Pr’ Zil - Im Gailtal

e

Øtev. / Nr. 1Dezember 2004

Pr’ Zil Im Gailtal

CASO

PIS•

ZEITU

NG

Volilni skupnosti Straja vas in Bistrica na Ziljiæelita vsem Ziljankam in Ziljanom blagoslovljeneboæiœne praznike in sreœno ter uspeøno novo leto 2005!

Die Wahlgemeinschaften Hohenturn und Feistritzan der Gail wünschen allen Gailtalerinnen undGailtalern ein gesegnetes Weihnachtsfest und einglückliches, erfolgreiches Neues Jahr 2005!

SSmmiisseell ssee ppoorraajjaa vv ttiiøøiinnii,,vv ttiiøøiinnii nnaass oobbjjeemmaa ttoopplliinnaa..ŒŒaass ookkrroogg bbooææiiœœaa iimmaa zzmmeerraajj ssvvoojjee ssppoorrooœœiilloo,,oodd oottrrooøøttvvaa nnaapprreejj bbooææiiœœnnoo uuppaannjjee vv nnaass pprriiææiiggaa lluuœœ..

IInn ddeerr SSttiillllee wweerrddeenn ddiiee GGeeddaannkkeenn ggeebboorreenn,,ssiiee nnäähhrreenn ddiiee HHooffffnnuunngguunndd ggeebbeenn uunnss WWäärrmmee uunndd LLiicchhtt..

Straja vas - HohenturnÖRat/ek. sv. Janko ZwitterObœinski odbornik/GemeinderatVL Daniel MeønikNamestnik/Stellvertreter

Bistrica na Zilji - Feistritz an der GailMag. Urban PopotnigDr. Ludwig Druml

An einen Haushalt! Gospodinjstvu!

Postentgelt bar bezahlt!Poøtnina plaœana v gotovini!

Verlagspostamt / Poøtni urad:

9613 Feistritz a. d. Gail/Bistrica na Z.

ErscheinungsortFeistritz a. d. Gail und

HohenturnIzhaja na Bistrici in

Straji vasi

2 http://www.elnet.at/bistrica-zilja

Pr’ Zil - Im Gailtal

e

http://www.elnet.at/bistrica-zilja

100 let je torej æe minilo, odkar so naøi predniki usta-novili naøe Slovensko prosvetno druøtvo Zila. Œastitljivaobletnica, ki jo bomo obhajali v nedeljo, 26. decembra, ob15. uri s slavnostno prireditvijo v Stari poøti. Na sosednjistrani pa je objavljen œlanek iz »Mira«, tedanjega sloven-skega œasnika, o ustanovitvi SPD Zila leta 1904. Zgovornokaæe, da je namen naøega druøtva tudi po 100 letih øe enak– zatorej pa na 100 nadaljnjih let slovenskega kulturnegaæivljenja pri Zilji.

Der Kulturverein SPD Zila wurde im August 1904gegründet und feiert heuer das 100-jährigeBestandsjubiläum. Wenn man die Berichte über dieGründung in der Zeitschrift „MIR“ (Friede) liest, so han-delte es sich damals wie heute eigentlich um ein und das-selbe Problem, nämlich um die Erhaltung einer Spracheund der damit zusammenhängenden Kultur. Auch damalswar es Ziel der Gründungsmitglieder mit einer gelebten,offenen Kultur die eigene Identität zu stärken und trotz-

dem Einflüsse von außen zuzulassen.

Die sprachliche Situation in Kärnten hat sich in den letz-ten Jahren, speziell aber durch den Beitritt Slowenienszur EU geändert und viele Kärntner haben erkannt, dassdie Zweisprachigkeit eigentlich ein großes Plus für unserLand ist. Es bleibt zu hoffen, dass sich dieser Trend fort-setzen wird. Andererseits wird es aber auch an der slowe-nisch sprechenden Bevölkerung liegen, nicht kleinmütigzu sein, auch wenn die Ausübung der Sprache starkzurückgegangen ist. Nur wer die Zweisprachigkeit lebt,wird erkennen können, dass diese nicht nur allgemein,sondern auch persönlich eine Bereicherung ist. Im slowe-nischen Kulturverein Zila sind ohnehin viele Mitgliedertätig, die schon jetzt diese Offenheit repräsentieren, dieZweisprachigkeit bewußt leben und auch Einflüsse vonaußen gerne aufnehmen. Man kann daher im Interessealler frohen Mutes in die Zukunft blicken.

