Anja Janeš, univ.dipl.inž. živilske tehnologije

PRED ZIMO PRED ZIMO

SI SI

OKREPIMOOKREPIMO

SVOJ SVOJ

IMUNSKIIMUNSKI

SISTEMSISTEM

Kaj je imunski sistem?Kaj je imunski sistem?

�� OrganOrgan ššestega estega ččuta? (uta? (sixsix sensesense organ) poleg organ) poleg vida, vonja, sluha, otipa in okusavida, vonja, sluha, otipa in okusa

�� Skupek organov in celicSkupek organov in celic

–– Prsna Prsna žžlezaleza: nastanek T: nastanek T--limfocitovlimfocitov–– VranicaVranica: filtrira kri in razgrajuje nesnago: filtrira kri in razgrajuje nesnago–– Limfni vozli in Limfni vozli in žžileile: razstrupljanje: razstrupljanje–– Bezgavke in mandeljniBezgavke in mandeljni: filtracija odpadkov: filtracija odpadkov–– SlepiSlepičč: bogat z limfnimi celicami: bogat z limfnimi celicami–– LevkocitiLevkociti: limfociti,: limfociti,

Naloge imunskega sistemaNaloge imunskega sistema

�� PreprePrepreččevanje vstopaevanje vstopa

�� Prepoznavanje in uniPrepoznavanje in uniččevanjeevanje tujkovtujkov, , ki so v telo ki so v telo žže vstopili (patogeni virusi, e vstopili (patogeni virusi, bakterije, plesni, glive, zunanji bakterije, plesni, glive, zunanji dejavnikidejavniki……))

�� VarujeVaruje pred pred podtalnimpodtalnim delovanjem delovanjem lastnega telesalastnega telesa

Naravna celica ubijalka Naravna celica ubijalka »»na deluna delu-- napada z napada z virusom okuvirusom okužženo celicoeno celico

Makrofag, ki požira bakterijo

Nevtrofilec pri požiranju bakterije antraksa

Levkocit med eritrociti

Limfocit

Bojevniki v mikrosvetu, ki ščitijo človeško življenje

Celice in organi imunskega sistemaCelice in organi imunskega sistema--ARMADA za uniARMADA za uniččenje sovraenje sovražžnikanika

Slika: Celice in organi imunskega sistema

Dober imunski sistem nas lahko ubrani Dober imunski sistem nas lahko ubrani vseh vrst bolezni. Od manjvseh vrst bolezni. Od manjšših okuih okužžb pa b pa

do raka!do raka!

Genetskazasnova!

Dejavnikiiz okolja

Glavni dejavniki, ki vplivajo na Glavni dejavniki, ki vplivajo na sposobnosti sposobnosti ččlovekovega IS lovekovega IS

�� Genetska zasnovaGenetska zasnova ((avtoimuneavtoimune bolezni,bolezni,……))

�� Dejavniki iz okoljaDejavniki iz okolja (zunanji) od katerih sta (zunanji) od katerih sta najpomembnejnajpomembnejšša a prehranaprehrana in in žživljenjski ivljenjski stilstil!!

MRAZ, VLAGA,

VROČINA

KAJENJE, ALKOHOLDROGE

VRHUNSKA ŠPORTNA AKTIVNOS

T

VIRUSI, BAKTERIJE,

PLESNI

PSIHOFIZIČNAKONDICIJA

(STRES, NAPETOSTI)

STAROSTTELESNA

TEŽA

ONESNAŽENOST(PESTICIDI,

TEŽKE KOVINE…)

Na katere lahkovplivamo sami?

IMUNSKI SISTEM

Zunanji dejavniki, ki vplivajo na Zunanji dejavniki, ki vplivajo na sposobnosti sposobnosti ččlovekovega ISlovekovega IS

PREHRANA

Ali to kar jemo, lahko vpliva na Ali to kar jemo, lahko vpliva na delovanje nadelovanje naššega imunskega ega imunskega

sistema?sistema?

DA!!DA!!

�� ENERGIJAENERGIJA, gorivo, ki omogo, gorivo, ki omogočča a žživljenje.ivljenje.

