PREDAVANJE ZA GASILCA PRIPRAVNIKA

PREDAVATELJ: IZTOK LAH

POTEK PREDAVANJA PRVE

POMOČI:

• Teoretičini del

• Vaje po skupinah

• Pisni del izpita

TEME PREDAVANJ:

• Vloga in organiziranost PP in NMP

• Nudenje PP in NMP

Ta dva sklopa pa bomo razčlenili na več

področij.

PA ZAČNIMO

POMEN NUDENJA

PRVE POMOČI

Pomen nudenja prve pomoči je najbolj

nazorno pokazan na shemi reševalne verige.

Verigo sestavljajo različni členi, na prvi

pogled eni bolj drugi manj pomembni.

Vendar vsi členi med sabo, so zelo povezani in

odvisni drug od drugega.

POMEN NUDENJA

PRVE POMOČI

Primer:

Nekdo hudo krvavi.

Kaj krvavečemu pomeni on pomaga vrhunska

oprema in usposobljeni reševalci, ki so

oddaljeni 20 min vožnje.

Prisotna oseba mu lahko preši življenje z

osnovnimi sredstvi in v zelo kratkem času, če

ve pravilno odreagirati.

KAJ JE PRVA POMOČ?

Prva pomoč je takojšnja in neposredna

zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovani ali

nenadno oboleli na kraju dogodka, ki je

opravljena s preprostimi pripomočki in

improvizacijo, vključujoč z improviziranim

transportom

PP traja toliko časa, dokler ne prispe

strokovna pomoč ali dokler z bolinkom ne

dosežemo ustrezne strokovne pomoči.

KDO IZVAJA PRVO

POMOČ?

Vsakdo je dolžan poškodovanemu

ali bolnemu v nujnem primeru po

svojih močeh in sposobnostih

nuditi prvo pomoč in mu

omogočiti dostop do nujne

medicinske pomoči.

KAJ JE NMP?

• NMP obsega NEODLOŽLJIVE

ZDRAVSTVENE STORITVE oživljanje in

preprečitev poslabšanja zdravstvenega

stanja na kraju kjer je prišlo do nastale

situacije

• Reševalni prevoz iz kraja dogodka

• Zdravstvene storitve med prevozom

• Neodložljive zdravstvene storitve v

zdravstveni organizaciji

KAKO JE ORGANIZIRANA NMP?

• Služba NMP je sestavni del mreže javne

zdravstvene službe in je namenjena

zagotavljanju nujne medicinske pomoči

• NMP je dejavnost ki, obsega zunaj

bolnišnični in bolnišnični del in je celota

• NMP v primeru naravnih in drugih

množičnih nesreč zagotavlja pomoč, ki je

zapisana v smernicah za take primere

KAKO JE ORGANIZIRANA NMP?

• V naši občini imamo organizirano

primarno zdravstveno raven.

• V zdravstvenem domu je organizirana

NMP z 24 urnim dežurstvom

• Razpolagajo z urgentno ambulanto in

dvema voziloma za NMP

• Vse resnejše primere pa transportirajo v

SB Ptuj ali SB Murska Sobota odvisno od

kraja nezgode

KAKO JE ORGANIZIRANA NMP?

• Služba NMP je sestavni del mreže javne

zdravstvene službe in je namenjena

zagotavljanju nujne medicinske pomoči

• NMP je dejavnost ki, obsega zunaj

bolnišnični in bolnišnični del in je celota

• NMP v primeru naravnih in drugih

množičnih nesreč zagotavlja pomoč, ki je

zapisana v smernicah za take primere

ENO IZMED VOZIL:

NUDENJE PRVE

POMOČI IN NUJNE

MEDICINSKE

POMOČI

VLOGA IN POMEN GASILCEV PRI PP

• Gasilci spadamo med t.i. polpofesionalce.

• Gasilci imamo vozila, ki imajo prednost oz.

za to prosijo z modrimi lučmi in sirenami

• Velika prednost pa je tudi poznavanje

krajev, okoliša, terena,…

• Gasilci s svojim znanjem in sodobno opremo

presegamo osnovna sredstva. Poleg nudenja

PP zavarujemo še kraj intervencije,

izvajamo tehnično reševanje, nudimo pomoč

NMP,….

VERIGA PREŽIVETJA

VLOGA IN NAMEN NUDENJA PP

• Da lahko poškodovanec v najkrajšem

možnem času ali najboljšem času pride do

strokovne pomoči.

• Veliko krat lahko le pravilno in hitro nudena

PP reši življenje.

• Pri poškodbah, ki pa ne ogrožajo življenja,

pa PP preprečuje nove posledice, zmanjšuje

invalidnost, skrajša čas zdravljenja,

rehabilitacije.

