UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PREDLOG NAČRTA POHODNIŠKIH POTI PO KRAJEVNI SKUPNOSTI BLAGOVNA

Študent: Maja Vodeb Naslov: Proseniško 23a, 3230 Šentjur Številka indeksa: 81605608 Redni študij Program: Visokošolski Študijska smer: Turizem Mentor: Izr. prof. dr. Anton Ogorelc

Maribor, september 2007

2

ZAHVALA Iskrena hvala dragima mami in očetu ter bratu in fantu za vso podporo in finančno pomoč pri študiju. Zahvaljujem se mentorju, izrednemu prof. dr. Antonu OGORELCU, za vodenje, skrb in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela. Hvaležna sem tudi vsem ostalim, ki ste mi vsa študijska leta potrpežljivo stali ob strani. Zahvala gre tudi vsem anketirancem, ki so odgovarjali na zastavljena vprašanja v anketi.

3

PREDGOVOR 

ohodništvo postaja vedno bolj aktualna aktivnost, saj vedno več ljudi spoznava, da se v vsakdanjem tempu življenja odtujujejo od narave. To spoznanje je še posebej živo v urbanih sredinah. Zaradi mestne utesnjenosti in pomanjkanja gibanja, a hkrati s

širjenjem športa, vedno več ljudi privlači telesni napor v naravi, ki je oplemeniten z estetskim doživljanjem veličastne narave, spoznavanjem novih stvari in samopotrjevanjem. Pohodništvo, sprehodi v naravi, spoznavanje naravne in ostale dediščine v splošnem privlači mnogo ljudi. V spletu vseh teh okoliščin se pohodništvo z vsemi svojimi vejami oz. oblikami razvija do tako pomembne stopnje, da ga danes štejemo za množični kulturni pojav moderne dobe. Razlog za izdelavo diplomskega dela s tem naslovom izhaja iz kraja, kjer sem doma. Med Štorami, Šentjurjem, Ponikvo, Dramljami in Ljubečno nosi svet ime Blagovna. Ime prav gotovo izvira iz blaga, ker to področje meji na zahodu na Celje in je tu potekala znana rimska cesta med Ptujem, Celjem in Ljubljano. Ime Blagovna se je ohranilo pri ljudeh le za širše področje, uradno pa so označene večje vasi z imeni: Cerovec, Dole, Goričica, Lokarje, Proseniško, Primož, Repno, Ogorevc in Zlateče. Več zaselkov pa ima domača imena, kot so: Bobovo, Brezje, Tanik, Kristan Vrh in Videž (Bufonija 1997, 10). Ta svet je res čisto običajen, če ga opazujemo površno in ko tod kot popotniki hitimo z napol zaprtimi očmi. Pokrajinam tod okoli, in še posebej Blagovni, pa velja nameniti več pozornosti, velja si pobližje pogledati pod površje, v zgodovino, običaje, v živalski in rastlinski svet, ki sta izredno bogata. Diplomsko delo je delno teoretičnega, delno praktičnega značaja in je vsebinsko razdeljeno na šest poglavij. Prvemu poglavju sledi teoretična obravnava o vplivu turizma na razvoj destinacije, o načrtovanju turizma ter njegovem trajnostnem razvoju. Uporabila sem predvsem tuje in domače vire ter s proučitvijo le-teh prišla do zaključka in potrditve svojih hipotez. Osrednji del naloge predstavljajo zadnja tri poglavja. V tretjem poglavju, ki sodi v raziskovalni del naloge, sem predstavila pohodništvo kot rekreacijski šport v KS Blagovna, ter analizirala stališča lokalnega prebivalstva do pohodništva. Namen je bil ugotoviti zadovoljstvo domačinov s sedanjim stanjem pohodništva in njihovimi željami za prihodnji razvoj. Na osnovi rezultatov raziskave sem oblikovala SWOT analizo, ki lahko predstavlja okvir za nadaljnje ter poglobljene raziskave na ravni KS Blagovna in občine Šentjur. Dejstvo je, da se razvoj nekega območja ne more učinkovito razvijati nenačrtno, razvija se lahko le načrtno. V četrtem poglavju sem predstavila območja pohodniških poti ter analizirali znamenitosti po krajih KS Blagovna, ki so zanimivi po svojem nastanku, namenu ali so povezani z legendami. Opredelila sem nekatere značilnosti in posebnosti tega območja. Pri zbiranju podatkov mi je bilo v veliko pomoč dobro poznavanje kraja in njegovih značilnosti. Peto poglavje se v celoti nanaša na strategijo trženja turističnega proizvoda pohodništva in glavne probleme oz. razvojne ovire, ki pa jih je s pravilno obravnavo in načrtovanjem mogoče pravočasno odpraviti.

P

4

Jedro diplomskega dela predstavlja šesto poglavje. V njem sem podala predlog za uresničitev ideje o ureditvi pohodniških poti po KS Blagovna. Prikazala sem, kaj vse je potrebno za uresničitev ideje, na koliko stvari je potrebno biti pozoren, kaj vse je treba upoštevati in kakšno je vrednotenje projekta. Na koncu v sklepu predstavljamo še končne ugotovitve v zvezi z obravnavano problematiko. Turizem, rekreacija in šport so del življenja, ki jim pripada prostor v okolju, toda pri tem morajo tako te dejavnosti kot vsi drugi skrbniki za ravnovesje v naravi pretehtati, koliko in kako je mogoče obremenjevati naravo. Zaradi želje po zdravem načinu življenja sem tako podala predlog načrta pohodniških poti, predlog osrednje poti, kot tudi tematske predloge za dogodke na poti. Menim da lahko s skrbjo za manj razvita, vendar turistično zanimiva območja, dosežemo pomembne cilje. V času pisanja diplomske naloge sem prehodila številne poti in v spremstvu vztrajnih najbližjih spremljala način ureditve teh poti in primere dobrih praks. V tem času sem osvojila poti Celjske koče, Boča, Konjiške Skale in najvišjega vrha Konjiške gore, Stolpnika. Za cilj sem si izbrala tudi Svetino nad Štorami, Dobrno, Lovrenška jezera na Rogli, Črno jezero na Pohorju, Veliko Planino in Sv. Urban v okolici Maribora. Kot vzornica približevanja zdravemu načinu življenja sem se ustrezno opremila z vso pohodniško opremo, zdaj pa svojo vnemo po zdravem načinu življenja prenašam na ljudi okoli sebe. Želim si, da bi KS Blagovna še naprej kazala interes nad mojim delom in da bi naše sodelovanje obrodilo želene sadove ter tako naš prostor naredilo še lepši in prijaznejši.

5

KAZALO 

1 UVOD 7 1.1 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja 7 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 7 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 8 1.4 Uporabljene metode raziskovanja 8

2 TEORETIČNE OSNOVE NALOGE 9 2.1 Vpliv turizma na razvoj destinacije 9

2.1.1 Potreba po enotnem planiranju turizma 9 2.1.2 Politika turizma 11 2.1.3 Proces planiranja turizma 11

2.2 Načrtovanje turizma 12 2.2.1 Koncepti integriranega planiranja turizma 12 2.2.2 Turizem v ruralnih območjih 14

2.3 Trajnostni razvoj turizma 16 2.3.1 Okoljski vidiki planiranja rekreacije 17

2.4 Razvoj pohodništva 18

3 POHODNIŠTVO KOT REKREACIJSKI ŠPORT V KS BLAGOVNA 20 3.1 Stališča lokalnega prebivalstva do pohodništva 20

3.1.1 Rezultati ankete 20 3.2 SWOT analiza možnosti pohodništva kot oblika rekreacije 28

4 POHODNIŠKE POTI V KS BLAGOVNA 30 4.1 Analiza turističnih znamenitosti v krajih Proseniško, Goričica in Bobovo 30 4.2 Analiza turističnih znamenitosti v krajih Zlateče, Repno in Primož 33 4.3 Analiza turističnih znamenitosti v krajih Lokarje, Dole in Cerovec 35

5 STRATEGIJA TRŽENJA TURISTIČNEGA PROIZVODA POHODNIŠTVA V KS BLAGOVNA 38 5.1 Sistematizacija pohodniških poti 38 5.2 Strateški cilji razvoja in trženja proizvoda pohodništva 42

5.2.1 Opredelitev pohodniškega proizvoda in povezovanje z ostalo ponudbo 42 5.2.2 Povzetek glavnih problemov oz. razvojnih ovir 44

6 IZVEDBENI DEL POHODNIŠKIH POTI 46 6.1 Priprava na izbor pohodniške tematske poti 46 6.2 Zasnova poti območja 46 6.3 Projektni predlog osrednje pohodniške poti 48

6.3.1 Osrednja tematska pot 48 6.3.2 Predlog prireditev na poti 50 6.3.3 Predlog ureditve poti in načina trženja 51 6.3.4 Izdelava promocijskega materiala 55

6.4 Vrednotenje turističnega produkta 56 6.4.1 Opredelitev projekta 56

6

6.4.2 Partnerji projekta 57 6.4.3 Predlog spremljajoče infrastrukture in opreme na osrednji poti 58

7 SKLEP 60

POVZETEK 61

ABSTRACT 62

LITERATURA IN VIRI 63

SEZNAM SLIK 66

SEZNAM TABEL 67

PRILOGE 68

7

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja Delež prostega časa se v odnosu do delovnega časa povečuje. Preživljanje prostega časa postaja vse dejavnejše. Povečuje se zanimanje za ohranitev zdravja, telesnih in duševnih zmogljivosti, intenzivne športno-rekreacijske dejavnosti, dejavno doživljanje narave in spoznavanje ter uživanje kulturne dediščine. Pomembno postaja tako individualno kot večnamensko preživljanje prostega časa v naravnem in ustvarjenem okolju. Povečal se je delež prebivalstva, ki se redno ukvarja z organizirano in neorganizirano rekreacijo. Najpogostejša oblika rekreacije je sprehajanje/hoja, sledijo kolesarjenje, plavanje, planinstvo, pikniki, ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti itd. Turistično-rekreacijske dejavnosti se razporejajo po celotnem prostoru in se pogosto povezujejo z območji naravnih in kulturnih vrednot. Pri prostočasnih dejavnostih sta še posebej priljubljena vodni in obvodni prostor (Ocena stanja in teženj v prostoru RS 2001, 23).

V diplomski nalogi sem podala predlog načrta pohodniške poti na območju Krajevne skupnosti Blagovna. Krajevna skupnost je podala interes, da bi se na tem območju uredile pohodniške poti, zato smo se organizirali in ustanovili projektno skupino, katere delovanje je temeljilo na izmenjavi izkušenj, znanj, novih in realnih idej. Posvetili smo se proučevanju dejavnikov in možnosti, kako naj se poti uveljavijo, da bodo širše turistično prepoznavne, gostu zanimive in bo hkrati tudi ponudnik iztržil kar največji možni dobiček.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Na podlagi opravljenih anket sem analizirala obstoječe stanje pohodništva na tem območju, ocenila pozitivne in negativne učinke pohodniške ponudbe ter priložnosti in nevarnosti dosedanjega razvoja območja. Potreba po načrtovanju pohodniških poti v KS Blagovna je bila večkrat omenjena, vendar problema ni še nihče podrobneje raziskal in izdelal konkretnih predlogov. S pomočjo narejene analize pohodniške ponudbe v KS Blagovna bom podala predlog osrednje poti, na kateri se bodo tržile različne prireditve in aktivnosti, ki jih bom načrtovala tako, da bodo zanimive in pestre za različne ciljne skupine pohodnikov in da bo pot dobila tematske in učne vsebine. Pri načrtovanju poti mi bo pomagal projektni odbor, ki je bil ustanovljen z namenom, da k projektu prispeva svoje ideje, interese in znanje. Cilji naloge so:

• Proučiti stanje in raven trenutne turistične ponudbe v Krajevni skupnosti Blagovna. • Izdelati anketo med naključno izbranim lokalnim prebivalstvom oz. med interesnimi

skupinami in na podlagi opravljenih rezultatov anket (odnos lokalnega prebivalstva do okolja v katerem živijo) izdelati SWOT analizo območja.

• Predlagati tržno zanimivo in kakovostno pohodniško pot, ki bo temeljila na izrabi domačega znanja, naravne in kulturne dediščine in drugih danosti ter predvsem prednosti, s katerimi se bo območje lahko identificiralo.

• Izdelati projekt oz. uporabne primere pohodniških poti.

8

Pohodniško ponudbo na obravnavanem območju je moč uspešneje tržiti z inovativnim načinom promocije ter s povezovanjem lokalne turistične ponudbe znotraj in preko občinskih meja. Učinkovitejše medsebojno in splošno boljše sodelovanje z bližnjimi turističnimi kraji bi pripomoglo k doseganju boljših sinergijskih učinkov. Z uspešnim in za okolje primernim načinom upravljanja in trženja atrakcij je možno poiskati učinkovit turistični aranžma oz. program pohodništva, ki bi prispeval k razvoju obravnavanega območja in hkrati ne bi povečal negativnih vplivov na okolje.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke so:

• Predpostavljam, da bo lokalno prebivalstvo podprlo in sprejelo projekt. • Predpostavljam tudi, da bom razpolagala z vsemi podatki, ki so potrebni za čim bolj

kvalitetno izvedbo diplomske naloge. • Izhajam tudi iz tega, da mi bo znanje, pridobljeno med študijem, v pomoč pri

raziskovanju zastavljenih ciljev in vodilo pri odločitvah ob morebitnih ovirah. Omejitve so:

• Geografsko sem se omejila na območje, ki zajema KS Blagovna, strokovno pa na razvoj trajnostnih oblik turizma, povezanega z naravo in rekreacijo.

• Omejila sem se na preučitev možnosti za pohodniški turizem, športno-rekreativni turizem, sonaravni turizem.

• Omejeni viri za izbor tematik, temelječih na lokalni dediščini in drugih tematik, kot osnova za definiranje tematskih poti.

• Druge omejitve: omejen dostop do podatkov, pomanjkanje literature.

1.4 Uporabljene metode raziskovanja Diplomska naloga bo makroekonomska in poslovna raziskava. Z metodo analize sem razčlenila predmet proučevanja, z metodo abstrakcije pa izpostavila tiste komponente, ki so glede na izbrani predmet obravnavanja bistvene in nujne. Obravnavane komponente sem nato s pomočjo metode sinteze ponovno povezala z namenom konkretiziranja raziskave. Pri oblikovanju in pisanju dela sem se usmerila na statično raziskavo. Na podlagi mnenj tujih in domačih strokovnjakov v uporabljeni literaturi sem izoblikovala lastno mnenje o področju, ki ga proučujem. Za predstavitev pohodništva ter njegove povezanosti s turizmom sem uporabila deskriptivni pristop. Tukaj sem pogosto uporabila zgodovinsko in primerjalno metodo. Predstavljeni bodo tematski predlogi za dogodke/prireditve na poti, za nadaljevanje projektne naloge pa bodo predstavljena analitična izhodišča. Podatke in vire sem zbirala in urejala s pomočjo knjižničnih sistemov, interneta, razvojnih planov, ankete, ustnih virov in jih predstavila v opisni, tabelarični in slikovni obliki.

9

2 TEORETIČNE OSNOVE NALOGE 

2.1 Vpliv turizma na razvoj destinacije Razvoj turizma ne temelji samo na naravnih virih. Nekatere vrste turizma so orientirane in odvisne izključno od izgrajenega okolja. Naravno okolje potrebuje tudi ustvarjene atrakcije, saj ga popestrijo, turistovo zadovoljstvo pa je s tem večje. Ustvarjene atrakcije lahko zato pripomorejo k povečanju izkoriščenosti kapacitet v destinaciji ter dvignejo vrednost naravnega okolja. Problem nastaja predvsem zato, ker ne najdemo pravega razmerja med varovanjem naravnih virov in ustvarjanjem novih atrakcij (Tisdell 2001, 23).

2.1.1 Potreba po enotnem planiranju turizma1 Določene turistične destinacije so se razvile brez zavesti, brez strateškega in enotnega planiranja ter tako doživele neprijetne posledice, ki so vodile tudi do njihovega uničenja. Razlogov za enotno planiranje turizma je veliko. Planiranje je najboljša pot za podaljšanje življenjske dobe destinacije, saj z njim predvidimo spremembe, ki se jim lahko prilagajamo in ki pomenijo ključ do raziskovanja novih možnosti. Možne posledice neenotnega planiranja turizma vključujejo: Fizične posledice:

• poškodbe ali stalne spremembe fizičnega okolja; • poškodbe ali stalne spremembe zgodovinskih/kulturnih spomenikov in virov; • gneča in preobljudenost; • onesnaževanje; • prometni problemi; • skromna oz. slaba kakovost storitev.

Človeške posledice:

• slabša dostopnost do storitev in turističnih atrakcij za lokalno prebivalstvo, kar posledično vodi v njihovo nezadovoljstvo;

• nezaželenost turistov s strani domačinov; • izguba kulturne identitete; • pomanjkanje izobraževanja turističnih delavcev v spretnosti in gostoljubnosti; • pomanjkanje zavedanja koristi turizma v regiji.

Marketinške posledice:

• nezmožnost dobičkonosnosti v novih marketinških priložnostih; • erozija tržnih deležev zaradi dejanj konkurenčnih turističnih relacij/ciljev; • pomanjkanje zadostnega zavedanja v osnovne trge; • pomanjkanje jasne slike turističnega cilja na potencialnih trgih; • pomanjkanje sodelovanja pri oglaševanju med posameznimi ponudniki; • neprimerne prednosti iz paketnih priložnosti; • pomanjkanje zadostnih atrakcij in prireditev.

1 Povzeto po Integrated tourism planning 2006, 4–10.

10

Organizacijske posledice:

• delni pristop k marketingu in razvoju turizma, kamor so večkrat vključene konkurenčne skupine;

• pomanjkanje sodelovanja med posameznimi ponudniki; • neprimerna predstava koristi turistične industrije; • pomanjkanje podpore s strani lokalnih oblasti; • neuspeh obvladovanja pomembnih tem, problemov in skupnih koristi industriji; • slabe ali nezadostne informacijske službe.

Naštete potencialne negativne posledice štejemo med probleme, ki izhajajo iz narave turizma. Večino teh lahko neposredno pripišemo nezadostnosti in implementaciji planiranja turizma. Lahko rečemo, da ima strateško in enotno planiranje turizma pet namenov:

1. Identificirati alternativne pristope k marketingu, razvoju, panožni organizaciji, zavedanju turizma ter pomožnim službam in aktivnostim.

2. Prilagoditi se nepredvidljivim okoliščinam v: osnovnih ekonomskih okoliščinah,

nabavi energije in ponudbenih situacijah, vrednotah in življenjskih stilih, vrednostih individualnih panog ter v zunanjem okolju.

3. Ohranjanje edinstvenosti v: naravnih znamenitostih in virih, lokalnih kulturnih in

socialnih sistemih, lokalni arhitekturi, zgodovinskih spomenikih in mejnikih, lokalnih prireditvah in aktivnostih, parkih in zunanjih športnih površinah ter v ostalih značilnostih turistične destinacije.

4. Ustvariti: visoko ozaveščanje prednosti turizma, jasne in pozitivne slike turistične

destinacije, učinkovito panožno organizacijo, močno sodelovanje med posameznimi ponudniki, učinkovit marketing in informacijske programe.

5. Izogniti se: trenjem in nepotrebnemu tekmovanju med posameznimi turističnimi

operaterji, sovražnim in neprijateljskim odnosom lokalnih prebivalcev do turistov, poškodbam ali neželenim, stalnim spremembam naravnih spomenikov in zgodovinskih virov, izgubi kulturne identitete, izgubi tržnega deleža, ukinitvi edinstvenih lokalnih prireditev in aktivnosti, gneči, prenatrpanosti in prometnim problemom, onesnaževanju ter visoki sezonskosti.

Turistična aktivnost postaja vse bolj konkurenčna, razširjena, zahtevna in kritična do gostiteljskih skupnosti ter njihove kulture in okolja. Če želimo, da se turizem na vseh končnih relacijah pozitivno odzove na te izzive, je potrebno, da se planiranje turizma izvaja primerno potrebam končne relacije in prebivalstva. Vključevanje planiranja turizma v uradno planiranje – ali ekonomsko, socialno, okoljsko, infrastrukturno, ali kulturno – je počasno in ostaja redko. Idealen model bi bil lokalni vsestranski sistem planiranja, v katerem je turizem čvrsto vdelana komponenta. Ta model je redek, kar ni presenetljivo, saj so razne strategije komponent že znotraj turizma redko integrirane.

11

2.1.2 Politika turizma Politika turizma naj bo v skladu s splošnimi cilji in integrirana v ostale veje politike. Vodoravno (z ostalimi vejami politike) in navpično (notranje) povezovanje mora biti integrirano. Pomembno je, da cilji turizma niso postavljeni v osami in da so integrirani z drugimi, podobnimi vejami vladnih opravil in odgovornosti. Cilji turizma morajo biti postavljeni v skladu s širšimi ekonomskimi, socialnimi, kulturnimi in okoljskimi cilji lokalne skupnosti, da bi tako pozitivno prispevali k njenim dosežkom. Da dosežemo želeno politiko turizma, je običajno, da cilje osredotočimo na področje gospodarstva, tržnega razvoja, razvoja človeških virov, vladnih dejanj, na področje varčevanja in ohranitve virov ter na sociokulturno področje, ki prispeva k osebni rasti in izobrazbi prebivalcev in spodbuja cenjenje lokalne geografije, zgodovine ter etične diverzifikacije. Izogniti se je potrebno aktivnostim, ki znižujejo socialne in kulturne vrednote, lokalne vire ter njihove tradicije in življenjske stile. V okviru ohranitve virov je treba zaščititi in ohraniti zgodovinske in kulturne ustanove, kot živeč del skupnosti, ter prihodnjim rodovom omogočiti uživanje v bogati dediščini regije. Zagotoviti je potrebno tudi združljivost turizma z ostalimi širšimi interesi v razvoju in ohranjanju energije, zaščito okolja in razumno uporabo naravnih virov.

2.1.3 Proces planiranja turizma

Osnovne naloge planiranja so:

• postaviti cilje; • analizirati preteklost in sedanjost; • pripraviti se na prihodnost; • izbrati najboljša dejanja.

Kompleksnost odločitvenih nalog turizma na splošno in povezanost turizma z ostalimi vejami zakonodaje in planiranja je raztrgala zastarele tradicionalne, mehanske in končne stile planiranja. Takšni stili so bili običajno zelo ambiciozni, a nefleksibilni in ciljno usmerjeni. Spremljajoči stili počivajo na sprejetih standardih izvršitve. Ti standardi se določijo glede na predvideno število turistov in pokažejo potrebno stopnjo turističnih kapacitet in storitev. Takšen proces je običajno sestavljen iz sedmih faz: 1. Priprava študije. 2. Določitev ciljev. 3. Raziskave. 4. Analize in sinteze. 5. Oblikovanje zakonodaj in planov. 6. Priprava zadnjega, najboljšega plana. 7. Določitev načina implementacije in načina nadzora.

12

Smernice, ki bi jih morale upoštevati lokalne skupnosti pri planiranju turizma, so:

1. Določitev vodstva: Potrebno je imenovati osebe, ki so dovolj motivirane, imajo ustrezen ugled in osebe, ki lahko vodijo tako zahteven program, kot je načrtovanje turizma v občini.

2. Ocena prednosti in odgovornosti: Potrebno je opraviti analizo trga in izpostaviti prednosti, ki so pomembne za razvoj turizma. Ovrednotiti je potrebno razmere na tržišču – potrebno je segmentirati tržišče in določiti ciljne skupine. Ena izmed možnosti segmentiranja je, da ločimo obiskovalce po namenu, ki je lahko npr. poslovni opravek, kongres, obisk prijateljev ali sorodnikov, športni oddih, ogled znamenitosti, zabava, nakupovanje in drugo. Lokalne skupnosti bi lahko obiskovalce anketirale s kratko anketo, da bi se ugotovil namen njihovega obiska v kraju.

3. Predstavitev priložnosti: Na osnovi ugotovitev, pridobljenih z raziskavo tržišča, bi lahko lokalne skupnosti predstavile nove priložnosti ter predlagale in usmerile turistični razvoj.

4. Dogovor o razvojnem programu: V skladu z ugotovitvami in predlaganim razvojnim programom bi morala lokalna skupnost predlagati smernice za uravnotežen razvoj v vseh sektorjih. Potrebno je sodelovanje javnega sektorja, privatnega sektorja in »tretjega sektorja« (prostovoljci, zaposleni v nedržavnih institucijah, posamezniki). Prav ta tretji sektor naj bi imel ključno vlogo za širitev turizma še posebno v državah v razvoju (Gunn 1988, 257).

2.2 Načrtovanje turizma

2.2.1 Koncepti integriranega planiranja turizma Turizem je potrebno načrtovati ne glede na velikost turističnega kraja. Potrebno ga je načrtovati tako v mestih z 2.000 prebivalci kot tudi v mestih z več milijoni prebivalci. Najpogosteje je turistični razvoj osredotočen na centralni del mesta. V mestno jedro lokalne oblasti postavljajo kongresne centre, hotele, nakupovalne centre in restavracije. Primestni del, kjer bi se turizem lahko razvijal, ostaja turistično nerazvit. Zato je nujno, da lokalne skupnosti načrtujejo razvoj turizma tudi izven centra mesta. Turistične aktivnosti, ki bi se lahko odvijale na primestnem in podeželskem delu, so npr.: kolesarjenje, lov, ribolov, vodni športi, jahanje, kampiranje in druge. Vse te aktivnosti privabijo različne ciljne skupine (Gunn 1988, 248).