�� Skupek Skupek HRANILNIH SNOVIHRANILNIH SNOVI in vode.in vode.

�� SNOVSNOV, ki je predelana, , ki je predelana, polpredelanapolpredelana ali ali nepredelana in je nepredelana in je namenjena za prehrano namenjena za prehrano

ljudiljudi..

Kaj je hrana/Kaj je hrana/žživilo?ivilo?

Kako hrana vpliva na imunski Kako hrana vpliva na imunski sistem?sistem?

DVOSTRANSKODVOSTRANSKO::

ZdravaZdrava in in primerna hranaprimerna hrana podpirapodpiraoptimalno delovanjeoptimalno delovanje telesnih obrambnih telesnih obrambnih

mehanizmovmehanizmov

NeprimerneNeprimerne prehranske navadeprehranske navade (razvade) (razvade) lahko imunski sistem lahko imunski sistem momoččno no oslabijooslabijo in in povepoveččajo obajo obččutljivost za razliutljivost za različčne bolezni ne bolezni (pomen zdravstveno neopore(pomen zdravstveno neoporeččnih nih žživil)ivil)

ŽIVILO

BeljakovineOgljikovi hidrati Maščobe

Antioksidanti

Vlaknine Pesticidi ?!

Vitamini

Voda

Aditivi

Težke kovine!?

Mikroorganizmi (MKB, plesni)

Mineralne snovi

SESTAVINE ŽIVILA/HRANE

Ostanki zdravil in hormonov

Umetna sladila

Nekatere Nekatere sestavine hranesestavine hrane lahko:lahko:

�� PospePospeššujejoujejo tvorbo celic IS (T in Btvorbo celic IS (T in B--celic, celic, ……))

�� UravnavajoUravnavajo koncentracijo belih krvnikoncentracijo belih krvniččk v krvi k v krvi (levkocitov) in njihovo u(levkocitov) in njihovo uččinkovitostinkovitost

�� UniUniččujejoujejo bakterije in viruse (protivirusno in bakterije in viruse (protivirusno in protibakterijskoprotibakterijsko delovanje) delovanje)

�� SpodbujajoSpodbujajo delovanje Tdelovanje T--ubijalskih celic in nastajanje ubijalskih celic in nastajanje protitelesprotiteles

�� Spodbudijo Spodbudijo makrofagemakrofage k k sintezi sintezi veveččjih kolijih količčin snovi, ki in snovi, ki ubijajo tumorske celice in mikrobeubijajo tumorske celice in mikrobe

……..in in šše in e in šše bi lahko nae bi lahko našštevali tevali ……....

Katera hranila so najboljKatera hranila so najboljšša a podpora IS? podpora IS?

�� BELJAKOVINEBELJAKOVINE (aminokisline)(aminokisline)

�� ANTIOKSIDANTIANTIOKSIDANTI in druge BIOLOin druge BIOLOŠŠKO AKTIVNE KO AKTIVNE SNOVISNOVI

�� NEKATERI NEKATERI VITAMINIVITAMINI (C, B(C, B--complexcomplex, A, E), A, E)

�� ESENCIALNE MAESENCIALNE MAŠŠČČOBNE KISLINE (OBNE KISLINE (omegaomega--33))

�� MINERALIMINERALI (Zn, Se, Fe, (Zn, Se, Fe, CuCu))

�� VLAKNINEVLAKNINE

�� OGLJIKOVI HIDRATIOGLJIKOVI HIDRATI ((OligosaharidiOligosaharidi--prebiotikprebiotikii

�� MIKROORGANIZMIMIKROORGANIZMI (mle(mleččnokislinske bakterijenokislinske bakterije--GIT)GIT)

BeljakovineBeljakovine--BB

�� ŠŠtudije na tudije na žživalihivalih: : 25% zmanj25% zmanjššanjeanje potrebnega potrebnega dnevnega vnosa dnevnega vnosa B velik vpliv na delovanje ISB velik vpliv na delovanje IS!!

�� Pomanjkanje B z Pomanjkanje B z visoko biolovisoko biološško vrednostjoko vrednostjoogrozi normalno delovanje IS. ogrozi normalno delovanje IS.

