144
PREDAVANJE ZA GASILCA PRIPRAVNIKA PREDAVATELJ: IZTOK LAH

PREDAVANJE NADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCAgz-ormoz.si/media/GasilskaZveza/IZOBRAZEVANJE/... · Pomen nudenja prve pomoči je najbolj nazorno pokazan na shemi reševalne verige. Verigo

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

  • PREDAVANJE ZA GASILCA PRIPRAVNIKA

    PREDAVATELJ: IZTOK LAH

  • POTEK PREDAVANJA PRVE

    POMOČI:

    • Teoretičini del

    • Vaje po skupinah

    • Pisni del izpita

  • TEME PREDAVANJ:

    • Vloga in organiziranost PP in NMP

    • Nudenje PP in NMP

    Ta dva sklopa pa bomo razčlenili na več

    področij.

  • PA ZAČNIMO

  • POMEN NUDENJA

    PRVE POMOČI

    Pomen nudenja prve pomoči je najbolj

    nazorno pokazan na shemi reševalne verige.

    Verigo sestavljajo različni členi, na prvi

    pogled eni bolj drugi manj pomembni.

    Vendar vsi členi med sabo, so zelo povezani in

    odvisni drug od drugega.

  • POMEN NUDENJA

    PRVE POMOČI

    Primer:

    Nekdo hudo krvavi.

    Kaj krvavečemu pomeni on pomaga vrhunska

    oprema in usposobljeni reševalci, ki so

    oddaljeni 20 min vožnje.

    Prisotna oseba mu lahko preši življenje z

    osnovnimi sredstvi in v zelo kratkem času, če

    ve pravilno odreagirati.

  • KAJ JE PRVA POMOČ?

    Prva pomoč je takojšnja in neposredna

    zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovani ali

    nenadno oboleli na kraju dogodka, ki je

    opravljena s preprostimi pripomočki in

    improvizacijo, vključujoč z improviziranim

    transportom

    PP traja toliko časa, dokler ne prispe

    strokovna pomoč ali dokler z bolinkom ne

    dosežemo ustrezne strokovne pomoči.

  • KDO IZVAJA PRVO

    POMOČ?

    Vsakdo je dolžan poškodovanemu

    ali bolnemu v nujnem primeru po

    svojih močeh in sposobnostih

    nuditi prvo pomoč in mu

    omogočiti dostop do nujne

    medicinske pomoči.

  • KAJ JE NMP?

    • NMP obsega NEODLOŽLJIVE

    ZDRAVSTVENE STORITVE oživljanje in

    preprečitev poslabšanja zdravstvenega

    stanja na kraju kjer je prišlo do nastale

    situacije

    • Reševalni prevoz iz kraja dogodka

    • Zdravstvene storitve med prevozom

    • Neodložljive zdravstvene storitve v

    zdravstveni organizaciji

  • KAKO JE ORGANIZIRANA NMP?

    • Služba NMP je sestavni del mreže javne

    zdravstvene službe in je namenjena

    zagotavljanju nujne medicinske pomoči

    • NMP je dejavnost ki, obsega zunaj

    bolnišnični in bolnišnični del in je celota

    • NMP v primeru naravnih in drugih

    množičnih nesreč zagotavlja pomoč, ki je

    zapisana v smernicah za take primere

  • KAKO JE ORGANIZIRANA NMP?

    • V naši občini imamo organizirano

    primarno zdravstveno raven.

    • V zdravstvenem domu je organizirana

    NMP z 24 urnim dežurstvom

    • Razpolagajo z urgentno ambulanto in

    dvema voziloma za NMP

    • Vse resnejše primere pa transportirajo v

    SB Ptuj ali SB Murska Sobota odvisno od

    kraja nezgode

  • KAKO JE ORGANIZIRANA NMP?

    • Služba NMP je sestavni del mreže javne

    zdravstvene službe in je namenjena

    zagotavljanju nujne medicinske pomoči

    • NMP je dejavnost ki, obsega zunaj

    bolnišnični in bolnišnični del in je celota

    • NMP v primeru naravnih in drugih

    množičnih nesreč zagotavlja pomoč, ki je

    zapisana v smernicah za take primere

  • ENO IZMED VOZIL:

  • NUDENJE PRVE

    POMOČI IN NUJNE

    MEDICINSKE

    POMOČI

  • VLOGA IN POMEN GASILCEV PRI PP

    • Gasilci spadamo med t.i. polpofesionalce.

    • Gasilci imamo vozila, ki imajo prednost oz.

    za to prosijo z modrimi lučmi in sirenami

    • Velika prednost pa je tudi poznavanje

    krajev, okoliša, terena,…

    • Gasilci s svojim znanjem in sodobno opremo

    presegamo osnovna sredstva. Poleg nudenja

    PP zavarujemo še kraj intervencije,

    izvajamo tehnično reševanje, nudimo pomoč

    NMP,….

  • VERIGA PREŽIVETJA

  • VLOGA IN NAMEN NUDENJA PP

    • Da lahko poškodovanec v najkrajšem

    možnem času ali najboljšem času pride do

    strokovne pomoči.

    • Veliko krat lahko le pravilno in hitro nudena

    PP reši življenje.

    • Pri poškodbah, ki pa ne ogrožajo življenja,

    pa PP preprečuje nove posledice, zmanjšuje

    invalidnost, skrajša čas zdravljenja,

    rehabilitacije.

