Predpremiera 232

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 35.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan VinterOBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovo-ljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

V teh dneh mineva ducat let, odkar smo pri naši založbi začeli z izdajanjem (filmskih) knjig. Kako je prišlo do tega? Približno leto prej, spo

mladi leta 2000, smo najprej začeli izdajati revijo, ki jo v njeni 232. izvedbi sedaj držite v roki, že kmalu po njenem prvem izidu pa smo začeli razmišljati o tem, da bi k njej spadale tudi knjižne izdaje. Razmišljali smo nekako takole: Premiera je bila in je namreč revija z visoko naklado in velikim številom bralcev/gledalcev, ki redno spremljajo kino spored, filmske knjige pa bi dobro služile še tistim, ki želijo o filmu brati in razmišljati bolj poglobljeno. Rečeno storjeno, konec marca 2001 je tako izšla prva naša knjiga, Sobotne filmske zgodbe zgoraj podpisanega, v kateri smo izdali izbor člankov, ki sem jih za Delovo Sobotno prilogo pisal v letih 1997–2000. Samo mesec kasneje, maja 2001, je ob odprtju Koloseja izšel že naš prvi prevod, Hollywoodske zguncarije, knjiga klišejev iz hollywoodskih filmov, ki jih je zbral pred nekaj dnevi preminuli filmski kritik Roger Ebert, prevedla pa jih je Ivana Gradišnik.

A to je bil šele začetek. Še pred poletjem, junija 2001, je izšla naša tretja knjiga V isto reko ne moreš stopiti dvakrat, v kateri sem nanizal filmska nadaljevanja, ki so jih po svetu, predvsem v Ameriki, pripravljali za prihodnost (takrat še nisem mogel niti slutiti, kam se bo obrnil glavni otok produkcije iz dežele filmskih sanj). Naš začetni entuziazem ni ušel Marcelu Štefančiču, jr., ki je bil že prej najproduktivnejši filmski publicist na Slovenskem, dobila sva se in hitro dogovorila za nekaj knjig, med njimi je prva, Umri na drugem mestu, zgodba o filmskih akcijskih junakih, izšla že konec poletja 2001. Jeseni istega leta je Marcel udaril že z drugo knjigo pri naši založbi, naslanjala se je na film A. I. Umetna inteligenca ter je obravnavala in analizirala filmska opusa Stanleyja Kubricka in Stevena Spielberga, ki sta se tu usodno povezala. Ja, do izjemne povezave je prišlo tudi pri nas, saj smo uspeli prepričati tako prikazovalca Kolosej kot distributerja filma, da sta nekaj prispevala k produkciji knjige, tako da je ta izšla v visoki nakladi in bila tudi unikatno promocijsko orodje za sam film. Leto smo zaključili z izdajo Cvitkovičevega scenarija za Kruh in mleko (naslovnica knjige se je, kot pri mojih dveh knjigah in Marcelovi A. I., potem znašla tudi na naslovnici Premiere), tako da smo naše prvo izdajateljsko leto zaključili s kar šestimi filmskimi knjižnimi naslovi, kar je bilo nekajkrat več, kot je bila v istem času v stanju sproducirati Slovenska kinoteka, nacionalna filmska institucija za to področje.

Prihodnje leto smo že nastopili z bolj izdelanim knjižnim programom, od Filmskega almanaha, ki smo ga vzeli pod svoje okrilje in ga s pomočjo distributerjev in Kinodvora letos izdali že dvanajstič, prek mojega predelanega in dopolnjenega magisterija o evropskem filmu do Marcelovega Državljana Kana, meni še zmeraj ene ljubših njegovih knjig. Za slednji dve knjigi smo dobili tudi javno podporo. Skušali smo se povezati z relevantnimi filmskimi institucijami (Slovenska kinoteka in Filmski sklad), da bi lahko začeli tudi z resnejšim prevodnim programom, ki ima veliko večje stroške, a ne morem reči, da so nas spre

jeli z odprtimi rokami, raje so si nas podajali sem ter tja in nas ob tem še »potunkali«, če se je dalo. Leta 2002 je bila obletnica Ekrana, ki so jo na uredništvu (šef je bil tedaj Simon Popek) obeležili tako, da so se v več člankih obregali ob naše delo, potem pa jim je ostal cmok v grlu, ko smo zahtevali objavo odgovora v isti dolžini, saj bi jim to požrlo pol revije. Ja, vse to je bil dokaz, da imajo knjige še vedno veliko moč.

Minilo je nekaj let, ko so se nam pridružili novi avtorji (recimo Mitja Reichenberg, Dušan Rutar, Matej Kranjc, Zoran Smiljanić itn.), tipali smo po novih knjižnih področjih, denimo družbeno angažiranem (Marcelove knjige o Bushu), knjižnem založništvu (serija knjig o knjigah), prišli smo do prve vezane knjige (št. 50, Na naši zemlji, Marcelova zgodovina slovenskega filma ob njegovi stoletnici), ko smo v Zagrebu po naključju odkrili hrvaško izdajo špeha 1001 film. Če lahko oni, lahko tudi mi, zavihali smo rokave in leto kasneje je ta, po straneh še vedno naša najdebelejša knjiga, ob raznovrstnih problemih, med katerimi smo skoraj ustavili projekt, končno izšla in bila pol leta kasneje tudi razprodana. (Lani je izšla nova, dopolnjena izdaja, priskr

bite si jo!) To je bil naš ognjeni krst, saj tako obsežne knjige tudi pri velikih slovenskih založbah izidejo le nekajkrat v letu.

Seveda pa smo se takrat naučili streči zahtevnim knjižnim projektom, in ko je na Kinoteko enkrat v tistem času prišel Staš Ravter, sva z njim hitro našla skupen jezik. On je želel izdajati

pomembne filmske knjige, vsaj eno letno, to pa je bila tudi naša želja. V naslednjih letih so tako izšle Knji-ga o filmu (razprodana), Marcelov Zadnji film (morda najboljša knjiga o novem Hollywoodu na svetu), Svetovna zgodovina filma (izšla v istem letu kot izvirni izid, kar je za Zdeneta Vrdlovca še vedno nepojmljiv dosežek, saj so Italijani, ki so mojstri za filmske knjige, za prevodni izid potrebovali še nekaj let več), Ra-zumeti film (skoraj razprodana), scenaristična Zgod-ba (projekt, ki je bil že ustavljen, pa smo ga sanirali in razprodali), Filmografija slovenskih celovečernih filmov (dvojezična izdaja). Štartali smo razne nove knjižne filmske zbirke (recimo avtobiografije režiserjev), nove zbirke knjig izven filma (ki se v zadnjih letih občutno širijo) in z zadnjima dvema knjigama, Vrdlovčevo Zgodovino filma na Slovenskem 1896–2011 in Rudolfovo Ko beseda podobo najde o slovenskih filmskih adaptacijah od leta 1983 pa do danes, zapolnili še dve beli lisi na področju slovenske filmske publicistike.

S tema dvema knjigama je tako tudi simbolno zaokrožena naša dvanajstletka filmskih knjig. Naša založba se je že pred časom začela vse bolj aktivno ukvarjati tudi z drugimi knjižnimi vsebinami, tako da filmska publicistika sedaj predstavlja le še kako petino našega knjižnega programa.

Zahvaljujemo se vsem avtorjem, prevajalcem, oblikovalcu (Žigi Valetiču, ki je oblikoval večino naših knjig), lektorjem in drugim, ki so v teh letih sodelovali z nami ter seveda vsem vam, ki ste do sedaj brali, kupovali in spodbudno pisali o naših knjigah. Bodite z nami in z našimi knjigami še naprej!

Piše: dr. Samo Rugelj

DVANAJST LET NAŠE ZALOŽBE IN OSEMDESET FILMSKIH KNJIG!