�� POSLEDICE:POSLEDICE:

��ManjManjššem em šštevilu tevilu imunskih celicimunskih celic, ki niso v svoji , ki niso v svoji polni formi (polni formi (izizččrpanerpane))

��Premalo protitelesPremalo protiteles za boj proti vsiljivcem za boj proti vsiljivcem (motena telesna sinteza)(motena telesna sinteza)

�� iz iz 20 aminokislin20 aminokislin (AK),od tega (AK),od tega 8 esencialnih8 esencialnih, , ki jih telo potrebuje za ki jih telo potrebuje za RASTRAST in in OBNOVOOBNOVO tkivtkiv, , ter ter SINTEZOSINTEZO lastnih spojin (hormoni, encimi, lastnih spojin (hormoni, encimi, protitelesaprotitelesa

�� prekurzorskeprekurzorske molekule,telesni molekule,telesni imunomodulatorjiimunomodulatorji, hormoni,, hormoni,……))

�� Nekatere AK so Nekatere AK so šše posebej pomembne za e posebej pomembne za normalno delovanje IS!normalno delovanje IS!––GlutaminGlutamin––ArgininArginin––CisteinCistein: : mukolitikmukolitik (koko(kokoššja juha kot zdravilo ja juha kot zdravilo za sina turza sina turšškega sultana)kega sultana)

Razmerja med AK, Bilančni minimum

ČČlovekove potrebe po Blovekove potrebe po B: odrasli pribli: odrasli približžno 0.8 g na no 0.8 g na kilogram normalne telesne tekilogram normalne telesne težže, otroci, nosee, otroci, noseččnice, dojenice, doječče e matere vematere večč (do 2(do 2--2,5g/kg t.t.)2,5g/kg t.t.)

�� Izbirajmo Izbirajmo žživila, ki vsebujejo B z ivila, ki vsebujejo B z visoko visoko biolobiološško vrednostjoko vrednostjo, kar pomeni, da , kar pomeni, da imajo imajo visoko vsebnost esencialnih AKvisoko vsebnost esencialnih AK

�� TO SOTO SO PREDVSEMPREDVSEM::-- jajca, ribe, morski sadejajca, ribe, morski sadežži, kuni, kunččje in je in divjadivjaččinsko mesoinsko meso……..

-- OreOreššččki sezam, orehi, tofu, soja, sir, ki sezam, orehi, tofu, soja, sir, kalkalččki,ki,……

-- Polnozrnata Polnozrnata žžita, proso, leita, proso, lečča, koprive, a, koprive, ……. .

VitaminiVitamini

�� Vsi so pomembni za Vsi so pomembni za optimalno delovanje optimalno delovanje nanaššega telesaega telesa, nekateri pa , nekateri pa šše posebej e posebej

uuččinkovito spodbujajo delovanje ISinkovito spodbujajo delovanje IS

�� NajveNajvečč jih najdemo v jih najdemo v sadju in zelenjavisadju in zelenjavi

Vitamin CVitamin C

�� Prvi v obrambni liniji proti Prvi v obrambni liniji proti virusom gripe virusom gripe in prehlada!in prehlada!

�� V telesu V telesu povepovečča proizvodnjoa proizvodnjo belih belih krvnikrvniččkk, protiteles in interferona, protiteles in interferona

�� MoMoččan antioksidant, ki an antioksidant, ki varujevaruje celice celice pred popred pošškodbamikodbami zaradi delovanja zaradi delovanja prostih radikalov!prostih radikalov!

�� Deluje Deluje protivnetnoprotivnetno ter spodbuja ter spodbuja delovanje fagocitov in Tdelovanje fagocitov in T--limfocitov limfocitov

PriporoPriporoččeni vnosi:eni vnosi:

�� DACH: DACH: 100 mg/dan100 mg/dan, kadilci , kadilci 150mg/dan150mg/dan

�� VeVeččje kolije količčine vit. C (do 300 mg) ine vit. C (do 300 mg) zmanjzmanjššujejo dolujejo dolžžino trajanja in intenzivnost ino trajanja in intenzivnost simptomov povezanih z infekcijami zgornjih simptomov povezanih z infekcijami zgornjih dihalnih poti (U.S. dihalnih poti (U.S. EnviromentalEnviromental protectionprotectionAgencyAgency, Dr. , Dr. SchwartzSchwartz))

