene, tako kot vsak znak nosi svoj pomen.

Oblačila, ki jih nosijo ljudje, poudarjajo njihovo individualnost, izpostavljajo njihove

karakteristike in jih s tem ločujejo od drugih. Po drugi strani uniforma zakriva lastnosti

tistega, ki jo nosi, in ga poistoveti z ostalimi. Posameznik znotraj skupine, ni

nenadomestljiv, ne izstopa, z oblačilom pa nakazuje pripadnost skupini. To se kaže v

simbolih, kot so barva, čini, gumbi, razni našitki, epolete itd. Vse podrobnosti so natančno

definirane in imajo svoj izvor v funkciji, ki so jo včasih opravljale.

18

Slika 7: Uniforma stevardese in pilota

(Vir: http://www.delo.si/clanek/69176, 2009)

Znotraj skupine kaže uniforma tudi na hierarhično ureditev, saj simboli sporočajo vrsto

informacij, ki jih razberejo tako tisti, ki skupini pripadajo, kot tudi zunanji opazovalci.

Razpoznavnost je glavna lastnost uniform, to velja tako za vojaške kot civilne uniforme.

Vsako oblačilo ne izraža tega, kar izraža uniforma. Z uniformo se posameznik izgubi v

množici, uniforma ga ščiti, a ga hkrati povezuje z drugimi. To velja tako za policijske kot za

delovne uniforme. Uniforma je sestav, s katerim posameznik komunicira z zunanjim

svetom, hkrati pa zaradi uniforme čuti pripadnost instituciji – policiji, šoli ali delovnemu

mestu. Z uniformo posameznik sporoča drugim, kdo je in kakšna je njegova funkcija.

Uniforme spreminjajo telesa v družbene simbole in uniforme so tiste, ki govorijo o poklicih

in družbeni funkciji svojih nosilcev: policist vzbuja v nas strah ali zaščito, zdravnik v beli

halji pa zaupanje.

Patricija Calefato v knjigi Uniform – Order and Disorder opisuje, da uniformirano telo

sporoča na treh ravneh: na semantični ravni: vsaka podrobnost ima točno določen pomen,

na sintaktični ravni: pomembno je zaporedje oblačenja: predvsem pri vojaških uniformah

in na pragmatični ravni: tisti, ki nosijo uniformo, zavzame položaj in sprejme svojo funkcijo,

s tem pa »prisili« druge, da njegovo funkcijo sprejmejo in se nanjo primerno odzovejo. V

tem oziru bi lahko uniformo gledali kot stalno, nespremenljivo obliko v družbi, vendar se

uniforma v resnici spreminja.

19

Slika 8, 9: Uniforma vzbuja strah (Vir: http://www.delo.si/clanek/87988, 2009 in http://www2.arnes.si/~osljledina3s/najdog/102007.html, 2009)

Uniformi predpisujejo tudi erotičen pomen, ki ga povezujejo z nasilnostjo in ponižnostjo.

Izdelana je tako, da idealizira moško figuro. S tem sproža pozornost in občutke varnosti,

strahu, odpora ali poželenja. Zaradi asociacij, ki jih nosi, je povezana s spolno močjo, ki je

večkrat skrita in se je niti ne zavedamo. Povezana je s konstrukcijo same uniforme, ki

temelji na drži, eleganci in kroju – poudarjena so ravna ramena, dvignjene prsi, ravne

hlače, ki dajejo uniformi eleganten, vitek videz.

Slika 10: Uniforma kot občutek poželenja

(Vir: lastna zbirka, 2008)

»Oblačilo spremeni moškega v ukrojeno erekcijo, krojaški simbol moške falične moči« (Buckley 2000, 206).

20

Glavne lastnosti katerekoli vrste uniform so povezanost znotraj skupine, prepoznavnost in

izražanje pripadnosti skupini. Glede na lastnosti pa vsaka skupina oblikuje svojo uniformo,

ki jo prilagaja funkciji, ki jo skupina opravlja, njenemu okolju dela ali gibanja.

2.1 UNIFORMA POLICISTOV

Svojstven pečat zunanji podobi policije daje uniforma, čeprav vsi zaposleni v policiji niso

uniformirani. Seveda se današnja uniforma močno razlikuje od orožniške uniforme,

stražniške obleke, deloma pa tudi od modrih uniform, ki so jih nosili miličniki po končani

drugi svetovni vojni. Izginila sta sablja in nož za pasom, ploščica s službeno številko, ki so

jo imeli stražniki in tudi še miličniki nekaj časa na pasu, čelada in prsnik iz jekla in usnja,

epolete.... Čas, potrebe policijskega dela in razvoja tekstila je narekoval spremembe in

prilagoditve uniforme oziroma njenih delov. Ne glede na različne uniforme, ki so jih varuhi

reda nosili skozi čas, so morali biti vedno predpisano oblečeni in opremljeni, skratka

urejeni. To velja še danes. (Kolenc 2002: 158)

Slika 11: Pomožni policisti

(Vir: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/299436/, 2009).

21

Pravilnik o nošenju policijske uniforme in orožja določa, da lahko policijsko uniformo nosijo

poleg policistov, za katere je tako določeno v aktu, ki ureja organizacijo in sistemizacijo,

nosijo tudi policisti v Posebni policijski enoti, kandidati za policiste, policisti na šolanju v

Višji policijski šoli, policisti, ki opravljajo naloge v tujini, pomožni policisti, vrhunski

športniki, zaposleni v Policiji, drugi policisti pa, če tako odredi minister za notranje zadeve.

Direktorji policijskih uprav odredijo, kdaj policisti v enotah na njihovem območju nosijo

poletno ali zimsko uniformo. Vodje drugih policijskih enot odredijo, kdaj policisti njihove

enote nosijo druge vrste ali posamezne dele uniforme. Generalni direktor Policije, direktor

policijske uprave ali komandir policijske postaje pa odloči, če je potrebno zagotoviti enotno

urejenost in opremljenost policistov na določenem območju in v določenem času. Policisti

se lahko v slovesni uniformi poročijo, dovoljen pa je tudi pokop umrlega policista v takšni

uniformi. Slovesno uniformo lahko nosijo tudi upokojeni policisti na državnih prireditvah,

srečanjih, strokovnih in veteranskih druženj, ki so povezane z delom ali promocijo Policije,

ter na pogrebih aktivnih in upokojenih policistov.

Policisti so dolžni skrbeti, da je uniforma vedno urejena, čista, zlikana in nepoškodovana.

Pri opravljanju nalog morajo policisti nositi tudi predpisano pokrivalo, kapo, čepico ali

klobuk. Pokrivalo morajo imeti na glavi vodoravno, tako da ščitnik ne zakriva obrvi.

Policisti morajo biti med delom predpisano oblečeni in urejeni tako, da ne kvarijo videza

uniforme. V kolikor vodja policijske enote ali tisti, ki ga nadomešča oceni, da policist ni

ustrezno oblečen, opremljen ali urejen, policistu ne sme dovoliti opravljati policijskih nalog

dokler policist pomanjkljivosti ali nepravilnosti ne odpravi.

Generalni direktor pa z odločbo lahko v točno določenih primerih policistu odvzame

pravico izvajati policijska pooblastila, odvzame službeno izkaznico, orožje in posledično

tudi uniformo (Zakon o policiji 2009: 95).

Z Uredbo o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije pa je še natančnejše

določeno, kdaj se lahko nosi zimska, poletna, delovna, slovesna uniforma in uniforma

specialne enote. Za opravljanje določenih nalog se nosijo tudi posebne vrste uniforme:

maskirna, planinska, smučarska, motoristična, pomorska, letalska, konjeniška, kolesarska

in dopolnilni deli uniforme, kot so odsevni, rešilni in letalski brezrokavniki, dežna pelerina,

dežni motoristični komplet, dežna vetrovka in dežne hlače, ogrevalni jopič, pod obleka,

negorljiv komplet, čelada, pod kapa, volnena kapa, zimska čepica, šal, gamaše, zaščitne

rokavice, službeni pas in službene torbice, hlačni pas, piščalka z vrvico in gumijasti

škornji.

