Posodobitev študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani · Web viewV čim večji meri naj bi se uporabile standardizirane metode (upošteva se priporočila strokovnih izpitnih komisij

Dokončna verzija oktober 2003

POSODOBITEV ŠTUDIJA NA

MEDICINSKI FAKULTETI V

LJUBLJANI

Predlog kurikularne komisije

1


Kazalo

NAMEN DOKUMENTA 3

PREGLED SODOBNEGA IZOBRAŽEVANJA 4

(1) SPREJEMNI POSTOPEK 4(2) ORGANIZACIJA POUKA 5(3) SPODBUJANJE AKTIVNEGA UČENJA 7(4) ORGANIZACIJSKA PODPORA 7(5) IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV 8(6) NADZOR KAKOVOSTI 8

OPIS STANJA NA MEDICINSKI FAKULTETI V LJUBLJANI PRED PRENOVO ŠTUDIJA 9

(1) SPREJEMNI POSTOPEK 9(2)ORGANIZACIJA POUKA 9(3) SPODBUJANJE AKTIVNEGA UČENJA 10(4)ORGANIZACIJSKA PODPORA 11(5)IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV 12(6)NADZOR KAKOVOSTI POUKA 12

SPREJETA IZHODIŠČA POSODOBITVE 13

PREDLOG POSODOBITVE 15

(1)SPREJEMNI POSTOPEK 15(2)ORGANIZACIJA POUKA 15(3) URNIK 18(4) SPODBUJANJE AKTIVNEGA UČENJA 20(5)ORGANIZACIJSKA PODPORA 21(6)IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV 22(7)NADZOR KAKOVOSTI 22

OKVIRNI TERMINSKI NAČRT 24

LITERATURA 25

2


NAMEN DOKUMENTA

Formalna izhodišča za pripravo dokumenta o prenovi pouka na MF v Ljubljani predstavljajo naslednji

sklepi:

Pristopitev Slovenije k mednarodnem sodelovanju, ki zavezuje Slovenijo k uvedbi kreditnega

sistema, ki bi omogočil izmenjavo študentov

Sklep senata Univerze v Ljubljani, ki je potrdila svojo pripravljenost k uvajanju kreditnega

sistema v svojih članicah in sklepa Sveta za visoko šolstvo, ki je kreditni sistem po predlogu UL

sprejel.

Sklep senata Medicinske fakultete 20. 11. 2000, da se prenovi študij na medicinski fakulteti.

Senat je sprejel sklep, da se začne s postopno prenovo dodiplomskega pouka medicine in

stomatologije in da se na dodiplomskem pouku začne uvajati integrirani način študija. V skladu s

pooblastili senata je Kurikularna komisija, v sodelovanju s predstojniki kateder in inštitutov

odgovornih za dodiplomski pouk na MF, predlagala splošni načrt posodobitve dodiplomskega pouka,

organizacijsko shemo prenove in časovnega poteka posameznih faz prenove. Izbrano gradivo o poteku

prenove je objavljeno na spletni strani MF v Ljubljani [19].

Pričujoče gradivo predstavlja nadgradnjo tega dokumenta in povzema vse sklepe, ki jih je do sedaj

sprejela Medicinska fakulteta. V nadaljevanju dokument predstavlja konkretni predlog prenove

študija, ki je rezultat analize stanja na Medicinski fakulteti v Ljubljani in upošteva možnosti, ki so na

voljo na Medicinski fakulteti. Dokument tako predstavlja predlog vodstvu Medicinske fakultete, kako

prenoviti študij na fakulteti. Način izvedbe tega predloga (zlasti roki izvedbe) so seveda v rokah

dekanovega kolegija in senata fakultete.

3


PREGLED SODOBNEGA IZOBRAŽEVANJA

Medicinske fakultete v Evropski skupnosti in ZDA nenehno posodabljajo izobraževalni proces. V to

jih silijo zunanji in notranji dejavniki. Najpomembnejši zunanji dejavniki so:

(i) spremenjene zahteve do zdravniškega poklica zaradi hitrega naraščanja biomedicinskega znanja in

sprememb v družbi,

(ii) razvoj znanja na področju medicinskega izobraževanja in novih oblik poučevanja,

(iii) razvoj informacijske tehnologije, zlasti svetovnega spleta,

(iv) povečevanje stroškov za zdravstveno dejavnost (trenutno med 6 in 14% bruto družbenega

proizvoda [1]).