Viri:Viri:�� CitrusiCitrusi, paprika, peter, paprika, peterššilj, melona, kivi, ilj, melona, kivi, aronijaaronija, kosmulja, , kosmulja, ččrni ribez, brokoli, zelje, rni ribez, brokoli, zelje, paradiparadižžnik, nik, ššpinapinačča, krompir, regrat, solata, a, krompir, regrat, solata, kakovostni in naravni prehranski dodatki kakovostni in naravni prehranski dodatki

Vitamin EVitamin E

�� PospePospeššujeuje delovanje IS: je bolj usklajenodelovanje IS: je bolj usklajenoin uin uččinkovito inkovito

�� Deluje na novonastale Deluje na novonastale limfocite Tlimfocite T, ki , ki uuččinkoviteje izloinkoviteje izloččajo signalne molekuleajo signalne molekule, , (poskusi (poskusi žživali!)ivali!)

�� Vgrajen je v celiVgrajen je v celiččne membranene membrane, kjer , kjer prepreprepreččuje oksidacijo nenasiuje oksidacijo nenasiččenih m.k. (lovi enih m.k. (lovi proste radikale) in tako mogoproste radikale) in tako mogočča normalno a normalno delovanje celic.delovanje celic.

�� Dodatki vitamina E lahko Dodatki vitamina E lahko upoupoččasnijo asnijo upadanje ISupadanje IS pri starejpri starejššihih

PriporoPriporoččeni vnosi:eni vnosi:

�� DACH:DACH:1515 mg/danmg/dan (do 25 l.), (do 25 l.), 14mg/dan14mg/dan(do 51l.)(do 51l.)

�� KadilciKadilci, ljudje ki niso telesno aktivni, in vsi, , ljudje ki niso telesno aktivni, in vsi, ki redno uki redno užživajo alkohol, ivajo alkohol, potrebujejo vepotrebujejo veččje je dnevne kolidnevne količčineine

Viri:Viri:�� OreOreššččki in semena (sonki in semena (sonččniniččno no seme),rastlinska olja, olje pseme),rastlinska olja, olje pššenieniččnih nih kalkalččkov, kov, žžitariceitarice,stro,stroččnice, jajnice, jajččni rumenjak, ni rumenjak, jetra, lejetra, leššniki,olje koruznih kalniki,olje koruznih kalččkov, pkov, pššenieniččni ni kalkalččkiki

Vitamin A in druVitamin A in družžina ina karotenoidovkarotenoidov

�� MoMoččni ni spodbujevalci ISspodbujevalci IS

�� Pomemben tudi za Pomemben tudi za razvoj celic in razlirazvoj celic in različčnih tkivnih tkiv

�� Aktivni Aktivni metabolitmetabolit retinskaretinska kislinakislina regulira rast in regulira rast in izgradnjo koizgradnjo kožže in sluznice in sluznic in s tem njihovo in s tem njihovo delovanjedelovanje

�� RetinalRetinal je pomemben za vidje pomemben za vid

�� Glavne zaloge vitamina A so v jetrihGlavne zaloge vitamina A so v jetrih

�� Glavni znak Glavni znak pomanjkanja pomanjkanja je je oslabitev ISoslabitev IS (smrten (smrten izid imajo lahko tudi infekcije, ki so obiizid imajo lahko tudi infekcije, ki so običčajno manj ajno manj usodneusodne--drdržžave v razvoju), noave v razvoju), noččna slepotana slepota

Pokrivanje potreb po vitaminu APokrivanje potreb po vitaminu A

�� ŽŽivila ivila žživalskega izvoraivalskega izvora vsebujejo vsebujejo preformiranpreformiran vit. A vit. A (jetra), (jetra), ribe in ribje ribe in ribje olje, jajca in olje, jajca in zelenjava z veliko zelenjava z veliko betakarotenabetakarotena