22

Slika 12, 13, 14; Motoristična uniforma, letalska uniforma, uniforma konjenikov (Vir: http://www.hiter.si/?p=2682, http://www.policija.si/.../predaja%20kljuca.jpg,

http://ww.delo.si/clanek/86907 vse 2009)

Zakon o policiji po svoji vsebini tudi ščiti uniformo in predvideva za državne organe,

gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, društva in druge pravne in

fizične osebe, ki neupravičeno reproducirajo ali uporabljajo uniforme in oznake, ki so po

barvi, kroju, označbah nazivov in posebnih označbah enake ali podobne uniformi policije,

globo in zaseg predmetov na kraju prekrška.

23

3 OSEBNA UREJENOST POLICISTOV

Policisti se morajo vesti dostojno in biti osebno urejeni tako, da ne kvarijo videza uniforme.

Morajo imeti lase kratko pristrižene in počesane, pri pokončni drži lasje zadaj ne smejo

segati čez vrh ovratnika in ne smejo ovirati nošenja predpisanega pokrivala.

Slika 15: Lasje policistke

(Vir: http://www.sta.si/foto.php?nid=1290319, 2009)

Policistke morajo imeti lase počesane, postrižene do ramen ali spete tako, da ne segajo

čez vrh ovratnika.

Slika 16: Brada, zalizci in lasje

(Vir: http://www.medvedkiizsmartnega.blogspot.com/, 2009)

24

Policisti morajo imeti zalizce pristrižene in oblikovane pravokotno, segati pa smejo največ

do sredine ušes. Policisti si lahko lase obarvajo z barvami naravnega videza brez

izstopajočih pramenov in lahko nosijo lasni vložek ali lasuljo. Brke morajo imeti pristrižene

in urejene. Dlake ne smejo segati čez zgornjo ustnico. Ob kotičku ustnic ne smejo segati

pod spodnjo ustnico, v stran pa ne več kot 1 cm. Po ostalem delu obraza morajo biti

policisti gladko obriti. Brado morajo imeti urejeno in dnevno negovano tako, da so robovi

in ostali deli obraza gladko obriti. Dlake brade ne smejo biti krajše od 5 mm in ne daljše od

20 mm. Oblika brade mora biti klasična in ne sme kvariti videza uniforme. Policisti ne

smejo nositi nakita ali drugih okraskov, ki bi jih lahko ovirali pri delu ali bi lahko z njimi

poškodovali sebe ali osebo v postopku. Policisti na vidnem mestu ne smejo nositi

tetoviranih znakov ali slik. V kolikor policist ni ustrezno urejen mu vodja policijske enote ne

sme dovoliti opravljati policijskih nalog, dokler policist pomanjkljivosti ali nepravilnosti ne

odpravi (Pravilnik o nošenju policijske uniforme 2006, 7-10).

25

4 UGLED POLICISTOV IN POLICIJE

Policist varuje in utrjuje ugled policije tako pri opravljanju uradnih nalog kot tudi v

zasebnem življenju. Kadar opravlja uradne naloge, je osebno urejen, kot to zahtevajo

pravila, pravičen, vljuden, strokoven, dosleden in nedovzeten do vseh oblik podkupovanja.

Policist si z javnim, zakonitim, poštenim, vljudnim in strokovnim delom pridobiva

naklonjenost javnosti in javnost sprejema kot obliko nadzora nad svojim delom. Tako

določa Kodeks policijske etike, ki je izraz volje in spoznanja vseh policistov o nujnosti

zakonitega, pravičnega, humanega in vljudnega ravnanja pri izvajanju nalog. (Kodeks

policijske etike, 1992: 9 -10).

Slika 17, 18: Varovanje ugleda policije trčenje, alkohol

(Vir: http:// www.erevija.com/novica/1335557/Prometna-nesre... in http://www.prlekija-on.net/.../images/PolicijaPivo.jpg, obe 2009).

Od drugih javnih služb se policija razlikuje v tem, da potrebuje za opravljanje svoje

dejavnosti podporo in sodelovanje javnosti. Policija je deležna posebne pozornosti

javnosti in je pod njenim stalnim nadzorom. Ljudje najpogosteje na podlagi lastnih

izkušenj, izkušenj bližnjih, javnega nastopanja policistov in informacij medijev, neprestano

ocenjujejo policijo in ustvarjajo javno mnenje, ki vpliva na ugled policije. (Stališča javnosti

o policiji in policijskem delu 2005: 3)

Zaradi narave svoje dejavnosti, saj kot represiven organ najgloblje posega v človekove

pravice, je policija še pogosteje deležna kritične presoje javnosti in je še toliko bolj

pomembno, kako se policisti vedejo v javnosti in kako kvalitetni so njihovi postopki z

26

občani. Policija mora delovati z ljudmi in za ljudi. Zato je pomembno, da so policisti v stikih

z državljani osebno urejeni in skupaj s primernim vedenjem skrbijo za ugled policije.

Policisti se zavedajo, da njihov ugled v javnosti ni velik. To so pokazali tudi rezultati

raziskave v kateri so policisti ocenjevali svojo organizacijo. Več kot polovica (53,64%)

policistov je menila, da ugled policije v javnosti ni niti velik niti majhen, kar 29,74%

anketiranih policistov pa je bilo mnenja, da je ugled policije v javnosti majhen in 5,39%

policistov, da je ugled zelo majhen (Varnost 2009, priloga 1-11).

Človeške značilnosti gradijo posameznika, tudi policista, ki jih le-ta navzven izraža skozi

svoje vedenje in ravnanje. Olika, poštenost, komunikativnost, profesionalnost, urejenost,..

je le nekaj človeških značilnosti na katere je možno vplivati in jih spreminjati.

Slika 19, 20: Olika, razburjanje in čepenje v križišču

(Vir: GPU, Prometni sektor in http://www.metanovak.blog.siol.net/, 2009)

»Olika je pomembnejša kot zakoni, od nje so močno odvisni tudi zakoni. Z zakoni se

srečamo le tu in tam, občasno. Olika in način obnašanja pa je tisto, kar nas vznejevolji ali

pomiri, pokvari ali izboljša, povzdigne ali razvrednoti, spremeni v barbara ali oplemeniti z

neprestanim, vztrajnim, nezavednim delovanjem kot zrak, ki ga dihamo.« ( Burke 1797:

XII).

27

5 OPIS VZORCA, UPORABLJENE METODE IN INSTRUMENTARIJA

5.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Opravljene so bile raziskave o stališčih javnosti o policiji in policijskem delu ter ugledu

policije, vendar nisem zasledil, da bi se kakšna od raziskav lotila podrobnejše analize

pomena osebne urejenosti za delo policista.

Naloga skuša ugotoviti kakšne bi morale biti človeške značilnosti policistov in kakšne

človeške značilnosti ljudje zaznavajo pri policistih. Skuša ugotoviti ali so vse značilnosti

enako pomembne oziroma katere so bolj.

5.2 HIPOTEZE

Na podlagi literature in lastnih zaznav sem oblikoval naslednje hipoteze, ki jih bom preveril

v nalogi:

H1 Poštenost policista je najbolj pomembna človeška značilnost

H2 Anketiranci od policistov pričakujejo, da bodo profesionalni in strokovni, kar

je bolj pomembno od njihove urejenosti

H3 Kaznovani za prekršek so bolj kritični do človeških značilnosti policistov

H4 Zasebno druženje s policisti vpliva na pozitivno oceno človeških značilnosti

policistov

H5 Policisti morajo biti v uniformi vedno urejeni in ne smejo nositi uhanov

H6 Policisti ne smejo imeti daljših ali pobarvanih las

H7 Ženske so deležne pogostejše pomoči policistov

28

5.3 OPIS VZORCA IN ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

5.3.1 Opis vzorca

Glede na to, da tovrstne raziskave v Sloveniji po pregledani literaturi še nisem zasledil,

sem se odločil za raziskavo na vzorcu občinskih svetnikov v občinah Kamnik, Komenda,

Domžale, Trzin in Mengeš. Menil sem, da svetnike to področje mora zanimati oziroma bi

jih moralo glede na naravo njihovega dela, poleg tega pa sem bil prepričan, da bom prav

od njih dobil nazaj največ izpolnjenih anketnih vprašalnikov in najbolj relevantne odgovore

na zastavljena vprašanja.

