Predpremiera 215

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan VinterOBLIKA IN PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, 040/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovolje-njem filmskih distributerjev. Uredništvo Premiere ne odgovarja za spremembe, ki nasta-nejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Premiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

Ponavadi je v življenju tako, da ko imaš čas, ni-maš denarja, ko pa imaš denar, ti zmanjkuje ča-sa. Najlepše je to vidno pri potovanjih. Ko sem

se med študijem, še v socialističnih časih, med poči-tnicami odpravljal kam na potovanje, je denar po-membno določal njegovo smer. Imeli smo nekaj sto mark, a veliko časa, tako da so bila naša potovanja ponavadi usmerjena v poceni dežele, denimo Grčija, Turčija in podobno, ali pa v poceni transporte (ko-lo, avtoštop). Izdatek za prenočišče je bil običajno nepotreben, spalo se je na različnih koncih, od že-lezniških postaj, preko opuščenih šol do hiš v gra-dnji ali pa kar v naravi. Veliko hrane smo tovori-li od doma in ravno pred nekaj tedni, ko smo se vračali z družinske poti na Kreti, sem se nostalgično spominjal, kako sem imel pred četrt stoletja, ko sva s prijateljem štopa-la po celinski Grčiji, natančno pre-štete domače konzerve za vsak dan potovanja.Sedaj mi za potovanja kronično

zmanjkuje časa. Tudi pri filmu je podobno. Ko si

mlad, imaš veliko časa in energije, nekateri imajo tudi kar nekaj zna-nja, denarja za film pa običajno nimaš. Že drobiž, ki se pri slovenskem filmu meri v deset tisočih evrih, ti lahko kot entuziastu odpre pot v film. Kar nekaj slovenskih prvencev, ki jih pobliže poznam, denimo Amir, Zadnja večerja in Šelestenje, je nastalo na tak način. V svetu je takih primerov še veliko več, ome-nimo samo Paranormalno izpred nekaj let. Pri njem je režiser v samo produkcijo pač investiral veliko ča-sa, vzel si je leto dni in priredil hišo za snemanje, po-časi zlagal scenarij, ki je bil prilagojen samemu gve-rilskemu načinu produkcije, itn. Če nimaš na voljo denarja, obstaja sto načinov, kako to zaobiti s presež-kom kreativnosti.V smislu entuziazma je letošnji Festival sloven-

skega filma svojevrsten precedens. V tekmoval-nem sporedu bo osem celovečernih filmov, od tega pa samo trije, ki so nastali kot osnovni nacionalni filmski program. Tu so Pevčev Lahko noč, gospodič-na, Cvitkovičev Arheo in Košakov Stanje šoka. Že četrti film, Izlet, celovečerni prvenec Nejca Gazvo-de, je povsem iz drugega štosa. Ko sem bil lani v nadzornem svetu takrat Filmskega sklada RS, sem bil šokiran ob spoznanju, da ne glede na veliko šte-

vilo dobrih nizkoproračunskih prvencev (ali pa tu-di kasnejših filmov) v zadnjih desetih letih sklad za spodbujanje nastajanja takih celovečernih projek-tov še vedno ni imel nobene strategije. No, pri na-slednjih razpisih je bila potem takoj vključena tu-di opcija za digitalni, nizkoproračunski celovečerni film, in sredstva, kako petino običajnih, je dobil Iz-let. Odzivi nanj so več kot dobri.Preostali štirje celovečerci v letošnjem tekmoval-

nem programu pa so sploh presenečenje. Okej, Anzeljčevo Sfingo (produkcija Mangart) smo v na-ši reviji že predstavili, tako da je bilo vsaj to neka-ko pričakovano. Vsekakor pa je presenetil Klemen Dvornik s kar dvema celovečercema. Za Prepisane (produkcija Vest) sem vedel, da se po spletu rola-

jo kot nekajminutne nanizanke, da so iz tega zložili celovečerec, mi sploh ni jasno. Enako je preseneče-nje film Kruha in iger (producenta Arkadena in TV Slovenija) pa tu-di film Mirana Zupaniča Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine (TV Slovenija). Letošnji Festival slovenskega filma zato po-nuja kar nekaj razlogov za prihod

nanj, zanimivo pa bo po vseh pogledanih celovečer-cih oceniti prispevek nacionalne filmske institucije v tem segmentu, v primerjavi z vsemi drugimi. Kolikor sem pregledal letošnje razpise Slovenske-

ga filmskega centra, posebne opcije za nizkoprora-čunske digitalne celovečerce (s tem mislim take v okviru dvesto tisoč evrov) spet ni. Morda se bo kaj takega spakiralo znotraj osnovnega razpisa za reali-zacijo celovečercev ali pa tistega za prvence, morda pa tudi ne. Bomo videli. Ko sem na začetku leto-šnjega leta kot v. d. direktorja prišel na Slovenski filmski center, je bila najbolj nova izkušnja ta, da sem se (pobliže) spoznal s kar nekaj ljudmi, za kate-re je film »business as usually«, torej posel kot vsak drug. To na žalost ne pomeni, da imajo do filma strasten, zavezujoč in urgenten odnos, temveč da jim film oziroma državna podpora temu kulturne-mu področju pač daje plačo za kritje vsakodnevnih življenjskih stroškov. S tem ne mislim samo zapo-slenih na SFC-ju, ampak tudi tiste, ki kandidirajo za njegov denar. Nadaljevanje na strani 10 –>

Piše: Samo Rugelj

KAKOR V ŽIVLJENJU TAKO NA FILMU

V 215. številki revijePredpremiera predstavljamo:

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan VinterOBLIKA IN PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, 040/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovolje-njem filmskih distributerjev. Uredništvo Premiere ne odgovarja za spremembe, ki nasta-nejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Premiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

5. oktobra 2011 izide nova številka revije

Leto 12/Številka 215/14. september–11. oktober 2011

40.000 bREzPLAčNIh IzVOdOV!

Katere filme težko čakamo v letu 2012 4–5Lahko noč, gospodična 614. festival slovenskega filma 8–10Medvedek Pu 12–13Johnny English 2 14–15Prijatelja samo za seks 16En dan 18Kateri je pravi? 20Turneja 21Deviški ples smrti 22Dve dobri stvari pri Deviškem plesu smrti 23Noč morskih psov 3D 24Neke druge zgodbe 26V letu hip hopa 27Che – novi človek 28Portret: Rowan Atkinson 29

foto

: Zoj

a Rug

elj

Kandidat/ka mora izpolnjevati naslednje pogoje:• ustrezna univerzitetna izobrazba (FF, FDV, ALU, EF)• odlično poznavanje knjig, založniških programov, filmov itn. • odlično poznavanje dela z računalnikom (InDesign, Photoshop itn.)• odlično pisno izražanje

iŠČEMO POMOČNiKA V UREDNiŠTVU ZALOŽBE UMco

Ponujamo delo v mladem ustvarjalnem kolektivu medijskega oddelka podjetja UMco, možnost napredovanja, po poskusni dobi pa zaposlitev za nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite do 23. septembra 2011 na naslov: UMco d. d., Leskoškova 12, Ljubljana ali po e-pošti: [email protected].

Izlet

www.premiera.si | 14. september–11. oktober 2011 | 215 | 3

Spisal: Aleš Cimprič

Možje v črnem 3 Prihodnje leto si bosta v tretjem nadaljevanju črne obleke in očala zopet nadela Will Smith in Tommy Lee Jones. Izvirni Možje v črnem so uspešno črpali iz mitologije raznovrstnih teorij zarote z Nezemljani na Zemlji, ki so bile tisti čas izjemno popularne vsled nanizanke Dosje-ji X, in so bili s svojo kombinacijo znanstvene fantastike in komedije, predvsem pa dinamič-

nega dua na relaciji Smith-Jones, priljubljena filmska uspešnica, pred katero je leta 1997 po zaslužku priplul le Titanik. Naslednik iz leta 2002 je zaostal po prven-cu tako po zaslužku kot kritiških odzivih, a se je na bla-gajni še vedno odrezal solidno. Skupaj sta filma prese-gla prihodek milijarde dolarjev. Na režijski stolček bo še v tretje sedel Barry Sonnenfeld, ki bo film posnel v retro slogu šestdesetih. Zgodba nas bo popeljala na po-tovanje skozi čas v leto 1969, kjer bo Smithov lik reše-

val življenje mlajši različici Jonesovega karakterja (upo-dobil ga bo Josh Brolin), kateremu naj bi nekdo stregel po življenju. Vrsta zapletov je tudi na snemanju: nedo-končan scenarij, ki se je ves čas spreminjal, zamude pri snemanju in prekoračitve proračuna so Može v črnem 3 že spravile na glas ene najbolj problematičnih produk-cij letošnjega leta. A pričakovanj tretjega dela franšize, ki temelju na stripu, to nikakor ne zmanjšuje.

Letos je mejo prihodkov milijarde dolarjev osvojila naslednja trojica filmov: Harry Potter in Svetinje smrti – 2. del, Transformerji: Temna stran meseca in Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi.

Katere filme težKo čaKamo v letu 2012

The Dark Knight RisesStripovskega junaka Batmana vam verjetno ni treba posebej predstavljati, saj je njegova navzočnost prek vr-ste filmskih predelav dobro poznana tudi pri nas, med-tem ko v ZDA, domovini superjunaškega stripa, doži-vlja že skoraj fanatično privrženost. Kar ne preseneča, saj se stripov izdajatelja DC Comics pogosto drži nad-povprečna kvaliteta, zgodbe in risbo za prigode Bat-mana pa velikokrat prispevajo tudi zvezde stripovske-ga medija, na primer Frank Miller, avtor Mesta greha, po katerem je bil posnet tudi istoimenski film. Režiser Christopher Nolan, ki si je s prejšnjima Batmanoma

(Batman: Na začetku, 2005 in Vitez teme, 2008) skorajda utrdil status kultnega režiserja, lani pa ga le še nadgradil z Izvorom, se vrača še s tretjim, svojim zadnjim filmom o tem superjunaku. Vrnila se bo tudi igralska zasedba: Christian Bale, Michael Cai-ne, Gary Oldman in Morgan Freeman bodo po-novno odigrali svoje vloge, novinca Anne Hatha-way in Tom Hardy pa bosta odigrala Batmanova

nasprotnika: Catwoman (pri kateri bo imela Hathawa-yeva težko delo preseči vlogo Michelle Pfeiffer iz Bur-tonovega Batman se vrača, 1992) in mišičastega Bana. Brez dvoma gre za enega najbolj pričakovanih filmov prihodnjega leta, ki pa bo težko presegel uspeh pred-hodnika, ki se je vtisnil v spomin po izvrstni interpre-taciji Jokerja prekmalu preminulega Heatha Ledgerja.

The Hunger GamesVečina velikih uspešnic cilja na občinstvi najstnikov in mladih moških, prihajajoči The Hunger Games pa je zagotovo naslov, ki ga nestrpno pričakuje marsikate-ra ljubiteljica filmov (a to ne pomeni, da gre za ženski film). Temeljil bo na knjižni trilogiji ameriške pisate-ljice Suzanne Collins (uvrščena kot ena izmed le dese-tih avtorjev, ki so na Amazonovem elektronskem bral-niku prodali preko milijona izvodov digitalnih knjig), zadnji v nizu evforičnih mladinskih knjig tipa Harry Potter in Somrak. Le da sta tokrat okolji čarovniške fantazije oziroma vampirske romance zamenjani z dis-topično prihodnostjo. Na postapokaliptičnem ozemlju nekdanjih ZDA takratna represivna vladajoča elita vsa-ko leto iz različnih okolišev naključno izbere 24 fan-tov in deklet v starosti med 12 in 18 let, ki se morajo v televizijskem resničnostnem šovu v areni na prostem spopasti na življenje in smrt. Zmagovalec je zadnji, ki ostane živ. Glavno protagonistko v tem filmu o neu-smiljenem boju, ki je začinjen tudi z romantičnim tri-kotnikom, bo odigrala obetavna mlada igralka Jennifer

Lawrence (Na sledi očetu, Možje X: Prvi Razred). Film bo črpal iz vsebinsko podobnih celovečercev, recimo Ubežnika (1987) z Arnoldom Schwarzeneggerjem in japonskega Battle Royale (2000), sicer najljubšega fil-ma Quentina Tarantina. Na platnu se bo pojavila vr-sta znanih imen, Elizabeth Banks, Woody Harrelson, Stanley Tucci, Donald Sutherland in celo zvezda rocka, Lenny Kravitz. Če bo film uspešnica, nadaljevanji Cat-ching Fire in Mockingjay, ki sta v papirnati obliki že na voljo, zagotovo ne uideta.