�� Provitamini, ki se preraProvitamini, ki se preraččunavajo v unavajo v retinolneretinolne ekvivalente (RE):ekvivalente (RE):–– ßß--karotenkaroten–– Drugi Drugi karotenoidikarotenoidi ((likopenlikopen, , zeaksantinzeaksantin,,luteinlutein, , άά--karotenkaroten

–– ßß--apokarotenaliapokarotenali (tvorijo jih rastline)(tvorijo jih rastline)

�� PriporoPriporoččeni vnosieni vnosi ((vit.Avit.A, , retinolretinol*), odrasli *), odrasli nad 19 let (nad 19 let (vir.DACHvir.DACH):):

-- momošški: ki: 1,01,0--1,1,11 mg mg retinolretinol ekvekv./dan./dan-- žženske: enske: 0,80,8--0,90,9 mg mg retinolretinol ekvekv./dan./dan-- nosenoseččnice: nice: 1,11,1 mg mg retinolretinol ekvekv./dan./dan--dojedoječče matere: e matere: 1,51,5 mg mg retinolretinol ekvekv./dan./dan

* Retinol je transportna oblika vit. A v krvi; 1IE=0.3ug retinola

PREDOZIRANJE VODI DO STRANSKIH UČINKOV!(glavoboli, povečana jetra-ciroza, motnje rasti,

bolečine skeleta, spremembe na koži)

ßß-- karoten = karoten = prekurzorprekurzor vitamina A, vitamina A, del drudel družžine ine karotenoidovkarotenoidov

�� ßß-- karoten (provitamin) vpliva na karoten (provitamin) vpliva na povepoveččano sintezoano sintezo makrofagovmakrofagov ter ter TT--celic ubijalk in celic ubijalk in pomagalkpomagalk

�� Je zelo Je zelo momoččan an antioksidantantioksidant, ki , ki lovi lovi prosteproste radikaleradikale nastale zaradi UVnastale zaradi UV--žžarkov in zaradi procesov staranjaarkov in zaradi procesov staranja

�� Spodbudi nastanek snovi, ki Spodbudi nastanek snovi, ki uniuniččujejo rakave celiceujejo rakave celice

Zanimivi rezultati epidemioloZanimivi rezultati epidemiološških kih šštudij:tudij:

�� Pri Pri žženskah je korenenskah je korenčček na dan ek na dan zmanjzmanjššal al pojavnost kapipojavnost kapi za za 68%68%

�� ßß-- karoten (iz polovice korenkaroten (iz polovice korenččka na dan) ka na dan) zmanjzmanjšša a nevarnost pljunevarnost pljuččnega raka za nega raka za polovicopolovico tudi pri bivtudi pri bivšših veriih verižžnih kadilcihnih kadilcih

�� ZmanjZmanjššujeuje momožžnost za nost za degenerativna degenerativna obolenja oobolenja oččii, katarakto, degeneracijo , katarakto, degeneracijo rumene pege in angino rumene pege in angino pektorispektoris

“A carrot a day can keep the surgeon away.”(Ameriški pregovor)

ŠŠtudije katudije kažžejo, da so ejo, da so karotenoidikarotenoidi najbolj najbolj uuččinkoviti skupaj, v inkoviti skupaj, v kompleksukompleksu, zato jih je , zato jih je

bolje ubolje užživati v obliki sveivati v obliki svežžega sadja in zelenjave.ega sadja in zelenjave.

Vsi so Vsi so momoččni antioksidantini antioksidanti zato neodvisno od zato neodvisno od tega, da delujejo kot provitamini, zmanjtega, da delujejo kot provitamini, zmanjššujejo ujejo

tudi tveganja za razvoj razlitudi tveganja za razvoj različčnih nih rakavih rakavih obolenjobolenj, predvsem , predvsem pljupljuččneganega raka, raka na raka, raka na popožžiralnikuiralniku in in žželodcu in raka elodcu in raka prostateprostate..

KopiKopiččijo se v ijo se v plazmi plazmi in in mamaššččobnem tkivuobnem tkivu. . ZaZaššččita je tem veita je tem veččja, ja, ččim veim večč jih zaujih zaužžijemo. ijemo.

Nevarnosti Nevarnosti predoziranjapredoziranja ni!ni!