2.2.1.1 Lestvica turistične destinacije2 

Lokacija oz. turistična destinacija vsebuje kritično število virov, prometnih povezav in ugodnosti, ki prispevajo k zadovoljstvu turistov. Osnovni elementi turistične destinacije so:

• ena ali več skupnosti, ki nudijo koristi, storitve in objekte; • en ali več kompleksov atrakcij; • prometne povezave do in med skupnostmi; • vstop oz. »vhodna vrata« turistične lokacije; • regija brez turizma.

2 Povzeto po Integrated tourism planning 2006, 17.

13

Pomembno načelo pri načrtovanju in oblikovanju turizma je, da imamo prepoznavne lokacije z edinstvenimi notranjimi odnosi med različnimi deli (z drugimi lokacijami, različnimi objekti in storitvami). Lokacija je tisto, kar privabi kupce. Da je uspešna, se mora načrtovati tako, da maksimira prednosti lokacije:

• prednost pri proizvodu (v primerjavi s konkurenco); • prednost pri neposrednih kulturnih in naravnih virih; • prometne povezave; • gostoljubnost gostiteljev.

Ne obstaja samo ena uspešna formula za turizem določene lokacije, čeprav je vedno več dokazov, da grozdenje3 turizma na določeni lokaciji prinaša visoko stopnjo uspeha in ohranjanja regije. Na regionalni ravni so koncepti koncentracije, povezovanja komunikacijskih poti, grozdenja storitev in atrakcij, zadostno fleksibilni za olajšanje manipulacije od kopno-usmerjenih do vodno-usmerjenih situacij. Kritično organizacijsko orodje se nanaša na kritično maso. Pojavlja se nekaj posebnosti, ki vplivajo na sistemsko vodene oblike in strukturne koncepte. Te posebnosti so:

1. Prometne povezave med točkami morajo biti slikovite in zanimive: - nejasnost (monotonost) je možna v osnovnem razvoju turizma, - prometne poti morajo biti varne in stalne, - če zgodovinski viri niso koncentrirani, postane strategija povezav zelo

pomembna, - kulturni viri potrebujejo zaščito.

2. Med principi načrtovanja in oblikovanja, primernimi za lestvico turističnih lokacij, so: - lokacija mora biti vključena v regijsko strategijo, - lokacija mora privlačiti (ali ustvariti) prepoznavno podobo.

3. Uspešno lokacijsko načrtovanje vsebuje: - partnerstvo med javnim in privatnim, - integracijo, - progresivno akumulacijo kritičnih mas atrakcij, storitev, udobnosti in

prometnih povezav – vse v okviru zadostnih zmogljivosti.

2.2.1.2 Lestvica kraja4 

Lestvica kraja predstavlja poseben izziv, saj lahko pri njej posamezna funkcionalna ali estetsko nesposobna oblika razvoja resno oškoduje podobo turistične lokacije. Če turistični posel na določeni lokaciji propade, postane spomenik za slabe odločitve, ki lahko škodi celotni podobi turizma v regiji. Samostojna atrakcija, objekt ali storitev je lahko vodena s strani posameznika ali družine, samostojnega podjetja ali vladne agencije. Na tej stopnji prevzame »kraj, prostor« posebno pomembnost. Ta ni samo prispevek, ki ga da vsak kraj k celotni turistični lokaciji, ampak tudi kot geografska priporočena točka in razpoznavni znak.

3 Skupina geografsko koncentriranih in specializiranih podjetij, kjer socialne in kulturne vezi med lokalnimi gospodarskimi subjekti oblikujejo prevladujoči vzorec vedenja. Med njimi vladajo vertikalne in horizontalne povezave, zasnovane na osnovi menjave blaga, storitev, informacij in ljudi. Predstavljajo omrežje javnih in privatnih lokalnih institucij, ki podpirajo podjetja v območju (Rabellootti 2003, 30). 4 Povzeto po Integrated tourism planning 2006, 18.

14

Pomen kraja: - prostor ohranjanja ali razvoja; - podporno življenjsko območje; - artefakti mestnih zgradb; - prispevek k prostorskemu sistemu; - dokaz bogastva; - mesto zgodovinskega združenja; - predmet mestne estetike.

Pri tej stopnji krajevne lestvice regionalno in lokacijsko planiranje prineseta konkretne izide. Materializirajo se tudi projekcije in predvidevanja glede potreb po objektih, storitvah in izkušnjah. Zato postane še posebej pomembno posebno razumevanje karakteristik znamenitosti in razumevanje njihovega prispevka znamenitosti k širši okolici. Na tej stopnji je pomembno tudi, da so planiranje, management in procesi nadzora učinkoviti. Torej, da se izognemo ponavljajočemu neprimernemu oblikovanju in razvoju, morajo postati po-razvojne ocene integriran del procesa planiranja, predvsem pri ugotavljanju uspešnosti pred-razvojnih oblikovalskih odločitev.

2.2.2 Turizem v ruralnih območjih5 Definicija ruralnega območja oz. kraja je v literaturi zelo kompleksna. Večina ljudi ve, da so v ruralnem območju, ko ga vidijo, vendarle pa se nekateri strinjajo, da so skupne značilnosti ruralnega območja (Ashley and Maxwell 2001) naslednje:

- območje, kjer človekovo delo in infrastruktura zasedata majhen delež v okolju pokrajine, kjer prevladujejo predvsem njive in pašniki, gozdovi, voda, gore in puščava;

- območje, kjer ljudje preživijo večino svojega delovnega časa; - številčnost in relativna cenenost podeželja; - visoki transakcijski stroški, ki se nanašajo na dolge razdalje in slabo infrastrukturo; - geografske razmere, ki povečujejo transakcijske stroške in možnost elitnega

oblikovanja območja. Ruralna območja so pogosto označena z manjšo nekmetijsko dejavnostjo, infrastrukturnim razvojem in slabšim dostopom do pomembnejših storitev. Takšna območja zadane množično odseljevanje mlade kvalificirane delovne sile, kot tudi pomanjkanje političnega vpliva. Razvoj turizma na tem območju lahko te težave reši z/s:

- ustvarjanjem zaposlitev (kot primarnim virom prihodka), - zmanjšanim izseljevanjem ali celo s popolno obnovo populacije, - vzdrževanjem in izboljšanjem javnih služb, - infrastrukturnimi izboljšavami, - oživitvijo obrti in kulturne identitete, - večanjem socialnega stika z naravo, - zaščito in izboljšanjem naravnega in umetnega okolja, - večjim zavedanjem o prednostih podeželja.

5 Povzeto po Tourism in Poor Rural Areas Diversifying the product and expanding the benefits in rural Uganda and the Czech Republic 2003, 5–11.

15

Ruralna območja se navadno ponašajo z nekaj konkurenčnimi in primerjalnimi viri in ne temeljijo samo na kmetijstvu (gozdarstvu) in industriji (rudarstvu) (Wiggins et. Al 2001). Turizem je eden redkih sektorjev, ki lahko kljub nemestnemu naselju zagotovi in uredi ustrezen dostop turistom. Širitev turizma v nova ruralna območja je smiselna. Seveda obstajajo tudi praktični razlogi, zakaj delati tako in zakaj je to razmeroma preprosta opcija. Narava samih produktov in klientele (strank) ruralnega turizma lahko pomeni, da relativno osnovna oprema zadošča in jo je tudi lažje razviti, kot pa že bolj razvito območje. V takih območjih je tudi lažje pridobiti sredstva (človekovo delo, narava, kultura) in jih uporabiti za razvoj in oživitev turizma. Razvoj turizma pa lahko ima tudi negativne učinke na domače prebivalstvo. V ruralnih območjih lahko takšen razvoj izpodrine ljudi iz njihovega domačega okolja, počutijo se ogrožene in tako nastane ter se čuti tekmovalno vzdušje za njihove naravne vire, vodo, gozdove ipd. Takšne strategije bi se morale osredotočiti na minimiranje negativnih vplivov, kot tudi na izrabljanje potencialnih koristi. Tabela 1 prikazuje nekatere skupne zahteve za razvoj turizma in kaže, kako se lahko ruralna območja, manj verjetno od mestnih območij, srečajo z večino izmed njih. Tabela 1: Vrzel med skupnimi zahtevami za razvoj turizma in skupnimi značilnostmi ruralnih območij Skupne zahteve za razvoj turizma Skupne značilnosti ruralnih območij Potencialen izdelek. Spremenljive. Unikatna, visoka vrednost,

privlačna lokacija za mestne popotnike, ali malo za ponuditi.

Dostop zaradi transportne infrastrukture, večje udobje, omejene razdalje.

Oddaljenost od mesta, slabe ceste, redke povezave z vlaki, avtobusi.

Naložbe v opremo. Omejen dostop do kapitala, dostopnost do posojil in zasebnih naložb.

Delovne spretnosti, gostoljubnost. Majhna stopnja spretnosti – veščin. Kakovostne surovine, hrana in druga zaloga.

Nerazvita trgovinska produkcija, oddaljenost trgov.

Marketinške spretnosti. Oddaljenost marketinškega omrežja. Razvrščanje turističnih produktov za oblikovanje paketnih potovanj.

Manjša koncentracija turističnih izdelkov na enem mestu.

Vladne naložbe – državni vložki. Zapostavljanje podeželja v primeru državnih naložb.

Kljub številnim oviram, ki se pojavljajo v ruralnih območjih, imajo nekatera taka območja tako močne produkte, da lahko njihova kakovost premesti težave in spodbudno deluje na industrijo in turiste. Za nekatera območja pa je značilno, da imajo stroškovno potratna kmetijska zemljišča, da so topografsko nezanimiva ter da jim manjka pečat kulturne in zgodovinske pristnosti. Takšna območja imajo malo možnosti za uspešen razvoj produkta, četudi so ostala področja imenovana, razen v primeru, če se pojavi dobro finančno podprt privatni ali javni sektor ter tako izkoristi ponujajočo se priložnost. Dobre marketinške poteze ter hitre transportne povezave lahko prijetno destinacijo spremenijo v popularno destinacijo (za izletniški cilj ali ekskurzijo). Večina zgoraj navedenih ovir je ekonomske, komercialne in logistične narave.

16

TRAJNOSTNI RAZVOJ …je ravnovesje med…

EKONOMSKE KORISTI

OBISKOVALCI DOMAČINI Konkurenčna podjetja in

turizem Delovna mesta in raznoliko

gospodarstvo Kakovosten produkt (vrednost za denar)

Gospodarska kohezija in blaginja (visok dohodek/donos)

2.3 Trajnostni razvoj turizma Najbolj preprosta in najbolj nazorna definicija trajnostnega razvoja je definicija Svetovne Komisije za Okolje in Razvoj (Burtlandska komisija), ki pravi da, trajnostni razvoj pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij« (Our Common Future, Oxford University Press 1987, 43). Trajnostni razvoj se nanaša na ohranjanje kulturne dediščine, varovanje naravnega okolja in socialnih odnosov, pri čemer je bistveno, da se dviga raven kakovosti življenja v celotnem okolju (Strategija razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora, 2005, 67). Okvir trajnostnega razvoja Načelo trajnosti se čedalje bolj pojmuje večplastno, stebri trajnosti so torej okolje, družba in gospodarstvo (nekateri ločijo še politiko, kulturo itd., običajno pa družbeni steber vključuje tudi omenjeni področji). Tridimenzionalnost je dodaten razlog, da se napredka ne da meriti le z ekonomskimi kazalci, saj je njihova rast lahko pogojena s povečanjem socialne neenakosti, slabšanjem kakovosti okolja in izčrpavanjem naravnih virov (R.A.V.E. Space 2006). Slika 1: Okvir trajnostnega razvoja turizma Vir: Hosting 2005,13

OKOLJSKE – NARAVNE KORISTI OBISKOVALCI DOMAČINI

Ohranjena pokrajina in narava, dostop do kulturne dediščine

Obvarovanje/trajnostni management naravnih in kulturnih danosti

Aktivnosti, skladne z danostmi narave in kulturo okolja

Naravi prijazna produkcija in potrošnja

SOCIALNE KORISTI OBISKOVALCI DOMAČINI

Mir, sprostitev, dobro počutje, stimulacija

razmišljanja

Zagotovljena delovna mesta (povezanost, enake možnosti)

Osebni stik in medkulturna izmenjava(vodi do razumevanja, znanja, izobraženosti)

Socialna povezanost in pravičnost

RTO v sodelovanju z vsemi

17

2.3.1 Okoljski vidiki planiranja rekreacije

Za številne rekreacijske dejavnosti na prostem so naravne in kulturne pokrajinske prvine osnovni predpogoj. Zato jih je potrebno varovati in urejati tako, da bodo lahko služile tudi tej funkciji prostora. Rekreacija lahko namreč rekreacijsko zmožnost pokrajine ogrozi, tako z neustrezno razporeditvijo, oblikovanjem ali dimenzioniranjem rekreacijske in turistične infrastrukture, kot tudi s samo rekreacijsko dejavnostjo. Nekatere rekreacijske dejavnosti so v celoti odvisne od naravnih in kulturnih pokrajinskih značilnosti. Takšne so predvsem: gorništvo, pohodništvo, gorski tek, alpinizem, turno smučanje, hoja in tek na smučeh, terensko jahanje, čolnarjenje na divjih vodah, gorsko kolesarjenje, soteskanje, športni ribolov, lov, sončenje in kopanje ob naravnih vodnih površinah, potapljanje, jadranje na vodi, deskanje na vodi in jadralno padalstvo. Naštete aktivnosti so navezane na razmeroma naravno pokrajino ali na pokrajino, ki ima zaradi prepletanja naravnih prvin in človekovega dela veliko krajinsko vrednost. Z njimi se velik del ljudi ne ukvarja zgolj zaradi obnavljanja in krepitve telesnih moči, temveč tudi zaradi duhovne sprostitve in bogatitve. Čeprav za te dejavnosti ni nujna gradnja pomembnejših objektov, lahko zlasti v ekološko občutljivih območjih, kot so vodovja, obrežja rek in jezer ter obale morja, gorske stene in barja, nerodovitna območja zlasti ob zgornji gozdni meji, takšne dejavnosti ogrožajo biotsko raznovrstnost in naravne vrednote (Jeršič 1998, 80–103). Naštete dejavnosti lahko povzročajo različne obremenitve okolja in problematične spremembe prostora, med katerimi so najpogostejše: prizadetost naravnega ravnovesja zaradi okrnjenja, uničenja ali osamitve habitatov življenjskih združb, tehnizacija pokrajine in z njo povezan neprijazen pokrajinski izgled, škodljive so emisije prometa, preobremenitev voda z odplakami in snovmi, ki povzročajo evtrofikacijo ter so neprijetne za turiste. Vse večje je tudi mehanično obremenjevanje okolja (Jeršič 1999, 10). Coniranje rekreacijskih območij in njihovo usklajevanje z zasnovami varstva narave je eno bistvenih načel pri izdelavi prostorskih planov. Coniranje bo uspešno, če ga bomo opravili po temeljitem preudarku:

1. Cona: Oblikujemo jo po načelih popolnega ohranjanja narave in v njej naj ne bi bilo prostora za rekreacijske namene.

2. Cona: Sem spadajo območja zaščitene narave, v katerih se dopušča njeno spoznavanje in preučevanje. V takšni coni z učno-vzgojnim smotrom so učne gozdne in botanične poti, opazovališča ptic in prosto živečih živali.

3. Cona: Naj bo namenjena ekstenzivni rekreacijski rabi za dejavnosti, ki jih izvajamo z lastno telesno energijo in pomenijo le manjše prostorske posege. To so označene izletniške in planinske poti, urejen prostori za počitek in razgledišča, proge za hojo in tek na smučeh, označene trase za turno smučanje. Ta cona naj bi bila torej namenjena nevsiljivim dejavnostim, pri katerih je poleg telesne aktivnosti poudarjeno uživanje narave (Jeršič 1999, 125).

18

2.4 Razvoj pohodništva Slovenija kot majhna dežela ima svoje prednosti na področju pohodništva, saj je iz kateregakoli urbanega naselja mogoče v dokaj kratkem času priti v stik z naravo. Lokalno prebivalstvo, predvsem ob koncih tedna, intenzivneje v rekreacijske in sprostitvene namene uporablja številne označene in neoznačene pohodniške poti, ki jih povezujejo z okolico. Zato ne preseneča dejstvo, da je dežela prepredena z neštetimi potmi, primernimi tako za priložnostne, kot za bolj zagrizene pohodnike. Prva nadelana planinska pot v Sloveniji je bila urejena po severnem pobočju Donačke gore že davnega leta 1853; prva markirana pot iz Bohinja na Triglav pa leta 1879 (Uvod k Predlogu Zakona o planinskih poteh 2004). Hoja predstavlja nov trend v športu. Ljudje se je vedno bolj poslužujejo. Predvsem tisti, ki skrbijo za svoje zdravje, dobro počutje in telesni izgled. Hoja nam, poleg telesne kondicije, krepi tudi srce in pospešuje krvni obtok. Je odličen šport za ljudi, ki ne želijo velikih naporov, radi pa uživajo v lepi naravi in dihajo svež zrak (Intersport Bernik Kranjska Gora 2004). Učinek hoje na človekovo psihosomatično stanje je lahko enak učinku drugih športnih zvrsti, vendarle pa ima hoja nekatere prednosti:

- s hojo se je mogoče ukvarjati vse leto; - je najcenejša športna dejavnost na prostem; - je najenostavnejša športna dejavnost, ker zanjo ni potrebno kakšno posebno tehnično

znanje kot za večino drugih športnih zvrsti; - hodijo lahko tudi tisti, ki iz različnih razlogov ne morejo teči; - s hojo se je mogoče ukvarjati v vseh življenjskih obdobjih in celo v visoki starosti,

zato je hoja primerna družinska športna zvrst; - s hojo se lahko ukvarjajo tisti, ki se nikoli v življenju niso ukvarjali s kakšnim

športom; - s hojo se lahko ukvarjajo tisti, ki nimajo priložnosti, da bi se ukvarjali s kakšnim

drugim športom; - s hojo, kot programirano športno dejavnostjo, je mogoče začeti tudi v srednjem

življenjskem obdobju in celo v starosti; za hojo ni nikoli prepozno; - v primerjavi z drugimi športnimi zvrstmi je hoja najvarnejša; - za hojo ne rabimo posebnih športnih objektov; hoditi je mogoče povsod, domala ob

vsakem času, sami ali z družbo; - hoja, izletništvo, gorništvo in pohodništvo spravljajo na noge povprečnega človeka,

kar za večino drugih športnih zvrsti ni mogoče vedno potrditi (Kristan 1993, 95).

19

2.4.1 Tipi pohodnikov6

Raziskave pohodništva na Škotskem so pokazale, da lahko pet tipov pohodnikov delimo na dve temeljni vrsti, in sicer kvantitativne in kvalitativne pohodnike. Delitev se nanaša na njihov odnos do pohodništva. Tako definicija pohodnika zajema obiskovalca, katerega glavni cilj je izlet (krožna hoja), in pohodnika, katerega cilj je izziv (kot izziv se definira težavnost hoje ter oddaljenost oz. zakotnost in divjina poti). Tipi pohodnikov so postavljeni križem dveh lestvic: po pomembnosti in odličnosti hoje (od najmanj do največ) in po iskanju izzivov na poti (od zmerno preprosto do zelo zahtevno). Tabela 2: Opis tipov pohodnikov OBČASNI RAZISKOVALEC:

• Pohodniki, ki iščejo zahtevne in izzivalne poti.

• Za izlet se odločijo, ker si želijo poizkusiti nove stvari.

STALNI RAZISKOVALEC: • Pohodniki, ki iščejo zahtevne in

izzivalne poti. • Zahtevna izzivalna hoja je bila

poglavitni razlog, da so se podali na pot (izlet), ostale aktivnosti so na drugem mestu.

OBČASNI POPOTNIK: • Pohodniki oz. sprehajalci brez cilja,

katerih prioriteta je moderen tip hoje.

• Za izlet se odločijo, ker si želijo poizkusiti nove stvari.

STALNI POPOTNIK: • Pohodniki oz. sprehajalci brez cilja,

katerih prioriteta je moderen tip hoje. • Zahtevna izzivalna hoja je bila

poglavitni razlog da so se podali na pot (izlet), daleč zadaj so ostale aktivnosti.

»MIX« TIP POHODNIKA:

• Bolj splošne in obsežne skupine pohodnikov, ki imajo radi različne zvrsti hoje, od enostavnih do bolj izzivalnih poti.

• Nekaterim pohodnikom tega tipa je hoja poglavitna aktivnost na poti (ki so jo izvajali na poti), drugim pa vodilo, da pridejo do drugačnega želenega cilja.

6 Povzeto po Investigating and enhancing the walking experience in Scotland 2006, 25–27.

20

3 POHODNIŠTVO KOT REKREACIJSKI ŠPORT V KS BLAGOVNA  Nenehni mimohodi pohodnikov in turistov temeljito spreminjajo življenje lokalnega prebivalstva. Zlasti se to kaže na področju premoženja, stališč, vrednot in razpada tradicionalne kulture. Težko je reči, ali gre za pozitivne ali negativne spremembe, vendar pa nihče ne sme biti ravnodušen do tega, da njegovo vedenje lahko prizadene etične, socialne in kulturne vrednote drugih ljudi in vodi k njihovemu razkroju (Mountain Wilderness International 2006).

3.1 Stališča lokalnega prebivalstva do pohodništva 3.1.1 Rezultati ankete

Z raziskavo želim preučiti odnos prebivalcev do pohodništva v KS Blagovna. Zanimajo me stališča lokalnega prebivalstva do pohodništva in razvoja turizma v naši regiji, zato sem prebivalce za mnenje povprašala preko ankete. Anketa predstavlja še en korak k razvoju KS Blagovna, saj izpostavlja stališča in ocene lokalnih prebivalcev do dosedanjega razvoja ter njihove želje v zvezi z bodočim razvojem. Opis uporabljenih tehnik vprašanj : 1. Odprta (nestrukturirana) vprašanja – dopuščajo anketirancu, da odgovarja s svojimi

besedami. Takšna vprašanja razkrijejo več podatkov (Brunt 1997, 80). 2. Zaprta (strukturirana) vprašanja – imajo vnaprej določene vse možne odgovore,

med katerimi anketiranec izbira (Brunt 1997, 80). 3. Sociodemografska vprašanja o starosti, izobrazbi in kraju bivanja.

Anketni obrazec7 sem zasnovala tako, da je bil maksimalno učinkovit, tako z vidika porabe časa predvsem anketiranca, kot tudi količine in kakovosti pridobljenih informacij. Anketo sem izvajala le med prebivalci KS Blagovna. Anketne obrazce sem razdelila predsednikom društev, osnovnošolcem na POŠ Blagovna, sosedom, znancem in prijateljem, nekaj pa sem jih razposlala preko elektronske pošte. Tako sem zajela mnenja ljudi različnih interesnih skupin in starosti. Z anketo nisem imela težav, saj so jo vprašani sprejemali z odobravanjem. Izmed 81 vprašalnikov jih je 11 bilo nepravilno ali pomanjkljivo izpolnjenih. Osnovna statistična množica, ki sem jo zajela je N=70 ljudi. Od tega je 37 moških in 33 žensk. Prikaz rezultatov pridobljenih z anketo: Rezultati bodo prikazani v slikah in tabelah, ki se bodo začele s podatki o anketirancih in nadaljevale v istem vrstnem redu kot vprašanja. Preostali pripadajoči grafi in tabele se nahajajo v prilogi 2.

7 Anketni obrazec je v prilogi 1.

21

Tabela 3: Podatki o starosti

STAROST ŠTEVILO % Do 20 let 14 20 21 – 35 let 27 38 36 – 50 let 16 23 51 let in več 13 19 SKUPAJ 70 100 %

Vir: Od tabele 3 do 8 in slike 2 do 5 rezultati lastne raziskave z lokalnim prebivalstvom, 2007 Tabela 3 prikazuje rezultate o starosti anketirancev. 20 % anketirancev, oz. 14 anketirancev je bilo starih do 20 let. 38,6 % jih je starih med 21 in 35 let, 22,8 % vseh anketirancev je starih od 36 do 50 let. 18,6 % anketirancev je starejših od 51 let. Podatke o starosti sem razdelila v štiri starostne skupine. Iz tabele je razvidno, da se je na anketo odzvalo največ anketirancev v starosti od 21 do 35 let. Med temi je bilo največ aktivnih članov ŠMD Blagovna. Slika 2: Podatki o prebivališču

Slika 2 prikazuje stalno prebivališče anketirancev. 4 % anketirancev oz. 3 anketiranci so doma iz Bobovega, prav toliko anketirancev je iz naselja Dole. 4 anketiranci ali povedano v odstotkih 6 % je iz Cerovca, prav tako je isti odstotek anketirancev iz Zlateč. Sledijo anketiranci iz Goričice, ki predstavljajo 21 % vseh anketirancev. 1 anketiranec, ki predstavlja 2 % anketirancev je iz Lokarij, 6 anketirancev oz. 9 % vseh anketirancev pa iz Primoža. 44 % oz. 31 anketirancev je iz Proseniškega. Naselje Repno predstavlja 4 % oz. 3 anketirance. Največ anketiranih je iz Proseniškega, kar ne preseneča, saj je Proseniško izmed vseh vasi po velikosti in številu prebivalcev največje.