Poletje, ko običajno v kinodvorane prispe ve-čina težko pričakovanih uspešnic, je za nami. Ravno pravi čas, da si pogledamo izbor petih fil-mov, ki bodo po vsej verjetnosti polnili blagaj-ne v prihodnjem letu. Tržniki filmskih studiev že delajo s polno paro, ter s prvimi informacijami, napovedniki in predvidenimi datumi svetovnih premier vzbujajo interes pri gledalcih. Ali kate-rega izmed njih težko pričakujete tudi vi?

25. maj 2012

23. marec 2012

20. julij 2012

Bane v stripovski podobi

Jennifer Lawrence

4 | 215 | 14. september–11. oktober 2011 | www.premiera.si

PrometheusZa film, ki bo najbolj deležen primerjave glede na nje-gov rodovnik, brez dvoma velja Prometheus angleške-ga režiserja Ridleyja Scotta. Z njim se bo Scott vrnil na začetek svoje bogate kariere, ko je leta 1979 prestrašil gledalce s kultno klasiko Osmi potnik in z junakinjo El-len Ripley v podobi nepozabne Sigourney Weaver ne le vzpostavil ikono ženske protagonistke, ampak ustva-ril blagovno znamko, ki se je s filmskimi nadaljevanji in priznanimi stripi založnika Dark Horse zasidrala v del splošne popkulture. Film nosi ime po grškem bogu Prometeju (ki je ljudem prinesel ogenj in bil zato ka-znovan) in se bo časovno odvijal pred izvirnikom, in

čeravno se bo zgodba dogajala v istem okolju, bo veljal za samostojno celoto. Zato so iz naslo-va tudi umaknili sprva načrtovano ime Osmi potnik. Glavna vez bo skrivnostno veliko bitje (Space Jockey), na katerega truplo v izvirniku naletijo na tisti ladji, kjer najdejo jajca preda-torskih Nezemljanov. Prvi posnetki potrjujejo, da Scott zopet cilja na grozljivi element filma, a scena-rij, ki se vrti okoli nezemljanske DNA, se bo ukvarjal s temeljnimi vprašanji življenja, kar vzbuja upanje o pre-miku filma v inteligentnejšo znanstveno fantastiko. V filmu bodo nastopili Charlize Theron, Michael Fass-bender, Guy Pearce, Patrick Wilson in Noomi Rapace, ki je nase opozorila v trilogiji Dekle z zmajskim tatujem.

HobitČe ljubitelji stripovskih junakov vneto pričakujejo no-vega Batmana, privrženci epske fantazije odštevajo dne-ve do prihoda Hobita. Film bo temeljil na isto imenski knjigi iz leta 1937 pisatelja J. R. R. Tolkiena, ki je uvod v poznano trilogijo Gospodar prstanov. Njena filmska predelava je med leti 2001 in 2003 žanr fantazije poti-snila precej čez dotedanje meje in z zaključnim delom Kraljeva vrnitev osvojila še enajst oskarjev. Režiser Pe-ter Jackson se je odločil film razbiti na dva dela: prvi, s podnaslovom An Unexpected Journey, bo kinodvorane polnil koncem prihodnjega leta, drugi, There and Back Again, pa leto kasneje. Filma se snemata vzporedno,

osrednji vlogi hobita Bilba in škrata Thorina bosta od-igrala Martin Freeman in Richard Armitage. Sodelo-vanje je sprejela tudi večina zasedbe, ki je sodelovala že pri Gospodarju prstanov: Ian McKellen, Hugo We-aving, Elijah Wood, Cate Blanchett, Christopher Lee in Orlando Bloom so samo nekatera imena, ki se bo-do ponovno podala v Srednji svet. Ta bo zopet zaživel s pomočjo novozelandskega CGI studia Weta.

14. december 2012

Kateri filmi pa so letos največ obiskovalcev pritegnili v slovenskih dvoranah? Po vrstnem redu si sledijo: Smrkci, Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi, Harry Potter in Svetinje smrti – 2.del, Prekrokana noč 2 in Kung fu panda 2.

8. junij 2012

Space Jockey

Hobit Bilbo Bisagin (Martin Freeman)


Najnovejši film Metoda Pevca nam slika svet zapletenih odnosov zakonskega življenja. Hana in Samo dajeta vtis idealne podobe družine, ki jo zaokrožuje njuna čudovita hčerka. Toda pod površjem tlijo nezaupljivost, laži in skoki čez plot.

IGRAJO Polona Juh, Jernej Šugman, Mila Fürst, Jan Cvitkovič, Marinka Štern, Igor Žužek, Pia Zemljič, Jana Zupančič ...REŽIJA IN SCENARIJ Metod Pevec ŽANR melodramaDISTRIBUTER Cinemania groupPREMIERA 29. september 2011 TRAJANJE 97 min

Metod Pevec je eden tistih slovenskih ustvarjalcev, ki ponuja premišljeno občutene zgodbe s kompleksnimi

karakterji. V nenavadno ljubezensko zgod-bo z naslovom Pod njenim oknom je po-srečeno vključil legendo o beli štorklji in črnem štrku, v glasbeno zasanjani drami Estrelita – pesem za domov je z nežnimi vi-olinskimi zvoki ubral čutne strune gledal-cev, tokrat pa se je odločil raziskati zaplete-ne družinske odnose.

Hana in Samo sta še vedno mlada, ima-ta hišo, čudovito hčerko in dobri službi. On je odločen in uspešen, ona pa hipersenzi-bilna in sanjava. A v navidez uglajeni dru-žinski rutini se pojavijo razpoke: lažnivi po-govori, nezaupanje in ljubosumnost. Njen svet in čutenje spoznavamo skozi pravljice, ki jih vsak večer pripoveduje svoji hčerki, njega pa kot tipičnega moškega, ki skrbno taji skrivno razmerje s sodelavko. A resni-ca brezkompromisno terja svoj davek. Ob brutalnem spoznanju prevare Hana brez be-sed spakira kovčke in se preseli k svoji ma-mi, hčerko pa začasno prepusti možu. Zdi se, da bo njeno nesrečo omililo srečanje s prijateljem iz študentskih let, a kaj kmalu se izkaže, da je šarmantni Lev še manj zvest ...

Iztočnica za nastanek petega igranega ce-lovečernega filma Metoda Pevca je bil grafit na zidu v njegovem rojstnem mestu: »Kaj pričakuješ od seksa po poroki?« »Hodil sem mimo tega vprašanja, sumil, da gre za femi-nistični rokopis, in hkrati dvomil, da zade-ne bistvo. Obstaja namreč težje vprašanje.

SPOMINJA NAS NA > Osebna prtljaga, 2009> Estrellita – Pesem za domov, 2007> Kratki stiki, 2006> Pod njenim oknom, 2003

lahKo noč, gospodična

Kaj lahko po poroki pričakuješ od ljubezni?« Režiser in avtor scenarija je namreč prepričan, da je veliko za-konskih parov, ki so sposobni kvalitetnega spolnega združevanja, ne zmorejo pa čustvenega odnosa, ki bi ohranjal vsaj osnovne obrise ljubezni, v imenu kate-

re sta si nekoč obljubila zvestobo. »Ženski, ki trmasto verjame v ljubezen kot temelj čistega, poštenega od-nosa, se ne piše dobro. Ali pač?« je popotnica na pot vsem tistim, ki se boste predali še eni domači zgodbi o ljubezni in bolečini, ki se rojeva z njo.

Jan Cvitkovič in Polona Juh

Spisal: Damijan Vinter


Festival bo imel letos še dodaten slove-sen naboj, saj praznujemo 80. obletni-co slovenskega filma in 20. obletnico

slovenskega filma v samostojni državi, če-mur bo v okviru spremljevalnega programa posvečena še posebna pozornost. Morda bi ob tem veljalo preleteti nekatera zanimi-va dejstva iz zgodovine domačega filma, ki smo jih izbrskali iz pred kratkim izda-ne Filmografije slovenskih celovečernih fil-mov 1931–2010 (UMco in Slovenska ki-noteka, 2011). Od prvega slovenskega filma V kraljestvu

Zlatoroga iz leta 1931 pa do danes je bilo v Sloveniji, vključno s filmi, ki se slovenske-mu občinstvu predstavljajo na letošnjem festivalu, posnetih in na filmski trak pove-čanih 208 celovečernih filmov. Prvi celove-čerec v samostojni Sloveniji je bila Babica gre na jug, skupno pa je bilo od leta 1991 do danes posnetih in na filmski trak pove-čanih 84 filmov. Ta podatek pove, da se je domača celovečerna filmska produkcija v obdobju samostojnosti v primerjavi z ob-dobjem nekdanje skupne države podvojila in se z okoli dveh filmov na leto povečala na štiri. Med filmi zadnjih dvajsetih let je kar 37 prvencev, kar govori tudi o tem, da je za kinematografijo tega obdobja značilna menjava režiserskih generacij. Najbolj gledan slovenski film iz obdobja

samostojnosti je lani postal Gremo mi po svoje, ki si ga je ogledalo preko 205.000 gle-dalcev. Sledita mu Petelinji zajtrk s 182.965 in Kajmak in marmelada s 155.062 gle-dalci. Za obdobje v Jugoslaviji imamo žal ohranjene le podatke o številu gledalcev v Ljubljani, ki povedo, da so ti najbolj mno-žično drli na projekcije filmov To so ga-di (112.394), Vesna (95.980), Ne čakaj na maj (83.626) in Ne joči, Peter (82.295). Ti podatki opozarjajo tudi na posebnost slo-venskega filma – izjemen pomen in prilju-bljenost otroškega in mladinskega filma. Tega dejstva se zavedajo tudi organizator-ji festivala, ki bodo v okviru spremljevalne-ga programa poleg okrogle mize, kjer bo z izkušenimi in prepoznavnimi osebnostmi s filmskega področja potekal pogovor o slo-venskem filmu v preteklosti in danes, orga-nizirali tudi projekcije najbolj priljubljenih domačih mladinskih klasik.Na festivalu se bo odvila tudi predstavi-

tev knjige Toneta Freliha z naslovom Vojko Duletič – Obstranec, v kateri je predstavljen opus našega najstarejšega še živečega film-skega režiserja.

Spisal: Matic Večko

Izlet Režija: Nejc Gazvoda; Producent: Perfo d.o.o.

Igrajo: Nina Rakovec, Jure Henigman, Luka Cimprič

Celovečerni prvenec Nejca Gazvode se vrti okoli treh prijateljev – Ži-ve, Gregorja in Andreja, ki se v starem volvu odpravijo na izlet proti morju, med prigodami, ki se jim pripetijo, pa se postopoma razkrivajo različne poti, po katerih ubirajo pot k odraslosti. Po začetnem razposa-jeno obarvanem vzdušju v ozadju kmalu zazvenijo temnejši toni in na plan začnejo prihajati nekatere stare, a še vedno boleče skrivnosti. Inti-mna minimalistična drama v maniri cestnega filma je aktualen portret generacije, rojene okoli leta 1980, ki se obotavljivo poslavlja od mla-dosti in išče svoje novo mesto v kaotičnem sodobnem svetu.

Stanje šokaRežija: Andrej Košak; Producent: Vertigo/Emotionfilm

Igrajo: Martin Marion, Nikola Kojo, Aleksandra Balmazo-vić, Emir Hadžihafizbegović, Vlado Novak itn.