Ob praznovanju 100-letnice SPD Zila v nedeljo, 26.decembra ob 15. uri v Stari poøti na Bistrici, bodo Ziljani inZiljanke imeli tudi priloænost, da si ogledajo film o zgodovi-ni domaœega okolja v domaœem jeziku z domaœimi nastopa-joœimi z naslovom „Bu¤g nan dajt¤ 'n dob¤r œas“. Od leta2002 sta namreœ domaœina Sabina in Martin Zwitter ob asi-stenci œlanov lutkovne skupine Pikc¤ pr' Zil¤ ter v sodelo-vanju z manjøinsko redakcijo ORF na Dunaju posnela s øte-vilnimi domaœini pogovore o dogodkih, ki so v preteklih100 letih zaznamovali Ziljo in øirøi svet: od emigracijeZiljanov v Ameriko v prvih desetletjih 20. stoletja do nasil-nega izseljevanja slovenskih druæin v œasu nacizma, oddogodkov v burnih 60. letih preteklega stoletja in prvegapoleta œloveka na luno do olimpijske zmaga Karla Schnablaleta 1976 v Innsbrucku in do razpada Jugoslavije, poplav vbliænjih Ukvah leta 2003 in seveda do vseskozi prisotnegaøtehvanja. Posneta pa so tudi mnenja domaœinov o narod-nostni asimilaciji, ki je v minulih desetletjih moœno spreme-nenila tudi podobo krajev pri Zilji.

Filmsko dokumentacijo, ki je obenem tudi neprecenljivetnoloøki in jezikovni prikaz (nastopajoœi govorijo vziljskem nareœju), dopolnjujejo sodobne glasbene priredbe– od tankoœutnega glasu Brine Vogelnik iz Ljubljane (ki ima,mimogrede povedano, tudi ziljske prednike) do interpreta-cij mednarodno priznanega virtuoza jazzovske glasbeWolfganga Puschniga in œlanov zbora Oisternig - tudi takose ohranja izvirnost stoletja starih napevov.

Filmska dokumentacija „Bu¤g nan dajt¤ 'n dob¤r œas“ trajadobro uro in je opremljena tudi s podnapisi v nemøœini.Zaradi bogate koliœine etnoloøke in jezikovne dediøœine,zbrane v njej, je zanimanje zanjo pokazala tudi æe priznanaetnologinja in jezikoslovka Herta Maurer-Laussegger.

Anlässlich der 100-Jahr Feier des Kulturvereins SPD Zilaam Sonntag, den 26. Dezember in der Alten Post in Feistritzan der Gail, wird auch eine Filmdokumentation derGeschichte des unteren Gailtales in den vergangenen 100Jahren mit dem Titel „Bu¤g nan dajt¤ 'n dob¤r œas“(Gottgebe uns eine gute Zeit) vorgeführt. In den vergangenenzwei Jahren dokumentierten Sabina und Martin Zwitter mitAssistenz der Mitglieder der Marionettenspielgruppe Pikc¤pr´ Zil¤ und in Kooperation mit der Minderheitenredaktiondes ORF Wien Gespräche mit einer Reihe vonEinheimischen über die Ereignisse der letzten zehnJahrzehnte: von der Emmigration der Gailtaler nachAmerika anfang des 20. Jahrhunderts bis zurZwangsaussiedlung von slowenischen Familien in derNazizeit, von den wilden 60-er Jahren und der erstenMondlandung bis zum Olympiasieg von Karl Schnabl inInnsbruck 1976 und weiter bis zum Zerfall Jugoslawiensund den Überschwemmungen in Ugovizza im Jahr 2003.Ein Thema, das sich über all die Jahre gehalten hat, ist dasKufenstechen, angesprochen wird aber auch dieAssimilation, die im vergangenen Jahrhundert auch dasGailtal stark geprägt und verändert hat.

Der Film, der auch eine wertvolle ethnologische undsprachliche Dokumentation darstellt – gesprochen wirdnämlich im Gailtaler slowenischen Dialekt, untertitelt mitdeutscher Übersetzung, wird auch von zeitgenössischermusikalischer Interpretation von Gailtaler Liedern berei-chert – von der slowenischen Ethnosängerin Brina Vogelnik(die selbst Gailtaler Vorfahren hat) bis zum internationalarrivierten Jazzmusiker Wolfgang Puschnig. Wegen derFülle an ethnologischem und sprachlichem Material hatmittlerweile auch die anerkannte Ethnologin undSprachwissenschaftlerin Herta Maurer-Laussegger Interessebekundet.