22

Slika 3: Podatki o pripadajoči interesni skupini

Slika 3 kaže podatke o interesni skupini, ki ji pripadajo anketiranci. 6 % vseh anketirancev oz. 4 anketiranci so člani Konjeniškega društva Blagovna, 2 anketiranca, ki predstavljata 3 % vseh anketirancev, pa sta člana Čebelarskega društva Blagovna. 19 anketirancev oz. 27 % vseh anketirancev je članov Športnega in mladinskega društva Blagovna. 9 % anketirancev predstavljajo člani Gasilskega društva Lokarje. 11 % vseh anketirancev, oz. 8 anketirancev je upokojencev. 31 anketirancev, kar je 44 % vseh anketirancev, pa ne pripada nobeni od teh interesnih skupin in so kot odgovor označili možnost »drugo«, med temi so 4 člani Rdečega križa. Največ anketiranih je članov ŠMD Blagovna, ki šteje več kot 70 oseb, starih do 38 let. Ker poznam veliko članov društva in vem, da se radi ukvarjajo z veliko vrstami rekreacije, tudi ta podatek ne preseneča. Tabela 4: Podatki o udeleženosti organiziranega pohoda Vprašanje 1 ŠTEVILO % Da, če bi bil izlet dovolj zanimiv in pester

62 89

Ne, ne zdi se mi dovolj zanimiva ponudba

1 1

Ne vem, nikoli nisem razmišljal o tem

6 9

Drugo 1 1 SKUPAJ 70 100 %

Tabela 4 kaže odgovor na prvo vprašanje, to je: Bi bili pripravljeni oditi na organiziran izlet/pohod po tej pokrajini? 89 % vseh anketirancev, kar je 62 anketirancev, bi odšlo na izlet, če bi bil le-ta dovolj zanimiv in pester. 1 anketiranec, ki predstavlja 1 % vseh anketirancev, se za izlet ne bi odločil, ker se mu ponudba ne zdi dovolj zanimiva. 9 % anketirancev, to je 6 anketirancev, ne ve, ker o tem ni nikoli razmišljalo, 1 anketiranec (1%) pa je kot možnost »drugo« navedel pomanjkanje časa. Glede na rezultat vidimo, da bi se na pot podalo 62 od 70 anketirancev. Menim, da je ureditev poti smotrna odločitev in potreben ukrep. Pri drugem vprašanju, ki se glasi: Kakšen je vaš odnos do hoje oz. gibanja v naravi?, so bili odgovori sledeči: 57 % anketirancev, kar je 40 anketirancev, zelo radi hodijo. 29 anketirancev oz. 42 % anketirancev občasno hodi, samo 1 anketiranec (1%) pa sploh ne hodi. Če združimo redne in občasne pohodnike, dobimo 99 % pohodnikov oz. 69 anketirancev, ki radi ali občasno hodijo. To je dober podatek, saj menim, da bodo naše poti dobro obiskane.

23

Slika 4: Podatki o motivu za gibanje v naravi

Slika 4 prikazuje rezultate vprašanja številke 3, in sicer se je vprašanje glasilo: Kakšen je vaš motiv za gibanje v naravi? Možnih je bilo več odgovorov. Užitek v naravi predstavlja motiv za gibanje v naravi 16 % anketirancem, doživetje narave in svet živali 12 % anketirancem, aktivno preživljanje prostega časa 10 %, krepitev telesa in zdravja pa to pomeni 16 % anketirancem. Gibanje je psihofizični počitek za 9 % anketirancev, le 2 % pa ga pojmuje tudi kot razvajanje. Spoznavanje in odkrivanje novega predstavlja motiv 8 %, spoznavanje domačinov 4 %, spoznavanje zgodovine, naravne in kulturne dediščine 8 %, druženje s prijatelji/družino pa 15 % anketirancem. Na vprašanje, s kom anketiranci najraje prehodijo poti, je bilo možnih več odgovorov. 11 % anketirancev je odgovorilo, da poti najraje prehodijo sami, 33 % jih najraje hodi skupaj s svojim partnerjem, z otroki pa 15 % anketiranih. V skupini prijateljev najraje hodi 36 % vprašanih, v organizirani vodeni skupini pa 5 % anketirancev. Tabela 5: Vpliv letnega časa na odločitev za hojo Vprašanje 5 ŠTEVILO % Da 34 49 Ne 36 51 SKUPAJ 70 100 %

Tabela 5 prikazuje odgovore na vprašanje: Ali letni čas vpliva na vašo odločitev za hojo? To je bilo vprašanje številka 5. Da letni čas vpliva na njihovo odločitev za hojo meni 49 % anketirancev ali 34 oseb. Na ostalih 51 % anketirancev kar je 36 oseb, pa letni čas na odločitev za hojo ne vpliva. Predvidevam, da bodo poti obiskane ob vsakem letnem času. Tabela 6: Vpliv oddaljenosti izletniškega cilja na odločitev za hojo Vprašanje 6 ŠTEVILO % Da 36 51 Ne 34 49 SKUPAJ 70 100 %

24

Tabela 6 prikazuje rezultate na vprašanje 6, in sicer, ali oddaljenost izletniškega cilja vpliva na njihovo odločitev za hojo? Oddaljenost izletniškega cilja vpliva na 51 % anketirancev oz. 36 oseb. Na 34 anketirancev, ki predstavljajo 49 % vseh anketirancev, pa oddaljenost izletniškega cilja ne vpliva na njihovo odločitev za hojo. Oddaljenost izletniškega cilja vpliva predvsem na starejše starostne skupine. Cilje je treba prilagoditi tako, da bodo sprejemljivi za vse starostne skupine. Anketiranci so na vprašanje: Ali bi kot izletniški cilj izbrali tudi cilj izven meja KS Blagovna in občine Šentjur? odgovorili: 61 oseb, kar je 87 % vseh anketirancev, bi si za izletniški cilj izbrali destinacijo s ciljem izven meja KS Blagovna. 13 % anketirancev oz. 9 oseb pa si za cilj ne bi izbralo cilja izven meja KS Blagovna. Odgovor na vprašanje 8 prikazuje, kolikšno razdaljo v kilometrih so anketiranci pripravljeni prehoditi. 6% anketirancev oz. 4 anketiranci so pripravljeni prehoditi do 3 km. 31 % vseh anketirancev, kar je 22 oseb je pripravljenih prehoditi do 5 km. Do 10 km bi prehodilo 29 % anketirancev, kar je 20 oseb. Do 20 km bi prehodilo 21 % anketirancev, nad 20 km pa 13 % oz. 9 anketirancev. Največ anketirancev je pripravljenih prehoditi od 5 do 10 km. Deveto vprašanje daje odgovor na čas trajanja izletov. 8 oseb oz. 12 % anketirancev je pripravljenih hoditi cel dan. Skoraj cel dan je pripravljeno hoditi 44 % anketirancev, kar je 31 oseb, enak odstotek jih je pripravljenih hoditi pol dneva ali manj. Rezultati desetega vprašanja so sledeči: Vodni orešček pozna 83 % anketirancev, kar je 58 oseb. Ne pozna ga 17 % anketirancev oz. 12 oseb. Graščino na Blagovni in Cerkev Sv. Rozalije pozna 96 % anketiranih, 3 osebe oz. 4 % anketirancev graščine in cerkve ne poznajo. Cerkev Sv. Primoža in Felicijana pozna 43 oseb, kar je 61 % vseh anketirancev, ne pozna pa je 27 oseb oz. 49 % anketirancev. Kuharjev mlin pozna 53 % vprašanih, medtem ko ga ne pozna 47 % anketirancev, to je 33 oseb. Partizansko bolnico Zimo pozna 97 % anketirancev, le 2 anketirana, ki predstavljata 3 % vseh anketirancev, je ne poznata. Ranč Žonta pozna 59 anketirancev, kar je 84 %, ne pozna pa ga 16 % vprašanih. Deponijo sadre ne pozna 49 % anketirancev, to je 34 oseb, pozna pa jo 36 oseb, kar je 51 % vseh anketirancev. Ribnike pozna 99 % anketirancev, le 1 oseba ribnikov ne pozna. Anketiranci najbolj poznajo graščino Blagovna, cerkev Sv. Rozalije in ribnike, najmanj pa deponijo sadre in Kuharjev mlin. Ko sem spraševala po predelu v KS Blagovna, ki še ni bilo omenjeno, vprašanje je bilo odprtega tipa, je kar 54 % anketirancev, to je 38 oseb, podalo odgovor, da ne pozna nobenega predela v KS Blagovna, ki bi ga bilo smiselno vključiti na traso pohodniške poti. 46 % anketirancev oz. 32 oseb pa je podalo različne odgovore. Med temi je rudnik zlata v Zlatečah omenilo 7 oseb oz. 22 %, lovsko kočo 3 osebe oz. 10 %, tretji največji naravni otok v Sloveniji so omenile 4 osebe, kar je 13 %. Največje gnezdenje zaščitene bele štorklje na tem območju je omenilo 5 oseb oz. 16 %. Po 2 osebi, ki predstavljata 6 %, sta omenili ribiško kočo, občasno gnezdenje labodov v enem izmed ribnikov ter streljanje na glinaste golobe. Med sedmimi različnimi predlogi, katerega vsak predstavlja 3 %, pa so anketiranci podali Petelinjo jamo na Primožu, ranč Kaja&Grom, sivo čapljo na enem izmed ribnikov, mlin na Bobovem, Blagovnski sirček, pastirske poti ovac skozi KS v preteklosti ter židovske grobove.

25

Slika 5: Podatki o pripravljenosti sodelovanja anketirancev

Slika 5 prikazuje rezultate odgovorov na vprašanje, ki je sestavljeno iz 6 podvprašanj. Pri prvem podvprašanju sem spraševala, kako so anketiranci pripravljeni sodelovati. Možnih je bilo več odgovorov. 33 % anketirancev je pripravljenih sodelovati pri urejanju okolja, 23 % vseh anketirancev pa je pripravljenih sodelovati pri organizaciji prireditev. Akcije čiščenja pohodniških poti bi se udeležilo 34 % vseh anketirancev. 10 % anketirancev je kot možnost »drugo« navedlo predloge: pomoč pri pripravi publikacije, pri snovanju poti ter pri izbiri cilja. Med temi se je pod možnost drugo pojavil tudi odgovor: »Sem proti množičnemu pohodništvu, kot proti vsaki drugi obliki množičnega turizma«. Vsekakor je smiselno organizirati akcijo čiščenja pohodniške poti, saj bi se je udeležilo največ anketirancev. Anketiranci so pripravljeni tudi sami poprijeti za delo v dobrobit svojega kraja in lepše okolice. Pri drugem podvprašanju sem spraševala: Se ukvarjate s kakšno dejavnostjo, ki bi si jo želeli tržiti ob poti? Da ne, so odgovorili vsi anketiranci, kar je 70 anketirancev oz. 100%. Pri tretjem podvprašanju sem spraševala po negativnih učinkih, ki bi jih pohodništvo prineslo v naš kraj. Vprašanje je bilo odprtega tipa. 59 % anketirancev ne ve, kakšni bi bili negativni učinki, 41 %, to je 29 anketirancev, pa navaja različne negativne učinke. Med temi predstavlja 7 % odgovorov nekulturno vedenje pohodnikov ter prav toliko mendranje trave lastnikom. 10 % jih navaja plašenje živali in 13 % hrup. Onesnaževanje okolja in metanje smeti predstavlja 48 %, po 3 % anketirancev pa uničenje poti, neodgovorno parkiranje, kraje, pojav opojnih substanc ter preveč ljudi. Tabela 7: Priporočila anketirancev Vprašanje 12D ŠTEVILO % DA NE DA NE Prijateljem 67 3 96 4 Znancem 55 15 79 21 Ljudem iz drugih krajev 52 18 74 26 Novinarjem 31 39 44 56 SKUPAJ 70 100 %

Četrto podvprašanje prikazuje odgovore na vprašanje: Ali bi naše pohodniške poti priporočili tudi…? 96 % anketirancev, to je 67 oseb, bi pohodniške poti priporočili prijateljem, 3 osebe, to je 4 %, poti prijateljem ne bi priporočili. Znancem bi pot priporočilo 79 % anketirancev, 15

26

oseb oz. 21 % anketirancev pa jim poti ne bi priporočilo. 74 % vseh anketirancev bi pot priporočili ljudem iz drugih krajev. Novinarjem bi pot razkrilo 44 % anketirancev, to je 31 oseb, 56 % anketirancev, kar predstavlja 39 oseb, pa jim pot ne bi razkrilo. 93 % anketirancev pod možnost »drugo« ni navedlo predloga, 5 anketirancev, to je 7 %, pa bi pot priporočili še ljudem iz drugih držav, sorodnikom, sodelavcem, tistim, ki se sploh ne rekreirajo ali se malo rekreirajo, ter samo izbranim ljudem. Peto podvprašanje kaže, kako pomembne so prireditve za naš kraj. 94 % anketirancev, oz. 66 anketirancev meni, da so prireditve za kraj pomembne. 6 % anketirancev oz. 4 anketiranci pa menijo, da prireditve za naš kraj niso pomembne. Anketiranci dojemajo prireditve kot zelo pomembne, zato jih je smiselno čim večkrat organizirati. Pri šestem podvprašanju se skrivata dve vprašanji, in sicer: Ali menite, da bi se v naši KS lahko uveljavil pohodniški turizem in, ali bi ga sprejeli v svoj kraj? 67 % anketirancev, to je 47 oseb, meni, da bi se v KS pohodniški turizem lahko uveljavil in da bi ga tudi sprejeli v svoj kraj. 6 % anketirancev oz. 4 anketiranci menijo, da se v KS pohodniški turizem ne more uveljaviti in da ga tudi ne bi sprejeli v svoj kraj. 16 % anketirancev, kar je 11 anketirancev, meni, da bi se v KS pohodniški turizem lahko uveljavil, da pa ga v svoj kraj ne bi sprejeli. 11 % anketirancev, oz. 8 vprašanih pa meni, da se v naši KS pohodniški turizem ne more uveljaviti, sicer pa bi ga sprejeli v svoj kraj. Največ anketirancev meni, da bi se pohodništvo pri nas lahko uveljavilo in da bi ga sprejeli v svoj kraj. Na račun skeptikov oz. anketirancev, ki dvomijo v uspeh pohodništva ali pa ga ne bi sprejeli v svoj kraj, je smiselno, da se območje postopno uveljavlja kot pohodniško in sčasoma pridobi ugled pohodniško urejenega in prijaznega območja. Tabela 8: Podatki o udeleženosti dogodkov na poti Vprašanje 13 ŠTEVILO % DA NE DA NE Orientacijske igre 39 31 56 44 Tekmovanje v nordijski hoji 24 46 34 66 Dan nabiralništva gob in zeliščarstva

35 35 50 50

Pot ob prazniku KS Blagovna

57 13 81 19

Tematsko pot »Lov na Razbojnika Guzeja«

34 36 49 51

Čistilno akcijo 42 28 60 40 Kolesarjenje po označeni poti

42 28 60 40

Drugo 5 65 7 93 SKUPAJ 70 100 %

Tabela 8 daje odgovor na trinajsto vprašanje, to je: Ali bi se podali na pot, če bi na njej organizirali…? Organiziranih orientacijskih igre bi se udeležilo 56 % anketirancev, kar je 39 oseb. Ne bi se jih udeležilo 44 % anketirancev, to je 31 oseb. Tekmovanja v nordijski hoji s pohodnimi palicami bi se udeležilo 34 % anketirancev, nanj pa se ne bi odzvalo 66 % anketirancev. 50 % anketirancev, to je 35 oseb, bi se udeležilo dneva nabiralništva gob in zeliščarstva, prav toliko pa se ga ne bi udeležilo. Na pot ob prazniku KS Blagovna bi se

27

podalo 81 % vseh anketirancev, kar pomeni 57 vprašanih oseb, 19 % pa se na pot ob prazniku ne bi podalo. Na tematsko pot »Lov na Razbojnika Guzeja« bi šlo 34 vprašanih, kar je 49 %, medtem ko se na pot ne bi podalo 51 % oz. 36 oseb. Čistilne akcije bi se udeležilo 60 % anketirancev, to je 42 oseb, 40 % oz. 28 oseb pa se akcije ne bi udeležilo. Na kolo po označeni poti bi se podalo 60 % vseh anketirancev, 40 % anketiranih pa s kolesom na pot ne bi odšlo. Pod možnost »drugo« 93 % anketirancev ni navedlo predloga, 5 anketirancev, to je 7 %, pa je predlagalo trim rekvizite za opravljanje gibalnih vaj, spoznavanje dreves, nabiranje kostanja, pohod in kolesarjenje po mejah KS Blagovna ter tekmovanje v teku na čas po eni poti. Menim, da bi dobra organizacija, premišljeni dogodki in privlačne teme na pot pritegnile vse vrste generacij anketirancev. Nordijske hoje bi se udeležilo najmanj anketirancev, morda tudi za to, ker je to »novodobna hoja« in je ljudje še ne poznajo in si jo napačno definirajo. Razvidno je, da je pot ob krajevnem prazniku že uveljavljena, saj bi se je udeležilo največ anketirancev.

28

3.2 SWOT8 analiza možnosti pohodništva kot oblika rekreacije

Na podlagi analize anket, pripomb in predlogov anketirancev ter osebnega spraševanja, sem izdelala analizo načrtovanja pohodniške poti po KS Blagovna, s poudarkom na naravnih lepotah in rekreativnih aktivnostih. Rezultati le te so prikazani v nadaljevanju v obliki SWOT analize. PREDNOSTI - ugodna prometna in geografska lega; - pestrost, raznolikost in privlačnost

naravnega okolja na majhnem prostoru; - različne zvrsti pohodništva na relativno

majhnem prostoru; - ohranjeno podeželje, neokrnjena

narava,(več kot polovico površine pokriva gozd, ribniki);

- prost pristop do izhodiščnih točk; - večja razpoznavnost kraja; - večji obisk manjših znamenitosti; - bogata in pestra naravna in kulturna

dediščina, ki omogoča razvoj tematskih poti in spletanja zgodb ter pozitivnih doživetij na terenu;

- dobro ohranjena krajinska identiteta; - spodbujanje pozitivnih čustev in

sprostitve v naravi; - številne ciljne skupine po motivu; - deloma vzpostavljene kolesarske poti –

povezava na pohodniške poti; - aktivno delovanje društev (različnih

interesnih skupin); - mir in varnost; - preživljanje časa na svežem zraku.

SLABOSTI - poti niso označene, ni oznak, ki bi dajale

jasno sliko, ali je pot zvezna ali ne, po kateri pokrajini poteka;

- neurejene razgledne točke, počivališča – klopce;

- odvisnost od vremenskih razmer; - nepovezanost ponudnikov, tako ob

posamezni poti kot tudi povezava s ponudniki drugih poti;

- pomanjkanje ponudnikov; - nesistematično oz. neustrezno

spremljanje števila pohodnikov; - poškodovane informacijsko usmerjevalne

table na terenu; - nedefinirani skrbniki poti, zato ponekod

nevarne in slabo vzdrževane poti, tipično prelaganje odgovornosti drug na drugega;

- premajhna informiranost in motiviranost lokalnega prebivalstva za to obliko športa;

- premalo vlaganj v spodbujanje zanimanja in zavedanja o pomenu hoje in zato posredno tudi omejen razvoj novih zvrsti pohodništva;

- premalo vlaganj v infrastrukturo; - razdrobljena posestna struktura; - vse aktivnosti temeljijo na prostovoljnem

in bolj ali manj neprofesionalnem delu; - pohodništvo se še vedno pojmuje kot

stranski proizvod in se ga večinoma ne vidi kot tržno zanimive priložnosti, saj je visoko specializiran in zahteva prisotnost in prilagajanje v tovrstnih komunikacijskih in tržnih kanalih;

- problematika na zakonodajnem področju.

8 SWOT – Strenghts, Weaknesses, Opportunities and Threats. SWOT analiza je analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.

29

Za razliko od prednosti in slabosti, na priložnosti in nevarnosti destinacija sama nima vpliva, ker gre za zunanje dejavnike, ki se jih da obvladati le delno in posredno. Priložnosti je potrebno razvrstiti glede na njihovo privlačnost in možnost, da se uresničijo. Prav tako velja za nevarnosti, saj jih je potrebno razvrstiti glede na resnost in verjetnost, da se zgodijo. PRILOŽNOSTI - svetovni trend gibanja k naravi brez

uporabe goriv je v porastu (slogan voda, zrak, svoboda);

- skupna skrb za okolje; - spodbujanje razvoja turističnega

proizvoda kratkih izletov na temo pohodništva;

- spodbujanje sodelovanja različnih dejavnosti (kmetijstvo, šolstvo, gozdarstvo …) pri razvoju podeželja in spodbujanju zavesti o pomenu hoje v naravi za zdrav način življenja;

- spodbujanje pohodniških navad že pri otrocih (v okviru šole in v družini);

- vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med ponudniki javnega, privatnega in civilnega sektorja s ciljem skupnega trženja proizvoda pohodništva;

- povečano povpraševanje po sprostitvi v naravi in čistem okolju, krepitev ekološke zavesti;

- izmenjava informacij in sodelovanje med podeželskimi območji;

- možnosti finančnih spodbud (državni proračun, EU) za razvoj proizvoda pohodništva;

- naraščanje individualnih gostov, ki iščejo neodkrite, neokrnjene kotičke (gostje postajajo vse bolj radovedni in aktivni);

- trend zdravega načina življenja, aktivno in sproščeno preživljanje prostega časa v naravi, ohranjanje psihične in fizične vitalnosti;

- obnova mlinov; - prodaja na domu ob tematskih poteh; - naravoslovni dnevi za osnovnošolce; - študentski in tematski tabori: opazovanje

ptic, proučevanje flore idr.

NEVARNOSTI - neaktivno izvrševanje zastavljenih

razvojnih nalog in ciljev; - prepuščanje skrbi razvoja in vzdrževanja

poti le prostovoljnim društvom; - ekološka preobremenjenost posameznih

poti oz. neprimeren odnos pohodnikov do narave, ko se po njej gibljejo brez vodnikov – iskanje bližnjic, odmetavanje plastenk, papirja in ostalih smeti ob poti, plašenje živali in uničevanje rastlin;

- preveč kratkoročno in preveč profitno usmerjeni prostorski posegi;

- uničevanje narave in infrastrukture zaradi neupoštevanja navodil in neprimernega odnosa do tovrstne ponudbe;

- morebitna neprijaznost domačinov do pohodnikov;

- postavljanje ovir, ograj in onemogočanje uporabe pohodniških poti lastnikov zemljišč, zaradi poudarka na zasebni lasti (potrebno prilagajanje trase poti);

- povečanje onesnaževanja in obremenjevanja okolja;

- centralizacija in pomanjkanje usklajenega delovanja na področju regionalnega razvoja;

- pasivnost: »nihče ne bo delal namesto nas«.

30

4 POHODNIŠKE POTI V KS BLAGOVNA  Ime Blagovna se prvič omenja že okoli leta 1000 za mejno posestvo brežiško-krške škofije v času Svete Heme. Grb Blagovne je prevzet po graščinskem grbu. Na sredini grba so tri ribe, ki označujejo ribnike, število 3 pa pomeni, da so bili gospodje družbeno pomembni. Levo zgoraj in desno spodaj sta polji s simboloma treh graščinskih obrambnih stolpičev. Desno zgoraj in levo spodaj pa sta romanska križa, ki označujeta veroizpoved. Po virih g. Mastnaka je območje dobilo ime iz besede blago. Na tem območju naj bi bila mitnica. Naslednja razlaga pa govori, da naj bi ozemlje dobilo ime po gobah, imenovanih blagve.

4.1 Analiza turističnih znamenitosti v krajih Proseniško, Goričica in Bobovo

Goričica Na severozahodnem delu občine Šentjur v vasi Goričica stoji 383 let stara graščina Blagovna9. V svoji večstoletni zgodovini je dala pomemben pečat kraju. Posebno v 19. in v začetku 20. stoletja je bila tesno povezana z znano šentjursko družino Ipavcev (Turistični vodnik po krajih Občine Šentjur 1997, 44). Danes je Blagovna enonadstropna stavba pravokotnega tlorisa, katere sprednje pročelje je poudarjeno s kamnitim balkonom, ki se opira na štiri stebre in trikotno atiko. V atiki je grb graščine. Nekakšen grb je upodobljen tudi na nagrobnem spomeniku Kuga. Pl. Berksa na šentjurskem pokopališču. Slika 6: Naselje Goričica

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007

Piramide, ki jo je bila strastna ljubiteljica živali Barbara Gadolla dala napraviti za svojo opico, se drži lepa romantična zgodbica. Opica je bila hišna ljubljenka osamele grajske

gospe. Nekoč so imeli v graščini pleskarje. Ob njih je bila tudi opica, ki je njihovo početje vneto opazovala in ko so ti pleskarji odšli na malico, njihovo delo po svoje dopolnjevala, ko je živahno ustvarjala s čopičem. Pleskarji so se njene pomoči seveda zelo »razveselili«. Eden od

njih se je naslednji dan bril in ker je bila zvedava opica ob njem, ga je seveda vneto opazovala in ko je nanesla prilika, posnemala. Z britvijo si je po nesreči prerezala vratno žilo

in izkrvavela. Grajska gospa jo je v veliki žalosti pokopala v parku in se s piramidastim 9 Priloga 3.