�� PriporoPriporoččeni vnosieni vnosi ((ßß-- karoten), odrasli karoten), odrasli nad 19 let (nad 19 let (vir.DACHvir.DACH): ): 10 mg/dan10 mg/dan

Viri Viri

�� ßß-- karotenakarotena: : suhe marelicesuhe marelice in breskve, in breskve, korenje, blitva,ohrovt, korenje, blitva,ohrovt, ššpinapinačča, bua, buččke, ke, melone, zelena solata, romelone, zelena solata, rožžnata grenivka nata grenivka

�� KarotenoidovKarotenoidov na splona sploššno: no: temno temno obarvana zelena zelenjava (obarvana zelena zelenjava (ššpinapinačča, a, brokoli, bubrokoli, buččke, ohrovt, stroke, ohrovt, stroččji fiji fižžol, ol, motovilec, regrat, koprive, petermotovilec, regrat, koprive, peterššilj), ilj), rumeno/oranrumeno/oranžžno obarvana zelenjava no obarvana zelenjava (korenje, bu(korenje, bučče, pomarane, pomarančče, e, paprika,paprika,……koruzakoruza..), paradi..), paradižžniknik

MineraliMinerali-- esencialniesencialni

�� Nekateri mikroelementi so moNekateri mikroelementi so moččni ni spodbujevalci ISspodbujevalci IS

�� PovePoveččajoajo proizvodnjo imunskih celicproizvodnjo imunskih celic in in pospepospeššijo njihovo delovanjeijo njihovo delovanje

�� MoMoččna na imunostimulantaimunostimulanta sta predvsem sta predvsem cinkcink(Zn) in (Zn) in selenselen (Se)(Se)

�� Dobro podporo IS pa predstavljajo tudi Dobro podporo IS pa predstavljajo tudi žželezoelezo(Fe), (Fe), bakerbaker ((CuCu) in ) in manganmangan (Mn) (Mn)

Cink Cink -- ZnZn�� SpodbujaSpodbuja delovanje IS, delovanje IS, izdelavo protitelesizdelavo protiteles in in TT--celiccelic in dejavnost belih krvniin dejavnost belih krvniččkk

�� Lahko celo Lahko celo pomladi starajopomladi starajočči se ISi se IS, saj , saj izboljizboljšša imunske funkcije, ki se po 60 letu hitro a imunske funkcije, ki se po 60 letu hitro slabslabššajoajo

�� RaziskavaRaziskava: : žživali, ki imajo premalo cinka, se ne ivali, ki imajo premalo cinka, se ne morejo ubraniti infekcij bakterij virusov in parazitovmorejo ubraniti infekcij bakterij virusov in parazitov

�� Otroci in odrasli,ki jim Otroci in odrasli,ki jim primanjkujeprimanjkuje cinkacinka so so veveččkrat prehlajeni in krat prehlajeni in bolj dovzetni za bolj dovzetni za infekcijeinfekcije dihalnih potidihalnih poti

�� PriporoPriporoččeni vnosi,eni vnosi, odrasli nad 19 let (DACH): odrasli nad 19 let (DACH): -- momošški: ki: 10 mg10 mg**-- žženske: enske: 7 mg7 mg-- nosenoseččnice: nice: 10mg10mg, doje, doječče matere: e matere: 11mg11mg

Viri:Viri:�� OstrigeOstrige,raki,govedina, svinjina, jagnje,raki,govedina, svinjina, jagnječčje je meso, temno puranovo meso, jajca, mleko, sir, meso, temno puranovo meso, jajca, mleko, sir, polnovredna polnovredna žžita, semena buita, semena bučč in buin buččk, k, žžitariceitariceobogateneobogatene

�� Velja, da je Velja, da je absorbcijaabsorbcija cinka iz cinka iz žživil ivil žživalskega ivalskega izvora boljizvora boljšša kot iz a kot iz žživil rastlinskegaivil rastlinskega..

Epidemiološke študije so pokazale, da imajo moški večje izgube cinka prekIzločkov in kože.

POZOR!POZOR!

PrevePrevečč cinka (vecinka (večč kot 75 mg/dan) zavre kot 75 mg/dan) zavre delovanje IS!delovanje IS!