100 let SPD Zila - 100 Jahre Kulturverein SPD Zila

Domaœa dokumentacija v domaœi besedi - Heimatfilm einmal anders...

4 http://www.elnet.at/bistrica-zilja

Pr’ Zil - Im Gailtal

e

http://www.elnet.at/bistrica-zilja

Am 19. November 2004 trat die SinggemeinschaftOisternig in Ljubljana, der Hauptstadt Sloweniens, auf.Der Chor konnte mit Liederzyklen, die das Jahr vomFrühjahr bis zum Winter, das menschliche Leben von derGeburt bis zum Tod umspannt haben, das Publikum in derMetropole Sloweniens vollauf begeistern. Bei den Liedernhandelt es sich um eine gelungene Mischung aus KärntnerLiedern und slowenischen Liedern des Gailtales. Mit demKonzert hat offenbar der Chor den Trend der Zeit getrof-fen und gezeigt, dass das Singen bei uns nicht Selbstzweckist, sondern dass durch das Singen eine offene mehrspra-chige Identität gelebt werden kann.

Es wäre sehr schön, wenn die SinggemeinschaftOisternig dieses Konzert auch in anderen Städten desAlpen Adria Raumes wiederholen würde (z.B. Triest,Maribor, Klagenfurt, etc.).

Nochmals Gratulation zu diesem gelungenen Konzert.

Oisternig je navduøil tudi v Ljubljani

Ziljski pevski zbor Oisternig se je 19. novembra letos posvoje pridruæil velikim in mednarodno uveljavljenim sku-pinam: napolnil je veliko Gallusovo dvorano v ljubljan-skem Cankarjevem domu in tako navduøil tudi øe obœin-stvo v slovenski prestolnici. Predstavil je domaœe pesmi oæivljenskem ciklu od rojstva do smrti v slovenskem innemøkem jeziku, æeleti pa je, da bi zbor ta program lahkopredstavil tudi øe v drugih mestih v alpsko-jadranskemprostoru. Za uspeøno pripravljen koncert v Ljubljani velja-jo zboru Oisternig iskrene œestitke.

Septembra 1992 je zaœela delovati na Ziljski BistriciSlovenska glasbena øola. Uspeøno torej deluje æe 13. leto.

Naø oddelek glasbene øole obiskujejo otroci iz obœinStraja vas in Bistrica, pa tudi od drugod. Prvo leto se je vpi-salo za pouk kljunaste flavte 21 uœencev. Æe naslednje letose je uœencem ponudilo øe uœenje naslednjih instrumen-tov: klavir, kitara, harmonika in trobenta. Vsa leta je øtevi-lo uœenco nihalo navzgor in navzdol.

Svoje uœenje dokazujejo uœenci pri izpitih, ki jih morajoopraviti pred strokovno komisijo. Vsako leto pa priredijotudi po dva interna koncerta – ob polletju in ob koncuøolskega leta. Najboljøi glasbeniki pa so se pomerili tudi nadeæelni ravni na »Prima la musica«: Katja Schnabl je leta1998 dosegla s kitaro 1. mesto, Stefanie Tschinderle paleta 2000 2. mesto, prav tako na kitari.

Letos obiskuje naø oddelek 16 uœencev.Zahvala velja vodstvu øole in obœini za uporabo uœilnic.

Hvala starøem, ki zaupajo svoje otroke glasbeni øoli. Hvalauœiteljem za poærtvovalnost in kvaliteten pouk.

Vam, dragi otroci, pa æelim øe mnogo uspeha in veseljapri igranju.

Kärntner Musikschule SPDKulturverrein „Zila“13 Jahre wirkt schon erfolgreich an unserer Schule auch

die Kärntner Musikschule – Glasbena øola »Zila«.In all den Jahren konnten viele musikinteressierte

Schüler Instrumentalunterricht besuchen. Geboten wer-den Flöte, Klavier, Harmonika, Gitarre und Trompete.