KLIC NA ŠTEVILKO 112

• Na tej številki deluje ReCO (13 regijskih in

en državni center delujejo vse dni v letu 24

ur na dan)

• Klic je brezplačen

• Številko pokličemo ko smo soočeni z nesrečo

ali potrebujemo pomoč

• Poskrbeli bodo za najustreznejšo pomoč,

reševanje, zaščito

ŠTEVILKO 112 POKLIČEMO ČE

• Potrebujemo nujno medicinsko pomoč

(gasilci, gorski reševalci, jamarji, potapljači,

vodniki reševalnih psov,…)

• Opazimo, da naravi grozi naravna ali

tehnološka nesreča (požar, razsutje,

iztekanje, grožnja plazu, pretrganje

povezav,…)

• Se je zgodila naravna ali druga nesreča in

potrebujemo inf. o (motnje z pitno vodo,

elektriko, plinom,…)

PRI KLICU SI POMAGAMO Z

VPRAŠANJI

• Kdo kliče?

• Kaj se je zgodilo?

• Kje se je zgodilo?

• Kdaj se je zgodilo?

• Koliko in kdo so ponesrečenci?

• Kakšne so poškodbe?

• Kakšne so okoliščine na kraju nesreče?

• Kakšno pomoč potrebujemo?

KAKO PRISTOPAMO

IN NUDIMO PRVO

POMOČ

Ko ugotovimo, da poškodovanec potrebuje

našo pomoč, moramo pri nudenju prve pomoči

pristopati po vedno enakem vrstnem redu

postopkov.

To nam zagotavlja pravilno in natančno

izvajanje postopkov in dela.

VODDO

POSTOPEK UKREPANA PRI PRVI

POMOČI:

Načrt nujnega ukrepanja vsebuje pet točk:

• V VARNOST

• O ODZIVNOST

• D DIHALNA POT

• D DIHANJE

• O KRVNI OBTOK

V - VARNOST

Varnost je nadvse pomembna prvina pri

reševanju.

Zato je potrebno najprej preveriti ali je mesto kjer

se nahaja prizadeti varno. Šele ko smo prepričani,

da je varno pristopimo do poškodovanca.

Zavarujemo:

• Sebe

• Poškodovanca

• Opazovalce

O - ODZIVNOST

Ko pristopimo, do poškodovanega najprej

preverimo ali gre za stanje, ki ga življenjsko

ogroža. Preverimo ali je poškodovani pri zavesti ali

ne. Odzivnost preverimo, tako da poškodovanega

močno primemo za ramo, ga stresemo in vprašamo

“Ali ste v redu?“

D – DIHANJE in

DIHALNA POT

Pri neodzivnih ugotavljamo, če dihajo ali ne.

Dihanje ugotavljamo tako, da poskušamo čutiti

sapo in slišati sapo, ter opazujemo prsni koš.

O - OBTOK

Prisotnost krvnega obtoka ugotavljamo posredno s

tipanjem pulza. Tipanje pulza pri prizadetih, ki so

v srčnem zastoju ni zanesljivo.

Najlažje ugotovimo na vratu, zapestju dimljah.

Poleg števila ugotavljamo moč, polnjenost, hitrost,

jakost, enakomernost.

PET NEPOSREDNIH

NEVARNOSTI ZA

ŽIVLJENJE

MOTNJA ZAVESTI

Nezavest (koma, sopor, stupor) je ena izmed

mnogih motenj zavesti, ki jih poznamo.

Pri nezavesti se poškodovanec sploh ne odziva –

koma ali na bolečinske dražljaje – sopor, stupor.

Ohranjene ima vse življenjske funkcije.

Prevarjamo 4 x B:

• Buden

• Besede

• Bolečina

• Brez odziva

MOTNJA ZAVESTI

Nezavest ogroža življenje zaradi:

• Poškodbe glave

• Motnje krvnega obtoka

• Presnovne motnje

• Zastrupitve

• Temperature, travme

• Infekcije

• Psihiatrične motnje

ZASTOJ DIHANJA IN BITJA

SRCA

Ugotovimo ali ponesrečenec diha in ali mu bije

srce.

KRVAVITVE

Preverimo poškodovanca kje in kako močno

krvavi ter ustavimo krvavitev.

ŠOK

Ugotovimo ali poškodovancu grozi šok.

Nevarno dogajanje pri katerem popušča krvni

obtok in vse življenjske funkcije

NAGLE

ZASTRUPITVE

Pozorni smo na okolico, svojo varnost, na

vzpostavitev življenjskih funkcij, identifikacjo

strupa

VITALNE FUNKCIJE

ki jih ugotavljamo pri prvi pomoči so:

• Zavest

• Dihanje

• Pulz

• Temperatura

• Krvni tlak

Funkcije preverjamo ob vsakem prvem stiku in

to oceno tudi ponavljamo

POMEN PREVERJANJA VF

• Opredelimo resnost težav

• Ocenimo življenjsko ogroženost

• Oceni zdravstvenega stanja sledijo nadaljni

ukrepi prve pomoči

KAKO SPROSTIMO

DIHALNO POT

Dihala sprostimo s tako imenovanim tojnim

manevrom (glavo zvrnemo nazaj in dvignemo

brado):