31

spomenikom oddolžila ljubljeni živalci. Pa tudi sicer je v njenem času morala iti za crknjenimi psi in mačkami vsa grajska služinčad v sprevodu (Jože Rataj 2007).

Proseniško in Cerovec z delom mejita na celjsko občino, Zlateče pa na Šentjur. Goričica severno od Rozalije: Pri kmetu Brezinšku ob cesti na Blagovno stoji neogotska kapela na mestu starejšega znamenja iz l. 1760, od katerega je še ohranjen kip Marije kraljice z detetom v naročju, ki je tipično baročno ljudsko delo (Curk 1967, 85). Ker so kip pred dvemi desetletji nepridipravi ukradli, so dobili od tedanjega celjskega opata Friderika Kolšaka v dar kip Srca Jezusovega, ki sedaj stoji v kapeli, ki so jo pred nekaj leti prestavili pred stanovanjsko hišo Trebovcev (Jože Rataj 2007).

Sirček z Blagovne: Sočno skuto zdrobimo z vilicami in pretlačimo, da je lepo rahla. Primešamo ji toliko kisle smetane, da se sirček lepo maže, vendar obdrži obliko. Po okusu

dodamo še sesekljano in zmleto kumino, sol in poper. Dobro premešamo in ponudimo s črnim kruhom. Sirček lahko ponudimo kot malico ali začetno jed (V tej lepi deželi 2006, 10).

► Moj predlog je, da se sirček z Blagovne uveljavi kot avtohtona Blagovnska jed in se ga da dobiti v gostilni na Rajskem otoku. Bobovo Bobovo je zanimivo predvsem zaradi svojega imena, saj najverjetneje izhaja iz rastline bob, ki je množično rasla na tem območju. Pot mimo Bobovega vodi do Ogorelca oz. do deponije sadre »Za travnikom«. To je odlagališče sadre Cinkarne Celje, ki nastane pri proizvodnji titanovega oksida. Gre za mejno območje Občine Šentjur in Občine Celje. Deponija se je začela graditi leta 1985, 86-ega so jo že začeli polniti. V letu 2003 je bil sprejet dopolnjen odlok, da Cinkarna prehaja na suho odlaganje te sadre, kajti do zdaj se je odlagalo z vodo. V dokončni ureditvi se namreč predvideva zelena površina oz. ozelenitev cele površine. To je sprememba prvotnih načrtov, a so si ob tem podaljšali življenjsko dobo za vsaj še 15 let. Gre za zelo zahtevne tehnologije, stiskanje sadre ipd. Po prvem odloku je CC priznala odškodnino tudi KS Blagovna za degradacijo okolja. Iz tistih sredstev se je takrat s 70 % sofinancirala osnovna šola, telovadnica in asfaltirala cesta v Ogorevc. Tudi po tem dopolnjenem odloku CC priznava odškodnino neposredno prizadetim krajanom in krajevni skupnosti, ki ji po posebni pogodbi priznava odškodnino za naslednjih 7 let po cca. 100.000 € na leto. Prav na račun degradacije okolja in odškodnine ima Blagovna danes dobro priložnost, da se načrtno razvija in realno porablja pridobljena sredstva (Jože M. Mastnak 2007). Proseniško – Blagovna Ribnik, ki je pripadal posesti Huga Berksa (v zgodovinskih virih se omenja že v 16. stoletju), je vse do danes ostal mikavna podoba sredi zelene gričevnate pokrajine. Zaradi svoje izjemnosti je postal visoko varovana naravna vrednota državnega pomena. V njem uspeva vodni orešček (trapa natans), ki velja za redko rastlinsko vrsto, v njem se pojavljajo zanimive in ogrožene vrste trstičja in šašja. Je tudi redko življenjsko okolje ogroženih živalskih vrst, kot so bela štorklja (Ciconia ciconia), ki je domovala na dimniku stare kmečke sušilnice v neposredni bližini. Dom bele štorklje to več ni, saj je še enega redko ohranjenih gnezd v začetku aprila letos Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Celje, v sodelovanju z Elektrom Celje uspešno prestavilo na nasproti stoječi betonski električni drog. Ribnik je poln žab, navadne krastače (Bufo bufo) in zelene žabe (Rana x esculenta). Sredi

32

njegove gladine se v razpoloženju drevja, lokvanjev in rogoza zapeljivo bohoti mali, rajski otok (Priloga 4). A ne osamljen, obljuden z ribiči (omogočen je športni ribolov) in pohodniki, ki iščejo kotičke za sprostitev in zabavo v krčmi na otoku (Interno gradivo Rajski otok 2004). Slika 7: Naselje Proseniško

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007 Gre za ribnike, ki obstajajo na tem območju že stoletja. Vsaj nekateri med njimi naj bi nastali kot posledica pridobivanja materiala za izdelavo opeke. Tako ustvarjene kotanje so kasneje zajezili, da so se zapolnile z vodo, v njej pa so gojili ribe, ki so fevdalni gospodi šle v slast zlasti v času pogostih potov, saj so si tudi na vodi živečo perjad smeli privoščiti v prostem času, tako da so se – v nasprotju s tlačanskimi podaniki – postili kar ob bogato obloženih mizah. Menda pa naj bi ti ribniki imeli tudi strateški obrambni pomen – ob morebiti turški nevarnosti bi bilo mogoče z izpustom vode poplaviti obe dolini okrog griča z grajskimi poslopji in tako bistveno olajšati obrambo. In prav dejstvo, da je iz teh z vodo napolnjenih kotanj možno to vodo kadarkoli tudi izpustiti, je tista značilnost, po kateri se ribnik bistveno razlikuje od jezera. Tega namreč praviloma ni mogoče izprazniti (prim. Blejsko, Bohinjsko, Sedmera triglavska jezera idr.), delna izjema so samo akumulacijska jezera, ki pa so le nekakšni zadrževalniki vode za potrebe vodnih elektrarn, bližnjih industrijskih objektov, umetnega namakanja (prim. Šmartinsko ali Slivniško jezero). Da je tukajšnja nemško govoreča gospoda za blagovnska vodna zajetja vedno uporabljala le poimenovanje ribnik, ne pa jezero, dokazuje tudi na Proseniškem nastali avtohtoni priimek Tajhmajster, ki ga je dobil domačin, kateremu je bila poverjena skrb za delo z ribniki (nem. Teich je slo. ribnik, Tajhmajster je torej bil oskrbnik ribnikov oz. ribnikar). Če bi se pred stoletji, ko so nastajali priimki na področju nekdanje habsburške monarhije, uporabljalo namesto ribnika ime jezero, bi tu nastal priimek Seemeister, poslovenjeno pisano Zemajster (nem. See je slo. jezero), in ne Tajhmajster. Pa tudi med domačini splošno uporabljamo poimenovanje virt, domnevno izhajajoče iz nem. Weiher »ribnik« oz. Wehr »jez« (Majdič 2007, 14). POŠ Blagovna in vrtec Blagovna Na podlagi sklepa deželnega šolskega sveta za Štajersko v Gradcu je bila z odlokom št. 460 z dne 16. januarja 1884 ustanovljena samostojna enorazredna ljudska šola. Šolski okoliš je nastal iz vasi Goričica, Ogorevc, Proseniško, Repno, Sv. Rozalija in Cerovec. Za prvo učilnico so določili hišo v Goričici št. 2, ki je bila last graščine Blagovna (takratna lastnica je bila Magdalena Berks). Po graščini je dobila šola tudi ime Blagovna, čeprav v občini ni

33

nobene vasi s tem imenom. Šolska soba je bila temna in vlažna in za učilnico zelo neprimerna. Pouk se je pričel šele 16. avgusta 1886. Najemnino je plačal krajni šolski svet Sv. Jurij ob južni železnici v višini 30 goldinarjev. Ljudje in krajni šolski svet so takoj spoznali, da učilnica ne ustreza učnim namenom, zato so bili leto pozneje najeti drugi šolski prostori na Proseniškem. Tako imenovani »Simončičev salon« je oddal v najem gostilničar in posestnik Franc Majcen. Ta učilnica je bila nekoliko boljša od prve. Prvo leto je šolo obiskovalo 86 otrok. Zaradi stalnega naraščanja števila šoloobveznih otrok se je šola v šolskem letu 1900/01 razširila v dvorazredno, pouk pa je potekal še do 15. februarja 1902 v edini učni sobi, v "salonu". Takratni učitelj je poučeval drugi razred dopoldne, prvega pa popoldne. Zato se je krajni šolski svet odločil za zidavo novega šolskega poslopja. V ta namen je kupil od posestnika Teichmeistra v kraju Proseniško ob okrajni cesti stoječo hišico s hlevom, njivo in travnikom za 600 goldinarjev. Temeljni kamen za novo šolsko poslopje so položili 17. junija 1901. Premožnejši posestniki so darovali ogromno lesa, potrebnega za novo šolo. Tako je zraslo v ponos kraju novo šolsko poslopje, zidano za dvorazrednico, s primernim upraviteljskim stanovanjem in sobo za učiteljico. Vsa stavba s šolsko opremo je stala takrat 11.600 kron. Novemu šolskemu poslopju so priključili šolski vrt ter igrišče in sadovnjak. Šola se je 17. februarja 1902 preselila v lastno šolsko poslopje. 17. januarja 1945 so partizani šolo zažgali, da se v njej ne bi naselila okupatorska vojska. Zgorela je streha, večina stropov in podov ter pohištvo in učila. Verjetno je zgorela tudi kronika. Jeseni 1945 so šolo obnovili, tako da se je pouk lahko začel. Vpisanih je bilo 80 otrok. Vsi so zbirali prispevke za obnovo. Otroci so zaslužili, ko so igrali igrice. Veliko pa so sami delali, saj so leta 1947 opravili 341 udarniških ur. Leta 1951 je bila šola končno obnovljena. Baje so se za to odločile vse organizacije v kraju ob kresu, ko so praznovali obletnico OF (Šolska kronika OŠ Blagovna 2004).

4.2 Analiza turističnih znamenitosti v krajih Zlateče, Repno in Primož Primož Poseljenost v bronasti dobi nam dokazuje najdba bronaste sulice v Primožu. Cerkev Sv. Primoža in Felicijana je iz 18. stoletja. Že v 14. stoletju je morala stati tu cerkev. Mimo cerkve Sv. Primoža in Felicijana je peljala rimska cesta iz Celja proti Ptuju. Glavni oltar Sv. Primoža in Felicijana je baročen. Mojster ni znan. Cesar Friderik III. je tej cerkvi leta 1457 podelil privilegij sejma, ki se je vsako leto odvil 9. Junija (Interno gradivo KS Blagovna). Slika 8: Naselje Primož

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007

34

Po pripovedovanju Jožeta Rataja se na Primož nanaša legenda, ki je vezana na t.i. Petelinjo jamo (kraškega izvora). Ta legenda namreč govori, da so se kmetje, ki so poznali to jamo, tja zatekali v času turških vpadov. Tako Turki nikoli niso našli domačinov. Nekoč pa naj bi eden od domačinov v jamo prinesel petelina. Petelin, ki ga seveda ni možno pregovoriti, da ne bi kikirikal, je s svojim petjem izdal lokacijo te podzemne jame. Domačine so Turki našli, zato

jamo domačini še danes poznajo po tem imenu.

Razbojnik Guzej10 v naših krajih še vedno živi. Še bajajo o razbojnikovih dogodivščinah, celo

nove plasti se vesijo na staro vsebino. In nihče več ne ve, kaj je bilo res in kaj ne. Najpomembneje je izluščiti jedro. To jedro je za ljudi strnjeno v preprosti, a na moč

pomembni ugotovitvi, ki je socialno sporočilo: jemal je bogatim in dajal revnim. Če ga ne bi bilo, tudi Guzeja ne bi bilo. Dejstvo je, da večina pripovedi ohranja predvsem to sporočilnost

(Strašek, Tiran 1995, 61).

Zlateče V Zlatečah je bil rudnik zlata (Priloga 6). Zlato so kopali do konca Napoleonovega vladanja, nato pa so ga zaprli. Gomilna grobišča v Zlatečah so iz železne dobe. Jože Rataj navaja, da se je pred leti v lokalnih medijih pojavilo, da so tu kopali zlato že grofje Celjski, kar pa ne drži. Edino doslej znano dejstvo je zaprtje in pečatenje rova, kar je razvidno iz starih rudarskih knjig. Konec delovanja zlatokopa namreč sega v čas okoli 1813–1814, ko so rov zapečatili Francozi v času Ilirskih provinc. Slika 9: Naselje Zlateče

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007

10 Priloga 5.

35

Repno Na hribčku, 369 m nad morjem, stoji baročna cerkev Sv. Rozalija. Cerkev je nastala iz zaobljube župlanov za časa kuge, ki je razsajala v letih 1625–1646. Cerkev je zgrajena iz kamenja opustošenega gradu na Lipici; prezbiterij 1646, je gotski, ladja cerkve je bila dograjena okoli leta 1666. Vsa tri krasna vrata, izdelana v baročnem slogu v globoki rezbariji, so posebnost na tej cerkvi. Vrata so nastala takrat, ko je bila zgrajen ladja cerkve, leta 1666. Obnovljena so bila leta 1978. Hrib je zelo obiskana izletniška točka, od koder je čudovit razgled (Turistični vodnik po krajih Občine Šentjur 1997, 44). Slika 10: Naselje Repno

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007 Za zgodovino glasbe pa je pomembno, da je komponist dr. Gustav Ipavec spesnil na čast največjega Rozalijinega zvona, katerega je leta 1756 vlil Gašpar Boltažar Schneider in je imel čudovito mehak lep glas, znano pesem »Iz stolpa sem« (Curk 1967, 52). ► V sklopu načrtovanja pohodniških poti so na Rozaliji že postavili razgledno granitno smerokazno tablo. Prikazujem jo v prilogi 7.

4.3 Analiza turističnih znamenitosti v krajih Lokarje, Dole in Cerovec Lokarje: »V bolj strnjenem vzhodnem delu vasi Lokarje leži velika Safarjeva domačija, ki jo sestavljajo stara in nova stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, kozolec, svinjak, drvarnica in kašča. Hiša je pomemben predstavnik stavb, ki so jih gradili investitorji z vrha družbene lestvice. Zgrajena je iz dobrega gradbenega materiala, visok socialni status njenega lastnika pa se odraža tudi pri izdelavi kvalitetne arhitekturne členitve. Stanovanjska hiša je ob breg prislonjena, vrhkletna zidana hiša s predelano črno kuhinjo. Nastala je okrog leta 1930. Zgrajena je iz kamna in v celoti ometana. Stavbo krasijo fasadna č1enitev (lizene, obrobe oken) in polkrožno zaključen kamnit kletni portal. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja, somema dvokapnica (prvotno čopa) je prekrita s cementnim zareznikom) (Interno gradivo KS Blagovna).

36

Slika 11: Naselje Lokarje

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007 Dole V Dolah je poznano predvsem po PGD Lokarje. Društvo deluje že več kot 135 let. Slika 12: Naselje Dole

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007 Cerovec Partizanska bolnica Zima – Bolnišnico, kot podzemni bunker, so zgradili domačini leta 1944, po naročilu štaba XIV. divizije. Prostor so poiskali v gozdu Šohta, v jarku, ki ga domačini imenujejo »zlaka«. Tu je bila zagotovljena voda in možnost zakrivanja sledov dostopa v zimskih mesecih. V neposredni bližini so postavili bunker za hrano, za evakuacijo ranjencev pa še dodatni bunker pri Mariji Dobju. Prve ranjence je bolnišnica sprejela avgusta 1944. V času delovanja bolnišnice se je tu zdravilo 124 ranjencev. Februarja 1945 je bila odkrita, a so

37

ranjence pravočasno premestili na varno. Med NOB je v borbi proti okupatorju padlo 19 domačinov. Njim v spomin je na podružnični osnovni šoli Blagovna spominska tabla (Interno gradivo KS Blagovna). S kmetije Žonta v Cerovcu lahko na konju odjezdite naravnost do partizanske bolnice Zima. Lokacija: v gozdu ob avtocestnem počivališču Zima (iz celjske smeri pred izhodom za Dramlje). Peš s počivališča Zima (l min) ali s kmetije Žonta (15 min) oz. z avtom po cesti iz smeri Žepina (3km). Slika 13: Naselje Cerovec

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007

38

5 STRATEGIJA  TRŽENJA  TURISTIČNEGA  PROIZVODA  POHODNIŠTVA  V KS BLAGOVNA 

5.1 Sistematizacija pohodniških poti Določitev vrst pohodniških poti in njihova sistematična delitev je naloga, ki se je lahko lotimo na različne načine. Pri izbiri kriterijev pa se moramo ozirati predvsem na osnovne značilnosti posamezne poti, njihov pomen v okolju in trženjski vidik ponudbe. Slika 14: Sistem pohodniških poti Vir: Prirejeno po: Strategija razvoja pohodništva v Sloveniji, 2005 Pri izbiri kriterijev, kako razdeliti pohodniške poti, sem se ozirala predvsem na osnovne značilnosti posamezne poti, njihov pomen v okolju in trženjski vidik ponudbe. Lokalne poti so krajše in pomembne predvsem v lokalnem okolju, namenjene tako za uporabo domačinom (dvig kvalitete bivanja v lokalnem okolju), kot tudi turistom za dopolnitev primarne turistične ponudbe kraja (Strategija razvoja pohodništva v Sloveniji 2005, 45).

PO V R S T AH

PO POMENU

REGIONALNE

LOKALNE

Športno rekreativne

poti

Tematske poti

Naravoslovne poti

REKREACIJSKE PEŠ POTI

SPREHAJALNE POTI

Krožne Obhodne

NARAVNE DRUGE TEMATSKE

GOZDNE DRUGE

Lahke * Zahtevne** Zelo zahtevne***

39

Poti delimo tudi po namenu oz. motivu za hojo ter po osnovnih značilnostih (tematiki) posamezne poti. Grafični prikaz mojih predlogov se nahaja v prilogi 8. Rekreacijske pešpoti so naravne, urejene in v naravi označene poti, ki potekajo načeloma pod drevesno mejo. Skrbniki so različne organizacije, npr. gozdna gospodarstva, lokalne turistične organizacije, turistična društva, lokalne skupnosti in drugi. Označevanje ni enotno in je odvisno od skrbnika. Motiv in način hoje je prav tako sproščeno in aktivno preživljanje prostega časa v zdravem in naravnem okolju in ohranjanje psihičnih in telesnih sposobnosti: zahtevnost terena je manj zahtevna (Strategija razvoja pohodništva v Sloveniji 2005, 46). ► Predlog rekreacijske pešpoti: - Kot manj zahtevno rekreacijsko pešpot predlagam krožno traso 1: Igrišče Blagovna –

Rajski otok – Graščina Reifenstein – Tičnica (Lovska koča) – Ribiška koča – Grajski log – Igrišče Blagovna.

- Nordijsko hojo, tek oz. hitro hojo predlagam na malo zahtevnejši krožni trasi 2: Igrišče Blagovna – Grajski log – Ribiška koča (na drugo stran jezera, razgledna točka) – Tičnica – Graščina Reifenstein – Sadovnjak Gajšek – Rajski otok – Igrišče Blagovna in traso 3: Igrišče Blagovna – Po Novem naselju – Rajski otok – Sadovnjak – Bobovo – Gornje Zlateče – Graščina Reifenstein – Igrišče Blagovna.

► Predlagam, da se v sklopu prostorov KS Blagovna uredi izposojevalnica športnih rekvizitov (uradne ure), kjer se izposoja palice za nordijsko hojo, kolebnice in trim rekvizite za opravljanje gibalnih vaj. Sprehajalne poti so urejene in ne nujno v naravi označene poti, ki potekajo v naseljih in v bližini naselij. Skrbniki so predvsem lokalne skupnosti oz. komunalna podjetja, lahko pa tudi krajevne skupnosti, turistična društva in druge organizacije. Motiv in način hoje je predvsem sprostitev, uživanje svežega zraka, kratek sprehod, popoldanska rekreacija v naravi ipd (Strategija razvoja pohodništva v Sloveniji 2005, 46). ► Predlog sprehajalne poti:

- Predlog krožne trase 1: Igrišče Blagovna – Cerovec jasa – Grajski log – Ribiška koča – Rajski otok – Novo naselje Blagovna – Igrišče Blagovna.

- Predlog obhodne trase 2: Igrišče Blagovna – Rajski otok – Graščina Reifenstein – Tičnica – Sv. Rozalija.

- Predlog trase 3 z začetkom na Sv. Rozaliji: Cerkev Sv. Rozalije – Lokarje – Cerkev Sv. Primoža in Felicijana.

Tematske poti so tiste poti, ki jih označujejo skupne lastnosti, posebnosti, tematika. ► Predlog tematske poti:

- Kot tematsko pot predlagam obstoječo optimalno traso, ki jo poznamo predvsem kot pot ob krajevnem prazniku KS Blagovna. Predlagam, da je to osrednja tematska pot, na kateri se bodo vrstili različni dogodki in bo vezana na tematiko: prireditev, zgodb vezanih na naš kraj, zgodovino, življenja ljudi. Za to traso poti bom v poglavju 6 podala celoten projektni predlog. Trasa: POŠ Blagovna – Graščina Reifenstein – Sv. Rozalija – Kuharjev mlin – Partizanska bolnica Zima – POŠ Blagovna oz. variantna dopolnitev POŠ Blagovna – graščina Reifenstein – Sv. Rozalija – Lokarje – Sv. Primož in Felicijan – Dole – Kuharjev mlin – Partizanska bolnica Zima – POŠ Blagovna.

40

Naravoslovne poti so poti, na katerih so obiskovalcem predstavljeni in razloženi predvsem naravni procesi, oblike in pojavi. Po navadi so predstavljene z informativnimi, opozorilnimi tablami, informativnimi vodniki ali drugim informativno-promocijskim materialom, kot so npr. zloženke ipd (Strategija razvoja pohodništva v Sloveniji 2005, 47). ► Predlog naravoslovne poti:

- Predlog krožne trase 1: Igrišče Blagovna – Graščina Reifenstein – Bobovo – Deponija sadre – Igrišče Blagovna.

- Predlog obhodne trase 2: Igrišče Blagovna – Grajski log – Ribniki pri ribiški koči - Rajski otok.

V kolikor bi bila možnost, da se na parceli 263/33 (priloga 5), ki pripada občini Šentjur, lahko uredi gozdni park oz. ob tem, naravoslovna učna pot okoli ribnikov, je potrebno sodelovanje z Zavodom RS za varstvo narave, območno enoto Celje. Če gre za zaščiteno območje in ogrožene vrste posameznih habitatov, zavod v sodelovanju z občino oz. s krajevno skupnostjo opremi učne poti in postavi informacijske table z zakonskim in načrtnim poseganjem v naravo. V načrtu je gradnja mostička, ki bi omogočila dostop na otok tudi z druge strani. Ker na tem območju grobi posegi v naravo niso dovoljeni, mora biti gradnja mostička temu prilagojena. Slika 15: Primer mostička

Vir: Gradivo Rajski otok, 2007 Habitatni tip je rastlinska ali živalska združba kot značilni del ekosistema, povezana z neživimi dejavniki na prostorsko opredeljenem območju (Zavod RS za varstvo narave 2006). Gozdni prostor ne prenese masovnega turizma, saj je temeljna predpostavka zanj sonaravni, trajnostni, na ekoloških zasnovah sprejemljivi turizem, kjer se okolje v imenu turizma ne uničuje in kjer se gozd ne zapira pred ekološko naravnanimi turističnimi programi. Gozdne učne poti so priložnost spoznavanja razgibanega utripa gozda, ki bogati doživetja turistov. Ko želimo organizirano odpirati gozd za turizem kot pljuča bogate narave, se moramo zavedati, da stihijsko vdiranje v gozd in uničevanje njegovih vrednot nimata nič skupnega s pravim, sodobnim in civiliziranim turizmom (Rožič 2006, 10).