Izkoristil sem dolgoletno policijsko delo v omenjenih občinah, na podlagi katerega sem

sklenil veliko osebnih poznanstev z ljudmi za katere sem bil prepričan, da mi bodo

pomagali pri uresničevanju mojega cilja. S prošnjo o razdeljevanju anketnih vprašalnikov

sem se obrnil na direktorje občinskih uprav. V vseh občinah so me prijazno sprejeli in

pokazali veliko pripravljenost, da mi pomagajo. Skupaj smo ugotovili, da bo anketa

uspešna, če vprašalnike razdelijo na sejah občinskih svetov, ko je prisotno največ

svetnikov. Vprašalniki so bili razdeljeni in pobrani na sejah. V občini Trzin pa so anketne

vprašalnike svetnikom poslali po pošti, ker je bila seja časovno preveč oddaljena. Poleg

krajšega pisnega obvestila, katerega so poleg ankete poslali svojim svetnikom so prevzeli

tudi plačilo poštnih stroškov.

Svetniki so anketne vprašalnike izpolnjevali individualno. Vsem anketiranim je bila

zagotovljena zaupnost in anonimnost njihovih odgovorov.

Graf št. 1: Število razdeljenih anketnih vprašalnikov po občinah

Število razdeljenih anketnih vprašalnikov

Kamnik ; 31; 31%

Komenda; 12; 12%Domžale ; 30; 30%

Mengeš; 15; 15%

Trzin; 12; 12%

29

V vseh občinah sem razdelil skupaj 100 anketnih vprašalnikov, toliko kolikor je tudi

svetnikov. V občini Kamnik 31, Komendi 12, Domžalah 30, Mengšu 15 in Trzinu 12. Do

18.10. 2004 sem dobil vrnjenih 74 vprašalnikov.

V vzorec anketiranih je bilo vključenih 18 žensk (24.3 odstotkov) in 56 moških (75.7

odstotkov).

Povprečna starost anketiranih je bila 47,69 let in so imeli v povprečju 25,65 let skupne

delovne dobe. Največ 31 (41,9 odstotkov) anketirancev je imelo srednješolsko izobrazbo,

23 (31,1 odstotkov) visokošolsko izobrazbo, 11 (14,9 odstotkov) višješolsko izobrazbo, 5

(6,8 odstotkov) magisterij oz. direktorat, 2 (2,7 odstotkov) poklicno šolo in 2 (2,7)

osnovnošolsko izobrazbo.

Graf št. 2: Število vrnjenih anketnih vprašalnikov po občinah

Število vrnjenih anketnih vprašalnikovj

Kamnik ; 25; 34%

Komenda; 9; 12%Domžale ; 22; 30%

Mengeš; 11; 15%

Trzin; 7; 9%

Na anketo se je odzvalo 74 (74 odstotkov) občinskih svetnikov in sicer 25 (33,8 odstotkov)

svetnikov občine Kamnik, 22 (29,7 odstotkov) svetnikov občine Domžale, 11 (14,9

odstotkov) svetnikov občine Mengeš, 9 (12,2 odstotkov) svetnikov občine Komenda in 7

(9,5 odstotkov) svetnikov občine Trzin.

Od števila 74 je imelo 51 (68,9 odstotkov) anketirancev v zadnjem letu stik s policisti 19

(26 odstotkov) je bilo kaznovanih zaradi prekrška, 3 (4.1 odstotka) so bili obravnavani za

kaznivo dejanje in 22 (29,7 odstotka) ankentirancev pa se je s policisti družilo tudi

zasebno.

Po končanem anketiranju so bili podatki vnešeni v podatkovno bazo in analizirani s

pomočjo licenčnega programa za statistično obdelavo družboslovnih podatkov SPSS.

30

5.3.2 Opis anketnega vprašalnika

Za potrebe raziskave je bil sestavljen vprašalnik z 52 vprašanji, spremenljivkami oz.

trditvami.

Merjenju osebnostnih značilnostih policistov je bil namenjen prvi sklop 35 vprašanj

anketnega lista. 18 vprašanj oz. trditev je merilo, kakšne osebnostne lastnosti bi policisti

morali imeti, 17 pa kakšne osebnostne lastnosti akentiranci vidijo pri policistih.

Drug sklop sestavlja 9 pomembnih trditev, ki se nanašajo na osebno urejenost policistov,

prostorov in stvari, ki jih uporabljajo policisti pri delu ter 4 splošna vprašanja.

Zadnji del vprašalnika sestavljajo socialno-demografske spremenljivke ankentirancev

(spol, starost, delovna doba, izobrazba,...).

V celotnem vprašalniku so navedna vprašanja, oziroma trditve, ki zaprtega in

alternativnega tipa. Anketirancem je bilo ponujenih 1 do 5 , oziroma 7 možnih alternativ pri

posameznem vprašanju, oziroma trditvi. Štiri vprašanja so omogočala samo odgovor DA

ali NE. Polodprtih ali odprtih vprašanj, ki bi dopuščala vpisovanje mnenja akentiranca,

anketa ne vsebuje.

Anketni vprašalnik je bil sestavljen na podlagi lastnih delovnih izkušenj in ob pomoči

mentorja.

31

6 ANALIZA REZULTATOV IN INTERPRETACIJA

V tem poglavju bom predstavil rezultate raziskave, izvedene na vzorcu 74 občinskih

svetnikov v kamniško – domžalskem območju, ki predstavljajo in zastopajo mnenje 74.000

njihovih občanov. S predstavitvijo statističnih podatkov bomo dobili osnovno sliko o

pomenu osebne urejenosti policistov za njihovo delo.

6.1 OSNOVNE ČLOVEŠKE ZNAČILNOSTI

6.1.1 Kakšne človeške značilnosti bi morali imeti policisti

V prvem sklopu vprašanj sem anketirance prosil, da izrazijo svoje mnenje, kakšne

človeške značilnosti bi morali imeti posamezniki, ki delajo v policiji. Prosil sem jih, da to

storijo z obkrožitvijo ene od številk, ki najbolje odseva njihovo mnenje in si pri tem

pomagajo z lestvico od 1 (sploh ni pomembno ) do 5 (zelo pomembno ).

Na vprašanje, kakšni bi morali biti policisti, sem stopnjo človeških značilnosti izračunal s

pomočjo rezultatov v prvem sklopu trditev.

Gre za trditve, katerih odgovori so razvidni iz spodnje tabele in kažejo, da se od policista

pričakuje visoko stopnjo pozitivnih človeških značilnosti. Najbolj pogosta ocena pri trditvah

s katerimi smo merili človeške značilnosti je bila ocena »zelo je pomembno« (5).

32

Tabela št. 1: Kakšne človeške značilnosti bi moral imeti policist

Kakšni bi morali biti? Aritmetična sredina Modus St. Odklon

profesionalni 4,79 5 ,409

pošteni 4,89 5 ,354

komunikativni 4,18 5 ,817

dostopni 4,36 5 ,714

strokovni 4,77 5 ,455

delovni 4,27 4 ,750

olikani 4,48 5 ,669

razumevajoči 3,99 4 ,853

dobri 3,68 4 ,931

prilagodljivi 3,90 4 ,928

kulturni 4,23 5 ,808

inteligentni 4,21 5 ,865

obzirni 4,11 4 ,865

pripravljeni pomagati 4,69 5 ,547

urejeni 4,31 5 ,748

imeti dobro telesno kondicijo

4,08 4 ,835

moški bi morali biti vedno obriti

3,56 5 1,423

Izobraženi 4,28 4 ,676

33

Graf št. 3: Kakšne človeške značilnosti bi morali imeti policisti

Kakšne človeške značilnosti bi morali imeti policisti

4,79

4,89

4,18

4,36

4,77

4,27

4,48

3,99

3,68

3,9

4,23

4,21

4,11

4,69

4,31

4,08

3,56

4,28

0 1 2 3 4 5 6

profesionalni

pošteni

komunikativni

dostopni

strokovni

delovni

olikani

razumevajoči

dobri

prilagodljivi

kulturni

intelegentni

obzirni

pripravljeni pomagati

urejeni

telesna kondicija

vedno obriti

izobraženi

znač

ilno

sti

povprečna ocena

Kot je iz grafa razvidno, se od policistov pričakuje visoko stopnjo človeških pozitivnih

značilnosti. Po posameznih trditvah, za katere so se odločali anketiranci, ugotovim, da je

pri trditvi:

- »Pošteni« kar 98,6 odstotkov anketiranih od 74 pravilno izpolnjenih anket ocenila z

oceno 4 do 5 – je pomembno, zelo je pomembno (povprečna vrednost je bila

4,89),

- »Profesionalni« kar 100 odstotkov anketiranih od 72 pravilno izpolnjenih anket

ocenila z oceno 4 do 5 – je pomembno, zelo je pomembno (povprečna vrednost je

bila 4,79),

- »Strokovni« kar 98,7 odstotkov anketiranih od 74 pravilno izpolnjenih anket ocenila

z oceno 4 do 5 – je pomembno, zelo je pomembno (povprečna vrednost je bila

4,77),

- »Pripravljeni pomagati« « kar 93,2 odstotkov anketiranih od 72 pravilno izpolnjenih

anket ocenila z oceno 4 do 5 – je pomembno, zelo je pomembno (povprečna

vrednost je bila 4,69),

34

- »Olikani«, « kar 94,6 odstotkov anketiranih od 73 pravilno izpolnjenih anket ocenila

z oceno 4 do 5 – je pomembno, zelo je pomembno (povprečna vrednost je bila

4,48),

- » Urejeni«. « kar 82,4 odstotkov anketiranih od 71 pravilno izpolnjenih anket

ocenila z oceno 4 do 5 – je pomembno, zelo je pomembno (povprečna vrednost je

bila 4,31).