Tudi notranji dejavniki zahtevajo redno posodabljanje organizacije dodiplomskega študija medicine.

Ključni notranji dejavniki so:

(i) preobremenjenost študentov z učnim programom,

(ii) podaljševanje dodiplomskega študija,

(iii) padanje udeležbe pri organiziranih oblikah pouka,

(iv) nezadovoljstvo in kritičnost študentov.

Posodobljeno poučevanje poteka v različnih oblikah vendar imajo vse oblike nekaj skupnih točk:

(1) Sprejemni postopek

(2) Spremenjena organizacija pouka

(3) Spodbujanje aktivnega učenja

(4) Poudarek na organizacijski podpori

(5) Izobraževanje učiteljev o poučevanju

(6) Nadzor kakovosti


Za vpis na mnoge medicinske fakultete ne zadostuje samo odličen učni uspeh v predhodnem šolanju,

temveč tudi uspešno opravljen sprejemni izpit. Izjema temu pravilu so fakultete v Franciji, kjer je vpis

v prvi letnik neomejen in brez sprejemnega izpita, nato pa po 1. letniku opravijo izbor študentov, ker

je vpis v drugi letnik omejen. Sprejemni postopek na mnogih medicinskih fakultetah, tako v Evropi

kot v ZDA, poleg akademskega znanja preverja tudi motiviranost kandidatov za zdravniški poklic in je

praviloma sestavljen iz pisne predstavitve kandidata, preverjanja znanja in pogovora s kandidatom.

Pisna in ustna predstavitev kandidatov pred sprejemno komisijo je odločilnega pomena za njihov

sprejem na fakulteto. Večina kandidatov ima odličen šolski uspeh, zato je izbor odvisen predvsem od

4


njihove zrelosti in presoje primernosti njihovega značaja za poklic zdravnika (npr. imajo željo

pomagati sočloveku, radi delajo z ljudmi in dobro prenašajo stres, so vešči v komuniciranju [2]).

Komisijo lahko sestavljajo samo pedagoški delavci (primer sta University College Medical School v

Londonu in University of Manchester, Faculty of Medicine) ali pedagoški delavci in predstavniki

študentov (primer sta School of Medicine, University of Leeds v Angliji in School of Medicine na

UCSF v ZDA).

(2) Organizacija pouka

Velika količina biomedicinskega znanja in omejen čas študija zahtevata oblikovanje učnega programa,

ki omeji in med seboj poveže teoretično in klinično znanje. Tako so npr. nizozemske fakultete

poskušale omejiti obseg snovi in izboljšati povezavo med teoretičnimi in kliničnimi predmeti z objavo

seznamov kliničnih primerov, znanj in veščin, ki naj bi jih obvladal diplomant medicinske fakultete

(Blueprint 1994: training of medical doctors in the Netherlands). V tem dokumentu je jasno napisan

obseg kliničnega znanja, obseg predklinične snovi pa je omejen na teoretične osnove kliničnih znanj in

veščin. Knjiga tudi predlaga obseg posameznega kliničnega teoretičnega in praktičnega znanja. Tako

je npr. študentovo znanje klinične veščine razdeljeno v štiri stopnje: 1. ima teoretično znanje o veščini,

2. ima teoretično znanje o veščini; le-to je tudi že videl, 3. ima teoretično znanje o veščini, nekajkrat jo

je izvedel pod nadzorom in 4. ima teoretično znanje o veščini in jo rutinsko zna izvesti.

Kljub prenovi klinični del dodiplomskega pouka ni izpolnil pričakovanj. V ospredju sta bili dve

pomanjkljivosti: (i) slaba organizacija in vodenje kliničnih vaj zaradi katere so bili študentje pogosto

prepuščeni sami sebi in imeli premalo stikov z bolniki ter (ii) nezadostno razvijanje zdravniške etike in

primernega odnosa do zdravniškega poklica med praktičnim kliničnim delom. Opisani pomanjkljivosti

pestita tudi medicinske fakultete v drugih razvitih državah, nizozemski primer je samo ilustracija

pogostih slabosti kliničnih vaj dodiplomskega pouka [10].