41

► Predlagam postavitev opozorilnih in informativnih tabel o: zaščitenem vodnem oreščku, nastanku otoka, flori in favni, lokvanju, rogozu, žabah, štorkljah, labodih, račkah, ribah, deponiji ipd. ► Izhodišče je vedno pri POŠ Blagovna oz. na igrišču Blagovna, ker je tam urejen parkirni prostor. V načrtu je (priloga 9) prizidek k šoli, oder vezan na obstoječo telovadnico, klubski prostor za vsa društva in prostor za potrebe KS Blagovna. V športnem parku (Igrišče Blagovna) je na eni strani igrišča predvidena steza za balinanje, na drugi strani steza za skok v daljino ter igrišče za badminton in odbojko s trdo podlago. ► Moj predlog je, da se v športnem parku postavi tudi miza za šah (priloga 10), ki bo podaljšala sprehod marsikateremu sprehajalcu, združila različne generacije lokalnih prebivalcev in vlila društveno tekmovalni duh v samo traso poti. Regionalne poti oz. poti regionalnega pomena potekajo po širšem območju posamezne regije. Lokalne poti KS Blagovna želimo v prihodnosti povezati z regionalnimi potmi, ki nemalo kdaj prečkajo naše kraje. ► Možna je navezava na »Križjurjenje«. Organizira ga študentski klub mladih Šentjur – ŠKMŠ (Info Šentjur 2006). Prav tako aktivno Planinsko društvo Šentjur organizira veliko izletov, na katere bi se bilo možno priključiti in našo pot tako intenzivneje tržiti. Tu so še tematske poti Po poteh naravne in kulturne dediščine ter Pohod z baklami na polnočnico ipd. Sistemizacija pohodniških poti med drugimi prednostmi omogoča predvsem enostavnejše posredovanje informacij po različnih kriterijih poti, lažjo orientacijo v okolju, jasnejše oblikovanje pričakovanj in doživetij ob izbranih poteh, učinkovitejše trženje in oblikovanje blagovne znamke v okviru turistične ponudbe kraja. Pri tem je potrebno poudariti, da so vse pohodniške poti namenjene tako domačinom kot »turistom« oz. ljudem iz drugih krajev. Vizija razvoja turističnega proizvoda pohodništva Vizija razvoja produkta pohodništva v KS Blagovna je zasnovana na dveh nivojih, in sicer tržnem in razvojno-izobraževalnem. Razvojno-izobraževalna vizija razvoja pohodniškega proizvoda se nanaša predvsem na aktivnejšo popularizacijo tovrstne rekreacijske aktivnosti v sami KS, vključno z aktivno medijsko promocijo, kot so reklame in vabila v lokalnem časopisju Šentjurčana, Šentjurskih novic, Šentjurskem mesečnem biltenu, krajevnem časopisu Blagovnčan ipd.). Pomembno je tudi osveščanje o pomenu hoje v naravi za zdravje in aktivnejše zastopanje tovrstnih vsebin v izobraževalnih procesih, tako v okviru formalnega (osnovno) šolskega sistema, kot tudi v okviru ostalih, tudi posrednih, izobraževalnih aktivnostih, povezanih z rekreacijo in zdravim življenjem. Tukaj se navezujem na podružnično osnovno šolo Blagovna in na športna društva. Navedene aktivnosti so namreč pomembne za prepoznavanje pomena in vloge pohodništva za zdravo življenje in dolgoročno zagotavljajo večje povpraševanje po tovrstnem produktu tudi s strani domačinov. Tržna smer vizije je usmerjena k oblikovanju atraktivne pohodniške ponudbe. Spodbuditi bo potrebno ponudnike storitev gostinstva, opreme, zanimivosti in dogajanj ob poti ipd. Umestitev ponudbe v regionalni prostor bo zahtevala spodbujanje konkurenčnosti,

42

inovativnosti in kvalitete proizvodov kakor tudi povezovanje ponudnikov. Glede na trenutno, nepovezano pohodniško ponudbo, predlagam trženje proizvoda pohodništva v okviru programa »Združimo srca« ali »Za zdravo prijateljstvo in močno srce«. Predlagam sodelovanje z bližnjim zdraviliščem (npr. Terme Olimia) ali posameznimi regijskimi turističnimi kmetijami, ki bi svoje goste popeljali po naših poteh. Predlagam tudi da Šentjurski Hotel Žonta svojim gostom ponudi možnost dnevnih sprehodov po Blagovni ipd.

5.2 Strateški cilji razvoja in trženja proizvoda pohodništva Vsak ima v svojem delovanju določene cilje. V fazi strateškega planiranja je zaželeno cilje analizirati in jih dokumentirati. S cilji se začrta želena situacija. Služijo kot dobra notranja kontrola, tako da se lahko kasneje izmeri uspeh pri približevanju situaciji (Analiza strateških elementov 2005). 1. Vzpostavitev celostne mreže lokalno označenih in trasiranih pohodniških poti, ki bodo

združevale raznovrstno in kvalitetno vsebino na vseh ravneh ponudbe in bodo, ob pešačenju, omogočale spoznavanje celotne regije.

2. Dvig razpoznavnosti proizvoda pohodništva lokalnega prebivalstva. 3. Dvig ozaveščenosti in izobraženosti s področja zdravega življenja in vloge hoje pri tem,

ozaveščenosti za trajnostni odnos do narave ter odgovoren odnos do vseh dejavnikov ponudbe in raznolikega načina življenja v okviru ponudbe lastnega kraja.

4. Povezava vsebin in trženja s kolesarskimi, konjeniškimi in drugimi podobnimi potmi. 5. Partnersko povezovanje pri trajnostnem in načrtnem razvoju pohodništva ter vzdrževanje

in označevanje pohodnih poti. 6. Aktivna e-povezava na posamezno samostojno predstavitev poti in aktualizacija spletne

predstavitve poti s shematskim prikazom zahtevnosti/prerez poti, fotografskimi posnetki poti v naravi in možnostjo realnega spoznavanja poti na spletni strani KS http://www.ks-blagovna.com/.

7. Izdelava promocijskega (in kartografskega) materiala na regionalni in lokalni ravni, ki bo ponujala konkretne ponudbe s ceno, trajanjem, zahtevnostjo in primernostjo poti za posamezne skupine pohodnikov, vsebino, organizatorjem (npr. pohodne poti za družine, generacijo 50+ oz. aktivne seniorje, mlajšo aktivno generacijo).

8. Vzpodbujanje vzpostavitve ustrezne dodatne ponudbe ob poteh v skladu z zahtevami zakonodaje in okolja oz. oživitev in prodaja izdelkov domače obrti, vzpodbujanje organizacije dogodkov ob poteh ipd.

5.2.1 Opredelitev pohodniškega proizvoda in povezovanje z ostalo ponudbo

Ciljno usmerjen pohodniški proizvod naj bi poleg osnovnih podatkov, kot je npr. osnovni opis poti, dolžina, čas, višinska razlika, zahtevnostna stopnja, ipd., vključeval tudi spoznavanje naravne, kulturne, etnološke in zgodovinske dediščine, nastanitvene zmogljivosti, gostinsko ponudbo in drugo izven penzionsko ponudbo (vodništvo, izposoja opreme, informacije, prireditve in druge komplementarne storitve pohodništvu) (Strategija razvoja pohodništva v Sloveniji 2005, 59). Za uspešen razvoj in učinkovito trženje pohodništva morajo biti izpolnjeni naslednji osnovni pogoji:

43

- urejena pohodniška infrastruktura (urejene, vzdrževane in v naravi označene poti, počivališča ob poti, kakovostna ureditev ponudbe ob poti oz. ob zaključkih poti – npr. vasi v dolinah);

- urejeni odnosi glede skrbništva oz. vzdrževanja in upravljanja ter financiranja pohodniške infrastrukture tako na lokalnem kot regionalnem nivoju;

- partnersko sodelovanje na lokalnem in regionalnem nivoju med prostovoljnimi, ljubiteljskimi dejavnostmi, lokalnim gospodarstvom in javnim sektorjem;

- sprejete ustrezne dopolnitve in spremembe pravnih podlag, pomembnih za razvoj infrastrukture in storitev, povezanih s pohodništvom – pravna ureditev pohodniških poti;

- aktivno sodelovanje domačinov in vseh, ki sestavljajo proizvod pohodništva. Pohodniški proizvod naj bo podprt z: 1. Promocijsko-informativnim materialom in pospeševanjem prodaje (tiskana promocijska

brošura s karto oz. zemljevidom na lokalni ravni destinacije). 2. Enotno signalizacijo: Vse pohodniške poti, zlasti osrednja lokalna pot, mora biti primerno

označena tudi v naravi (v skladu z zahtevami in omejitvami okolja in pravne regulative); označbe naj bi opisovale ime poti, zahtevnostno stopnjo, dolžino poti in čas. Pohodniški proizvodi se v informacijskih materialih lahko dodatno označijo z znakom, ki označuje posebnost posameznega proizvoda in obvezno s težavnostjo poti oz. njihovo primernostjo za posamezne interesne skupine (npr. družinske poti se opremi npr. s pravljičnimi junaki značilnimi za destinacijo ipd) (Strategija razvoja pohodništva v Sloveniji 2005, 63).

3. Drugimi možnimi komunikacijskimi tržnimi aktivnostmi, kot so ciljno usmerjeni gigant plakati za pritegnitev pozornosti in spodbuditev želje po hoji v naravi – namig za izlet, osveščanje predvsem domače javnosti z vsebino zdravega načina življenja ter nagradne igre za vzpodbujanje pohodniških aktivnosti.

Vloga in odgovornost izvajalca projekta pri razvoju in realizaciji proizvoda pohodništvo: Vloga izvajalca projekta je pri razvoju in realizaciji proizvoda pohodništva zelo pomembna. Izvajalec mora pripraviti strateške dokumente, oblikovati projektno skupino in koordinirati vse sodelujoče pri razvoju pohodništva. Prav tako mora zbrane podatke analizirati. Naloga izvajalca je tudi obveščanje lokalnega prebivalstva in javnosti ter izvajanje promocijske, trženjske in informacijske aktivnosti. Organizacijska in komunikacijska oblika povezovanja ponudnikov pohodniškega proizvoda: V prvi fazi predlagam ustanovitev neformalnega interesnega združenja (projektna skupina pod okriljem KS), ki bi interesno povezovala ponudnike pohodniškega proizvoda. Projektna skupina bi bila v prvi fazi sestavljena iz predstavnikov ključnih partnerjev. Projektna skupina bi skrbela za učinkovito komunikacijo in koordinacijo razvojnih in tržnih aktivnosti ter koordinacijo reševanja vseh problemov, ki so povezani s pripravo za intenzivnejši in učinkovit razvoj ter trženje pohodniške ponudbe, kar med drugim pomeni tudi predlaganje sprememb pravnih podlag za pospeševanje možnosti razvoja pohodništva, lobiranje, iskanje virov financiranja razvoja. Aktivnosti in finančno nagrajevanje članstva v okviru projektne skupine (interesne skupine, zveze), kot tudi nadaljnja pravno formalna oblika sodelovanja je stvar dogovora članov projektne skupine.

44

Skrbništvo in pospeševanje kakovosti v okviru proizvoda pohodništva: V interesu je, da je tako imenovana »javna infrastruktura« urejena in vzdrževana. Skrbnik ali upravljalec posamezne poti je tako lahko tudi organizacija ali nova gospodarska družba, ki bi bila ustanovljena po principu javno-zasebnega partnerstva, kar pomeni, da je med ustanovitelji tudi lokalna skupnost (občina), ki iz občinskega proračuna zagotovi določen del sredstev za namensko vzdrževanje »javne infrastrukture«. Druga, da skrbništvo posamezne poti prevzame lokalna turistična organizacija ali lokalna skupnost. Vir financiranja je občinski proračun (namenska sredstva za vzdrževanje in razvoj javne infrastrukture), prav tako pa se lahko v prihodnosti dodatno financira tudi iz različnih drugih aktivnosti (prodaji pohodniških kart, spominkov, vodnikov ipd). ► Predlagam, da se ažurno spremljajo aktualni javni razpisi, tudi razpisi Evropskih skladov, na podlagi katerih se lahko zagotovijo določena dodatna sredstva po svoji namembnosti. ► Predlagam, da skrbništvo nad potjo prevzame eno izmed aktivnih društev, tako vsaj dokler se ne ustanovi organizacija oz. društvo, ki bi tak projekt skrbniško podprlo. Na področju pospeševanja kakovosti je potrebna: - redna organizacija pohodov po označenih poteh; - priprava in uveljavitev kriterijev poteka, urejenosti in označenosti vsaj centralne

pohodniške poti; - vzpostavitev načina redne kontrole vzdrževanja poti; - spodbuditi konkurenco organizatorjev pohodniških doživetij in hkrati sodelovanje vseh pri

ohranjanju narave in infrastrukture pohodniške ponudbe; - preverjanje ustrezne usposobljenosti in znanj s poudarkom na vsebinah, kot so odnos do

gosta, animacija, anketiranje gostov in ponudnikov; - zbiranje razvojnih idej v okviru posamezne destinacije in izvajanje inovativnih pristopov

k izvajanju ponudbe ob pohodniških poteh.

5.2.2 Povzetek glavnih problemov oz. razvojnih ovir Ključni problemi za doseganje razvojne vizije in strateških ciljev so naslednji (Povzeto po: Razvojni program podeželja 2003-2010): - nepovezanost posameznih ponudnikov, nemotiviranost za skupen razvoj in razvoj posebne

ponudbe, nezaznavanje in neprepoznavanje podjetniških priložnosti; - ni prepoznavnih individualnih nosilcev za razvoj posameznih dejavnosti; - nepovezanost na področju promocije – parcialnega pristopa; - pomanjkljivo sodelovanje med ponudniki in organizacijami na ožjem in širšem območju

ter z občino Šentjur; - ni količine in kvalitete kmetijskih proizvodov; - tržne možnosti niso preverjene; - neurejenost oz. neopremljenost nekaterih vaških središč; - pomanjkljivi prostorski plani in urbanistični načrti; - visoki stroški urejanja infrastrukture; - nenadzorovan razvoj poti; - uničevanje oznak poti – vandalizem; - neustrezno označevanje poti (zmedeno, »skrito«); - zaviranje razvoja zaradi skromnih finančnih rezultatov v primerjavi z drugimi

dejavnostmi.

45

Vzroki za te probleme so naslednji: - nerazrešeni lastniški odnosi, nezainteresiranost lastnikov objektov; - strah pred investiranjem, nepoznavanje investicijskih virov, nestimulativna finančna in

kreditna politika; - pomanjkanje iniciativnosti prebivalcev; - nezavedanje lastnih potencialov, pomanjkanje informacij. Osrednji problem za doseganje zastavljenih strateških ciljev je v nepoznavanju in neprepoznavanju priložnosti, ki jih za zvišanje življenjskega standarda omogoča razvoj turizma in rekreacije ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. V prilogi 11 prikazujem članek o poteh, ki je bil objavljen v lokalnem časopisu Šentjurčan in je nastal na podlagi ključnih dilem, ki so se pojavile na 1. sestanku Odbora za ureditev poti po Blagovni.

46

6 IZVEDBENI DEL POHODNIŠKIH POTI 

6.1 Priprava na izbor pohodniške tematske poti Ker se je v mojem kraju pojavil interes, da bi se na tem območju uredile pohodniške poti, smo se organizirali in začeli z delom. Ustanovili smo projektno skupino, kjer smo preučevali možnosti, ali se naše poti sploh lahko uveljavijo. Zastavili smo si realne cilje in se odločili, da se projekta lotimo načrtno, postopno in dolgoročno. Sama sem si na podlagi opravljenih raziskav kot del lokalne turistične ponudbe, izbrala le nekaj (najbolj poznanih) poti ter pri tem upoštevala, da se kot izhodiščni kriterij ureditve upošteva predvsem naša dediščina, posebne značilnosti in ugodna geografska lega. Tematski predlogi, ki jih bom v nadaljevanju podrobneje opredelila, pa predstavljajo kriterij dodatne ponudbe. Poudarim naj, da izbrane tematske poti ne bodo izključevale ostalih (možnih). Izbrano bo pač tržna sinergija različnih elementov dediščine, ki bi lahko sicer spadali tudi v druge tematske poti, vendar jih bom za potrebe projekta združila v predvideno ponudbo. Gost oz. pohodnik bo tako lahko obiskal samo posamezno točko, eno izmed tras ali celotno tematsko območje.

6.2 Zasnova poti območja Namen ukrepa je urediti vsebinsko in geografsko zaokrožene poti, ki bodo povezovale posamezne nosilce in pri obiskovalcih ustvarjale motive za obisk, hkrati pa zagotavljale možnost prodaje storitev in izdelkov. Pri analizi anket sem ugotovila, da nihče ni pripravljen tržiti svojih storitev in izdelkov, ker jih razen ranča Žonte in gostilne Modro nebo v Lokarjah dejansko ni. Na območju pa delujejo tudi dve živilski trgovini, Kea in Golež. Ljudje se na delo večinoma vozijo v Šentjur in Celje. Na našem območju pa imamo umetno gojišče šampinjonov, ki bi se ga v prihodnosti ob ustrezni angažiranosti dalo uspešno tržiti, ter gostilno Rajski otok, ki predstavlja dobro priložnost, da se niz ponudb strne v privlačno zaokroženo celoto. Seveda pa se pri ureditvi omenjenih poti ne sme omejevati ali ovirati že obstoječih dejavnosti v tem prostoru. Zasnova poti Oblikovanje in koncipiranje pohodniških poti mora biti takšno, da povezuje obstoječe in predvidene odseke kolesarskih in peš povezav v sklenjeno in varno omrežje. Shema omrežja načrtovanih povezav mora biti usklajena s plansko predvidenim obsežnejšim urbanističnim omrežjem občin v območju cone (Murania 2006, 6). Idealne rešitve pri oblikovanju pohodniških poti so:

- poti bi naj vsaj po večini bile koncipirane tako, da so ločene od prometnic; - izkoriščanje in izgradnja pločnikov ob primarnih mestnih cestah; - načrtovanje pohodnih poti se usklajuje z upoštevanjem prostorskih kakovosti, in sicer

tako, da uporabnika približajo obstoječim ustvarjenim in naravnim kakovostim prostora;

- upoštevati je treba, da oblikovanje pohodnih poti ne okrne historično privlačnost in prostorsko pojavnost obstoječih ustvarjenih in naravnih kakovosti prostora;

- zahtevna prostorska načrtovanja (npr. prehodi preko vodotokov) se izvedejo tako, da v čim večji možni meri izkoristijo že obstoječe mostove.

47

Pri oblikovanju pohodnih poti je smiselno izkoristiti čim več ustreznih poljskih poti, gozdnih poti, rečnih nasipov, opuščenih tras in nekategoriziranih cest. Te ceste in poti je potrebno delno preurediti in jih ustrezno opremiti. ► Namen ukrepa je opredeliti trase poti s čezmejnimi navezavami preko meja KS Blagovna in Občine Šentjur. Mogoče so tudi navezave oz. združitev ponudbe s konjeniškimi (Konjeniško društvo Blagovna) in kolesarskimi potmi ter prenos modela upravljanja na ostale poti. Označitev poti11:

- izdelava projektne dokumentacije; - izdelava neprometne signalizacije (označevanje in spremljajoča infrastruktura,

izboljšati je treba dostop do lokalne dediščine); - izdelava prometne signalizacije (izboljšati je treba opremljenost ključnih prometnic z

označevalnimi tablami); - postavitev signalizacije (postavitev informacijskih tabel).

Ureditev počivališč in razglednih točk ob poteh ter vključevanje in promocija lokalne ponudbe izdelkov in storitev: Počivališča in razgledne točke imajo poleg osnovne funkcije tudi namen informiranja obiskovalcev in povečanja možnosti za prodajo izdelkov. Idejno zasnovo je treba podpreti s projektno dokumentacijo in se podati v ureditev. Sem spada tudi obnova mlina oz. raziskava, analiza in konceptualni načrt razvijanja dediščine mlinov. Izdaja zloženke oz. zemljevida s predstavitvijo poti, info točkami in opisom etap:

- promocijska gradiva; - promocijske zloženke.

Slika 16: Razglednica Blagovne

Vir: Gradivo KS Blagovna, 2000

11 Priloga 12.

48

6.3 Projektni predlog osrednje pohodniške poti V okviru tega proizvoda se bodo izvedle naslednje aktivnosti:

1. Priprava strokovnih podlag za vzpostavitev skupnih tematskih pohodniških poti na območju KS Blagovna in turistične ponudbe ob teh poteh. Vzpostavljena mreža upravljavcev poti.

2. Priprava načrtov za dopolnilo infrastrukturo (postojanke, gozdni park, počivališče, razgledišče) in za enotno označitev le-teh (namestitev tabel in oznak).

3. Priprava in natis vodnika za pohodnike. 4. Svečana otvoritev pohodniške poti ob Krajevnem prazniku KS Blagovna.

6.3.1 Osrednja tematska pot Kot osrednjo pot sem izbrala že obstoječo pot, ki jo poznamo predvsem pod imenom »Pot ob krajevnem prazniku KS Blagovna«. Ker pot nima urejene zakonite trase, ni označena in je trenutno stanje potrebno obnove, sem se odločila, da jo izpostavim kot osrednjo tematsko pot, na kateri se bodo organizirali dogodki. V dolgoročnem načrtu je, da se postopoma ureja tudi dokumentacija drugih tras poti in se z leti postopoma zaokroži celota v več »Pohodniških poti po KS Blagovna«. ► POŠ Blagovna – Novo naselje – Graščina Reifenstein – Sv. Rozalija – Kuharjev mlin – Partizanska bolnica Zima – POŠ Blagovna

Slika 17: Trasa poti (12.2 km) tudi info točke

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007 Opis poti: Izpred osnovne šole POŠ Blagovna vodi pot po cesti mimo športnega parka Blagovna v notranjost (za igriščem desno) Novega naselja (150 m). Po 260 m hoje navzdol po naselju oz., ko nam pogled seže na ribnik z otokom, zavijemo desno do glavne ceste. Zavijemo levo, potem mimo ribnika z otokom, pri znaku Vodni orešček in Proseniško, prečkamo cesto. Podamo se navkeber po cesti Goričice. Levo stoji konjeniška maneža. Po 410 m prispemo na vrh hriba, kjer se bohoti znamenita Graščina Blagovna – Reifenstein. Od tu se podamo desno po cesti mimo večje kmetije Gologranc. Po 100 m hoje se nam razprostri izjemen pogled na ribnike. Nadaljujemo do transformatorja (300 m), tam zavijemo levo in pot

49

nadaljujemo po travniški poti do prvih stanovanjskih hiš. Zavijemo levo in prečkamo mostiček. Levo navkeber po potki mimo njiv in bogatih travnikov po 600 m prispemo do nekaj hiš ter po 250 m na razpotju cest levo in nadaljujemo pot 700 m do cerkve Sv. Rozalije. Na Sv. Rozaliji stoji granitna smerokazna tabla, ki ponazarja izvrstno razgledno točko na okoliške hribe in vrhove. Pri odcepu zavijemo navzdol po asfaltni cesti mimo naselja Repno. Po spustu 1200 m pridemo do glavne ceste. Prečkamo in naravnost nadaljujemo pot po Goričici mimo križa Marije. Pri prvem odcepu zavijemo desno in pri hiši Kačarjev desno. Držimo se makadamske ceste in po 1000 m pridemo do gozda. Po gozdni poti nadaljujemo pot do Kuharjevega mlina. Pot nadaljujemo naprej mimo ribnika, ki je na levi strani, in nato desno navzgor po travnati cesti (360 m) mimo še enega jezera na levi, proti ranču Žonta, ki nudi tudi ježo in šolo jahanja. Pot nadaljujemo po makadamski cesti 200 m, nato pa pri odcepu zavijemo desno. Po 100 m se podamo desno po gozdni poti. Po 400 m prispemo do travnika, ki vodi naprej do mostu čez avtocesto. Levo zavijemo v notranjost gozda do Bolnice Zime, desno pa do večjega urejenega počivališča. Pred mostom lahko zavijemo levo in po makadamski cesti prispemo do še enega ribnika (500 m). Vračamo se po isti označeni gozdni poti. Ko zapustimo gozd in pridemo nazaj na makadamsko cesto, zavijemo desno in na prvem odcepu (130 m) spet desno. Pot nadaljujemo po makadamski cesti in pri naslednjem odcepu (250 m) zavijemo desno. Po 500 m pridemo do nekaj hiš in se na odcepu usmerimo levo. Spuščamo se po makadamski cesti in po travnih poteh. Pridemo do asfaltne stranske ceste in nadaljujemo pot do blagovnskih ribnikov in ribiške koče (1200 m). Pot nadaljujemo ob jezeru do kozolca, se usmerimo desno po makadamski cesti do dveh hiš, naprej po travnati poti v gozd, desno čez potok. Spet zavijemo desno in po gozdni poti pridemo do konca naselja Grajski log. Zavijemo desno na asfaltno cesto in po 300 m smo na izhodiščni točki, POŠ Blagovna. Trasa ponuja več različnih variant poti. Po končanju ureditve pločnika od šole proti otoku in naprej bo variant še več. Pri variantni dopolnitvi poti ob krajevnem prazniku predlagamo tudi organizacijo minibusa ali kombija, ki bi manj pripravljenim pohodnikom pomagal premagati del poti. ► POŠ Blagovna – Graščina Reifenstein – Sv. Rozalija – Lokarje – Sv. Primož in Felicijan – Dole – Kuharjev mlin – Partizanska bolnica Zima – POŠ Blagovna. Slika 18: Trasa poti – variantna dopolnitev

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007

50

6.3.2 Predlog prireditev na poti Opis atrakcij je smiselno razdeliti na naravne danosti ter na kulturne, ustvarjene danosti. Pri evidentiranju atrakcij velja posebno pozornost posvetiti posebnostim, ki jih drugje po svetu ni mogoče najti; če takih v kraju ni, jih je potrebno ustvariti. Atraktivnost se seveda poveča, če je prireditev primerno dostopna. Glede na rezultate anket se mi zdi smiselno, da se na pot vključijo vsi predlogi in se na podlagi odzivnosti presodi, katere bolj pogosto, če sploh, prirejati. Seznam predlogov je prikazan po lestvici morebitne udeležbe, če upoštevam rezultate ankete. Podanih je še nekaj mojih predlogov in ciljna skupina, ki bi se, glede na rezultate anket najbolj množično udeležila predlaganega dogodka. Tabela 9: Predlogi dogodkov

PREDLOG DOGODKA CILJNA SKUPINA Pot ob krajevnem prazniku KS Blagovna Otroci, mladina, odrasli, upokojenci Čistilna akcija Otroci, mladina, odrasli, upokojenci Kolesarjenje po označeni poti Mladina, mladi zgodnjih srednjih let Orientacijske igre12 Mladina in otroci – učenci POŠ Blagovna Dan nabiralništva gob in zeliščarstva Otroci, odrasli, upokojenci Tematska pot »Lov na Razbojnika Guzeja«

Mladina in otroci – učenci POŠ Blagovna

Nordijska hoja s pohodnimi palicami Mladina, mladi zgodnjih srednjih let, upokojenci

Streljanje na glinaste golobe Odrasli, mlajši upokojenci Pohod po mejah KS Blagovna Otroci, mladina, odrasli, upokojenci Kolesarjenje po mejah KS Blagovna Otroci, mladina, odrasli Tekmovanje v teku na čas po eni poti Mladina, mladi zgodnjih srednjih let Spoznavanje dreves Mladina in otroci – učenci POŠ Blagovna Nabiranje kostanja Mladina in otroci – učenci POŠ Blagovna Tekmovanje v lovu rib s plovcem Mladina, odrasli, upokojenci Cicibanov pohod Otroci – učenci POŠ Blagovna Pohod po snegu Mladina, odrasli Čarovniški pohod za pusta Mladina in otroci – učenci POŠ Blagovna Nočni pohod z baklami Otroci, mladina, odrasli, upokojenci

Iz analize raziskave lokalnega prebivalstva je razvidno, da so ljudje v veliki meri pripravljeni sodelovati pri »Akciji čiščenja pohodniških poti« (35 %), kakor tudi pri urejanju okolja (32 %) in organizaciji prireditev 23 %. Zato predlagam, da se pred vsemi dogodki na vidna mesta razobesijo vabila na take dogodke, obvesti učence in starše POŠ Blagovna ter da se dogodki na veliko objavljajo tudi v lokalnem časopisju in na spletnih straneh. Potrebno je graditi na kakovosti in dobri organizaciji ponudbe. Ne gre pričakovati, da se bodi vsi dogodki »prijeli«, vendar pa lahko mnogi postanejo tradicionalni in si jih lokalno prebivalstvo »vzame za svoje«.