  • KLIC NA ŠTEVILKO 112

    • Na tej številki deluje ReCO (13 regijskih in

    en državni center delujejo vse dni v letu 24

    ur na dan)

    • Klic je brezplačen

    • Številko pokličemo ko smo soočeni z nesrečo

    ali potrebujemo pomoč

    • Poskrbeli bodo za najustreznejšo pomoč,

    reševanje, zaščito

  • ŠTEVILKO 112 POKLIČEMO ČE

    • Potrebujemo nujno medicinsko pomoč

    (gasilci, gorski reševalci, jamarji, potapljači,

    vodniki reševalnih psov,…)

    • Opazimo, da naravi grozi naravna ali

    tehnološka nesreča (požar, razsutje,

    iztekanje, grožnja plazu, pretrganje

    povezav,…)

    • Se je zgodila naravna ali druga nesreča in

    potrebujemo inf. o (motnje z pitno vodo,

    elektriko, plinom,…)

  • PRI KLICU SI POMAGAMO Z

    VPRAŠANJI

    • Kdo kliče?

    • Kaj se je zgodilo?

    • Kje se je zgodilo?

    • Kdaj se je zgodilo?

    • Koliko in kdo so ponesrečenci?

    • Kakšne so poškodbe?

    • Kakšne so okoliščine na kraju nesreče?

    • Kakšno pomoč potrebujemo?

  • KAKO PRISTOPAMO

    IN NUDIMO PRVO

    POMOČ

  • Ko ugotovimo, da poškodovanec potrebuje

    našo pomoč, moramo pri nudenju prve pomoči

    pristopati po vedno enakem vrstnem redu

    postopkov.

    To nam zagotavlja pravilno in natančno

    izvajanje postopkov in dela.

    VODDO

  • POSTOPEK UKREPANA PRI PRVI

    POMOČI:

    Načrt nujnega ukrepanja vsebuje pet točk:

    • V VARNOST

    • O ODZIVNOST

    • D DIHALNA POT

    • D DIHANJE

    • O KRVNI OBTOK

  • V - VARNOST

    Varnost je nadvse pomembna prvina pri

    reševanju.

    Zato je potrebno najprej preveriti ali je mesto kjer

    se nahaja prizadeti varno. Šele ko smo prepričani,

    da je varno pristopimo do poškodovanca.

    Zavarujemo:

    • Sebe

    • Poškodovanca

    • Opazovalce

  • O - ODZIVNOST

    Ko pristopimo, do poškodovanega najprej

    preverimo ali gre za stanje, ki ga življenjsko

    ogroža. Preverimo ali je poškodovani pri zavesti ali

    ne. Odzivnost preverimo, tako da poškodovanega

    močno primemo za ramo, ga stresemo in vprašamo

    “Ali ste v redu?“

  • D – DIHANJE in

    DIHALNA POT

    Pri neodzivnih ugotavljamo, če dihajo ali ne.

    Dihanje ugotavljamo tako, da poskušamo čutiti

    sapo in slišati sapo, ter opazujemo prsni koš.

  • O - OBTOK

    Prisotnost krvnega obtoka ugotavljamo posredno s

    tipanjem pulza. Tipanje pulza pri prizadetih, ki so

    v srčnem zastoju ni zanesljivo.

    Najlažje ugotovimo na vratu, zapestju dimljah.

    Poleg števila ugotavljamo moč, polnjenost, hitrost,

    jakost, enakomernost.

  • PET NEPOSREDNIH

    NEVARNOSTI ZA

    ŽIVLJENJE

  • MOTNJA ZAVESTI

    Nezavest (koma, sopor, stupor) je ena izmed

    mnogih motenj zavesti, ki jih poznamo.

    Pri nezavesti se poškodovanec sploh ne odziva –

    koma ali na bolečinske dražljaje – sopor, stupor.

    Ohranjene ima vse življenjske funkcije.

    Prevarjamo 4 x B:

    • Buden

    • Besede

    • Bolečina

    • Brez odziva

  • MOTNJA ZAVESTI

    Nezavest ogroža življenje zaradi:

    • Poškodbe glave

    • Motnje krvnega obtoka

    • Presnovne motnje

    • Zastrupitve

    • Temperature, travme

    • Infekcije

    • Psihiatrične motnje

  • ZASTOJ DIHANJA IN BITJA

    SRCA

    Ugotovimo ali ponesrečenec diha in ali mu bije

    srce.

  • KRVAVITVE

    Preverimo poškodovanca kje in kako močno

    krvavi ter ustavimo krvavitev.

  • ŠOK

    Ugotovimo ali poškodovancu grozi šok.