Andrej Košak se po devetih letih na velika platna vrača s komično dramo, v kateri osrednji lik kovinostrugar Peter leta 1986 doživi psihični zlom, zaradi katerega naslednjih deset let vegetira v psihiatrični ustanovi. Ko se predrami iz otopelosti in pobegne iz bolnišnice, ga zunaj pričaka pov-sem nov svet, da pa bi bila mera polna, odkrije še, da se je njegova žena medtem poročila z njegovim najboljšim pri-jateljem. Kljub vsemu temu se v iskanju svoje nekdanje sreče trmasto poda na donkihotsko obarvan pohod, na ka-terem pa seveda ne manjka ovir in zapletov.

Na 14. festivalu slovenskega filma se bo med 29. 9. in 1. 10. v Avditoriju Portorož občinstvu v tekmovalnem in preglednem programu tudi letos predsta-vil izbor najnovejše letne slovenske filmske produkcije.

14. festival slovensKega filma

Lahko noč, gospodična Režija: Metod Pevec; Producent: Vertigo/Emotionfilm

Igrajo: Polona Juh, Jernej Šugman, Jan Cvitkovič itn.

Metod Pevec se bo na letošnjem festivalu predstavil z rahlo-čutno dramo, ki prihaja tudi na redni spored kinematogra-fov in jo zato podrobneje predstavljamo na strani 6.

Kruha in igerRežija: Klemen Dvornik; Producent: Televizija Slovenija (Studio Arkadena)

Igrajo: Jonas Žnidaršič, Peter Musevski, Saša Pavček, Tjaša Hro-vat, Jure Drevenšek itn.

Na letošnjem festivalu se s celovečernim prvencem predstavlja tu-di Klemen Dvornik, sicer izkušen televizijski režiser, v čigar filmo-grafiji najdemo tudi deset dokumentarnih filmov in več kot petsto televizijskih oddaj. Film je nostalgična komedija, ki se odvija v 80-ih letih prejšnjega stoletja, zgodba pa se plete okoli družine Novak. Ta se prijavi na televizijski kviz, ki ga vodi zadolženi šarmer Jos Ba-uer. Že na poti na snemanje pa pride do različnih zabavnih zaple-tov, ki se ob prihodu na kviz le še stopnjujejo.

TEKMoVALNI PRoGRAM – CELoVEčERNI fILMI


Prepisani Režija: Klemen Dvornik; Producent: Jani Sever, Vest d. o. o.

Igrajo: Jure Godler, Jonas Žnidaršič, Sebastijan Cavazza, Ka-tarina čas, Nina Rakovec, Marko Derganc, Lado Bizovičar itn.

Klemen Dvornik se tokratnega festivala udeležuje še z enim fil-mom, komedijo Prepisani, ki je nastala na podlagi istoimenske nadaljevanke, za katero je letos prejel viktorja za posebne dosež-ke. Gre za napeto detektivsko zgodbo, ki se vrti okoli skrivnosti, ki lahko zamaje Slovenijo in celo ves svet. Osrednji lik je Rene Arko, ki v očetovi zapuščini najde poseben zavoj s pismi in knji-go Prešernovih Poezij. V njej je tudi kartonček z zbledelim šifri-ranim sporočilom, kar požene v gibanje lov na skrivnost.

Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovineRežija: Miran Zupanič; Producent: RTV Slovenija - igrani program

Igrajo: Vlado Novak, Branko Jordan, Zvezdana Mlakar, Tina Vrbnjak, Mojca funkl itn.

Kritično priostrena komična drama režiserja Mirana Zupaniča se loteva aktualne tematike socialne stiske malega človeka v svetu po-trošništva in globalnega procesa kopičenja kapitala. Osrednji ju-nak zgodbe je odpuščeni delavec Rado Bigec, ki se je prisiljen za-teči k skrajnemu sredstvu upora – ugrabi direktorja svoje tovarne in skuša s smrtonosno grožnjo preprečiti ustavitev proizvodnje. Ko se zdi tragičen razplet že neizbežen, se v zaplet vmešajo mediji in zgodba doživi presenetljiv komičen zasuk.

SfingaRežija: Vojko Anzeljc; Producent: Sašo Kolarič

Nastopajo: Gregor Kresal, Miha Kajzelj, Anže Marenče, Miha Marenče itn.

Igrano-dokumentarni film Vojka Anzeljca prikazuje dva pomembna domača alpinistična podviga. Pripoved s spre-tno montažo prepleta zgodbi dveh navez, prve v zasedbi Ante Mahkota in Peter Ščetinin, ki je leta 1966 prva pre-plezala še zadnjo neosvojeno uganko triglavske severne ste-ne Sfinge – strahospoštovanje vzbujajoč steber, poimeno-van po skrivnostnem bajeslovnem bitju, in tiste, ki sta jo sestavljala Gregor Kresal in Miha Kajzelj, ki sta skoraj tri-deset let kasneje smer kot prva preplezala v prostem slogu. Epsko in dih jemajoče.

UMco, 2011, t. v., 235 str.

Vojko Duletič velja za enega najbolj sa-mosvojih slovenskih cineastov, njegov filmski opus pa je tesno povezan s slo-vensko literaturo. Čeprav njegovi filmi burijo duhove že več kot štirideset let, ob čemer glavna ost kritike ponavadi temelji prav na primerjavi njegovih fil-mov z literarnimi predlogami, pa doma-ča filmska veda do sedaj še ni zadovolji-vo rešila »dileme Duletič«. Monografija Toneta Freliha bo ob tej problematiki gotovo poravnala kar precej računov, saj se z natančno in metodološko izdelano analizo loteva Duletičevega celovečerne-ga opusa (tudi Samorastnikov, pri kate-rih je bil Duletič scenarist in montažer, ob nastajanju filma pa je prišel v spor z režiserjem Igorjem Pretnarjem, kar je edinstven primer v zgodovini slovenske-ga filma in je imel za posledico dve film-ski verziji, od katerih se je žal ohranila le Pretnarjeva), pri tem pa vselej upošteva sočasno kritiko, ki je spremljala režiser-jeve filme. Ob tem delo ni zastavljeno tendenciozno v smislu apologije režiser-ja, ampak ostaja nevtralno in izhajajoče iz Frelihove analize. Poleg celovečercev zajame še režiserjeve kratkometražne fil-me in nerealizirane scenarije, dotakne pa se tudi Duletičevega kritiškega de-la. Zaokrožena in informativna filmska knjiga!

ArheoRežija: Jan Cvitkovič; Producent: Stara gara

Igrajo: Niko Novak, Medea Novak, Tommaso finzi

Jan Cvitkovič je s filmom v formi celovečerca udejanil vizijo, ki jo je realiziral že v kratkih filmih Vem in To je zemlja, brat moj (2009). Arheo predstavlja iskanje čistega filmskega izraza, ki ne vsebuje nobene fabulativne strukture, ampak zgolj niz arhetip-skih situacij, ki se odvijejo med tremi liki – moškim, žensko in dečkom –, ki počasi premagujejo nezaupljivost, ki jih ločuje. Od-poved pripovednosti, psihologizaciji likov ter odsotnost vsakr-šnih prostorskih in časovnih koordinat ta drzen filmski eksperi-ment približujejo arhetipski vizualni poeziji in mitu.

Zmagovalec lanskoletnega 13. festivala slovenskega filma je s štirimi podeljeni-mi vesnami (za najboljši celovečerni film, režijo, masko, ton, glasbo in najboljšo stransko vlogo) prejel film Circus Fantasticus režiserja Janeza Burgerja.

ToNE fRELIH: VoJKo DULETIč – oBSTRANEC


Ta izkušnja mi je bila precej tuja, saj sem se o filmu do tedaj večinoma pogovarjal v smislu, kaj dela dober film, kaj je dobra zgodba, kaj je kje klapalo in kaj ni, tu pa te stvari, ki so za dober film najbrž še bolj po-membne kot pa denar, sploh niso prišle več do izraza. Še več: zakonodajna organizaci-ja Slovenskega filmskega centra je taka, da tam zaposleni (za razliko od denimo naših teatrov) ne morejo samostojno odločati o filmskem programu. So samo posredniki, zaposleni zato, da sprocesirajo razpise, po-tem za ocenjevanje prispelih projektov na-jamejo strokovne komisije in šele potem, na podlagi njihovih ocen, lahko direktor predlaga končni program. Če je drugačen od komisije, ga mora zagovarjati svet SFC-ja. Dolgčas.Ravno zbirokratiziranost celotnega po-

stopka je tista, ki kakega takega, ki že pre-cej dolgo sam odloča o tem, kaj bo delal in kako, odvrne od daljšega angažmaja na tem področju. Primer: v naši založbi smo do se-daj recimo izdali dvesto knjig in običajno je prišlo do neposredne interakcije med na-mi in knjigo, ki smo se jo odločili izdati, ali med nami in avtorjem (prevajalcem), ki nam je ponudil določeno delo. Seveda je šlo za veliko manjše projekte v primerjavi s filmi, a bistvo je tu: večino tistega, kar smo se odločili izdati, nas je tako ali drugače in-trigiralo tudi na osebnem nivoju.Ko pa prideš v situacijo »posel kot zme-

raj«, potem se tako občutljiva magija, kot je film, pogosto razblini. Tudi zato so, to tr-dim, najboljši slovenski filmi od osamosvo-jitve naprej dejansko prvenci, kjer je bila pri večini režiserjev še prisotna primarna krea-tivna energija. Potem ko so se fantje doka-zali in sami sebe prepričali, da so cvet naro-da in zato sedaj upravičeni do drugačnega produkcijsko filmskega standarda, je to ne-posredno vplivalo tudi na njihove končne izdelke. Ne vedno, vendar pa pogosto. In potem ko so se v projekt vklopili še produ-centi (tisti, ki so namazani z vsemi žavbami, glej program Supervizor), ki so v projektu videli spodoben posel zase (velik honorar, čim večja provizija, čim več manevrskega prostora pri financiranju promocije, ude-ležbe na festivalih itn.), je dejansko posta-lo skoraj nepomembno, kakšen je film kot končni izdelek. Ko je film postal njihov po-sel, je izgubil svojo iskro. Ko so pri filmu najprej začeli šteti denar zase, ga za film skoraj ni ostalo nič več, kar se mu je seve-da poznalo. Dobri slovenski filmi so pogosto igra mla-

dih, ne nujno po letih, temveč po osebnem, strastnem, skoraj erotičnem odnosu do fil-ma. Čim več možnosti jim bo pri tem dala država, tem več dobrih filmov bomo imeli v prihodnosti.

DOKUMENTARNI FILMI:

1. OdkrivanjeskritegaspOminaangelevOde(majaWeiss)2. leksikOnslOvenskepOezije,Xii.del:k,i.pOglavje(jurijmeden)3. aleksandrinke(metodpevec)

1. Obisk(mihamazzini)2. Oči,alahkOjazšOfiram(mihahočevar)3. intima(darkoštante)4. tOlažnik(Urošzavodnik)5. finishedmOvie(peterbizjak)6. stvari,kijihnisvanikOlinaredila(martinturk)7. verigamesa(tomažgorkič)8. riba,kaktUsinbencin(milenaOlip)9. balada(matevžjerman)

10.deaddUck(diegomenendes)11.kaskader(zdravkobarišić)12.izkljUčena(klemenberus)13.lastminUte(špelačadež)14.gremOvraj(konisteinbacher)15.hišanajUrčkOvi(matjaživanišin)16.tOplOzataletničas(blažkutin)17.čUdež(svetlanadramlić)

1. črnibratje(tugoštiglic)2. dalečnamOrje(simonaferenc)3. pOtvgaj/OprerOma3(filiprobar-dorin)

1. belizajec(borisbezić)2. klanecdOdOma(dušanmoravec)3. bejžčevejdš(andražpöschl)4. besedeOnkrajvidenega(matjažlatin)5. prOstOrvtejgalaksiji(alvaropetricig)

1. vletUhiphOpa(borispetkovič)2. vednOmladaslOvenija(majaWeiss)3. veš,pOetsvOjdOlg(Uršamenart)4. tist'danvtednU(verdel,petrič&čeak)

šTUDENTSKI FILMI:

KRATKI FILMI:

1. klemenklemen(tosjaflakerberce)2. generacijajUžneafrike(majaprelog)3. vetervmeni(borisbezić)4. Obisk(almalapajne)5. zazaprtimiOčmi(milanUrbajs)6. žUpnikOvkOnjiček(milanUrbajs)7. Obletnica(jakašuligoj)8. samOšeenObrat(minabergant)9. smeti(dominikmencej)

