Pot 0007 0046 - bukla.si · Bistvo alkoholizma in teoreti~ne osnove za vzpostavitev sistema uspe{nega zdravljenja..... 89 1. 2. 1. Ogro‘enost ~love{tva zaradi alkoholizma..... 89

7

VSEBINA

POSVETILO ............................................................................. 5

KNJIGI NA POT....................................................................... 47

NOVEMU PACIENTU – NEKAJ NASVETOV ^LOVEKUV STISKI, KI SE JE ODLOÎL ZA ZDRAVLJENJE,UREJANJE IN REPROGRAMIRANJE @IVLJENJSKEGASLOGA V SOCIALNO-ANDRAGO[KEM SISTEMU...................... 58A. ê ste alkoholik (zasvojen od alkohola) ................................ 58B. ê ste alkoholikov partner, torej soalkoholik ........................ 60C. ê ste nevrotik.......................................................................... 60^. ê ste zasvojeni od mamil ....................................................... 61D. ê ste du{evni bolnik oziroma ste se zaradi

»ìv~nega zloma«, depresije, psihoze itn.zdravili pri psihiatru ali celo v du{evni bolni{nici ................. 62

E. Vsi, alkoholiki, nevrotiki in du{evni bolniki,imajo naslednje osnovne obveznosti ...................................... 63

F. Vsak, ki se prizadevno vklju~i v na{ program ....................... 64G. Ozirajte se navzgor, ne navzdol .............................................. 65H. Ob vklju~itvi v na{ program boste morali prenehati

s pritoèvanjem in stokanjem.................................................. 65I. Upo{tevati morate pravilo mol~e~nosti................................... 65J. Kaj pomeni vklju~itev v socialno-andrago{ki program? ........ 66

Kako potekajo prvi koraki ......................................................... 66K. Navodila za {tudij knjige.......................................................... 66L. Potek: od prvega posveta

do vklju~itve v program zdravljenja........................................ 67M. Pozor med zdravljenjem .......................................................... 67N. Z vklju~itvijo in uspe{nim vztrajanjem v programu

ste dele`ni ob~udovanja .......................................................... 68O. Hospitantom in novinarjem ..................................................... 68P. Kandidatom za terapevte ......................................................... 69R. Vsem – bodite posebno pozorni na naslednje okoli{~ine,

ki so v knjigi ve~krat poudarjene............................................ 69S. Naj povzamem: poglavitne zapovedi novemu zdravljencu

v socialno-andrago{kem sistemu............................................. 70

stran: 7

I. UVODNI DEL

1. ZAKAJ PROPADAMOIN KAKO SE LAHKO RE[IMO? ................................ 75

1. 1. Sedanja civilizacija je na usodnem razpotju ................ 75

1. 1. 1. Bistvo patologije sodobne civilizacije ............................. 76Na pohodu je depresija ............................................... 77

1. 1. 2. Nevarnosti, ki nam grozijo v dana{nji civilizaciji ........... 78

1. 1. 3. »Energetski raj in entropijski pekel« ................................ 80

1. 1. 4. Tragi~ni poloàj mezdnega delavca ................................ 81

1. 1. 5. Nara{~anje za delo {e sposobnih upokojencev

in nara{~anje nezaposlenosti ........................................... 82

1. 1. 6. Nara{~anje nasilja zlasti nad ènskami in otroki

ter pedofilija...................................................................... 83

1. 1. 7. Kriza svetovne dru`be zaradi globalizacije .................... 84Kaj nas {e ~aka na poti proti globalizaciji? ................ 86

1. 1. 8. Pasti tranzicije v Sloveniji ................................................ 86

1. 1. 9. Kje je izhod iz slepe ulice sedanje civilizacije? .............. 87

1. 1. 10. Na vidiku je izhod samo za elitnike ............................... 88

1. 2. Bistvo alkoholizma in teoreti~ne osnove

za vzpostavitev sistema uspe{nega zdravljenja............. 89

1. 2. 1. Ogroènost ~love{tva zaradi alkoholizma ...................... 89

1. 2. 2. Opredelitev bistva alkoholizma....................................... 91

1. 2. 3. Poglavitna izhodi{~a za oblikovanje sistema

zdravljenja alkoholikov in drugih ljudi v stiski .............. 92

1. 2. 4. Bistvo osebnostne spremenjenosti èna alkoholikov .... 98

1. 2. 5. Globlji vzroki za alkoholizem mo{kih ............................ 100Alkoholik – legitimni druìnskiin dru`beni upornik..................................................... 102

1. 2. 6. Problem bolezni zasvojenosti

kot vzporednih bolezni pri mentalnih motnjah ............. 103

1. 2. 7. Povzetek............................................................................ 104

1. 3. Metode zdravljenja in urejanja alkoholikov

in drugih ljudi v stiski................................................... 105

1. 3. 1. Socialno-andrago{ka metoda zdravljenja ljudi v stiski .... 107Opredelitev metode ..................................................... 107

8

stran: 8

9

Temeljne zna~ilnosti ljudiv socialno-andrago{kem sistemu ................................ 110Rezultati ........................................................................ 111Sklepne pripombe........................................................ 112

1. 3. 2. Nevarnosti tradicionalnega in prednostisocialno-andrago{kega modela ....................................... 113

1. 3. 3. Bistvo radikalnega urejanja zasvojencevin drugih ljudi v stiski ...................................................... 115

»Pravi« rezultat zdravljenja alkoholikov....................... 116

1. 3. 4. Alkoholike ni zaèleno uspe{no zdraviti........................ 117Ozadje dru`benih odporovproti u~inkovitemu zatiranju alkoholizma.................. 117

1. 3. 5. Perspektive za uspe{no zdravljenjealkoholikov in narkomanov so slabe.............................. 119

1. 4. Sklepne pripombe ........................................................ 120

2. LJUDJE V STISKI ..................................................... 123

2. 1. Uvod.............................................................................. 123

2. 2. Posebni problemi ljudi v stiski v zvezi z delom ........... 124

2. 3. ^lovek v stiski kvari druìnske in partnerske odnose ... 125

2. 4. Rehabilitacija ~loveka v stiski je dolgotrajna ................ 126

2. 5. Prepre~evanje zdrsa v stisko......................................... 127

2. 6. Socialno-andrago{ki programza druge ljudi v stiski v obdobju 1981–2000 ............... 128

2. 7. Nekatere prednosti obravnavanja ljudi v stiskipo socialno-andrago{kem programu ........................... 129

2. 8. Du{evni bolniki............................................................. 130Postopek z du{evnimi bolniki..................................... 130

3. OSNOVNI POGOJIZA RE[ITEV ^LOVEKA V STISKI ............................. 133

3. 1. Dosledno spo{tovanje»~lovekovega du{evnega eksisten~nega minimuma«..... 133

3. 2. Radikalna sprememba ìvljenjskega sloga.................... 134

3. 3. Re{itve prvega in drugega reda .................................... 135

3. 4. Zdravljenec mora biti kriti~endo psihoterapevtske {ole.............................................. 136

stran: 9

10

II. ALKOHOLIZEM

4. VZROKI ZA ALKOHOLIZEM.................................... 139

4. 1. Teorije o nastanku alkoholizma(Hudolin, 1977; Kissin & Begleiter, 1971)................... 139

4. 2. Tesnoba – temeljni vzrok nastankazasvojenosti od alkohola .............................................. 139

Primarna tesnoba ......................................................... 139Sekundarna ali travmati~na tesnoba........................... 140

4. 3. Zdravljeni alkoholik mora v procesu zdravljenjaugotoviti vzrok za svoj alkoholizem, za zdrsv zasvojenost od alkohola............................................. 142

4. 4. Ko zdravljeni alkoholik odkrije vzrokza svoj alkoholizem, ga mora za~eti odpravljati........... 143

4. 5. Nekaj sklepnih misli o vzrokih za nastanekzasvojenosti od alkohola .............................................. 144

5. PREGLED BIOLO[KIH ZNAÎLNOSTIZASVOJENOSTI OD ALKOHOLA............................. 147

5. 1. Zasvojenost od alkohola je psihi~na in telesna ........... 147

5. 2. Toleranca do alkohola .................................................. 149

5. 3. Abstinen~ni sindrom (odtegnitveno stanje)................. 150Primer {t. 1: Janez B. .......................................... 150Primer {t. 2: Martin S. ........................................ 151

5. 4. Alkoholna amnezija (izguba spomina)......................... 151Primer {t. 3: Jure F. ............................................. 152

5. 5. Okvara mo`ganov kot usodna posledica alkoholizma ... 152

6. RAZVOJ ALKOHOLNE BOLEZNI ............................. 153

6. 1. Faze alkoholizma .......................................................... 153

6. 2. Stopnje razkroja alkoholikove druìne(Jackson, 1954)............................................................. 153

6. 3. Razvoj alkoholizma po Jellineku (Jellinek, 1972)........ 154Vrste alkoholikov po Jellineku.................................... 159

6. 4. Vrste mo{kih alkoholikov(po Hauserjevi in Rybakowskem)................................. 161

6. 5. Sklepna misel................................................................ 161

stran: 10

7. TELESNI ZAPLETI PRI ALKOHOLIZMU .................. 163

7. 1. Alkoholizem prizadene celotno telo ............................ 163

7. 1. 1. Okvare poìralnika........................................................... 163

7. 1. 2. Okvare èlodca................................................................. 164

7. 1. 3. Okvara jeter – jetrna ciroza ............................................. 164

7. 1. 4. Okvare trebu{ne slinavke (pankreasa) ........................... 165

7. 1. 5. Alkoholna okvara sr~ne mi{ice ....................................... 165

7. 1. 6. Alkoholno vnetje ìvcev .................................................. 165

7. 1. 7. Atrofija velikih mo`ganov (zmanj{anje mo`ganov) ....... 166

7. 2. Povzetek ........................................................................ 167

8. DU[EVNI ZAPLETI PRI ALKOHOLIZMU................. 169

8. 1. Alkoholni delirij (blede`) ............................................. 169

8. 2. Alkoholna halucinoza ................................................... 170

8. 3. Psihoza Korsakova ........................................................ 170

8. 4. Te`ka pijanost ............................................................... 170

8. 5. Patolo{ka pijanost ......................................................... 170

8. 6. Alkoholizem in depresije.............................................. 171

8. 7. Samomorilnost med alkoholiki .................................... 171

8. 8. Alkoholna ljubosumnostna blodnjavost....................... 172

8. 9. Alkoholizem in epilepsija (bo`jast) .............................. 173

8. 10. Disulfiramske (tetidisne) psihoze................................. 173

8. 11. Alkoholna demenca ...................................................... 174

9. SPREVR@ENOST ALKOHOLIKOVE OSEBNOSTI ..... 177

9. 1. Alkoholikov obrambni sistem....................................... 177

9. 2. Druge oblike manipulacije ........................................... 180Z zbujanjem ob~utkov krivde alkoholikikrotijo svoje ène......................................................... 180Alkoholik uti{a èno z – nose~nostjo!........................ 181Dvojna morala alkoholikov......................................... 182Ko obramba popu{~a, si alkoholik skujemo~nej{e oro`je ........................................................... 183

Primer {t. 4: èna alkoholika Janeza K. ............ 184Alkoholik grozi s samomorom.................................... 185

9. 3. Bolezenska ljubosumnost alkoholikov......................... 185

11

stran: 11

12

Vzroki za bolestno ljubosumnost................................ 186Skok alkoholikove ène ~ez plot je zelo zdravilen ..... 187

9. 4. Zakaj se alkoholik tako upira razvezi? .......................... 189

10. ZAKAJ @ENA DOLGA LETAPRENA[A ALKOHOLI^NEGA MO@A? ...................... 191

10. 1. Oglejmo si torej vzroke, zakaj ènaprena{a alkoholi~nega moà ........................................ 191

Primer {t. 5: Zdenka E. ....................................... 193Primer {t. 6: mati Karla B. ................................. 193Primer {t. 7: Amalija P. ....................................... 195

10. 2. V alkoholikovi druìni je bolna tudi èna .................... 197

10. 3. Alkoholikova druìna se socialno izolira...................... 199

10. 4. Vloge v druìni se patolo{ko zamenjajo....................... 199

10. 5. Zakaj torej èna toliko let prena{a alkoholika?............ 201

11. @ENE KOT »UNIÊVALKE«IN KOT »RE[ITELJICE« ALKOHOLIKOV.................. 203

11. 1. Uvod.............................................................................. 203Primer {t. 8: dr. N. M. .......................................... 204

11. 2. Okolica potrebuje alkoholika ....................................... 204

11. 3. »Uspe{ne« in »neuspe{ne« ène (prikaz raziskave)...... 207Nekateri vzorci vedenja èna,ki svojih mo` ne morejo spraviti na zdravljenje........ 208Nekateri vzorci vedenja uspe{nih èna...................... 211Drugi podatki in razprava ........................................... 211

11. 4. Alkoholikova èna najde izpolnjenjev »pestrem« ìvljenju z alkoholikom ............................ 213

Primer {t. 9: Kristina [. ...................................... 213Prikaz pestrosti ìvljenja alkoholikove ène .............. 214

Primer {t. 10: Marta K. ....................................... 216

11. 5. Sposobnost za ljubezen in spolnost»uspe{nih« in »neuspe{nih« èna ................................. 217

11. 5. 1. »Uspe{ne ène« so zrele osebnosti,ne`ne v ljubezni in »divje« v spolnosti ............................ 218

Primer {t. 11: Marija J. ....................................... 218Primer {t. 12: Pavle O. ........................................ 219Primer {t. 13: Borut S. ........................................ 219

stran: 12

11. 5. 2. »Neuspe{ne« ène se »praznijo« s pritoèvanjemin prepiri ........................................................................... 220

11. 5. 3. »Neuspe{ne« ène so nagnjene k ma{~evanju ................ 221Obrekovanje moà....................................................... 221Ma{~evalnost pelje v grdoto in otopelost .................. 222

11. 6. Nesposobnost èna za partnerstvo in ljubezenkot vzrok za nara{~anje alkoholizma............................ 222

11. 7. Kako zlomiti alkoholikove obrambne mehanizmein manipulacije? ............................................................ 224

11. 8. Alkoholizem mo{kega je v rokah ène......................... 225Pametno ravnanje alkoholikove ène ........................ 225Neumnost mo{kih lahko odpravijo samo ènske...... 225

11. 9. Po »plemenitem ultimatu« mora èna postati»gonilni motor«............................................................. 226

11. 10. Program za bodo~e neveste.......................................... 227

11. 11. Sklepne misli ................................................................ 229

12. POSLEDICE ALKOHOLIZMA STAR[EVPRI OTROCIH ......................................................... 231

12. 1. Temeljne zna~ilnosti alkoholizma v druìni................. 231

12. 2. Alkoholiki delajo iz svojih otrok alkoholike,delinkvente in nevrotike............................................... 233

O usodnem pomenu simbiozenovorojen~ka z materjo ............................................... 234Trezna mati otrokom {koduje {e boljkot alkoholi~ni o~e ...................................................... 235Otroci sovraìjo roditelja alkoholika........................... 237

Primer {t. 14: Ema K. .......................................... 237

12. 3. Vklju~evanje otrok alkoholikov v zdravljenje............... 238Primer {t. 15: Joè K. .......................................... 238Primer {t. 16: Henrik P. ....................................... 240

Nevroti~ne motnje otrok lahko zdravimos skupinskim zdravljenjem star{ev.............................. 241

Primer {t. 17: Zinka N. ....................................... 241

12. 4. Najve~ja krivica za otroka je,~e ima alkoholi~nega o~eta/mamo ............................... 242

13

stran: 13

14

13. PARTNERSKI IN DRU@INSKI ALKOHOLIZEM ........ 243Pri uspe{nem zdravljenju alkoholi~ne druìnebi moralo sodelovati okolje ........................................ 244V primerih partnerskega alkoholizmaèna praviloma odpove prej kot mo` ........................ 245

Primer {t. 18: Marinka V. .................................... 245Primer {t. 19: Helena S. ...................................... 247

14. ALKOHOLIZEM PRI @ENSKAH ............................... 249

14. 1. Vzroki za ènski alkoholizem ....................................... 250Primer {t. 20: Nada R. ........................................ 250Primer {t. 21: Silva D. ......................................... 250Primer {t. 22: Helena S. ...................................... 251

14. 2. Mati alkoholi~arka in njeni otroci ................................ 252

14. 3. Obi~ajni potek alkoholizma pri ènskah...................... 253

14. 4. Zdravljenje alkoholi~ark ............................................... 254

14. 5. Sklepne misli ................................................................ 256

15. ALKOHOLIZEM MED MLADIMI .............................. 257

15. 1. Star{i navajajo svoje otroke na alkohol........................ 257

15. 2. Bolna druìna – vzrok alkoholizma pri mladih............ 258

15. 3. Alkoholizem pri mladih je {e posebej usoden............. 259

15. 4. Kako bi ustvarili pogoje za uspe{no zdravljenje

mladih alkoholikov?...................................................... 259Kako naj torej zdravimo mlade alkoholike?............... 261

15. 5. Trezni alkoholiki ne ple{ejo ......................................... 261Primer {t. 23: Rajko D. ....................................... 261

15. 6. Kje je kon~no izhod? .................................................... 263Kje je skrivnost Makarenkovega uspeha?................... 264

Primer {t. 24: Anita P. ......................................... 265

15. 7. Sklepna pripomba ........................................................ 266

16. ALKOHOLIZEM IN DRUGE STISKE SAMSKIH ........ 267

16. 1. Mo`nosti za zdravljenje samskih alkoholikov

in drugih ljudi v stiski................................................... 267

16. 2. Posebni terapevtski problemi

s samskimi ljudmi v stiski ............................................. 268

stran: 14

17. ALKOHOLIZEM MED STARIMI................................ 271Primer {t. 25: Boò R. ......................................... 271Primer {t. 26: Ivan E. .......................................... 272

ZDRAVLJENJE ALKOHOLIZMA

18. ODPORI PROTI ZDRAVLJENJUIN REHABILITACIJI ALKOHOLIKOV ....................... 275

18. 1. Alkoholik se upira zdravljenju...................................... 276

18. 2. Svojci pustijo alkoholika propadati.............................. 277

18. 3. Spoznanja o odporih star{evproti resnemu urejanju otrok ...................................... 278

18. 4. Dru`beni odpori proti rehabilitaciji alkoholikov ......... 279

18. 5. Odpori pri strokovnjakih.............................................. 279Odpori nekaterih terapevtov za alkoholizemproti intenzivnemu zdravljenju, zlasti protidosledni usmeritvi v zdravo ìvljenje ......................... 281

18. 6. Sklepne misli ................................................................ 283

19. PRISILNO ZDRAVLJENJE ALKOHOLIKOV............... 285Od kod zahteve po prisilnem zdravljenju?................. 286Ni mo`nosti za prisilno zdravljenje ............................ 286Kako bi alkoholika prisilno zdravili? .......................... 287

20. KAKO PRIPRAVITI ALKOHOLIKADO ZDRAVLJENJA?.................................................. 289

Kaj lahko torej storimo v primerih,ko alkoholik odklanja zdravljenje?.............................. 291

Primer {t. 27: Branko O. ..................................... 293

21. SCENARIJ ZA PRIPRAVO ALKOHOLIKA(ALI MOTEÊGA DRU@INSKEGA ^LANA)NA UREJANJE IN ZDRAVLJENJE.............................. 295

21. 1. Splo{na navodila........................................................... 295