Zweimal jährlich präsentieren die Musiker ihr Könnenbei internen Konzerten dem Publikum. Am Ende desSchuljahres müssen sich die Schüler auch derPrüfungskommision stellen. Die Besten unter ihnen, KatjaSchnabl und Stefanie Tschinderle, nahmen auch amLandeswettbewerb „Prima la musica“ teil.

Alle diese vollbrachten Leistungen sind sicher eineBestätigung der erfolgreichen Arbeit unserer Musikschule.

Rückblickend freue ich mich über alle großen und klei-nen Erfolge in den vergangenen Jahren und drücke einenherzlichen Dank aus:

Der Schulleitung und der Gemeinde für dieRäumlichkeiten, den Eltern, die ihre Kinder derMusikschule anvertrauen und sie beim Üben tatkräftigunterstützen, den Lehrern für einen erfolgreichenUnterricht, den Schülern aber wünsche ich weiterhin vielElan und Freude beim Musizieren.

Singgemeinschaft Oisternig begeisterte in Ljubljana

Slovenska glasbena øola naKoroøkem – oddelek ZiljskaBistrica

Milena Œik-Pipp

http://www.elnet.at/strajavas 5

http://www.elnet.at/strajavas Pr’ Zil - Im Gailtal

e

Boæiœni œas

Smo v boæiœnem œasu. Naøi predniki so ga imenovalinajbolj skrivnostni œas v letu. Prav zato se je ohranilo øetoliko lepih navad.

Kako pa je z nami? Ali smo mi te navade sprejeli in jihdajemo naprej naøim otrokom?

Na sveti veœer se zbere ob veœernem zvonjenju vsadruæina v hiøi. Oœe vzame posodo za oglje in kadilo, matiima v rokah roæni venec, eden od druæinskih œlanov paæegnano vodo z zeleno vejico, drugi pa øe hleb kruha. Kozadiøi na oglju kadilo, zaœne mati z molitvijo roænegavenca. Cela druæina gre po hiøi od izbe do izbe, na izbo inv klet – blagoslavlja prostore in moli. Potem se napotijoskupaj okrog hiøe, v hlev k æivini in okrog skednja.Nazadnje se ustavimo pred jaslicami, poloæimo na mizokruh-miænjak in do konca poæebramo roæni venec.

Zatem je na vrsti skupna veœerja – ob petju, posluøanjuboæiœnih pesmi in pogovoru druæina poœaka do polnoœni-ce, kamor gredo skupno.

Enako naj kropimo, æebramo in kadimo tudi na silvestro-vo in na veœer pred tremi kralji. Na starega leta veœer – nasilvestrovo, na drugi sveti veœer, so ljudje od nekdaj radivedeæevali. Radovedni so bili, kaj jih œaka v novem letu.

Po molitvi, kropljenju, kajenju in veœerji, ko so œakali napolnoœ – novo leto, so radi »trunøvali«. Na mizo ali na klopokrog peœi poloæimo 6 do 10 simbolov in jih pokrijemo spiskrœki ali klobuki. Seveda pokritih simbolov ne smemovideti. Œe kdo trikrat odkrije isto, se bo napoved gotovoizpolnila – tako so vsaj vœasih verovali.

Kaj pa skrijemo pod piskrœe?Rinœco (prstan) – pomeni ohcet; moønjo (denarnico) –

obeta bogastvo; kljuœ – oznanja, da bo kdo postal gospo-dar; œeœo – napoveduje krst; puntelc – naznanja vandran-je, selitev; oglje – napoveduje smrt; smrekova vejica –obetata se nam sreœa in veselje; roæni venec – simbol zapoboænost, duhovniøki ali redovniøki poklic; glavnik –napoveduje, da bo kdo postal vdovec; kreda – simbol pre-teœih dolgov.

To so nekatere od starih øeg. Gotovo pozna ta ali oni øedruge. Dajte jih na svetlo!

Milena Œik-Pipp

V veri v Boga je naøa moœ

Skladatelj Johann Sebastian Bach je na vseh svojih not-nih rokopisih napisal dve vrsti zaœetnic. Na zaœetku jenapisal J.J. – Jesu Juvat, Jezus, pomagaj mi, na koncu paS.D.G. – Soli Deo Gloria – samo Bogu slava. Kmalu bomotudi mi prepevali Gloria in excelsis Deo – tako angeli poje-

jo, lepo pojo na œast Bogu, odprto je nebo. V Betelehemuje Bog postal œlovek, da konœno zapopademo, kakønavrednota je œlovek. Boæiœni otrok je priøel k nam, da naspouœi, kako naj kot ljudje æivimo. On nas uœi, da vidimo vvsakem œloveku brata in sestro, ki sta deleæna istih pravicv druæini œloveøtva.