    Nevarno dogajanje pri katerem popušča krvni

    obtok in vse življenjske funkcije

  • NAGLE

    ZASTRUPITVE

    Pozorni smo na okolico, svojo varnost, na

    vzpostavitev življenjskih funkcij, identifikacjo

    strupa

  • VITALNE FUNKCIJE

    ki jih ugotavljamo pri prvi pomoči so:

    • Zavest

    • Dihanje

    • Pulz

    • Temperatura

    • Krvni tlak

    Funkcije preverjamo ob vsakem prvem stiku in

    to oceno tudi ponavljamo

  • POMEN PREVERJANJA VF

    • Opredelimo resnost težav

    • Ocenimo življenjsko ogroženost

    • Oceni zdravstvenega stanja sledijo nadaljni

    ukrepi prve pomoči

  • KAKO SPROSTIMO

    DIHALNO POT

    Dihala sprostimo s tako imenovanim tojnim

    manevrom (glavo zvrnemo nazaj in dvignemo

    brado):

    • Dlan položimo na čelo in zvrnemo glavo

    • S konicama dveh prstov dvignemo brado in

    rahlo povlečemo naprej

    • Odstranimo vidne tujke

  • KAKO SPROSTIMO

    DIHALNO POT

    Dihala sprostimo s tako imenovanim tojnim

    manevrom (glavo zvrnemo nazaj in dvignemo

    brado):

    • Dlan položimo na čelo in zvrnemo glavo

    • S konicama dveh prstov dvignemo brado in

    rahlo povlečemo naprej

    • Odstranimo vidne tujke

  • KAKO PREVERIMO

    DIHALNO POT

    Dihalno pot preverimo tako da se sklonimo nad

    poškodovanca in opazujemo 10 sek:

    • Dviganje prsnega koša

    • Poslušanje

    • Čutenje diha oz sape na našem licu

  • POLOŽAJI IN

    PRENOS OBOLELIH

    ALI POŠKODOVANIH

  • POLOŽAJ ZA

    NEZAVETNEGA

    Stabilni bočni položaj:

    • Pokleknemo ob poškodovanca in izravnamo

    obe nogi

    • Desno roko položimo ob poškodovanca in v

    komolcu naredimo pravi kot

    • Levo roko položimo preko prsnega koša

    • Levo nogo upognemo v kolenu

    • Primemo za levo ramo in levo nogo in ga

    prevrnemo k sebi na bok

  • Stabilni bočni položaj:

    • Posebnost pri tem položaju so nosečnice katere

    vedno obračamo na levi bok

  • POLOŽAJ PRI POŠKODBI

    HRBTENICE

    Poškodovanca namestimo na trdo podlago in mu

    podložimo vratni in ledveni del, tako da je

    hrbtenica v naravnem položaju.

  • POLOŽAJ PRI POŠKODBAH

    PRSNEGA KOŠA IN

    TEŽAVAH Z DIHANJEM

    Polsedči položaj

  • POLOŽAJ PRI POŠKODBAH

    TREBUHA

    Poškodovanca namestimo v ležeč položaj s

    podloženimi koleni in pokrčenimi kolki, glavo

    podložimo z vzglavnikom.

  • POLOŽAJ PRI POŠKODBAH

    OBRAZA

    Poškodovanca namestimo trebuh in mu

    podložimo čelo in prednji del prsnega koša

  • POLOŽAJ PRI POŠKODBI

    OBRAZA KO JE PACIENT

    PRI ZAVESTI

    Poškodovanca namestimo na hrbet in rahlo

    podložimo glavo

  • PRENOS POŠKODOVANCA

    Poškodovanca premešča vedno na nosilih ali

    zajemalnih nosilih (poškodba hrbtenice)

    Na navadna nosila poškodovanca nameščajo

    najmanj 4.

  • PRENOS POŠKODOVANCA

    Navadna nosila

    Zajemalna nosila

  • PRENOS POŠKODOVANCA

    Rautkov prijem

  • TRIAŽA

    Triaža pomeni razvrščanje poškodovancev v ene

    vrste kategorije po stopnjah nujnosti za

    obravnavo. Namen triaže ni nujno rešitev vseh

    ampak smotrna in smiselna izraba sredstev in

    zmogljivosti, ki jih imamo na voljo. Poznamo 4

    triažirne kategorije

  • OPREMA ZA NUDENJE PRVE

    POMOČI

    Oprema za reševanje je zelo specifična in je z

    zakonom predpisana za vse ustanove, gasilske

    domove, prireditve, reševalna vozila,….

    Oprema za PP se lahko nahaja v:

    • Torbici

    • Omari

    • Kovčku

    • Nahrbtniku,…

  • Med materialom, ki se nahaja v torbah za prvo

    pomoč najdemo:

    • Povoje različnih mer

    • Sterilne gaze različnih mer

    • Astro folijo

    • Trikotne rute

    • Obliže

    • Komprese

    • Prvi povoj

    • Škarje

    • Opornice

    • Rokavice

  • Nekateri imajo poleg predpisanega materiala še

    dodatnega:

    • Ambu

    • AED

    • Kisik

    • Razne sete za prevez

    • Dodatne opornice

    • Airway

    • Razne tekočine

    • Maske za predihavanje

    • Dodatne povoje,…

  • TEMELJNI POSTOPKI

    OŽIVLJANJA IN

    UPORABA AED

  • TPO

    Veriga preživetja

  • POTEK IZVAJANJA TPO

    Pristopimo do poškodovanca in ugotovimo v

    kakšnem stanju je (odziven, nezavesten, diha,

    tipljemo pulz,..).

    Če je poškodovanec ne odziven, ne diha in nima

    pulza, pokličemo „Na pomoč“ in TAKOJ

    začnemo s TPO.

  • 1. Sprostimo dihalne poti (trojni manever,

    odstranimo vidne tujke,…) Če zadiha ga

    namestimo v stabilni bočni položaj.