Ravno nasprotno, najnižje povprečne ocene so beležene pri anketnih trditvah:

- »Moški bi morali biti vedno obriti«; 43,2 odstotka odgovorov pravilno izpolnjenih

anket je trditev ocenilo z oceno od 1 do 3 – sploh ni pomembno, ni pomembno

(povprečna vrednost odgovorov je bilo 3,56),

- »Dobri«; 43,4 odstotka odgovorov pravilno izpolnjenih anket je trditev ocenilo z

oceno od 1 do 3 – sploh ni pomembno, ni pomembno, niti ni pomembno niti je

pomembno (povprečna vrednost odgovorov je 3,68),

- »Prilagodljivi«; 32,4 odstotka odgovorov pravilno izpolnjenih anket je trditev

ocenilo z oceno od 1 do 3 – sploh ni pomembno, ni pomembno, niti ni pomembno

niti je pomembno (povprečna vrednost odgovorov je 3,90),

- »Razumevajoči«; 28,1 odstotka odgovorov pravilno izpolnjenih anket je trditev

ocenilo z oceno od 1 do 3 – sploh ni pomembno,ni pomembno, niti ni pomembno

niti je pomembno (povprečna vrednost odgovorov je 3,99).

Anketirani svetniki torej z visoko stopnjo menijo, da bi policisti morali imeti predvsem

človeške značilnosti, ki se odražajo najbolj v poštenju, profesionalnosti, strokovnosti,

pripravljeni nuditi pomoč, olikanosti in nato v urejenosti. Manj pomembno pa se jim zdi, da

bi morali biti vedno obriti, dobri, prilagodljivi in razumevajoči.

6.1.2 Človeške značilnosti policistov

Prav tako sem v prvem sklopu anketirance prosil, da izrazijo svoje mnenje kakšne

človeške značilnosti so opazili pri policistih s katerimi so se že srečali ali jih opazovali pri

delu. Prosil sem jih, da to storijo z obkrožitvijo ene od številk, ki najbolje odseva njihovo

mnenje in si pri tem pomagajo z lestvico od 1 (profesionalni) do 7 (neprofesionalni), pri

čemer je številka štiri v sredini pomenila neodločeno mnenje.

35

Tabela št. 2: Človeške značilnosti policistov

Policisti so! Aritmetična sredina Modus St. odklon

profesionalni 3,58 6 1,508

pošteni 3,70 6 1,361

komunikativni 3,92 7 1,351

dostopni 4,16 7 1,414

strokovni 3,73 7 1,373

delovni 3,80 6 1,294

olikani 4,10 7 1,302

razumevajoči 4,14 7 1,397

dobri 4,07 6 1,124

prilagodljivi 4,23 7 1,406

kulturni 4,01 7 1,399

inteligentni 3,96 7 1,408

obzirni 4,01 7 1,316

pripravljeni pomagati 3,68 7 1,430

urejeni 3,36 7 1,476

izobraženi 3,79 7 1,138

suhi 3,69 6 ,972

Statistični podatki kažejo veliko odstopanje pri ocenjevanju odgovorov, saj so jih

akentiranci ocenjevali zelo različno, v večini primerov 1 do 7. Iz tabele je razvidno, da je

povprečna ocena 3 do 5. Razvidno je tudi, da nihče od svetnikov ni ocenil človeških

značilnosti policistov z oceno sedem oziroma kot povsem neprofesionalne, nepoštene,

lene, slabe in debele.

Natančnejši pregled odgovorov anketiranih je razviden iz spodnjega grafa št. 4

36

Graf št. 4: Človeške značilnosti policistov

Človeške značilnosti policistov

3,58

3,7

3,92

4,16

3,73

3,8

4,1

4,14

4,07

4,23

4,01

3,96

4,01

3,68

3,36

3,79

3,69

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5

profesionalni

pošteni

komunikativni

dostopni

strokovni

delovni

olikani

razumevajoči

dobri

prilagodljivi

kulturni

intelegentni

obzirni

pripravljeni pomagati

urejeni

izobraženi

suhi

znač

ilno

sti

povprečna ocena

Kot je iz grafa št. 4 razvidno, so anketiranci mnenja, da so policisti bolj urejeni kot

neurejeni (povprečna ocena 3,36), da so bolj profesionalni kot neprofesionalni (povprečna

ocena 3,58) in bolj pripravljeni pomagati kot pa ne nuditi pomoči (povprečna ocena 3,68).

Najslabše ocenjujejo, da so policisti bolj neprilagojeni kot prilagojeni (povprečna ocena

4,23), bolj nedostopni kot dostopni (povprečna ocena 4,16) in bolj nerazumevajoči kot

razumevajoči (povprečna ocena 4,14).

37

6.1.3 Človeške značilnosti policistov in statistični podatki glede na spol

V grafu so prikazane aritmetične sredine trditev, s katerimi smo merili prepričanje o

človeških značilnostih policistov po spolu. Aritmetične sredine se pri moškem spolu

umeščajo levo od sredine lestvice (4), pri ženskem spolu pa desno od sredine lestvice.

Graf št. 5: Prepričanje glede na spol

38

Iz grafa lahko vidimo, da so anketiranke bolj kritične do človeških značilnosti policistov kot

moški, prepričane so da so policisti bolj nerazumevajoči kot razumevajoči, bolj nedostopni

kot dostopni, bolj neobzirni kot obzirni, bolj neprilagojeni kot prilagojeni, bolj neolikani kot

olikani, bolj nekulturni kot kulturni, bolj leni kot delovni. Izjemoma so prepričane, da so

policisti bolj pošteni kot nepošteni in v to so prepričane tudi bolj kot moški, prepričane pa

so enako kot moški, da so policisti bolj urejeni kot neurejeni. Največje razhajanje v

ocenjevanju človeških značilnosti policistov med spoloma se kaže v tem, da so ženske

bistveno bolj kot moški prepričane, da so policisti bolj neobzirni kot obzirni, bolj leni kot

delovni in bolj nerazumevajoči ko razumevajoči.

6.1.4 Človeške značilnosti policistov in statistični podatki glede na zasebno druženje s policisti v zadnjem letu

V grafu so prikazane aritmetične sredine trditev, s katerimi smo merili prepričanje o

človeških značilnostih policistov glede predpostavke, da so se oziroma se niso,

anketiranci v zadnjem letu zasebno družili s policisti. Aritmetične sredine se za večji del

trditev umeščajo levo pri anketirancih, ki se niso družili zasebno s policisti in nekaj manj

pri anketirancih, ki so se družili s policisti.

V grafu spodaj lahko vidimo, da so tisti anketiranci, ki se niso družili nekoliko bolj kritično

ocenili značilnosti policistov od tistih, ki so se z njimi družili. Anketiranci, ki so se družili so

bolj prepričani, da so policisti bolj nedostopni kot dostopni in bolj neolikani kot olikani.

Anketiranci ki se niso družili s policisti pa so prepričani, da so policisti bolj

nerazumevajoči kot razumevajoči, bolj neprilagodljivi kot prilagodljivi, bolj neinteligentni

kot inteligentni. Vendar jim ob tem pripisujejo, da so bolj profesionalni, bolj olikani,

pripravljeni pomagati, kot pa to menijo tisti, ki so se z njimi družili.