21. 2. Kako lahko kot èna spravite na zdravljenjealkoholi~nega moà?..................................................... 297

21. 3. Kako lahko mo` pripravi na zdravljenjesvojo alkoholi~no èno? ............................................... 301

15

stran: 15

16

21. 4. Kako pripraviti na zdravljenje mladega alkoholika,ki {e ìvi pri star{ih?...................................................... 302

21. 5. Kako lahko pripravimo alkoholika na zdravljenjev delovni organizaciji?................................................... 304

V ~asu socializma so bili v delovnih organizacijahdo popivanja in alkoholizma pretirano strpni ........... 304»Plavi« ponedeljki ......................................................... 305Ob~asni pivci imajo obilo mo`nosti,da postanejo alkoholiki ............................................... 305

21. 6. Bistvo ukrepov po scenariju......................................... 307

22. BISTVO ZDRAVLJENJA IN UREJANJATER REHABILITACIJE ALKOHOLIKOVIN DRUGIH LJUDI V STISKI ................................... 309

22. 1. Kaj je zdravljenje alkoholizma? .................................... 309

22. 2. Kaj je rehabilitacija? ...................................................... 311Zakaj velika ve~ina alkoholikov in drugihljudi v stiski ne dokon~a programavsestranske rehabilitacije? ............................................ 314

22. 3. Navidezno zdravljenje alkoholizma.............................. 317Blaìlna dejavnost medicine~loveku zmanj{uje mo`nost za preìvetje .................. 318

22. 4. Psihoterapija alkoholikov ............................................. 319

22. 5. Prevzgoja in vzgoja alkoholikov ................................... 320

22. 6. Psihoterapija narkomanov, nevrotikovin drugih ljudi v stiski................................................... 321

23. TETIDIS................................................................... 323

23. 1. Na~in delovanja in komercialna imena ........................ 323

23. 2. Zgodovina zdravljenja alkoholizma s tetidisom........... 323

23. 3. Negativne plati zdravljenja s tetidisom ........................ 324

23. 4. Komu nikakor ne smemo dajati tetidisa ...................... 325

23. 5. Vloga tetidisav kompleksnem zdravljenju alkoholizma..................... 325

23. 6. Prebrisani na~ini odklanjanja tetidisa .......................... 326

23. 7. Ali tetidis res zmanj{uje spolno potenco?.................... 327

23. 8. Nekaj nasvetov za jemanje tetidisa............................... 327

stran: 16

23. 9. Nekaj na{ih izku{enj s tetidisom .................................. 329Primer {t. 28: Karel ^. ........................................ 329

23. 10. Sodobna stali{~a glede uporabe tetidisa ...................... 330

23. 11. Tetidis kot feministi~no sredstvo nadzora

nad alkoholikom........................................................... 330Primer {t. 29: Janez M. ........................................ 331

24. SISTEMI ZDRAVLJENJA ALKOHOLIKOV ................. 335

24. 1. Zgodovinski podatki ..................................................... 335

24. 2. Tradicionalni sistem zdravljenja

v psihiatri~ni bolni{nici ................................................ 336

24. 3. Sodobne metode obravnavanja alkoholikov ................ 337

24. 4. Kompleksno socialno-psihiatri~no zdravljenje

alkoholikov v bolni{nici................................................ 338

24. 5. Sklepno mnenje............................................................ 339

25. ZDRAVLJENJE ALKOHOLIKOV V BOLNI[NICI ....... 341

25. 1. Tradicionalna psihiatri~na obravnava

alkoholika ne re{uje ..................................................... 341Zdravljenje alkoholikov v bolni{niciprina{a praviloma slabe rezultate ............................... 342

Primer {t. 30: Silvo S. .......................................... 343

25. 2. Stali{~a socialne psihiatrije do zdravljenja du{evnih

bolnikov in zasvojencev v psihiatri~ni bolni{nici......... 344

25. 3. Prikaz ìvljenja, dela in zdravljenja

alkoholikov na [kofljici (1971–1973)........................... 345Ovrednotenje rezultatov zdravljenjaalkoholikov na [kofljici v letih 1971–1974................. 350

25. 4. Sklepne misli o zdravljenju alkoholikov v bolni{nici .... 351

26. SKUPINSKO DRU@INSKO ZDRAVLJENJEZASVOJENCEV IN DRUGIH LJUDI V STISKIOB REDNEM DELU ................................................. 353

26. 1. Temeljne posebnosti skupinskega zdravljenja ob delu ... 353

26. 2. Prednosti zdravljenja ob delu....................................... 354Primer {t. 31: Tatjana C. ..................................... 355Primer {t. 32: Miran H. ....................................... 356

17

stran: 17

18

26. 3. Priprave alkoholikaza skupinsko zdravljenje v dispanzerju........................ 357

26. 4. Vklju~itev v terapevtsko skupino.................................. 360

27. KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOVIN DRUGIH LJUDI V STISKI ................................... 365

27. 1. Kaj je klub zdravljenih alkoholikovin drugih ljudi v stiski................................................... 365

27. 2. Zakaj je nujno, da zdravljeni alkoholikiin drugi zasvojenci vse ìvljenje obiskujejo klub?........ 366

27. 3. Zakaj morajo zdravljenci, svojci in terapevti rednoprihajati na sestanek kluba in tvorno sodelovati ......... 367

Primer {t. 33: Pavle O. ........................................ 368Primer {t. 34: Anton N. ....................................... 368

27. 4. Klubi anonimnih alkoholikov (AA)............................... 371


28. VRSTE ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOVIN ABSTINENTOV ................................................... 373

28. 1. »Trezni alkoholik« ......................................................... 373

28. 2. »Jezni abstinent« ........................................................... 374Primer {t. 35: Rajko K. ........................................ 374

28. 3. »Zdravljeni alkoholik«................................................... 375Primer {t. 36: Anica K. ........................................ 376Primer {t. 37: Rajko A. ........................................ 377Primer {t. 38: Anica Z. ........................................ 378Primer {t. 39: Joè D. .......................................... 379Primer {t. 40: Anton P. ........................................ 380

28. 4. Druge vrste abstinentov................................................ 381

29. DO@IVLJAJSKO PREBUJANJE ZDRAVLJENIHALKOHOLIKOV, NJIHOVIH ZAKONCEVIN DRUGIH LJUDI V STISKI ................................... 383

Alkoholiki so doìvljajsko otopeli............................... 383Alkoholikova èna je zagrenjena................................ 384Vozli{~a zdravljenja,vzgoje in prevzgoje alkoholikov................................. 385Kaj po~eti z uni~enimi leti? ......................................... 385

stran: 18

30. ODNOS SVOJCEVDO ZDRAVLJENEGA ALKOHOLIKA......................... 387

31. ZDRAVLJENI ALKOHOLIK IMA TE@AVESAM S SABO IN Z OKOLICO................................... 391

31. 1. Biv{i alkoholiki ogroàjo aktivne alkoholike................ 391Aktivni alkoholiki sku{ajo odpadnikezvabiti nazaj medse...................................................... 392

31. 2. Poloàj zdravljenega alkoholika v na{i dru`bi.............. 393Vsak zdravljeni alkoholik ima teàvev svojem okolju............................................................ 394Nekatere zna~ilnosti na{e alkoholne kulture ............. 394

32. RECIDIVA ALKOHOLIZMA ...................................... 397

32. 1. Bistvo recidive............................................................... 397

32. 2. Nekatere zna~ilnosti recidivistov.................................. 398

32. 3. Splo{na na~ela obravnavanja recidivistov .................... 399Zgodnje recidive .......................................................... 400Pozne recidive.............................................................. 400Kadilci prej recidivirajo kot nekadilci......................... 401Recidiviranje je ìvljenjsko nevarno............................ 401


33. REZULTATI ZDRAVLJENJA ALKOHOLIKOVPO SOCIALNO-ANDRAGO[KI METODI .................. 405

Vrednotenje rezultatov pri zdravljenju alkoholikov .... 406Rezultati ........................................................................ 406Rezultati zdravljenja alkoholikov v svetuin pri nas so izjemno slabi .......................................... 407

34. ALI JE ZDRAVLJENI ALKOHOLIK KDAJ ZDRAV?..... 409Rezultati zdravljenja alkoholikov{e ne morejo biti dobri................................................ 410

35. KAKO RAZODETI IN DOJETIBISTVO ALKOHOLIZMA? ........................................ 413

35. 1. Izhodi{~a za razodevanje in dojemanje ....................... 413

35. 2. V ~em je (prikrivana) skrivnosttragi~nega bistva alkoholizma? ..................................... 414

19

stran: 19

20

35. 3. Zakaj tradicionalni sistemi ne morejo pozdravitinobenega mo{kega alkoholika?.................................... 419

36. PREPREÊVANJE ALKOHOLIZMA........................... 421

36. 1. Opredelitev alkoholizma je teàvna ............................. 421

36. 2. Temeljne izku{nje bojaproti alkoholizmu v 20. stoletju ................................... 422

36. 3. Izhodi{~a za zasnovo smotrne doktrine prepre~evanjaalkoholizma in drugih bolezni zasvojenosti................... 423

Predlog doktrine prepre~evanja alkoholizma ............ 423Kako uspe{no »zatirati« mo{ki alkoholizem? .............. 424Kako pa je s prepre~evanjem alkoholizmapri ènskah?.................................................................. 424Brez alkohola ni alkoholizma ..................................... 425Naju~inkovitej{i prepre~evalci alkoholizmaso – polno rehabilitirani zdravljeni alkoholiki ........... 425Drugi ukrepi za prepre~evanje alkoholizma.............. 427

36. 4. Kaj v resnici delamo za prepre~evanje alkoholizma? .... 428In kaj dru`ba dela glede teh skupin? ......................... 429

36. 5. Alkoholizem in policija ................................................. 430


III. DRUGE ZASVOJENOSTI IN STISKE

Mag. Du{an Nolimal, dr. med.

37. DROGE IN ZASVOJENOSTI Z DROGAMI................ 435

37. 1. Uporaba drog................................................................ 435

37. 2. Dejavniki tveganja in za{~ite......................................... 436

37. 3. Delovanje in posledice uìvanja drog .......................... 436

37. 4. Zasvojenost ................................................................... 437

37. 5. Nekatere najbolj pogosto uporabljene skupine drog .... 439

37. 5. 1. Alkohol.............................................................................. 439

37. 5. 2. Kajenje in nikotin ............................................................. 440

37. 5. 3. Kofein................................................................................ 440

37. 5. 4. Heroin in drugi opijati/opioidi ........................................ 441

37. 5. 5. Kokain in druga poìvila ................................................. 442

stran: 20

37. 5. 6. LSD in drugi halucinogeni ............................................... 443

37. 5. 7. Kanabis (marihuana in ha{i{) .......................................... 444

37. 5. 8. Ecstasy (ekstazij, ekstaza, XTC)....................................... 445

37. 5. 9. Pomirjevala in uspavala ................................................... 445

37. 5. 10. Hlapila............................................................................... 446

37. 6. Druge droge.................................................................. 447

37. 7. Droge in HIV/aids ......................................................... 447

38. ZDRAVLJENJE IN REHABILITACIJANARKOMANOV........................................................ 449

38. 1. Nekatere zna~ilnosti narkomanov................................ 449

38. 2. Nekateri problemi zdravljenja in rehabilitacijemladih alkoholikov in narkomanov ............................. 450

39. ALKOHOLIZEM IN NEKATERE DRUGEKEMIJSKE ZASVOJENOSTI...................................... 453

39. 1. Tabletomanija................................................................ 453Poraba analgetikov in sedativov v Sloveniji............... 454Potek zasvojenosti od analgetikov in sedativov ........ 454Alkoholik ter analgetiki in sedativi ............................. 455Obravnava tabletomanov ............................................ 457Kriti~na stali{~a o predpisovanjusedativov in analgetikov.............................................. 457

39. 2. Zasvojenost od nikotina ............................................... 459Stali{~a Svetovne zdravstvene organizacijeo kajenju....................................................................... 459Temeljna dejstva o {kodljivosti nikotinomanije ......... 460Kajenje tobaka je bolezen ........................................... 462Narava zasvojenosti od nikotina ................................. 462[e nekaj podatkov o zasvojenosti od nikotina .......... 463Tipi nikotinomanov ..................................................... 464Kadilci so agresivni do nekadilcev ............................. 465Prvi poskusi isto~asnega zdravljenja alkoholizmain nikotinomanije pri nas ............................................ 465Kaj delamo v smislu zdravljenja nikotinomanijepri alkoholikih?............................................................. 467Teàve pri odlo~anju za opustitev kajenja ................. 469Kako opustiti kajenje ................................................... 470Osebno zainteresiranim priporo~amnaslednji sistem za opustitev kajenja.......................... 471

21

stran: 21

22

39. 3. Zasvojenost od kofeina................................................. 473Nekateri ljudje postanejood kave bolezensko odvisni ....................................... 474Alkoholizem in kofeinomanija .................................... 474

39. 4. Debelost........................................................................ 475Vzroki debelosti ........................................................... 476Zdravstvene komplikacije pri debelosti...................... 477Dru`beni vidiki debelosti ............................................ 478Alkoholizem in debelost.............................................. 479Zdravljenje debelosti.................................................... 479Izku{nje......................................................................... 481Sklepne ugotovitve ...................................................... 482

Sanja Rozman, dr. med.

40. ZASVOJENOSTI BREZ KEMIJSKIH MAMIL ............. 485

40. 1. Splo{no o zasvojenosti ................................................. 485Bistvo zasvojenosti....................................................... 485[kodljivo vedenje – omama, trans ali opoj................ 487Ponavljanje {kodljivega vedenjain pove~evanje odmerka ............................................. 488Zasvojeni doìvlja skrajne vzponein padce razpoloènja ................................................. 488Kompulzivnost ............................................................. 489Toleranca in abstinen~na reakcija............................... 490

40. 2. Zasvojenci postanejo ljudje s posebnimi

osebnostnimi zna~ilnostmi........................................... 490

40. 3. Pregled zasvojenosti brez drog..................................... 491

40. 3. 1. Odvisnosti od hrane......................................................... 491Kompulzivno prenajedanje ......................................... 493Bulimija (bulimia nervosa) .......................................... 494Anoreksija (anorexia nervosa) .................................... 494

40. 3. 2. Zasvojenost od seksualnosti ............................................ 496

40. 3. 3. Hazardiranje...................................................................... 500Primer {t. 41: Luka K. ......................................... 503

40. 3. 4. Zasvojenosti z zadolèvanjem, krajo,

nakupovanjem in tveganjem ........................................... 505

40. 3. 5. Deloholizem...................................................................... 507

40. 3. 6. Zasvojenost s sanjarjenjem, televizijo,

osladnimi romani.............................................................. 508

stran: 22

40. 3. 7. Zasvojenost z duhovnostjo .............................................. 509

40. 3. 8. Soodvisnost ali odvisnost od odnosov ........................... 511Zna~ilnosti soodvisnosti .............................................. 513

40. 4. Mehanizem nastanka patolo{ke odvisnosti (J. Rugelj) ..... 514Nadzorni{ka bolezen ................................................... 515

41. NEVROZA................................................................ 519

41. 1. Kaj je nevroza? .............................................................. 519

41. 2. Nastanek nevroze.......................................................... 519

41. 3. Kako nadoknaditi nevroti~ne primanjkljajein kako zaceliti nevroti~ne travme? .............................. 521

41. 4. Pojmovanje ljubezni pri nevrotikih .............................. 521


42. MOTENE OSEBNOSTI ............................................. 525Osebnostno moteni alkoholik pobesni,~e ga èna zapusti ....................................................... 527

43. POSEBNI PRIMERI.................................................. 529

43. 1. Spolno zlorabljene ènske ........................................... 529Oblike pomo~i spolno zlorabljenim ènskam ........... 529

Primer {t. 42: Mija L. .......................................... 530

43. 2. Strte in »nore« ènske................................................... 531@enske so izpostavljene izkori{~anjuin izjemnim obremenitvam.......................................... 531@enske so trpele in {e trpijo pod patriarhatom......... 532Seksualna zavrtost ènskrazkraja slovensko druìno.......................................... 533»Deset neumosti, s katerimi si ènskezapletajo ìvljenje«........................................................ 534Problemi pri psihoterapevtski obravnavistrtih ènsk ................................................................... 535

Primer {t. 43: Darinka @. ................................... 535

43. 3. Vzdrèvani mo{ki .......................................................... 537

43. 4. @enska z vi{jo izobrazbo od mo{kega .......................... 538

43. 5. @ene, ki nihajo med kariero in druìno....................... 539

43. 6. Ustvarjalni mo`je s histeroidnimi ènami .................... 540Ozadje histeroidnosti èna v tej civilizaciji ................ 540

23

stran: 23

24

Specifi~ni poloàj mo{kega v tej civilizaciji ............... 541In kaj ustvarjalni mo{ki pri~akuje?.............................. 543

Primer {t. 44: Marko K. ...................................... 543

43. 7. Obravnava ljudi, ki so zdrsnili v psihozo ..................... 544

44. OBRAMBA PRED MENTALNO OKU@BO,KI JO [IRIJO PATOLO[KE OSEBNOSTI.................. 547

44. 1. Kaj je mentalna oku`ba? ............................................... 547

44. 2. Glavni na~ini za{~ite osebnostipred mentalno oku`bo v vsakdanjem ìvljenju ........... 548

44. 3. Za ozdravitev je nujen odmik od patolo{ke druìne..... 549Primer {t. 45: Maja A. ......................................... 549

44. 4. Na~ini za{~ite profesionalcev pred mentalno oku`bo.... 551

44. 5. Kako sem se osebno zavarovalpred mentalno oku`bo?................................................ 552

44. 6. Kako naj se pred mentalno oku`boza{~iti alkoholikova èna? ............................................. 552

44. 7. Nekateri mo`ni na~ini za{~ite otrok alkoholikovpred mentalno oku`bo................................................. 553

44. 8. Kako se lahko pred mentalno oku`bozavarujejo zdravnik, psiholog in socialni delavec ........ 553

44. 9. Predstojnikom grozi mentalna oku`ba alkoholikov..... 554

44. 10. Kako lahko duhovnik preusmerialkoholikovo èno od obrekovanja moàk dejavnemu re{evanju njune stiske? ........................... 555

Alkoholizem in ni~nost zakonske zveze .................... 555

44. 11. Vsak ~lovek ima pravico in dol`nostdo samoohranitve ......................................................... 556

IV. PSIHOTERAPIJA

45. POTA IN STRANPOTA PSIHOTERAPIJE .................. 559

45. 1. Osnovna spoznanja v psihoterapiji .............................. 560Ozavedanje resentimentov .......................................... 560Bistvo prizadetosti ~loveka v stiski............................. 561Psihoterapija in odpu{~anje......................................... 562Vloga in pomen ob~utkov krivde v psihoterapiji...... 562

stran: 24

Psihoterapija je zapozneloosebnostno dozorevanje ............................................... 563Vloga in poloàj pacienta v terapevtski skupini........ 563Transfer ......................................................................... 564Vloga in pomen inteligence pri psihoterapiji ............ 565Osnovni pogoji za uspe{nost psihoterapije ............... 567

45. 2. ^lovek je z eti~nega stali{~a zelo problemati~noin komaj za silo prevzgojljivo bitje............................... 568

45. 3. Nekatere obstoje~e psihoterapevtskeoblike pomo~i so obi~ajna prevara .............................. 569

45. 4. Zakaj {e je tradicionalna terapija nesmiselnain {kodljiva? .................................................................. 573