10.besniprerOk(davidsipoš)11.cesar(nikolajvodošek)12.dObrOdOšelpeterbOssman(simonintihar)13.časOvnabanka(sarakern)

14.mesidž(peterhvalica)15.prekletepOdlasice(domenmartinčič)16.izpit(katarinamorano)17.Onkraj(vidhajnšek)18.zaenOnOč(ninašorak)19.fOUntain(peterbizjak)20.niti(ivamusović)21.prvidanvslUžbi(Urškadjukić)22.zadnjekOsilO(mihašubic)23.njenapravila,mOjapOgOstitev(polonazupan)24.applestand(nikolinamudronja)25.dragišamOdrinjak,mOjsterfOtOgrafije

(majamodrinjak)

KOpRODUKCIjSKI FILMI: 1. evangelijpOjOvanU(nemanjabečanović)2. deviškiplessmrti(endrehules)

3. neslišnevOjne(rodolfobisatti)4. kOkOindUhOvi(danielkušan)

CELOVEčERNI FILMI:

pREgLEDNI pROgRAM

TEKMOVALNI pROgRAM

SREDNjEMETRAžNI FILMI:

gLASbENI DOKUMENTARCI:

ostali filmi tekmovalnega in preglednega programanadaljevanje uvodnika

Piše: Samo Rugelj

Maja Prelog

Obisk

Klemen Klemen

Toplo za ta letni čas

Daleč na morjeBejž če vejdš

Metod Pevec

Veš, poet svoj dolg

Jurij Meden

Maja Weiss


Toplo za ta letni čas

Jurij Meden

WINNIE THE POOH

SLOVENSKI GLASOVI Uroš Buh, Janez Hočevar Rifle, Miki Vlahovič, Sandi Pavlin, Jernej Kuntner, Jakob Slapar, Tanja Potočnik, Iztok Jereb ... REŽIJA Stephen J. Anderson, Don Hall SCENARIJ A. A. Milne, Ernest Shepard, Stephen J. Anderson, Clio Chiang, Don Dougherty, Don Hall, Brian Kesinger, Nicole Mitchell, Jeremy Spears, Paul Briggs, Chris UreŽANR animirana družinska pustolovščinaDISTRIBUTER Cenex PREMIERA 22. september 2011 TRAJANJE 74 min http://disney.go.com/pooh

Sladkosnedi medvedek Pu se z zvestimi prijatelji poda na novo zabavno avan-turo v Stoletno hosto. Poleg pustolovščin jih čaka obilica pomembnih življenjskih naukov, ki jih bodo gledalci spoznali s pomočjo slovenske sinhronozacije.

Spisal: Filip breskvar

Iskrena prijaznost, nerodna komič-nost in enostavnost ter razumlji-va poučnost so glavne karakteristi-

ke medvedka Puja, ki stoično kljubuje trendu računalniško ustvarjenih ani-macij in raje še vedno prisega na no-stalgijo klasične animacije. Medvedek Pu ne potrebuje posebnih učinkov, da bi pritegnil mlado in zvedavo občin-stvo, saj želi zanetiti iskro otroške rado-vednosti s srcem in dušo. Zato je ostal priljubljen kljub častitljivi starosti 86 let, odkar je pod peresom nepozabnega britanskega pisatelja A. A. Milna prvič uzrl luč sveta.

Nova dogodivščina medvedka Pu-ja (glas Uroš Buh) se začne kot povsem običajna jutranja lakota v želodcu sim-patičnega kosmatinca. Med iskanjem slastnega vrča z medom priskoči na po-moč prijatelju Sivčku (glas Iztok Jereb), ki skuša najti nov rep. Namesto tega najdeta skrivnostno sporočilo, iz kate-rega modra kratkovidna Sova (glas Ni-ko Goršič) razbere, da je njihovega člo-veškega prijatelja Christopherja Robina (glas Nuka Grom) ugrabilo skrivno-stno bitje Backson. Da bi rešil prijatelja, se Pu z razigranim Tigrom (glas Jernej Kuntner), učenim Zajcem (glas San-di Pavlin), prestrašenim Pujskom (Mi-

medvedeK pu

ki Vlahovič) in drugimi prijatelji odpravi na ne-pozabno pustolovščino, kjer vsakega izmed njih čakajo poučni preizkusi iznajdljivosti in poguma.

Zgodba pete celovečerne animacije o medvedku Puju je nastala s pomočjo producenta Johna Las-seterja, ki je ustvaril številne nepozabne digitalne družinske animacije (Svet igrač, Avtomobili). Po obisku angleškega gozda Ashdown, kjer je Milne črpal ideje za zgodbe o Puju, so se želeli ustvarjal-

ci filma čim bolj približati izvirnim idejam in spo-ročilu prisrčnih pripovedk. Za pomoč so zaprosi-li Burnyja Mattionsona, ki že več kot pol stoletja ustvarja pri Disneyju in je bil eden idejnih očetov prvih Pujevih animiranih podob.

Medvedka Puja spremljata dva kratka filma, Ba-lada o Nessie, zabavna pripoved o bajeslovni poša-sti iz Loch Nessa in gusarska pustolovščina o Ja-keu in Piratih iz dežele Nije.

Medvedek Pu s svojimi prijatelji


Knjižne prigode medvedka Puja so bile prevedene v več kot 30 jezikov, tudi v latinščino, in s tem postale edina knjiga v tem izumrlem jeziku, ki se ji je uspelo uvrstiti na lestvico najbolj prodajanih knjig New York Timesa.

MEDVEDEK pU IN NjEgOVO ISKANjE LONCA MEDU

idejo o medvedku pujuje britanskemu pisate-lju alanu alexandrumilnunavdihnilaplišastaigračka njegovega sinachristopherja robina.prva pustolovščina nero-dnega in nepoboljšljivosladkosnedega kosmatin-

cajeizšla24.decembra1925vlondonskemdnev-niku,zaradiizjemnegaodzivapasozgodbotakojpredvajalitudinabritanskinacionalniradijskipostajibbc.sledilesoštevilneknjige,kijihjezilustracija-miobogatile.h.shepard,značilno rdečosrajčkoindrugebarvepa jedobilpoprečkanjuatlantikav1930.letih,podvodstvomstephenaslesingerja.30letkasnejejespomočjostudiaWaltadisneyjapu zaživel tudi vanimirani obliki, najprej v kratkihrisankah,odleta1977patudivštirihcelovečercih.

SPOMINJA NAS NA > Medvedek Pu in Slovon, 2005> Medvedek Pu in pujskova velika pustolovščina, 2003> Tiger in medvedek Pu, 2003> Številne dogodivščine medvedka Puja, 1977

ZAbAVNI ANIMIRANI KOSMATINCI

poleg puja so se v ani-miranih filmih znašli tudištevilni drugi medvedi:dobrodušni baloo je skr-belzadobrovoljovani-maciji Knjiga o džungli(1967),vdisneyjevižival-ski interpretaciji Robina Hooda (1973)sijepodo-bo medveda nadel mali john, Medvedja brata(2003)kenai inkodastaiskalapozabljenevezi

medljudmiinnaravo,pri-kazvolje inmočikosma-tincevjevKung fu pandi(2008) prikazal najboljlačni želodec daljnegavzhoda, po, navihanikosmatinec jogi in nje-govčemerniprijateljboo

boopa stabila v filmuMedved Jogi 3D (2011)strahintrepetkošarzapiknik.

Knjiga o džungli, 1967

Medvedja brata, 2003

JOHNNy ENGLISH REBORN

IGRAJO Rowan Atkinson, Dominic West, Gillian Anderson, Rosamund Pike, Daniel Kaluuya, Richard Schiff, Ben Miller ... REŽIJA Oliver Parker SCENARIJ William Davies in Hamish McColl po likih Neala Purvisa in Roberta WadaŽANR komedijaDISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 15. september 2011 TRAJANJE 96 minwww.johnnyenglishreborn.com

Priljubljen angleški komik Rowan Atkinson po osmih letih zopet nadene obleko nerodnega in zmedenega tajnega agenta Johnnyja Englisha. V zabavni kome-diji bo poskušal preprečiti atentat na kitajskega premierja.

Verjetno ni nikogar, ki bi ne poznal zloglasne britanske obveščevalne službe MI6. Njen najslavnejši pred-

stavnik je namreč James Bond, šarman-ten in iznajdljiv tajni agent z oznako 007. Zanj nobena naloga ni pretežka, nobe-na zarota prenevarna, noben nasprotnik nepremagljiv in, kajpada, nobena lepoti-ca neosvojljiva. Podobno bi lahko zapisali za Johnnyja Englisha, še enega zloglasne-ga elitnega agenta, ki pa se do podobnih rezultatov – oziroma uspehov – ponavadi dokoplje po čisto drugačni poti.

Nadvse samozavestnega uslužbenca so-rodne tajne službe MI7 smo prvič spo-znali pred osmimi leti. Že takrat nihče od nadrejenih ni imel kakšnega posebne-ga zaupanja do presneto nerodnega John-nyja, a kaj ko so na pogrebu njihovega naj-sposobnejšega agenta umrli vsi preostali za boj proti terorizmu izšolani možje. Razen

johnny english 2

Johnnyja, ki se je moral nato povsem sam spopasti s skrivnostno krajo britanskih kronskih draguljev.

Od takrat je minilo precej časa. Zaradi njegovih neuspehov, predvsem tragične zmede v Mozambi-ku, je obsojen na strogo asketsko življenje v tibe-tantskem samostanu. Dokler ga njegovi delodajal-ci ponovno ne aktivirajo. Sprva zmeden in hkrati očaran nad novo tehnologijo in spremembami, ki so medtem doletele MI7, se počasi privaja na novo-sti. A kaj dosti uživati v brezskrbnem raziskovanju in preizkušanju najrazličnejših orožij (ki se običaj-no precej boleče konča za vse mimoidoče!), mu ni

dano. Njego-va nova šefica z vzdevkom Pegaz mu na-mreč nemudoma dodeli nalogo: oditi mora v Hong Kong, navezati stik z nekdanjim Ciinim agentom, ki ima podatke o načrtovanem atentatu na kitaj-skega premierja, in preprečiti uporabo skrivne-ga orožja, ki ga načrtuje skrivnostna skupina Vr-tinec. Pri tem ga skuša onemogočiti kameleonska ubijalka azijskega porekla, hrbet pa mu krijejo nad-vse sposoben agent Ambros, prelepa vedenjska psi-hologinja Kate Summer in zagret, a sila neizkušen


Johnny English se je po prejšnji nalogi umaknil v tibetanski samostan.


Johnny English verjetno ni najboljši primer tajnega agenta v službi njenega veličanstva. Na tem delovnem mestu si večina predstavlja Jamesa Bonda, ki bo prihodnje leto prispel že v 23. filmu o tem šarmantnem filmskem junaku. Ponovno ga bo upodobil angleški igralec Daniel Craig.

novinec Tucker, ki mu je dodeljen kot partner. Seveda pa naloga še zdaleč ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. In kakor se je v svo-ji naivnosti loti najbolj nerodni med nerodnimi – Johnny English ...

Kaj pričakovati od drugega de-la akcijske komedije, ki se norču-je iz slavnih bondiad in za katerega sta zgodbo po likih Neala Purvi-sa in Roberta Wada spisala Willi-am Davies in Hamish McColl, to-rej vemo. Dodajmo samo še nekaj podatkov o snemanju. V želji uje-ti čimbolj dinamično atmosfero, je ekipa med snemanjem obiska-

la Hong Kong, Macao in franco-ske Alpe. Rolls-Royce je posebej za film predelal »fantoma« in iz njega naredil močno zverino, opremlje-no s celo vrsto različnih napravic za obračunavanje z zlikovci. Napor-no pa je bilo še posebej za Atkin-sona, ki ni dovolil, da bi ga popol-noma nadomestili kaskaderji. Tako je, denimo, pri vratolomni hitrosti sam dirkal z invalidskim vozičkom. Vas preseneča? Verjetno ne. Kar je nenavadno, je to, da se pri tem ni poškodoval. In da so jo s celo ko-ži odnesli njegovi soigralci in osta-li člani ekipe!

pOšljipREMIERA pU na6262!