Boæiœ je dan, ko s svojim sporoœilom prebudi œloveøkasrca. Prebuja srca vernikov, da se ob boæiœnem praznikuøe bolj zavedamo boæje bliæine, spoznavamo boæjo ljube-zen in obnavljamo svojo vero.

Tudi srca nevernih ali drugaœe misleœih se zganejo obmisli, da je Bog tako blizu œloveku, da je eden izmed œlo-veøkih otrok.

Æelim, da bi Vam bil boæiœ luœ, kajti Bog gre z Vami vtemni noœi.

Naj bi Vam bil boæiœ dostojanstvo, kajti Vi ste z boæjimæivljenjem opremeljeni.

Naj Vam bi bil boæiœ pesem veselja, kajti postali ste krajboæje navzoœnosti.

Za novo leto pa veliko blagoslova!

Stanko Trap, ziljski æupnik

Pojte Gospodu novo pesem,pojte Gospodu, vse deæele!Pojte Gospodu, slavite njegovo ime.Danes nam je rojen Kristus, Zveliœar.

Muaj¤ b¤si¤dc¤

B¤si¤dc¤ nos¤n v naøa hiøa,œri¤z nj¤h j¤ rastva trava æi¤.Rada b¤ j¤h mav dajiva,da b¤ na uvedln¤.

B¤si¤dc¤, k¤ sa tuka doma,hoœ¤n met¤ hranjan¤.Cv¤to, al tovn¤ toœa prid¤,na muaji miz¤ z ruaæncam¤.

Meine Wörtlan

Hob Wörtlan in unsa Haus getrogn,übars gonze wåchst schon Gras.Wia gern tua i drauf schaun,doß se ins nit vawelkn.

De Wörtlan san jo do daham,möchte se ma glei vawohrn.Se blüahn, wonn´s draußn hoglt,mit Bluamen auf mein Tisch.

Maria Bartholoth

Pa Zila ø¤ v¤øœ¤s ø¤mi - Die Gail rauscht noch ållweil

Ellerjeva edicija, 11. zvezek, Mohorjeva zaloæba 1992

6 http://www.elnet.at/bistrica-zilja

Pr’ Zil - Im Gailtal

e

http://www.elnet.at/bistrica-zilja

Stana Millonig

Vsi Ziljani poznamo naøo uœiteljico v pokoju StanoMillonig. Stana se je rodila 30. vinotoka (oktobra) leta1924 v Ljubljani. Tam je doraøœala v verni druæini z dvemasestrama in bratom.

Kruta vojna jo je pregnala iz domovine. Kot Begunjka jepriøla leta 1945 prek Vetrinja v Spittal. Tam je pouœevalabegunske otroke. Medtem ko je veœina beguncev odøla vAmeriko, je Stana ostala na Koroøkem, Takratni nadzornikza dvojeziœno øolstvo Just jo je nagovoril, da bi øla pouœe-vat v Sele. Stana je z veseljem sprejela to nalogo. Tam jekmalu spoznala moæa Hanzija Milloniga. Leta 1955 sta seporoœila in skupno øla na novo delovno mesto v Kazaze.

Ko je dobil Hanzi leta 1958 vodstvo øole v ZiljskihGorjanahm, sta se preselila tja. Skupaj sta na dvojeziœniøoli pouœevala do leta 1974. Na taj øoli sta vsa leta izobraæ-evali dvojeziœne uœitelje –praktikante. S hvaleænostjo se øedanes spominjamo nejnih naukov; »Ni dosti otroke nauœi-ti samo tega, kar predpisuje uœni naœrt - ampak otroke jetreba usposobiti za æivljenje. Treba jih je nauœiti tudi tega,kar piøe med vrsticami.«

Ko so øolo opustili, je Hanzi øel v Øentjakob, Stana pa naZiljsko Bistrico, kjer je delovala do upokojitve leta 1982.

V sreœni druæini so v Gorjanah doraøœali trije sinovi:Hanzi, Peter in Tomi. Svojim otrokom sta omogoœiladobro izobrazbo. Z velikim veseljem in s skupnimi moœmiso obnovili domaœi hiøo v Draøœah. Tam sedaj z moæemuæivata zasluæeni pokoj.