45. 5. Psihoterapija in farmacevtska terapija .......................... 574

45. 6. Nekatere posebnosti psihoterapije alkoholikovv socialno-andrago{kem sistemu.................................. 575

46. PREGLED METODPSIHOTERAPEVTSKE POMOÎ V SVETU................ 577

46. 1. Splo{no o psihoterapevtskih pristopih ........................ 578

46. 2. Psihoterapevtske {ole in pristopi ................................. 579

46. 2. 1. Druìnska terapija ............................................................ 579

46. 2. 2. Skupinska terapija ............................................................ 580

46. 2. 3. Terapija ~lovekovih sposobnosti ..................................... 581

46. 2. 4. Likovna terapija ................................................................ 581

46. 2. 5. Bioenergijska terapija ....................................................... 582

46. 2. 6. Eksistencialna terapija ...................................................... 582

46. 2. 7. Holisti~na (ge{talt) terapija .............................................. 583

46. 2. 8. Osebnostna psihoterapija................................................. 584

46. 2. 9. Primalna integracija in primalna terapija ........................ 584Primalna integracija...................................................... 584Primalna terapija .......................................................... 585

46. 2. 10. Psihodrama ....................................................................... 585

46. 2. 11. Transakcijska analiza........................................................ 586

46. 2. 12. Transpersonalna terapija .................................................. 586

46. 2. 13. Behavioristi~ne in kognitivne terapije............................. 587Behavioristi~na terapija................................................ 588Kognitivno-analiti~na terapija (CAT)........................... 588

25

stran: 25

26

46. 2. 14. Hipnoterapija .................................................................... 588

46. 2. 15. Nevrolingvinsti~no programiranje ................................... 589

46. 2. 16. Psihoseksualna terapija .................................................... 589


47. TERAPEVTSKI PAKT ................................................ 591A. SPLO[NE DOLO^BE................................................... 591

B. OSNOVNE OBVEZNOSTI ^LANOV ATS................... 593

C. OBVEZNOSTI ^LANOV ATS V 2. FAZI UREJANJA,OSEBNOSTNE RASTI IN IZOBRA@EVANJA .............. 600

^. OBVEZNOSTI HOSPITANTOV .................................. 601

D. OBVEZNOSTI GLAVNEGA TERAPEVTAIN KOTERAPEVTOV................................................... 602

E. SKLEPNE PRIPOMBE.................................................. 603

48. PREGLED VZGOJNO-TERAPEVTSKIH SREDSTEV(VTS) V SOCIALNO-ANDRAGO[KEM SISTEMU ...... 605

48. 1. Splo{ni del .................................................................... 605Utemeljitev uvedbe in uporabe .................................. 605Kratek pregled uvajanja VTS....................................... 606Vrste VTS in njihovo u~inkovanje............................... 607Utemeljitev uvajanja specifi~nih, aktivirajo~ihin drugih VTS ............................................................... 608Potrebe in mo`nosti uvajanja {e novih VTS .............. 609

48. 2. Zagotavljanje splo{nih pogojevza zdravljenje ljudi v stiski............................................ 610VTS 1 USMERJANJE ZDRAVLJENCEV V ELITIZEM...... 610VTS 2 SKRIVNOST SAMOURESNIÊVANJA................. 611VTS 3 PREBUJANJE ZATRTE RADOVEDNOSTI .......... 613

Poskusi prebujanja zatrte radovednostiin njihovi rezultati............................................... 614

VTS 4 DRU@INA............................................................. 615Vloga druìne v procesu primarnein sekundarne socializacije ................................ 615Vloga sekundarne druìneza du{evno zdravje ~loveka............................... 616

VTS 5 OBVEZNA POPOLNA VKLJUÊNOSTPARTNERJA ALI KLJU^NEGA SVOJCA.............. 616

VTS 6 DELOVNO OKOLJE............................................ 616

stran: 26

VTS 7 DRU@ABNA SOCIALIZACIJA ............................. 617Odmor na sestankih skupin, klubovin terapevtske skupnosti .................................... 617

VTS 8 RAZVIJANJE POZITIVNIH ZASVOJENOSTI ...... 618

48. 3. Psihoterapija v SAP poteka v rednih, vzporednihin ob~asnih skupinah.................................................... 619

VTS 9 ALTERNATIVNA TERAPEVTSKA SKUPNOST..... 619

VTS 10 TERAPEVTSKA SKUPINA (TS)........................... 619

VTS 11 KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV,DRUGIH ODVISNIKOV IN DRUGIHLJUDI V STISKI ................................................... 620

VTS 12 DRU@INSKA SKUPINA ....................................... 621

VTS 13 PRIPRAVLJALNA (po~itni{ka) SKUPINA............ 624

VTS 14 SKUPINA ODRASLIH OTROKAKOHOLIKOV IN TIRANOV ............................. 625

VTS 15 [OLA ZA FALIRANCE ......................................... 626

VTS 16 SEKSOLO[KA DELAVNICA ................................ 628

VTS 17 SKUPINA SAMSKIH ............................................. 631

VTS 18 SKUPINA ZA ANALITI^NO PSIHOTERAPIJO..... 633

VTS 19 MEDITATIVNA SKUPINA ................................... 634

VTS 20 »SVOBODNJAKI« V ATS...................................... 635

VTS 21 »SKUPINA DOKTORICE JASNE [TEFOK« ......... 637

VTS 22 »ZVONKINA SKUPINA«....................................... 638

48. 4. Branje kot psihoterapevtsko sredstvo – biblioterapija ... 638

VTS 23 BIBLIOTERAPIJA................................................. 638

48. 5. Pisanje kot vzgojno-terapevtsko sredstvo v SAP........... 639

VTS 24 PISANJE UTRINKOV........................................... 639

VTS 25 PISANJE DNEVNIKOV, TEDNIKOVIN MESE^NIKOV ................................................ 640

VTS 26 PISANJE RAZNIH AVTOANALITI^NIHIN RAZISKOVALNIH SPISOV ............................. 641

VTS 27 PRIPRAVA IN IZVEDBA RAZNIHPREGLEDNIH REFERATOV ZA ATS .................. 641

VTS 28 MESE^NI BILTEN ATS (KOMPLET SPISOV,UTRINKOV IN ^LANKOV) ................................ 641

VTS 29 OBLIKOVANJE ESEJA O DRUGEM ^LANUNA PODLAGI SERIJE AVTOANALITI^NIHUTRINKOV PO BERNEOVI KNJIGI .................. 642

48. 6. Telesna kultura, {port in planinstvo............................. 642

27

stran: 27

28

VTS 30 REDNA JUTRANJA TELOVADBA ....................... 643VTS 31 SKUPINSKA TELOVADBA .................................. 644VTS 32 VZDR@LJIVOSTNI TEK....................................... 644VTS 33 SKUPINSKI TEK.................................................. 644VTS 34 PLANINARJENJE.................................................. 644VTS 35 PLANINSKI TABOR ATS ..................................... 646VTS 36 POSEBNI PARTNERSKI POHODI ...................... 648

48. 7. Druga vzgojno-terapevtska sredstva, ki so podlagapsihoterapiji v socialno-andrago{kem programu......... 648VTS 37 ABSTINENCA OD ALKOHOLA,

NIKOTINA, POMIRIL IN DRUGIHNEGATIVNIH ZASVOJENOSTI........................... 648

VTS 38 ODVAJANJE OD KAJENJA TOBAKA................. 649VTS 39 PREDSTAVITEV ................................................... 650VTS 40 SPECIFI^NE KONFRONTACIJE.......................... 650

Tehnika konfrontacij........................................... 651VTS 41 UVODNI NAGOVOR NA SESTANKU SKUPINE,

KLUBA IN TERAPEVTSKE SKUPNOSTI ............ 652Primer {t. 46: Maja A. .................................... 653

VTS 42 JAVNO PRIZNANJE ............................................. 654VTS 43 SODELOVANJE V MEDIJIH................................ 657VTS 44 EKSKULPACIJE .................................................... 657VTS 45 RAZISKOVANJE VZROKOV

OBOLEVANJA MED ^LANI ATS......................... 658VTS 46 MENTORSTVO.................................................... 660VTS 47 SODELOVANJE NA OKROGLIH MIZAH

V OKVIRU ATS ................................................... 661VTS 48 UREJANJE ZBORNIKOV..................................... 661VTS 49 OPRAVLJANJE DRUGIH DOL@NOSTI

V OKVIRU SKUPINE, KLUBA IN ATS ............... 661VTS 50 SPECIALNA OBLIKA MOTIVACIJE .................... 662VTS 51 SPREMLJANJE POLITI^NIH, GOSPODARSKIH

IN KULTURNIH DOGODKOV DOMAIN PO SVETU...................................................... 662

VTS 52 TERAPEVTSKO POSTENJE (TP) ........................ 662

48. 8. Izpiti in slovesne obljube ............................................. 663VTS 53 IZPITI, KI SO OBVEZNI

ZA VSE ZDRAVLJENCE....................................... 663VTS 54 SLOVESNA OBLJUBA O KOREKTNEM

VEDENJU IN DELOVANJU V PROGRAMU ....... 664

stran: 28

VTS 55 SLOVESNA OBLJUBA OTROK........................... 666

48. 9. Zbirni pregled vzgojno-terapevtskih sredstevv socialno-andrago{kem programu .............................. 667

49. PREDSTAVITEV ....................................................... 671

49. 1. Vloga predstavitve pri zdravljenju alkoholikov ............ 671

49. 2. Psihoanaliti~ni temelji zdravljenja alkoholizma ........... 673

49. 3. Predstavitev je poglavitna diagnosti~nain terapevtska metoda zdravljenja alkoholikov............ 674

49. 4. Osnovne zahteve pri predstavitvi ................................. 675

49. 5. Pomen partnerjeve predstavitve ................................... 677

49. 6. Kdaj naj se zakonca predstavita? .................................. 678

49. 7. Postopek predstavitve................................................... 678Pisni utrinki o predstavitvinamesto ustnih komentarjev v skupini ...................... 679

49. 8. Kaj doseè alkoholik s predstavitvijo? .......................... 681Kaj pravijo o predstavitvibiv{i »mokri« in »suhi« alkoholiki? ................................ 683

49. 9. In kadar je predstavitev zavrnjena? .............................. 684

49. 10. Problemska predstavitev............................................... 685

49. 11. Predstavitev pri nealkoholikih ...................................... 685

49. 12. Nekaj prakti~nih izku{enj in priporo~il za prakso ....... 685

49. 13. Povzetek ........................................................................ 687

50. PISANJE V SOCIALNO-ANDRAGO[KEM PROGRAMU ... 689

50. 1. Vloga in pomen pisanja ................................................ 689Pomen pisanja v socialno-andrago{kem programu ..... 689Vloga in pomen pisnih utrinkovo raznih dogodkih v ATS ............................................ 691Vloga in pomen pisanja utrinkovo Biltenu ATS ............................................................... 693

50. 2. Navodilo za pisanje spisov, utrinkov in preglednihreferatov v socialno-andrago{kem programu............... 694

Kaj je utrinjanje ............................................................ 694Bistvo izpovednih spisov............................................. 695Pisanje naj bo ustvarjalni uìtek ................................. 696Upo{tevati je treba dobre zglede................................ 696

29

stran: 29

30

50. 3. Navodilo za oblikovanje preglednih referatov (PR)..... 696

50. 4. Navodilo za urejanje in arhiviranje spisov ................... 698Arhiviranje spisov......................................................... 700


51. BIBLIOTERAPIJA..................................................... 703

51. 1. Vloga in pomen (branja) knjig

v ~lovekovem ìvljenju.................................................. 703

51. 2. Biblioterapija – u~inkovito sredstvo

za urejanje alkoholikov................................................. 703

51. 3. Knjige s psihoterapevtskim nabojem ........................... 706

51. 4. Seznam strokovne literature in leposlovja................... 710

51. 5. Dopolnilni seznam knjig .............................................. 711

51. 6. Navodilo za pisanje obnov in utrinkov

o prebranih knjigah ...................................................... 717

51. 7. Vizija bodo~ega razvoja biblioterapije.......................... 719Mo`nosti u~inkovitej{ega zdravljenja z literaturo ...... 719Mo`nosti u~inkovitej{ega ozavedanjaprebivalstva o usodnosti alkoholizmas specialno analizo literature....................................... 719

51. 8. Primer preglednega referata iz biblioterapije

v socialno-andrago{kem programu .............................. 720

52. KULTURA, IZOBRA@EVANJE, POUÊNOST ............ 725

52. 1. Pomen izobrazbe za ìvljenje ....................................... 725Nekaj dejstev o izobraèvanju za dana{nji ~as .......... 726

52. 2. Izobraèvanje ima odlo~ilno vlogo

za spreminjanje ljudi v stiski ........................................ 727

52. 3. Na~ini permanentnega izobraèvanja

in izpopolnjevanja ........................................................ 730Vloga in pomen motivacije ......................................... 730Program za vrhunsko ustvarjalnost............................. 731Program usposabljanja za uspe{no poslovnost ......... 732

52. 4. Kako se ~lovek v stiski dviguje

iz kulturnega barbarstva ............................................... 732Kulturno udejstvovanje prebujazdravljenega alkoholika iz doìvljajske otopelosti..... 735

stran: 30

53. TELESNA KULTURA................................................. 737

53. 1. Splo{ne pripombe o telesni kulturi ............................. 737Telesna kultura je zelo pomembnaza slehernega ~loveka ................................................. 737

53. 2. Pomen {porta pri zdravljenju

alkoholikov in narkomanov.......................................... 741

53. 3. Jutranja telovadba......................................................... 742

53. 3. 1. Pomen jutranje telovadbe ................................................ 742

53. 3. 2. Vloga in pomen redne jutranje telovadbe

pri zdravljenju alkoholikov.............................................. 743

53. 3. 3. Program jutranje telovadbe.............................................. 744

53. 3. 4. Oblike male telovadbe..................................................... 745

53. 3. 5. Orodne vaje ...................................................................... 747

53. 3. 6. Opravki po telovadbi ....................................................... 747

53. 3. 7. Sklepne misli .................................................................... 748

53. 4. Hoja............................................................................... 748

53. 5. Drugi {porti .................................................................. 750

53. 6. Vzdr`ljivostni tek .......................................................... 751

53. 6. 1. Z aerobno vadbo si ohranjamo in utrjujemo zdravje .... 751Tek ima izreden pomen pri zdravljenjurazli~nih bolezni........................................................... 752

53. 6. 2. Reden tek ima velik pomen pri samouresni~evanju...... 753

53. 6. 3. Vzdr`ljivostnega teka se je treba nau~iti ........................ 753To~kovna tabela........................................................... 755

53. 6. 4. Osnovna navodila za tek ................................................. 755Za~etnik ........................................................................ 755Pretirani napori ............................................................ 756Pove~anje kilometraè ................................................. 756Tekmovanje .................................................................. 756Kaj in kdaj jesti ............................................................ 757Ogrevanje in raztegovanje........................................... 757Okrevanje po po{kodbi............................................... 758[portna obutev............................................................. 758Izbolj{anje rezultatov ................................................... 759Nekaj prakti~nih navodil ............................................. 759Vrste teka{kih treningov .............................................. 760

53. 6. 5. Kako navaditi na redni tek zaleàne in lene ljudi ......... 761

31

stran: 31

32

Kako osebno u~im ljudi, ki pridejo k menipo pomo~, da postanejo vzdr`ljivostni teka~i? .......... 762

53. 6. 6. Sklepne misli .................................................................... 762

53. 7. Planinarjenje ................................................................. 763

53. 7. 1. Splo{ni pomen planinarjenja za telesno

in duhovno zdravje ~loveka v tej civilizaciji .................. 763

53. 7. 2. Vloga in pomen planinarjenja pri zdravljenju in

urejanju ljudi v stiski po socialno-andrago{ki metodi ...... 765

53. 7. 3. Pravi zdravilni u~inek

ima le meditativno planinarjenje ..................................... 766

53. 7. 4. Utrinki iz planinske literature

(kulturolo{ki temelji planinstva)...................................... 767

53. 7. 5. Kako usmeriti ljudi v planinstvo ..................................... 772Redno planinarjenje bi morali vklju~itikot obvezno dejavnost v osnovne in srednje {ole .... 773

53. 7. 6. Osnovna navodila za opremo planincev........................ 774

53. 7. 7. Sklepne misli o planinarjenju .......................................... 776

53. 8. Nekaj splo{nih navodil

za udejstvovanje v telesni kulturi ................................. 777

53. 9. Nekateri mentalno-higienski vidiki vrhunskega

in rekreativnega {portnega udejstvovanja.................... 778

53. 10. [port in joga ................................................................. 780

53. 11. Vzroki odporov proti telesni kulturi ............................ 781

53. 12. Sklepne misli ................................................................ 782

54. TERAPEVTSKO POSTENJE ...................................... 785Uvodna pripomba........................................................ 785

54. 1. Prostovoljno popolno postenje (ob vodi)

skozi zgodovino ............................................................ 785

54. 2. Splo{no priznani u~inki terapevtskega postenja ......... 786

54. 3. Izvajanje terapevtskega postenja v ATS ........................ 787Izku{nje preteklih deset letterapevtskega postenja v ATS ..................................... 788

54. 4. Rezultati miniraziskave o postenju v ATS..................... 788

54. 5. Najpomembnej{a spoznanja

o terapevtskem postenju .............................................. 791

stran: 32

55. PARTNERSTVO IN DRU@INA .................................. 793Uvodne pripombe........................................................ 793

55. 1. Partnerski odnos........................................................... 794^lovek kot odnosno bitje ............................................ 794Nekatere posebnosti pri urejanjupartnerskih odnosov pri zdravljenih alkoholikih....... 796Iz kriznih k urejenim partnerskim odnosompelje dolga in naporna pot ......................................... 796

Primer {t. 47: Cvetka in Danijel H. .................... 798Drugi vzroki partnerskih kriz...................................... 801

Primer {t. 48: Bojana V. ...................................... 803Temeljni problemi urejanja partnerstva ...................... 804Partnerska kriza med urejanjem.................................. 805Eti~ni vidiki formalnega zakona ................................. 808[e nekaj skrivnosti o bistvu partnerstva..................... 808

55. 2. Druìna ......................................................................... 809Opredelitev in patologija druìne............................... 809Pomen zdrave druìneza razvoj otrokove osebnosti ...................................... 811Fenomen odsotnega o~eta in moà ........................... 812Specifi~na deformacija matere ob odsotnem o~etu ..... 814Kak{na naj bi bila elitna èna?.................................... 815

Primer {t. 49: Joè S. ........................................... 815Premagovanje nasprotij med èno in moèm ........... 816

Primer {t. 50: Martin in Mojca H. ...................... 818Kako premagovati omenjena nasprotjamed moèm in èno? .................................................. 819

56. SPOLNOST .............................................................. 821

56. 1. Antropolo{ke osnove spolnosti .................................... 821Spolna morala in spolnost........................................... 823

56. 2. Ozadje spolne zavrtosti Slovencev ............................... 824

56. 3. Spolnost pri mo{kem ................................................... 825

56. 4. Spolnost pri ènskah .................................................... 826Viktorija Bevc: Moja ènskost .............................. 827

56. 5. Nekaj temeljnih problemov v spolnosti ....................... 829

56. 6. Spolnost in ljubezen (ne: Ljubezen in spolnost)......... 831

56. 7. Kulturno-ekonomski vidiki spolnosti ........................... 831

56. 8. Politi~ni vidiki spolnosti ............................................... 832

33

stran: 33

34

56. 9. Dve poti iz seksualne zagate ........................................ 833

56. 10. Spolnost pri alkoholikih ............................................... 834Obravnava poten~nih teàv pri alkoholikihin frigidnosti pri njihovih soprogah............................ 835

Primer {t. 51: Ivan E. .......................................... 838Zelo pomembno je, da si zdravljeni alkoholikuredi spolno ìvljenje .................................................. 838Specifi~ni odporiproti razre{evanju problemov spolnosti ..................... 840Obravnava skokov ~ez plot èna alkoholikov .......... 841

Primer {t. 52: Karel K. ........................................ 842

56. 11. Spolno ìvljenje pri nevrotikih..................................... 843

56. 12. Spolno ìvljenje pri psihiatri~nih pacientih ................. 843

56. 13. Homoseksualnost ......................................................... 844

56. 14. Kaj nas ~aka? ................................................................. 845Primer {t. 53: Silvestra ^. ................................... 846

56. 15. Sklepno razmi{ljanje o partnerstvu in spolnosti ......... 847Kaj kvari kvaliteto partnerstva in spolnosti?............... 847Kje je izhod? ................................................................. 848

57. AVTORITATIVNO VODENJE .................................... 85157. 1. Izhodi{~a ....................................................................... 851

57. 2. Sama psihoterapija ~loveku v stiski sploh ne koristi?..... 852

57. 3. Bistvo avtoritativnega vodenja...................................... 852Zakaj avtoritativno vodenje?........................................ 853Globlji pomen avtoritativnega vodenja ...................... 854

57. 4. Vloga in pomen avtoritete pri vzgoji otrok.................. 856

57. 5. Ali lahko terapevtke avtoritativno vodijosocialno-andrago{ki program?...................................... 857

Iztok Lahajnar, dipl. psih.