• Dlan položimo na čelo in zvrnemo glavo

• S konicama dveh prstov dvignemo brado in

rahlo povlečemo naprej

• Odstranimo vidne tujke

KAKO SPROSTIMO

DIHALNO POT

Dihala sprostimo s tako imenovanim tojnim

manevrom (glavo zvrnemo nazaj in dvignemo

brado):

• Dlan položimo na čelo in zvrnemo glavo

• S konicama dveh prstov dvignemo brado in

rahlo povlečemo naprej

• Odstranimo vidne tujke

KAKO PREVERIMO

DIHALNO POT

Dihalno pot preverimo tako da se sklonimo nad

poškodovanca in opazujemo 10 sek:

• Dviganje prsnega koša

• Poslušanje

• Čutenje diha oz sape na našem licu

POLOŽAJI IN

PRENOS OBOLELIH

ALI POŠKODOVANIH

POLOŽAJ ZA

NEZAVETNEGA

Stabilni bočni položaj:

• Pokleknemo ob poškodovanca in izravnamo

obe nogi

• Desno roko položimo ob poškodovanca in v

komolcu naredimo pravi kot

• Levo roko položimo preko prsnega koša

• Levo nogo upognemo v kolenu

• Primemo za levo ramo in levo nogo in ga

prevrnemo k sebi na bok

Stabilni bočni položaj:

• Posebnost pri tem položaju so nosečnice katere

vedno obračamo na levi bok

POLOŽAJ PRI POŠKODBI

HRBTENICE

Poškodovanca namestimo na trdo podlago in mu

podložimo vratni in ledveni del, tako da je

hrbtenica v naravnem položaju.

POLOŽAJ PRI POŠKODBAH

PRSNEGA KOŠA IN

TEŽAVAH Z DIHANJEM

Polsedči položaj

POLOŽAJ PRI POŠKODBAH

TREBUHA

Poškodovanca namestimo v ležeč položaj s

podloženimi koleni in pokrčenimi kolki, glavo

podložimo z vzglavnikom.

POLOŽAJ PRI POŠKODBAH

OBRAZA

Poškodovanca namestimo trebuh in mu

podložimo čelo in prednji del prsnega koša

POLOŽAJ PRI POŠKODBI

OBRAZA KO JE PACIENT

PRI ZAVESTI

Poškodovanca namestimo na hrbet in rahlo

podložimo glavo

PRENOS POŠKODOVANCA

Poškodovanca premešča vedno na nosilih ali

zajemalnih nosilih (poškodba hrbtenice)

Na navadna nosila poškodovanca nameščajo

najmanj 4.

PRENOS POŠKODOVANCA

Navadna nosila

Zajemalna nosila

PRENOS POŠKODOVANCA

Rautkov prijem

TRIAŽA

Triaža pomeni razvrščanje poškodovancev v ene

vrste kategorije po stopnjah nujnosti za

obravnavo. Namen triaže ni nujno rešitev vseh

ampak smotrna in smiselna izraba sredstev in

zmogljivosti, ki jih imamo na voljo. Poznamo 4

triažirne kategorije

OPREMA ZA NUDENJE PRVE

POMOČI

Oprema za reševanje je zelo specifična in je z

zakonom predpisana za vse ustanove, gasilske

domove, prireditve, reševalna vozila,….

Oprema za PP se lahko nahaja v:

• Torbici

• Omari

• Kovčku

• Nahrbtniku,…

Med materialom, ki se nahaja v torbah za prvo

pomoč najdemo:

• Povoje različnih mer

• Sterilne gaze različnih mer

• Astro folijo

• Trikotne rute

• Obliže

• Komprese

• Prvi povoj

• Škarje

• Opornice

• Rokavice

Nekateri imajo poleg predpisanega materiala še

dodatnega:

• Ambu

• AED

• Kisik

• Razne sete za prevez

• Dodatne opornice

• Airway

• Razne tekočine

• Maske za predihavanje

• Dodatne povoje,…

TEMELJNI POSTOPKI

OŽIVLJANJA IN

UPORABA AED

TPO

Veriga preživetja

POTEK IZVAJANJA TPO

Pristopimo do poškodovanca in ugotovimo v

kakšnem stanju je (odziven, nezavesten, diha,

tipljemo pulz,..).

Če je poškodovanec ne odziven, ne diha in nima

pulza, pokličemo „Na pomoč“ in TAKOJ

začnemo s TPO.

1. Sprostimo dihalne poti (trojni manever,

odstranimo vidne tujke,…) Če zadiha ga

namestimo v stabilni bočni položaj.