Stik z bolnikom od začetka pouka

Mnoge MF v EU spoznajo študenta s poklicem zdravnika že v prvem letniku. Tema se obravnava pri

različnih predmetih npr.: zgodnji stik z bolnikom (Early Patient Contact, MF Dublin, Irska [3] in MF

Lund, Švedska [4]), osnove zdravniškega poklica (Praktikum der Berufsfelderkundung in Praktikum

zur Einführung in die Klinische Medizin, MF Univerze Ludwig Maximillian v Muenchenu [5] ali

Foundations of Medical Practice, MF v Liverpoolu, Velika Britanija [6]). Prvi stik z bolnikom lahko

opravijo študentje tudi med poletnimi počitnicami. Tako študentje prvega letnika na MF Krakow,

Poljska [7] opravijo 4 tedne praktičnega pouka po 35 ur tedensko kot bolnišnični strežniki.

Spoznavanje zdravniškega poklica in zgodnji stik z bolnikom omogoča začetek razvijanja zdravniške

etike in učenje primernega odnosa do bolnika od začetka dodiplomskega študija.

5


Raziskave kakovosti komunikacije med bolnikom in zdravnikom potrjujejo pomen učenja te veščine.

Pomanjkljiva komunikacija med bolnikom in zdravnikom je pogost razlog za tožbe proti zdravnikom

(Vir: Why do people sue doctors?). Pri jemanju anamneze zdravniki pogosto prekinejo bolnike predno

izvedo podatke, ki so pomembni za izbiro ustreznega diagnostičnega postopka ali posotpka zdravljenja

(Vir: Skills for communicating with patients)

Integrirani dodiplomski učni program

Nekatere fakultete so poskušale odpraviti pomanjkljivosti dodiplomskega pouka tako, da so celotni

dodiplomski pouk organizirali okoli zbirk najpogostejših znakov in simptomov zaradi katerih obiščejo

ljudje zdravnika. S tem skušajo že pri dodiplomskih študentih razviti način razmišljanja - učenje iz

bolnika (angl. patient based learning), ki je povsem usmerjen na reševanje bolnikovih težav. Izključno

učneje na tak način je za učitelje in študente zelo zahtevno, zato je število MF s to obliko pouka

razmeroma majhno. Je pa res, da je takšen način poučevanja dokazano vsaj enako učinkovit kot

klasični.

Druga, bolj razširjena oblika problemsko naravnanega pouka pa je integriran pouk, kjer poteka

vertikalno povezovanje teoretičnih, predkliničnih znanj s kliničnimi in to v obe smeri in uvaja

ilustrativne klinične primere že v prvem letniku dodiplomskega pouka (npr. MF v Leedsu, Velika

Britanija). Vse države Evropske skupnosti z MF katerih pouk temelji na učenju iz bolnika (npr.

Nizozemska, Finska in Velika Britanija) pa imajo tudi fakultete, kjer uporabljajo samo drugo obliko

problemsko naravnanega pouka (predstavitve izbranih kliničnih primerov – case studies).

Učenje tudi izven izključno univerzitetnih oddelkov bolnišnic

Vse več poučevanja se odvija izven univerzitetnih bolnišnic. Razlogov za to je več. Vse intenzivnejša

obdelava bolnikov v bolnišnicah pomeni, da so bolniki tam krajši čas, takrat pa, ko so, so pogosto tako

zasedeni in bolni, da se težko organizira učenje kliničnih veščin. Vse večja osveščenost o njihovih

pravicah vse pogosteje pomeni, da odklonijo pregledovanje s strani neizkušenih študentov. Zaradi tega

so se razvile druge možnosti poučevanja, predvsem kliničnih veščin. Nekatere fakultete so razvile

poučevanje na modelih (lutkah). Za to poučevanje skrbijo vodje posebnih laboratorijev kliničnih

veščin (skills lab). Vse več poučevanje se izvaja tudi v osnovni zdravstveni dejavnosti, kjer se študenti

srečajo z vsakdanjim delom praktičnega zdravnika na terenu in kjer imajo veliko več možnosti

kliničnega pregledovanja. Zaradi potenciala, ki jim ga nudi družinska medicina, so fakultete razvile

poseben inštitut zdravnika – mentorja, ki ima s fakulteto pogodbo o sodelovanju, vendar mu ni treba

izpolnjevati akademskih kriterijev za fakultetni položaj.