12 Priloga 13.

51

6.3.3 Predlog ureditve poti in načina trženja Poti na območju KS Blagovna niso označene oz. so pomanjkljivo označene in slabo vzdrževane ter potekajo po tuji lastnini. Ni enotnega označevanja pohodnih povezav, kar povzroča zmedo. Poti tudi niso povezane v celoto in niso nikjer predstavljene. V prilogi 14 navajam pomanjkljivosti predlagane poti od POŠ Blagovna do Bolnice Zime. Primer predlagane signalizacije ► Predlagam, da se na potrebna mesta markirajo Knafelčeve markacije. Ker Planinsko društvo pri nas še ni ustanovljeno, predlagam, da se na pot podajo dobri poznavalci teh poti, kot primer navajam Romana Marzeka ter Ivana Juga, ter s pomočjo deležnikov KS Blagovna in Odbora za pohodniške poti na tem območju uredijo potrebno signalizacijo. Markacija je znak, ki označuje planinsko ali pohodniško pot. Pohodniška markacija je bela pika v rdečem krogu. Za izdelavo, markiranje, vzdrževanje in kažipote praviloma skrbijo planinska društva oz. planinci. Markacisti narišejo markacije na drevesa, večje skale ali druge primerne objekte, praviloma vedno na desni strani v smeri hoje. Markacijo v obliki bele pike in rdečega kroga je pri nas uvedel Alojz Knafelc (1859–1937). Na začetku poti je tudi smerna tabla (kažipot) z napisom kam vodi pot in časom hoje. Zraven je tudi oznaka kategorije poti glede na njeno zahtevnost. Pozimi, ko zapade več snega in pokrije markacije na skalah, morajo biti poti označene z zimskimi markacijami. To so visoki (4-5 m) jekleni drogovi z usmerjenimi puščicami, ki kažejo smer in so rdeče barve (Wikipedija 2006). Slika 19: Knafelčeva markacija

Vir: Lastna fotografija, 2007 Markacija, ki nas vodi po gozdnih učnih poteh, se nekoliko razlikuje od tiste, ki označuje potek planinskih oz. pohodnih poti in je v obliki rumene pike in zelenega kroga. Na začetku poti je tabla z napisanimi razdaljami in časom hoje, prav tako pa nas po poteh vodijo kažipoti. Za izdelavo, markiranje, vzdrževanje in kažipote po gozdnih poteh skrbi zavod za gozdove Slovenije (Murania 2006, 6). Gozdne učne poti so označene poti skozi gozd, opremljene s poučnimi besedili na tablah in z drugimi poučnimi napravami, namenjenimi poljudnemu pridobivanju znanja o krajini, gozdu, naravi in gozdarstvu. Poleg imena gozdna učna pot se lahko pojavljajo tudi druga imena (naravoslovna, turistična, naravoslovno zgodovinska, oglarska itd.) (Šport mladih 2006).

52

Slika 20: Gozdna učna markacija

Vir: www.zgs.gov.si/ ► Kot enotno signalizacijo za označevanje pohodniških poti predlagam lesene table z rumenimi napisi. Lesene table pristneje sovpadajo z naravo. Na sliki se dobro vidi tudi ločena signalizacija navezave na kolesarsko pot. Predlagam, da se kot taka postavi tudi pri nas. Slika 21: Primer lesene orientacijske table

Vir: Lastna fotografija, 2007 ► Za primerjavo podajam primer pločevinaste table prebarvane z obstojno rdečo barvo in belimi napisi. Takšna tabla je zelo dobro vidna, tudi vzdrževanje je enostavno. Slika 22: Primer pločevinaste orientacijske table

Vir: Lastna fotografija, 2007 ► Pri Cerkvi Sv. Rozalije in pri Partizanski bolnici Zimi predlagam postavitev jeklene škatle, v kateri je na vrvico privezan žig, nekaj pisal, nujnih telefonskih številk ter knjiga pohodnikov. Knjiga mora biti v vrečki, da jo spreminjajoče vremenske razmere ne poškodujejo.

53

Slika 23: Primer jeklene škatle

Vir: Lastna fotografija, 2007 Slika 24: Primer žiga

Vir: Lastna fotografija, 2007 ► Ker so na našem območju številni ribniki in posledično dolga zgodovina žab, je potrebno ob glavni cesti Šentjur – Proseniško – Celje postaviti obcestni znak: Pozor žabe na cestišču. Slika 25: Pozor, žabe na cestišču

Vir: Lastna fotografija, 2007 Spremljajoča infrastruktura ► Ob poti je potrebno postaviti večje število košev za smeti. Oskrbnik oz. vzdrževalec poti še ni znan, predlagam pa, da se za to v prihodnjem letnem planu predvidi določena finančna sredstva in pooblasti eno izmed aktivnih društev (primer ŠMD Blagovna). Četudi praksa kaže, da številne urejene poti nimajo košev za smeti, ampak le napis: »Smeti prosimo odnesite s

54

seboj«, predlagam, da se jih vendarle namesti vsaj pri klopeh in na ključnih točkah poti. Menim, da je lažje priskrbeti oskrbnika, kot pa sprejemati neorganizirano odlaganje odpadkov. Priporočam koše primerne za zunanjo uporabo. Koši imajo betonski podstavek, leseno ogrodje in pločevinast odlagalnik za smeti. So zelo stabilni in trpežni. Praznjenje je enostavno. Slika 26: Primer koša za smeti

Vir: www.bolha.si ► Ob poti in na počivališčih je treba postaviti večje število klopi in miz. Ob poti priporočam klopi brez naslonjal, na postajališčih pa klopi z naslonjali in mizami. Da les ne bo propadal, predlagam, da se kemično obdela. Slika 27: Primer predlagane klopi

Vir: www.manutan.si Slika 28: Primer predlagane klopi

Vir: www.manutan.si Slika 29: Primer predlagane mize

Vir: www.imont-dravograd.si

55

► Predlagam, da se v športnem parku Blagovna postavi stojalo za kolesa. Dobrodošlo bo za vse kolesarje, ki se bodo ustavili pri nas, kakor tudi za obiskovalce samega športnega parka, ki je obenem tudi izhodiščna točka naše poti.

Slika 30: Stojalo za kolesa

Vir: www.manutan.si ► Na določenih predelih poti bo potrebno postaviti ograje oz. zaščitne obcestne ograje, kakor tudi mostičke in palisade. Slika 31: Primer ograje

Vir: www.imont-dravograd.si

6.3.4 Izdelava promocijskega materiala Z namenom povezovanja in organiziranega trženja poti je potrebno izdelati in izdati pohodniške brošure, letake, razglednice, prospekte ipd. Smotrno bi bilo pripraviti tudi pohodniški potni list, opredeliti identifikacijo vstopnih in kontrolnih mest primernih za žigosanje pohodnega potnega lista ter pripraviti in izdelati žig. Promocijski letak naj vsebuje:

- splošen potek poti – izhodiščna točka; - informacije o poti – dolžina, višinske točke, čas, težavnostna stopnja, karta; - opis poti; - znamenitosti ob poti in v bližini; - počivališča, ponudbo; - primerne fotografije; - informativni material naj bo primerne velikosti (preveliki niso priporočljivi).

56

6.4 Vrednotenje turističnega produkta

6.4.1 Opredelitev projekta Razvoj pohodništva prepoznavam kot perspektivno dejavnost, ki temelji zlasti na izkoriščanju lokalnih potencialov in bližine uveljavljenih turističnih centrov. Razvoj območja z osnovno skupno infrastrukturo pa bo omogočal boljše trženje in večjo prepoznavnost. Tabela 10: Opredelitev projekta

IME PROJEKTA: POHODNIŠKE POTI PO KS BLAGOVNA

NAMEN: - analiza obstoječega stanja pohodništva v kraju; - razvoj integralnega turističnega produkta na področju pohodništva, ki bo popestril turistično ponudbo območja; - identifikacija in izboljšanje identitete območja.

STANJE: - neurejene nemarkirane poti in spremljajoča ponudba; - neurejeni lastninski odnosi.

CILJI: - urediti tržno zanimivo in kakovostno pohodniško pot; - organizirati privlačne in ljudem zanimive dogodke na poti; - vzpodbuditi zdrav način življenja in podkrepiti društveni duh prebivalstva.

NOSILEC PROJEKTA: KS Blagovna

FINANČNI VIRI: - lastni viri – KS Blagovna; - občinska sredstva; - državna sredstva; - EU sredstva.

POTREBNE AKTIVNOSTI: - izdelava analize stanja kot podlage za nadaljnji razvoj produkta; - zasnova tras poti; - zasnova spremljajoče potrebne infrastrukture; - izdelava osnovnih dogodkov za posamezne ciljne skupine; - animacija in prilagoditev ponudbe; - organiziranje za izvedbo in nadaljnji razvoj in trženje.

ČASOVNI OKVIR: 2007: 1. Postavitev granitne smerokazne table na

57

Sv. Rozaliji. 2. Pogovori z lastniki zemljišč in lastniki

objektov. 3. Pridobitev potrebne dokumentacije. 4. Izdelava celostne podobe. 5. Začetek urejanja poti. 2008: 1. Nadaljevanje urejanja poti ter ureditev

osrednje poti do krajevnega praznika. 2. Pridobitev ponudnikov – dodatna

ponudba ob poti. 3. Pridobitev dodatne potrebne

dokumentacije. 4. Organizacija vsaj 2 tematskih dogodkov

na poti. 5. Promocijski letak. 2009: 1. Nadaljevanje urejanja poti ter ureditve

odcepov. 2. Ustanovitev planinskega društva.

PRIČAKOVANI REZULTATI: - organiziran razvoj in trženje dejavnosti; - vzpostavljena osnovna infrastruktura v območju in s tem zagotovljena večja varnost in prepoznavnost; - večje število ponudnikov in njihova visoka usposobljenost; - ustvarjanje dodatnega dohodka in pogojev za nove zaposlitvene možnosti; - popestrena turistična ponudba območja; - povečana prepoznavnost območja.

UTEMELJITEV PROJEKTA: Ključni segment ponudbe je:

- ponudba rekreacije oz. pohodniška pot in navezava na konjeniške ter kolesarske poti;

- ponudba hrane in pijače ter animacije na poti;

- ponudba na osnovi naravne in kulturne dediščine.

6.4.2 Partnerji projekta KS Blagovna ne more učinkovito komunicirati z vsemi deležniki, ki so ponudniki posrednih in neposrednih storitev pohodništva. Zato se mora oblikovati strategija ključnih partnerjev z definirano vlogo in odgovornostmi na osnovi katerih bo krajevna skupnost boljše sodelovala.

58

Tabela 11: Morebitni partnerji in njihova vloga

PARTNER VLOGA KS Blagovna – NOSILEC PROJEKTA

Nosilec poti, upravljalec poti, organizacija prireditev in pohodov, skrb za varstvo narave, investitor in soinvestitor določenih programov, sodelovanje pri pripravi strateških dokumentov.

POŠ Blagovna in vrtec

Organizacija orientacijskega tekmovanja, sodelovanje pri obvzgojnih procesih – gozdna učna pot – park.

ŠMD Blagovna Skrbnik in vzdrževalec poti, spodbujanje domačega prebivalstva za sodelovanje pri raznih akcijah, tekmovanjih, tudi na področju ohranjanja naravne in kulturne dediščine, urejanjem okolja.

PDG Lokarje, ČD, Organizacija prireditve in pohoda. Konjeniško društvo Blagovna

Organizacija prireditve in pohoda.

Upokojenci Organizacija prireditve in pohoda. RK Organizacija prireditve in pohoda, usposabljanje in izobraževanje

v športnih aktivnostih. TIC Šentjur Razvoj in oblikovanje novih pohodniških proizvodov, promocijska

– trženjska aktivnost, sodelovanje pri pripravi strateških dokumentov.

Razvojni center Kozjansko

Razvoj in oblikovanje novih pohodniških proizvodov, promocijska – trženjska aktivnost, sodelovanje pri pripravi strateških dokumentov, posredovanje podatkov o ostali pohodniški ponudbi.

Agencija za razvoj podeželja

Promocijska – trženjska aktivnost, sodelovanje pri pripravi strateških dokumentov, posredovanje podatkov o ostali pohodniški ponudbi.

6.4.3 Predlog spremljajoče infrastrukture in opreme na osrednji poti Za namen snovanja pohodniških poti smo ustanovili projektno skupino, ki bo usmerjala ureditev, razvoj in delovanje poti. Odbor sestavljajo: Mateja Berglez (predsednica odbora), Jože Mastnak Marjan, Edi Peperko, Hedvika Pikl, Jože Rataj, Maja Vodeb, Uroš Cingl, Ivan Jug, Breda Županc in Marjeta Gajšek. Člani odbora vseh starostnih skupin pokrivajo vse kraje KS Blagovna in so aktivni na različnih področjih. Skupina odbora še ni zaključena, zato je predvideno, da se k sodelovanju povabi še nekaj »deležnikov«. V tabeli spodaj navajam potrebe po opremi in spremljajoči infrastrukturi, ki bi jo bilo potrebno v primeru realizacije projekta urediti in namestiti na osrednji predlagani poti. Tabela 12: Predlog spremljajoče infrastrukture in opreme

KAJ? KJE? SKUPAJ KOSOV

€ /KOS

SKUPAJ

KLOPCA Z NASLONJALOM

»kotiček« za otokom (1), razgledna točka »pri Cingl« (1), Rozalija (5), ribiška koča (1)

8

KLOPCA BREZ NASONJALA

Kuharjev mlin (2), bolnica Zima (2), razgledna točka »sadovnjak Gajšek« (1), okolica Otoka (2)

7

MIZA Kuharjev mlin (2) 2 KOŠ ZA SMETI igrišče (1), okolica Otoka (2), 11

59

razgledna točka »sadovnjak Gajšek« (1), razgledna točka »pri Cingl« (1), Rozalija (2), Kuharjev mlin (1), bolnica Zima (2), ribiška koča (1)

INFORMACIJSKA TABLA

na izhodišču – kodeks obnašanja pohodnikov, »kotiček« za ribnikom, vodni orešček, labod, čaplja, habitat, lokvanj, rogoz, žabe, ribe, race, Ekonomija, štorklje, konjeniki, razgledna točka »sadovnjak Gajšek«, Graščina Blagovna, Tičnica oz. lovska koča, cerkev Sv. Rozalija, Kuharjev mlin, bolnica Zima, ribiška koča, deponija sadre, PDG Lokarje, blagovnski sirček, konjeniška pot, kolesarska pot, Cerkev Sv. Primoža, Razbojnik Guzej, rudnik zlata, ranč Žonta

22

ORIENTACIJSKA TABLA

izhodišče, vsa razpotja poti

OGRAJA potok desno od Šolinca proti oslom, Zlatečam

1

MOSTIČEK potok za ribnikom, potok pri Šolincu, Dole proti Kuharju, Kuharjev mlin

4

PREHOD ČEZ CESTO

Ekonomija, Močnik 2

GOZDNE MARKACIJE

Vsa gozdna območja, ki so v načrtu poti

UREDITEV CESTE oz. POTI

od Rezarja v notranjost gozda 100 m, Gobec – Kuhar 900 m, proti Rozaliji 200, pri »kotičku« za otokom 20 m

cca. 1300 m

GRANITNI RAZGLEDNI SMEROKAZ

pri cerkvi Sv. Rozalije 1 3000 €

PROMOCIJSKI MATERIAL,OBVESTILA

celotno območje KS Blagovna 1000

STOJALO ZA KOLESA

Športni park Blagovna 1

MIZA ZA ŠAH

Športni park Blagovna 1

MINI BUS ob prazniku KS Blagovna 1 VZDRŽEVANJE POTI

celotno območje KS Blagovna

60

7 SKLEP  Pri razvoju iniciative pohodništva na podeželju je bistveno, da dosežemo boljši življenjski standard podeželskega prebivalstva brez korenitih sprememb lokalne kulture in njene naravne in kulturne dediščine. Realizacija pohodniških poti nima cilja posegati v okolje ter rušiti naravno ravnovesje območja ter mir v njem, temveč je cilj povečati kvaliteto pokrajine ter urejenost okolja. Zagotovo bo uresničevanje naše zamisli naletelo na nasprotovanja posameznih predstavnikov lokalnega okolja, vendar lahko s pravilno predstavitvijo svojih načrtov ter medsebojnim sodelovanjem dosežemo pomemben, za vse deležnike ugoden rezultat. Preglejmo, ali sem cilje, ki sem si jih postavila, tudi dosegla. Proučila sem stanje in raven trenutne ponudbe v Krajevni skupnosti Blagovna. Ugotovila sem, da je večina poti neurejenih, neoznačenih in lastninsko nedorečenih, ponudba ob poti in v sami KS pa šibka. Razen Rajskega otoka, Ranča Žonta in gostilne Modro nebo ponudnikov ni. Izvedla sem anketo med naključno izbranim lokalnim prebivalstvom oz. med interesnimi skupinami in na podlagi opravljenih rezultatov anket izdelala SWOT analizo območja. S pomočjo dobrih pripomb in predlogov ter osebnega pogovora sem dobila dovolj podatkov za izdelavo omenjene analize in s tem dosegla zastavljeni cilj. Nadaljevala sem z analizo znamenitosti po krajih KS Blagovna, raziskala celotno območje KS in se pogovarjala s številnimi domačini. Ker sem se srečala s problematiko pomanjkanja virov za naše območje, sem aktivno iskala vire ustnih informacij. Nato sem oblikovala sistem pohodniških poti, ki je primeren za naše območje. Podala sem primere pohodnih poti ter nekaj predlogov same ureditve. Definirala sem strateške cilje in načine trženja. Predlagala sem osrednjo traso poti, predstavila predloge dogodkov na poti, opredelila projekt, izpostavila morebitne partnerje ter njihovo vlogo. Ugotovila sem, da bi na dogodkih snovan turistični aranžma oz. program pohodništva prispeval k razvoju obravnavanega območja, s povezovanjem lokalne turistične ponudbe znotraj in preko občinskih meja pa bi dosegli boljše sinergijske učinke. Prišla sem do zaključka, da za ureditev pohodniških poti po KS Blagovna vlada zanimanje, ljudje pa vse bolj spreminjajo svoj stil življenja in prosti čas namenjajo prav rekreaciji. Zato mora ponudba na in ob poti vsebovati aktivnosti odkrivanja in uživanja v naravi, zdravja in dobrega počutja v smeri ohranjanja in pridobivanja psihofizične kondicije. Obstoječi ponudniki pa se morajo povezati med seboj ter organizirano v predlagani celostni podobi tržiti bogastvo in zgodbe, ki jih ponuja Blagovna.

61

POVZETEK  V diplomski nalogi sem predstavila osnutek predloga za nadaljnji razvoj pohodniških poti po KS Blagovna in predvidela možnost za razvoj turizma na tem območju. V raziskavi sem ugotavljala pomen razvoja pohodništva za lokalno prebivalstvo. Pri razvoju celotnega območja je potrebno poudariti predvsem vlogo ljudi, ki dandanes predstavljajo ključni element razvoja kraja in s tem doseganja zastavljenih razvojnih ciljev. Motivacija, znanje, izvajanje storitev in medsebojno sodelovanje med ponudniki in domačini so torej temelj kakovostne turistične ponudbe. Ob sprejemanju in umeščanju turistične ponudbe v naše okolje in življenje moramo upoštevati naravovarstvene in družbene norme ter tako zmanjšati možnost ogrožanja narave, njenih prebivalcev in turistov. Potenciali za razvoj pohodništva v KS Blagovna so veliki, stališča lokalnega prebivalstva do razvoja pa pozitivna. Pričakovani pozitivni učinki razvoja pohodništva so organiziran razvoj in trženje dejavnosti, boljša urejenost, varnost in prepoznavnost kraja, večje število kakovostnih ponudnikov, predvsem pa skrb za zdrav način življenja in dvig ravni druženja lokalnega prebivalstva. Z aktivnim vključevanjem v regionalne razvojne plane in z načrtovano vsebino ponudbe lahko pohodništvo postane pomembna komponenta celotne regije in tako hkrati ustvari edinstveno podobo območja. Uspeh je odvisen predvsem od pripravljenosti povezovanja in sodelovanja vseh, ki so neposredno in posredno povezani s to dejavnostjo. KLJUČNE BESEDE: pohodništvo, izletniški turizem, trajnostni razvoj, zdrav način življenja, SWOT analiza KS Blagovna.

62

ABSTRACT  In my diploma work I presented an outline of the proposal for a further development of walking tours around the “Local community Blagovna” and foreseen the possibility of development of tourism in this area. The aim of the research was to find out the meaning of development of walking tours for the local people. It is necessary to emphasise the meaning of people who nowadays represent the key element of development of a place and with it achieving of set developmental goals. Motivation, knowledge, performance of services and mutual cooperation among suppliers and locals are the basis of qualitative tourist offer. When accepting a tourist offer into one’s own environment and life, we have to consider of nature protective and social norms and so reduce the possibility of threatening of nature, its residents and tourists. Potentials for development of walking tours in the Local community Blagovna are great and local people’s viewpoints towards the development are positive. Expected positive effects of development of walking are organized development and trading of activities, better opportunities, safety and recognition of the place, greater number of qualitative suppliers and especially the care for a healthy way of life and a higher level of joining of local people. With an active inclusion into regional developmental plans and with a well planned content of offers, walking may become an important component of the whole region and it can create a unique image of the area. Success depends especially on mutual collaboration and cooperation of all the people who are directly and indirectly connected with this activity. Key words: walking, excursion tourism, sustainable development, healthy way of life, SWOT analysis of the “Local community Blagovna”.

63

LITERATURA IN VIRI  SEZNAM LITERATURE

1. Curk, J. 1967. Topografsko gradivo. Sakralni spomeniki na območju Občine Šentjur

pri Celju. Zavod za spomeniško varstvo Celje.

2. Jeršič, M. 1998. Bližnja rekreacija prebivalcev Slovenije. Geographica Slovenica, 29. Inštitut za geografijo. Ljubljana.

3. Jeršič, M. 1999. Prostorsko planiranje rekreacije na prostem. Ministrstvo za okolje in

prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.

4. Kristan, S. 1993. V gore … Izletništvo, pohodništvo, gorništvo. Radovljica: Didakta.

5. Mastnak, J. 1997. Bufonija, dežela sivorjavih kvak. Šentjur pri Celju: Knjižnica.

6. Stopar Ivan. 1993. Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Kozjanskim in porečjem Save. Ljubljana: Viharnik.