MEDVEDEK pUSMS NAgRADNA IgRA

V kinu od 22. septembra!

splošnipogojiinpravilanagradneigrenajdetenatejstrani.

Cenex podarja: kovinskioznačevaleczaknjige,obešankozanavrata,nalepke,

razglednice,šablono,obesekzaključe,dežnik,barvice,lističe. pOšljipREMIERA pLESna6262!

DEVIšKI pLES SMRTISMS NAgRADNA IgRA

fiviapodarja:6 vstopniczarednopredvajanjefilmav

kinodvoruin6 DVD-jev.

vkinuod3.oktobra!

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PRED-PREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0,99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 12. SEPTEMBRA DO VKLJUČNO 3. OKTOBRA 2011. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 216, KI BO IZŠLA 12. OKTOBRA 2011.

SPOMINJA NAS NA > Rožnati panter 2, 2009> Ujemite Smarta, 2008> Beanove počitnice, 2007> Johnny English, 2003


FRIENDS WITH BENEFITSIGRAJO Mila Kunis, Justin Timberlake, Patricia Clarkson, Jenna Elfman, Bryan Greenberg, Richard Jenkins, Woody Harrelson ... REŽIJA Will GluckSCENARIJ Keith Merryman, David A. Newman in Will Gluck po zgodbi Harleyja PeytonaŽANR romantična komedijaDISTRIBUTER Continental filmPREMIERA 22. september 2011 TRAJANJE 109 minhttp://fwb-movie.com

dylan (Justin Timberlake) in Jamie (Mila Ku-nis) nimata sreče v ljubezni. Medtem ko bi pri njem razlog za neuspele zveze lahko pripisa-

li pretirani vnemi za službo, je ona prepričana, da so fantje nezreli razvajenci in da je za povsem na-pačno pojmovanje ljubezni kriva Katherine Heigl s svojimi osladnimi romantičnimi komedijami. Ko nekega večera skupaj premlevata svoje ljubezenske težave, ugotovita, da imata še nekaj skupnega: neo-bremenjeno željo po seksu! Razglabljajoč, kako lju-dje brez veze komplicirajo ob tej »športni« aktivno-sti, se odločita, da se ne bosta ozirala na tabuje in z veliko žlico uživala tovrstne radosti. Da pa s tem početjem ne bi ogrozila dragocenega prijateljstva, se dogovorita, da njuna zveza ne sme vključevati no-bene oblike čustvene navezanosti ...

Se vam je ob prebiranju teh vrstic zazdelo, da ste podoben film že videli? Kar brez skrbi, z vašimi spominskimi celicami ni nič narobe. Do podobne-ga zaključka sta namreč ne tako daleč nazaj prišla že Ashton Kutcher in Natalie Portman v filmu Go-la zabava. Pravzaprav je presenetljivo, da se je Hol-lywood skoraj sočasno odločil posneti filma s tako podobno tematiko, a kot kaže, je vsak trmasto zau-pal v svoj izdelek. V dirki s časom sta sicer zmagala postavni izbranec Demi Moore in letošnja oskarjev-

ka, a Prijatelja samo za seks prinašata več žgečklji-vih prizorov, zabavnih situacij in otipljive kemije med soigralcema. Uglajeni pevec Justin Timberla-ke in čutna temnolaska Mila Kunis sta morda res bolj posrečena izbira za upodobitev neobremenje-

nega para, ki se seksualnim nasladam predaja v žaru mladostne navdušenosti. Presodite lahko sami, do takrat pa vam izdamo, da Justin v filmu kar pogosto prepeva, da ima film še ganljivo družinsko dimenzi-jo in da boste v vlogi Dylanovega gejevskega sode-lavca prepoznali Woodyja Harrelsona.

prijatelja samo za seKs

Dylan in Jamie službeno poznanstvo nadgradita s prijateljstvom. Strinjata se, da je za posteljne igre dovolj telesna privlačnost in vstopita v razmerje brez obveznosti. Toda zadeve se zapletejo, ko se začno prebujati čustva.

jUSTIN & MILArazlikavstarostimedpriljubljenimpev-ceminobetavnoigralkojedobridveleti.medtemkosejemilarodilavUkrajini,jejustinnasvetprivekalvameriškizve-znidržavitennesseevmestumemphis,kjerjeustvarjalelvispresley.mordaodtod izvira njegova ljubezen do petja,ki ga je pri enajstih letih pripeljalado nastopa v enem izmed glasbenihtalentšovov.milaježepridevetihletihvedela, da bo igralka in njena ambi-cioznost jo je pridvanajstih pripe-ljaladoprve film-skevloge.čepravjo televizijski igral-ci preko lužepoznajopredvsempo zaslugi serijeTa sedemdeseta,velja pred njenimodličnim nastopom v oskarjevski dramiČrni labod omeniti še vlogi v komedi-ji Pozabi Saro in apokaliptični dramiKnjiga odrešitve.justinpasepoigralskiplati lahko pohvali z akcijsko srhljivkoEdison, neokusno komedijo Guru lju-

bezni, odmevnimSocialnim omrež-jem in komedijoHuda učiteljica.svoje glasovnesposobnosti, kijih sicer uspešnounovčuje kotedennajbolje prodaja-

nih ameriških ljubljencev najstniškegaobčinstva, pa je dokazal tudi z nasto-pomvtretjemShreku.

Mila Kunis

Justin Timberlake

SPOMINJA NAS NA > Gola zabava, 2011> Grda resnica, 2009> Dokler naju jackpot ne loči, 2008> Samo prijatelja, 2005


Mila Kunis in Justin Timberlake



Zgodba o navezanosti in ljubezni dveh sorodnih duš, ki se sprehajata po nevi-dni in nepremostljivi meji med bratsko naklonjenostjo in strastno romanco, med življenjskimi uspehi in porazi ter med iskanjem lastne sreče in predanostjo usodi.

ONE DAy

IGRAJO Anne Hathaway, Jim Sturgess, Tom Mison, Jodie Whittaker, Tim Key, Rafe Spall, Joséphine de La Baume, Patricia Clarkson ...REŽIJA Lone ScherfigSCENARIJ David NichollsŽANR romantična dramaDISTRIBUTER Cinemania groupPREMIERA 22. september 2011 TRAJANJE 108 minhttp://focusfeatures.com/one_day

Kot dva potoka, ki ves čas tečeta drug ob dru-gem, a se zaradi naključnih preprek nikoli ne uspeta združiti v isto reko, sta tudi življenjski

poti ambiciozne Emme (Anne Hathaway – oskar-jeva nominiranka za vlogo v filmu Rachel se poroči) in očarljivega Dexterja (Jim Sturgess – 21 – Raz-pad Las Vegasa), prepleteni v sladko-grenko zgod-bo dveh nerazdružljivih človeških usod.

Film, posnet po istoimenski knjižni uspešni-ci Davida Nichollsa, potuje preko celotne zgodo-vine zapletenega odnosa s pomočjo prikaza enega dneva v letu, vse od razburljivega začetka v času študija. Kljub očitni mladostni ljubezni Emma in Dexter ne pristaneta med rjuhami, temveč ubere-ta nepričakovani poklicni poti in si najdeta še bolj nenavadne partnerje. Sledijo vzponi in padci, ki ju vedno znova združijo v iskrenem prijateljstvu, dokler se nista prisiljena soočiti z največjim izzi-vom: s preizkusom njunega odnosa in priznanjem resničnih čustev in hrepenenj.

Pisatelj in scenarist David Nicholls je skušal v zgodbo ujeti čar klasične romantične zgodbe, pri-kazane v luči resničnosti večnih življenjskih ome-jitev. Kombinacija nostalgije in obžalovanja ter večnega upanja in neskončnih sanj je k režiji prite-gnila dansko režiserko Lone Scherfig (Šola za ži-vljenje), ki se je s predanostjo poglobila v zaple-

ten odnos med glavnima likoma. Za verodostojen prikaz celotne palete človeških čustev je Lone is-kala izkušeno igralko, ki se ne podreja klišejem filmskih romanc, vendar se prvo srečanje z Anne Hathaway ni končalo po načrtih. Iznajdljiva An-ne je kljub temu vztrajala in Lone prepričala z iz-borom pesmi, ki so odražale Annino razumevanje njenega lika.

Za filmske ustvarjalce in igralce je snemanje predstavljalo velik izziv ustrezne časovne in pro-storske povezanosti, saj je zgodba postavljena v ob-dobje, dolgo dve desetletji, in v številna mesta, od Londona, Edinburgha in Pariza.

en dan

šOLA žIVLjENjSKIH USOD LONE SCHERFIgdanska režiserka lone scherfig je pozačetkih snemanja televizijskih filmov inserij pozornost mednarodne javnosti pri-

tegnila na berlinskemfilmskem festivalu, kjerje z nizkoproračun-sko komično romantič-no dramo Italijanščina za začetnike (2000),posneto po pravilih

dogme 95, prejela srebrnega medvedažirije. za preskok na angleško govore-če filme je izbrala eksistencialno roman-tično dramo s pridihom črne komedije,Wilbur se hoče ubiti(2002).nazadnjejevnašihkinodvora-nah gostovala zdramo odrašča-njaŠola za življe-nje (2009), ki jeprejela trinomina-cije na podelitvioskarjevinmedvzhajajočefilmskezvezdeizstrelilanadarjenoigralkocareymulligan(Wall Street: Denar nikoli ne spi).

Lone Scherfig

Šola za življenje

Jim Sturgess in Anne Hathaway

Anne Hathaway smo v filmu o ljubezni in usodi videli že v drami Ljubezen in druge droge (2010).



WHAT'S yOUR NUMBER?

IGRAJO Anna Faris, Chris Evans, Aziz Ansari, Mike Vogel, Martin Freeman, Zachary Quinto, Joel McHale ...REŽIJA Mark MylodSCENARIJ Gabrielle Allan in Jennifer Crittenden po romanu Karyn BosnakŽANR komedijaDISTRIBUTER Blitz Film & Video DistributionPREMIERA 6. oktober 2011 TRAJANJE 106 minutwww.whatsyournumbermovie.com

vljenju, ko dojame, da ne ve, kdo pravzaprav je, in da ne živi takega življenja, kot si ga je vedno žele-la. Odloči se, da si bo našla tistega pravega, ne da bi številka poskočila na 20. Celibat je tako na me-stu, sedaj mora le še najti svojo resnično ljubezen.

Kateri je pravi? je komedija z romantičnim sr-cem, ki na svojstven način obdeluje spolne nava-de v povezavi s spolom. Kot pravi Karyn Bosnak, avtorica knjige 20 Times a Lady, na kateri teme-lji scenarij za film, obstaja očitna razlika, koliko smo pripravljeni razkriti število preteklih spol-nih partnerjev: ženske pravo število rade zmanjša-jo, medtem ko se moški običajno pohvalijo s ka-kšno avanturo več od dejanske. Vlogo Ally, ki se

v iskanju odgovora, če je morda že srečala prave-ga življenskega partnerja, odloči poiskati vse svo-je bivše, je odigrala simpatična Anna Farris (Hišna zajčica), ki jo zadnje čase pogosto videvamo v ko-medijah. Pri lociranju njenih preteklih fantov ji na pomoč priskoči sosed Colin (Chris Evans, Pr-vi maščevalec: Stotnik Amerika). Čeprav med nji-ma sprva vlada napetost, njegove detektivske iz-kušnje Ally pridejo prav, njuna začetna nasprotja pa se začnejo med komičnimi situacijami počasi razblinjati. Kateri je pravi? je zabaven romantičen film, ki sporoča, da ni vredno živeti za pričakova-nja drugih, ampak da je predvsem važno, da naj-demo zadovoljstvo pri samem sebi.