V 232. številki revijePredpremiera predstavljamo:

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 35.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan VinterOBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovo-ljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

15. maja 2013 izide nova številka revije

Leto 14/Številka 232/10. april–7. maj 2013

Pozaba 4–5Iron Man 3 6–7Intervju: Matevž Luzar 8Film, da te kap 5 10–11Zavetje 12–13Dvigni 14–15Jurski park 3D 17Čudežu naproti 18Ne! 19Razglasitev vojne 20Samo veter 21

1001 Film: Najboljši Filmi vseh časov Naj FilmsKa KNjiGa Za vašo KNjiŽNo PoliCo

www.premiera.si | 10. april–7. maj 2013 | 232 | 3

literata in knjige. Hollywood pa bo letos poskusil svoje gledalce fascinirati z različnimi filmskimi vizijami konca sveta, ki so večinoma izvirne (tu gre izvzeti Svetovno vojno Z z Bradom Pittom v glavni vlogi, ki jo bomo videli poleti) in napisane neposredno za film. Pred nami je že prva med njimi, stiliziran znanstvenofantastični spektakel Pozaba, za njim pa ob svoji stoletnici stoji studio Universal.

Naša Zemlja je po apokaliptičnem spopadu ljudi z napadalci iz vesolja pred šestdesetimi leti bolj

ali manj zapuščen planet in njena površina si v desetletjih od takrat še ni kaj dosti opomogla. Ljudje so zmagali, vendar je Zemlja uničena. Stadion, kjer se je odigral zadnji Superbowl, je še zmeraj v ruševinah, mimo Empire State Buildinga teče reka, washingtonski obelisk razmajano stoji sredi nenaseljene divjine, ljudje pa so bili evakuirani že daleč nazaj. Jack Harper v podobi Toma Cruisa je eden od zadnjih inženirjev, ki popravljajo razna brezpilotna plovila, trone, ki krožijo okoli Zemlje

Tom Cruise igra vzdrževalca opreme in robotov na opustošeni Zemlji prihodnosti, ki jo je človeštvo po boju z Nezemljani zapu-stilo. A je priča dogodkom, ki ga pahnejo v srž velike skrivnosti.

PozabaOBLIVION

IGRAJO Tom Cruise, Morgan Freeman, Andrea

Riseborough, Olga Kurylenko, Nikolaj Coster-Waldau,

Zoe Bell, Melissa Leo, James Rawlings ...

REŽIJA Joseph Kosinski

SCENARIJ Joseph Kosinski, Karl Gajdusek, Michael

Arndt po stripu Josepha Kosinskega in Arvida Nelsona

ŽANR znanstvenofantastični pustolovski spektakel

DISTRIBUTER Karantanija Cinemas

PREMIERA 11. april 2013

www.oblivionmovie.com

Malo pred lanskim novim letom, konec decembra, je bila po majevskem koledarju napovedana

apokalipsa, in ta se bo na več načinov odrazila tudi v kar nekaj letošnjih ameriških studijskih filmih. Če na tem mestu pomislim na prvi dve filmski apokalipsi, mi prideta na misel Jaz, legenda in Cesta, ki sta obe posneti po romanih, kar pomeni, da so morali filmarji potem loviti duh

Olga Kurylenko in Tom Cruise

spisal:samo Rugelj

4 | 232 | 10. april–7. maj 2013 | www.premiera.si

Pečat režiserja Josepha Kosinskega je močno stilizirana podoba njegovih filmov. Prav tak je tudi Tron: Zapuščina, ki bo prihodnje leto dobil zaenkrat neimenovano nadaljevanje.

Nikolaj Coster-Waldau Olga Kurylenko

in nadzorujejo dogajanje, v prostih urah pa se prepušča »starim dobrim časom«, saj meče na koš sredi narave, posluša staro rockersko glasbo in bere klasične knjige. No, tudi njegov spanec je pogosto nemiren, v njem ga preganjajo podobe dekleta, ki jim ne zna najti realne podlage. Pri odkritju strmoglavljene vesoljske ladje, s katero prileti tudi dekle iz njegovih sanj, se mu kmalu razkrije, da vse, kar je vedel in mislil o apokaliptični vojni z Nezemljani, ni čisto res in da za vsem skupaj morda tiči velika skrivnost. Je Pozaba morda film o apokalipsi, ki je ni bilo, ali film o apokalipsi, ki so jo zagrešili kar ljudje, in ne Nezemljani? Je Zemlja le spomin, za katerega pa se je vredno boriti, ker to zasluži? Vse to bomo šele videli in spoznali v

filmu s presenetljivim zaključkom, ki ga seveda ne gre razkriti. Tom Cruise kot njegov glavni junak, ki se odloči priti resnici do konca, je pred leti v podobni futuristični vlogi že nastopal v Spielbergovi viziji distopične prihodnosti (Posebno poročilo), tokrat pa ga je v Pozabi režiral Joseph Kosinski, ki je nedavno s filmom Tron: Zapuščina obudil še eno mračno podobo prihodnosti. Poleg njega nas bosta v filmu pričakovala Morgan Freeman, ki ga najprej spoznamo kot Cruisovega antagonista, in Olga Kurylenko kot dekle iz Cruisovih sanj. Glede na to, da za produkcijo Pozabe stojijo ustvarjalci Vzpona Planeta opic, smo lahko kar prepričani, da nas čaka film, ki bo navdušil marsikaterega ljubitelja tega žanra.

Morgan Freeman in Tom Cruise

se je tako znašel Shane Black, ki je pred tem režiral zgolj (sicer žanrsko odlično) kriminalko Cmok cmok, bang bang (2005), vendar pa ga poznamo tudi kot odličnega scenarista kultne zabavne kriminalne franšize Smrtonosno orožje (1987–1998). Standardni ekipi – Downeyju družbo znova delata Gwyneth Paltrow kot muza glavnega junaka in Don Cheadle kot njegov zvesti zaveznik – sta se v vlogi negativca pridružila oskarjevec Ben Kingsley (Diktator, 2012) in znova aktualni Guy Pearce (Prometej, 2012), ljubezenska čustva glavnega junaka pa bodo na preizkušnji zavoljo atraktivne Rebecce Hall (Ljubezen v Barceloni, 2008).

Slava, priljubljenost in bogastvo, ki so od nekdaj napajali neskončni ego Tonyja Starka (Robert Downey jr.), počasi izgubljajo svojo privlačnost. Ne

skončne bitke z negativci kljub vsakokratnim zmagam vse bolj težijo Tonyjevega duha, saj v njem raste dilema, koliko je v njem sploh še ostalo človeka in koliko njegove osebnosti je prevzel lik in neuničljivi oklep Iron Mana. Kot da še nima dovolj težav, se na prevzem prevlade nad človeštvom pripravlja teroristična organizacija pod vodstvom zloveščega Mandarina (Ben Kingsley), ki s pomočjo znanstvenikov Killiana (Guy Pearce) in Hansenove (Rebecca Hall) ustvari silovito vojsko in napade Starka. Ta ostane brez vsega in se lahko zanese le še na svoje najbolj zveste prijatelje, toda s pomočjo iznajdljivosti in poguma se brezkompromisno poda na temačno, mukotrpno in uničujočo pot maščevanja, neusmiljenega uveljavljanja pravice in iskanja osebnega odpuščanja.

IRON MAN 3

IGRAJO Robert Downey Jr., Guy Pearce, Gwyneth Paltrow, Don Cheadle, Rebecca Hall, Ben Kingsley, Jon Favreau, Paul Bettany, James Badge Dale, William Sadler, Yvonne Zima ... REŽIJA Shane BlackSCENARIJ Drew Pearce in Shane Black po stripih Stana Leeja, Jacka Kirbyja, Dona Hecka in Larryja Lieberja ŽANR znanstvenofantastična akcijaDISTRIBUTER Cenex

PREMIERA 25. april 2013 TRAJANJE 140 minhttp://marvel.com/ironman3

Egocentričen, sarkastičen in uživaški, pa vendar srčen in plemenit super junak Iron Man se v svojem neuničljivem železnem oklepu vrača na veliko platno.