39

Graf št. 6: Prepričanje glede na zasebno druženje s policisti v zadnjem letu

40

6.1.5 Človeške značilnosti policistov in statistični podatki glede na kaznovane za prekršek

Graf št. 7: Prepričanje glede na kaznovane za prekršek v zadnjem letu

V grafu so prikazane aritmetične sredine trditev, s katerimi smo merili prepričanje o

človeških značilnostih policistov glede na predpostavko, da so bili oziroma niso bili

anketiranci v zadnjem letu kaznovani za prekršek. Aritmetične sredine se za večji del

41

trditev umeščajo levo pri obeh skupinah anketirancih, nekoliko bolj pri tistih, ki niso bili

kaznovani za prekršek.

Iz grafa lahko vidimo, da so tisti anketiranci, ki so bili kaznovani za prekršek v zadnjem

letu, bolj kritično ocenili človeške značilnosti policistov kot tisti, ki niso bili kaznovani za

prekršek. Kaznovani za prekršek menijo, da so policisti bolj neprilagodljivi kot prilagodljivi,

bolj nerazumevajoči kot razumevajoči, bolj slabi kot dobri, bolj neobzirni kot obzirni, bolj

neolikani kot olikani. Zanimivo je, da so kaznovani za prekršek najboljše ocenili, tudi bolj

kot nekaznovani, da so policisti bolj profesionalni kot neprofesionalni in bolj urejeni kot

neurejeni. Poleg tega so oboji negativno ocenili, da so policisti bolj neprilagojeni kot

prilagojeni, bolj nerazumevajoči kot razumevajoči, bolj neolikani kot olikani.

6.1.6 Človeške značilnosti policistov in statistični podatki glede na kaznovane in zasebno druženje s policisti v zadnjem letu.

V grafu so prikazane aritmetične sredine trditev, s katerimi smo merili prepričanje o

človeških značilnostih policistov glede na predpostavko, da so bili v zadnjem letu

anketiranci kaznovani za prekršek in predpostavko, da so se v zadnjem letu zasebno

družili s policisti.

V grafu spodaj lahko vidimo, da so tisti anketiranci, ki so bili kaznovani za prekršek bolj

prepričani, da so policisti bolj profesionalni, bolj komunikativni, bolj dostopni, bolj

pripravljeni pomagati, bolj urejeni, bolj izobraženi in suhi kot pa tisti, ki so se z njimi družili

zasebno v zadnjem letu. Oboji so negativno ocenili, da so policisti bolj neolikani kot olikani

in bolj nekulturni kot kulturni.

42

Graf št. 8: Prepričanje glede na zasebno druženje s policisti in kaznovane za prekršek v

zadnjem letu.

43

6.2 NEKATERE DRUGE POMEMBNE ZNAČILNOSTI POLICISTOV

V tem delu so bile nanizane trditve, katere so ankentiranci ocenjevali z ocenjevalno

lestvico od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila »sploh se ne strinja« in ocena 5 »se

popolnoma strinja«. V nadaljevanju bom nanizal trditve iz vprašalnika in komentiral

odgovore anketiranih.

Trditev: »Uniforma, ki jo nosijo policisti, mora biti vedno urejena.«

To trditev so ocenjevali vsi anketirani (74). Povprečna vrednost odgovorov je znašala 4,42

pri standardnem odklonu 0,776. Ocena »zelo se strinjam«, oz. 5, je tako značilna

najpogostejša ocena za ankatirane, kar pomeni da se relativna večina anketiranih strinja,

da mora biti uniforma vedno urejena. Nihče od anketirancev niti ni pomislil, da bi bila lahko

uniforma, ki jo nosijo policisti neurejena.

Trditev: «Policisti lahko imajo daljše lase.«

To trditev so ocenjevali vsi anketirani (74). Povprečna vrednost odgovorov je znašala 2,81

pri standardnem odklonu 1,300. Ocena »se strinjam«, oz. 4, je tako značilna

najpogostejša ocena za anketirane, kar pomeni da se relativna večina anketiranih strinja,

da imajo lahko policisti daljše lase.

Trditev: «Okolica policijskih objektov mora biti urejena.«

To trditev je ocenjevalo 73 ankentirancev. Povprečna vrednost odgovorov je znašala 4,21

pri standardnem odklonu 0,849. Ocena »se strinjam«, oz. 4, je tako značilna

najpogostejša ocena za anketirane, kar pomeni da se relativna večina anketiranih strinja,

da mora biti tudi okolica policijskih objektov urejena.

Trditev: «Policijsko vozilo bi moralo biti vedno čisto.«

To trditev so ocenjevali vsi anketirani (74). Povprečna vrednost odgovorov je znašala 4,08

pri standardnem odklonu 0,824. Ocena »se strinjam«, oz. 4, je tako značilna

najpogostejša ocena za anketirane, kar pomeni da se relativna večina anketiranih strinja,

da mora biti vozilo vedno čisto. Nihče od anketiranih ni podal ocene, da se z omenjeno

trditvijo sploh ne strinja.

44

Trditev: «Policisti bi morali vedno nositi svoja službena pokrivala.«

To trditev so ocenjevali vsi anketirani (74). Povprečna vrednost odgovorov je znašala 3,62

pri standardnem odklonu 1,190. Ocena »se strinjam«, oz. 4, je tako značilna

najpogostejša ocena za anketirane, kar pomeni da se relativna večina anketiranih strinja,

da bi morali policisti vedno nositi službena pokrivala.

Trditev: «Policisti (moški) v uniformi lahko nosijo uhane.«

To trditev so ocenjevali vsi anketirani (74). Povprečna vrednost odgovorov je znašala 2,24

pri standardnem odklonu 1,269. Ocena »sploh se ne strinjam«, oz. 1, je tako značilna

najpogostejša ocena za anketirane, kar pomeni da se relativna večina ne strinja, da

policisti v uniformi lahko nosijo uhane.

Trditev: «Nič ni hudega, če so policisti malo predebeli.«

To trditev so ocenjevali vsi anketirani (74). Povprečna vrednost odgovorov je znašala 3,35

pri standardnem odklonu 1,199. Ocena »niti se ne strinjam niti se strinjam«, oz. 3, je tako

značilna najpogostejša ocena za anketirane, kar pomeni da relativna večina nima

izoblikovanega mnenja ali so lahko policisti tudi predebeli.

Trditev: «Policisti si lahko barvajo lase.«

To trditev so ocenjevali vsi anketirani (74). Povprečna vrednost odgovorov je znašala 3,03

pri standardnem odklonu 1,355. Ocena » se strinjam«, oz. 4, je tako značilna

najpogostejša ocena za anketirane, kar pomeni da anketirance ne moti, če imajo policisti

pobarvane lase.

Trditev: «Policistke v uniformi lahko uporabljajo ličila.«

To trditev so ocenjevali vsi anketirani (74). Povprečna vrednost odgovorov je znašala 3,76

pri standardnem odklonu 1,280. Ocena » zelo se strinjam«, oz. 5, je tako značilna

najpogostejša ocena za anketirane, kar pomeni da je le malo posameznikov katere moti,

če je policistka v uniformi naličena.

45

6.2.1 Nekatere druge pomembne značilnosti glede na kraj

Tabela št. 3: Druge pomembne značilnosti glede na kraj.

Druge značilnosti Skupaj Domžale Mengeš Komenda Kamnik Trzin

urejena A. Sre uniforma S.Odk

4,42 ,776

4,09 ,921

4,55 ,820

4,22 ,972

4,56 ,507

5,00 ,000

urejena A. Sre okolica S.Odk

4,21 ,849

4,14 ,854

4,09 ,701

4,56 ,527

4,08 1,038

4,57 ,535

čisto A. Sre vozilo S.Odk

4,08 ,824

3,91 ,868

4,09 ,701

4,22 ,833

4,04 ,889

4,57 ,535

na glavi A. Sre pokrivalo S.Odk

3,62 1,190

3,50 1,225

3,64 1,286

3,33 1,500

3,80 1,155

3,71 ,756

Vse te trditve so ocenjevali skoraj vsi anketirani (74), izjema je samo, da anketiranec v

Domžalah ni ocenil ali mora biti okolica policijskih objektov vedno urejena. Iz tabele je

razvidno, da se v vseh občinah Domžale, Mengeš, Komenda, Kamnik in Trzin svetniki v

veliki večini strinjajo, da je zelo pomembno, da je uniforma, ki jo nosijo policisti vedno

urejena, da je okolica policijskih objektov urejena in da so policijska vozila vedno čista, v

občini Trzin pa se strinjajo tudi, da morajo policisti vedno nositi na glavi svoja službena

pokrivala. Ocena »zelo se strinjam«, oz. 5, je tako značilna najpogostejša ocena za

anketirane.