58. POKRIVAJOÂ VLOGAV SKUPINSKI PSIHOTERAPIJI ................................ 859

J. Rugelj: uvodna pripomba ........................................ 859

58. 1. Uvod.............................................................................. 859

58. 2. Teoreti~na izhodi{~a ..................................................... 860

58. 3. Nekatere socialne vlogev referen~nih socialnih skupinah ................................. 863

58. 4. Pokrivajo~a vloga v terapevtski skupini........................ 864

stran: 34

59. TIMSKO DELO IN SUPERVIZIJAPRI SKUPINSKEM DELU Z ZASVOJENCIIN DRUGIMI LJUDMI V STISKI............................... 865

59. 1. Timsko delo v psihiatriji ............................................... 865

59. 2. Terapevtski tim in supervizija ....................................... 866Na~ini tradicionalne supervizije (shemati~no) ........... 867

59. 3. Temeljne dejavnosti glavnega terapevta v ATS ............. 867

60. USPOSABLJANJE STROKOVNJAKOVZA DELO Z LJUDMI V STISKI ................................. 871

60. 1. Izhodi{~a ....................................................................... 871Pomen psihoterapevtove karizme............................... 871Avtonomno, trajno in intenzivno prizadevanjeza osebnostno in poklicno rast................................... 873Problemi usposabljanja strokovnjakovza delo po socialno-andrago{ki metodi ..................... 874Pri (pre)vzgoji ljudi so odlo~ilni pozitivni zgledi ...... 874Ovire: okostenelost institucij in lagodnost ljudi......... 875Format terapevtov........................................................ 875

60. 2. Prikaz usposabljanja terapevtov ................................... 876Ustanovitev in delo 1. didakti~ne skupine................. 876Temeljna zasnova seminarjev...................................... 877Temeljna izhodi{~a za za~etek delaz didakti~no skupino ................................................... 878

60. 3. Rezultati dela z didakti~no skupino ............................. 880Didakti~na skupina je prerasla v primarnosocialno skupino .......................................................... 881Didakti~na skupina je prava kontrolna skupinav socialno-andrago{kem modeluurejanja alkoholikov .................................................... 881Kon~ni rezultat delas tremi didakti~nimi skupinami................................... 881Klub, ki ga zapusti terapevt, praviloma propade ...... 882Za uspe{no terapevtsko delo z alkoholikiin drugimi ljudmi v stiski je nujna poklicanostin vztrajnost .................................................................. 883

60. 4. Za res uspe{no delo z ljudmi so nujno potrebniljudje izjemnih sposobnosti ......................................... 884

Primer {t. 54: Du{an E. ....................................... 885

60. 5. Sklepne misli in priporo~ila ......................................... 888

35

stran: 35

36

61. ZDRAVLJENJE IN UREJANJE LJUDI V STISKITER [OLSTVO ......................................................... 891

61. 1 Permisivni sistem v {oli................................................. 891Nastanek permisivnega sistema .................................. 891Posledice permisivnosti na vzgojni proces v {oli ...... 894

61. 2. Feminizirano {olstvo..................................................... 894

61. 3. »Izgorelost« u~iteljev v permisivnem sistemu .............. 895

61. 4. V {olah so strpni do goljufanja u~encev,dijakov in {tudentov ..................................................... 895

Goljufanje je osnova bizantinske morale ................... 896

61. 5. Strpnost {ole do alkoholizacije in kajenjau~encev in dijakov ........................................................ 897


62. PRIZADEVANJA ZA USMERITEVZDRAVLJENCEV V ELITIZEM .................................. 901

62. 1. Opredelitev bistva elitizma ........................................... 901Kdo je torej odli~nik ali elitnik? .................................. 902

62. 2. Izku{nje in perspektive................................................. 903Neugodne okoli{~ineza usmerjanje ljudi med elitnike ................................. 904

63. ETI^NE DILEME PRI SKUPINSKEMZDRAVLJENJU LJUDI V STISKI ............................... 905

Eti~na in deontolo{ka na~ela pri skupinskem delu ..... 905Eti~ne dileme pri delu z alkoholiki in narkomani..... 907

64. DUHOVNOST .......................................................... 909Pomen duhovnosti pri rehabilitaciji alkoholikov,drugih zasvojencev in drugih ljudi v stiski ................ 911Vloga in pomen religioznostizasvojencev in drugih ljudi v stiski ............................ 913Nega du{e in psihoterapija.......................................... 914

65. SAMOURESNIÊVANJE KOT POT ZA PRESEGANJESTISKE IN OSMI[LJANJE @IVLJENJA ...................... 915

Tragika zapravljenega ìvljenja ................................... 916Svetovnonazorski vidiki samouresni~evanja .............. 918V preteklosti ni bilo mo`no razvijatiprograma samouresni~evanja ...................................... 920

stran: 36

Kako pa je z ljudmi v programu? ............................... 921Sklepne misli ................................................................ 922

66. ALTERNATIVNA TERAPEVTSKA SKUPNOST............ 923

66. 1. Zakaj alternativna? ........................................................ 923

66. 2. Struktura in delovanje ATS ........................................... 925Terapevtska skupinakot primarna socialna skupina.................................... 926

66. 3. ATS je dru`ba v malem ................................................. 928

67. POSEBNA PRAVILA ZA DELOVANJE ^LANOVALTERNATIVNE TERAPEVTSKE SKUPNOSTI (ATS)»ZUNAJ« IN »NOTRI«............................................... 931

67. 1. O socialni izolaciji......................................................... 931

67. 2. Dva vidika ìvljenja ~lanovalternativne terapevtske skupnosti............................... 932

67. 3. Sklepna pripomba ........................................................ 936

Mag. Judita Bagon

68. DELOVANJE»SKUPINE DOKTORICE JASNE [TEFOK«................ 937

68. 1. Komu je namenjena»Skupina doktorice Jasne [tefok«................................. 937

68. 2. Na~in dela ..................................................................... 938

68. 3. Zakaj sploh rijemo po teh bole~ih vsebinah?............... 939

68. 4. Poro~ila udeleèncev skupin doktorice Jasne [tefok ..... 941

68. 5. Sklep ............................................................................. 951

Mag. Zvonka Pangerc

69. SREÂNJA OB TEÂJU ÛDE@EV(»ZVONKINA SKUPINA«)......................................... 953

69. 1. Uvod.............................................................................. 953

69. 2. Te~aj ~udeèv ................................................................ 955

69. 3. Sre~anja ob Te~aju ~udeèv.......................................... 956Skupina ......................................................................... 956Na~in dela v skupini.................................................... 958

69. 4. Zaklju~ek....................................................................... 958

37

stran: 37

38

V. DODATKI

A MODROSLOVNI VIDIKI UREJANJA LJUDI V STISKI

70. PRAVILA VSAKODNEVNEGA @IVLJENJA,KI SO LASTNA MODRECEM.................................... 965

70. 1. Izhodi{~a ....................................................................... 965

70. 2. Ali ni utopija pri~akovati, da se bo ~lovek,ki je dolgo dremal in ìvotaril, kdaj (re)habilitiral? ..... 966

70. 3. Od gara{kega prizadevanja do spontanosti ................. 968

70. 4. Med ìvotarjenjem in polnim ìvljenjem...................... 968

70. 5. Osnovne usmeritve v zdravo ìvljenje.......................... 969

70. 6. Modri ~lovek se varuje {kodljivega stresa(Kosovi}, 1987, Smyer & Qualls, 1998) ....................... 973

Zdravljenje stresa ......................................................... 974

71. ZDRAVA PREHRANA ............................................... 975Mleko je strup .............................................................. 976Hrana je vir zdravja, a tudi bolezni ............................ 976Stranpota prehranjevanja ............................................. 977Kako se hranim sam?................................................... 978Sklepna misel ............................................................... 978

72. HIGIENA ................................................................. 979Osebna higiena ............................................................ 979Higiena ustne votline................................................... 979Spolna higiena.............................................................. 980Higiena obla~enja ........................................................ 980

73. SLOVENSTVO .......................................................... 983Prizadevanja za utrjevanje slovenstva......................... 984

B MODIFIKACIJE SOCIALNO-ANDRAGO[KE METODE

Franc Heber, dr. med.

74. UREJANJE ALKOHOLIKOVPO SOCIALNO-ANDRAGO[KI METODIV OKVIRU SPLO[NE MEDICINE ............................. 991

stran: 38

74. 1. Postopnost nabiranja izku{enjpri terapevtskem delu z alkoholiki............................... 992

74. 2. Prikaz dela in izku{enjpo intenzivnej{em programu ....................................... 992

Struktura skupin,klubov in terapevtske skupnosti .................................. 993Uvajanje teka v program ............................................. 993Uvajanje planinarjenja v program............................... 994Ostale dejavnosti .......................................................... 994

74. 3. Vpliv na{e terapevtske skupnosti in PD Dolga potna ìvljenje v ob~ini ...................................................... 994

74. 4. Sklepna misel................................................................ 994

74. 5. Komentar (J. Rugelj)..................................................... 995

Mag. Tone Kladnik, dipl. soc. delavec

75. TERAPEVTSKI PROGRAMZA UREJANJE ALKOHOLIKOVIN DRUGIH LJUDI V STISKI V KOPRU................... 997

75. 1. Uvod.............................................................................. 997

75. 2. Predstavitev programa .................................................. 997

75. 3. Posebnosti na{ega programa ........................................ 999Teka{ka {ola in teka{ka skupina »Obala« ................... 999Medgeneracijska skupina »Soìtje«............................... 999Prijateljske skupine ...................................................... 1001

75. 3. Sklep ............................................................................. 1002


Mag. Andrej Perko, dipl. psiholog

76. SKUPINA MLADIH ZA ZDRAVO @IVLJENJEIN MEDSEBOJNO POMO^ ...................................... 1003

76. 1. Uvodne misli................................................................. 1003

76. 2. Skupina mladih za zdravo ìvljenjein medsebojno pomo~.................................................. 1003

76. 3. Metoda dela s skupino mladih ..................................... 1004Posebne dejavnosti skupin mladih ............................. 1004Povezovanje s sorodnimi skupinami .......................... 1004Povezovanje ~lanov skupin z ostarelimiin bolnimi – medgeneracijske skupine ...................... 1004

39

stran: 39

40

Medgeneracijski tabor.................................................. 1005Vklju~evanje slepih in slabovidnih ............................. 1005Sre~anja z zanimivimi posamezniki ............................ 1005Obiskovanje kulturnih prireditev................................ 1005

76. 4. Dose`ki ......................................................................... 1005

76. 5. Sklep ............................................................................. 1006


Viktorija BEVC, dipl. socialna delavka

77. PRIPRAVA NA STAR[EVSTVO TUJEMU OTROKU.... 1007

77. 1. Okvirna predstavitev programa PPO ............................ 1007

77. 2. Poglavitna spoznanja kot izhodi{~e za oblikovanjedela v programu preventivne pomo~i otrokom........... 1008

77. 3. Na~in izvedbe in metode dela v programu.................. 1010

77. 4. Analiza odporov pri vklju~evanju v program ............... 1012Odpori pri samih prosilcih .......................................... 1012Odpori v strokovnih slu`bahcentrov za socialno delo ............................................. 1014Spoznanja ob analizi odporov pri vklju~evanjuv program PPO ............................................................ 1014

77. 5. Rezultati projekta preventivne pomo~i otrokom......... 1015

77. 6. Sklep ............................................................................. 1015


Branka Knific, dipl. soc. delavka

78. PROJEKT MEDGENERACIJSKIH SKUPINZA SAMOPOMO^ STAREJ[IH, KI VKLJUÛJEUSPOSABLJANJE ZA DELO Z ALKOHOLIKI............ 1019

78. 1. Uvod.............................................................................. 1019

78. 2. O procesu staranja, o poloàju starega ~lovekain demografskih projekcijah za naslednja desetletja...... 1020

78. 3. Predstavitev medgeneracijskih skupinza samopomo~ starostnikov ......................................... 1022

78. 4. O zdruènju za socialno gerontologijoin gerontogogiko Slovenije .......................................... 1024

78. 5. Sklep ............................................................................. 1025


stran: 40

J. Rugelj

79. DELO SKUPINE ZA BOLJ[E SO@ITJEV DRU@INAH IZ TREBNJEGA.................................. 1027

Prikaz delovanja prijateljske skupine ......................... 1027

C MINIRAZISKAVE

80. RAZISKAVEV SOCIALNO-ANDRAGO[KEM PROGRAMU ........... 1031

80. 1. Vrste miniraziskav ......................................................... 1032

80. 2. Pomen miniraziskav...................................................... 1033

80. 3. Trajne raziskave ............................................................ 1034

80. 4. Vzor~ni zgled za miniraziskavo..................................... 1036

80. 4. 1. Uvodna razprava .............................................................. 1036Osebnostne zna~ilnosti potuhnjenih ljudiv stiski........................................................................... 1036Kako se lotiti psihoterapije (prevzgoje)potuhnjencev?............................................................... 1037Terapevt in potuhnjenci .............................................. 1037

80. 4. 2. Viktorija Bevc, dipl. soc. delavkaPREGLEDNI REFERAT SPISOV NA TEMONEGATIVNI VPLIVI POTUHNJENIH OSEBNOSTINA PROCES DVIGA LJUDI V STISKI V ATS .................. 1038

Uvod ............................................................................. 1038Pregled spisov .............................................................. 1038Pogledi ~lanov na fenomen potuhnjencev v ATS...... 1041Kako ravnati z ljudmi v ATS,ki so v prikritem odporu?............................................ 1042Kako gledajo ~lani ATS na »potuhnjence« s seznama .... 1046Sklep ............................................................................. 1047

80. 4. 3. J. Rugelj: Pripombe k miniraziskavi o potuhnjenosti..... 1048

81. PREGLED NEKATERIH MINIRAZISKAV................... 1051

81. 1. »Osnovni pogoji za re{itev ~loveka v stiski« ................. 1051

81. 2. »Prikaz neke moje nevroti~ne teàve« .......................... 1051

81. 3. »Moja nevroza«.............................................................. 1052

81. 4. »Moje doìvljanje duhovnosti« ..................................... 1052

81. 5. »Ljudje v stiski« ............................................................. 1053

41

stran: 41

42

81. 6. »O odgovornem izpolnjevanju obveznosti v ATS« ....... 1053

81. 7. »Moje napredovanje v ATS od 1. do 12 stopnice« ....... 1054

81. 8. »Dva ~lanka: 1. Vpra{anja in odgovoriin 2. Izguba du{e«......................................................... 1055

81. 9. »Moja vizija samouresni~evanja« .................................. 1055

81. 10. »Moji dose`ki v letu 1998 in na~rti za leto 1999« ........ 1056

81. 11. »Navodilo za pisanje spisov« ........................................ 1057

81. 12. »Zmota zmernega pitja(The Fallacy of Moderate Drinking Argument)« .......... 1057

81. 13. »Moje ravnanje z ovirami na poti izobraèvanja«......... 1057

81. 14. »Proces navajanja na telovadboin kako je zadnje leto v resnici z njo« .......................... 1058

81. 15. »Spla~a se potruditi: Nekdanji ~lovek v stiski moradose~i stopnjo spontanega vsestranskega delovanja« .... 1059

81. 16. »Vloga in pomen javnega priznanja pri zdravljenjuin urejanju ljudi v stiski« .............................................. 1060

81. 17. »Zakaj ljudje odhajajo iz ATS brez slovesa?« ................ 1060

81. 18. »Sociolo{ka analiza razvoja motivacijeza trezno ìvljenje v klubih anonimnih alkoholikov« ..... 1061

81. 19. »Moja mati« ................................................................... 1061

81. 20. »Kako ~loveka v stiski 'zbuditi',da bo ostal trajno 'buden' in ustvarjalen?« ................... 1062

81. 21. »Zakaj razmeroma redki zdravljenci v socialno-andrago{kem programu vztrajajo pri urejanjudo polne in vsestranske rehabilitacije – in kajsploh je vsestranska rehabilitacija?« ............................. 1063

81. 22. »Osnovna eti~na pravila vedenja 'poslu{alcev'ob predstavitvah pacienta v socialno-andrago{kemprogramu«..................................................................... 1064

81. 23. »Vloga in pomen pisanja utrinkov o raznih ~lankihin spisih, ki jih razdeljujem na sestankih ATS« ............ 1065

81. 24. »Dobra komunikacija kot sredstvo za pospe{evanjeosebnostne rasti in samouresni~evanja« ...................... 1066

81. 25. »O transferju«................................................................ 1066

81. 26. »Kako sem skozi vklju~evanje v programpremagoval odpore in razna pretvarjanja« .................. 1067

stran: 42

81. 27. »Kratek prikaz delav zasebni psihiatri~ni ordinaciji dr. R.«(Utrinki ob mojem pismu ZZZS z dne 14. 08. 1995)..... 1068

81. 28. »O ve~ji disciplini in redu v ATS« ................................. 1069

81. 29. »O mo{ki vlogi v druìni zlasti pri vzgoji otrok«.......... 1070

81. 30. »O vlogi Lizistrate pri urejanju partnerstva« ................ 1070

81. 31. »Primerjalno doìvljanje zdravljenjav tradicionalnem in socialno-andrago{kem sistemu« ..... 1071

81. 32. »O temeljnih pogojih za uspe{no psihoterapijonevroti~nega zloma« ..................................................... 1072

Pregledni referat spisov ~lanov skupine HimalajaMOJA POZICIJA OD VKLJUÎTVE DO DANESGLEDE POGOJEV ZA USPE[NO PSIHOTERAPIJO,KI JIH JE V CELOTI IZPOLNJEVALA MAJA A............ 1072

Brezpogojna vdaja ................................................... 1073Prekinitev vseh odnosov s primarno druìno ....... 1073Pisanje brez cenzure................................................ 1074Pravi partner ............................................................ 1075