P rvi film o ekscentričnem bogatašu in superheroju Iron Manu (2008) je pomenil preporod Marvelovih

stripovskih junakov na velikem platnu, največ zaslug za to pa ima zagotovo Robert Downey jr., ki se s svojo igro ves čas sprehaja po tanki črti med genialnostjo in norostjo. Čeprav je drugi del Iron Ma-na (2010) vsaj po zaslužku celo presegel prvega, so številne negativne kritike povzročile zamenjavo ustvarjalcev filma, glavno besedo pri tem pa naj bi imel prav Downey, saj mu pogodba poleg izjemnih zaslužkov (50 milijonov dolarjev za igro v Maščevalcih, 2012) omogoča tudi odločanje o režiserju. Na čelu tretjega dela

IRoN MaN 3

Tretji samostojni avanturi Iron Mana se bosta letos pridružila še dva Marvelova stripovska lika: že poleti se vrača Hugh Jackman v telesu Wolverina, ki bo v

nadaljevanju zgodbe Možje X: Wolverine (2009) skušal znova postati običajen člo-vek, konec leta pa se bo Chris Hemsworth še drugič prelevil v božanskega Thora in se spopadel s temnimi vesoljskimi vilinci. Spomladi 2014 se na velika pla-tna vrača tudi Stotnik Amerika, ki nas bo spomnil na obdobje hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo, začetek poletja prihodnje leto pa bo

rezerviran za nov konflikt med mladi-mi mutanti v nada-ljevanju predzgodbe sage Možje X. Jeseni 2014 bo Marvel v kinih predstavil novo skupino stripovskih super herojev Varuhi galaksije, čez dve leti pa si lahko obetamo vnovični start franšize Fantastični štirje, katerih avanture

smo lahko spremljali že v letih 2005 in 2007. Leta 2015 se bodo z drugim delom vrnili tudi Maščevalci, celovečerno različico pa bo doži-vel še en stripovski junak – mravljinčasti Antman.

Strip, po katerem bo osnovan Captain America: The Winter Soldier (2014)

Hugh Jackman kot Wolverine

SPOMINJA NAS NA: > Maščevalci, 2012> Prvi maščevalec: Stotnik Amerika, 2011> Thor, 2011> Iron Man 1 in 2, 2008 in 2010

spisal:Filip breskvar

marvel na pohodu

Robert Downey jr.

Chris Hemsworth kot Thor

Junak Antman prihaja

na platno leta 2015.


Studia Marvel in Disney sta film posnela v kitajski koprodukciji, da sta zaobšla stroga kitajska pravi-la, ki omejujejo število tujih filmov, predvajanih v tamkajšnjih kinematografih, in zaradi katerih holly-woodskim produkcijam sicer pripada zgolj četrtina zaslužka v kitajskih kinih.

mandarin (ben Kingsley)

Skrivnostni vodja globalne tero-ristične organizacije si ne želi nič manj, kot vladati celotne-mu svetu. Svoj zločinski vele-um dopolnjuje z izjemno znan-stveno nadarjenostjo, osupljivim poznavanjem borilnih veščin in zloveščimi desetimi prstani, ki mu omogočajo izkoriščanje nadna-ravnih moči.

aldrich Killian (Guy Pearce)

Genialni izumitelj je vodja sku-pine znanstvenikov, ki želijo s pomočjo naprednih tehnoloških izumov spremeniti svetovni red, vendar njihovi načrti vključujejo številne nezakonite in nemoralne odločitve. Killianov zadnji izum je virus Extremis, poseben napoj za ustvarjanje super vojakov.

Dr. maya hansen (Rebecca hall)

Killianova pomočnica sledi vizi-ji svojega mentorja, toda ko spozna uničujoče učinke viru-sa Extremisa, skuša navezati stik s starim prijateljem Tonyjem Starkom in ga posvariti. Kljub nevarni dvojni igri, ki bi jo lahko v vsakem trenutku stala življenja, se zdi, da premetena znanstve-nica vedno skriva dodaten adut v rokavu.

Novi nasprotnikiželeznega moža


Predpremiera: Film Srečen za umret se dotika te-matike zadnjega starostnega obdobja človeške-ga življenja. Glede na to, da ste mladi, je za-nimivo, da v svojem prvencu niste raziskovali mladostniških let življenja. Vas ta tema privla-či? Matevž Luzar: Sam dojemam ta film kot film o odraščanju – o »najstnikih«, ki pa so stari 70 let. Srečen za umret ni film, ki bi se samo ukvarjal s tematiko starostnega obdobja, ampak govori o stvareh, ki lahko nekoga doletijo tako pri 20, 50 in 70 letih. Gre za med generacijski film. To obdobje pa sem izbral zato, ker sem lahko tako bolj izpostavil teme o katerih sem želel govoriti s pridihom humorja, ki ga imam rad.

Predpremiera: Koliko časa je potekalo snemanje? Ker je to vaš prvi celovečerni film, kaj ste se med snemanjem naučili oziroma je kaj poteka-lo drugače, kot ste pričakovali? Matevž Luzar: Snemanje je potekalo 30 dni in med njim sem zelo užival. Stvar, ki sem se je naučil oziroma sem dojel, da je zelo pomembna, je to, da si moraš pri celovečernem filmu izbrati

prave sodelavce in igralce, ki lahko tvojo vizijo še bolj nadgradijo. Imam pravilo, da si vedno izberem sodelavce, ki vedo mnogo več na določenem področju, kot pa jaz sam. Saj verjamem, da je film timsko delo in vsakdo je zelo pomemben v tem procesu.

Predpremiera: Z Evgenom Carjem ste sode-lovali že pri kratkem filmu Vučko. Kako se razlikuje snemanje kratkega filma od pro-dukcije celovečernega filma? Matevž Luzar: Na snemanje celovečernega filma te ne more nič pripraviti. Snemanje celovečernega filma oziroma celoten proces od scenarija do filma v kinu je dolgotrajen proces in stvar, ki sem se je zavedel, je ta, da je film tek na dolge proge. Gre za maraton, kjer moraš ohranjati koncentracijo več

let. Pri kratkem je ta proces dosti krajši, ampak v osnovi zelo podoben. Tako da, če potegnem vzporednico z atletiko, je kratki film tek na 100 metrov in celovečerni film maraton.

Predpremiera: Kako je bilo delati z izkušenimi le-gendami slovenskega filma (Evgen Car, Mile-na Župančič, Dare Valič …)? Kakšno je bilo vzdušje na snemanju? Matevž Luzar: Bilo mi je v čast, da sem lahko delal tako z legendami slovenskega filma kot tudi z mlajšo generacijo. Lahko rečem, da sem se od vseh veliko naučil in še boljše spoznal njihove priprave na igro, ki pa je seveda zelo različna. Moje mnenje je, da imamo v Sloveniji zelo veliko dobrih igralcev, ki pa ne dobijo vedno prostora na filmu. Največkrat jih lahko vidimo v teatru.

Predpremiera: Kot rečeno, v filmu obravnavate starejšo generacijo. Od kje ste črpali ideje za film? So karakterizacija nastopajočih in njiho-vi dialogi plod fikcije, ali ste pobirali ideje iz osebnih izkušenj?

Matevž Luzar: Navdih in ideje ponavadi črpam iz življenja okrog sebe. In tudi tukaj je bilo tako. Veliko sem hodil po domih in tudi sam scenarij sem pisal v kavarnah, kamor zahajajo starejši. Veliko njihovih dialogov, ki jih je ujelo moje uho, je končalo v filmu.

Predpremiera: Na FSF-ju ste dobili vesno za sce-narij. Vam priznanje pomeni veliko, je to potr-ditev, da ste stopili na pravo pot? Matevž Luzar: Nagrada občinstva in nagrada za scenarij ter tudi druge nagrade, ki so jih dobili moji sodelavci, so potrditev, da so bile naše odločitve prave. Lepo je, ko te nagradijo filmska stroka in tudi gledalci. So lepa popotnica za film, ki gre v kina.

Predpremiera: Že razmišljate o novih projektih, pripravljate kaj novega?Matevž Luzar: Seveda. Ampak ne bi rad prehitro govoril o novih projektih. Zaenkrat si želim, da bi Srečen za umret uspešno našel občinstvo in da bi ga videlo čimvečje število gledalcev. Ko pa bom dokončal scenarij za nov film, bom pa lahko več povedal.

Pripravila: samo Rugelj in aleš Cimprič

INTERVJU

Matevž Luzar foto: Mitja Ličen

Matevž Luzar, režiser fiLMa srečen za uMret

Matevž Luzar

Evgen Car in Matevž LuzarRežiser Matevž Luzar na premieri svojega celovečernega prvenca Srečen za umret

Prizor iz filma Srečen za umret

Prizor iz filma Srečen za umret


Po sedmih letih se vrača novo nadaljevanje parodije Film, da te kap, ki si bo z zvrha-no mero humorja neprizanesljivo privoščila grozljivke in srhljivke zadnjega časa. Na stolu boste tokrat poskakovali zaradi smeha, in ne strahu.