6



V preteklosti, ko sta bila omejena obseg in dostop do informacij, so MF zahtevale od študentov

predvsem znanje dejstev, faktografsko znanje. Zaradi splošnega dostopa do strokovne literature in

stalnega naraščanja biomedicinskega znanja so se spremenile tudi študijske zahteve. V ospredju ni več

faktografsko znanje ampak sposobnost samostojnega učenja in reševanja teoretičnih ali praktičnih

nalog s pomočjo vseh razpoložljivih učnih virov. Sodobnim zahtevam se prilagaja tudi organizacija

pouka: povečuje se število ur za seminarje in delo v malih skupinah, zmanjšuje pa se delež predavanj.

Kot zgled za sodobno organiziran pouk je predstavljen učni blok Hormoni in presnova na MF v

Leedsu, Velika Britanija [11]. Blok traja 3 tedne (145,5 ure) in je razdeljen na predavanja (26 ur), vaje

(18 ur), predstavitev ilustrativnih kliničnih primerov (21 ur), individualno delo učiteljev s študenti (6

ur), preverjanje znanja (3-krat po 1,5 ure) in samostojnega učenja (70 ur). Skoraj polovica vseh ur v

bloku je namenjena samostojnemu učenju, tako da ima študent dovolj časa za sprotno učenje.

Aktivnim oblikam učenja je prilagojeno tudi preverjanje znanja. Uporablja se veliko različnih oblik

sprotnega preverjanja (npr. ocenjevanje dela v skupini, ustne predstavitve kliničnega primera ali dela z

bolnikom); vse te so del končne ocene.

(4) Organizacijska podpora

Organizacijska podpora študiju medicine postaja vse pomembnejša. Podpora ima v glavnem naslednje

značilnosti.

Zadostno število knjižnic z najnovejšo strokovno literaturo in računalniške učilnice z

dostopom do elektronskih zbirk učnega gradiva

Samostojno učenje zahteva dostop do virov učnega gradiva v elektronski obliki ali na papirju. Na

primer, Univerza v Cambridgeu ima preko 110 knjižnic [8], ki so na voljo dodiplomskim in

podiplomskih študentom. MF nimajo v elektronski obliki samo učnega gradiva ampak tudi

računalniške programe, ki pomagajo študentom utrjevati klinične veščine. V ZDA so razvili program

dostopen na spletu, DXR Clinician [9], ki pomaga študentom medicine razvijati veščino jemanja

anamneze, statusa, naročanja preiskav, postavitve diagnoze in načrtovanja terapije. DxR Clinician so

razvili pred 10 leti na Southern Illinois University in je trenutno standardno učno orodje na ameriških

medicinskih fakultetah, v Evropi pa se uvaja na MF v Španiji, Nemčiji in Avstriji. Program je

sestavljen iz treh delov: (1) zbirke 78 kliničnih primerov, ki pomagajo študentu utrjevati klinično

znanje in veščine, (2) orodja za spremljanje strategije reševanja kliničnih primerov (Clinical

Competency Exam Software) in (3) orodja, ki omogoča dodajanje novih kliničnih primerov ali

spreminjanje podatkov že obstoječih kliničnih primerov (Online Authoring Tool). Podoben program

uporabljajo tudi na nizozemskih medicinskih fakultetah [10].

7


Vloga kurikularne komisije

Kurikularna komisija ima pri načrtovanju in organizaciji pouka osrednjo vlogo. Razen organizacije

prenove študija stalno spremlja potek pouka, predlaga sprotne spremembe in ukrepa takrat, ko ugotovi,

da je kakovost pouka slabša od dogovorjene.

(5) Izobraževanje učiteljev

Izvajanje sodobnih oblik pouka zahteva dopolnilno izobraževanje vseh pedagoških delavcev. MF v

Newcastlu, Velika Britanija [12] prireja enodnevne ali poldnevne tečaje iz pedagogike na katerih učijo

pedagoške delavce veščine dela v malih skupinah, učinkovitejšega predavanja, tutorstva in različnih

oblik spremljanja študentovega znanja. Za reševanje vsakodnevnih težav pri pedagoškem delu so na

voljo tudi priročniki za organizacijo in vodenje sodobnih oblik pouka, npr. zbirka Interesting ways to

teach, založbe Technical and Educational Services iz Velike Britanije [13]. Univerze v Veliki Britaniji

dodatno spodbujajo dopolnilno izobraževanje iz pedagogike na različne načine [14]: (i) ustanavljajo

centre za pedagoško usposabljanje (Univerza v Hertfortshireju), (ii) zahtevajo obvezno šolanje iz

pedagogike za vse zaposlene v času poskusnega dela (Univerza v Warwicku), (iii) krijejo stroške

dopolnilnega izobraževanja na drugi ustanovi (Univerza East London) ali (iv) z denarno nagrado ali z

napredovanjem nagradijo najboljše pedagoške delavce (Univerza v Bristolu).