V øolskem stanovanju se pa niso poœutili doma samonjuni otroci, ampak tudi vsi øolarji. Tam so se dogajaletudi vse øolske in zunajøolske slovesnosti.

Vse Stanino æivljenje je potekalo pod geslom: Mati,Domovina, Bog.

Za Tvoj zgled, draga Stana, se Ti na tem mestu iskrenozahvaljujemo.

Draga jubilantka!Za Tvojo osemdesetletnico Ti iz srca æelimozdravja, osebne sreœe in boæjega blagoslova.Bog te æivi!

Liebe Frau Millonig!Zu Ihrem Jubiläum wünschen wir Ihnen vielGesundheit, Glück und Gottes Segen. Wir rufenIhnen zu: Ad multos annos!

Renovierung der KapelleNach einer langen Renovierungszeit konnte am 6. 11

2004 unser Diözesanbischof Dr. Alois Schwarz die belieb-te Magdalenskapelle neuerlich einweihen. Die weit überdie Grenzen bekannte „Singgemeinschaft Oisternig“umrahmte die feierliche Messe.

Die Jägergemeinschaft bereitete anschließend für alleAnwesenden ein Wildgulasch zu. Lange, bis die Kälte dieBesucher nicht vertrieb, wurde gefeiert und in gemütli-cher Runde geplaudert.

Im neuen Lichte erstahlten die Außenfassade, die Altäreund die Innenfärbung der Kapelle. Die Gesamtkosten von51.000 € wurden von der Pfarre, der Diözese und demDenkmalamt getragen.

Die Magdalenskapelle liegt im Westen der Pfarrkirche,etwas höher im nahen Wald auf einer Lichtung. Für vieleist gerade die Kapelle Ziel für eine erholsameWanderung. Der Wanderer sucht dort aber auch Ruheund Erholung für die Seele.

Während des Jahres wird hier nur zu besonderenAnlässen die hl. Messe gefeiert:

Am Ostermontag – das ist unser Gang nach Emaus.Nach der Messe erfreuen sich die Kinder beim„Eiertschecken“.

Am 22. Juli, am Tag der hl. Magdalena – ihr ist dieKapelle geweiht.

An einem der drei Bitttage vor Christi Himmelfahrt und in den letzen Jahren auch zu Ehren des hl. Hubert die

sogenannte Jägermesse.Möge die neu gestaltete Kapelle allen, die sie besuchen,

ein Ort zum Feiern, zur Begegnung, zum Meditieren, zumErholen und zum Ruhe Finden sein.

Jubilantka pri pouku - Die Jubilantin beim Unterricht

http://www.elnet.at/strajavas 7

http://www.elnet.at/strajavas Pr’ Zil - Im Gailtal

e

V letu 2003/04 smo praznovali naø 50-letni obstoj, zelouspeøno, kakor je znano, toda ne ravno z velikim »even-tom«, kakor je zelo v modi. Novembra meseca 2003 smoimeli simpozij pod naslovom »Kam nas nese veter« ki je bildobro pripravljen in obiskan, kvalitetni predavatelji soobdelali øportno snov zelo intenzivno.

V zadnji sezoni nismo imeli teæjih poøkodb naøih øport-nikov, kar je seveda za skupni uspeh zelo vaæno.

Tekmovali smo z naøo 18-glavno ekipo na 52 tekmahdoma in v tujini.

Z majhnim zaostankom za Beljakom smo se uvrstili nadrugo mesto v deæelnem pokalu, ker nimamo toliko ska-kalcev.

Naø najboljøi Stefan Kaiser je priøel zopet v 2. kakovost-no skupino avstrijskih moøtev in konœal zadnjo sezono vpokalu ICC na izvrstnem tretjem mestu ter imel tudi dva-krat moænost, da se je uvrstil v svetovnem pokalu medprvih 30.

Siegfried Mörtl je postal avstrijski prvak med øolarji vnordijski kombinaciji in poleg tega pri tekmovanju vmoœni evropski konkurenci med øolarji dosegel izvrstnodrugo mesto.

Tomaæ Druml je zaradi izredno dobrih rezultatov vavstrijskem pokalu bil vpoklican v mladinsko reprezentan-co v nordijski kombinaciji.