FIlM, da te kaP 5SCARY MOVIE 5

IGRAJO Ashley Tisdale, Simon Rex, Charlie Sheen,

Lindsey Lohan, Erica Ash, J. P. Manoux, Molly Shannon,

Heather Locklear ...

REŽIJA Malcolm D. Lee

SCENARIJ Pat Proft, David Zucker

ŽANR komična grozljivka

DISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution

PREMIERA 18. april 2013 TRAJANJE 85 min

http://scarymoviefive.com/

N ikoli ne reci nikoli, bi lahko rekli stvariteljem poznane serije komedij, ki parodira filmske grozljiv

ke. Potem, ko je se je del slogana izvirnega Filma, da te kap (2000) glasil »no sequel« (brez nadaljevanja, pri nas sicer prevedeno brez posledic), s čimer so se, jasno, norčevali iz grozljivk, ki se rade razmahnejo v nešteto nadaljevanj, so verjetno le največji optimisti predvidevali, da bo franšiza Film, da te kap trinajst let pozneje še kako živa. Je pa res, da je minilo že kar nekaj let od četrtega dela

(2006), tako da bo sedanjo generacijo gledalcev zabavala nova protagonistka. Anna Farris, ki si je pot k zvezdništvu tlakovala ravno v vlogi nerodne Cindy Campbell, ki se znajde sredi najbolj nemogočih situacij, bo tokrat oder prepustila igralki in pevki Ashley Tisdale (serija filmov High School Musical). V (ob)stranskih vlogah se bo zopet zvrstila kopica znanih imen, ki se bodo samoparodirala ali norčevala iz trenutno popularnih grozljivk in popkulture. Že tretjič zapored pa se bo vrnil Charlie Sheen, ki se v parodijah že preizkušeno dobro znajde (spomnite se denimo filma Napihnjenci, 1991).

Za vsak del je značilno, da se poleg kopice ob izidu popularnih filmov osredotoči na eno ali dve glavni tematiki, ki predstavljata rdečo nit filma. Prvi Film, da te kap se je »spravil« na klavske (slasher) filme s Krikom na čelu, nadaljevanje na nadnaravne srhljivke, kot je Izganjalec hudiča, tretji del na filma Krog in Znamenja, ter četrti na Vojno svetov. Podobno je tudi tokrat, ko je na udaru veleuspešna serija iz žanra najdenih posnetkov Paranormalno. No, referenc na ostale filme je še polno, a ker odkrivanje, od kod so se vzele, pravzaprav predstavlja svojevrsten čar pri ogledu, raje ne bomo preveč razkrivali. Osnovni zaplet se vrti okoli mladega para Jody (Tisdale) in

spisal: aleš Cimprič

Ashley Tisdale in Heather Locklear

Blagajniški izplen prvih štirih fil-mov franšize Film, da te kap znaša preko 800 milijonov dolarjev.

Dana (Simon Rex), ki sta, potem ko domov prineseta otroka, priča nerazložljivim pojavom …

Filmu bo močan pečat zopet pustil legendarni režiser komedij in parodij David Zucker, ki pa je

po režiji prejšnjih dveh delov tokrat prevzel vlogo producenta in scenarista, a je tesno sodeloval tudi s tokratnim režiserjem Malcolmom D. Leejem. Obeta se preverjena doza novega smeha.

Če ste le malo fil-mofila, potem verje-tno poznate klasično komedijo Ali je pilot v letalu? (1980). Film je koncem 1970. let s parodijo filmov kata-strofe v komedijo pri-

nesel prepoznaven pečat »odštekanega« humorja, ki se je močno razmahnil v nasle-dnjem desetletju. Član ekipe filmskih sodelav-cev, ki je posnela Ali je pilot v letalu?, je bil tudi David Zucker, ki se je pod film podpisal kot sorežiser in soscenarist. Štiri leta kasne-je se je z isto ekipo vrnil z vojaško parodijo Strogo zaupno, kjer nas je z vohunjenjem v času druge svetovne vojne v smeh spravljal Val Kilmer. Sledil je vpogled v »zabavno« delo policijskega načelnika Franka Drebina (Leslie Nelson) v eni izmed najbolj zabavnih trilogij vseh časov, Goli pištoli. Režiral je prvi (1988) in drugi (1991) del, pri tretjem (1994) je bil producent. V zadnjem desetletju je s tre-tjim delom Filma, da te kap (2003) prevzel vodenje te znane franšize, ki so jo sicer vzpo-stavili bratje Wayans.

Strogo zaupno (1984)

Ali je pilot v letalu? (1980)

David Zucker

Film, da te kap 3 (2003)

Gola pištola (1988)

David Zucker – prvak odštekane parodije

Charlie Sheen in Lindsey Lohan

Mlado dekle želi v majhnem obmorskem mestecu začeti na novo, a vse kaže, da preteklosti ne bo mogla ubežati ... Nova romantična drama po romanu Nicholasa Sparksa.

zavetjeSAFE HAVEN

IGRAJO Julianne Hough, Josh Duhamel, Cobie Smulders,

Irene Ziegler, Jon Kohler, Tim Parati, David Lyons, Noah

Lomax, Red West, Robin Mullins, Mimi Kirkland ...

REŽIJA Lasse Hallström

SCENARIJ Leslie Bohem in Dana Stevens po romanu

Nicholasa Sparksa

ŽANR romantična drama



www.safehavenfilm.com

spisal: Damijan vinter

G ledalci se še vedno radi predajamo sladkemu trpljenju, ki ga na filmskem platnu doživljajo nesrečni

zaljubljenci, razdvojeni pari ali v kolesja brezčutne usode ujeti posamezniki, ki zaman hrepenijo po izpolnitvi ljubezenskih hrepenenj. Brezštevilnemu naboru ganljivih romantičnih dram se tokrat pridružuje še ena filmska zgodba o trpečih junakih, ki jih žene neustavljiva želja po ljubezni.

Katie Feldman (Julianne Hough) je dekle, ki v skrivnostnih okoliščinah zbeži iz svojega stanovanja in se ji uspe le po golem naključju izmuzniti vztrajnim zasledovalcem v uniformah. Prispe v mesto Southport v Severni Karolini, kjer življenje teče čisto drugače. Prebivalci se med seboj dobro poznajo in prav ta domačnost pritegne mlado begunko, ki si želi ustvariti novo življenje. Najame osamljeno kočo sredi gozda in se zaposli kot natakarica v lokalu, ki, tako kot bližnja trgovinica, zaživi le ob prihodu turistov in večjih pra

znikih. Kljub temu, da se Katie zaradi mračne preteklosti skriva za čustvenim zidom, jo pristna toplina obalnega mesteca preprosto očara. Potiho upa, da ji bo življenje tokrat pokazalo lepši obraz, se spoprijatelji s samotarsko Jo (Cobie Smulders) in svoje srce počasi odpre privlačnemu vdovcu Alexu (Josh Duhamel). Tudi nje

Josh Duhamel in Julianne Hough

Več o KINO ZMENKIH in PRIJAVI www.dogodkizasamske.si.

KiNo ZmeNKi v sodelovanju z Dogodki za samske

Pred kratkim smo v ponudbo dogodkov dodali simpatične KINO ZMENKE, ki jih bomo v aprilu organizirali kar dvakrat za dve različni starostni skupini. Gre za nov spoznavni koncept v Sloveniji, ki so ga po večletnih izkušnjah razvili priljubljeni Dogodki za Samske.

Pestrost KINO ZMENKOV obljublja:• ogled filma v družbi simpatičnih samskih,• kokice in pijačo po izbiri,• druženje po filmu v Café Cubanu ob spoznavnih igrah,

kubanskih prigrizkih in pijači, plesni salsa animaciji in nagradami in

• subtilno posredovanje kontaktov.

Kdaj?