2. Če ne zadiha pokličemo 112 in pridobimo AED

3. Začnemo z zunanjo masažo srca 30 stiskov

(prsni koš se pogreza 3-5 cm)

4. Vpihi 2 – niso obvezni (strupi, obsežne

poškodbe obraza, subjektivni zadrški,

5. Nadaljujemo v razmerju 30:2

MED SAMIM IZVAJANJEM TPO, PA

NAMESTIMO TUDI AED

ALGORITMI OŽIVLJANJA

Odrasel:

• 30:2

Otrok:

• 5 vpihov 15:2

• Potek 1 min

• Kličemo 112

Utopljenec:

• 5 vpihov 30:2

• Potek 1 min

• Kličemo 112

AED

AED ali avtomatski zunanji defibrilator. Različne

naprave zaradi proizvajalcev delovanje pa je

enako. Ohišje vsebuje akumolator in elektronski

del (analizira vse potrebno). Priložene sta tudi

dve elektrode. Na vsaki je skica, kako jo

namestiti na telo. Na ohišju shematični prikaz

poteka. Prisotna sta tudi dba gumba.

AED

AED uporabimo v vseh primerih nenadne smrti.

Človek se nenadoma zgrudi in obleži.

Znaka:

• Se ne odziva na klic

• Ne naredi normalnega vdiha

Če smo v dvomih AED lahko namestimo na

pacienta brez panike, naprava bo mogoče zaznala

pravilen srčni ritem in električni sunek ne bom

potreben.

KAKO DELUJE AED

Izvedemo trojni

manever

Poiščemo

najbližji AED

Pokličemo 112

Pripravimo

AED

Odstranimo

oblačila

Odpakiramo

elektrode

Odstranimo

papir

Prilepimo

elektrode

AED izvaja

analizo

Če je potrebno

izvedemo šok

Nadaljujemo z

masažo srca

In vpihi

Celoten postopek izvajamo, do prihoda NMP,

dokler se poškodovanec ne zave okolice, zbudi,…

TUJKI V DIHALIH

Zapora dihalnih poti s tujki je redek, vendar

dramatičen zaplet, ki ima lahko brez takojšnjega

ukrepanja zelo hude posledice. Smrt zaradi

zadušitve je pri nas redka, vendar pri otrocih zelo

pogost pojav. O nenadni zapori govorimo, ko se

nam med jedjo zatakne slabo prežvečen kos

hrane. Tujki lahko povzročijo delno ali popolno

zaporo dihalne poti.

Smrtnost je zelo nizka zaradi prisotnosti ostalih

ljudi.

DELNA ZAPORA DIHALNE

POTI

Znaki:

• Prizadeti na vprašanje “Ali se dušite?“

odgovori z “Da“

• Prizadeti kašlja in govori.

Ukrepi:

• Vzpodbujamo k kašlju

POPOLNA ZAPORA DIHALNE

POTI

Znaki:

• Prizadet na vprašanja ne odgovarja

• Prizadeti ne govori in ne more kašljati

• Poskusi dihanja so energični

• Med poskusi dihanja slišimo piske

• Prizadeti je poten, modrikast in bled v obraz.

UKREPI

PRI ZAVESTNEM:

• Pet udarcev med lopatice

UKREPI

PRI ZAVESTNEM:

• Heimlichov prijem

UKREPI

PRI NEZAVESTNEM:

• Položimo na tla

• Pokličemo 112

• Pričnemo s TPO

ŠOK

Šok je stanje, ko krvni obtok ne zadošča več

potrebam organov po kisiku.

Vzroki za nastanek šoka so zelo različni:

• HIPOVOLEMIČNI ŠOK

Nastane zaradi zmanjšanega volumna krvi.

• KARDIOGENI ŠOK

Nastane zaradi odpovedovanja srca

• OBSTRUKCIJSKI ŠOK

Nastane zaradi ovire

• DISTRIBUCIJSKI ŠOK

Nastane zaradi razširjenja žil

KAKO PREPOZNAMO ŠOK

Bolnikova koža je bleda, hladna, potna.

Pulz je šibe, redek občasno ga tudi ne zaznamo.

Krvni pritisk je nižji od normalnih vrednosti

Pospešeno dihanje.

Poškodovanec je videti prizadet, se ne zanima in

odziva na okolico.

Odgovarja na kratko, včasih je tudi zmeden in

kaže znake motene zavesti.

PRVA POMOČ

• Takoj pokličemo pomoč

• Če je šok očiten ukrepamo v skladu z navodili

• Poskušamo pridobiti čim več podatkov o

dogodku

• Natančno opazujemo poškodovanca

• Pri šoku nastalem zaradi okužbe je potrebno

takojšnje zdravljenje zoper okužbo

• Pri šoku nastalem zaradi dehidracije je

potrebno nadomeščati tekočine.

ZASTRUPITVE

Strupi so snovi, ki zaradi svoje kemične sestave

škodljivo vplivajo na organizme. Zastrupitev

lahko povzročijo vse snovi:

• Zdravila

• Alkohol

• Prepovedane droge

• Plini

• Pesticidi

• Čistila, kozmetika

• Živali

• Rastline

ZASTRUPITVE GLEDE NA

IZVOR

• NAMERNE

Namerne zastrupitve so predvsem izrabljene v

samomorilne namene.