46

7 KORELACIJSKA ANALIZA

V nadaljevanju analize sem želel preveriti, statistično značilne povezanosti (Pearsonov

korelacijski koeficient). Ugotovil sem statistično pomembne povezave med starostjo

anketirancev in posameznimi postavkami.

Tabela št. 4: Korelacije med posameznimi postavkami, kakšni bi morali biti policisti.

Kakšni bi morali biti? (Pearson.kor.koef) Starost

delovni __r__ p

-,276 (*) ,018

pripravljeni pomagati __r__ p

-,312 (**) ,008

imeti drobro telesno kondicijo

__r__ p

-,299 (*) ,011

izobraženi __r__ p

-,335 (**) ,002

Iz tabele št. 4 je razvidno, da bolj kot so starejši anketiranci bolj pogosto ocenjujejo, da

morajo biti policisti delovni (r= -,276; p= -,018), pripravljeni pomagati (r= -,312; p= -,008),

imeti dobro kondicijo (r= -,299; p= -,011) in biti izobraženi (r= -,269; p= -,002), kot to

ocenjujejmo mlajši anketiranci.

Tabela št.5: Korelacije med posameznimi postavkami, kakšni so policisti.

Kakšni so policisti! (Pearson.kor.koef) Starost

Delovni __r__

p -,266 (*)

,025

Obzirni __r__

p -,269 (*)

,022

Iz tabele št. 5 je razvidno, da starejši anketiranci bolj pogosto kot mlajši ocenjujejo, da so

policisti delovni (r= -,266; p= -,025) in obzirni (r= -,269; p= -,022).

47

Rezultati korelacijske analize stališč in ocen prebivalcev do dela policistov na območju

Policijske uprave Novo mesto in Krško, ki je bila opravljena v letu 2005, kažejo podobno

sliko, kot zgoraj omenjena, naša analiza. Bolj kot so bili anketiranci starejši bolj pogosto

so pozitivno ocenili delo policistov (r = -,209; p = -,025) kot pa mlajši anketiranci. Poleg

tega so starejši anketiranci bolj pogosto pozitivno ocenili zadovoljstvo s postopki

policistov (r = -,234; p = -,010), kot pa so to ocenili mlajši anketiranci (Gorenak in

Prijatelj, 347-353).

48

8 TESTIRANJE HIPOTEZ

V nadaljevanju bom na podlagi rezultatov preveril postavljene hipoteze.

H1 Poštenost policista je najbolj pomembna človeška značilnost

Hipotezo sprejemam, saj so jo rezultati potrdili. Anketiranci so bili v večini mnenja, kako

zelo je pomembno, da so policisti pošteni in to človeško značilnost tudi postavili pred

vsemi drugimi značilnostmi zajetimi v anketi. Anketiranci so v primerjavi z drugimi

človeškimi značilnostmi policistov, ki so jih neposredno ali posredno zaznali pri policistih,

visoko na lestvici uvrstili poštenost in bili mnenja, da so policisti bolj pošteni kot nepošteni.

Zelo pomembno je da nihče od anketiranih ni ocenil policistov z oceno sedem oziroma, da

so nepošteni. Ženske anketiranke so nekoliko bolj prepričane, da so policisti pošteni kot

pa moški anketiranci. Prav tako so anketiranci, ki so se zasebno družili s policisti in tisti, ki

niso bili kaznovani za prekršek nekoliko bolj prepričani, da so policisti bolj pošteni kot

nepošteni od tistih, ki se z njimi niso družili in niso bili kaznovani za prekršek.

H2 Anketiranci od policistov pričakujejo, da bodo profesionalni in strokovni, kar je

bolj pomembno od njihove urejenosti

Tudi to hipotezo sprejemam. Anketiranci so kot zelo pomembno ocenili, da bi morali biti

policisti profesionalni in strokovni in ti dve značilnosti postavili na lestvici bistveno višje kot

pa pomembnost policistove urejenosti. Prepričani so, da je pomembneje, da so policisti

pošteni, profesionalni, strokovni, pripravljeni pomagati, olikani in dostopni kot pa urejeni.

Anketiranci pri policistih najbolj pozitivno zaznavajo, neposredno ali posredno, njihovo

urejenost in profesionalnost. Anketiranci, ki so se zasebno družili s policisti so manj

prepričani, da so policisti bolj profesionalni kot neprofesionalni in nekoliko bolj da so

strokovni kot nestrokovni od tistih, ki se s policisti niso družili ali pa bili kaznovani za

prekršek. Slednji, oziroma tisti anketiranci, ki so bili kaznovani za prekršek in tisti, ki se

niso zasebno družili s policisti so urejenost policistov postavili na prvo mesto pred vsemi

drugimi značilnostmi, ki jih policisti imajo.

49

H3 Kaznovani za prekršek so bolj kritični do človeških značilnosti policistov

Anketiranci, ki so bili kaznovani za prekršek so prepričani, da so policisti bolj neolikani kot

olikani, bolj nerazumevajoči kot razumevajoči, bolj slabi kot dobri, bolj neprilagodljivi kot

prilagodljivi in bolj neobzirni kot obzirni. Slabše so ocenili tudi poštenost, strokovnost

pripravljenost pomagati in suhost policistov od tistih, ki za prekršek niso bili kaznovani.

Kaznovani anketiranci so v nasprotju s tistimi, ki niso bili kaznovani za prekršek, policiste

zaznali neposredno bolj profesionalne, urejene, komunikativne, izobražene, delovne,

kulturne, inteligentne in dostopne. Kaznovani za prekršek so več človeških značilnosti

ocenili slabše kot tisti, ki niso bili kaznovani. Hipotezo na podlagi rezultatov raziskav

sprejmem. Tako je anketa potrdila tudi tretjo hipotezo.

H4 Zasebno druženje s policisti vpliva na pozitivno oceno človeških značilnosti

policistov

Anketiranci, ki se niso zasebno družili s policisti so več njihovih človeških značilnosti

ocenili slabše kot pa pa tisti, ki so se s policisti družili. Predvsem so mnenja, da so policisti

bolj neprilagodljivi kot prilagodljivi in nerazumevajoči kot razumevajoči. Anketiranci, ki so

se zasebno družili pa so mnenja, da so bolj delovni, pošteni, intelegentni, razumevajoči,

strokovni, prilagodljivi, dobri in komunikativni. V nasprotju z omenjenim, pa jih vidijo bolj

neolikane kot olikane in bolj nedostopne kot dostopne, kot pa to vidijo tisti, ki se z njimi

niso družili. Hipotezo sprejmem.

H5 Policisti morajo biti v uniformi vedno urejeni in ne smejo nositi uhanov

Hipotezo sprejmem, saj so jo rezultati raziskave potrdili. Relativna večina anketirancev se

je strinjala, da mora biti uniforma vedno urejena in da policisti v uniformi ne smejo nositi

uhanov.

H6 Policisti ne smejo imeti daljših in pobarvanih las

Relativna večina anketiranih se je strinjala, da imajo lahko policisti daljše lase in jih ne

moti, če imajo policisti tudi pobarvane lase. Rezultati ne potrjujejo domneve, ustvarjene na

podlagi pravil policije. Zato hipoteze ne morem sprejeti.

50

H7 Ženske so deležne pogostejše pomoči policistov

Anketiranke so bolj prepričane, da so policisti nepripravljeni kot pa pripravljeni pomagati.

V to so veliko bolj prepričane kot pa moški, ki so mnenja, da so policisti bolj pripravljeni

pomagati kot pa ne. V povezavi s tem so ženske tudi bistveno slabše ocenile tudi druge

človeške značilnosti policistov kot pa moški. Predvsem so prepričane, da so policisti bolj

nerazumevajoči, nedostopni, neobzirni, neprilagodljivi, neolikani, nekulturni, neinteligentni,

neizobraženi kot pa razumevajoči, dostopni, obzirni, prilagodljivi, olikani, kulturni,

intelegentni in izobraženi. Zato hipoteze ne morem sprejeti.