81. 33. »Jaz kot vir in prejemnik mentalne oku`beneko~ in danes« ............................................................ 1076

81. 34. »O pokrivajo~i vlogi« .................................................... 1076

81. 35. »Reorganizacija strukture in delovanja skupin,klubov in terapevtske skupnosti« ................................. 1077

81. 36. Preostale miniraziskave................................................. 1077

81. 37. Psiholo{ka raziskava...................................................... 1078

mag. Judita Bagon, dipl. psih.OSEBNOSTNE POTEZE ^LANOV ATS PO MODELU»VELIKIH PETIH FAKTORJEV OSEBNOSTI« ................... 1078

Namen raziskave.......................................................... 1078Struktura osebnosti po modelu »velikih petih«in vpra{alnik BFQ........................................................ 1078Kaj sem sku{ala ugotoviti?........................................... 1080Zbiranje in obdelava podatkov................................... 1081Povzetek ugotovitev in interpretacija rezultatov........ 1082

43

stran: 43

44

D »ZGODBE«1. Mija Loc:

TRAVMA POSILSTVA IN PREBUJANJE SPOLNOSTI ...... 1089

Joè L.:V PROGRAM SEM SE VKLJUÎL KOT SOPOTNIK ........ 1097

2. Bo{tjan Hrast:ZLEPA NISEM OPRAVIL Z ZAMERAMI DO STAR[EV .... 1102

Mati: Mojca Hrast:ZARADI MALENKOSTI SVA SE RAZ[LA IN SE KOMAJSPET NA[LA V VZAJEMNEM RAZUMEVANJU ............... 1105

3. Eva Mlakar:POÂSI SE DVIGAM IZ NEVROZE................................ 1111

Matic Mlakar:ZAZNAMOVAL ME JE MATERIN ALKOHOLIZEM.......... 1116

4. Janez K.:ZGODBA MAMINEGA SIN^KA ..................................... 1121

5. Andreja @.:OÊ SE JE HITRO »SPREOBRNIL«,KER JE BIL V MLADOSTI DOBER GOSPODAR............. 1124

Andreja @.:ZAKAJ SE TAKO HITRO NAVDU[IMIN TAKO HITRO OHLADIM V ODNOSIH S FANTI? ..... 1128

6. Vesna V.:STAR[A – MORILCA, KI STA ME UBILA(Arthur Janov: Primalni krik – utrinki (Janov, 1989))(za ilustracijo biblioterapije) .......................................... 1135

7. Jasna M.:MOJA POT V SVET(Svojega moà sem omreìla, ko sem imela {ele 12 let).... 1138

82. SKLEPNA PREMI[LJEVANJA .................................... 1145

82. 1. @ivimo v tragi~nem spletu nerazumevanje,sprenevedanja in ignorance ......................................... 1145

82. 2. Zdravljenje in rehabilitacija domala vseh ljudiv stiski je silno zamotan in dolgotrajen proces,ki je dejansko le izjemoma zares uspe{en ................... 1147

82. 3. Na{e ~love{ko bistvo je nedoumljivo ........................... 1149

stran: 44

82. 4. Kako si poiskati vsaj pribli`ne odgovorena navedena in podobna vpra{anja? ............................ 1150

82. 5. V neu~inkoviti prostor psihoterapije vstopa filozofija.... 1152

82. 6. Odlo~ilno je spo{tovati spoznanjave~tiso~letnega razvoja ~loveka in dru`bein biti skrajnostno previden do vsake novotarije......... 1154

82. 7. Velika ve~ina ljudi v stiskiima minimalne mo`nosti za re{itev.............................. 1156

82. 8. Dru`beni pogojiza rehabilitacijo ljudi v stiski so slabi ........................... 1156

82. 9. Izjemne posebnostisocialno-andrago{kega programa................................. 1157

82. 10. Perspektive na{ega delovanja ....................................... 1161

82. 11. Ljudje v stiski so osebnostno nezreliin potrebujejo posebne pogoje za zapoznelodozorevanje skozi dobo ve~ let .................................... 1163

Primer {t. 55: Damijan T. ................................... 1165

82. 12. Obstajati in delovati morata oba,tradicionalni in moderni sistem ................................... 1166

82. 13. Izku{nje in spoznanja, ki sem jih prikazal v knjigi,temeljijo na {tudiju v knjigi navedenih(in v {e ve~jem obsegu nenavedenih)virov ter na naslednjem opravljenem delu .................. 1167

LITERATURA ........................................................... 1169

J. Rugelj: IZ MOJEGA @IVLJENJA

1. Uvodna pripomba................................................... 1201

2. Dvain{tirideset let (1929–71) pripravza tridesetletno »vojno«, ki {e traja ....................... 1201

2. 1. Izvor, poti razvoja in razpotja....................................... 1201

2. 2. Kamni in mejniki, ki so me oblikovali.......................... 1202

2. 2. 1. O~e Janez (1876–1946) .................................................... 1202

2. 2. 2. U~iteljica Slava Luna~ek (1899–2000) ............................. 1203

45

stran: 45

46

2. 2. 3. Partizan{~ina (1942–45).................................................... 1203

2. 2. 4. JLA (1945–1970)................................................................ 1204

2. 2. 5. @ene in otroci ................................................................... 1204

2. 2. 6. Rezultati dela .................................................................... 1205

3. Mirnodobska vojna je te`ja od prave vojnein se tudi nikoli ne kon~a ...................................... 1205

3. 1. Za~nem kot tradicionalni psihiater .............................. 1205

3. 2. Postanem socialni psihiater .......................................... 1205

3. 3. Po degradaciji v tradicionalnega psihiatra se enkrat

za vselej poslovim od tradicionalne psihiatrije............ 1207

3. 4. Kon~no se tudi fizi~no odmaknem

od tradicionalnih psihiatrov ......................................... 1207

3. 5. Oblikujem izvirno socialno-andrago{ko metodo

za vse ljudi v stiski, ki so se pripravljeni

dolgoro~no in vsestransko zelo potruditi,

da se dvignejo iz mizerije zdrsa ................................... 1208

3. 6. Izid moje knjige Dramati~na pot, 1. del,

je moje nasprotnike spravil v bes................................. 1208

3. 7. Psihiatrija se me sku{ala znebiti

s serijo prisilnih upokojitev.......................................... 1209

3. 8. Ker me ne uti{ajo, nahujskajo name

in{pekcijo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).... 1209

3. 9. Ker me ne morejo upokojiti, se odlo~ijo,

da me bodo onemogo~ili s pomo~jo zdravnikov

in sodnikov, imenovanih na poloàje

{e v »svin~enih ~asih«.................................................... 1210

3. 10. Zdravniki in sodniki iz svin~enih ~asov

proti meni uporabijo gobezdanje posiljevalca h~ere ..... 1210

3. 11. Moji nasprotniki me ne morejo zatreti,

saj {e vedno delujem v svojih skupinah,

klubih in terapevtski skupnosti .................................... 1211

3. 12. Zelo sem ponosen

na svoje dosedanje zmagovito ìvljenje ....................... 1212

3. 13. Kako naprej? ................................................................. 1213

3. 14. Dodatek k ponatisu knjige ........................................... 1215

stran: 46

47

Izkustvo je zame najvi{ja avtoriteta. Preskusni kamen

veljavnosti je moje izkustvo. Nobena misel nekoga

drugega in nobena moja misel ni tako odlo~ilna kot

moje izkustvo. Vedno znova se moram zate~i k iz-

kustvu, da bi se pribliàl za korak resnici, kot se pri-

kaè v meni v procesu nastajanja.

Carl R. Rogers

KNJIGI NA POT

Spo{tovani bralec!

V veliki zagati sem, ko moram bralcu, ~loveku v stiski, torej potencial-

nemu kandidatu za vklju~itev v moj program, prikazati:

– kaj je z njim bilo in je narobe, da se mora, ~e se ho~e re{iti, odpra-

viti na »dolgo pot« odpravljanja ìvljenjskih zmot, da lahko zakora-

ka na »pot samouresni~evanja«,

– zakaj bi bilo zanj in njegove bli`nje modro, da se vklju~i v moj pro-

gram, ki je sicer najzahtevnej{i med vsemi opisanimi psihoterapevt-

skimi (prevzgojnimi) programi na svetu,

– razkrito bistvo partnerske krize, spolnih zagat in skrajnje mizernega

spolnega ìvljenja vseh ljudi v stiski,

– bistvo in posledice razra{~anja agresivnega histeri~nega feminizma,

pred katerim mo{ki beìjo k drugim ènskam, v ahasverske poklice

in v alkoholizem,

– da alkoholike »ustvarjajo« ènske v vlogi mater in poro~enih èna,

– da zunaj programa ni mo`nosti neposrednega vplivanja na mo{ke,

da bi se uredili, »pobolj{ali«, se ognili alkoholizmu in drugim obli-

kam zdrsa, saj skoraj ni urejenih in obenem vplivnih mo{kih, ki bi

lahko pritisnili na problemati~ne mo{ke in jim bili za zgled,

– da se morajo ènske v vlogi mater in èn oplemenititi z modrostjo

in kulturo ter se navdati z odlo~nostjo, da bodo (v skrajnem prime-

ru po metodi Aristofanove Lizistrate) moà zvabile na zanimivo pot

prebujene ljubezni in spolnosti,

stran: 47

48

– izredno zamotan sistem ozavedanja, motiviranja za dvig, »prebujanja

iz dremeà«, vzdrèvanja budnosti, usmerjanja v ustvarjalnost in v

samouresni~evanje,

– da imajo polno mo`nost za duhovni razvoj samo mo{ki, ki so dobri

gospodarji in imajo svoj magnetni center v predanosti ustvarjalne-

mu ìvljenju (Nicoll, 1996:1456–1458), in ènske, ki so komplemen-

tarne pomo~nice dobrih gospodarjev, kajti vsi drugi morajo najprej

opraviti zahtevni vzpon do statusa dobrega gospodarja oziroma nje-

gove zgledne pomo~nice,

– nenehne dileme terapevta, ki se mora soo~ati s prikritimi odpori

neiskrenih, zahrbtnih, neprijetnih potuhnjencev, ki samovoljno pre-

kinejo urejanje in manipulativno ìvotarijo naprej; nasloni se lahko

terapevt torej le na razmeroma redke ljudi v programu, ki so se

»vdali v zdravljenje« (Kurtz, 1982).

Ker bom ob izidu knjige è prekora~il 70 let, se – {e vedno aktiven, z

61 leti pokojninske dobe – zavedam, da mi nasprotniki, ki me posku{a-

jo onemogo~iti è 30 let, ne morejo ve~ usodno {kodovati, saj sem svo-

je poglavitno poslanstvo è opravil, tudi ~e odidem è jutri:

– oblikoval sem izvirno socialno-andrago{ko metodo zapoznelega

odra{~anja ljudi, ki so bili zaradi patolo{kih star{ev (in v~asih dru-

`benih okoli{~in, zlasti slabe {ole) v otro{tvu in mladosti opeharje-

ni za pozitivne zglede in spodbude,

– uspe{no sem se uprl kobalokaristom (Rugelj, 1992) in jim bolj ali

manj dokon~no zaprl usta,

– pokazal sem slovenskemu razumniku, da je mogo~e ohromiti {e ta-

ko psihopatske in vplivne nasprotnike, ~e si za uveljavitev svojega

poslanstva pripravljen zastaviti ìvljenje,

– razkril sem »ljudem v stiski« v Sloveniji, iz kak{nega testa mora biti

psihoterapevt (prevzgojitelj), da premore (prvinsko) mo~ za njihovo

»prebuditev« iz dolgotrajnega »dremeà« in jim nudi vizijo preroditve,

ki jim omogo~ata, da se iz drsenja proti robu dru`be preusmerijo v

dvig proti samouresni~itvi.

V knjigi (è v zelo zajetnem uvodnem, 1. poglavju) razkrivam neizmer-

no bedo, ki ~aka {tiri petine prebivalstva v globalizacijski dru`bi (ki je

è pred durmi), in opisujem komaj predstavljivo nebogljenost ljudi v sti-

ski (prete`no ljudi z vi{jo in visoko izobrazbo), ki se vklju~ujejo v moj

stran: 48

program in vztrajajo na novi poti tudi po zaslugi mojih (razmeroma po-

gostih) odlo~nih soo~anj z njihovo lenobo, nepou~enostjo, nebogljenost-

jo, povr{nostjo, nedelavnostjo ... tako da se velika ve~ina med njimi posto-

poma dviga proti dojemanju poglavitnih virov ~love{kega (raz)uma.

Zmigajo se po dolgih letih »zabu{avanja« in vztrajajo ob meni na novi in

dolgi poti, zato so dele`ni mojega tihega ob~udovanja in spo{tovanja ...

Psihiater ima lahko pri svojem terapevtskem delu na razpolago{tiri »opore«:

1. psihiatri~no bolni{nico,

2. pomirila, nevroleptike in antidepresive (na ra~un zdravstvenega za-

varovanja ima pravico napisati ve~ kot 8000 receptov na leto),

3. svojo osebnost (~e je primerna za identifikacijo),

4. in svoj sistem (~e ga sploh ima) skupin, klubov in terapevtske skup-

nosti.

Terapevt drugega profila ima na razpolago samo svojo osebnost in

sistem skupin, ~e jih ima.

Poleg tega mora biti zares uspe{en psihiater (psihoterapevt, vzgojitelj ...)

vrhunsko usposobljen, da s svojo osebnostjo zagotavlja {tiri Congerjeve

pogoje (Gruban, 1999): ugled in verodostojnost, skladnost ciljev s paci-

entom, zagotavljanje ustreznih dokazov (t.j. uspe{nih primerov) in ~us-

tveno empatijo.

Poudariti moram svojo neizmerno sre~o, ker mi skoraj ni treba delovati

s prvo in drugo oporo, saj pri svojem delu uporabljam predvsem svojo

osebnost in sistem, v katerem ima glavno vlogo zdravo jedro è ra-

zmeroma visoko rehabilitiranih ljudi v skupinah, klubih in terapevtski

skupnosti.

ê terapevt ni ustrezna osebnost za pozitivno identifikacijo in ~e nima

sistema, bo lahko pomagal le redkemu posamezniku, pri kateremu pride

do ustvarjalne povezave med mehanizmi delovanja transferja in kontra-

transferja, ne more pa pomagati velikemu {tevilu ljudi v du{evni stiski

na dolgi poti (re)habilitacije in samouresni~evanja, ampak mu ne ostaja

drugo, kot da jih po{ilja v umobolnico ali »spravlja v red« s pomirili in

psihofarmaki.

Po mojih izku{njah se lahko ~lovek v stiski zares spremeni in (re)habili-

tira izklju~no, ~e se vsestransko aktivira v avtoritativno vodenem sistemu

49

stran: 49

50

terapevtskih skupin, klubov in velike terapevtske skupnosti. Zakaj? Lju-

dje zdrsnejo v krizo, ker so narobe ìveli, zdravljenje pa poleg drugega

pomeni zapoznelo odra{~anje in zelo resno priu~evanje pravilnega ìv-

ljenja, kar je mo`no izvajati v mo~ni in s pozitivnimi stali{~i in vredno-

tami nabiti dru`beni skupnosti, kakr{na je na{a alternativna terapevtska

skupnost (ATS), ki dokazano omogo~a ~lovekovo preobrazbo tistih lju-

di v stiski, ki to èlijo.

Brez zelo odlo~nega vodenja sistema ni discipline, brez discipline

pa ni reda in ne napredka. Zato je treba v procesu psihoterapije brez-

pogojno dose~i nivo discipline, ki jo je opisal Scott-Peck (1990) v po-

glavju DISCIPLINA.

Poglavitni problem pa je, kako pacienta, ki je zelo zaostal za svoji-

mi uspe{nimi vrstniki, navdu{iti za velikanski in dolgoro~ni zagon na

vseh podro~jih delovanja, ki omogo~a dohitevanje uspe{nih vrstnikov in

s tem preseganje manjvrednostnih kompleksov in dvig samozavesti. Sku-

pinski terapevt lahko to nujno potrebno spodbudno vzdu{je ustvarja in

vzdrùje samo z zdravim jedrom v sistemu rednih skupin, vzporednih

skupin, klubov in terapevtske skupnosti (v mojem programu tvorijo

zdravo jedro visoko rehabilitirani pari in posamezniki, ki so z menoj è

5, 10, 15 in celo ve~ kot 20 let).

Dolgoletno poklicno delovanje (v zdravstvu delam è 55 let), interdisci-

plinarni {tudij in raznovrstno ìvljenje, zlasti pa dolgoletno delo z ljudmi

v stiski, so me popolnoma prepri~ali, da lahko sam le kaj malega napra-

vim pri ozavedanju (kar se ti~e preglednosti pacientovih iracionalnih in

objektivnih konfliktov), ne morem pa ni~ u~inkovitega storiti, da bi pa-

cient korenito in za stalno zavrgel svoj zgre{eni ìvljenjski slog in tako

ozdravel.

O tem sem v zadnjih 20 letih razpravljal s {tevilnimi psihiatri in psi-

hologi, ki pa so bili malo preve~ zaverovani v stroko in svojo osebnost.

Vsi so se izmikali, nekateri pa so bili celo jezni name, ker sem jih soo~al

z dejstvom, da zgolj s svojo osebnostjo morda kaj malega zakrpajo, ne

morejo pa odlo~ilno prispevati k ozdravitvi ~loveka v stiski. Odlo~ilnomo~ ima samo (terapevtska) skupina vsestransko aktivnih ~lanov,~e premore zdravo jedro. Pa~ enako kot v vsakdanjem ìvljenju: na

nas odlo~ilno vplivajo skupni dejavniki, posamezne osebnosti pa imajo

veliko vlogo samo v primeru, ~e so njihovi cilji usklajeni s skupnimi.

Sploh pa bi moralo vsaj od leta 1981, ko je Durkin (1981) izdal zna-

menito knjigo, v kateri dokazuje odlo~ilni vpliv spoznanj splo{ne teori-

stran: 50

je sistemov na skupinsko psihoterapijo, vsakemu psihoterapevtu biti jasno,

da je individualna psihoterapija preìvela zadeva in da pride v po{tev

edino v kombinaciji s skupinskimi postopki, sicer gre bolj za individual-

no manipulacijo kot psihoterapijo.

Zato sem najgloblje sporo~ilo te knjige namenil tistim ljudem v stiski, ki

so se pripravljeni in sposobni vklju~iti v vsestransko aktivni sistem po-

mo~i ljudem v stiski, res pa utegne knjiga koristiti tudi ljudem, ki {e niso

zdrsnili v krizo, pa se èlijo usmeriti v zdravo ìvljenje in samouresni-

~evanje.

Pri pisanju sem ves ~as imel v mislih tragi~no dejstvo, da ène alko-

holikov domala ni~ ne vedo o bistvu alkoholizma. Moram zapisati: ène

alkoholikov so glede znanja o alkoholizmu prave telebanke in so v tem

pogledu najve~ krive za razkroj slovenskega naroda. Ne spominjam se,

da bi v zadnjih letih pri{la k meni ena sama alkoholikova èna, ki bi kaj

uporabnega vedela o alkoholizmu. To velja tudi za izobraènke, kar {e

pove~a tragiko neznanja. Ker brez znanja ni ni~, menim, da bomo mo-

rali v primeru, ~e se bomo kdaj odlo~ili, da se kot narod ne razkrojimo

zaradi alkoholizma, vpeljati poseben predmet »alkoholizem in druge bo-

lezni zasvojenosti« v vse stopnje izobraèvanja, tudi za doktorande, saj

tudi med njimi nisem sre~al primerno pou~enih o bistvu alkoholizma.