Ally Darling ima slab dan. Ravno-kar je končala še eno ponesrečeno razmerje in na delovnem mestu je

dobila odpoved. Za piko na i pa na poti domov na naslovnici revije prebere ime članka, ki pravi, da za žensko, ki je imela 20 ali več ljubimcev, obstaja 96-odstotna možnost, da si ne bo našla moža. In ker je Allyjina številka ravno 19, jo dejstvo o morebitni zgrešeni pravi ljubezni še do-datno vrže iz tira. V oporo pa ji prav tako ni bližajoča se srečna poroka njene mlaj-še sestre. Ally se tako znajde na točki v ži-

Anna Faris v komediji z romantičnim srcem o iska-nju »pravega«, pomembnosti števila bivših partner-jev in iskanju zadovoljstva pri samem sebi.

Kateri je pravi?

Chris Evans in Anna Faris



TOURNéEIGRAJO Mathieu Amalric, Julie Atlas Muz, Miranda Colclasure, Angela de Lorenzo, Dirty Martini, Suzanne Ramsey, Alexander Craven ...REŽIJA Mathieu AmalricSCENARIJ Mathieu Amalric, Philippe di Folco, Marcelo Novais TelesŽANR komična dramaDISTRIBUTER Continental filmPREMIERA 21. september 2011 TRAJANJE 111 min

F rancoska komična drama Turneja po-nuja pristen in intimen vpogled v ozad-je delovanja potujoče ekipe igralk v zre-

lih letih in njihovega vodje, ki se skupaj preživljajo z novo burlesko po zakotnih od-rih odmaknjenih krajev. Pokonci jih držijo sanje, da bodo nekoč nastopale na katerem od priznanih pariških prizorišč. Pri tem se iz dneva v dan soočajo z neizprosno realnostjo življenja, pomanjkanjem denarja in utrin-ki minljive slave. Osrednja osebnost je Joa-chim, nekdaj uspešni televizijski producent, ki pa je doživel vrsto padcev, tako v zaseb-nem kot poklicnem življenju. Da bi se vr-

turneja

Komična drama o zrelih plesalkah nove burleske in njihovem producentu na turneji po odmaknjenih krajih in s sanjami o nastopu na katerem od priznanih pariških odrov.

nil na pota stare slave, se odpravi v ZDA z name-nom zbrati skupino striptizet in plesalk, s katero bi se zmagoslavno vrnil v Pariz. Toda luči pariških od-rov se mu nenehno izmikajo.

Film je debitiral na lanskoletnem canskem festi-valu (videli pa smo ga tudi na Liffu), kjer je pre-jel nagrado za najboljšo režijo. Pod njo se je podpi-sal Mathieu Amalric, zvezda francoskega filma, ki v filmu odigra tudi glavno vlogo. Amalrica, obraz av-torskega filma, je mednarodno občinstvo spozna-lo ob ekranizaciji resnične zgodbe od kapi parali-ziranega urednika revije Elle v filmu Skafander in metulj, v hollywoodski produkciji pa je odigral ne-gativca v bondiadi Kvantum sočutja. Inspiracijo za film Turneja je črpal iz prebiranja knjige o dožive-

tjih igralke na turneji, ki jo je povezal s poznava-njem producentskega sveta. Za pristnost je v film povabil resnične plesalke v svojih debitantskih vlo-gah, ki v filmu prikažejo vrsto umetniških točk, za-činjenih s prizori žgečkljive vsebine v duhu nove burleske. Čeprav je film posnet v naturalističnem duhu, dogodkov ne prikazuje dokumentaristično in vseskozi film ostaja fikcija. Trpek in potrt film sko-rajda epizodično slika življenja ljudi, ki obžalujejo zamujene priložnosti. Hkrati pa njegova lahkotnost ter duhovita in necinična iskrenost ne pripeljejo do brezizhodnega zaključka ali prisiljenega odrešitve-nega konca, saj svoj optimizem najde v povezano-sti ljudi, ki se znajdejo na podobni točki življenjske-ga potovanja in iz tega spoznanja črpajo svojo moč.

Mathieu Amalric je k filmu povabil resnične plesalke nove burleske.


THE MAIDEN DANCED TO DEATH

IGRAJO Endre Hules, László Zsolt, Bea Melkvi, Boris Cavazza ... REŽIJA IN SCENARIJ Endre HulesŽANR dramaDISTRIBUTER Fivia PREMIERA 3. oktober 2011 TRAJANJE 100 min www.themaidendancedtodeath.com

in uprizoriti plesno predstavo po stari madžarski baladi. Ko se prepustita strasti plesnih korakov in glasbi, na dan privrejo številna nepričakova-na čustva, ki brata potegnejo v nevaren spopad osebnih dilem in težkih življenjskih odločitev.

Družinska drama, vpeta v ritmične tone ma-džarskega plesa in glasbe, je združila številne priznane madžarske filmske ustvarjalce na če-lu z režiserjem, scenaristom in igralcem Endre-jem Hulesom, ki smo ga na velikih platnih lahko

videli v številnih stranskih vlogah velikih holly-woodskih spektaklov (Sedem, Apollo 13, Angeli in demoni). Za nepozabno fotografijo je poskr-bel madžarski umetnik Vilmos Zsigmond (oskar za Spielbergova Bližnja srečanja tretje vrste), slo-venska koprodukcija pa je z vlogama naših igral-skih veteranov Borisom Cavazzo in Minu Kjuder filmu dodala pridih naše polpretekle zgodovine.

Film prihaja na spored ljubljanskega Kinod-vora 3. oktobra.

hladna vojna je poleg še danes vi-dnih političnih delitev zapusti-la številne osebne tragične zgod-

be, ko je železna zavesa za več desetletij razdelila prijatelje in družine. Izgublje-no preteklost njunih življenj skušata se-staviti tudi brata Steve (Endre Hules) in Gyula (Zsolt László), ki se po dvajsetih letih znova srečata v rodni Madžarski. Steve, ki je pred komunizmom ušel v Kanado, ob povratku v domovino ugo-tovi, da Gyula še vedno vodi njuno sta-ro plesno skupino in da je poročen s Ste-vovo mladostno ljubeznijo Mari (Bea Melkvi). Brata se odločita združiti moči

Zgodba o soočenju dveh bratov, ki sta odraščala v različnih svetovih, po dvajsetih letih pa ju znova združi strast do plesa, ki razkrije vse njune duševne brazgotine in ljubezenska hrepenenja.

deviŠKi ples smrti



Ko sem si pred nekaj meseci ogledal sloven-sko-madžarsko-kanadsko ko pro dukcijo De viški ples smrti, sem ugotovil, da ima ta

solidni film kar nekaj dobrih zakulisnih stva-ri. Ena od njih je ta, da je slovenski koproduk-cijski vložek pri tem filmu smiseln tudi iz per-spektive gledalca tega filma. Že nekajkrat je bila v slovenskih filmskih krogih načeta tema, kakšne manjšinske koprodukcije so za Sloveni-jo smiselne (manjšinske koprodukcije so tiste, pri katerih je vložek Slovenije običajno na ni-voju desetih odstotkov). Nekateri (producenti) zagovarjajo tezo, da so tudi take koprodukcije po definiciji smiselne in da ima Slovenija od ta-kih sodelovanj tako ekonomsko kot dolgoroč-no filmsko korist. Te t. i. poslovne manjšinske koprodukcije običajno potekajo takole: sloven-ski producent se za določen filmski projekt po-veže s kakim tujim koproducentom, se v pro-cesu pogajanja dogovori za svoj vložek v njem in posledično tudi za odstotek lastništva, ki ga ima v filmu, ter za prodajne pravice, ki izhaja-jo iz njega. Vložek je običajno sestavljen iz teh-nične podpore projektu v obliki storitev, ki jih prispeva naš javni filmski studio Viba, produ-cent je tu običajno organizator, finančni vlo-žek v posamezno manjšinsko koprodukcijo pa prispeva Slovenski filmski center (oziroma prej Filmski sklad), producent pa do tega denarja pride tako, da se s projektom prijavi na razpis.

Ta denar gre lahko za poplačilo kadrov, ki so ustvarjali film, nekaj, včasih pa celo večina, ga ostane kar producentu. Tako imamo v Slove-niji nekaj producentov, ki so jim koprodukcije težišče njihovega posla in jim je realizacija po-sameznih filmov predvsem sredstvo za prežive-tje, saj slovenska javna podpora temu projektu za njih avtomatično pomeni konkreten finanč-ni prihodek. Posledica so manjšinske kopro-dukcije, pri katerih gledalec (če seveda ni po-zoren na odjavno špico) ne ve, da je pri filmu sodelovala tudi Slovenija, saj je šlo pri njem za nudenje nekih tehničnih storitev s strani dolo-čenih slovenskih filmskih kadrov, za najem lo-kacij, opreme itn. Če pri filmu sodelujejo tudi slovenski igralci, potem v takih koprodukci-jah običajno ne igrajo Slovencev in Slovenija v kulturnem smislu v tem filmu ni prisotna, niti prepoznavna. Morda so film posneli v Sloveni-ji, a slovenska lokacija je v tem primeru odigra-la neko drugo državo. Glede na to, da je v take manjšinske koprodukcije plasiran tudi sloven-ski javni filmski denar, producenti kasneje na razne načine dokazujejo, kako so ti filmi vse-eno koristni za nas, a ti dokazi so pogosto na precej majavih nogah. Drugi tip manjšinskih koprodukcij je tak, da

je (poleg poslovnega vložka) v filmu dovolj ja-sen tudi slovenski kulturni angažma. To po-meni, da je bil glavni producent pripravljen

prilagoditi scenarij tako, da je zamenjal nacio-nalnost določenega filmskega lika ali pa je pri-zorišče filma tudi v vsebinskim smislu preselil v Slovenijo, tako da filmski gledalec lahko ugo-tovi, da je to in to del Slovenije (in njene kul-ture). Deviški ples smrti to logiko inteligentno izpol-

ni, saj sta madžarska brata Steve in Gyula, ki imata v filmu glavni vlogi, slovenskega rodu (njunega očeta igra Boris Cavazza), kar se iz-kazuje tudi skozi slovenščino (recimo pri dru-žinskem srečanju). Boris Cavazza, živa legen-da slovenskih uprizoritvenih umetnosti, je tako druga dobra stvar v tem filmu in zdi se, da na filmu doživlja drugo mladost, ki jo je začel že pred več kot štirimi desetletji v filmih, kot so Zgodba, ki je ni (1967), Peta zaseda (1968), On-kraj (1970), Begunec (1973), Bele trave in Vdo-stvo Karoline Žašler (oba 1976). Pred skoraj 35 leti je kot šofer avtobusa Toni, ki se ogre-je za postavno Meri, nastopil v slovenskem hi-tu To so gadi (1977), meni pa je, ves karizma-tičen najbolj ostal v spominu po glavni vlogi v televizijski nadaljevanki Poti in stranpoti iz iste-ga obdobja (1976). Po kar nekaj letih filmskega premora od začetka devetdesetih ga je k sodelo-vanju pri filmu Kratki stiki (2006) povabil re-žiser Janez Lapajne in v njem je Cavazza obču-tljivo odigral vlogo samotarskega upokojenca, ki skuša obnoviti stik s sinom, ki ga igra njegov pravi sin Sebastijan Cavazza. V filmu je tudi njun unikatni skupni prizor, posnet v enem, večminutnem kadru. Leta 2008 je odigral glav-no vlogo pisatelja Vala Sebalda v (televizijskem) filmu Morje v času mrka (2008), avtoritarnega očeta pa je odigral v Lapajnetovem naslednjem filmu Osebna prtljaga (2009). Goran Vojnović mu je namenil eno od glavnih moških vlog v svojem prvencu Piran - Pirano (2010), v kate-rem je odigral starejšo verzijo Antonia, ki se po desetletjih v Piran vrne pogledat svojo rojstno hišo. V podobni vlogi kot pri Osebni prtljagi pa ga sedaj lahko vidite tudi v Deviškem plesu smr-ti, s katero Cavazza dodaja še en kamenček v mozaik svoje bogate igralske kariere.