• NENAMERNE

Najpogostejše so pri otrocih, ko raziskujejo svojo

okolico. Pri odraslih so redkejše in so posledica

neprevidnosti.

PREPOZNAVANJE

Zastrupitev je veliko krat očitna in jo lahko

prepoznamo po okolici.

• Prazna embalaža

• Vbodna mesta, igle, brizge

• Vonj po plinih

• Razlite kemikalije

• Poslovilno pismo

PRVA POMOČ

• Skrb za lastno varnost

• Reševanje iz zastrupljenega območja

• Preverjanje in vzdrževanje osnovnih

življenjskih funkcij

• Klic na pomoč

• Odstranjevanje strupa

• Prepoznavanje in shranjevanje strupa

• Prevoz

KRVAVITVE IN RANE

Krvavitev je izguba krvi iz obtočil. Obsežnost

krvavitve določamo glede na hitrost in količino

iztekanja krvi.

Ločimo:

• Poškodbene

• Bolezenske

• Glede izvora (arterijska, venska, kapilarna)

• Glede lokacije (zunanja, notranja)

ARTERIJSKA KRVAVITEV

Posledica poškodbe ali prekinitve žilne stene

arterije. Svetla kri, ki pulzira v loku.

VENSKA KRVAVITEV

Posledica poškodbe žilne stene vene. Temna kri,

ki izteka počasi, neenakomerno.

KAPILARNA KRVAVITEV

Prisotna pri vsaki rani. Značilno počasno

mezenje krvi, izguba krvi je majhna.

RANA

Rana je vsaka nasilna prekinitev kože in sluznic

oz. telesne površine, ki lahko zajema povrhnja in

globoka telesna tkiva. Znanje o pravilni oskrbi

ran je zelo pomembno saj se vsak dan srečujemo

z njimi.

Vsem ranam je skupna krvavitev in nevarnost

vdora mikroorganizmov.

Rane lahko razdelimo v več skupin glede na

njihove značilnosti.

PRASKA ALI ODRGNINA

Je rana, ki nastane, če se odrgnemo ali

oprasnemo po trdem ali robatem predmetu.

Poškodovani je povrhnji del kože.

VBODNINA

Je rana, ki nastane pri uporabi ostrih, koničastih

predmetov. Rane so globoke in lahko segajo v

notranjost telesa. TUJKA NE

ODSTRANJUJEMO!

Resnost rane nikoli

ne ocenjujemo po

velikosti vhodne rane.

UREZNINE IN VSEKANINE

Je rana, povzročena z ostrim predmetom.

Najpogosteje se poškodujemo v domačem okolju

z rezilom. Rane so po globini različne. Imajo

ravne gladke robove.

Pogosto so tudi posledica

telesnih napadov ali

poskusov samomora.

UREZNINE IN VSEKANINE

Je rana, povzročena z ostrim predmetom.

Najpogosteje se poškodujemo v domačem okolju

z rezilom. Rane so po globini različne. Imajo

ravne gladke robove.

Pogosto so tudi posledica

telesnih napadov ali

poskusov samomora.

RAZPOČNE RANE

So rane, ki nastanejo pri delovanju tope sile na

kožo ali sluznico. Povzročene so lahko tudi s silo

zasuka ali vleka. Ima ne ravne nazobčane robove.

Prisotni sta tudi oteklina in kontuzijska značka.

Pri tej rani je možen tudi zlom kosti.

Najpogosteje nastanejo na glavi (udarec) ali

prstih (stisnjenje z valji).

RZTRGANINE

So najpogostejša vrsta ran. Največkrat so v

področju zgornjih in spodnjih udov. Nastanejo ko

sila deluje poševno na tkivo. So različno globoke,

imajo nepravilen rob in imajo žepke in tunelčke,

kjer se nahaja strjena kri in mrtvo tkivo.

Pri obsežnih raztrganina je tudi možna poškodba

žil in živcev.

ZMEČKANINE

So rane, ki nastanejo zaradi delovanja velike sile

na majhno površino. Poznamo jih po deformaciji

prizadetega dela telesa. Največkrat nastanejo pri

prometnih nesrečah.

Pogosto se dogaja tudi, da je ista rana

raztrganina, udarnina in zmečkanina.

UGRIZNINE

So zelo pogoste rane, ki so posledica ugriza živali

ali človeka. Zaradi velikega števila klic v slini

pogosto pride do infekcije rane.

Najbolj ogrožena skupina so otroci. Najpogosteje

prizadeti deli pa so udi in obraz – glava. Rane so

navadno globlje kot izgledajo, lahko pa pride tudi

do odtrganja tkiv, zdrobljenih kosti.

STRELNE RANE

So rane, ki so bile sprva vezane na vojne

poškodbe, sedaj pa tudi na civilno življenje

(terorizem, samomori,…)

Nastanejo s projektili in kroglami iz pištole. So

zelo globoke ali pa potekaj skozi udi.