KINO ZMENKI od 28 do 45 let torek, 9. 4. 2013, ob 20. uriOgledali si bomo komedijo »Ljubimci nad oblaki« odličnega španskega režiserja Pedra Almodovarja.Rok prijave: 8. 4. 2013

KINO ZMENKI od 45 do 60 let torek, 23. 4. 2013, ob 20. uriOgledali si bomo dramo »Zavetje«, posneto po romanu Nicholasa Sparksa.Rok prijave: 20. 4. 2013

Naročnik promocijskega sporočila: Kolosej


Oseminštiridesetletni ameriški pisatelj se lahko pohvali s številni-mi knjižnimi uspešnica-mi, ki se zdijo kot nalašč za filmske upodobitve. Prvo predelavo za film-sko platno je doživela Ljubezen v steklenički (1999), v kateri je za tragično ljubeznijo žalo-val Kevin Costner. Sledil je Spomin v srcu (2002) z manj znanima Mandy Moore in Shanom Westom, nato pa je števil-ne gledalce do solz ganila Beležnica (2004), s katero je v družbi veteranov, Gene Rowlands in Jamesa Garnerja, zaslovel Ryan Gosling. V Viharni noči (2008) sta si ljubezenske rane v samotni hiši na obali celila Richard Gere in Diane

Lane, v tem tisočletju pa smo do sedaj videli še tri ekranizacije Sparksovih romanov. V Dragem Johnu (2010) sta se kot vojak in konzerva-tivna študentka zaljubi-la Channing Tatum in Amanda Seyfried, isto leto sta v Poslednji pesmi (2010) v žaru mlado-stne romantike izgoreva-la Miley Cyrus in Liam Hemsworth, lani pa se je v vlogi trpeče zalju-bljenega ameriškega vojaka v drami Talisman (2012) preizkusil še gim-nazijski idol Zac Efron.

Ljubezen v steklenički (1999) Beležnica (2004)

Dragi John (2010)

Nicholas Sparks

Nicholas sparks, pisatelj romanov, ki ljubijo filmsko platno

Zavetje je režiral švedski režiser Lasse Hallström, ki že od leta 1995 živi v ZDA. Za režijo je bil že dvakrat nominiran za oskarja: Moje pasje življenje (1988) in Hišni red (1999). Sicer pa je to po celo-večercu Dragi John (2010) že njegova druga predelava Sparksovega romana.

gova otroka, Lexie (Mimi Kirkland) in Josh (Noah Lomax), se postopoma zbližata s prijazno svetlolasko in ko že vse kaže, da bo novo nastala družinica dobila novo priložnost za srečo, se v mestu pojavi zagrizeni detektiv Tierney (David Lyons), ki je prepričan, da mora Katie plačati za svoje stare grehe. Tokrat pa je uporna mladenka trdno odločena, da ne bo več bežala in da bo enkrat za vselej obračunala s preteklostjo ...

Spomin v srcu (2002)

Viharna noč (2008)

Poslednja pesem (2010)

Talisman (2012)

Cobie Smulders


Motivacijska srečanja lahko vzbudijo nepredvidene posledice. Ko se na enem izmed njih znajde bodybuilder in trener fi

tnes vadbe Daniel Lugo (Mark Wahlberg), med poslušanjem govorca spozna, da se je njegovo življenje »zataknilo« v sivo rutino brez privlačne prihodnosti. A motivacijsko sporočilo po osebnostnem in življenjskem razvoju pri Danielu ubere bližnjico. S pomočjo bodybuilderskih kolegov Adriana (Anthony Mackie) in Paula (Dwayne Johnson), ki se je ravnokar iz zapora vrnil na pro

stost, stke načrt, kako bi z ugrabitvijo bogatinskega obiskovalca fitnes centra Victorja (Tony Shalhoub) na lahek način prišel do njegovega denarja. Na papirju je plan videti enostaven, a zaradi nespretnosti ugrabiteljev se sprevrže v polomijo, v kateri ugrabitelji sicer pridejo do denarja, toda poškodovani (a na srečo živi) Victor za njimi pošlje zasebnega detektiva (Ed Harris).

Scenarij za film je nastal po resničnih dogodkih, ki so se pred skoraj dvema desetletjema zgodili v Miamiju. Takrat so se znanci iz telovadnice

PAIN & GAINIGRAJO Dwayne Johnson, Mark Wahlberg, Rebel Wilson, Mindy Robinson, Ken Jeong, Ed Harris, Anthony Mackie ... REŽIJA Michael BaySCENARIJ Christopher Markus in Stephen McFeely po člankih Peta CollinsaŽANR akcijska komična dramaDISTRIBUTER Karantanija CinemasPREMIERA 2. maj 2013www.painandgainmovie.com

Trojica bodybuilderskih prijateljev ugrabi bogataša, da bi prišla do njegovega denarja, a se jim načrt močno zaple-te. Akcijska komična kriminalka režiserja Michaela Baya.

dvIGNI

Anthony Mackie, Mark Wahlberg in Dwayne Johnson

spisal: aleš Cimprič

FILMSKE KNJIŽNE NOVOSTI ZALOŽBE UMCOPREOBRAZBA DUHA IN TELESA

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana

KNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH!

Naročila sprejemamo: • po telefonu 01/520 18 39• po e-pošti [email protected]• na spletni strani www.bukla.si

Zdenko Vrdlovec:ZGODOVINA FILMA NA SLOVENSKEM 1896–2011Referenčna študija o slovenskem filmu.850 str., cena 29,80 € (mehka)

Matevž Rudolf: KO BESEDA PODOBO NAJDE*

Slovenska literatura in film v praksi (1984–2012).

536 str., cena 28,90 € (mehka)

Marcel Štefančič, jr.: FILMSKI ALMANAH 2012Vsi kino filmi leta 2012.264 str., cena 19,90 € (mehka)

*Knjiga je izšla v sodelovanju s Slovensko kinoteko.

ZA VEČ FILMSKIH KNJIG POGLEJTE NA WWW.BUKLA.SI!

»Veliki tekaški roman.« – Boštjan Videmšek (Sobotna priloga dela)

Robb Wolf: PALEORECEPTNačin prehranjevanja in gibanja prednamcev, ki lahko modernemu človeku reši zdravje.392 str., cena 28,90 € (mehka)

Ana Gradišnik: Z UŽITKOMUŽITA: SLADICA BREZ ŽITAZ brezglutenskimi deserti nad pogubne alergije.80 str., cena 16,90 € (mehka)

Samo Rugelj: DELAJ, TECI, ŽIVIZgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton.219 str., cena 16,90 € (mehka)


povezali v tolpo, ki je z ugrabitvijo in mučenjem dostopala do denarja svojih žrtev. Toda film ubere bolj sproščeno pot, saj gre za akcijsko komično dramo, ki spretno povezuje nasilno kriminalko s črnim humorjem. Film, ki spominja na dela bratov Coen ali nedavno kriminalko zmešnjav Sedem psihopatov in shih tzu, je režiral Michael Bay. Ja, taisti, ki je postal sinonim za filmske eksplozije in ki je s filmi, kot sta Armageddon (1998) in trilogija Transformerji (2007–2011), dokončno utrdil koncept sodobne filmske uspešnice. Bay, ki je že od začetka kariere (Podli fantje, 1995) svoj slog razvijal na hitrih rezih, adrenalinski akciji in spektakularnih prizorih, se je tokrat odločil za »skromnejši« projekt (gre za njegov najcenejši film po prvencu) s poudarkom na likih in scenariju. Slednjega sta spisala sodelavca Christopher Markus in Stephen McFeely, znana pred

vsem po filmih o Narniji, v prihodnje pa bosta zaslužna za naslednja filma o superjunakih Thoru in Stotniku Ameriki.

V filmu, kjer vročice ne bodo prispevali posebni učinki, ampak predvsem vroče okolje Miamija, postane svojevrstna priložnost, da ujamemo Michaela Baya v režiji malce drugačnega filma, ki pa vseeno nosi njegov prepoznaven pečat. Bay se bo namreč s svojim naslednjim filmom spet vrnil k visokoproračunskim uspešnicam. To bo novo nadaljevanje Trans-formerjev, kjer pa bo glavno vlogo odigral prav Mark Wahlberg, s katerim sta se na snemanju filma Dvigni očitno dobro ujela. Kot zanimivost še to: v filmu igra tudi avstralska komedijantka, debelušna Rebel Wilson, ki si je v zadnjem letu dokončno utrdila status nepogrešljive stranske komične igralke. Tako bo tudi sedaj, ko bo v filmu, nasičenem s steroidi, poskrbela za zabavno raznolikost.