Spisal: Samo Rugelj

dVE dObRI sTVARIpri deviškem plesu smrti

S stilsko preobrazbo, še večjo zmogljivostjo, prijaznostjo okolju in nižjo porabo goriva je Mazda6 odlična izbira za vse, ki iščejo izvrsten občutek v vožnji, zanesljivost in slogovno dovršenost.Drzen, dinamičen videz avtomobila nakazuje, da bo vožnja zabavna in navdušujoča. Mazda6 je premišljena do zadnje podrobnosti in izdelana v skladu z izjemno visokimi kakovostnimi standardi. Ima lažja platišča iz lahke litine in trdnejšo školjko iz jekla z visoko natezno trdnostjo. To pomeni nižjo porabo goriva in bolj odzivno vožnjo, h katerima pripomorejo napredne aerodinamične lastnosti avtomobila, kar daje Mazdi6 izjemno stabilnost pri vožnji. Vzmetenje je sedaj na občutek mehkejše. Za edinstven užitek v vožnji elegantna zapeljivka razpolaga z zmogljivimi, prožnimi in odzivnimi motorji.

Kombinirana poraba goriva: od 5,2 do 8,0 l/100km; uradni izpusti CO2: od 138 do 186 g/100km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in izpustih CO2 pri novih osebnih vozil so na voljo v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga brezplačno prejmete na Mazdinih prodajnih mestih in na spletni strani dobavitelja.

Notranjost Mazde6 je posebna mešanica športnosti in edinstve-nega sloga. Odlikuje jo izjemno udobje, pro-stornost, kakovostna izdelava in prestižnost. Varnost je pisana z veliko. Elektronski sistem za nadzor stabilnosti, zračne blazine po vsej potniški kabini, signal za zaustavitev v sili, biksenonski žarometi s sistemom prilagodlji-vih prednjih žarometov so le del seznama navdušujoče varnostne opreme. Sistem ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile zago-tavlja optimalno zaviranje. Na voljo je tudi sistem za pomoč pri speljevanju v strmini, sistem za nadzor dogajanja za vozilom pa s pomočjo dveh radarskih senzorjev učinkovito odstrani mrtvi kot. Tipično Zoom-Zoom!

Dovršenost tehnologije in elegance Mazde6Promocijsko sporočilo

Prizor iz filma Deviški ples smrti


izmed sošolk na majhnem otočku počitniško do-movanje. Dneve seksi zabav in uživanja v vodnih športih pa pokvari nenavaden napad, po katerem iz jezera potegnejo smučarja na vodi, potem ko mu je nekaj odgriznilo roko. Sproščeno počitnikova-nje zamenja srhljivo spoznanje, da so jezero naseli-li morski psi, druščina pa na otoku ostane odreza-na od kopnega.

Producenti so za film zbrali izkušeno tehnično ekipo, ki se je prej kalila v podobnih žanrskih fil-mih ali v tehnično zahtevnem snemanju v vodnem okolju, kjer pa so morali upoštevati še posebnosti 3D tehnike. Režijo je prevzel David R. Ellis, ki je pred tem v tretji dimenziji posnel četrti del Brez po-vratka, kot pomočnik režiserja pa je sodeloval pri filmih Vihar vseh viharjev, Globoka modrina in Po-topljeni svet. Posebnost filma je tudi v tem, da lju-di tokrat ne bo napadala le ena vrsta morskih psov, ampak bomo naleteli na sedem različnih vrst pre-

datorjev. Da bi bili posnetki čim bolj realistični, so posebno pozornost namenili animatroničnim mo-delom, s katerimi so dosegli naravno posnemanje gibanja morskih psov, igralcem pa so omogočili prepričljivejšo igro. Film, po katerem boste dvakrat premislili, preden boste noge pomočili v vodo.

SHARK NIGHT 3D

IGRAJO Sara Paxton, Dustin Milligan, Chris Carmack, Joel David Moore, Katharine McPhee, Sinqua Walls, Donal Logue ... REŽIJA David R. EllisSCENARIJ Will Hayes, Jesse StudenbergŽANR grozljivkaDISTRIBUTER Blitz Film & Video DistributionPREMIERA 29. september 2011 TRAJANJE 91 minwww.iamrogue.com/sharknight3d

Skupino študentov na otočku slanovodne-ga jezera za konec tedna namesto zabave in uživanja pričakajo nevarni morski psi.

Nekaj prvinsko strašljivega je na mor-skih psih, da pri ljudeh vzbujajo grozo in strah. To uspešno izrablja-

jo tudi filmski ustvarjalci, saj smo videli že številne celovečerce, v katerih so osre-dnjo vlogo dobili prav ti morski plenilci. Zadnji film iz seznama, po katerem bo-ste dopust na morju raje zamenjali z obi-skom gora, je grozljivka Noč morskih psov.

Skupina študentov (v vlogah se pred-stavi vrsta privlačnih in mladih holly-woodskih igralcev in igralk) se za vikend odpravi v idilično okolje slanovodnega jezera v Louisiani. Tam ima družina ene

noč morsKih psov 3d

Sara Paxton

NIKAR V VODO!

dasomorskipsipostalidelhollywooda, jenajboljzasluženstevenspielberg,kijeleta1975poroma-nupetrabenchleyaposnelŽrelo.filmsejegledalcu

vtisnilvspominposrhljivoučin-kovitihposnetkihprvoosebnegaprikazovanja gibanja belegamorskegapsa(tehnikajebilauporabljenatudizara-di kopice težav z mehaničnim modelom morskegapsana snemanju) in jebil kriveczamanjšegnečena plažah (in v morju) tistega leta. Žrelo je postalvelikanskauspešnicainprvifilm,kijeprebilmagičnomejoprihodkovstomilijonovdolarjev,skupajzVojno zvezd dve leti kasneje pa je definiral koncept pole-tnega »blockbusterja«. Uspeh filma je kar klical ponadaljevanjih, vendar brez spielberga niso dosegliželenegauspeha.Žrelo 2jegrizelleta1978,petlet

kasnejejeŽrelo 3zbujalgrozoševtretjidimenziji,leta1987pajeprispelošezadnjenadaljevanje,Žrelo – maščevanje,kiserednouvrščanalestviconajslabšihfilmskihnadaljevanj.OmembevrednifilminatotemosošeGloboka modri-na (1999), kjer skupino znanstvenikov terorizirajogenetskospremenjenimorskipsi,vspominupasejeobdržalzaradiprizorasmrtilikasamuelal.jacksona.

Uspešen jebil nizkoproračunski filmPočitnice groze (2003),posnetporesničnemdogodku,kjerpotapljaškiparpoza-bijo sredi morja, polnega morskih psov. izborfilmovsedrastičnopoveča,čepogledamotele-vizijsko in dvd produkcijo. recimo Podvodni morilci(2008)zdarylhannahinSmrtonosna modrina(1999)scasperjemvandienom.tusotudiOrjaške čeljusti proti velikanskim lovkam(2009),ampaksedajsenahajamožeglobo-kovpredalutetržneniše.

Žrelo

Globoka modrina

Počitnice groze

SPOMNIJA NAS NA > Piranha 3D, 2010> Globoka modrina, 1999> Mirno jezero, 1999


NAGRAJENCI NAGRADNIH IGER IZ PREDPREMIERE ŠT. 214HUDA UČITELJICADejan Litrop iz Šenčurja, Iztok Majhenič iz Brestanice, Andreja Jamšek iz Ljubljane, Marija Cankar iz Domžal, Zvonka Marinčič iz Notranjih Goric, Robert Gabrijelčič iz Kanala

BONOBO BENITanja Moderc iz Nove Gorice, Emina Muratagič iz Vrhnike, Iza Strehar iz Moravč

NAGRAJENCEM čEsTITAMO! NAGRAdE PREJMETE PO POŠTI.


NEKE DRUGE PRIčEIGRAJO Goran Bogdan, Nera Stipičević, Natasa Ninković, Fedja Štukan, Nina Violić, Iva Zendelska, Slavisha Kajevski, Lucija Šerbedžija, Marko Mandič ... REŽIJA Ivona Juka, Ana Maria Rossi, Ines Tanović, Marija Džidževa, Hanna Slak SCENARIJ Ivona Juka, Ana Maria Rossi, Ines Tanović, Gorče Stavreski in Vardan Torzija, Hanna SlakŽANR omnibus dramaDISTRIBUTER Cinemania group PREMIERA 28. september 2011 TRAJANJE 114 min www.nekedrugeprice.com

ljejo na urgenco, kjer se znajde v sobi z ranjenim gangsterjem. Novoletna noč, na katero se zgodba odvije, s seboj prinaša pretresljivo odkritje. V bol-nišnico, kjer spremljamo žalostno usodo mlade odvisnice Irene, nas popelje tudi zgodba, ki pri-haja iz Makedonije, v njej pa smo priča pretreslji-vemu prikazu moči materinske ljubezni. Bosan-ski prispevek k omnibusu se odvija v povojnem Sarajevu, kjer se mora Haris, reven bosanski štu-dent, soočiti z odhodom ljubimke Heder, usluž-benke humanitarne misije, ki ji je potekel man-dat. Odkritje, da v sebi nosi njegovega otroka, pa

stvari doda povsem novo dimenzijo. Filmski ko-laž se sklene s slovensko zgodbo, ki je nastala v režiji Hanne Slak. Ironična kafkovsko obarvana pripoved o nuni, ki »brezmadežno« zanosi s po-močjo umetne oploditve, je drzen in estetsko naj-bolj spoliran del omnibusa.

Pet nadarjenih režiserk s področja naše bivše sku-pne države je ustvarilo skupek pripovedi, ki sko-zi prikaz dilem, dvomov in soočanja z aktualnimi problemi poskuša ujeti zeitgeist generacije, pri ka-teri izkušnjo nekdanje skupne države predstavlja-jo večinoma le še bežni obrisi otroških spominov.

Film odpre zgodba s Hrvaške, v kate-ri se mlad par sooča s težko dilemo ob odkritju, da ima eden od dvojčk-

ov, ki jih pod srcem nosi slikarka Sonja, Downov sindrom. Medtem ko se ona postopoma lomi pod pritiskom, ji Ma-rin, ambiciozen mlad poslovnež, posku-ša stati ob strani, čeprav se zdi, da jo vse manj razume. Nikogar pa ob sebi nima Milena, noseča protagonistka pripovedi iz Srbije, ki jo po poskusu samomora ob novici o tragični partnerjevi smrti pripe-

Omnibus petih zgodb s področja bivše Jugoslavije povezuje osrednja tematika materinstva in soočanja s težkimi odločitvami, ki jih to včasih prinaša. Koprodukcija Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Slovenije in Irske.

neKe druge zgodbe

pOšljipREMIERA ENDAN na6262insioglejfilmalipreberiknjigo!

EN DANSMS NAgRADNA IgRA

cinemaniagroupinvideotoppodarjata3 x 2 kupona za ogled filma in 3 knjige.

splošnipogojiinpravilanagradneigrenastrani15.

V kinu od 22. septembra!

Spisal: MaticVečko


NASTOPAJO Ico, Dalaj Eegol (Ali En), Simon Stojko Falk, Ezy-G, Ziebane, 6 Pack Čukur, Valterap, Murat & Jose, Doša, Klemen Klemen, Stekli psi, Tekochee Kru, Thug Connect, N'Toko, Pižama, Kosta, Trkaj, Zlatko in mnogi drugi ... REŽIJA Boris Petkovič SCENARIJ Boris Petkovič, JizahŽANR glasbeni dokumentarni filmPREMIERA 15. september 2011 TRAJANJE 73 min

eno od njih je bil tudi prvi slovenski hip hop al-bum, ki je nepričakovano priletel z belih strmin v izvedbi Jureta Koširja in Pasjega kartela. Odgovo-ril mu je Ali En in od tu se je vse odvijalo z blisko-vito hitrostjo. Bolj lahkotno obarvanim začetkom je sledil tudi trši, socialno angažiran izraz, hip hop pa je kmalu prestopil meje našega glavnega mesta. V besedi in rimi se pred nami zvrstijo praktično vsi pomembnejši akterji domače hip hop scene in po-leg spoznanja o osupljivi umetniški in izrazni pe-strosti se skozi film postopoma splete pripoved o neposrednem, marsikdaj grobem, a vselej iskre-nem in neukrotljivem glasbenem izrazu, ki družbi trmasto nastavlja ogledalo, njeni izvajalci pa pogo-

sto premorejo več kreativnega naboja, energije in pronicljivosti kot vsa ostala domača glasbena scena skupaj. Predvsem pa se zavedajo korenin in izvir-nega poslanstva lastne glasbene zvrsti, ki ga povza-mejo besede solkanskega raperja Valterapa: »Svet je tako lep kot grd. In jaz pač enostavno vidim toliko grdega, da ne morem tega ne povedati!«

Glasbeni dokumentarni film režiser-ja Borisa Petkoviča (Desperado To-nic, 2004) sledi poti, ki jo je hip

hop v skoraj dvajsetih letih, odkar je tu-di pri nas doživel prve odmeve, prehodil v Sloveniji. Pri tem poseže vse do edin-stveno slovenske prazgodovine zvrsti, ki jo opaža pri kantavtorjih, kot sta Tomaž Domicelj in Jani Kovačič, ne manjka pa niti eksotika, ki jo v tem kontekstu pred-stavlja gledališka predstava Hamlett Pac-kard, v kateri je leta 1992 repal Sebastjan Cavazza. Prvi koraki nove zvrsti pri nas nasploh niso skoparili s presenečenji in

v letu hip hopa

Zgodba o domačem razvoju glasbene zvrsti, ki se po kulturnem pomenu in neposre-dni izrazni moči lahko primerja s punkom, medtem ko ga je po obstojnosti in vitalnosti že zdavnaj prekosila.