• Prestrel

• Zastrel

• Obstrel

TRAVMATSKE AMPUTACIJE

So najtežja oblika odprte poškodbe tkiva in udov.

Razlikujemo popolne amputacije (tkiva so

popolnoma prekinjena) ter nepopolne (kjer se ud

ali del telesa še vedno drži telesa).

Pri poškodbah z ostrimi predmeti so robovi

gladki in ravni.

Lahko pa so robovi rane nepravilni, zdrobljene

kosti,…

KAKO ZAUSTAVLJAMO

KRAVITVE

Kompresijska obveza:

Ustavljamo krvavitve na

glavi, trupu, udih.

Prevezo preverjamo

vsakih 5 – 10 min.

Esmarchova obveza:

Uporabljamo jo izjemoma, pri hudih ogrožujičih

krvavitvah in amputacijah udov. Preveza na

mestu pritiska okvarja kožo, mišice,…

Pritisk na področno arterijo ali veno ob kost:

Pritisk na krvaveče mesto v rani:

Uporabljamo takrat ko ni možno izvesti katerega

koli drugega ukrepa.

Izvajamo pri krvavitvah na vratu, dimljah ,

komolcu, pazduhi, zadnjem delu kolena.

Na rano položimo sterilno gazo in pritisnemo na

krvaveče mesto.

Tamponada rana:

Metoda se uporablja v kombinaciji s kompresijko

obvezo pri zaustavljanju krvavitev iz globokih

ran. V rano namestimo dolg trak gaze (konca

gledata iz rane) in kompresijsko povijemo.

KAKO OSKRBIMO RANE

Pri ranah je pomembno:

• Imamo čiste roke in uporabljamo rokavice

• V rano ne dihamo

• Ne uporabljamo nobenih mazil,….

• Razlikovati moramo med globoko in

površinsko rano

• Smo nežni

POVRŠINSKE RANE

Površinske rane in globoke vgriznine so izjema in

jih lahko umivamo. Zaščitimo jih z obližem ali

sterilno gazo. Gazo pred prevezom namočimo s

fiziološko raztopino.

Preverimo cepljenje proti tetanusu!

Gaza naj primerno sega preko robov in jo

pritrdimo s trikotno ruto ali povojem. Ranjeni ud

imobiliziramo.

GLOBOKE RANE

Ukrepamo po naslednjem vrstnem redu:

• Preučimo mesto nezgode

• Naredimo osnovni pregled poškodovanca

• Natančen pregled rane

• Zaustavitev krvavitve

• Rano sterilno pokrijemo in ud imobiliziramo

POŠKODBE GIBAL IN

HRBTENICE

ZVIN, IZPAH, ZLOM

Gibala si lahko poškodujemo:

• Zvin (je nateg kite, ki povezuje sosednje kosti.

Do zvina pride pri nenadni spremembi smeri

gibanja, kosti se vrnejo v prvotni položaj. Zvin

je zatekel in boleč, omejeno je gibanje. Zvin

lahko hladimo.)

• Izpah (je premaknitev kosti v sklepu iz

normalne lege. Gladko delovanje uda ni

možno, pri izpahu so pogosto poškodovane

tudi vezi. Pri izpahu je tudi možnost, da je

prišlo do zloma kosti.)

• Zlom (o zlomu govorimo, kadar se delno ali

popolno prekine kostno ali hrustančno tkivo

kosti).

ZLOM

Poznamo:

• ZAPRTI ZLOM koža v predelu zloma je

neprekinjena, poškodovane pa so lahko mišice,

žile živci.

• ODPRTI ZLOM ko v predelu zloma nastane

rana ne glede na to, ali je rano povzročil oster

ali robat predmet od zunaj ali oster kostni

odlomek od znotraj.

IMOBILIZACIJA

Imobilizacija je zraven obvezovanja ena

pomembnejših veščin v prvi pomoči. Namen

imobilizacije je narediti poškodovani del negiben.

Tudi pri imobilizaciji moramo vedeti, kdaj, zakaj

in kako imobilizaciji izvedemo.

Z dobro imobilizacijo:

• ublažimo bolečino

• preprečimo poškodbo mehkih tkivnih struktur

s kostnimi odlomki

• zmanjšujemo možnost nastanka maščobne

embolije pri zlomih cevastih kosti

• v primeru ran zmanjšujemo možnost širjenja

okužbe

Pri imobilizaciji uporabljamo različne

standardne že pripravljene opornice.

Imobilizacijo pa je mogoče izvesti tudi z

improviziranimi sredstvi.

Na trgu pa poznamo tudi različne specialne

opornice za imobilizacijo specifičnih delov telesa

oz udov.

Opornico na ud pritrdimo s priloženimi trakovi

ali trikotnimi rutami.

OPORNICE

Kako prepoznamo zlom:

Večino zlomov lahko prepoznamo s temeljitim

pregledom poškodovanca. Pomembno je tudi

znati vzrok poškodbe.