Seveda je knjiga namenjena tudi tistim profesionalcem, ki {e niso

nepopravljivo otopeli (»izgoreli«) pri delu v tradicionalnem sistemu in se

{e lahko spremenijo, kajti vse kaè, da ve~ kot triletno delo v tradicional-

nem sistemu profesionalca nepopravljivo okvari. To je posredno doka-

zala tudi Zdenka Travnik-êba{ek v svoji doktorski disertaciji (1998), v

kateri navaja podobne ugotovitve (o izgorelosti) kot drugi, ki se ukvar-

jajo s spremljanjem zdravljenja ljudi v stiski v tradicionalnih sistemih

(Farber, 1985; Kos-Miku{, 1990).

To pomeni, da je knjiga namenjena predvsem tistim izjemnim ljudem v

stiski (alkoholikom in njihovim svojcem, drugim zasvojencem, nevroti-

kom, falirancem, ljudem v partnerski krizi ...), ki so sposobni ob branju

knjige vsaj za silo uvideti, da ni bli`njice iz njihove zagate in so priprav-

ljeni pod odlo~nim vodstvom izku{enega terapevta in u~itelja stopiti na

zelo zahtevno in dolgo pot aktivnega in vsestranskega delovanja, ki za-

nesljivo vodi do »spremembe«, ustvarjalnosti, osmi{ljenosti ìvljenja in

vstop na pot samouresni~evanja. Samo za tak{ne ljudi bo ta knjiga ko-

ristna, kajti samo tak{ni jo bodo natan~no prebrali in se è med branjem

odlo~ali za druga~no ìvljenje.

51

stran: 51

52

Za ljudi v stiski, ki so tako mo~no zapredeni v obrambne mehani-

zme, da niso sposobni uzreti vsaj pribli`ne resnice o sebi, ta knjiga ni

primerna, saj jih bo z razkrivanjem razli~nih osebnostnih zmali~enosti {e

dodatno prizadela in s tem utrdila obrambo njihove bolezenske pozicije

in nasprotovanje smotrnemu »pobolj{anju«.

Tak{no namembnost knjige moram opredeliti kljub dejstvu, da mi je na

stotine zdravljencev in drugih ljudi (ki so prebrali prvo ali drugo izdajo

knjige Dolga pot) v pisnih in ustnih utrinkih o knjigi izrazilo svojo goto-

vost, da bi DOLGO POT morali prebrati vsi, zlasti pa mladi ljudje v pro-

cesu formalnega izobraèvanja.

Po prvi in drugi izdaji knjige Dolga pot so se zdravili in urejali ti-

so~i izjemnih ljudi v stiski, ki so se vklju~evali v socialno-andrago{ki

sistem. Zelo sem zadovoljen, da sem ~etrt stoletja preìvel z v bistvu res

izjemnimi ljudmi, ki so se bili pripravljeni dale~ nadpovpre~no potrudi-

ti, da pridejo iz zagate. V skrajnih primerih sem moral z njimi ravnati

odlo~no, v~asih tudi zelo ostro, a vedno z veliko ljubeznijo in podoìv-

ljanjem njihovega bistva.

V minulem ~etrtstoletju sem bil z aktualnimi udeleènci svojega pro-

grama domala stalno tudi v duhovnem stiku: zdravljenci so mi, v ~asu,

ko niso bili z menoj, pisali razne spise (dnevnike, tednike, utrinke o

prebranih knjigah, prete~enih kilometrih, osvojenih vrhovih, o ljubezni,

partnerstvu ...), jaz pa sem te spise bral, komentiral in z veliko natan~-

nostjo in predanostjo urejal. Ob izidu te knjige je urejenih in vezanih è

okoli tiso~ zbornikov s povpre~no 500 stranmi, kar znese okrog 500.000

strani ali skoraj 50 m polic z urejenim gradivom formata A4. Upravi~eno

sklepam, da na svetu ni psihiatra, ki bi si sam uredil tako ogromno do-

kumentacijo o svojem delovanju, in sicer zato ne, ker – sode~ po poro~i-

lih v svetovni strokovni literaturi – nih~e ne terja od svojih zdravljencev,

da bi bili dol`ni toliko pisati, kot so dol`ni pri meni, kjer so nekateri v

desetih letih sodelovanja z menoj napisali po tri tiso~ strani in ve~. Tam

pa, kjer kaj napi{ejo, »pisarije« pacientov ne jemljejo tako resno, da bi jo

sistemati~no zbirali in sami urejali.

Navedeni na~in dokumentiranja je tako silno zahteven, da tudi nih-

~e od mojih sodelavcev iz »Slovenskega dru{tva terapevtov za alkoholi-

zem, druge odvisnosti in pomo~ ljudem v stiski« ni doslej, kljub mojim

nenehnim spodbudam, uredil niti enega zbornika. Prepri~al sem se, da

so res redki ljudje, ki so pripravljeni dolgo v no~ presedeti ure in ure

nad spisi zdravljencev, ki razodevajo vse odtenke ~lovekovega doìvlja-

nja na potovanju iz zagate v produktivno ìvljenje.

stran: 52

Navedeni zborniki bodo neko~ za zanamce enkratno gradivo za {tu-

dij vsestranskega delovanja in doìvljanja ljudi, zlasti zakoncev in druìn

v Sloveniji ob koncu 20. stoletja in za~etku 21. stoletja.

Ta knjiga se bistveno razlikuje od vseh podobnih knjig, kajti v njej sem

zelo malo prostora namenil opisovanju procesov nepopravljivega pro-

padanja alkoholikov in drugih ljudi v stiski; domala ves prostor je na-

menjen pogojem in procesom dviga. Domala vsi alkoholiki so zapisani

propadu (»pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne«) in zelo natan~no

vemo, zakaj je tako. Manj vemo o tem, kako se ~lovek lahko re{i. Zato

sem se potrudil, da jasno in iz razli~nih zornih kotov opi{em pogoje in

procese re{itve iz alkoholizma in, zlasti ker podobne zakonitosti veljajo

tudi za druge ljudi v stiski, iz raznih oblik nevroze.

Ta knjiga je tudi bistveno druga~na od zadnje izdaje knjige Dolga pot.

Izpopolnjena 2. izdaja Dolge poti je zdaj 2. del knjige, ostali deli pa so

v glavnem novi. Vsa stali{~a (razen povzetkov iz literature), ugotovitve

in nasveti v knjigi so ne{tetokrat preverjeni z udeleènci mojega progra-

ma in s sodelavci na terenu, ki delujejo v okviru »Slovenskega dru{tva

terapevtov za alkoholizem, druge odvisnosti in pomo~ ljudem v stiski« –

skratka, vse trditve o pogojih uspe{nega urejanja so se ne{tetokrat potr-

dile v praksi. Zato lahko za vsako trditev v knjigi navedem ustrezne zgle-

de, ki so dokumentirani v {tevilnih lastnih miniraziskavah.

To knjigo sem moral zastaviti bistveno druga~e kot 2. izdajo Dolge

poti zato, ker se po letu 1985 vklju~ujejo v moj program domala vse vr-

ste ljudi v stiski. Do leta 1985 so mojo terapevtsko skupnost sestavljali

skoraj samo alkoholiki in njihovi svojci, potem pa so za~eli prihajati tudi

drugi ljudje v stiski in me rotili, naj jih vklju~im. Tako so vse moje sku-

pine in klubi me{ani – v njih so ljudje z razli~nimi teàvami. Alkoholi-

kov je samo {e 30 odstotkov. Zaradi spremenjene kazuistike sem moral

v zadnjih 15 letih zelo spremeniti in dopolniti na~in skupinske psihote-

rapije ter individualnih, partnerskih in druìnskih seans. Moral sem usta-

navljati nove (obi~ajno ob~asne) skupine: samskih, samotarskih, odraslih

otrok alkoholikov in tiranov, {tudentov, zakoncev, potem skupino za

analiti~no psihoterapijo, seksolo{ko delavnico, druìnsko skupino itn.

Zato je bistvena poanta knjige v obravnavanju nevroze (osebnostne

nedozorelosti), na katero se nacepijo razni zapleti: alkoholizem, narko-

manija, faliranost, spolne teàve, partnerske krize, in sicer celostno, na

na~in, ki ga ne najdemo v strokovni literaturi.

53

stran: 53

54

Posebnost te knjige je tudi v tem, da se nisem mogel ogniti ponavljanju

najva`nej{ih izhodi{~, stali{~ in spoznanj. Pravzaprav so v knjigi, kot je

ta, ponavljanja potrebna, saj je ena od osebnostnih zna~ilnost ljudi v

stiski, da se izmikajo resnici o svoji preteklosti in sedanjosti, saj so tako

mo~no obremenjeni s svojimi problemi, da sli{ijo samo tisto, kar se na

njih nana{a. Poudariti moram, da je delo na podro~ju socialne psihiatri-

je pa~ diametralno nasprotno delu v {olah za redno izobraèvanje, kjer

so {tudentje dol`ni, da se nau~ijo vsega, kar predmet terja, sicer na izpi-

tu pogrnejo. V {oli za ljudi v stiski je druga~e, saj so udeleènci ve~i-

noma v (praviloma podzavestni) obrambi, a je kljub temu nujno, da se

postopoma ozave{~ajo na vseh podro~jih, ki so jih v ìvljenju zanemari-

li in ki so: odnosi, izobrazba, poklicna rast, telovadba, tek, planinarjenje,

branje, pisanje, partnerstvo, star{evstvo. Zato sem moral domala ob vsa-

kem poglavju ponoviti ustrezna poglavitna dejstva.

Ponavljanje razli~nih dejstev je bilo nujno tudi zaradi tega, ker je po-

samezen fenomen nujno treba opisati iz razli~nih zornih kotov. Tako

sem denimo alkoholika moral opisati s stali{~a doìvljanja njegove ène,

otrok, star{ev, sorodnikov, sodelavcev, policistov, sodnikov, zdravnikov,

socialnih delavcev, duhovnikov, terapevtov, resnih in neresnih sozdrav-

ljencev, recidivistov, pogrebcev ... delno pa tudi s svojega zornega kota.

Nisem pa se alkoholizma dotaknil s stali{~a politikov in poslancev, zla-

sti pa ne s stali{~a mednarodnih mafijskih zdru`b. Bilo bi prenevarno,

obenem pa nekoristno.

Podobne vsestranskosti sem se posku{al dràti tudi pri opisu alko-

holikove ène, obeh partnerjev v partnerski krizi, terapevtov ...

êprav v programu alkoholiki niso ve~ v ve~ini, je alkoholizmu in nje-

govemu zdravljenju namenjeno skoraj eno tretjino prostora. Glavni raz-

log je v tem, da je zdravljenje in rehabilitacija alkoholikov paradigma za

urejanje tudi ve~ine drugih ljudi v stiski. Alkoholizem je pa~ najbolj

reprezentativna bolezen zasvojenosti (obenem pa tudi najbolj vidna

dru`bena bolezen), ki usodno spridi odnose in doìvljanje ve~ine slo-

venskega prebivalstva. Ljudje zdrknejo v zasvojenost zato, da z omamo

prikrijejo ob~utek stiske, ki je posledica nejasnega zavedanja, da ne ì-

vijo naravno. Zavedati pa se moramo, da je med vsemi ljudmi v stiski

najla`je za~eti uspe{no zdraviti prav alkoholike. Br` ko se resno vklju~i-

jo v program, za~no abstinirati in takoj na samem za~etku doseèjo ve-

liko spremembo v svojem ìvljenju. Pri nevrotikih, falirancih, debeluhih

itn. moramo dolgo ~akati, da pride do spremembe. Seveda pa se tudi ne-

stran: 54

vrotiki znajdejo v podobni situaciji kot alkoholiki, ki so se trdno opre-

delili za abstinenco, saj se morajo eni in drugi lotiti psihoterapije svojih

nevroti~nih teàv. To pomeni, da je pot alkoholika do polne rehabilita-

cije na~eloma celo nekaj dalj{a kot pot nevrotika.

V tem kontekstu so v knjigi zbrani nauki o zdravljenju nevroze, ~e-

prav prvi del obsega poglavitna znanja o alkoholizmu. V tem smislu se

dejansko sploh ne ukvarjam z zdravljenjem alkoholikov, ampak z zdrav-

ljenjem nevrotikov (nezrelih osebnosti vseh vrst, ki od otro{tva naprej ni-

so bile dovolj pametne, da bi modro ìvele). »Terapevti za alkoholizem«,

ki se ukvarjajo zgolj s simptomatskim »zdravljenjem« alkoholikov, sploh

nimajo pravega uspeha, pa saj ga tudi ne morejo imeti, ~e alkoholika in

njegovega partnerja (ki je obi~ajno {e bolj nezrel kot alkoholik) ne

usmerijo v zdravljenje nevroze, ki v bistvu pomeni odpravljanje oseb-

nostne nezrelosti skozi dolgotrajni program zapoznelega dozorevanja v

sistemu terapevtske skupnosti pod vodstvom mo~ne osebnosti, ki premo-

re veliko umetnost kombinacije avtoritativnega in permisivnega vodenja

in motiviranja zdravljencev za vsestransko in dolgoro~no delovanje.

Bralcem knjige, ki niso alkoholiki, priporo~am, da si ob branju knji-

ge besedo »alkoholizem« prevedejo s teàvo, ki jih pesti: nevroza, falira-

nost, debelost, lenoba, hazarderstvo, samotarstvo, partnerska kriza, frigid-

nost, teàve s potenco itn. Tako se bo v knjigi na{el domala vsak, razen

Gassetovih elitnikov, ki jih od »~loveka mnoìce« lo~i greben Himalaje.

êprav bistvo Gassetovih elitnikov opisujem v poglavju »elitizem«,

naj è tu omenim gassetovsko osebnost pokojnega psihiatra, mojega u~i-

telja Vladimirja Hudolina, ki je bil izjemno samozavesten in sposoben za

avtoritativno vodenje velikih terapevtskih zborov. Tak je bil od zgodnje

mladosti, saj je bil nadpovpre~no uspe{en na vseh nivojih izobraèvanja.

Za ìvljenjski neuspeh je {tel è prav dobro oceno. Zavedal se je, da

~lovek kuje pravo samozavest samo, ~e je odli~en na vseh ravneh izo-

braèvanja in usposabljanja za ìvljenje, ~e torej stremi za optimalnimi

dose`ki. Tudi mene je ìvljenje prepri~alo, da imajo zdravo samozavest

izklju~no ljudje, ki so bili vsestransko uspe{ni od otro{tva naprej (kajti v

{olah kraljujejo izklju~no odli~ni u~enci, dijaki in {tudentje, ki se po{ev-

no navzdol ozirajo na tiste, ki lenobno zapravljajo ~as), vsi drugi pa so

predeterminirani, da se uvrstijo v eno od dveh skupin:

– med tiste, ki morajo ubogati Gassetove odli~nike,

– med tiste, ki se kljub slabim uspehom no~ejo zbotati s poloàjem

ubogljivih, ampak sku{ajo dose~i dominacijo nad drugimi ljudmi po

nelegitimnih poteh, zato spadajo med motene osebnosti (psihopate).

55

stran: 55

56

Bralca vseskozi nagovarjam, kot bi bil mo{kega spola. Poskusil sem

upo{tevati oba spola hkrati, a je dodajanje ènskih obrazil tako razbilo

tok stavkov, da sem se premislil. Drage gospe, ~etudi vas nagovarjam

kot mo{ke, me prosim ne obtoùjte, da sem pri pisanju imel v mislih sa-

mo mo{ke. Nasprotno! [e zlasti, ker bodo, tako kot pri prvi in drugi iz-

daji knjige Dolga pot, med bralstvom v ve~ini dame.

Nanje se obra~am, saj vem, da lahko edino ènske s prebujeno

spolnostjo, ènskim dostojanstvom in ustvarjanjem kulturno-umetni{ke-

ga vzdu{ja v druìni spreminjajo mo{ki rod, ki je pod vplivom kr{~an-

sko-judovske kulture zateleban v »razvoj naprej«. Ta civilizacija pa ima

nekaj mo`nosti, da se po {tevilnih manj{ih kataklizmah re{i, ~e se bodo

ljudje opredelili za »razvoj nazaj«.

Drage bralke, {e enkrat: s prebujeno spolnostjo, dostojanstvomin vna{anjem kulture v vsakdanje ìvljenje za~nite spreminjatisvoje mo{ke, pa boste s tem prispevale k spremembi sedanje sa-mouni~evalne civilizacije.

In na koncu nekaj poglavitnih zahval:

– Imel sem veliko sre~o, da sem na{el mag. Judito Bagon, dipl. psi-

hologinjo, ki je sprejela moj predlog, da uredi knjigo. Ta je res po-

trebovala njeno energijo, znanje, natan~nost in vztrajnost. Velika

{koda je, da je nisem poznal è takrat, ko sem pisal dosedanje knji-

ge, ki so vse nastale brez uredni{kega sodelovanja. To knjigo sem

dopolnjeval ve~ let, zato je bilo ve~ino tekstov nujno temeljito pre-

delati – za to pa sam ne bi imel ve~ dovolj mo~i. Judita je opravila

svoje delo res mojstrsko.

– Mag. Brane Gradi{nik, ki se je potrudil è pri lektoriranju moje

knjige DRAMATI^NA POT, je tudi tokrat vloìl veliko znanja in

truda, da gre knjiga pred bralce v lepi sloven{~ini. [e ve~: zelo mi

je pomagal, da sem natan~neje oblikoval {tevilna provokativna sta-

li{~a, ki spadajo tudi v mejne stroke. Ker pa sem knjigo tudi po

lektoriranju {e dopolnjeval, se je nedvomno sem in tja prikradla

kak{na jezikovna pomanjkljivost, ki ne gre na Gradi{nikov rova{.

– Hvala mojim sodelavcem »na terenu« (Francu Hebru, Tonetu Klad-niku in Andreju Perku), ki s svojim delom po najbolj{i mo`ni

ena~ici moje metode skrbijo za bogate in zelo koristne povratne in-

formacije o na{em skupnem delovanju.

– Hvala moji biv{i sodelavki in prijateljici Zvonki Pangerc, ki me je

vsestransko podpirala v zadnjih 16 letih delovanja.

stran: 56

– Hvala kolegici dr. Jasni [tefok iz Zagreba, ki s svojim vzporednim

delovanjem v mojem sistemu (glej 68. poglavje) omogo~a zaintere-

siranim zdravljencem, da se znebijo travmati~nih usedlin v svoji

du{i, pribli`no tako kot to zelo u~inkovito dela Janov (1989).

– Hvala sodelavcem – avtorjem za njihove prispevke v knjigi.

– S hvale`nostjo se spominjam stotin zdravljencev, ki sem jih v tera-

pevtskem procesu z provokativnimi interpretacijami in (v~asih zelo

odlo~nimi) konfrontacijami prisilil (izbezal iz mi{je luknje), da so

povedali ali celo napisali, ~esar sicer ne bi bili. Tako sem pri{el do

avtenti~nih osebnih izpovedi o {tevilnih ~love{kih zagatah, do kate-

rih terapevti v permisivnih sistemih ne bodo pri{li nikoli. Zdravljenci

v mojem programu, pod mojo terapevtsko in (pre)vzgojno taktirko

so bili in so odprta knjiga, ki je bila in je glavni vir mojega uporab-

nega znanja (dokumentiran v miniraziskavah).