7. Tisdell, C. 2001. Tourism Economics, the Environment and Development. Analysis

and Policy. Cheltenham. Edward Elgar Publishing, Ltd.

8. Zbornik. Rožič. 2006. Stanje in perspektive razvoja turizma v gozdnem prostoru. Ljubljana: Turistična zveza Slovenje, RS Državni svet.

SEZNAM VIROV

1. Brunt, P. 1998. Market research in travel and tourism. Oxford: Butterworth – Heinemann.

2. DeFries, R., Malone T. 1987. Our Common Future. Oxford University Press.

3. Kovač, B. s sodelavci. 2002. Strategija slovenskega turizma 2002–2006. Ljubljana:

Ministrstvo za gospodarstvo RS.

4. Ministrstvo za okolje in prostor RS. 2001. Ocena stanja in teženj v prostoru.

5. Majdič, V. 2007. So na Blagovni ribniki ali jezera? Šentjurčan 258:14.

6. R.A.V.E. Space. 2006. Koncept vrednot prostora v sistemu trajnostnega razvoja. Portorož.

7. Rabellotti, R. 1995. Is there an industrial district model? Footwear districts in Italy and

Mexico compared. Word Development.

8. Strategija trženja slovenskega turizma 2003–2006, STO, 2002.

64

9. Strašek M., Tiran E. 1995. Razbojnik Guzej. Celje: Perfekta.

10. Turistični vodnik po krajih občine Šentjur. 1997. Ljudska univerza Šentjur.

11. V tej lepi deželi. 2006. Občina Šentjur in Razvojna agencija Kozjansko.

12. Vozel, Jani. 2004. Pohodniške poti Posavskega hribovja. Litija: Center za razvoj.

13. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. 2000. Strokovne osnove za

razglasitev kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Šentjur pri Celju.

14. Bolha. 2007. [online]. Dostopno na: http://www.bolha.com/oglas890935 [2. 8. 2007].

15. Ecoturismo. 2003. Tourism in Poor Rural Areas Diversifying the product and expanding the benefits in rural Uganda and the Czech Republic. [online]. Dostopno na:http://www.imacmexico.org/ev_es.php?ID=23339_201&ID2=DO_TOPIC [25. 6. 2007].

16. Imont. 2006. [online]. Dostopno na: http://www.imont-dravograd.si/vrtni_dalje.htm [02. 08. 2007].

17. Integrated tourism planning. 2006. [online]. Dostopno na: http:// www. Unescap . org / ttdw/Publications/TPTS_pubs/pub_1637_tor/pub_1637_tor_ch1.pdf [25. 3. 2007].

18. Interaktivni naravovarstveni atlas. 2007. http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/ewmap.asp [2. 8. 2007].

19. Intersport Bernik. 2007. [online]. Dostopno na: http://www.intersport-bernik.com/?Poletni_program:Pohodni%9Atvo [19. 4. 2007].

20. Križjurjenje. 2007. [online]. Dostopno na: http://www.sentjur.info/index.php?kat=novica&id=465 [1. 8. 2007].

21. Manutan. 2007. [online]. Dostopno na: http://www.manutan.si/klopce-za-park_c_MainAHAHA.html [3. 8. 2007].

22. Mountainwilderness. 2006. [online]. Dostopno na: http: //www .mountainwilderness.si/sl/o-drustvu-mws-in-spletnih-straneh/nacela-iz-bielle [20. 7. 2007].

23. Nacionalno turistično združenje. 2007. [online]. Dostopno na: http://www.ntz- nta.si/default.asp? ID=4001 [19. 4. 2007].

24. Planinsko društvo Šentjur. 2007. [online]. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-

sentjur.si/ [19. 3. 2007].

25. Predlog Zakona o planinskih poteh. 2004. [online]. Dostopno na: www2.gov.si/zak/Pre_Zak.nsf/zak_po_UNID/….[25. 3. 2007].

65

26. Progressive. 2006. Investigating and enhancing the walking experience in Scotland. [online]. Dostopno na: http://www.outdooraccessscotland.com/upload/ Walking % 20in% 20 Scotland %20Final%20Report%2002%2006.pdf [6. 5. 2007].

27. Projekt: Murania. 2006. Oblikovanje skupnega turističnega proizvoda:«Murani – Pohodništvo. [online]. Dostopno na: http://www.murania.si/dokuments/Turist_proizvod_Pohodnistvo.pdf [3. 8. 2007].

28. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011. 2007. [online]. Dostopno na: http://www.slovenia.info/?ppg_strategija_slovenskega_turizma=0&title=Strategija+slovenskega+turizma [22. 3. 2007].

29. Razvojni program podeželja 2003–2010. 2003. [online]. Dostopno na: www.zirovnica.si/.../razvojni%20dokumenti/1.%20Razvojni%20program%20podeelja%202003-2010.doc [20. 7. 2007].

30. Strategija razvoja turističnega proizvoda pohodništva v Sloveniji. 2005. [online].

Dostopno na: http://www.slovenia.info/?ps_razvoj_turisticnih_produktov=0 [22. 3. 2007].

31. Strategija razvoja turizma turistične destinacije Kranjska Gora. 2005. [online]. Dostopno na: http://obcina.kranjska-gora.si/aktualno/ [19. 3. 2007].

32. Strateški cilji. 2005. [online]. Dostopno na: http://www2.gov.si/mju/emris.nsf/0/2D22B20E75A45800C1256E7B006F157E?OpenDocument [14. 9. 2007].

33. Šolska kronika POŠ Blagovna. 2004. [online]. Dostopno na:

http://www2.arnes.si/~oscefm2s/blagovna/index.html [7. 8. 2007].

34. Šport mladih. 2006. [online]. Dostopno na: http://www.sportmladih.net/ [7. 7. 2007].

35. Tematske poti. 2006. Regionalni razvojni center Koper. [online]. Dostopno na: http://www.rrc-kp.si/files/MAK%20-%20vizualne%20Komunikacije_1%20del_31.8.2005.pdf [19. 3. 2007].

36. Walklink.com. 2007. [online]. Dostopno na: http://www.walklink.com/. [19. 4. 2007].

37. Wikipedija. 2006. [online]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Markacija [2. 8.

2007].

38. Zavod za gozdove Slovenije. 2007. [online]. Dostopno na: http://www.zgs.gov.si/?id=438 [8. 8. 2007].

39. Zavod RS za varstvo narave. 2007. [online]. Dostopno na: http://www.zrsvn.si/ [8. 8.

2007].

40. Interna gradiva Krajevne skupnosti Blagovna.

66

SEZNAM SLIK  Slika 1: Okvir trajnostnega razvoja turizma .......................................................................................... 16 Slika 2: Podatki o prebivališču ............................................................................................................... 21 Slika 3: Podatki o pripadajoči interesni skupini ..................................................................................... 22 Slika 4: Podatki o motivu za gibanje v naravi ........................................................................................ 23 Slika 5: Podatki o pripravljenosti sodelovanja anketirancev ................................................................. 25 Slika 6: Naselje Goričica......................................................................................................................... 30 Slika 7: Naselje Proseniško .................................................................................................................... 32 Slika 8: Naselje Primož........................................................................................................................... 33 Slika 9: Naselje Zlateče .......................................................................................................................... 34 Slika 10: Naselje Repno ......................................................................................................................... 35 Slika 11: Naselje Lokarje........................................................................................................................ 36 Slika 12: Naselje Dole ............................................................................................................................ 36 Slika 13: Naselje Cerovec ....................................................................................................................... 37 Slika 14: Sistem pohodniških poti .......................................................................................................... 38 Slika 15: Primer mostička ...................................................................................................................... 40 Slika 16: Razglednica Blagovne ............................................................................................................. 47 Slika 17: Trasa poti (12.2 km) tudi info točke ........................................................................................ 48 Slika 18: Trasa poti – variantna dopolnitev........................................................................................... 49 Slika 19: Knafelčeva markacija .............................................................................................................. 51 Slika 20: Gozdna učna markacija........................................................................................................... 52 Slika 21: Primer lesene orientacijske table ............................................................................................ 52 Slika 22: Primer pločevinaste orientacijske table .................................................................................. 52 Slika 23: Primer jeklene škatle............................................................................................................... 53 Slika 24: Primer žiga .............................................................................................................................. 53 Slika 25: Pozor, žabe na cestišču ........................................................................................................... 53 Slika 26: Primer koša za smeti ............................................................................................................... 54 Slika 27: Primer predlagane klopi.......................................................................................................... 54 Slika 28: Primer predlagane klopi.......................................................................................................... 54 Slika 29: Primer predlagane mize.......................................................................................................... 54 Slika 30: Stojalo za kolesa...................................................................................................................... 55 Slika 31: Primer ograje .......................................................................................................................... 55 Slika priloge 1: Podatki o starosti .......................................................................................................... 74 Slika priloge 2: Podatki o udeleženosti organiziranega pohoda ........................................................... 74 Slika priloge 3: Odnos anketirancev do hoje oz. gibanja v naravi ......................................................... 74 Slika priloge 4: S kom najraje prehodite poti?....................................................................................... 74 Slika priloge 5: Vpliv letnega časa na odločitev za hojo ........................................................................ 75 Slika priloge 6: Vpliv oddaljenosti izletniškega cilja na odločitev za hojo ............................................. 75 Slika priloge 7: Izbira izletniškega cilja izven meja KS Blagovna ........................................................... 75 Slika priloge 8: Podatki o dolžini prehojene poti ................................................................................... 75 Slika priloge 9: Podatki o času prehojene poti ...................................................................................... 76 Slika priloge 10: Opravljate kakšno dejavnost ki bi jo želeli tržiti ob poti?............................................ 76 Slika priloge 11: Pomembnost prireditev za kraj................................................................................... 76 Slika priloge 12: Pohodniški turizem v KS Blagovna? Bi ga sprejeli v svoj kraj? .................................... 76 Slika priloge 13: Letak Rajskega otoka.................................................................................................. 78 Slika priloge 14: Tlorisni posnetek otoka............................................................................................... 78 Slika priloge 15: Notranjost gostilne Rajski otok................................................................................... 78 Slika priloge 16: Skica parcele ............................................................................................................... 79 Slika priloge 17: Nekdanji rudnik zlata v Zlatečah................................................................................. 81 Slika priloge 18: Smerokaz na vrhove.................................................................................................... 83 

67

Slika priloge 19: Rekreacijska pešpot – trasa 1 (5.1 km) ....................................................................... 84 Slika priloge 20: Rekreacijska pešpot 2 – trasa 2 (5.2 km) .................................................................... 84 Slika priloge 21: Rekreacijska pešpot – trasa 3 (4.4 km) ....................................................................... 85 Slika priloge 22: Sprehajalna pot – trasa 1 (4.8 km) ............................................................................. 85 Slika priloge 23: Sprehajalna pot – trasa 2 (3.6 km) ............................................................................. 85 Slika priloge 24: Sprehajalna pot – trasa 3 (3.3 km) ............................................................................. 86 Slika priloge 25: Naravoslovna pot  – trasa 1 (4 km)............................................................................. 86 Slika priloge 26: Naravoslovna pot  – trasa 2  (1.6 km)......................................................................... 86 Slika priloge 27: Makete prizidka .......................................................................................................... 87 Slika priloge 28: V tla fiksirana miza za šah .......................................................................................... 88 Slika priloge 29: Primer opozorilne table............................................................................................... 97  

SEZNAM TABEL  Tabela 1: Vrzel med skupnimi zahtevami za razvoj turizma in skupnimi značilnostmi ruralnih območij15 Tabela 2: Opis tipov pohodnikov _____________________________________________________ 19 Tabela 3: Podatki o starosti _________________________________________________________ 21 Tabela 4: Podatki o udeleženosti organiziranega pohoda__________________________________ 22 Tabela 5: Vpliv letnega časa na odločitev za hojo ________________________________________ 23 Tabela 6: Vpliv oddaljenosti izletniškega cilja na odločitev za hojo___________________________ 23 Tabela 7: Priporočila anketirancev____________________________________________________ 25 Tabela 8: Podatki o udeleženosti dogodkov na poti_______________________________________ 26 Tabela 9: Predlogi dogodkov ________________________________________________________ 50 Tabela 10: Opredelitev projekta______________________________________________________ 56 Tabela 11: Morebitni partnerji in njihova vloga__________________________________________ 58 Tabela 12: Predlog spremljajoče infrastrukture in opreme _________________________________ 58 Tabela priloge 1: Podatki o prebivališču................................................................................................ 71 Tabela priloge 2: Podatki o pripadajoči interesni skupini...................................................................... 71 Tabela priloge 3: Odnos anketirancev do hoje oz. gibanja v naravi...................................................... 71 Tabela priloge 4: Podatki o motivu za gibanje v naravi ........................................................................ 71 Tabela priloge 5: S kom najraje prehodite poti? ................................................................................... 72 Tabela priloge 6: Izbira izletniškega cilja izven meja KS Blagovna........................................................ 72 Tabela priloge 7: Podatki o dolžini prehojene poti ................................................................................ 72 Tabela priloge 8: Podatki o času prehojene poti ................................................................................... 72 Tabela priloge 9: Podatki o poznavanju znamenitosti v KS Blagovna................................................... 72 Tabela priloge 10: Podatki o pripravljenosti sodelovanja anketirancev ............................................... 73 Tabela priloge 11: Opravljate kakšno dejavnost ki bi jo želeli tržiti ob poti? ........................................ 73 Tabela priloge 12: Pomembnost prireditev za kraj ............................................................................... 73 Tabela priloge 13: Pohodniški turizem v KS Blagovna? Bi ga sprejeli v svoj kraj?................................. 73  

68

 

PRILOGE PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK Sem Maja Vodeb, absolventka Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor, smer turizem, in pišem diplomsko nalogo z naslovom »Predlog načrta pohodniških poti po Krajevni skupnosti Blagovna«. Eno izmed poglavij je namenjeno analizi stališč lokalnega prebivalstva do pohodništva v svojem kraju. Vljudno Vas prosim, da odgovorite na naslednja vprašanja, saj mi s tem pomembno pomagate pri pisanju diplomske naloge.

1. V KS Blagovna je veliko danosti za razvoj pohodništva, vendar bi bilo potrebno ponudnike in poti povezati med seboj. Bi bili pripravljeni oditi na organiziran izlet/pohod po tej pokrajini? (Obkrožite).

a) da, če bi bil izlet dovolj zanimiv in pester b) ne, ne zdi se mi dovolj zanimiva ponudba c) ne vem, nisem nikoli razmišljal(a) o tem d) drugo (prosim, navedite)______________________________________________

2. Kakšen je vaš odnos do hoje oz. gibanja v naravi? (Označi z »X«.)

Zelo rad hodim Občasno hodim Sploh ne hodim

3. Kakšen je vaš motiv za gibanje v naravi? (Označi z »X«. Možnih je več odgovorov.)

Užitek v naravi Doživetje narave in svet živali Aktivno preživljanje prostega časa Krepitev telesa in zdravja Psihofizični počitek Razvajanje Spoznavanje in odkrivanje novega Spoznavanje domačinov Spoznavanje zgodovine, naravne in kulturne dediščine Druženje s prijatelji/družino

4. Ali poti najraje prehodite: (Označi z »X«.) Sami Skupaj s partnerjem Z otroki V skupini prijateljev V organizirani vodeni skupini

5. Ali letni čas vpliva na vašo odločitev za hojo? (Obkrožite.) DA NE

6. Ali oddaljenost izletniškega cilja vpliva na vašo odločitev za hojo? (Obkrožite.) DA NE

69

7. Ali bi kot izletniški cilj izbrali tudi cilj izven meja KS Blagovna in občine Šentjur? (Obkrožite.) DA NE

8. Pripravljen-a sem prehoditi do: (Označi z »X«.) Do 3 km Do 5 km Do 10 km Do 20 km Nad 20 km

9. Trajanje izletov. Hodil-a bi : (Označi z »X«.) Cel dan Skoraj cel dan Pol dneva ali manj

10. V KS Blagovna se nahaja veliko kulturnih, naravnih in drugih znamenitosti. Spodaj so navedene le najbolj zanimive, vse ostale, ki pa se jih spomnite ali ste jih že obiskali, jih, prosim, spodaj dopišite sami. Ali jih poznate? (Označi z »X«.)

DA NE Vodni orešček Graščina Blagovna – Reifenstein Cerkev Sv. Rozalije Cerkev Sv. Primoža in Felicijana Kuharjev mlin Partizanska bolnica Zima Ranč Žonta Deponija sadre Ribniki Drugo_____________________________ Drugo_____________________________ Drugo_____________________________

11. Poznate predel/znamenitost/izročilo v KS Blagovna, ki še ni bilo omenjeno in menite, da bi ga bilo smotrno vključiti v program oz. traso pohodniške poti?

12. Kaj ste pripravljeni storiti ali potrpeti za razvoj pohodništva v KS Blagovna? a) Pripravljen-a sem sodelovati: (Obkrožite. Možnih je več odgovorov.)

1 – Pri urejanju okolja 2 – Pri organizaciji prireditev 3 – Pri »Akciji čiščenja pohodniške poti« 4 – Drugo: _________________________________________________________

b) Se ukvarjate s kakšno dejavnostjo, ki bi si jo želeli tržiti ob poti? (Obkrožite.) DA, _____________________ NE c) Kakšni so po vašem mnenju negativni učinki, ki bi jih pohodništvo prineslo v naš

kraj?________________________________________________________________

70

d) Ali bi naše pohodniške poti priporočili tudi: (Označi z »X«.)

DA NE Prijateljem Znancem Ljudem iz drugih krajev Novinarjem Drugo______________________________

e) Ali menite da so prireditve za naš kraj pomembne? (Obkrožite.) DA NE

f) Ali menite, da bi se v naši KS lahko uveljavil pohodniški turizem in ali bi ga sprejeli v svoj kraj? (Obkrožite.) DA DA NE NE DA NE NE DA

13. Ali bi se podali na pot, če bi na njej organizirali: (Označi z »X«.)

DA NE Orientacijske igre (po označeni poti, skrita pisma) Tekmovanje v nordijski hoji (s pohodniškimi palicami) Dan nabiralništva gob in zeliščarstva Pot ob prazniku KS Blagovna Tematsko pot »Lov na Razbojnika Guzeja« Čistilno akcijo Kolesarjenje po označeni poti Drugo_______________________________________ PODATKI O ANKETIRANCU:

1. Starost: (Označi z »X«.) Do 20 let 21- 35 let 36 - 50 let 51 let in več

2. Spol: (Označi z »X«.) Ženska Moški

3. Prebivališče: (Obkroži.) Bobovo Cerovec Dole Goričica Lokarje Proseniško Primož Repno Zlateče

4. Interesna skupina, ki ji pripadate. (Označi z »X«. Možnih je več odgovorov.) Član Konjeniškega društva Član Čebelarskega društva Član Športno mladinskega društva Član gasilskega društva Upokojenec Drugo:_____________________

Najlepša hvala za Vaš čas!

Blagovnčanka Maja Vodeb

71

PRILOGA 2: PREOSTALE TABELE PODATKOV IN GRAFI Tabela priloge 1: Podatki o prebivališču PREBIVALIŠČE ŠTEVILO % Bobovo 3 4 Cerovec 4 6 Dole 3 4 Zlateče 4 6 Goričica 15 21 Lokarje 1 2 Primož 6 9 Proseniško 31 44 Repno 3 4 SKUPAJ 70 100 %

Vir: Od tabele priloga 1 do 13 in slike priloga 1 do 12 rezultati lastne raziskave z lokalnim prebivalstvom, 2007 Tabela priloge 2: Podatki o pripadajoči interesni skupini

INTERSENA SKUPINA ŠTEVILO % Konjeniško društvo 4 6 Čebelarsko društvo 2 3 ŠMD Blagovna 19 27 Gasilsko društvo Lokarje 6 9 Upokojenci 8 11 Drugo 31 44 SKUPAJ 70 100 %

Tabela priloge 3: Odnos anketirancev do hoje oz. gibanja v naravi Vprašanje 2 ŠTEVILO % Zelo rad hodim 40 57 Občasno hodim 29 42 Sploh ne hodim 1 1 SKUPAJ 70 100 %

Tabela priloge 4: Podatki o motivu za gibanje v naravi Vprašanje 3 – Več odg. ŠTEVILO % Užitek v naravi 49 16 Doživetje narave in svet živali

34 12

Aktivno preživljanje prostega časa

29 10

Krepitev telesa in zdravja

49 16

Psihofizični počitek 27 9 Razvajanje 5 2 Spoznavanje in odkrivanje novega

25 8

Spoznavanje domačinov 13 4

72

Spoznavanje zgodovine, naravne in kulturne dediščine

24 8

Druženje s prijatelji/družino

45 15

SKUPAJ 300 100 % Tabela priloge 5: S kom najraje prehodite poti? Vprašanje 4 – Več odg. ŠTEVILO % Sami 11 11 Skupaj s partnerjem 31 33 Z otroki 14 15 V skupini prijateljev 34 36 V organizirani vodeni skupini

5 5

SKUPAJ 95 100 % Tabela priloge 6: Izbira izletniškega cilja izven meja KS Blagovna Vprašanje 7 ŠTEVILO % Da 61 87 Ne 9 13 SKUPAJ 70 100 %

Tabela priloge 7: Podatki o dolžini prehojene poti Vprašanje 8 ŠTEVILO % Do 3 km 4 3 Do 5 km 22 31 Do 10 km 20 29 Do 20 km 15 21 Nad 20 km 9 13 SKUPAJ 70 100 %

Tabela priloge 8: Podatki o času prehojene poti Vprašanje 9 ŠTEVILO % Cel dan 8 12 Skoraj cel dan 31 44 Pol dneva ali manj 31 44 SKUPAJ 70 100 %

Tabela priloge 9: Podatki o poznavanju znamenitosti v KS Blagovna Vprašanje 10 – Več odg. ŠTEVILO % DA NE DA NE

Vodni orešček 58 12 83 17 Graščina Blagovna – Reifenstein

67 3 96 4

Cerkev Sv. Rozalije 67 3 96 4 Cerkev Sv. Primoža in Felicijana

43 27 61 39

73

Kuharjev mlin 37 33 53 47 Partizanska bolnica Zima 68 2 97 3 Ranč Žonta 59 11 84 16 Deponija sadre 36 34 51 49 Ribniki 69 1 99 1 SKUPAJ 70 100 %

Tabela priloge 10: Podatki o pripravljenosti sodelovanja anketirancev Vprašanje 12A ŠTEVILO % Pri urejanju okolja 33 32 Pri organizaciji prireditev 23 23 Pri »Akciji čiščenja pohodniške poti«

35 34

Drugo 10 10 SKUPAJ 70 100 %

Tabela priloge 11: Opravljate kakšno dejavnost ki bi jo želeli tržiti ob poti? Vprašanje 12B ŠTEVILO % Da 0 0 Ne 70 100 SKUPAJ 70 100 %

Tabela priloge 12: Pomembnost prireditev za kraj Vprašanje 12E ŠTEVILO % Da 66 94 Ne 4 6 SKUPAJ 70 100 %

Tabela priloge 13: Pohodniški turizem v KS Blagovna? Bi ga sprejeli v svoj kraj? Vprašanje 12F ŠTEVILO % Da / Da 47 67 Ne / Ne 4 6 Da / Ne 11 16 Ne / Da 8 11 SKUPAJ 70 100 %

74

Slika priloge 1: Podatki o starosti

Slika priloge 2: Podatki o udeleženosti organiziranega pohoda

Slika priloge 3: Odnos anketirancev do hoje oz. gibanja v naravi

Slika priloge 4: S kom najraje prehodite poti?

75

Slika priloge 5: Vpliv letnega časa na odločitev za hojo

Slika priloge 6: Vpliv oddaljenosti izletniškega cilja na odločitev za hojo

Slika priloge 7: Izbira izletniškega cilja izven meja KS Blagovna

Slika priloge 8: Podatki o dolžini prehojene poti

76

Slika priloge 9: Podatki o času prehojene poti

Slika priloge 10: Opravljate kakšno dejavnost ki bi jo želeli tržiti ob poti?

Slika priloge 11: Pomembnost prireditev za kraj

Slika priloge 12: Pohodniški turizem v KS Blagovna? Bi ga sprejeli v svoj kraj?