Michael Bay je filmsko kariero pričel že v najstniških letih, ko je kot pripravnik sode-loval pri prvem filmu o Indiani Jonesu.

idejo, da je dinozavre mogoče obuditi z ohranjenimi koščki DNK, ki omogočajo njihovo ponovno rojstvo. Mega knjižni hit je bil rojen in o dinozavrih se je spet začelo govoriti.

Hitro po izidu knjige se je začelo govoriti tudi o filmu, saj je pravice zanj Universal za Spielberga kupil že pred izidom. Po dveh letih priprav s trdnim namenom, da nam vizualni mojstri računalniško generirane dinozavre končno pokažejo v vsej svoji krasoti, se je snemanje začelo avgusta 1992, film pa je prišel na spored nekaj manj kot leto ka

sneje. Spomnim se tistega pričakovanja, da bomo končno videli dinozavre, »kakršni so bili v resnici«, kar je v imenu vseh nas imenitno ponazorila Laura Dern, ko se je z odprtimi usti dvignila iz džipa, saj je pred seboj zagledala neponovljiv prizor: trume različnih dinozavrov ob reki v neposredni bližini! Sedaj imate priložnost, da ta prizor, skupaj z drugimi vrhunci te neponovljive pustolovščine, dvajset let po njegovi premieri doživite tudi vi. Tokrat v 3D in morda kot uvod v četrti del Jurskega par-ka, ki predvidoma pride na spored prihodnje leto.

JURASSIC PARk 3D

IGRAJO Sam Neill, Laura Dern, Jeff Goldblum, Richard

Attenborough, Bob Peck, Martin Ferrero, Samuel L.

Jackson, Joseph Mazzello, Ariana Richards ...

REŽIJA Steven Spielberg

SCENARIJ Michael Crichton in David Koepp po romanu

Michaela Crichtona

ŽANR znanstvenofantastična pustolovščina



www.jurassicpark.com

Natanko dvajset let je minilo, odkar so kinodvorane zase-dla mogočna prazgodovinska bitja. Ob tej priložnosti se nam obeta ponovni obisk dinozavrov, tokrat v 3D.

Včasu pred letom 1990 so bili dinozavri mrtvi. No, od takrat, ko so zadnjič hodili po Zemlji, je sicer

minilo že kakih 65 milijonov let, ko pa rečem, da so bili mrtvi, s tem mislim, da v zraku v zvezi z njimi ni bilo več tiste famozne evforije, kot smo jo včasih občutili mladi, ko so nam pripovedovali o teh skoraj čudežnih prazgodovinskih bitjih. Potem pa je konec leta 1990 izšel Crichtonov roman Jurski park z intrigantno

jURSkI PaRk 3d

spisal:samo Rugelj

Istega leta, ko je Spielbergova vojna drama »za odrasle« Schindlerjev seznam (Schindler’s List) že-la hvale kritikov, je ta posnel še en film: take vr-ste, kakršnega smo se od režiserja filma Lov za iz-gubljenim zakladom (Raiders of the Lost Ark) že navadili pričakovati – bučno katastrofično pusto-lovščino z dinozavri, posneto po Jurskem parku, knjižni uspešnici Michaela Crichtona.

Nekoliko prismojen milijonar John Hammond (Richard Attenborough) je ustvaril edinstven te-matski zabavni park na odmaknjenem otoku in bi ga rad pred otvoritvijo pokazal nekaterim skrbno izbranim ljudem: paleontologoma Alanu Grantu (Sam Neill) in Ellie Sattler (Laura Dern), matemati-ku Ianu Malcolmu (Jeff Goldblum) in svojima vnu-

koma Timu (Jo-seph Mazzello) in Lex (Ariana Ri-chards). Znajdejo se na bujno pora-ščenem otoku, naseljenem s pra-vimi dinozavri, ki

so jih ustvarili na podlagi DNK, odkrite v kosu pra-starega jantarja. To je popolno zavetišče – v teo-riji, kajpak – toda ker so med dinozavri, ki so jih “naredili”, tudi zloglasni tiranozavri in nekaj nevar-nih zobatih bitij, ki se jim reče velociraptorji, je oči-tno, da se bo stvar končala v solzah – ter s kriki in umiranjem.

Jurski park, ki je delno film o pošastih, delno pa film katastrofe – ko otok opustoši nevihta, zbrana

zasedba ugotovi, da se nimajo kam skriti pred velikanskimi, besnimi (in najbrž lačnimi) prazgo-dovinskimi stvori – in je tako natlačen z raznimi osu pljivimi posebnimi učinki in seveda dino-zavri, da postane takoj jasno, zakaj je film po svetu zaslužil več kot 900 milijonov dolarjev. Film spretno stopnjuje napetost do trenutka, ko odkrijemo “pošasti”. Najprej nas osupne z vizualno poslastico v obli-ki ljubkih, prijateljskih vegetarijanskih dinozavrov, nato pa se napetost stopnjujejo do enega najbolj osupljivih prizorov, v katerem se končno srečamo s srboritim tiranozavrom: zaradi nevihte odpove-jo avtomobili, v katerih si obiskovalci ogledujejo park, pokvari pa se tudi električna ograja, in ta najstrašnejši vseh dinozavrov uide na prostost.

V Crichtonovi in Spielbergovi izmišljeni zgodbi o znanosti, ki je ušla z vajeti, je še kopica drugih impresivnih trenutkov – od raptorjev v kuhinji do sklepnega obračuna med tiranozavrom in raptorji. Čeprav so glavne zvezde filma računalniško nare-jene pošasti, tudi tisti resnični igralci niso od muh. Toda predvsem je to Spielbergova predstava, in to presneto presunljiva in napeta. (Avtorica besedila: Joanna Berry, prevod Branko Gradišnik)

Recenzija jurskega parka v knjigi 1001 film: Najbolši filmi vseh časov


majhnem mestecu v Oklahomi, kjer se je Neil odrekel sanjam o pisateljskem poklicu in se preživlja kot okoljski inšpektor, Marina pa postaja vse bolj nesrečna zaradi ohlajanja njunega razmerja in občutka, da ji mladost polzi med prsti. Po nasvet se zateče h katoliškemu duhovniku (Javier Bardem), ki pa se tudi sam sooča s krizo vere. Ko se s hčerko vrne v Francijo, se Neil znova zbliža s svojo srednješolsko ljubeznijo Jane (Rachel McAdams), potem pa prejme novico, da je Marina v Franciji zašla v težave in se znajde razpet med občutkom odgovornosti in na novo vzbrstelimi ljubezenskimi čustvi.

Čeprav se opis zgodbe morda zdi bliže romanom Nicholasa Sparksa kot pa tipičnemu Malickove

mu filmu, njena obdelava nosi nezgrešljiv režiserjev pečat. Podobno kot v Drevesu življenja (nekateri uporabljeni prizori naj bi celo izvirali od tam) je pripoved namreč podana v fragmentirani maniri, podobno kot deluje človeški spomin, skozi njo pa je režiser poskušal prikazati fluidnost in spremenljivost ljubezni ter njen usodni vpliv na tok posameznikovega življenja.

V letošnjem letu bo poleg Čudežu naproti dokončan še en film enigmatičnega režiserja Terrenca Malicka, ki zaenkrat še nima uradnega naslova, je pa že znano, da bomo v njem ob Natalie Portman videli tudi Ryana Goslinga, Christiana Bala in Michaela Fassbenderja.

TO THE WONDER

IGRAJO Ben Affleck, Olga Kurylenko, Rachel McAdams,

Javier Bardem ...

REŽIJA IN SCENARIJ Terrence Malick

ŽANR drama

DISTRIBUTER Cinemania group


http://www.magpictures.com/tothewonder/

Potem ko je prej v tridesetih letih posnel le štiri celovečerce, je ameriški cineast očitno prestavil v višjo prestavo, saj sta od nje-govega prejšnjega filma minili le dve leti.