Selen Selen -- SeSe

�� Vpliva na Vpliva na povepoveččanje anje ššt. Tt. T--celic ubijalkcelic ubijalk in in pospepospešši mobilizacijo celic, ki i mobilizacijo celic, ki žžrejo tumorske rejo tumorske celicecelice

�� Zelo pomemben pri ohranjanju Zelo pomemben pri ohranjanju zdrave zdrave spermesperme pri mopri mošških (kih (selenocisteiniselenocisteini--proteini proteini reprodukcijskih organov)reprodukcijskih organov)

�� SestavinaSestavina nekaterih telesnih nekaterih telesnih encimovencimov, ki , ki sodelujejo pri odstranjevanju prostih radikalovsodelujejo pri odstranjevanju prostih radikalov

�� Direkten Direkten protirakavprotirakav uuččinekinek selena in selena in selenoseleno--proteinovproteinov

Ocenjene vrednosti za primerne vnose:Ocenjene vrednosti za primerne vnose:odrasli nad 19 let (DACH):odrasli nad 19 let (DACH):

-- Mladostniki, odrasli, noseMladostniki, odrasli, noseččnice in dojenice in doječče e matere: matere: 3030--70 70 uug/dang/dan

Viri:Viri:�� Brazilski oreBrazilski oreššččkiki (2960 (2960 uug/100g), meso, g/100g), meso, ribe,ribe, kokokokoššja jajca, tuna, ostrija jajca, tuna, ostrižž,klapavice, ,klapavice, rakci, polnozrnati izdelki, polnovredna rakci, polnozrnati izdelki, polnovredna žžita, ita, zelenjava (odvisno od oskrbe tal s selenom), zelenjava (odvisno od oskrbe tal s selenom), rjavi rirjavi rižž, belo pi, belo piššččananččje meso,sonje meso,sonččniniččna na semena, semena, ččesen,tofuesen,tofu

ZanimiviZanimivi rezultati epidemiolorezultati epidemiološških kih šštudij:tudij:

�� 200 200 µµg selena dnevno g selena dnevno zmanjzmanjššaa tveganje za tveganje za razvoj razvoj raka prostateraka prostate za 63%, za 63%, ččrevesjarevesja za za 58% in raka na plju58% in raka na pljuččih za 46%. ih za 46%. SmrtnostSmrtnost se se je v teh primerih zmanjje v teh primerih zmanjššala za 52%.ala za 52%.

�� Ljudje z nizkimi koliLjudje z nizkimi količčinami selena so skoraj inami selena so skoraj šštirikrat pogosteje umirali za tirikrat pogosteje umirali za kapjokapjo kot tisti, ki kot tisti, ki so imeli veso imeli veččje kolije količčine selena.ine selena.

�� Ljudje z nizkimi koliLjudje z nizkimi količčinami selena imajo veliko inami selena imajo veliko veveččje moje možžnosti za nastanek nosti za nastanek astmeastme. In tudi v . In tudi v drugi drugi šštudiji, kjer so utudiji, kjer so užživali 100 ivali 100 µµg selena g selena dnevno, se jim je stanje zelo hitro izboljdnevno, se jim je stanje zelo hitro izboljššalo. alo.

MaMaššččobe in omega obe in omega -- 3 m.k.3 m.k.

�� Za IS je pomembna Za IS je pomembna VRSTAVRSTA in in KOLIKOLIČČINAINA mamaššččob!ob!

�� Prevelik vnos maPrevelik vnos maššččob poslabob poslabšša imunost, saj je a imunost, saj je zavrta aktivnostzavrta aktivnost ubijalskih in imunskih celic.ubijalskih in imunskih celic.

�� ZmanjZmanjššanje kolianje količčine maine maššččob v prehrani ob v prehrani povepovečča a uuččinkovitost ISinkovitost IS

�� NajnevarnejNajnevarnejššee so rastlinske so rastlinske omegaomega--6 ma6 maššččobeobe, , ki jih je v prehrani preveki jih je v prehrani prevečč! (koruzno in son! (koruzno in sonččniniččno no olje,..)olje,..)