77

PRILOGA 3: GRAŠČINA BLAGOVNA Dvorec Blagovna – Reifenstein "Dvorec Blagovna stoji na položni ravnici. Na nekdanji kraljevski posesti med rekami Koprivnica, Hudinja in Voglajna, ki jo je 1025 dobil v dar grof Viljem in ki je pozneje prišla v roke krške škofije, so se že zgodaj razvile močne gospoščine, vendar pa je Blagovna nastala šele v novem veku. Leta 1460 je Jošt Soteški prodal Hansu Lichtenberškemu, med drugimi dye imenji zu Wlagam, ta pa je svojemu bratu Sigmundu odstopil štiri in pol imenja zu Blaganei. Albert Dietrichsteinski je 1618 dobil od bratov Hansa in Sigmunda Wagnerja pristavo Blagoinem, jo do 1624 prezidal v dvorec in imenoval Reifenstein. Pod tem imenom je Blagovno upodobil tudi Vischer. Z ženitvijo Dietrichsteinove hčere Regine je posest prišla v roke Gaisruckov, ki so jo 1720 skupaj z vojniškim uradom prodali grofu Leopoldu S. Wurmbrandu. 1771 jo je kupil Kaspar A. pl. Jakomini, 173 Johan Edler p. Gadolla, nato Ignaz pl. Mack in njegovi dediči, že pred 1885 Hugo Ritter pl. Berks in njegova soproga Marija. Berksi so posedovali Blagovno do prve svetovne vojne, med vojno so stanovali v dvorcu begunci, po njej si jo je 1927 pridobil veleposestnik St. Gologranc in je še vedno v posesti te rodovine. Dvorec ima na Vischerjevem bakrorezu štirikrilno zasnovo z arkadnim dvoriščem in štirimi nadstrešnimi vogalnimi stolpici. Na prednji fasadi izstopa tristrani sklep kapele, postavljene v osi stavbe. (KS Blagovna je sliko bakroreza tudi kupila in je zdaj v njeni lasti). Graščina je enonadstropna, ob njej so pomožne gospodarske stavbe, drevesnica in baročno urejen vrt. 1711 je dvorec pogorel. Stavbni izvedenec Johann Weiss iz Maribora je takrat ocenil škodo na 11756 forintov. Ohranjena ni nobena upodobitev, iz katere bi bilo razvidno, če so dvorec se enkrat pozidali v enaki obliki, prav tako ni potrjen podatek, da so dvorec 1861 podrli. Podobo Blagovne iz let 1907–1911 nam je v več risbah iz svoje skicirke ohranil domačin Hinko Kartin. Tu se nam stavba kaze kot enonadstropen dvorec podolgovatega pravokotnega tlorisa s poudarjenim balkonskim vhodom, oprtim s stebri, nadstrešnim stolpičem in prizidanim trinadstropnim stolpičem, značilnim za pozno 19. stoletje. Na dvoriščni strani se pravokotno prislanjata k zasnovi se dve stavbi. Današnja 3 x 12 osna, pravokotna, enonadstropna, delno podkletena stavba je razen balkonskega vhoda oropana vseh pritiklin in je tudi znotraj povsem modernizirana. Na strehi manjka stresni stolpic, prizidani stolp pa so po pričevanju sedanjega gospodarja podrli 1. 1938. Trikotno celo v osi fasade nad vhodnim altanskim motivom je okrašeno z grbom, ki je po pripovedovanju iz štuka. Vse svetlobne in vratne odprtine so utilitarno poenostavljene. Ob osrednji stavbi se stojijo stara, a tudi povsem predelana gospodarska poslopja. Na skici hlevov, ki jo je izdelal Hinko Kartin, je spodaj pripisano, da je nad vhodom v veliki hlev letnica 1786, na drugem, manjšem pa 1792. Obeh letnic ni več (Stopar 1993, 77,78).

78

PRILOGA 4: RAJSKI OTOK IN SKICA PARCELE Slika priloge 13: Letak Rajskega otoka

Vir: Rajski otok, 2004 Slika priloge 14: Tlorisni posnetek otoka

Vir: www.bolha.com Slika priloge 15: Notranjost gostilne Rajski otok

Vir: www.bolha.com

79

Slika priloge 16: Skica parcele Parcela 256/1, 257 ter 258 naj bi bila v posesti lastnikov Rajskega otoka. V tem primeru je Rajski otok mejaš s parcelo 263/33, ki naj bi bila v lasti občine Šentjur.

Vir: Geodetska uprava RS, 2005

80

PRILOGA 5: RAZBOJNIK GUZEJ* Leta 1839 je Šarklova Ana iz hiše na Primožu povila Franca Guzeja. Hiša, ki je stala blizu cerkve Sv. Primoža, je bila krita s slamo, po stari kmečki navadi je imela na sredini lopo, črno kuhinjo z odprtim ognjiščem in na levo ter desno po eno sobo s t.i. štibelcem. Na desni strani sta prebivala Guzejeva starša. Pri hiši je bilo majhno posestvo, ki pa ni zadostovalo za preživetje družine Guzejevo rojstvo na kmetiji pri Škofovih (tako se je reklo v Guzejevih časih), kjer je bila lončarija, danes ne stoji več, je pa na njenem mestu postavljena nova (Strašek, Tiran 1995, 8). Anekdote, ki krožijo o razbojniku Guzeju: PRIMOŽ PRI ŠENTJURJU: Guzajevo rojstvo na kmetiji pri Škofovih, kjer je bila lončarija, hiša ne stoji več, na njenem mestu je postavljena nova.

ŠENTJUR – ZGORNJI TRG: Na sejmu v starem trškem jedru je Guzej imel bližnje srečanje z županom Gustovom Ipavcem, kjer mu izmakne nekaj denarja iz žepa.

DOBRNA: V gostilni pri Drobnetu je Guzaj po krivem obsojen, do je ukradel srebrn pribor. Lastnica gostilne je bila namreč vanj zaljubljena, Guzaj po jo je zavrnil.

JEZERCE: Guzaj je žensko podkoval zaradi obrekovanja. Ko je bila s svojo kočijo na poti v Šentjur, ga je ob srečanju z njim obrekovala, ker ga ni prepoznalo. Naročil ji je naj kupi v Šentjurju zanj žeblje, taksne za čevlje podkovat in na poti nazaj jo prav s temi žeblji podkuje.

PLANINA: V gostilni v Šemišah je imel Guzaj bližnje srečanje z žandarji, ki ga tako lepo oblečenega niso prepoznali. Guzaj jim je plačal liter vina, pod steklenico po pustil listek z napisom: »Tukaj sem bil jst Guzej«.

ŽUSEM (pod Žusemskim gradom): Guzaj je pričakal žensko, ki ga je po krivem ovadila, jo privezal no drevo in tam pustil.

PODSREDA: Guzaj preoblečen v italijanskega trgovca obesi v trgu Podsreda oglas, da kupuje mačke, ki jih bo dobro plačal. Ko domačini iz bližnje in daljne okolice navozijo mačk, jo hitro ucvre in tako osramoti ves kraj.

PREVORJE: Tukaj se je Guzaj največ zadrževal, saj naj bi v tem kraju živela njegova ljubica Barbka. Še danes obstaja Amonov mlin ob Bistrici v bližnji Lopaci, sedaj v lasti Žlofovih, v katerem naj bi živela Barbka s svojim očetom. V Košnici še danes stoji kozolec, v katerem naj bi se pred žandarji skrival Guzaj. Skrival se je v spodnjem zidanem delu, kjer je poskusil izdreti kamen in se tako priplaziti no svobodo, vendar ga je skozi zaprto vrata zadelo žandarjeva krogla in ga ubila. Na prevorskem pokopališču tako lahko obiščemo njegov grob, kjer naj bi se nedaleč nazaj rasla divja vrtnico z roza cvetovi, ki naj bi jo posadila Barbka (V tej lepi deželi 2006, 4).

*Guzaj ali Guzej – uporabljata se oba imena.

81

PRILOGA 6: ZLATEČE – VHOD V ZLATOKOP Slika priloge 17: Nekdanji rudnik zlata v Zlatečah

Vir: Lastna fotografija, 2007

Vir: Lastna fotografija, 2007

Vir: Lastna fotografija, 2007

82

Na vrhu hriba, pri Drenovih (po domače), desno od hiše po potki zavijemo v notranjost gozda. Skoraj neprehodna pot nas pelje do vhoda nekdanjega rudnika. Po pripovedovanju Edija Peperko se je ta rudnik zaprl okoli leta 1812. Zadnja ga je izkoriščala Francoska zlatokopna družba, ki je za to imela tudi koncesijo. Z odhodom Napoleona iz teh krajev, se je tudi zlatokopna družba umaknila in takrat so rudnik prenehali izkoriščati in ga zapečatili. Okoli vhoda v zlatokop lahko vidimo posamezne kamne, ki vsebujejo svetleče delce. Seveda ne gre za zlato, temveč za razne kovine, predvsem baker. Do samega vhoda je otežen teren, saj ga obdaja blato, šavje, trnje. Vidi pa se luknja, ker je bila tu zemlja odkopana do pečine. Luknja gre naravnost v notranjost cca. 1 meter nato pa se odcepi na dve strani, levo in desno in je prav klesana. Nad vhodom je bila pritrjena, cca. 30 let nazaj, litoželezna plošča z nekim napisom, v latinskem ali nemškem jeziku. Menda jo je nekdo ukradel oz. odnesel, morda pa je samo padla dol in se skriva pod težo vsega tega blata. Nekaj dni nazaj je tudi geolog pregledoval to območje. Ven teče na videz čista voda, ki pa je sicer popolnoma neuporabna, saj se je na analizi izkazala kot strupena, ker vsebuje veliko težkih kovin ki jo spremljajo, svinca ipd. Teren bi se lahko očistil, stroj bi pobral vso nesnago, tako znižal kot od terena, voda bi odtekala, nivo vode bi padel, morda bi se voda celo dala izčrpati. Tako bi se dalo urediti mali vhod v rudnik, kar bi bilo za obiskovalce veliko bolj zanimivo. Četudi bi voda ostala, pa se vsekakor da urediti trasa do rudnika in njegova okolica, ki danes onemogoča normalen dostop. Že sam vhod v rudnik in zgodba okoli njega je zanimiva, in torej priložnost da se okoli postavi ograja, razlagalna tabla, morda brunček, klopca ipd.

83

PRILOGA 7: SKICA SMEROKAZNE TABLE NA SV. ROZALIJI Slika priloge 18: Smerokaz na vrhove

Vir: KS Blagovna, 2007

84

PRILOGA 8: GRAFIČNI PRIKAZ PREDLOGOV POTI Slika priloge 19: Rekreacijska pešpot – trasa 1 (5.1 km)

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007 Slika priloge 20: Rekreacijska pešpot 2 – trasa 2 (5.2 km)

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007

85

Slika priloge 21: Rekreacijska pešpot – trasa 3 (4.4 km)

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007 Slika priloge 22: Sprehajalna pot – trasa 1 (4.8 km)

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007 Slika priloge 23: Sprehajalna pot – trasa 2 (3.6 km)

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007

86

Slika priloge 24: Sprehajalna pot – trasa 3 (3.3 km)

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007 Slika priloge 25: Naravoslovna pot – trasa 1 (4 km) Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007 Slika priloge 26: Naravoslovna pot – trasa 2 (1.6 km)

Vir: Interaktivni naravovarstveni atlas, 2007

87

PRILOGA 9: PROJEKT PRIZIDKA K ŠOLI Slika priloge 27: Makete prizidka

Vir: Lastna fotografija, 2007

Vir: Lastna fotografija, 2007

Vir: Lastna fotografija, 2007

88

PRILOGA 10: PREDLAGANA MIZA ZA ŠAH Slika priloge 28: V tla fiksirana miza za šah

Vir: Lastna fotografija, 2007

89

PRILOGA 11: ČLANEK IZ ŠENTJURČANA

OBETAJO SE NAM POHODNIŠKE POTI PO KS BLAGOVNA V sredo, 21. 3. 2007 se je v prostorih KS Blagovna sestal odbor za ureditev pohodniških (športno-turistično-rekreacijskih) poti po Blagovni. Odbor sestavljajo: Mateja Berglez (predsednica odbora), Jože Mastnak Marjan, Edi Peperko, Hedvika Pikl, Jože Rataj, Maja Vodeb (ki bo na temo poti po Blagovni pripravila diplomsko delo), Uroš Cingl, Ivan Jug, Breda Županc in Marjeta Gajšek. Skupina odbora še ni zaključena, zato je predvideno, da se k sodelovanju povabi še nekaj »deležnikov«. Na prvem sestanku je potekala izmenjava mnenj o smotrnosti in načinu ureditve teh poti. V razpravi je bilo ugotovljeno da je ureditev poti smiselna. Njena smiselnost, namembnost ter predvsem interes, pa se bo ugotavljal tudi z anketnim vprašalnikom razdeljenim med različne interesne skupine krajanov. Glede na potencialnega uporabnika (sprva so to krajani) je smiselno urediti rekreacijsko pot na obstoječi optimalni trasi (POŠ Blagovna – graščina – Sv. Rozalija – Kuharjev mlin – Partizanska bolnica Zima – POŠ Blagovna), v obstoječo pot vključiti tudi dopolnitve (POŠ Blagovna – graščina – Sv. Rozalija – Lokarje – Primož – Dole – Kuharjev mlin – Partizanska bolnica Zima – POŠ Blagovna), razmisliti o dodatnih poteh (POŠ Blagovna – graščina – Bobovo – deponija sadre – POŠ Blagovna) ter morda kdaj v prihodnosti razširiti trase poti v druge kraje, občine, jih tematsko obarvati ipd. Pri tem bo potrebno paziti, da bodo poti potekale po javni in ne zasebni lastnini, da bo skupek poti prepoznavna celostna podoba in kot dokončen produkt učinkovita metoda za preživljanje prostega časa, druženje in zdrav način življenja. Ko bo določen teren, ko bodo izbrane vse optimalne trase in bo urejeno lastništvo, se bodo poti lahko začele označevati in urejati. Potrebno bo razmisliti o načinu označitve glavnih znamenitosti, podrobnejši potek poti z opisom naravnih in kulturnih znamenitosti ter »zgodovinskimi pripovedmi pa predstaviti v letaku oz. informacijski brošuri. Predvideno je, da bodo poti vezane na tematiko: prireditev, zgodb vezanih na naš kraj, zgodovino, življenja ljudi. Smotrno in potrebno bo identificirati nosilca poti, ki bo skrbel za vsakoletne prireditve, ki bodo pot »oživele« Zamisli je izredno veliko, tudi tematik in zgodb vezanih na naše kraje, zgodovino in življenja ljudi je na pretek, zato smo prepričani, da bo projekt uspešno zastavljen in bo pot zaživela. Prav tako je skupina odbora odprta za vse predloge in zamisli pri snovanju in izvajanju projekta (Vodeb 2007, 12).

90

PRILOGA 12: PREDPISANA PRAVILA OZNAČEVANJA13 Table se izvedejo v predpisanih vsebinskih, merskih in tehnoloških inačicah, upoštevajo večjezične aplikacije kar potrjuje, da je projekt vizualnih komunikacij v vsej svoji vsebini (črkopis, simboli, barvni sistem) usklajen in temelji na Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, izdan pri Avto-Moto zvezi Slovenije in je vstopil v veljavo v Ur. Listu RS št. 46, z dne 31. maja 2000. Označevanje:

1. do destinacije, 2. v destinaciji do posamezne tematske poti, 3. po tematski poti do ponudnika, 4. informativne table oz. info točke, 5. označevanje produktov.

1. Praviloma se popotnik najprej sreča z obvestilno tablo katera, z likovno vsebino in napisi obvešča udeležence v cestnem prometu o smeri in oddaljenosti lokacije, kjer se nahaja obvestilna tabla s podrobnejšimi označbami tematske poti. Vsebina obvestilne table zajema: krovno znamko, regijo, tu sem, destinacijo v regiji, oddaljenost od podrobnejše informacije o ciljni tematski poti, tematsko pot in legendo. Lokacija postavitve: vstop v regijo, urejena parkirišča, počivališča, bencinski servisi, informacijske točke in druga primerna mesta v smeri destinacije.

Obvestilna tabla

2. V destinaciji do posamezne tematske poti postavljamo obvestilne table, katere z

likovno vsebino in napisi obveščajo udeležence na poti o smeri poteku ene ali več tematskih poti. Vsebina take table zajema: krovno znamko, regijo, tu sem, tematske poti in legendo. Lokacija postavitve: Avtobusna parkirišča, parkirišča, trgi ob prometnicah znotraj tematske poti.

13 Povzeto po Regionalni razvojni center – tematske poti 2006, 17–51.

91

Obvestila tabla

3. V destinaciji po tematski poti do ponudnika postavljamo usmerjevalne table, katere z likovno vsebino in napisi usmerjajo udeleženca na poti o smeri ene ali več tematskih poti ter označevalne table na določeni tematski poti, katerez likovno vsebino in napisi označujejo ponudnika. Vsebina take table v gozdu zajema: krovno znamko, destinacijo, tematsko pot in smer. Pri tem upoštevamo vrstni red usmeritev in sicer smer levo, smer naravnost in smer desno. Pisava na usmerjevlanih tablah je usklajena s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, AMZS, Junij 2000. Barve tabel pa so povzete iz priloge Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, AMZS, junij 2000. Usmerjevalna tabla

92

Posamične usmerjevalne table po tematski poti vsebujejo vsebino: krovno znamko, temtsko pot in smer.

93

Posamične označevalne table vsebujejo vsebino: ponudnika in krovne znamke, postaljene pa so na objektu obratovanja ponudnika.

4. Informativne table oz. info točke so na prvi pogled podobne usmerjevalnim tablam, vendar so vsebinsko prilagojene za aplikacije npr. na sejmu. Vsebina take table vsebuje: krovno znamko, destinacijo in tematsko pot.

5. Cilj postavitve sleherne tematske poti je uspešno trženje produktov. To dosegamo s

kakovostjo in prepoznavnostjo proizvodov, ki so vključeni v verigo krovne znamke. Produkte označujemo glede na njihov karakter z etiketami, obešankami, pasicami, značkami, ipd. po potrebi se to embaliramo v primerno embalažo, osnovna vsebina le teh pa je: krovna znamka, ime in opis produkta in podatki o proizvajalcu. Odnos naštetih likovni elementov je oblikovan tako, da produkt pridobi pečat pripadnosti asociacij krovni znamki in obenem ohrani lastno identiteto. Primer aplikacij: prireditev-plakat.

94

PRILOGA 13: ORIENTIRANJE V NARAVI14 Predlagam, da vzgojiteljice vrtca Blagovna in učiteljice POŠ Blagovna v učni program športne vzgoje ali kot športni dan vključijo orientacijske igre oz. orientiranje v naravi ter vsebine gozdne učne poti. Trije vsebinski sklopi:

- ORIENTACIJSKE IGRE (nevsiljiva aerobna zaposlitev, za vse starosti, del temeljne telesne priprave)

- NETEKMOVALNO ORIENTIRANJE (znajti se-kompas,karta; izbrati najboljšo možnost)

- ŠPORTNO ORIENTIRANJE (tekma) - kontrolne točke Zakaj orientiranje uvrstimo v program športne vzgoje: Je del splošne izobrazbe, prijetna telesna in intelektualna dejavnost, prijeten in nevsiljiv način aerobne vadbe, naravovarstvena zavest, del ekološke vzgoje, športni slog življenja –približevanje tudi drugim oblikam izletništvo, pohodništvo, gorništvo, Izleti po prvobitnejši naravi, preživetje, sodobna športna zvrst, ipd. Orientacijske igre:

1. Po označeni poti, Izlet po označeni poti, 2. Po opisani poti, Izlet po opisani poti, 3. Skrita pisma, 4. Lov na lisico

Različni prijemi pri organizaciji in izvedbi orientacijskih tekmovanj:

- Glede na OBLIKO : proga v ravni liniji, krožna proga, proga brez reda. - Glede POBIRANJA : vrstni red kontrolnih točk ena smer a-ž oz. ž-a, sami izberejo

vrstni red in katero točko Gorniška in tekmovalna različica orientiranja

- Glede na VSEBINO: le prehod proge in obisk x točk in reševanje dodatnih nalog na kartončkih

- Glede OPISA a) kompas+karta, ki že ima vrisane točke b) karta+kompas+podatki(si jih vrišejo ali ne) c) isto kot a in b, le da na startu dobijo podatke le do prve točke tam naprej do druge itd.. Kako pripravimo progo: Priskrbimo topografske karte, naredimo načrt za progo, progo prehodimo, pripravimo potrebno, na progi postavimo oznake, žive kontrole razvozimo na mesta, tik pred startom nekdo prehodi progo- radijska zveza. Organizacija: Zadostno število kart, kompasov, štartne številke, navodila, tekmovalni pravilnik, tekmovalni kartončki, risalni žebljički, flomastri, papir, pisala, digitalna ura, semafor, sodniki+žive kontrole, brezžična radijska postaja, torbica PP.

14 Povzeto po Kristan S. 1993, 34–52

95

PRILOGA 14: UREDITEV POTI IZHODIŠČE, START: IGRIŠČE BLAGOVNA (POŠ Blagovna) 1) RIBNIK Z OTOKOM

- ureditev oz. peskanje poti od Rezarja v notranjost gozda; - potok – ureditev mostička; - naravnost pred potokom – naj se prične učna pot; - čez potoček desno ob ribniku, blato in stoječa voda na potki pod njivo; - klopca za ribnikom – ureditev, tabla, poimenuj ta kotiček; - neurejena okolica ob ribniku z otokom; - pohodniška ponudba malic in kosil pri Leljaku; - oznaka da so tu: labodi, račke, ki imajo hiške v vodi, žabe; - mlade smreke okoli jezera – razmisli o možnosti razvedrila; - koši za smeti, - označbe: pri šoli (več poti, možnosti), ob cesti (ko bo pločnik) ali za otokom, pred

in po mostičku.

2) PREHOD ČEZ CESTO PRI BOŽIČ-KOVAČ PROTI GRAŠČINI - prehod čez cesto – zebra; - tabla, konjeniki – manežo, nekaj o društvu, da tukaj domujejo štorklje, stara slika

današnje podrtije; - desno Gajškov sadovnjak, dovoljenje, od koga zemlja okoli sadovnjaka; - desno, odcep, pot do Bobovega in naprej; - v hrib ob sadovnjaku, pri Gajškovi koči – razgledna točka, koš za smeti,

označbene table.

3) GRAŠČINA - grb, tabla, kapelica; - kaj storiti z botaničnim vrtom?; - možnost v prihodnosti: tržiti s prodajo šampinjonov; - razgledna točka na ribnike pri Cingl – klopca; - pri Cingl levo, dol po travniku (lastništvo?), mini krožna varianta, tabla, spodaj na

cesti, ureditev poti oz. prehoda na drugo stran pri Mastnak; - tabla o zgodovini Tičnice oz. lovske družine (nekdaj židovsko pokopališče).

4) PROTI ROZALIJI (1. Pri transformatorju levo po njivi, travniku; 2. Za Tičnico; 3. Za

Graščino) - pot proti Šolincu, table; - levo od Šolinca ureditev mostička, ureditev poti; - desno od Šolinca, možnost priti na Rozalijo – lesena ograja pri potoku, napis; - od potoka levo gor po potki na Rozalijo, mimo oslov?; - odcep, možnost: desno od Šolinca, na glavno cesto, čez cesto, ribnik pri Vladotu,

kam od tam) Proti ribiški koči? Krožna, krajša varianta? 5) ROZALIJA

- table, 2x levo proti Rozaliji, - na Rozaliji: table, klopce, koši za smeti, smer nazaj, granitni smerokaz; - vdrta cesta, problem parkirišča.

6) POT Z ROZALIJE do KUHARJEVEGA MLINA

96

- dol z Rozalije, po asfaltu, pod Rozalijo; - po nekaj metrih možnost: odcep desno proti Keji – Primož; - prehod čez cesto pri Močnik, luči, usmeritvena tabla; - hoja mimo Laha, manjše razpotje: desno mimo Gobcev; - blato od Kačarjev do Kuharja in naprej po gozdu – peskanje; - predvidoma: do Kuharja iz spodnje strani, iz Primoža in Dol čez mostiček –

označba; - blato, blato, označbe, pesek.

7) KUHARJEV MLIN

- neurejena pot po gozdu, odcep levo na ozko pot, idealno za razbojniško tematiko. - lastnik, Kuharjeva koča – mlin, travnik – trženje – lastništvo, ribnik – prenevarno

za otroke, klopi, table, zgodovina.

8) ŽONTA - samo označitvene table, pri Žonti je lepo urejeno; - eventualni kasnejši dogovor z Žonto glede trženja, možnosti ježe, kosila, počitka.

9) OD ŽONTE PROTI BOLNICI ZIMI

- dve možnosti: 1. vhod desno … tu bi bilo potrebno peskanje ali nekaj, ker je blatno in nazaj po poti do 2. Vhoda;

- 2. vhod desno … urejena, lična ozka gozdna pot; - table, zgodovina.

10) BOLNICA ZIMA

- ličnejša, enotna ureditev okolice, podrto drevje, visok praprot; - table, koši za smeti, klopca; - delovni čas počivališča Zima – odprto samo poleti?

11) POT IZ BOLNICE ZIME – RIBNIK SKOČO – DO IZHODIŠČNE TOČKE

- izhod drugi odcep desno, po asfaltu, na razpotju levo, spust po makadamu do zadnje točke.

12) RIBNIK S KOČO

- table, lastništvo, okoli jezera (konji – Mastnak – Košir); - tudi odcep desno v hrib, razgledna točka, mimo Cirila, po poti, čez potok, okoli

naselja do igrišča; - ali pred kočo desno po gozdni poti za novim Grajskim logom prideš ven pri

Pavlič, naprej do igrišča. 13) RAZNO

- piknik prostor; - gozdni park; - kodeks obnašanja.

97

Slika priloge 29: Primer opozorilne table

Vir: Lastna fotografija, 2007

Vir: Lastna fotografija, 2007