51

9 ZAKLJUČEK

V sodobnem svetu ni družbene ureditve, ki ne bi poznala in imela policije. Skozi različne

oblike državnih ureditev na območju sedanje Slovenije, se je spreminjala podoba in ime

sedanje policije. Po osamosvojitveni vojni v Sloveniji prvič dobimo samostojno policijo.

Čeprav je policija najbolj prepoznavna po uniformi pa jo vendarle vsi policisti ne nosijo.

Uniforma zakriva lastnosti tistega, ki jo nosi, ga poistoveti z ostalimi in izraža pripadnost

skupini. Z njo policisti nebesedno komunicirajo in prenašajo sporočilo v okolico. Uniforma

v nas vzbuja strah ali zaščito, nekateri pa ji pripisujejo tudi erotičen pomen. Policisti

morajo skrbeti, da je uniforma vedno urejena, čista, zlikana in nepoškodovana, vsi deli pa

morajo biti zapeti. Pri opravljanju nalog morajo nositi tudi predpisano pokrivalo, se vesti

dostojno in skrbeti za primeren izgled. K osebni urejenosti zagotovo spada tudi obnašanje

policistov, ki pa pogosto ni takšno kot ga pričakujejo ljudje.

Policija je deležna posebne pozornosti državljanov in pogosto tudi kritične presoje

javnosti. Policisti se dnevno veliko srečujejo z ljudmi zato je pomembno, da so pri svojem

delu osebno urejeni in s primernim vedenjem skrbijo za ugled policije.

»Olika in način obnašanja je tisto, kar nas vznejevolji ali pomiri, pokvari ali izboljša,

povzdigne ali razvrednoti, spremeni v barbara ali oplemeniti z neprestanim, vztrajnim,

nezavednim delovanjem kot zrak, ki ga dihamo.«

Vodstvo policije in policisti se morajo zavedati, da človeške značilnosti policistov

pomembno vplivajo na ugled policije. S ciljem približevanja policije ljudem tudi v smislu, v

skupnost usmerjenega policijskega dela, bi morali v policiji nameniti več pozornosti tem

značilnostim. Ni nepomembno mnenje anketirancev, ki so v tem primeru bili svetniki,

direktorji občinskih uprav ter župani. Namreč prav ti anketiranci na območju kamniško -

domžalskega območja zastopajo mnenje 74.000 svojih občanov in so v prvi vrsti

odgovorni za varnost svojih občanov.

Poštenost, profesionalizem, strokovnost, pripravljenost pomagati, olikanost in urejenost so

najbolj pomembne značilnosti, brez katerih si anketiranci ne zamišljajo policista. Manj

pomembno je, če policisti kdaj ne bi bili obriti, bili malo slabši, manj prilagodljivi in manj

razumevajoči. Anketirance tudi ne moti, če ima policist daljše in pobarvane lase in če so

policistke naličene. Pomembneje je, da so pošteni, profesionalni, strokovni in urejeni.

Anketiranci so namreč, bolj prepričani, da je pomembneje, kaj ima policist v glavi kot pa

na glavi oziroma na sebi, vendar si ne predstavljajo policista, ki bi nosil neurejeno

52

uniformo, nosil uhane, bil brez službenega pokrivala na glavi ter se vozil v umazanem

službenem vozilu in zanemarjal okolico policijskih objektov.

Ženske so se v rezultatih ankete pokazale, kot bolj kritične do človeških značilnosti

policistov, kot pa moški. V njihovih očeh so policisti bolj nerazumevajoči, nedostopni,

neobzirni, neprilagodljivi, neolikani in nekulturni. Podobno vidijo tudi tisti, ki so bili

kaznovani za prekršek in menijo, da so policisti bolj neprilagodljivi, nerazumevajoči, slabi,

neobzirni in neolikani. Neolikanost povdarjajo tudi tisti, ki so se s policisti družili zasebno

in jim poleg tega pripisujejo še nedostopnost, nekulturnost, nepripravljenost nuditi pomoč.

Visoko stopnjo nedostopnosti in v povezavi s tem tudi neprilagojenost pa policistom

pripisujejo zanimivo tudi tisti, ki so se s policisti družili zasebno. Zanimivo je, da so

anketiranci, ki so bili kaznovani za prekršek ocenili, da so policisti bolj pošteni, strokovni,

dobri, obzirni, pripravljeni pomagati kot pa tisti, ki niso bili kaznovani. Pri primerjavi med

anketiranci, ki so se družili zasebno s policisti in tistim, ki so bili kaznovani za prekršek je

zaznati, da so kaznovani za prekršek, bistveno bolje ocenili policiste kot profesionalne,

urejene in dostopne, dočim so tisti, ki so se družili zasebno s policisti bistveno bolje ocenili

njihovo razumevanje, prilagojenost, dobroto in inteligentnost. Iz vseh rezultatov analiz je

razvidno, da je najbolj pozitivno izražena značilnost, urejenost policistov in da to

pomembno vpliva na delo policistov, saj ljudje z visoko stopnjo tudi pričakujejo od

policistov, da so urejeni.

53

10 UPORABLJENI VIRI

LITERATURA

Amnesty International Slovenije (2009), Državljanski nadzor nad policijo. Članek je dobljen 22.9.2009 na http://www.amnesty.si/files/26-AIS-porocili-policija-povzetek_0.doc.

Buckley, R. (2000). Eros and Uniform, Buckley Richard and other, Uniform Order and Disorder, Milano, Charta.

Burke, E. (1797). Pisma o dvornem miru 1797, Nigel Ress, (1998). Veliki sodobni bonton, Ljubljana, Mladinska Knjiga .

Calefato, P. (2000). Signs of Order, Signs of Disorder: the Other Uniforms, Calefato Patrizia and other, Uniform Order and Disorder, Milano, Charta.

CJMMK, (2006). Raziskava o ocenah in stališčih slovenske javnosti o delu polcije, Ljubljana. Članek je dobljen 2.9. 2009 na http://www.mnz.gov.si/nc/si/ splosno/cns/novica/article/.../5292/.

Čelik, P. (1991). Policaji, Ljubljana, ČZP Delo.

Gorenak, V. in Prijatelj, M. (2005), Stališče in ocene prebivalcev do dela policistov kot kriterij merjenja uspešnosti policije, Kranj, Organizacija, 38 (7), 347-353.

Kodeks policijske etike (1992), Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenija.

Kolenc, T. (2002). Slovenska policija, Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Policija, Generalna policijska uprava.

54

Kunstek, N. (2008). Poslovna obleka naredi človeka ,Planet Lepote, 1-. Članek je dobljen na23.10.2009 na www.planet-lepote.com/tiskaj_clanek.php?id=288

Lourie, A. (2000). The Language of Clothes, New York, Henry Holt and Company.

Maver, D. (2004). Kriminalistika - uvod- taktika- tehnika, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije.

Mawby, R. (1999). Policing Across the World, Issues for the Twenty-first Century, London, UCL Press.

Mekinc, J. (2001). Evropski kodeks policijske etike, Ljubljana, Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenija, Policija, Tiskarna Ljubljana d.d.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija (2009). Zaposlovanje in izobraževanje v policiji, zloženka, Ljubljana, DZS d.d.

Pagon, M., Lobnikar, B., Virjent, B., Toms, B., Butinar, J., (2005), Stališča javnosti o policiji in policijskem delu v Sloveniji, Ljubljana, MNZ RS, Generalna policijska uprava. Članek je dobljen 2.9. 2009 na httm://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz…/povzetek skupna ocean.doc.

Topolšek, A. (1971). Bodi olikan, Ljubjana, Republiški sekretarjat za notranje zadeve SR Slovenije.

Tavčar, N. (2009). Policisti ocenjevali svojo organizacijo, Varnost, priloga, 7 (3), 1-11.

55

PRAVNI AKTI

Pravilnik o policijskih pooblastilih (2006). Uradni list R Slovenija, št. 40/2006 in prečiščeno besedilo 56/2008, Ljubljana.

Pravilnik o nošenju policijske uniforme in orožja (2006). Uradni list Republike Slovenije, št. 106/2006, Ljubljana.

Uredba o uniformi, položajinih oznakah in simbolih policije (2006). Uradni list Republike Slovenije, št. 48/2006, Ljubljana.