– Hvala tudi mojemu sinu Samu, ki, odkar je dozorel v razumnika,

z zanimanjem, kriti~nostjo in dobrohotnostjo spremlja moje delo in

mi prisko~i na pomo~, kjer je le treba in mogo~e.

– Hvala moji h~erki Jani, ki v vlogi tajnice è dolga leta skrbi za

vzorno urejeno dokumentacijo, predvsem pa za kulturen odnos do

mojih klientov in sodelavcev.

– Posebna zahvala gre moji èni Kseniji, ki sem ji knjigo tudi posvetil.

– Hvaleèn sem {tevilnim zdravljencem, sodelavcem, javnim delav-

cem, politikom, novinarjem, ki so me vsestransko podpirali pri moji

prvi in drugi gladovni stavki, s katerimi sem prepre~il nakane mojih

nasprotnikov, da bi zatrli na{o metodo. Brez njihove mo~i ne bi

uspel, pa tudi te knjige ne bi bilo.

– Na koncu, a ne nazadnje, hvala pokojnima u~iteljema in prijatelje-

ma, psihiatroma Vladimirju Hudolinu in Branku Langu, da sta

me navdu{ila za delo, ki ga opravljam.

– Posebna hvala in pozornost gre tudi morebitni in nedoumljivi vi{ji

sili, ki je bedela nad mojim dosedanjim ìvljenjem in delom.

57

stran: 57

58

NOVEMU PACIENTU – NEKAJ NASVETOV ^LOVEKU V STISKI, KI SEJE ODLOÎL ZA ZDRAVLJENJE, UREJANJE IN REPROGRAMIRANJE@IVLJENJSKEGA SLOGA V SOCIALNO-ANDRAGO[KEM SISTEMU

Pri{li ste po pomo~, da bi re{ili svoje tegobe na nekaterih, obi~ajno {te-

vilnih podro~jih udejstvovanja, ki vas sedaj pestijo. Zavedati se morate,

da se lahko re{ite samo z dosledno usmeritvijo v zdravo ìvljenje in z

dolgoro~nimi telesnimi, intelektualnimi, socialnimi in duhovnimi napori.

ê na vse to niste pripravljeni, vam svetujem, da si poi{~ete pomo~ v ka-

kem programu, kjer vsega tega ne terjajo.

ê ste se resni~no odlo~ili, da se spremenite in dvignete, vam pred-

lagam, da upo{tevate naslednja moja spoznanja, ugotovitve in zahteve:

A. Ê STE ALKOHOLIK (zasvojen od alkohola),se pod dolo~enimi pogoji lahko re{ite samo, ~e ste skupaj s svojim part-

nerjem pripravljeni na dolgoletno delovanje, ki poleg {tevilnih obvezno-

sti, ki so povezane s skupinskimi sestanki, obsega tudi {tevilne druge

osnovne obveznosti (glej to~ko E).

Vse obveznosti iz programa boste lahko izpolnjevali samo, ~e ste pri-

pravljeni:

– za vedno se posloviti od alkohola (seveda tudi od tobaka in morebit-

nih drugih zasvojenosti), kar je trenutno za vas razmeroma te`ko, saj

si sploh ne morete predstavljati, da bi bilo mo`no stalno ìveti brez

alkohola, zato se boste o tem lahko prepri~ali, ko se boste spoznali

z biv{imi alkoholiki, ki abstinirajo po 5, 10, 15, 20 in ve~ let,

– neprestano se poglabljati vase (z introspekcijo, {tudijem psiholo{ke

literature, upo{tevanjem povratnih informacij in meditacijo) izhaja-

jo~ iz podmene, da ste sami krivi za teàve, ki vas tarejo. Sami se

boste morali potruditi, da jih odpravite. Izgovarjanje na druge ne

vodi k uspehu,

– tako reko~ za vse ìvljenje korenito spremeniti svoj ìvljenjski slog:

brez alkohola, nikotina in pomiril, ob skromni in zdravi hrani ter ob

ustvarjalnem delu, teku, planinarjenju, branju, pisanju in delovanju

za drugega,

– potruditi se, da postanete dober ~lovek, ki je pripravljen pomagati

drugemu. Najpozneje v {estih mesecih se morate tako urediti in

dvigniti, da lahko postanete odli~en mentor novemu ~lanu, ki mu

morate biti za zgled s svojo celotno ìvljenjsko drò,

stran: 58

– neomajno sprejeti na~elo, da rezultate prinese le dolgotrajen in

vztrajen trud,

– upo{tevati tudi vsa spoznanja, ugotovitve, navodila in zahteve, ki so

navedene v tej knjigi kot tudi v vseh drugih mojih knjigah in raz-

pravah, ki so objavljene v glasilu »Pot v soìtje«. Zato morate vse te

knjige hitro prebrati, razmisliti in se odlo~iti, ali se boste vklju~ili v

program zdravljenja in urejanja. Med tistimi mojimi zdravljenci, ki so

kon~ali triletni osnovni program zdravljenja, so v zadnjih dvajsetih

letih recidivirali samo {tirje, pa {e od teh sta se dva vrnila in trenut-

no abstinirata. Zato vam lahko z 90 % zanesljivostjo zagotav-ljam, da boste abstinirali od alkohola najmanj 20 let, ~e seboste potrudili, da kon~ate osnovni program. Po dvajsetletnem

odmiku je namre~ ve~ kot 90 % zdravljenih alkoholikov iz mojega

programa {e vedno treznih,

– sprijazniti se z dejstvom, da vas je va{ zakonec v svoji globini è od-

pisal (saj ste ga z alkoholi~nim vedenjem brezmejno razo~arali),

zato se boste morali skozi dolgo dobo zelo potruditi, da vam bo

spet zaupal. Da bo pri{lo do ponovnega ljubezenskega uzrtja, pa bo

potrebno veliko naporov z uspe{nim zaklju~kom.

ê ste glede alkoholizma v dvomih, se zamislite nad naslednjoopredelitvijo alkoholizma:Ko bom v tej knjigi opisoval razli~ne vidike in posledice alkoholizma,

bom vedno imel v mislih tipi~nega predstavnika slovenskih alkoholikov,

ki pride na zdravljenje, torej mo{kega, starega okoli 40 let, ({e) poro~e-

nega, z dvema nedoletnima otrokoma, ({e) redno zaposlenega – in sicer

na tisti stopnji razvoja zasvojenosti od alkohola, ko so ga konflikti z oko-

ljem (predvsem druìnskim) spravili zaradi alkoholi~nega vedenja v ta-

ko hudo zagato, da je ni zmogel ve~ obvladati in bil tako prisiljen priti

v psihiatri~no ordinacijo.

ê ìvite brez partnerja, ni nikogar, ki bi vas natan~no poznal, ki bi

vas torej lahko celostno definiral, zato se ne morete vklju~iti v program,

dokler ne najdete svojca ali nadomestnega druìnskega ~lana, ki bo na-

tan~no spremljal va{e ìvljenje in delovanje med zdravljenjem ter o tem

po potrebi poro~al meni ali skupini, vi pa boste seveda njegovo poro~i-

lo komentirali.

59

stran: 59

60

B. Ê STE ALKOHOLIKOV PARTNER, TOREJ SOALKOHOLIK,se lahko zdravite in urejate pod enakimi pogoji; vendar utegnete uspeti

le, ~e boste sprejeli dejstvo, da je tudi z vami nekaj zelo narobe, ker ste

z alkoholikom (nevrotikom ali psihotikom) ìveli. Zdrav in dostojanstven

~lovek ni pripravljen ìveti z alkoholikom dlje kot prav kratek ~as.

ê se boste vklju~ili v program, boste morali skrbeti predvsem za-

se. Tudi v primeru, ~e se bo va{ alkoholi~ni partner izmikal dejavnostim,

se boste vi sami potrudili v teku, planinarjenju, branju, pisanju itn.

ê glede navedenih obveznosti dvomite o svojih sposobnostih, vam

svetujem, da se sami lotite teka, planinarjenja ter seveda zdravega ìvlje-

nja brez alkohola, cigaret in odve~ne hrane. Preden se boste definitivno

vklju~ili, morate natan~no preu~iti poglavje »@ene kot uni~evalke in kot

re{iteljice alkoholikov« in o njem napisati ob{irne utrinke, v katerih mo-

rate to~no ugotoviti, kam spadate.

Razmislite, ali sta oba (»mokri« in »suhi«) sposobna urediti svoje partner-

stvo, kajti:

– alkoholizem moà povzro~i pogori{~e partnerstva, saj je alkoholiko-

va èna popolnoma razo~arana kot ljubezensko in seksualno bitje

in zato svojega moà ne mara ve~,

– kako naj èna spet vzljubi svojega moà, ki ga je zaradi njegovega

dolgoletnega alkoholizma ({tevilnih razo~aranj, poniànj in sramo-

te) za~ela prezirati in sovraìti?

– tudi èna se mora vpra{ati, zakaj je bila tako neznosno nespamet-

na, da je leta in leta vztrajala v skupnosti z alkoholikom, ko pa ga

dostojanstvena èna po enem edinem sre~anju v pijanem stanju za

vedno odpi{e kot potencialno partnersko bitje,

– prave partnerske teàve se razkrijejo {ele v treznosti, med zdravlje-

njem, kajti med alkoholizmom je bistvo celotnih odnosov med part-

nerjema prikrito z omamo in vzajemnimi reakcijami na alkoholikovo

vedenje.

C. Ê STE NEVROTIKin vas va{a nevroza resno ovira pri polnem udejstvovanju in uìvanju

ìvljenja, boste lahko svoje nevroti~ne zavrtosti in komplekse postopo-

ma presegli in spro{~eno zaìveli pod naslednjimi pogoji:

– da sprejmete vse obveznosti, ki veljajo za alkoholike (v tej knjigi in

v drugih mojih tekstih si morate besedo alkoholik sami v mislih pre-

vesti v nevrotik),

stran: 60

– sami se boste morali zelo potruditi, da opravite z vsemi obrambni-

mi mehanizmi, s katerimi sami sebe slepite in da se lotite korenite

spremembe ìvljenja,

– od vas se zahteva {e ve~ji trud kot od alkoholika, uspehi pa ne bo-

do tako hitro vidni kot abstiniranje pri alkoholiku, dasiravno absti-

nenca sama po sebi {e ni uspeh, ampak le pogoj za uspehe na vseh

drugih podro~jih, ki veljajo tudi za vas,

– nih~e ni pripravljen (pre)dolgo poslu{ati raznih va{ih prito`b in sto-

kanja zaradi du{evnih teàv, ki da vas pestijo: tarnanje ne vodi k

uspehu. Zato boste morali takoj stisniti zobe in se lotiti dela za dvig.

Najprej boste s tekom aktivirali svoje telo, potem se boste v plani-

nah zbliàli z naravo. Ves ta ~as se boste poglabljali vase, in sicer ob

branju ustrezne literature in poslu{anju predstavitev »sotrpinov«, ki so

podobne teàve è presegli. Sami boste morali odkriti vzrok za svo-

je teàve (avtodiagnoza) in jih tudi odpraviti. ^lani terapevtske skup-

nosti in jaz vam bomo pri tem pomagali. Kljub hudim stiskam se

boste morali zelo intenzivno posvetiti delu, predvsem pa delu za

drugega, kajti edino tako boste lahko premagali svoj egoizem,

– vse teàve boste morali premagovati brez pomiril, alkohola, cigaret,

odve~ne hrane, odve~nega gledanja TV itn.

Pripomba: Gornje to~ke veljajo tudi za alkoholike in njihove partnerje

oz. klju~ne bli`nje.

^. Ê STE ZASVOJENI OD MAMIL,moram vam in va{im svojcem povedati, da imajo zasvojenci od mamil

naslednje dodatne velikanske probleme:

– sprti so s primarno druìno,

– ~e ìvijo v partnerstvu, je njihov partner na podoben na~in margi-

naliziran,

– so brez delovnih navad.

Zato vas med dolgotrajnim zdravljenjem in urejanjem ~akajo veliki na-

pori: posloviti se boste morali za vedno od kemijskih in drugih mamil,

pridobiti si boste morali vzorne delovne navade, obenem pa bo treba

urediti odnose s primarno druìno.

Seveda pa ne boste mogli uspeti brez popolnega sodelovanja druìne.

Predpogoj za vklju~itev v moj program je redna ali za~asna zaposli-

tev v delovni skupini, v kateri se ni mo`no niti malo izmakniti rednim

61

stran: 61

62

delovnim obveznostim, kajti brez delovnih navad in intenzivnega prebu-

janja radovednosti ni dviga iz narkomanske zatohlosti.

D. Ê STE DU[EVNI BOLNIK OZIROMA STE SE ZARADI»@IV^NEGA ZLOMA«, DEPRESIJE, PSIHOZE ITN. ZDRAVILIPRI PSIHIATRU ALI CELO V DU[EVNI BOLNI[NICI,

vam moram povedati naslednje:

– Imam zelo malo pozitivnih izku{enj pri zdravljenju ljudi z omenjeni-

mi diagnozami. Ti ljudje so s svojim vedenjem (histerijo, »norostjo«,

»border-line« sindromom ali depresivno cagavostjo ...) povzro~ili, da

jih nih~e ve~ iskreno ne spo{tuje (kar bolj ali manj velja tudi za

nevrotike, skoraj absolutno pa za alkoholike in narkomane) in jim

tudi nih~e ni pripravljen ve~ pomagati druga~e kot z mo~nimi zdra-

vili (nevroleptiki, antidepresivi itn.). Jemanje teh zdravil pa ~loveka

praviloma onesposobi za polno delovanje in doìvljanje, saj nevro-

leptiki zavrejo vitalnost, s katero bi se ~lovek lahko za~el dvigati.

Zavedati pa se morate, da so vsa ta »pomirila« ustrezna za vse tiste

ljudi, ki se brez zdravil ne morejo toliko urediti, da ne bi motili dru-

gih ljudi.

– Ni se mo`no uspe{no zdraviti po dveh tirih. ê se èlite vklju~iti v

na{ sistem, morate najprej opustiti zdravila in nehati obiskovati

svoje dosedanje terapevte. Obenem pa se morate z veliko vnemo

lotiti dejavnosti iz mojega programa. ê boste ugotovili, da ne mo-

rete shajati brez nevroleptikov, ne morete biti v mojem programu.

Nekateri bolniki so pa~ è tako prizadeti, da ne morejo ìveti brez

zdravil. S tak{nimi se v na{em programu ne moremo ukvarjati, ker

ne napredujejo in so zato mote~i (doìvljajsko neodzivni) za ~lane

skupin, ki ìvijo brez pomiril in napredujejo. Tak{ni bolniki imajo

na razpolago psihiatri~ne ordinacije in bolni{nice.

– ê ste se res odlo~ili, da opustite dosedanji na~in reagiranja v hudi

zagati (histerija, depresija, »norost« itn.) in sprejmete nov ìvljenjski

slog (da se s stisnjenimi zobmi spopadate z ìvljenjskimi problemi)

ter brezpogojno in vzorno opravljate vse svoje ìvljenjske obvezno-

sti (zlasti poklicne, kar pomeni, da morate biti v redni ali v ustrez-

ni nadomestni slu`bi), se utegnete re{iti in se po~asi znebiti usodne

ozna~enosti du{evnega bolnika.

Prepri~an sem, da to lahko doseète samo, ~e se boste {e pre-

cej bolj trudili v programu, kot se morajo alkoholiki.

stran: 62

Zapomnite si: ne morete se re{iti zgolj z neko psihoterapevtsko »~a-

rovnijo« (ki temelji na tehniki »sedenja in govorjenja«), ampak samo z

dolgoletnim vsestranskim delovanjem za vsestranski dvig, z namenom,

da postanete ustvarjalen in dober ~lovek.

E. VSI, ALKOHOLIKI, NEVROTIKI IN DU[EVNI BOLNIKI,IMAJO NASLEDNJE OSNOVNE OBVEZNOSTI:

– Sestanek terapevtske skupine je trikrat mese~no po tri ure.

– Sestanek kluba zdravljenih alkoholikov in drugih ljudi v stiski je vsa-

ka dva tedna (izjemno samo enkrat mese~no) po tri ure. V klub

vklju~ujem zdravljence obi~ajno {ele po treh letih, ko è dobro

funkcionirajo.

– Sestanek terapevtske skupnosti je enkrat mese~no, traja pa 4 ure.

– Vsakodnevna vadba vzdr`ljivostnega teka s ciljem, da doseète

zmogljivost, ko boste zlahka vsak dan pretekli 10 km v eni uri. Do-

kler vsako leto ne prete~ete maratona v 4 urah in pol, se morate

najmanj dvakrat mese~no udeleèvati moje »[ole za vadbo vzdr`lji-

vostnega teka« na Brn~i~evi ulici, ki je praviloma po vsakem sestan-

ku skupine ob 20.30.

– S skupino ali klubom morate enkrat mese~no na eno ali dvodnevni

planinski pohod, v preostalih vikendih pa se morate sami, s partner-

jem ali druìno odpraviti v hribe. Stremeti je treba za tem, da ~lo-

vek en dan v tednu preìvi na gorskih poteh. Cilj rednega planinar-

jenja je, da se ~lovek poveè z naravo in da v treh letih prehodi

Slovensko planinsko transverzalo.

– Redno morate pisati dnevnik (tednik in kasneje mese~nik), utrinke

o prebranih knjigah, utrinke ob predstavitvah ~lanov skupin in klu-

bov ter utrinke ob posebnih dejavnostih programa ATS. Spisi mora-

jo biti poglobljeni, zanimivi za branje. Kdor je sposoben pisati le

ma{ila, se v na{em programu ne more re{iti. împrej morate preiti

na pisanje na ra~unalniku, ~e ga è ne uporabljate. Za za~etek si

lahko nabavite cenen ra~unalnik 286 ali 386 s programom Wordstar.

– Redno morate brati knjige iz na{ega programa biblioterapije (naj-

manj dve zahtevni knjigi na mesec).

– Poglobljeno morate {tudirati alkoholizem iz vseh mojih in {e neka-

terih drugih knjig ter iz njih opraviti izpite.

63

stran: 63

64

– V pribli`no osmih letih si boste morali praviloma pridobiti za eno

stopnjo vi{jo izobrazbo, kot jo imate sedaj.

– ê èlite, se lahko vklju~ite tudi v paralelne skupine (druìnska sku-

pina z otroki, seksolo{ka delavnica, skupina odraslih otrok alkoho-

likov in tiranov, skupina okorelih samotarjev, meditativna skupina

in {e nekatere druge skupine).

F. VSAK, KI SE PRIZADEVNO VKLJUÎ V NA[ PROGRAM,ima enkratno prilo`nost, da se uredi, ~e je pripravljen in sposoben izra-

biti enkratne spodbude in slediti vzorom, ki jih v programu ne manjka

in ki so vsakomur na razpolago.

Na{a Alternativna terapevtska skupnost (v nadaljevanju ATS) je v svetu

enkratna skupina, ki skupaj z otroki {teje okoli dvesto ljudi, ima pa na-

slednje zna~ilnosti: vsi smo abstinenti, nekadilci, teka~i, planinci, trudi-

mo se, da bi postali ljubitelji literature, umetnosti in znanosti, dobri to-

vari{i, star{i in partnerji. Prizadevamo si za poklicno rast in smo tesno

povezani z okoljem, kjer ìvimo in delamo.