    2. Če ne zadiha pokličemo 112 in pridobimo AED

    3. Začnemo z zunanjo masažo srca 30 stiskov

    (prsni koš se pogreza 3-5 cm)

    4. Vpihi 2 – niso obvezni (strupi, obsežne

    poškodbe obraza, subjektivni zadrški,

    5. Nadaljujemo v razmerju 30:2

    MED SAMIM IZVAJANJEM TPO, PA

    NAMESTIMO TUDI AED

  • ALGORITMI OŽIVLJANJA

    Odrasel:

    • 30:2

    Otrok:

    • 5 vpihov 15:2

    • Potek 1 min

    • Kličemo 112

    Utopljenec:

    • 5 vpihov 30:2

    • Potek 1 min

    • Kličemo 112

  • AED

    AED ali avtomatski zunanji defibrilator. Različne

    naprave zaradi proizvajalcev delovanje pa je

    enako. Ohišje vsebuje akumolator in elektronski

    del (analizira vse potrebno). Priložene sta tudi

    dve elektrode. Na vsaki je skica, kako jo

    namestiti na telo. Na ohišju shematični prikaz

    poteka. Prisotna sta tudi dba gumba.

  • AED

    AED uporabimo v vseh primerih nenadne smrti.

    Človek se nenadoma zgrudi in obleži.

    Znaka:

    • Se ne odziva na klic

    • Ne naredi normalnega vdiha

    Če smo v dvomih AED lahko namestimo na

    pacienta brez panike, naprava bo mogoče zaznala

    pravilen srčni ritem in električni sunek ne bom

    potreben.

  • KAKO DELUJE AED

    Izvedemo trojni

    manever

    Poiščemo

    najbližji AED

    Pokličemo 112

  • Pripravimo

    AED

    Odstranimo

    oblačila

    Odpakiramo

    elektrode

    Odstranimo

    papir

    Prilepimo

    elektrode

    AED izvaja

    analizo

  • Če je potrebno

    izvedemo šok

    Nadaljujemo z

    masažo srca

    In vpihi

    Celoten postopek izvajamo, do prihoda NMP,

    dokler se poškodovanec ne zave okolice, zbudi,…

  • TUJKI V DIHALIH

    Zapora dihalnih poti s tujki je redek, vendar

    dramatičen zaplet, ki ima lahko brez takojšnjega

    ukrepanja zelo hude posledice. Smrt zaradi

    zadušitve je pri nas redka, vendar pri otrocih zelo

    pogost pojav. O nenadni zapori govorimo, ko se

    nam med jedjo zatakne slabo prežvečen kos

    hrane. Tujki lahko povzročijo delno ali popolno

    zaporo dihalne poti.

    Smrtnost je zelo nizka zaradi prisotnosti ostalih

    ljudi.

  • DELNA ZAPORA DIHALNE

    POTI

    Znaki:

    • Prizadeti na vprašanje “Ali se dušite?“

    odgovori z “Da“

    • Prizadeti kašlja in govori.

    Ukrepi:

    • Vzpodbujamo k kašlju

  • POPOLNA ZAPORA DIHALNE

    POTI

    Znaki:

    • Prizadet na vprašanja ne odgovarja

    • Prizadeti ne govori in ne more kašljati

    • Poskusi dihanja so energični

    • Med poskusi dihanja slišimo piske

    • Prizadeti je poten, modrikast in bled v obraz.

  • UKREPI

    PRI ZAVESTNEM:

    • Pet udarcev med lopatice

  • UKREPI

    PRI ZAVESTNEM:

    • Heimlichov prijem

  • UKREPI

    PRI NEZAVESTNEM:

    • Položimo na tla

    • Pokličemo 112

    • Pričnemo s TPO

  • ŠOK

    Šok je stanje, ko krvni obtok ne zadošča več

    potrebam organov po kisiku.

    Vzroki za nastanek šoka so zelo različni:

    • HIPOVOLEMIČNI ŠOK

    Nastane zaradi zmanjšanega volumna krvi.

    • KARDIOGENI ŠOK

    Nastane zaradi odpovedovanja srca

    • OBSTRUKCIJSKI ŠOK

    Nastane zaradi ovire

    • DISTRIBUCIJSKI ŠOK

    Nastane zaradi razširjenja žil

  • KAKO PREPOZNAMO ŠOK

    Bolnikova koža je bleda, hladna, potna.

    Pulz je šibe, redek občasno ga tudi ne zaznamo.

    Krvni pritisk je nižji od normalnih vrednosti

    Pospešeno dihanje.

    Poškodovanec je videti prizadet, se ne zanima in

    odziva na okolico.

    Odgovarja na kratko, včasih je tudi zmeden in

    kaže znake motene zavesti.

  • PRVA POMOČ

    • Takoj pokličemo pomoč

    • Če je šok očiten ukrepamo v skladu z navodili

    • Poskušamo pridobiti čim več podatkov o

    dogodku

    • Natančno opazujemo poškodovanca

    • Pri šoku nastalem zaradi okužbe je potrebno

    takojšnje zdravljenje zoper okužbo

    • Pri šoku nastalem zaradi dehidracije je

    potrebno nadomeščati tekočine.

  • ZASTRUPITVE

    Strupi so snovi, ki zaradi svoje kemične sestave

    škodljivo vplivajo na organizme. Zastrupitev

    lahko povzročijo vse snovi:

    • Zdravila

    • Alkohol

    • Prepovedane droge

    • Plini

    • Pesticidi

    • Čistila, kozmetika

    • Živali

    • Rastline

  • ZASTRUPITVE GLEDE NA

    IZVOR

    • NAMERNE

    Namerne zastrupitve so predvsem izrabljene v

    samomorilne namene.