Tanja Drage in Katrin Stefaner sta dobili moænost, da tre-nirata z najboljøimi pod vodstvom naøega rojaka JankaZwittra ml.

Nadalje so drugi naøi tekmovali, kot navedeno, zelouspeøno: Verena Pock, Kerstin Mörtl, Matija Druml, SeppWalluschnig, Siggi in Michael Godec, Rene Pichler,Rudolf Stefaner, brata Loris in Daniele Quaglia, Peter inSonja Schoitsch, Liza in David Wiegele.

Pri skokih prazaprav ni veœ samo zimske sezone, tem-veœ je to celoletna øportna panoga in se razvija tudi vsmeri poletnega tekmovanja, ker ni tako odvisna od vre-mena. Naø najbolj angaæirani øportni delavec, FranciWiegele sen., ki je res znan po celi Evropi, je letos od majado oktobra prevozil kar 9500 km z naøo ekipo.

V mesecu avgustu smo imeli tudi mi v beljaøki arenimednarodno tekmovanje z nad sto skakalci, na æalost v resizredno slabem vremenu, vendar z zelo dobrimi uvrstitva-mi naøih skakalcev.

Na sporedu so bili turneja Alpe-Jadran, skoki v vseh trehdeæelah, Oetkerjev pokal. Pri vseh teh tekmah smo dose-gli obilo uvrstitev na stopniœkah. Øe posebej so se izkaza-la naøa dekleta, predvsem Verena Pock in Sonja Schoitsch,ki so prekosile celo fante.

Naøa dva mlada nordijska kombinatorja sta bila zopetzelo uspeøna na visoki ravni, in sicer je v alpskem pokaluv Eisenerzu Tomaæ dosegel prvi dan 3. mesto in drugi dan13., Siegfried pa med starejøimi 39. Mesto.

Pri avstrijskem prvenstvu, ki je bilo v Beljaku, je doseglaTanja Drage 3. mesto Stefaner 5. mesto, naø Stefan pa jebil 9., na veliki skakalnici v Bischofshofnu pa 12. On se jekar dobro odrezal na poletnem grand prixu, kjer je dose-gel 12., 13. in 23. mesto. Po zadnjih preizkuønjah vInnsbrucku in potem tudi æe na snegu v Seefeldu ga je dræ-avni trener nominiral za moøtvo in tako je bil sedaj vKuusamo æe dvakrat v finalu 30 najbojøih. Prepriœani smo,da se bo to øe stopnjevalo.

Naøi naslednji najboljøi so veœinoma æe na treningu vRamsau ali Seefeldu, za naøe najmlajøe na æalost sedaj ni øesnega, morda bomo øli naslednji teden iskat sneg kam dru-god.

Imeli smo tudi pogovor s starøi in odborom, s FrancijemWiegelejem ml. smo organizirali tudi akcijo da pridobimonajmlajøe iz sosednje osnovne øole, kjer nam je bil gospoddirektor Gallob Anton zelo naklonjen, da smo se lahkopogovorili s starøi. Naslednje tedne bomo tudi kontaktira-li øole na Œajni, v Podkloøtru ter v Vratih.

V naøem nordijskem centru se mladina lahko izuri v tehøportnih panogah, vsak se lahko poda na tekaøko progo inteœe za rekreacijo, sposodijo si tudi lahko razne pripomoœ-ke, kot so smuœi, œevlji itd., seveda pa tudi poseben mate-rial za skakalce.

Podporo nam dajejo deæela Koroøka, ASKÖ in obœinapod vodstvom æupana inæ. Floriana Tschinderleja in øport-nega refereta Janka Zwittra.

Naøe letoønje tekme so:4. januarja 2005: za naøe najmlajøe22. januarja 2005: noœna tekma za deœke 30. januarja 2005: mednarodna tekma za memorial dr.

Janka Wiegeleja in Ziljski pokal

Martin Wiegele

Lepe boæiœne praznike in sreœno novo leto 2005 vam æelijo druæina Druml in sodelavci Stare poœte.Frohe Weihnachten und ein gutes Neues Jahr 2005 wünschen Familie Druml und das Team der Alten Post.

Øportno druøtvo Zahomc v letu 2004

8 http://www.elnet.at/bistrica-zilja

Pr’ Zil - Im Gailtal

e

http://www.elnet.at/bistrica-zilja