(6) Nadzor kakovosti

V ZDA in Evropski skupnosti se zagotavlja kakovost pouka na MF s pomočjo notranjega in zunanjega

nadzora. Notranji nadzor temelji na spremljanju učnega uspeha in analizi študentskih anket o poteku in

organizaciji pouka. Mehanizmi zunanjega nadzora kvalitete pouka so zelo različni. V Evropi imajo

najbolj izdelan postopek v Veliki Britaniji, kjer regionalni sveti za visoko šolstvo (npr. Higher

Education Funding Council for England) organizirajo komisije za obisk posameznih medicinskih

fakultet. Te komisije ocenijo pouk po šestih kazalcih: (i) vsebina in organizacija pouka, (ii)

poučevanje, učenje in ocenjevanje, (iii) učni uspeh študentov, (iv) pomoč študentom pri študiju, (v)

učni pripomočki in (vi) notranji nadzor kvalitete in ukrepov za izboljšanje pouka. Na osnovi ocen

pripravijo regionalni sveti za visoko šolstvo skupno poročilo za javnost, ki vsebuje ocene posameznih

medicinskih fakultet in je na voljo na svetovnem spletu [15]. Kakovost pouka na MF v ZDA spremlja

Zveza državnih svetov za medicino (Federation of State Medical Boards of United States) [16] v

sodelovanju z mnogimi medicinskimi zveznimi združenji in organizacijami predvsem pa v

sodelovanju z Nacionalnim svetom medicinskih ekzaminatorjev (National Board of Medical

Examiners, NBME) [17]. NBME skrbi za enotno metodologijo preverjanja znanja na ameriških MF in

izdaja tudi priporočila za sestavljanje preizkusov znanja, na primer Constructing Written Test

Questions For the Basic and Clinical Sciences [18].

8


OPIS STANJA NA MEDICINSKI FAKULTETI V LJUBLJANI PRED PRENOVO ŠTUDIJA

Opis stanja je bil narejen na osnovi študentskih anket (Mundina anketa 1998/99, Študentska anketa

2001/02 in Anketa med sekundariji 2001), rezultatov Analize učinkovitosti študija, ki jo pripravlja

Komisija za kakovost pouka MF ter pogovorov članov kurikularne komisije s študenti in učitelji MF.

Podatki in ocene se nanašajo na stanje poučevanja na MF pred začetkom prenove študija, torej do

decembra 2001.


Trenutno znanje maturantov srednjih šol iz naravoslovnih predmetov, ki se vpišejo na MF, je slabše

kot pred letom 1995. To je posledica (i) ukinitve sprejemnega postopka (zadnjič za šolsko leto

1994/95), ki je preverjal znanje iz fizike, kemije in biologije ter (ii) zmanjšanega pomena

naravoslovnih predmetov pri maturi. Medicinska fakulteta ima omejen vpliv na izbor kandidatov, ki

vpišejo dodiplomski študij medicine. Za sprejem študentov velja sprejemni postopek, ki je odvisen od

kandidatovega uspeha na maturi in števila prostih mest v prvem letniku (i.e. numerus clausus). Kriterij

za izbor, da mora kandidat med predmeti na maturi imeti vsaj enega naravoslovnega, je posebna

zahteva Medicinske fakultete, ki jo je uspela izposlovati v okviru univerzitetnih pravil. Žal ta zahteva

MF ne omogoča vpisa maturantov z zadostnim znanjem iz vseh naravoslovnih predmetov. Druga

pomanjkljivost maturantov je nezadostno znanje veščine samostojnega učenja. Obe pomanjkljivosti

sta dodatno breme za učitelje v prvih letnikih

(2)Organizacija pouka

Formalni načini pouka vsebujejo 5145 ur, (5500 ur, če štejemo tudi telesno vzgojo in poletno prakso)

kar je v skladu z zahtvami EU. Obseg učne snovi je pri večini predmetov prevelik, da bi ga študentje

uspeli absolvirati v času, predvidenem za organiziran študij, ker v te ure ni vštet dodatni čas, ki je

potreben, da se študenti pripravijo na izpit.