    • NENAMERNE

    Najpogostejše so pri otrocih, ko raziskujejo svojo

    okolico. Pri odraslih so redkejše in so posledica

    neprevidnosti.

  • PREPOZNAVANJE

    Zastrupitev je veliko krat očitna in jo lahko

    prepoznamo po okolici.

    • Prazna embalaža

    • Vbodna mesta, igle, brizge

    • Vonj po plinih

    • Razlite kemikalije

    • Poslovilno pismo

  • PRVA POMOČ

    • Skrb za lastno varnost

    • Reševanje iz zastrupljenega območja

    • Preverjanje in vzdrževanje osnovnih

    življenjskih funkcij

    • Klic na pomoč

    • Odstranjevanje strupa

    • Prepoznavanje in shranjevanje strupa

    • Prevoz

  • KRVAVITVE IN RANE

    Krvavitev je izguba krvi iz obtočil. Obsežnost

    krvavitve določamo glede na hitrost in količino

    iztekanja krvi.

    Ločimo:

    • Poškodbene

    • Bolezenske

    • Glede izvora (arterijska, venska, kapilarna)

    • Glede lokacije (zunanja, notranja)

  • ARTERIJSKA KRVAVITEV

    Posledica poškodbe ali prekinitve žilne stene

    arterije. Svetla kri, ki pulzira v loku.

  • VENSKA KRVAVITEV

    Posledica poškodbe žilne stene vene. Temna kri,

    ki izteka počasi, neenakomerno.

  • KAPILARNA KRVAVITEV

    Prisotna pri vsaki rani. Značilno počasno

    mezenje krvi, izguba krvi je majhna.

  • RANA

    Rana je vsaka nasilna prekinitev kože in sluznic

    oz. telesne površine, ki lahko zajema povrhnja in

    globoka telesna tkiva. Znanje o pravilni oskrbi

    ran je zelo pomembno saj se vsak dan srečujemo

    z njimi.

    Vsem ranam je skupna krvavitev in nevarnost

    vdora mikroorganizmov.

    Rane lahko razdelimo v več skupin glede na

    njihove značilnosti.

  • PRASKA ALI ODRGNINA

    Je rana, ki nastane, če se odrgnemo ali

    oprasnemo po trdem ali robatem predmetu.

    Poškodovani je povrhnji del kože.

  • VBODNINA

    Je rana, ki nastane pri uporabi ostrih, koničastih

    predmetov. Rane so globoke in lahko segajo v

    notranjost telesa. TUJKA NE

    ODSTRANJUJEMO!

    Resnost rane nikoli

    ne ocenjujemo po

    velikosti vhodne rane.

  • UREZNINE IN VSEKANINE

    Je rana, povzročena z ostrim predmetom.

    Najpogosteje se poškodujemo v domačem okolju

    z rezilom. Rane so po globini različne. Imajo

    ravne gladke robove.

    Pogosto so tudi posledica

    telesnih napadov ali

    poskusov samomora.

  • UREZNINE IN VSEKANINE

    Je rana, povzročena z ostrim predmetom.

    Najpogosteje se poškodujemo v domačem okolju

    z rezilom. Rane so po globini različne. Imajo

    ravne gladke robove.

    Pogosto so tudi posledica

    telesnih napadov ali

    poskusov samomora.

  • RAZPOČNE RANE

    So rane, ki nastanejo pri delovanju tope sile na

    kožo ali sluznico. Povzročene so lahko tudi s silo

    zasuka ali vleka. Ima ne ravne nazobčane robove.

    Prisotni sta tudi oteklina in kontuzijska značka.

    Pri tej rani je možen tudi zlom kosti.

    Najpogosteje nastanejo na glavi (udarec) ali

    prstih (stisnjenje z valji).

  • RZTRGANINE

    So najpogostejša vrsta ran. Največkrat so v

    področju zgornjih in spodnjih udov. Nastanejo ko

    sila deluje poševno na tkivo. So različno globoke,

    imajo nepravilen rob in imajo žepke in tunelčke,

    kjer se nahaja strjena kri in mrtvo tkivo.

    Pri obsežnih raztrganina je tudi možna poškodba

    žil in živcev.

  • ZMEČKANINE

    So rane, ki nastanejo zaradi delovanja velike sile

    na majhno površino. Poznamo jih po deformaciji

    prizadetega dela telesa. Največkrat nastanejo pri

    prometnih nesrečah.

    Pogosto se dogaja tudi, da je ista rana

    raztrganina, udarnina in zmečkanina.

  • UGRIZNINE

    So zelo pogoste rane, ki so posledica ugriza živali

    ali človeka. Zaradi velikega števila klic v slini

    pogosto pride do infekcije rane.

    Najbolj ogrožena skupina so otroci. Najpogosteje

    prizadeti deli pa so udi in obraz – glava. Rane so

    navadno globlje kot izgledajo, lahko pa pride tudi

    do odtrganja tkiv, zdrobljenih kosti.

  • STRELNE RANE

    So rane, ki so bile sprva vezane na vojne

    poškodbe, sedaj pa tudi na civilno življenje

    (terorizem, samomori,…)

    Nastanejo s projektili in kroglami iz pištole. So

    zelo globoke ali pa potekaj skozi udi.