Znaki:

• Oteklina

• Bolečina

• Omejeno gibanje

• Patološka gibljivost

• Škrtanje (krepitacije)

• Pomembna je tudi prekrvavitev uda

• Rana na mestu zloma (odprti zlom)

Oskrba zloma:

• Ugotovimo mesto zloma

• Nadenemo opornico

• Z ruto ali trakom fiksiramo ud in sklepe

zraven zloma. Nad in pod zlomom.

• Ko pa gre za odprti zlom pa rano sterilno

pokrijemo in ud imobiliziramo.

POŠKODBA HRBTENICE

Hrbtenica je organski sistem ki jo sestavljajo

vretenca. Naloga hrbtenice je ta, da povezuje

spodnji in zgornji del telesa. Prenaša pa tudi težo

na noge.

Poleg tega pa varuje in ščiti osrednji del živčevja

– hrbtenjačo.

Hujša poškodba hrbtenice lahko pomeni tudi

poškodbo hrbtenjače in posledično hromost.

HRBTENICA IN VRETENCA

KDAJ POMISLITI NA

POŠKODBO HRBTENICE

Poznamo:

• ZVIN

• IZPAH

• ZLOM

Na poškodbe vezi in zlom vretenc moramo

pomisliti pri padcih na hrbet, glavo zadnjico ali

noge, pri močnih udarcih v glavo ali hrbtenico,

poškodbe vratne hrbtenice pa lahko povzročijo

tudi nenadni sunki glave.

PREPOZNAVANJE POŠKODBO

HRBTENICE

Znaki in simptomi poškodbe hrbtenice so lahko

prikriti, za to jih ne prepoznamo ali jih celo

spregledamo, še posebej če ima poškodovanec še

druge poškodbe.

Za to z vsakim poškodovancem, ki je nezavesten

ali ima več poškodb ravnamo kot, da ima

poškodbo hrbtenice.

Poznamo:

• ZVIN nastane pri gibanju hrbtenice preko

fizioloških mej. Najpogosteje se to dogaja pri

prometnih nesrečah, pri padcih. Poznamo zvin

VRATNE, PRSNE in LEDVENE hrbtenice.

• IZPAH se zgodi ko sila, ki deluje na vretence

pretrga medvretenčne povezave. Lahko gre za

delni ali popolni izpah.

• ZLOM se najpogosteje pojavi, ko sila deluje v

smeri glava – peta, pri padcu na glavo ali

zadnjico.

SIMPTOMI IN ZNAKI

Ker gre za poškodbo skeletnih elementov, za to so

tudi simptomi in znaki podobni:

• Bolečina

• Podplutba

• Oteklina

• Zmanjšana gibljivost

• Napetost oz krč

• Mravljinčenje udov

KAKO RAVNATI

Pri prvi pomoči je nepomembno, ali gre za izpah

ali zlom, vedno ravnamo, kot da gre za hujšo

poškodbo.

Potrebna je imobilizacija in bolnik naj leži.

Vedno imobiliziramo vrat z opornico ali oporami

za glavo (na nosilih).

Uporabljajo se zajemalna nosila in vakuumske

opornice.

Poškodovanca iz vozila NIKOLI ne izvlačimo

sami razen, ko je ogroženo njegovo življenje

(požar, utopitev).

Zaščitno čelado odstranjujemo pri:

• Mehanične poškodbe

• Toplotne poškodbe

• Kemične poškodbe

• Električne poškodbe

KAKO PREMIKAMO

POŠKODOVANEGA

Poznamo dva načina:

• „log - roll“ (kotaljenje) poškodovanca

obračamo v osi

• Premikanje s štirimi reševalci

LAŽJA IN MANJ ZAHTEVNA JE PRVA

METODA

OPEKLINA – OPEKLINSKA

RANA

Opeklinske rane nastanejo zaradi delovanja

toplotne, kemične in električne energije.

Najpogosteje nastanejo z delovanjem toplotne

energije na kožo oz tkiva (suha vročina ali vroče

tekočine).

Pravilno nudenje prve pomoči pri takoj po

poškodbi lahko v določeni meri vpliva na obseg

poškodbe.

OPEKLINE

Poznamo:

• KEMIČNE jedkovine - kisline in lugi

• ELEKTRIČNE izmenični ali enosmerni tok,

pri prehodu skozi tkiva

• FRIKCIJSKE posledica trenja

• VROČINSKE ogenj, para

OPEKLINE LAHKO

OCENJUJEMO NA VEČ

NAČINOV

STOPNJE OPEKLIN

Poznamo štiri stopnje opeklin:

I stopnja:

Rdečina,

brez

mehurjev

II stopnja:

Rdečina z

mehurji

III stopnja:

Opečnato,

belkasta

rdeča

IV stopnja:

Belkasto –

siva, temno

rjava

PRVA POMOČ PRI

OPEKLINAH

1. Večje opekline, več poškodovancev kličemo

112

2. Preučimo mesto nezgode

3. Odstranimo vir toplote

4. Osnovni pregled poškodovanca

5. Opečenca prenesemo na varno

6. Nadaljujemo pregled

7. Odstranimo oblačila, ki NISO prilepljena

8. Hladimo opeklino

POSEBNOSTI OPEKLINSKIH

RAN

• Pokrijemo s sterilno gazo ali alu-folijo

• Opeklinskih mehurjev ne prediramo

• Obraza ne obvezujemo

• Odstranimo nakit in pas

• Poškodovanca zavijemo v odejo, čisto rjuho

• Astro folijo (srebrna k telesu - zaščita proti

mrazu, zlata proti telesu - zaščita proti vročini)

• Opeklin ne mažemo

PREGREVANJE -

HIPERTERMIJA

Ločimo dve vrsti povišanja telesne temperature.

• Vročino

• Pregretje.

Do vročine pride zaradi imunskega odziva.

Do pregretja pa pride zaradi velike mišične

aktivnosti ali zelo vroče okolice. Telo se brani s

potenjem, močnejšo prekrvavitvijo,… vendar se

ti mehanizmi pri določeni stopnji ustavijo.

• :

OBLIKE PREGRETJA

• ZAČETNI SIMPTOMI občutek izčrpanosti,

mišični krči. Vzrok pomanjkanje vode in soli v

telesu (dehidracija).

• VROČINSKA SINKOPA je kratkotrajna,

prehodna izguba zavesti. Nastane zaradi več

dejavnikov (dehidracija, vazodilatacija,…)

• VROČINSKA IZČRPANOST nastane ob

povečani izgubi soli in dehidraciji pri

pregretem bolniku. (bruhanje, slabost,…)

• VROČINSKA KAP življenjsko ogrožajoče

stanje. Telesna temperatura naraste do 400C

PODHLADITEV

Podhladitev pomeni padec telesne temperature

pod 350C. Pri splošni podhladitvi se opočasnjuje

encimsko delovanje in za to se na določeni meji

telo ne more samo ogreti.

Na terenu temperaturo jedra ocenjujemo glede

na zunanje znake. Za merjenje uporabljamo

ušesni termometer.

Ločimo:

BLAGA PODHLADITEV

Znaki:

• Zavest je jasna

• Drgetanje

• Vznemirjenje

• Dihanje in utrip

sta pospešena

• TT je 32 – 35 0C

Prva pomoč:

• Zaščita pred

mrazom

• Spodbujanje

gibanja in

telovadbe

• Pije vroč

sladkan čaj

ZMERNA PODHLADITEV

Znaki:

• Zaspanost in

otopelost

• Drgetanje

preneha

• Dihanje in utrip

se upočasnita

• TT je 28 – 32 0C

Prva pomoč:

• Zaščita pred

mrazom

• Nadziramo

stanje in VF

• Če je požiranje

oteženo

opustimo pitje

• Premikamo le

ko je nujno

BLAGA PODHLADITEV

Znaki:

• Nezavest

• Dihanje in utrip

sta komaj

zaznavna,

plitva, neredna

• TT je pod 28 0C

Prva pomoč:

• Bočni položaj

• Nadziramo VF

• Ko pulza ne

zaznamo več,

pričnemo

oživljati

ZAŠČITA PRED MRAZOM

Zaščito pred mrazom in počasno ogrevanje

dosežemo:

• Najdemo zavetje pred vetrom

• Odstranimo mokro obleko

• Oblečemo topla in suha oblačila

• Trup ovijemo s folijo

REŠEVANJE UTOPLJENCA

Utapljanje je opredeljeno kot dušenje zaradi

onemogočenega dihanja v tekočini. Utopitev

pomeni smrt v tekočini.

Ločimo:

• Utapljanje z glavo nad gladino hitra poraba

energije, podhladitvijo telesa, motnja

prekrvavitve organov.

• Utapljanje z glavo pod vodo dušenje zaradi

preprečitve dostopa zraka v pljuča

• Utonitev smrt zaradi utopitve

REŠEVANJE UTOPLJENCA

Reševanje utopljenega je zelo posebno in

specifično reševanje. Utapljajočemu se zmeraj

približamo iz hrbtne strani, če nismo dovolj

močni počakamo, da se utopljenec utrudi

naučimo se reševalnih prijemov, najprej

poskušamo reševati iz kopnega.

Pri utopljencu vedno posumimo na poškodbo

hrbtenice.

REŠEVANJE UTOPLJENCA

• SPECIFIKA PRI IZVAJANJU MASAŽE

UTOPLJENCA JE TA DA NAJPREJ

PRIČNEMO Z 5 VPIHI IN NATO

NADALJUJEMO Z ZUNANJO MASAŽO V

RAZMERJU 30 : 2.

• ČE SMO SAMI NAJPREJ IZVAJAMO TPO 1

MIN NATO KLIČEMO NMP

VPRAŠANJA

HVALA ZA POZORNOST IN

POSLUŠNOST

MISEL:

Življenje je vredno vsakega truda.