�� Lahko zavirajo nastajanje limfocitov, hitreje Lahko zavirajo nastajanje limfocitov, hitreje oksidirajo in ustvarjajo proste radikale!oksidirajo in ustvarjajo proste radikale!

�� OmegaOmega--33 mamaššččobne kisline so moobne kisline so moččni ni spodbujevalcispodbujevalci imunskega sistema!imunskega sistema!

�� PovePoveččajo aktivnost ajo aktivnost fagocitovfagocitov, ki , ki ““jejojejo" " bakterije!bakterije!

�� Otroci, ki vsak dan popijejo pol Otroci, ki vsak dan popijejo pol žžliliččke lanenega ke lanenega olja imajo olja imajo ninižžjo obolevnostjo obolevnost za za respiratornimi respiratornimi infektiinfekti..

Viri:Viri:Ikre, laneno olje in semena, modre ribe kot Ikre, laneno olje in semena, modre ribe kot losos, tuna, skulosos, tuna, skušša, sardele, temnoa, sardele, temno--listna listna zelenjava. zelenjava.

Jogurt in ostali Jogurt in ostali probiotiprobiotiččnini izdelkiizdelki

�� Jogurt krepi IS ubija in Jogurt krepi IS ubija in onesposobljaonesposobljabakterijebakterije

�� PospePospeššuje nastajanje uje nastajanje gamainterferonagamainterferona, , spodbuja dejavnost spodbuja dejavnost ubijalskih celicubijalskih celic in in pospepospeššuje nastajanje uje nastajanje protitelesprotiteles

�� ŽŽive kultureive kulture LactobacillusaLactobacillusa bulgaricusabulgaricusa in in StreptococusaStreptococusa thermophilusathermophilusain ostalih in ostalih probiotiprobiotiččnihnihmikroorganizmov (mikroorganizmov (BifidusBifidus, , AcidpohilusAcidpohilus))

Ostala hrana, ki izboljOstala hrana, ki izboljšša a odpornost in prepreodpornost in prepreččuje infekcijeuje infekcije

�� ŠŠitakeitake : : protivirusnaprotivirusna snov snov lentinanlentinan je je momoččan an imunostimulansimunostimulans–– Uravnava bioloUravnava biološški odziv celicki odziv celic–– Spodbuja delovanje Spodbuja delovanje makrofagovmakrofagov in Tin T--limfocitovlimfocitov–– Spodbuja razmnoSpodbuja razmnožževanje Tevanje T--limfocitovlimfocitov

�� ČČesenesen:: alicinalicin,,naravni antibiotiknaravni antibiotik, zna, značčilno ilno protivirusno, protivirusno, protibakterijskoprotibakterijsko in in antikancerogenoantikancerogeno delovanjedelovanje–– ČČesnov izvleesnov izvlečček je spodbudil ek je spodbudil makrofagemakrofage k sintezi k sintezi veveččjih kolijih količčin snovi, ki ubijajo tumorske c. in in snovi, ki ubijajo tumorske c. in mikrobemikrobe

�� ZaZaččimbe in zeliimbe in zeliššččaa�� Polnovredna Polnovredna žžita ita �� KalKalččki (moki (močč mladega mladega žživljenja)ivljenja)�� JagodiJagodiččevjeevje�� Semena in oreSemena in oreššččkiki�� AlgeAlge�� AloeAloe vera in izdelki iz njevera in izdelki iz nje�� Med in drugi Med in drugi ččebelji pridelkiebelji pridelki�� Pikantna hrana: gorPikantna hrana: gorččica, pekoica, pekočča paprikaa paprika�� Ingver uniIngver uniččuje viruse gripeuje viruse gripe�� ČČebula (astma)ebula (astma)

Za konec naj zakljuZa konec naj zaključčim z besedami, ki jih je im z besedami, ki jih je izrekel oizrekel očče moderne medicine Hipokrat:e moderne medicine Hipokrat:

HRANA NAJ BO NAHRANA NAJ BO NAŠŠE ZDRAVILO IN E ZDRAVILO IN ZDRAVILA NAJ BODO HRANA.ZDRAVILA NAJ BODO HRANA.

Hvala za pozornost!Hvala za pozornost!