V zgodovini psihiatrije in alkohologije ni doslej nikjer v svetu opisa-

na podobna skupina ljudi, ki so neko~ drseli proti robu dru`be ali so ce-

lo dospeli »do dna«, pa bi se med procesom urejanja potem dokopali do

VSEH navedenih zna~ilnosti. Celotno delovanje ATS in njeni dose`ki se

ne morejo primerjati z nobeno znano psihoterapevtsko {olo v svetu. Na-

{i metodi dela sem dal poseben naziv: »socialno-andrago{ka metoda ure-

janja alkoholikov, drugih zasvojencev in drugih ljudi v stiski«, terapevtsko

skupnost pa sem poimenoval kot »alternativno terapevtsko skupnost«.

Ve~ina ~lanov ATS je med seboj povezana tudi s prijateljskimi vez-

mi. ATS z razli~nimi skupinskimi dejavnostmi in prijateljstvom omogo~a

~lanom, da v njej zadovoljujejo nekatere pomembne ~lovekove dru`be-

ne potrebe, za katere je ~lovek v stiski skoraj popolnoma prikraj{an.

Tkanje novih prijateljskih vezi med ~lani ATS je zelo pomemben dejav-

nik zapoznele socializacije, kajti domala vsi ljudje v stiski trpijo zaradi

socialne izolacije, saj so silno redki tak{ni, ki imajo redne prijateljske sti-

ke z urejenimi in v zdravo ìvljenje usmerjenimi partnerskimi dvojicami.

Ve~ina ~lanov ATS je uspe{na, kar pomeni, da razmeroma dobro iz-

polnjujejo program (so sprejeli zdrav in ustvarjalen ìvljenjski slog) in da

so uspe{no presegli teàve, zaradi katerih so poiskali pomo~. Ta okoli{~i-

na omogo~a slehernemu novemu ~lanu, da v ATS naveè stike z ljudmi,

ki so neko~ imeli podobne teàve, kot jih imate sedaj vi, a so jih uspe{no

stran: 64

premagali. Oni vam bodo s svojim zgledom, spoznanji in izku{njami lah-

ko bolj u~inkovito pomagali kot jaz, predvsem pa vas bodo lahko s svo-

jim ìvljenjem prepri~ali glede tega, katera pot je prava.

Vsakemu novemu ~lanu dolo~im mentorja, paru mentorski par. Ta

vam bo v prvih mesecih pomagal, da se boste laè zna{li v programu.

Pomen vklju~itve v terapevtsko skupnost, kakr{na je moja, ni razum-

ljiv veliki ve~ini terapevtov, kaj {ele pacientov, saj se komaj sedaj ogla{a-

jo posamezni sociologi, ki poro~ajo o »komunalni odtujenosti« ljudi v na{i

civilizaciji. Zaradi razumevanja bistva tega usodnega problema na{e ci-

vilizacije svetujem bralcem, da se seznanijo z (nekdanjim) velikanskim

socializacijskim vplivom va{kega okolja na posameznika in desocializa-

cijskim vplivom vzdu{ja v komunalni odtujenosti stanovanjskih blokov in

naselij.

G. OZIRAJTE SE NAVZGOR, NE NAVZDOLVe~ina ljudi, ki ìvotari in zapravlja dragoceni ~as, se tolaì z dejstvom,

da je okoli njih veliko ljudi, ki si {e manj prizadevajo za lep{e ìvljenje

in, ki {e slab{e ìvijo. ^lovek, ki èli napredovati, pa se mora ozirati nav-

zgor po ljudeh, ki so vsestransko dejavni, tudi v skrajnje teàvnih razme-

rah in v visoki starosti. Tako poznamo agilne planince, telovadce, teka~e

itn. pri 70, celo pri 80 letih. Poznamo ljudi, ki se na stara leta vpi{ejo na

fakulteto in uspe{no {tudirajo.

H. OB VKLJUÎTVI V NA[ PROGRAM BOSTE MORALI PRENEHATIS PRITO@EVANJEM IN STOKANJEM

O svojih teàvah in dogajanjih v terapevtskem procesu se lahko zunaj

okvira terapevtskih sestankov pogovarjate izklju~no s partnerjem, klju~-

nim bli`njim in menoj. O stiskah lahko pi{ete, ne smete pa o njih

razglabljati z drugimi udeleènci programa ali celo z ljudmi, ki niso v

programu. Kdor te obveznosti ne spo{tuje, je avtomati~no izklju~en iz

programa.

Nau~iti se je treba, da se stiska (pre)trpi, saj se edino v procesu trplje-

nja ozave{~amo in odlo~amo za spremembo.

I. UPO[TEVATI MORATE PRAVILO MOLÊ^NOSTIV skupinah, klubih in terapevtski skupnosti je zelo odprto in intimno

vzdu{je. V to okolje lahko spustim izklju~no ljudi, ki so v moralnem po-

gledu na vi{ini in so sposobni spo{tovati pravilo mol~e~nosti.

65

stran: 65

66

O tem, kar boste v programu zvedeli o drugih udeleèncih progra-

ma, ne smete pripovedovati nikomur. Kdor to pravilo prekr{i, je slab ~lo-

vek, ki se izpostavlja tudi kazenski odgovornosti.

O stiskah lahko zunaj sestankov pripovedujete ali pi{ete samo meni,

ker sem v okviru programa edino jaz kompetenten in vsestransko odgo-

voren za vsak komentar ali nasvet.

J. KAJ POMENI VKLJUÎTEV V SOCIALNO-ANDRAGO[KIPROGRAM?

Z vklju~itvijo v na{ program takoj korenito spremenite ìvljenjski slog, to

pa prizadevnega udeleènca programa s~asoma pripelje do korenite

spremembe ìvljenja, kar pomeni, da gre v tem programu za rekon-struktivno psihoterapijo.

Kdor se vklju~i, se mora sprijazniti z delovanjem v skupini in tera-

pevtski skupnosti, sprijazniti se mora (celo ve~: strastno si jih mora è-

leti) z neizogibnimi provokativnimi interpretacijami in konfrontacijami,

ki imajo namen ru{enje obrambe proti uvidu, kajti dokler obramba ni

poru{ena, ni pravega napredka. Vse to so bole~i procesi, ki zadevajo sle-

hernega ~lana, dokler je v obrambni poziciji.

Socialno-andrago{ki sistem je v bistvu zelo zahtevna psihoterapevt-

ska {ola, ki je namenjena tistim ljudem v stiski, ki so se pripravljeni zelo

potruditi, da se z dolgoro~nim delovanjem na telesnem, intelektualnem,

socialnem in duhovnem podro~ju ter s skupinsko (po potrebi pa tudi z

individualno, partnersko ali druìnsko) psihoterapijo korenito spremeni-

jo in usmerijo v ustvarjalnost in samouresni~evanje.

Kako potekajo prvi koraki

K. NAVODILA ZA [TUDIJ KNJIGEKnjigo najprej prelistajte in preberite tista poglavja, ki se nana{ajo na

va{o stisko. ê ste alkoholik ali kakr{enkoli zasvojenec, preberite vse o

alkoholizmu in drugih zasvojenostih.

ê ste zasvojeni od nekemijskih sredstev, najprej natan~no preberi-

te poglavje ZASVOJENOST BREZ KEMIJSKIH MAMIL (ki ga je napisala

Sanja Rozman, dr. med.).

Potem ko se v knjigi najdete (si sami daste diagnozo), se lotite po-

globljenega {tudija poglavij, ki se nana{ajo na va{o diagnozo, z name-

stran: 66

nom, da doseète ~im globlji uvid in se tako znebite obrambnih mane-

vrov, ki so vas do sedaj usodno ovirali pri odlo~itvi za spremembo.

Sledi {tudij poglavij o zdravljenju in uporabi {tevilnih vzgojno-tera-

pevtskih sredstev, ki omogo~ijo uspe{no zdravljenje in spremembo ìv-

ljenjskega sloga.

ê ste se odlo~ili za zdravljenje, za~nite takoj s telovadbo in tekom

(v za~etku hitra hoja in lahkoten tek). Ne ~akajte, da bi vas terapevt za

roko peljal na teka{ko stezo. Z redno in intenzivno jutranjo telovad-bo in tekom boste sami sebi in drugim dokazali, da ste sposobnipostati discipliniran ~lovek. Zavedati se morate, da brez èlezne

discipline ni napredka. ê ste glede tega v dvomih, preberite prvo po-

glavje (DISCIPLINA) v knjigi M. Scott-Peck: Ljubezen in duhovna rast.

L. POTEK: OD PRVEGA POSVETA DO VKLJUÎTVEV PROGRAM ZDRAVLJENJA

– prvi pregled,

– ponovni posveti,

– {tudij literature,

– pisanje ìvljenjepisa po navodilu,

– pisanje utrinkov o raznih knjigah,

– navajanje na telovadbo, tek, planinarjenje,

– sprejem terapevtskega pakta in sprejetje vseh zahtev, ki so navede-

ne v tej knjigi, katere nov ~lan ATS sprejme avtomati~no (ni potre-

ben podpis), ~e pride {e na drugi sestanek skupine,

– razli~ni drugi pripravljalni postopki, denimo brezpogojna zaposlitev

ljudi, ki so brez delovnih navad (narkomani, faliranci...) v zahtevni

delovni skupini.

M. POZOR MED ZDRAVLJENJEM:– brez »vdaje v zdravljenje« ni premika, kajti edino vdaja omogo~a

regres, ki je pogoj za intenzivno sprejemanje novih spoznanj in ìv-

ljenjskih naukov,

– ko prebrodite svojo kriti~no zagato, za~nite razvijati empatijo za

tiste, ki so {e v krizi, sicer se vam lahko pripeti, da se vam bo za-

mudno ukvarjanje s ~lovekom v aktualni stiski zdelo nesmiselno in

se boste zaradi tega dolgo~asili,

67

stran: 67

68

– u~ite se od tistih, ki so se è uredili, kajti oni poznajo skrivnost dviga

iz zagate,

– bli`njic iz zagate ni, kajti zagata je naravna posledica napa~nega

ìvljenjskega sloga, popravljanje ìvljenjskega sloga pa dolgotrajen

proces,

– ne pozabite: ~e ste se sami è za silo uredili in umirili, to {e ne po-

meni, da se je tudi va{ partner.

N. Z VKLJUÎTVIJO IN USPE[NIM VZTRAJANJEM V PROGRAMUSTE DELE@NI OBÛDOVANJA

Program psihoterapije in urejanja, ki je opisan v tej knjigi, je najzahtev-

nej{i na svetu. Po mojih dosedanjih izku{njah se vanj vklju~ujejo pra-

viloma samo tisti ljudje v stiski, ki so okusili nesmiselnost in popolno

neu~inkovitost postopkov v tradicionalnih psihoterapevtskih programih

(in raznih duhovnih skupinah), èlijo pa se re{iti, zato stremijo po resnih

spodbudah za premik iz ìvotarjenja v polno ìvljenje. Siti so slaboum-

nih »re{itev prvega reda« (ki jih prakticirajo tradicionalni psihiatri, psi-

hologi, pedagogi in teologi) in so za svoj dvig pripravljeni sprejemati

modre »re{itve drugega reda« (Watzlawick, 1974), ki jih je na{i javnosti

posredoval Pavao Braj{a (1982:85–87).

Razlika med eno in drugo vrsto re{itev je velikanska in odlo~ilna (dejan-

sko usodna) in zahteva od ~loveka veliko poguma in prizadevanj ter

trdne volje po du{evnem zdravju in osebnostni rasti. Zaradi navedenih

okoli{~in visoko cenim vsakogar, ki se vklju~i in vztraja v na{em progra-

mu, kjer med re{itve drugega reda spadajo domala vsa vzgojno-terapevt-

ska sredstva.

Tudi okolje (sorodniki, znanci, prijatelji, sodelavci, ...) jih, potem ko

vidi spremembe v kvaliteti njihovega ìvljenja, hote ali nehote ob~uduje

in spo{tuje.

O. HOSPITANTOM IN NOVINARJEMê ste hospitant (kandidat za ogled delovanja po socialno-andrago{ki

metodi) ali za usposabljanje zanjo ali gost (denimo novinar), ki bi se rad

seznanil z na{im delom zaradi poro~anja v javnih ob~ilih, si prosim, pre-

berite svoje obveznosti, navedene v poglavju Terapevtski pakt. Poleg te-

ga boste pred vklju~itvijo v program dobili posebno pisno navodilo za

hospitante. Spodobi se, da knjigo preberete, preden za~nete hospitirati.

stran: 68

P. KANDIDATOM ZA TERAPEVTEOsnovni program zdravljenja in urejanja po tej metodi traja povpre~no

tri leta, program stabilizacije vsaj 7 let, program dajanja in vra~anja pa

vsaj nekaj let. Zato se lahko kandidat za terapevta po na{i metodi uspo-

sobi za samostojno delo vsaj s triletnim hospitiranjem v eni terapevtski

skupini in terapevtski skupnosti, pozneje pa bi moral biti stalno povezan

z izvajalci originalne izvedbe metode (v smislu mentorstva in supervizi-

je) prek »Slovenskega dru{tva terapevtov za alkoholizem, druge odvisno-

sti in pomo~ ljudem v stiski«. Dosedanji kandidati za terapevte, ki niso

spo{tovali navedene zahteve, so jo vsi zavozili ...

R. VSEM – BODITE POSEBNO POZORNI NA NASLEDNJEOKOLI[ÎNE, KI SO V KNJIGI VE^KRAT POUDARJENE

– ~lovek v stiski (zlasti mo{ki) lahko stopi na pot rehabilitacije {ele, ko

je dosegel osebnostno razvojno stopnjo gospodarja (Nicoll, 1996),

– ~lovek v stiski se lahko re{i, kandidat za terapevta pa se lahko uspo-

sobi samo pri »mojstru« terapevtu, ki premore sistem skupin, klubov,

vzporednih skupin in terapevtske skupnosti,

– uspe{en je lahko samo terapevt (vzgojitelj, u~itelj ...), ki je ponotra-

njil vse {tiri Congerjeve pogoje (Gruban, 1999),

– ~lovek (torej terapevt, vzgojitelj, pacient ...) se lahko osebnostno

oblikuje in raste predvsem v partnerstvu, ~e spo{tuje dialo{ko na~e-

lo »jaz – ti« (Buber, 1982),

– ne morete se za~eti dvigovati brez izredne in dolgoro~ne vsestran-

ske marljivosti,

– samospo{tovanje, samozavest, zaupanje in ugled si lahko pridobite

(povrnete) izklju~no z rezultati dela na razli~nih podro~jih ~loveko-

vega delovanja v skladu z izro~ilom pesnika Simona Gregor~i~a: »Dol-

àn ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mo` je storiti dolàn!«

– kdor si je z nespametnim ìvljenjem zapravil partnerjevo ljubezen in

spo{tovanje, se mora visoko nad povpre~jem potruditi, da si ju spet

pridobi,

– kdor si zelo ne prizadeva za ohranitev in okrepitev telesnega, du-

{evnega, socialnega in duhovnega zdravja, sploh nima pogojev za

pravo ureditev svoje stiske oziroma za vsestranski razvoj,

– bodite skrajno skepti~ni do terapevtov, u~iteljev, gurujev ... ki po-

nujajo zgolj svojo (zveli~avno) osebnost in navdu{ujo~o teorijo re-

69

stran: 69

70

{itve, ne zahtevajo pa brezpogojnega aktivnega delovanja na teles-

nem, du{evnem, socialnem in duhovnem podro~ju, kajti upravi~eno

jih lahko imate za bleferje.

S. NAJ POVZAMEM: POGLAVITNE ZAPOVEDI NOVEMUZDRAVLJENCU V SOCIALNO-ANDRAGO[KEM SISTEMU

– takoj in za vedno se vsestransko aktivirajte, da doseète za~etne

uspehe in si ti tako dvignete samozavest, ki je predpogoj za trajno

vsestransko delovanje,

– ~e ste alkoholik, se streznite in ostanite trajno trezni,

– ~e ste zasvojeni od mamil, prekinite z njihovim jemanjem in ostani-

te trajno brez njih,

– ~e ste debeluh, morate brezpogojno shuj{ati (dopusten obseg pasu

pri ènskah je 80 do 88 cm, pri mo{kih pa 92 do 102, toda zgornja

meja je è rizi~na),

– ~e ste kadilec, prenehajte se za vedno zastrupljati in zasmrajati mi-

kro okolje,

– ~e ste »faliranec«, se takoj lotite nadaljevanja {olanja, da s sebe od-

stranite made` faliranca in postanete {olan ~lovek na ravni svoje

na~rtovane izobrazbe,

– za~nite z intenzivno in redno jutranjo telovadbo in se nikoli ne pre-

gre{ite, da bi za~eli dan brez nje,

– za~nite z vzdr`ljivostnim tekom in postanite maratonec ter pretecite

vsako leto – tja do 65. leta mladosti – vsaj en veliki maraton v ~asu

4 ure in 40 minut,

– postanite redni planinec, prehodite poglavitne slovenske planinske

transverzale in si organizirajte svoje ìvljenje tako, da preìvite v go-

rah en dan v tednu,

– neprestano analizirajte svoje ìvljenje in odnose do soljudi v kon-

tekstu izro~ila »12 stopnic«, ki so osnova dela v klubih AA,

– postanite redni bralec dnevnega tiska, ustreznih revij, aktualnih

knjig in leposlovja, pa~ v skladu z izobrazbo, poklicem, èljo po

razgledanosti in radovednostjo,

– za~nite sistemati~no popravljati kar ste spridili na podro~ju partner-

stva in star{evstva,

– za~nite popravljati vse kar ste spridili na podro~ju svojega poklica

oz. delovnega mesta,

stran: 70

– ~e ste spolno neprebujena ènska in imate partnerja, ki se z vami

zelo mu~i, pogovorite se z njim, da se vklju~ita v program partner-

ske in seksualne terapije; pri tem pa se zavedajte, da frigidna èn-

ska nikakor ne more vzpostaviti dobre partnerske zveze,

– ~e ste impotentni ali hipopotentni (s prezgodnjim izlivom), se zave-

dajte, da ste nesposobni za spolno ìvljenje, ki bi osre~evalo part-

nerko, zato se z njo vklju~ite v sistem dodatne partnerske in seksu-

alne terapije. Zavedati se morate, da mo{ki s prezgodnjim izlivom

kon~a prej kot se partnerki zdi, da se je sploh za~elo,

– posvetite se dejavnostim (maratoni, planinski pohodi, izobraèvalni

in poklicni uspehi, glasba, literatura, spolnost, star{evstvo, partner-

stvo ...), ki omogo~ajo vrhunska doìvetja, ki so pogoj za prebuja-

nje in razvoj doìvljajskega sveta.

ê teh zapovedi ne boste mogli izpolnjevati, boste trajno predmet obrav-

nave (reflektiranja, soo~anja, interpretiranja ...) v skupini, klubu in ATS,

zato ne boste uspe{ni; porazi pa so za ~loveka v stiski praviloma uso-

dni. V tem primeru je za vas pametneje, ~e se ne sku{ate vklju~iti v ta

program, ki zahteva celega ~loveka, ampak si poi{~ite la`ji program. ê

boste v la`jem programu uspeli in si zaèleli stopiti na pot samouresni-

~evanja, se lahko pozneje prijavite za socialno-andrago{ki program.

71

stran: 71

Documents

Pot 0007 0046 - bukla.si · Bistvo alkoholizma in teoreti~ne osnove za vzpostavitev sistema uspe{nega zdravljenja..... 89 1. 2. 1. Ogro‘enost ~love{tva zaradi alkoholizma..... 89