Romantična drama je spletena okoli Neila (Ben Affleck), Američana, ki se znajde v Franciji, kjer išče nav

dih za vzlet načrtovane pisateljske kariere. Spoznamo ga na otoku Mont St. Michel v objemu z Marino (Olga Kurylenko), ukrajinsko imigrantko, ki je s šestnajstimi leti prišla v Francijo, kjer se je poročila in rodila zdaj že desetletno hčerko. Ker jo je mož kmalu zapustil, se je bila prisiljena za preživetje prebijati s priložnostnim delom, zato v Neilu poleg moškega, ki ga ljubi, vidi tudi žarek boljšega življenja. Podobno se tudi za Neila, ki ga je zaznamovala serija nesrečnih razmerij, zdi, da je končno našel tisto pravo ljubezen. A samo dve leti kasneje ju najdemo v

ČUdežU NaPRotI

Olga Kurylenko in Ben Affleck

spisal: matic večko

V Malickovih filmih se je skozi leta izmenjala že cela kopica velikih igralskih imen, od Martina Sheena in Sissy Spacek v njegovem prvencu Surova bala-da (1973) ter Richarda Gera v Nebeških dnevih (1978), preko kopice znanih obrazov v Tanki rdeči liniji (1998), kjer smo med drugim videli Nicka Nolteja, Seana Penna, Johna Cusacka, Adriena Brodyja, Woodyja Harrelsona, Johna Travolto in Georgea Clooneyja, do Novega sveta (2005), kjer sta nastopila Colin Farrell in Christian Bale. Z Drevesom življenja se je na ta impresiven seznam

vpisal še Brad Pitt, ki sta mu družbo delala Sean Penn in vzpenjajoča se Jessica Chastain, v priho-dnosti pa bomo v njego-vih filmih lahko spremljali tudi že omenjena Ryana Goslinga in Natalie Portman, poleg njiju pa še Emmo Thompson in Cate Blanchett.

Surova balada (1973)

Terrence Malick

malickova igralska falanga

Nebeški dnevi (1978) Tanka rdeča linija (1998) Novi svet (2005) Drevo življenja (2011)


Film je posnel čilski režiser Pablo Larraín, ki si je s tem filmom tudi prislužil nominacijo za oskarja v kategoriji tujejezičnega filma. Ne! je njegov tretji film, ki se loteva tematike življenja pod Pinochetovo diktaturo (pred tem: Tony Manero, 2008; Post Mortem, 2010). Tokrat je posnel zgodovinsko dramo z optimističnim tonom (a vendarle z občasnimi skoki v politično srhljivko), ki gledalcu prenese vtise obeh medijskih političnih kampanj, kjer je presenetljivo zmagal tabor »ne«. V ospredju je mladi oglaševalec René Saavedra (Gael García Berna; Motoristov dnevnik, 2004), ki pripravljene oglase opozicije, ti so temeljili na zastraševanju pred Pinochetovo oblastjo, spreobrne v pozitivno usmer

jena sporočila (ki prej kot na politično propagando spominjajo na oglase za CocaColo), v katerih obljublja lepšo prihodnost. Brez zapletov seveda ne gre, njegov šef v oglaševalski agenciji postane vodja tabora »da«, v zasebnem življenju pa si René želi vrnitve odtujene žene, radikalne aktivistke, s katero imata otroka.

Larraín je film posnel na nizkoločljivostno analogno Umatic kamero, kakršno so leta 1988 uporabljali novinarji. S tem mu je uspelo v film praktično neopazno vključiti resnične dokumentarne posnetke. Ne! je odlična medijska satira, ki bi si jo moral ogledati sleherni tržni komunikolog, ostalim pa bo odprl oči, da je tudi politika pravzaprav le izdelek.

NO

IGRAJO Gael García Bernal, Alfredo Castro, Antónia Zegers,

Luis Gnecco, Marcial Tagle, Néstor Cantillana, Jaime Vadell,

Pascal Montero ...

REŽIJA Pablo Larraín

SCENARIJ Pedro Peirano (po neizdani gledališki igri El

plebiscito Antonia Skármete)

ŽANR zgodovinska drama

DISTRIBUTER Demiurg


http://sonyclassics.com/no/

Filmska upodobitev medijske kampanje, s katero je uspelo čilski opoziciji na državnem plebiscitu leta 1988 mirno in brez revolu-cije strmoglaviti diktatorja Augusta Pinocheta.

Augusto Pinochet je bil čilski diktator, ki je bil po petnajstih letih vladavine zaradi pritiskov svetovne jav

nosti leta 1988 prisiljen razpisati plebiscit, s katerim bi demokratično potrdil svojo oblast za nadaljnjih osem let. Opozicija je s tem dobila možnost predstaviti svojo vizijo prihodnosti države. Volilna kampanja je trajala 27 dni, v tem času je imela vsaka stran na voljo 15 minut v polurni večerni televizijski oddaji prepričati volivce. Slogana obeh strani sta bila preprosta, bila sta odgovor na vprašanje, ali naj Pinochet ostane na oblasti: »da« oziroma »ne«.

Ne!

spisal:aleš Cimprič

Gael García Bernal

Dvojna spomladanska

številka že v prodaji!

Več vsebin na www.ekran.si

MALA RUBRIKA GROZE

Romero in zombiji

BLIŽNJI POSNETEK

Todd Solondz

ESEJ

Olivier Assayas

SCENA

Filmska iniciativaFOKUS

DokumentaristikaLetn

ik L

/ a

pri

l-m

aj 2

013

/ 5€


stim za uspeh ne obupata. V dobrem in slabem se odločita soočiti z vsemi izzivi, predsodki in lastnimi strahovi, nenazadnje pa se njuni življenji spremenita do te mere, da v sebi le stežka prepoznata svoji brezskrbni mladostni osebnosti. Naposled sta postavljena pred neizbežno dilemo, ali lahko kljub vsem alteracijam njunega odnosa še vedno najdeta dovolj moči in medsebojne naklonjenosti, da bi njuna ljubezen lahko preživela?

Zgodba filma je prepletena z izjemno doživetim avtobiografskim občutenjem glavnih igralcev, saj sta bila Jérémie Elkaim in Valérie Donzelli (ki je film tudi režirala) kot par tudi v resničnem življenju soočena z identično zgodbo boja za življenje njunega sina.

Da bi ujela mladostni ritem sodobnega Pariza, je Donzellijeva za snemanje uporabila običajni Canonov fotoaparat, razgibana glasbena podlaga pa je mešanica zelo različnih žanrov, ki poudarjajo pomen iskanja optimizma tudi v najbolj brezizhodnih trenutkih.

Film je prejel šest nominacij za prestižne francoske filmske nagrade cezarje, francoska filmska akademija pa ga je leta 2011 predlagala za tujejezičnega oskarja. Na spored ljubljanskega Kinodvora prihaja 25. aprila.

LA GUERRE EST DéCLARéE

IGRAJO Valérie Donzelli, Jérémie Elkaïm, Brigitte Sy, Elina

Löwensohn, Michèle Moretti, Philippe Laudenbach ...

REŽIJA Valérie Donzelli

SCENARIJ Valérie Donzelli, Jérémie Elkaïm

ŽANR drama

DISTRIBUTER Fivia


Čudež iskrene ljubezni mladega para, ki ga pretrese novi-ca o hudi bolezni otroka, ni zgolj čustvena zgodba, temveč tudi zgodba o premagovanju na videz nemogočih ovir.

Da je za vsako večno romantično zgodbo potrebna tudi pretresljiva tragedija, je v večni klasiki Ro-

meo in Julija prikazal že Shakespeare. Podobno usodo novodobne fatalne ljubezni delita mlada Francoza Roméo in Juliette, ki se spoznata na zabavi v Parizu. Njuna ljubezen na prvi pogled se kmalu izpolni v rojstvu otroka, toda zgodba se v resničnem življenju ne more zaključiti s pravljičnim stavkom »In živela sta srečno do konca svojih dni.« Diagnoza smrtonosne bolezni sina v trenutku povsem spremeni življenje mladih staršev, vendar kljub majhnim možno

RazGlaSItev vojNe

spisal:Filip breskvar

Jérémie Elkaïm in Valérie Donzelli

SMS nagradna igra Iron Man 3Pošlji PREMIERA IRONMAN na 6262 in osvoji privlačno nagrado:• kapa• posoda za ledene kocke• obesek za ključe• torba• zvezek• očala• tatuji• majica• USB ključek• jopa

Nagrade podarja Cenex.SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 8. APRILA DO VKLJUČNO 29. APRILA 2013. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 233, KI BO IZŠLA 8. MAJA 2013.