Zakon o policiji (1998 ). Uradni list Republike Slovenije, št. 49/1998 in prečiščeno besedilo, št. 66/2009, Ljubljana.

56

11 PRILOGA

ANKETA

Sem Metod Vidmar, absolvent Fakultete za policijsko varnostne vede Univerze v Mariboru. Svoj študij končujem z diplomsko nalogo, zato vas prosim za pomoč. Izdelal sem kratko anketo, za katero vas prosim, da jo izpolnite. Anketa je anonimna, vsem, ki bodo odgovorili nanjo, pa zagotavljam zaupnost odgovorov. Rezultati bodo objavljeni samo v zbirni obliki. Reševanje vam ne bo vzelo več kot 10 minut, zato vas prosim, da odgovorite na vsa vpršanja.

Za trud in sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujem!

57

V nadaljevanju so opisane nekatere človeške značilnosti. Prosim vas, da označite vaše mnenje o tem, kakšni bi morali biti posamezniki, ki delajo v policiji. Pri vsaki značilnosti označite, kako pomembna je po vašem mnenju, pri tem pa uporabite naslednjo lestvico:

1....sploh ni pomembno

2....ni pomembno

3....niti ni pomembno niti je pomembno

4....je pomembno

5....zelo je pomembno

Kakšni bi morali biti policisti?

profesionalni 1 2 3 4 5

pošteni 1 2 3 4 5

komunikativni 1 2 3 4 5

dostopni 1 2 3 4 5

strokovni 1 2 3 4 5

delovni 1 2 3 4 5

olikani 1 2 3 4 5

razumevajoči 1 2 3 4 5

dobri 1 2 3 4 5

prilagodljivi 1 2 3 4 5

kulturni 1 2 3 4 5

intelegentni 1 2 3 4 5

obzirni 1 2 3 4 5

pripravljeni pomagati 1 2 3 4 5

urejeni 1 2 3 4 5

imeti telesno kondicijo 1 2 3 4 5

moški bi morali biti vedno obriti 1 2 3 4 5

izobraženi 1 2 3 4 5

58

V nadaljevanju so opisane nekatere človeške značilnosti. Prosim vas, da označite vaše mnenje o tem, kakšni so posamezniki, ki delajo v policiji. Pri tem imejte v mislih policiste, s katerimi ste se če srečali ali pa ste jih opazovali pri njihovem delu. Svoj odgovor označite tako, da v vsaki vrsti obkrožite samo eno številko. Bližje, kot je številka besedi, bolj izražena je lastnost, ki jo pripisujete policistom. Tako številka 4 v sredini pomeni nedoločeno mnenje.

Policisti so:

profesionalni 1 2 3 4 5 6 7 neprofesionalni

pošteni 1 2 3 4 5 6 7 nepošteni

komunikativni 1 2 3 4 5 6 7 nekomunikativni

dostopni 1 2 3 4 5 6 7 nedostopni

strokovni 1 2 3 4 5 6 7 nestrokovni

delovni 1 2 3 4 5 6 7 leni

olikani 1 2 3 4 5 6 7 neolikani

razumevajoči 1 2 3 4 5 6 7 nerazumevajoči

dobri 1 2 3 4 5 6 7 slabi

prilagodljivi 1 2 3 4 5 6 7 neprilagodljivi

kulturni 1 2 3 4 5 6 7 ne kulturni

intelegentni 1 2 3 4 5 6 7 neintelegentni

obzirni 1 2 3 4 5 6 7 neobzirni

pripravljeni pomagati 1 2 3 4 5 6 7 nepripravljeni za pomoč

urejeni 1 2 3 4 5 6 7 neurejeni

izobražen 1 2 3 4 5 6 7 neizobraženi

suhi 1 2 3 4 5 6 7 debeli

59

V nadaljevanju je napisanih nekaj trditev. Preberite jih in napišite, kako se strinjate s posamezno trditvijo. Pri vsaki trditvi obkrožite eno številko, pri tem pa uporabite naslednjo lestvico:

1....sploh ni pomembno 2....ni pomembno

3....niti ni pomembno niti je pomembno 4....je pomembno

5....zelo je pomembno

Uniforma, ki jo nosi policist, mora biti vedno urejena. 1 2 3 4 5

Policisti lahko imajo daljše lase. 1 2 3 4 5

Okolica policijskih objektov mora biti urejena. 1 2 3 4 5

Policijsko vozilo bi moralo biti vedno čisto. 1 2 3 4 5

Policisti bi morali vedno nositi svoja službena pokrivala. 1 2 3 4 5

Policisti (moški) v uniformi lahko nosijo uhane. 1 2 3 4 5

Policisti si lahko barvajo lase. 1 2 3 4 5

Policistke v uniformi lahko uporabljajo ličila 1 2 3 4 5

Ali ste v zadnjem letu vi osebno imeli stik s policisti ? DA NE

Ali so vas v zadnjem letu policisti kaznovali zaradi prekrška? DA NE

Ali so vas policisti obravnavali zaradi suma storitve kaznivega dejanja? DA NE

Ali ste se s policisti v zadnjem letu družili zasebno? DA NE

Za konec vas prosim, da mi za potrebe analize poveste še nekaj podatkov, ki jih bom uporabil pri analizi odgovorov.

Spol: Starost________let

1......moški

2......ženska

Navedite zadnjo šolo, ki ste jo končali, redno ali izredno:

1.....osnovna šola

2.....poklicna šola

3.....srednja šola

4.....višja šola

5.....visoka šola

6.....magisterij, doktorat

Skupno število let delovne dobe:_______let

60

DELOVNI ŽIVLJENJEPIS KANDIDATA

Rojen sem 4.7. 1966 v Ljubljani. Srednjo šolo za miličnike kadete v Tacnu sem končal leta

1985 in bil razporejen na delovno mesto miličnika pripravnika na Postajo milice v

Domžalah. Po uspešno opravljenem pripravništvu, sem bil začasno razporejen v Zaščitno

enoto milice v Ljubljani, kjer sem opravljal naloge varovanja najvišjih političnih

predstavnikov oblasti. Po vrnitvi na Postajo milice Domžale sem opravljal vse oblike

miličniškega oziroma policijskega dela, od miličnika opazovalca, spremljevalca vodje

patrulje, vodje patrulje, pomočnika vodje varnostnega okoliša Rodica – Jarše, vodje

varnostnega okoliša Mengeš – Trzin in sodeloval pri uvajanju lokalne kriminalistične

skupine na Postaji policije v Domžalah.

Leta 1993 sem ob delu diplomiral na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani in pridobil

naziv pravnika za notranje zadeve. Po uspešno zaključenem šolanju sem bil razporejen

na delovno mesto pomočnika komandirja Policijske postaje Domžale in bil zadolžen za

področje mejnih zadev in tujcev ter področje zatiranja kriminalitete.

Komisija za imenovanje Občine Kamnik me je leta 1994 imenovala za namestnika

komandirja Policijske postaje Kamnik. V Kamniku sem bil med drugim odgovoren za

vodenje rezervnega sestava policije, področje mejnih zadev in tujcev, področje

zagotavljanja prometne varnosti in vodenje enote v odsotnosti komandirja.

Leta 2004 sem s študijem ob delu v roku opravil vse izpite na Fakulteti za varnostne

vede v Ljubljani in še pred zaključkom diplomskega dela dobil priložnost, da po skoraj

dvajsetletnem policijskem delu, spremenim okolje in način življenja. Tako zadnjih pet let

opravljam delo varnostnika na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Skopju, Republiki

Makedoniji. Poleg varnostnih nalog, po pooblastilu ministra za zunanje zadeve

samostojno odločam o viznih in drugih konzularnih postopkih ter svoje policijske izkušnje

uspešno uporabljam pri delu, ki ga opravljam.

Za delo sem bil večkrat nagrajen in prejel tudi pisno in bronasto priznanje organov za

notranje zadeve, srebrni znak Sveta za preventivo v cestnem prometu ter priznanje

združenja Sever.

61

IZJAVA O AVTORSTVU

Metod Vidmar, rojen 4.7. 1966 v Ljubljani izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom »Pomen osebne urejenosti za delo policista« rezultat mojega lastnega dela in da so rezultati konkretno navedeni.

Ljubljana, 4.11. 2009 Metod Vidmar