    • Prestrel

    • Zastrel

    • Obstrel

  • TRAVMATSKE AMPUTACIJE

    So najtežja oblika odprte poškodbe tkiva in udov.

    Razlikujemo popolne amputacije (tkiva so

    popolnoma prekinjena) ter nepopolne (kjer se ud

    ali del telesa še vedno drži telesa).

    Pri poškodbah z ostrimi predmeti so robovi

    gladki in ravni.

    Lahko pa so robovi rane nepravilni, zdrobljene

    kosti,…

  • KAKO ZAUSTAVLJAMO

    KRAVITVE

    Kompresijska obveza:

    Ustavljamo krvavitve na

    glavi, trupu, udih.

    Prevezo preverjamo

    vsakih 5 – 10 min.

  • Esmarchova obveza:

    Uporabljamo jo izjemoma, pri hudih ogrožujičih

    krvavitvah in amputacijah udov. Preveza na

    mestu pritiska okvarja kožo, mišice,…

  • Pritisk na področno arterijo ali veno ob kost:

  • Pritisk na krvaveče mesto v rani:

    Uporabljamo takrat ko ni možno izvesti katerega

    koli drugega ukrepa.

    Izvajamo pri krvavitvah na vratu, dimljah ,

    komolcu, pazduhi, zadnjem delu kolena.

    Na rano položimo sterilno gazo in pritisnemo na

    krvaveče mesto.

  • Tamponada rana:

    Metoda se uporablja v kombinaciji s kompresijko

    obvezo pri zaustavljanju krvavitev iz globokih

    ran. V rano namestimo dolg trak gaze (konca

    gledata iz rane) in kompresijsko povijemo.

  • KAKO OSKRBIMO RANE

    Pri ranah je pomembno:

    • Imamo čiste roke in uporabljamo rokavice

    • V rano ne dihamo

    • Ne uporabljamo nobenih mazil,….

    • Razlikovati moramo med globoko in

    površinsko rano

    • Smo nežni

  • POVRŠINSKE RANE

    Površinske rane in globoke vgriznine so izjema in

    jih lahko umivamo. Zaščitimo jih z obližem ali

    sterilno gazo. Gazo pred prevezom namočimo s

    fiziološko raztopino.

    Preverimo cepljenje proti tetanusu!

    Gaza naj primerno sega preko robov in jo

    pritrdimo s trikotno ruto ali povojem. Ranjeni ud

    imobiliziramo.

  • GLOBOKE RANE

    Ukrepamo po naslednjem vrstnem redu:

    • Preučimo mesto nezgode

    • Naredimo osnovni pregled poškodovanca

    • Natančen pregled rane

    • Zaustavitev krvavitve

    • Rano sterilno pokrijemo in ud imobiliziramo

  • POŠKODBE GIBAL IN

    HRBTENICE

  • ZVIN, IZPAH, ZLOM

    Gibala si lahko poškodujemo:

    • Zvin (je nateg kite, ki povezuje sosednje kosti.

    Do zvina pride pri nenadni spremembi smeri

    gibanja, kosti se vrnejo v prvotni položaj. Zvin

    je zatekel in boleč, omejeno je gibanje. Zvin

    lahko hladimo.)

  • • Izpah (je premaknitev kosti v sklepu iz

    normalne lege. Gladko delovanje uda ni

    možno, pri izpahu so pogosto poškodovane

    tudi vezi. Pri izpahu je tudi možnost, da je

    prišlo do zloma kosti.)

    • Zlom (o zlomu govorimo, kadar se delno ali

    popolno prekine kostno ali hrustančno tkivo

    kosti).

  • ZLOM

    Poznamo:

    • ZAPRTI ZLOM koža v predelu zloma je

    neprekinjena, poškodovane pa so lahko mišice,

    žile živci.

    • ODPRTI ZLOM ko v predelu zloma nastane

    rana ne glede na to, ali je rano povzročil oster

    ali robat predmet od zunaj ali oster kostni

    odlomek od znotraj.

  • IMOBILIZACIJA

    Imobilizacija je zraven obvezovanja ena

    pomembnejših veščin v prvi pomoči. Namen

    imobilizacije je narediti poškodovani del negiben.

    Tudi pri imobilizaciji moramo vedeti, kdaj, zakaj

    in kako imobilizaciji izvedemo.

  • Z dobro imobilizacijo:

    • ublažimo bolečino

    • preprečimo poškodbo mehkih tkivnih struktur

    s kostnimi odlomki

    • zmanjšujemo možnost nastanka maščobne

    embolije pri zlomih cevastih kosti

    • v primeru ran zmanjšujemo možnost širjenja

    okužbe

  • Pri imobilizaciji uporabljamo različne

    standardne že pripravljene opornice.

    Imobilizacijo pa je mogoče izvesti tudi z

    improviziranimi sredstvi.

    Na trgu pa poznamo tudi različne specialne

    opornice za imobilizacijo specifičnih delov telesa

    oz udov.

    Opornico na ud pritrdimo s priloženimi trakovi

    ali trikotnimi rutami.

  • OPORNICE

  • Kako prepoznamo zlom:

    Večino zlomov lahko prepoznamo s temeljitim

    pregledom poškodovanca. Pomembno je tudi

    znati vzrok poškodbe.