UMco d. d., Leskoškova 12, Ljubljanatel: 01/520 18 30, faks: 01/520 18 [email protected], www.umco.si

NOVO V LETOŠNJI POMLADI!

Ženska in moška majica 155M in 155F na voljo že od 1,75 eur + ddv.

Pokličite nas za brezplačen katalog!

Ponudba velja za pravne osebe in društva.


ali nenavaden šum znak za preplah. Čeprav nihče ne ve, kdo bi lahko bili morilci, je jasno, da želijo s svojimi dejanji poslati sporočilo in v skupnost vcepiti strah. Medtem ko se starejša hči trudi po svojih močeh pomagati mami, ob tem pa pogosto skrbi še za hčerko sosednje družine, v kateri sta tako mati kot oče odvisnika, sin naskrivaj kopiči zaloge v skrivališču, kamor bi se lahko zatekli v primeru nevarnosti.

Naturalistična tehnika in zvedava kamera ustvarjata rahlo dokumentaristično obarvan vpogled v življenje protagonistov, ob čemer nad dogajanjem kot oblak ves čas visi nevidna grožnja, ki s stopnjevanjem napetosti (tu bistveno prispeva glasbena podlaga) postaja vse bolj temna in dušeča, dokler ne kulminira v pretresljivem izteku.

Film, ki temelji na resničnih tragičnih dogodkih, se osredotoča na moreč učinek, ki ga imajo zločini iz sovraštva tako na celotno skupnost kot njene posameznike, pri tem pa se vzdrži enostranske družbene kritike na račun zgolj ene od vpletenih strani.

CSAk A SzéL

IGRAJO Katalin Toldi, Gyöngyi Lendvai, Lajos Sárkány,

György Toldi ...

REŽIJA IN SCENARIJ Benedek Fliegauf

ŽANR drama

DISTRIBUTER Cinemania group


Tokrat nam vpogled v romsko problematiko, ki smo je bili že kar nekajkrat deležni tudi v domačih filmih, ponudi napet madžarski film.

P retresljiva, na minulem berlinskem filmskem festivalu nagrajena drama režiserja Benedeka Fliegaufa je

naturalističen portret romske skupnosti, ki se znajde ujeta v dušeči atmosferi strahu, ki jo sproži serija okrutnih rasističnih umorov.

Mari je mati samohranilka, ki opravlja dve službi, da bi zbrala denar, ki bi njej in njenima dvema otrokoma omogočil odpotovati v Kanado, kamor je že pred časom odšel njen mož. Živijo v podeželski romski skupnosti, ki so jo že omenjeni zločini pahnili v stanje kolektivne paranoje, kjer je lahko vsak neznan avtomobil

SaMo veteR

spisal:matic večko

NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE IZ PREDPREMIERE ŠT. 231MOGOČNI OZIztok Majhenič iz Brestanice, Tanja Susman iz Preserja, Jure Hafner iz Škofje Loke, Alenka Klopčič iz Čemšenika, Simona Hudoklin iz Šentjerneja, Zvonka Marinčič iz Notranjih Goric, Darja Kotar iz Tržiča, Mojca Lokar iz Zagorja

NAGRAJENCEM ČESTITAMO! NAGRADE PREJMETE PO POŠTI.


NASLOV V NEKAJ STAVKIH O FILMU OCENADUŠA l

Romantični znanstvenofantastični film o prišlekih iz vesolja, ki si prila-stijo nadzor nad človeškimi telesi. Priredba istoimenskega romana za odrasle priljubljene avtorice Somrak Sage, Stephenie Meyer.

SR FB MV

G. I. JOE: MAŠČEVANJE lPreživeli pripadniki posebnih vojaških specialcev G. I. Joe se morajo po zahrbtni prevari zoperstaviti vojaški kriminalni organizaciji Kobra. Nadaljevanje akcijske uspešnice izpred štirih let.

SR FB MV

HYDE PARK NA REKI HUDSON l

Komična romantična drama o ameriškem predsedniku Rooseveltu (Bill Murray) in ženskah njegovega življenja, ko na domačem posestvu tik pred drugo svetovno vojno gosti britanski kraljevi par.

SR FB MV

KON TIKI lMoč človeške volje piše neverjetne zgodbe. Filmska uprizoritev resnične ekspedicije Kon Tiki, s katero je skupina norveških pusto-lovcev na lesenem splavu preplula Pacifik. Napeta pustolovščina!

SR FB MV

KRUDOVI lZabavna animirana pustolovščina o prazgodovinski družini, ki mora preživeti v nevarnem svetu, potem ko je njeno varno prebivališče v jami uničeno. S podnapisi, sinhronizirano in tudi v 3D!

SR FB MV

LJUBIMCI NAD OBLAKI lNa letalu, ki se sooča s tehničnimi težavami, poskušajo posadka in potniki s razkrivanjem svojih skrivnosti pozabiti na grozljivo situacijo. Komedija zmešnjav španskega režiserja Pedra Almodóvarja.

SR FB MV

MAMA lGotovo najbolj vsestranska igralka novega vala, Jessica Chastain, se tokrat preizkusi v grozljivki producenta Guillerma del Tora. Zgod-ba o v divjini najdenih posvojenih dekletih. Vznemirljivo in srhljivo!

SR FB MV

MOGOČNI OZ lVrnitev v pravljično deželo Oz, ki jo je nesmrtno naredila uspešnica Čarovnik iz Oza iz leta 1939. Čudovito potovanje, polno prelepih posnetkov, simpatičnih likov in zgodbe z naukom studia Disney.

SR FB MV

POLNIH 21 lScenarista Prekrokane noči nas ponovno popeljeta na žurersko noč. Zabavne in nepozabne prigode s kozarčkom alkohola preveč bo to-krat doživela trojica prijateljev ob praznovanju 21. rojstnega dne.

SR FB MV

PRVO LETO PO POROKI lMladoporočenima Joshu in Nat sorodniki ne pripisujejo uspešnega zakona, a skušnjave vsakdanjega življenja premagujeta tudi po enem letu skupnega življenja. Romantična komedija na britanski način!

SR FB MV

SREČEN ZA UMRET lCelovečerni prvenec Matevža Luzarja je grenko-sladka pripoved o upokojencu (Evgen Car), ki v domu za starejše doživi življenjski preporod. Nagrada občinstva za najboljši film na FSF-ju!

SR FB MV

ZA DEŽJEM POSIJE SONCE lJennifer Lawrence in Bradley Cooper blestita v vlogah oseb z dušev-nimi težavami. Film s prepričljivo igro, odlično režijo in scenarijem, ki mojstrsko najde ravnotežje med romantiko, komedijo in dramo.

SR FB MV

LEGENDA: l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – MATIC VEČKO – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – OSNOVA ZA OCENO FILMA JE NJEGOVA UMESTITEV ZNOTRAJ POSAMEZNEGA ŽANRA.

Kinosemafor

NAJNOVEJŠA IZDAJA NAJBOLJ PRODAJANE FILMSKE KNJIGE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI!

1001 FILM PO IZBORU VODILNIH SVETOVNIH FILMSKIH KRITIKOVod Potovanja na Luno (1902) do Umetnika (2011)

1001 FILMNAJBOLJŠI FILMI VSEH ČASOV

• 960 strani filmskega branja• format 165 x 215 mm • barvne fotografije na

kakovostnem papirju• trda vezava Cena knjige: 49,90 €

NAJBOLJŠE DARILO ZA SLEHERNEGA LJUBITELJA FILMOV!Naročila sprejemamo: po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti [email protected] • na spletni strani www.bukla.si

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana • Knjige založbe UMco so na voljo tudi v vseh bolje založenih knjigarnah!

• kronološka razporeditev filmov• pregledna kazala• knjiga je prevedena že v 25 jezikov

Hitri pregled velja od premiernega predvajanja filmov v Sloveniji.

Documents

Predpremiera 232