Spisal: MaticVečko

CHE, UN HOMBRE NUEVO

REŽIJA Tristán BauerSCENARIJ Carolina Scaglione, Tristán BauerŽANR dokumentarni filmDISTRIBUTER DemiurgPREMIERA 29. september 2011 TRAJANJE 129 min

Lik revolucionarja Ernesta Rafaela Gu-evare de la Serne je skozi čas postal kulturna ikona skoraj mitskih raz-

sežnosti. Njegovo življenje je bilo film-ske obdelave med drugim deležno tudi v oskarjevskem Motoristovem dnevniku (2004) in Soderberghovi filmski študi-ji v dveh delih, Che (2008). Oba odlič-no dopolni dokumentarni film izpod re-žiserske taktirke Chejevega sonarodnjaka Tristána Bauerja, ki predstavlja do sedaj najbolj neposreden vpogled v samo srce in duha tega revolucionarja. Gre za plod dvanajstletnih raziskav, katerih srž pred-stavlja osupljivo odkritje tajnega arhiva

che – novi človeK

Intimen vpogled v življenje ene izmed največjih ikon našega časa. Dobitnik nagrade za najboljši dokumentarni film na Festivalu filma v Montrealu.

bolivijske vojske, v katerem se poleg ostalih do-kumentov skrivajo tudi do sedaj javnosti nedo-stopne Chejeve osebne beležke, zapiski in poezija.

Film se prične z zvočnim posnetkom intimne poetične izpovedi, s katero se Che poslednjič po-slavlja od žene. Že ta z emocijami nabit uvod daje slutiti, da bomo priča nečemu posebnemu. Sko-zi arhivske posnetke, ob branju njegove politične, filozofske in poetične misli, se nato pred nami iz-risuje do zdaj še nikoli uzrta podoba tega veli-kana človeškega duha in dejanj. Zdravnika, ki je

postal bojevnik, ob tem pa tudi v časih najtežjih bitk vneto prebiral največje avtorje svetovnega le-poslovja. Filozofa, ki je postal politik in na no-ge postavil ekonomski in kmetijski sistem mla-de kubanske države. Poeta, ki je postal državnik in revolucionarno misel ponesel po svetu. Pred-vsem pa velikega humanista, ki je za idejo pravič-ne, egalitarne in svobodne človeške družbe gorel vse do konca, zanjo žrtvoval osebno prihodnost, družinsko srečo in na koncu tudi največ, kar člo-vek premore – svoje življenje.

Spisal: MaticVečko


Priljubljen britanski komik se je rodil 6. januarja 1955 kot najmlajši izmed treh sinov. Odraščal je na kmetiji, a se je izšolal za inženirja elektrotehnike. Že med študi-jem na univerzi Newcastle in kasneje na Oxfordu je pri-čel pisati in kot igralec zabavati občinstvo. Marsikdo ne ve, da je bil eden izmed koscenaristov britanske komič-ne serije Not the Nine O'Clock News, ki je gledalce pred malimi zasloni v smeh spravljala v začetku osemdesetih. Je dobitnik nagrade emmy in dveh britanskih oskarjev: kot avtor »naj-bolj lahkotno zabavne oddaje« leta 1980 in devet let kasneje po zaslugi Črnega Gada.Čeprav bo za vedno ostal v spominu kot simpatično spakujoč se junak kratkih ske-čev, ki v svoji dobrodušnosti oziroma radovednosti vedno znova zabrede v teža-ve, ima Atkinson na vesti tudi nekaj celo-večernih filmskih vlog. Nastopil je v dru-

gem delu Napihnjencev, v kultni angleški komediji Štiri poroke in pogreb in glas posodil radoživemu Zazuju v Disneyjevi risanki Levji kralj. Leta 1997 je dobil »svoj« film, komedijo z naslovom Gospod Bean, v kateri mu je bila preko luže kot nerodnem britanskemu muzejskem uslužbencu zaupana skrb za dragoceno sliko, svoj lik pa je v maniri Jacquesa Tatija nadgradil v njegovem nadaljevanju Beanove počitnice. V tem tisočletju smo ga opazili tudi v nekaj stranskih vlogah – Divja dirka, Punčka, mogoče pa bo in Pravzaprav ljubezen – v vsem svojem sijaju pa sedaj že drugič blesti kot tajni agent Johnny English.Nekateri vedo povedati, da v privatnem življenju ni tako zabaven, a očitno to ne moti maskerke Sunetre Sastry, ki z njim in dvema otrokoma vztraja v zakonu že dobrih dvajset let. Sicer pa slavni g. Fižolček, kot se za pravega moškega spodobi, neizmerno uživa pri vožnji s hitrimi avtomobili!

čRNI gAD

popularna humoristična nanizanka izobdobja osemdesetih se redno uvrščana lestviconajboljšihangleškihtv-serij.rowan atkinson se je vtisnil v spominkotantiherojčrnigad.skozištirisezonespremljamo njegove prigode in nezgo-de spletkarjenja čez različna obdobjazgodovine združenega kraljestva: odsrednjeveškeanglije,začasavladavineelizabetei.,naprehoduv19.stoletjeinkončnomedprvosvetovnovojno.


portret rowan atkinson

Rowan Atkinson je v zasebnem življenju velik ljubitelj avtomo-bilov. Med drugim ima v svoji zbirki prestižnega McLarena F1, s katerim pa je letos doživel bližnje srečanje z drevesom.

Izbirate lahko med sledečimi abonmaji:

• OTROŠKI ABONMA – je namenjen otrokom od 6 do 11 let. V ponud-bo so vključeni filmi, ki oživljajo pravljice in jih otroci radi prebi-rajo ter so sinhronizirani v slovenščino.

• POP ABONMA – je namenjen predvsem najstnikom od 12 let na-prej. Filmi so skrbno izbrani za najstniško publiko.

• ZALJUBLJENI ABONMA – vsebuje predvsem romantične filme. Abo-nma je namenjen vsem zaljubljenim in ne zaljubljenim, vsem, ki se imajo radi, in vsem, ki jim je všeč takšna zvrst filma.

• SANJSKI ABONMA – je namenjen vsem filmskim strastnežem. Iz-brani filmi imajo visoko umetniško vrednost in so hkrati dovolj populistični za splošno filmsko znanje in okus.

Ne zamudite! Pred vami je nova sezona filmskih abonmajev, ki jih Kolosej že vrsto let zapored pripravlja za vse ljubitelje filma. Obi-skovalci lahko izbirajo kar med štirimi tipi abonmajev. V primeru, da se boste odločili za kateregakoli izmed ponujenih, boste lahko uživali v kar sedmih filmskih naslovih (štirje naslovi so določeni vnaprej, dva sta lastna izbira, en pa je film presenečenja).

Cena abonmaja v Koloseju v Ljubljani in Kopru je 29,00 EUR, v ma-riborskem Koloseju in Koloseju De Luxe v Kranju pa 26,00 EUR. Vpis v abonma od 1. septembra dalje (vse do zapolnitve prostih mest)! Več informacij na tel: 01 520 55 10, e-pošti: [email protected], www.kolosej.si.

Vir:

Kolo

sej


NAsLOV V NEKAJ sTAVKIh O FILMU OCENAbONObO bENI l

francoskidokumentarnifilmponujaigriv,topelinintimenvpogledvživljenje indušonašihnajbližjihživalskih sorodnikov.Osrednjijunakjebonobomladičekbeni,kiodraščavzavetjuzavetišča.

SR FB MV

bREz POVRATKA 5 lpreživeli,kiseognejokatastrofinavisečimmostu,začnoedenzadru-gimumirativnenavadnihnesrečah.smrtosebnobozopetdokazova-la,daseusodenedaprelisičiti.petidelpriznaneserijegrozljivk.

SR FB MV

dREVO ŽIVLJENJA lintimna,epskadramaenigmatičnegarežiserjaterrencamalicka.im-presionističnopotovanjemoškegavkrizisrednjihlet(seanpenn)skoziserijospominovnaotroštvoinnjegovodnoszočetom(bradpitt).

SR FB MV

hUdA UčITELJICA lelizabethin(camerondiaz)življenjskiciljjeujetibogategamoškega.njenenačrteosvojitiučiteljskegakolega(justintimberlake)prekrižatekmovalnaamy,kiželirazkrinkatinjenonemoralnoobnašanje…

SR FB MV

JANE EyRE lpriredbaknjižneklasike,vkaterisledimomladostiinodraščanjusirotejaneeyre(miaWasikowska),kirazvijeljubezenskačustvadomrkegagospodarjagraščine.tapavsebinosistrašnoskrivnost.

SR FB MV

KAKO sEM PREŽIVEL TO POLETJE l

vnapolopuščenipolarnimeteorološkipostajiživitaizkušenimete-orologinnedavnoprispeli lahkoživištudent.psihološkasrhljivka,vkateritrčitadvegeneraciji,dvanasprotujočasipogledanasvet.

SR FB MV

KAVbOJI IN VEsOLJCI ldanielcraig,harrisonfordinOliviaWildesevnenavadnižanrskimešanicivesternainznanstvenefantastikespopadejoznezemlja-ni,kiterorizirajoodmaknjenomestecedivjegazahoda.

SR FB MV

OsKRbNIK lzabavnapustolovščinaoprijateljstvumedčlovekominživalmi,vka-terioskrbnikuživalskegavrta(kevinjames–Dilema,Odrasli)živaliznasvetizadvorjenjepomagajopriosvojitvinjegoveljubezni.

SR FB MV

sMRKCI ljunakipriljubljenerisaneserijeseiznjihovevasicepodajovnewYork,kjerseznajdejovstanovanjuničhudegaslutečegapara.pritemjisleditazlobnicoprnikgargamelinnjegovmačekazrael.

SR FB MV

TA NORA LJUbEzEN lkocalu(stevecarell)ženapriznarazmerjessodelavcem,obuta-pljanjužalostivalkoholuspoznajacoba(ryangosling),kigazna-potkiodvorjenjupospremivobjemprivlačnekate(marisatomei).

SR FB MV

VzPON PLANETA OPIC linteligentneopicesevračajo.tokratvponovnemzagonufranšize,kirazkrijeozadjezgodbevzponaopic.napetaznanstvenofantastičnaakcijskadrama,podkrepljenazizvrstnimiposebnimiučinki.

SR FB MV

zAMENJAVA lprijateljaspovsemrazličnimaživljenjskimaslogomasezbuditavtelesudrugdrugega.ryanreynoldsinjasonbatemansiizmenjatavlogidru-žinskegainsamskegaživljenjavvrstizabavnihzmešnjav.

SR FB MV

LEGENDA: l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIHSR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – MATIC VEČKO – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – OSNOVA ZA OCENO FILMA JE NJEGOVA UMESTITEV ZNOTRAJ POSAMEZNEGA ŽANRA.

Documents

Predpremiera 215