    Znaki:

    • Oteklina

    • Bolečina

    • Omejeno gibanje

    • Patološka gibljivost

    • Škrtanje (krepitacije)

    • Pomembna je tudi prekrvavitev uda

    • Rana na mestu zloma (odprti zlom)

  • Oskrba zloma:

    • Ugotovimo mesto zloma

    • Nadenemo opornico

    • Z ruto ali trakom fiksiramo ud in sklepe

    zraven zloma. Nad in pod zlomom.

    • Ko pa gre za odprti zlom pa rano sterilno

    pokrijemo in ud imobiliziramo.

  • POŠKODBA HRBTENICE

    Hrbtenica je organski sistem ki jo sestavljajo

    vretenca. Naloga hrbtenice je ta, da povezuje

    spodnji in zgornji del telesa. Prenaša pa tudi težo

    na noge.

    Poleg tega pa varuje in ščiti osrednji del živčevja

    – hrbtenjačo.

    Hujša poškodba hrbtenice lahko pomeni tudi

    poškodbo hrbtenjače in posledično hromost.

  • HRBTENICA IN VRETENCA

  • KDAJ POMISLITI NA

    POŠKODBO HRBTENICE

    Poznamo:

    • ZVIN

    • IZPAH

    • ZLOM

    Na poškodbe vezi in zlom vretenc moramo

    pomisliti pri padcih na hrbet, glavo zadnjico ali

    noge, pri močnih udarcih v glavo ali hrbtenico,

    poškodbe vratne hrbtenice pa lahko povzročijo

    tudi nenadni sunki glave.

  • PREPOZNAVANJE POŠKODBO

    HRBTENICE

    Znaki in simptomi poškodbe hrbtenice so lahko

    prikriti, za to jih ne prepoznamo ali jih celo

    spregledamo, še posebej če ima poškodovanec še

    druge poškodbe.

    Za to z vsakim poškodovancem, ki je nezavesten

    ali ima več poškodb ravnamo kot, da ima

    poškodbo hrbtenice.

  • Poznamo:

    • ZVIN nastane pri gibanju hrbtenice preko

    fizioloških mej. Najpogosteje se to dogaja pri

    prometnih nesrečah, pri padcih. Poznamo zvin

    VRATNE, PRSNE in LEDVENE hrbtenice.

    • IZPAH se zgodi ko sila, ki deluje na vretence

    pretrga medvretenčne povezave. Lahko gre za

    delni ali popolni izpah.

    • ZLOM se najpogosteje pojavi, ko sila deluje v

    smeri glava – peta, pri padcu na glavo ali

    zadnjico.

  • SIMPTOMI IN ZNAKI

    Ker gre za poškodbo skeletnih elementov, za to so

    tudi simptomi in znaki podobni:

    • Bolečina

    • Podplutba

    • Oteklina

    • Zmanjšana gibljivost

    • Napetost oz krč

    • Mravljinčenje udov

  • KAKO RAVNATI

    Pri prvi pomoči je nepomembno, ali gre za izpah

    ali zlom, vedno ravnamo, kot da gre za hujšo

    poškodbo.

    Potrebna je imobilizacija in bolnik naj leži.

    Vedno imobiliziramo vrat z opornico ali oporami

    za glavo (na nosilih).

    Uporabljajo se zajemalna nosila in vakuumske

    opornice.

  • Poškodovanca iz vozila NIKOLI ne izvlačimo

    sami razen, ko je ogroženo njegovo življenje

    (požar, utopitev).

    Zaščitno čelado odstranjujemo pri:

    • Mehanične poškodbe

    • Toplotne poškodbe

    • Kemične poškodbe

    • Električne poškodbe

  • KAKO PREMIKAMO

    POŠKODOVANEGA

    Poznamo dva načina:

    • „log - roll“ (kotaljenje) poškodovanca

    obračamo v osi

    • Premikanje s štirimi reševalci

    LAŽJA IN MANJ ZAHTEVNA JE PRVA

    METODA

  • OPEKLINA – OPEKLINSKA

    RANA

    Opeklinske rane nastanejo zaradi delovanja

    toplotne, kemične in električne energije.

    Najpogosteje nastanejo z delovanjem toplotne

    energije na kožo oz tkiva (suha vročina ali vroče

    tekočine).

    Pravilno nudenje prve pomoči pri takoj po

    poškodbi lahko v določeni meri vpliva na obseg

    poškodbe.

  • OPEKLINE

    Poznamo:

    • KEMIČNE jedkovine - kisline in lugi

    • ELEKTRIČNE izmenični ali enosmerni tok,

    pri prehodu skozi tkiva

    • FRIKCIJSKE posledica trenja

    • VROČINSKE ogenj, para

  • OPEKLINE LAHKO

    OCENJUJEMO NA VEČ

    NAČINOV

  • STOPNJE OPEKLIN

    Poznamo štiri stopnje opeklin:

    I stopnja:

    Rdečina,

    brez

    mehurjev

    II stopnja:

    Rdečina z

    mehurji

    III stopnja:

    Opečnato,

    belkasta

    rdeča

    IV stopnja:

    Belkasto –

    siva, temno

    rjava

  • PRVA POMOČ PRI

    OPEKLINAH

    1. Večje opekline, več poškodovancev kličemo

    112

    2. Preučimo mesto nezgode

    3. Odstranimo vir toplote

    4. Osnovni pregled poškodovanca

    5. Opečenca prenesemo na varno

    6. Nadaljujemo pregled

    7. Odstranimo oblačila, ki NISO prilepljena

    8. Hladimo opeklino

  • POSEBNOSTI OPEKLINSKIH

    RAN

    • Pokrijemo s sterilno gazo ali alu-folijo

    • Opeklinskih mehurjev ne prediramo

    • Obraza ne obvezujemo

    • Odstranimo nakit in pas

    • Poškodovanca zavijemo v odejo, čisto rjuho

    • Astro folijo (srebrna k telesu - zaščita proti

    mrazu, zlata proti telesu - zaščita proti vročini)

    • Opeklin ne mažemo

  • PREGREVANJE -

    HIPERTERMIJA

    Ločimo dve vrsti povišanja telesne temperature.

    • Vročino

    • Pregretje.

    Do vročine pride zaradi imunskega odziva.

    Do pregretja pa pride zaradi velike mišične

    aktivnosti ali zelo vroče okolice. Telo se brani s

    potenjem, močnejšo prekrvavitvijo,… vendar se

    ti mehanizmi pri določeni stopnji ustavijo.

    • :

  • OBLIKE PREGRETJA

    • ZAČETNI SIMPTOMI občutek izčrpanosti,

    mišični krči. Vzrok pomanjkanje vode in soli v

    telesu (dehidracija).

    • VROČINSKA SINKOPA je kratkotrajna,

    prehodna izguba zavesti. Nastane zaradi več

    dejavnikov (dehidracija, vazodilatacija,…)

    • VROČINSKA IZČRPANOST nastane ob

    povečani izgubi soli in dehidraciji pri

    pregretem bolniku. (bruhanje, slabost,…)

    • VROČINSKA KAP življenjsko ogrožajoče

    stanje. Telesna temperatura naraste do 400C

  • PODHLADITEV

    Podhladitev pomeni padec telesne temperature

    pod 350C. Pri splošni podhladitvi se opočasnjuje

    encimsko delovanje in za to se na določeni meji

    telo ne more samo ogreti.

    Na terenu temperaturo jedra ocenjujemo glede

    na zunanje znake. Za merjenje uporabljamo

    ušesni termometer.

    Ločimo:

  • BLAGA PODHLADITEV

    Znaki:

    • Zavest je jasna

    • Drgetanje

    • Vznemirjenje

    • Dihanje in utrip

    sta pospešena

    • TT je 32 – 35 0C

    Prva pomoč:

    • Zaščita pred

    mrazom

    • Spodbujanje

    gibanja in

    telovadbe

    • Pije vroč

    sladkan čaj

  • ZMERNA PODHLADITEV

    Znaki:

    • Zaspanost in

    otopelost

    • Drgetanje

    preneha

    • Dihanje in utrip

    se upočasnita

    • TT je 28 – 32 0C

    Prva pomoč:

    • Zaščita pred

    mrazom

    • Nadziramo

    stanje in VF

    • Če je požiranje

    oteženo

    opustimo pitje

    • Premikamo le

    ko je nujno

  • BLAGA PODHLADITEV

    Znaki:

    • Nezavest

    • Dihanje in utrip

    sta komaj

    zaznavna,

    plitva, neredna

    • TT je pod 28 0C

    Prva pomoč:

    • Bočni položaj

    • Nadziramo VF

    • Ko pulza ne

    zaznamo več,

    pričnemo

    oživljati

  • ZAŠČITA PRED MRAZOM

    Zaščito pred mrazom in počasno ogrevanje

    dosežemo:

    • Najdemo zavetje pred vetrom

    • Odstranimo mokro obleko

    • Oblečemo topla in suha oblačila

    • Trup ovijemo s folijo

  • REŠEVANJE UTOPLJENCA

    Utapljanje je opredeljeno kot dušenje zaradi

    onemogočenega dihanja v tekočini. Utopitev

    pomeni smrt v tekočini.

    Ločimo:

    • Utapljanje z glavo nad gladino hitra poraba

    energije, podhladitvijo telesa, motnja

    prekrvavitve organov.

    • Utapljanje z glavo pod vodo dušenje zaradi

    preprečitve dostopa zraka v pljuča

    • Utonitev smrt zaradi utopitve

  • REŠEVANJE UTOPLJENCA

    Reševanje utopljenega je zelo posebno in

    specifično reševanje. Utapljajočemu se zmeraj

    približamo iz hrbtne strani, če nismo dovolj

    močni počakamo, da se utopljenec utrudi

    naučimo se reševalnih prijemov, najprej

    poskušamo reševati iz kopnega.

    Pri utopljencu vedno posumimo na poškodbo

    hrbtenice.

  • REŠEVANJE UTOPLJENCA

    • SPECIFIKA PRI IZVAJANJU MASAŽE

    UTOPLJENCA JE TA DA NAJPREJ

    PRIČNEMO Z 5 VPIHI IN NATO

    NADALJUJEMO Z ZUNANJO MASAŽO V

    RAZMERJU 30 : 2.

    • ČE SMO SAMI NAJPREJ IZVAJAMO TPO 1

    MIN NATO KLIČEMO NMP

  • VPRAŠANJA

  • HVALA ZA POZORNOST IN

    POSLUŠNOST

    MISEL:

    Življenje je vredno vsakega truda.