Organizirane oblike pouka so predavanja, vaje in seminarji. Deleži ur posameznih oblik pouka

obveznega dodiplomskega programa na smeri medicina so: predavanja 42,5%, vaje 50,3% in seminarji

7,2%. Navzočnost študentov na predavanjih dosega od 33-67% razen pri interni medicine in kirurgiji,

kjer je 67-100%, v nekaj primerih je manjša. Udeležba na vajah se povsod evidentira in je povsod nad

67%. Takšna je tudi udeležba na seminarjih. Po mnenju učiteljev študentje premalo aktivno sodelujejo

pri predavanjih in vajah.

9


Formalno študij ne predvideva horizontalne in vertikalne integriranosti pouka medicine, saj ima vsaka

katedra svoj predmet, v okviru katerega je povsem samostojna in oblikuje svoj program. Zato je

integriranost pouka med posameznimi predmeti slaba, zlasti med predkliničnimi in kliničnimi

predmeti, zaradi česar prihaja do podvajanja predmetnih vsebin. Ob tem si študentje želijo popestritev

pouka teoretičnih predmetov z izbranimi kliničnimi primeri. Obstajajo sicer poskusi integracije

nekaterih predmetov (npr. Kirurgija in interna, gostovanje nekaterih kliničnih predavateljev na

predklinični stopnji in obratno), vendar so vse te oblike neformalne narave.

Vsi predmeti nimajo delovnega zvezka za vaje z navodili za pripravo, namenom, in potekom vaje ter

za klinične vaje s seznamom znanj in veščin. Snov predavanj in vaj je premalo usklajena. Študentje

slabo poznajo obseg in vsebino izpitne snovi, saj ni seznama potrebnih znanj in veščin. Ponekod je

vsebina organiziranih oblik pouka premalo usklajena z zahtevanim znanjem na izpitu.

Veliko predmetov ima predpisano večje število učbenikov brez jasnih navodil. Nabor priporočene

literature je marsikje zastarel in premalo ekspliciten, tako da študentje ne vedo vedno, kaj je potrebno

naštudirati.

Zgodnjega stika z bolnikom, kot ga poznajo medicinske fakultete v drugih državah, na naši fakulteti

ni. S pacientom se študenti srečajo praviloma šele v tretjem letniku pri predmetu Propedevtika.

Klinični pouk (razen individualnega dela študenta) poteka izključno v okviru pedagoških baz

Medicinske fakultete, katerih glavnino predstavljajo klinike Kliničnega centra. Možnosti, da bi

študentje videli bolnike tudi izven te ustanove, sicer obstojajo (npr. v okviru individualnega dela

študenta), vendar so večinoma neizkoriščene in brez formalnega sodelovanja, ki je večinoma

posledica načina financiranja pouka.


Večina kateder sicer omogoča študentom, da si na kolokvijih pridobijo določene olajšave pri

zaključnem izpitu, vendar te olajšave in tudi drugi pristopi očitno niso taki, da bi študente motivirali za

sprotni študij. Zaradi tega prihaja do nujnih zamikov v študiju, kar pomeni, da študentje sodelujejo pri

pouku pri enem predmetu, učijo pa se za izpite iz drugih. Študij se na ta način podaljšuje in traja skoraj

osem let. V predpisanem roku (6+1 leto) konča dodiplomski študij 32% medicincev. Polovica

študentov konča študij medicine v 7,5 letih, polovica stomatologov pa v 8,58 letih (podatki za leto

2002)

10


Medicincem sprotno preverjajo znanje pri 25 predmetih, ne preverjajo pa pri 11 predmetih. Pri

nekaterih predmetih uspeh pri sprotnem preverjanju znanja prinaša študentom olajšave pri opravljanju

izpita.

Ponekod je odstotek študentov, ki olajšave dosežejo precejšen (biofizika 64%, biokemija I 6%,

anatomija 19%, histologija 12%, patologija 77%, patološka fiziologija 25%, farmakologija 56%,

fizikalna medicina 90% ,medicinska deontologija 20%), pri ostalih predmetih pa so take olajšave

manjše. Redkejše so sankcije (v nekaterih primerih študent ne more na izpit, če ne opravi kolokvija ali

ne more na ustni del izpita, če ne konča vaj s pozitivno oceno).

Vsak predmet samostojno določi svoj način preverjanja znanja. Zato preverjanje znanja na izpitih

nima enotnih ne kriterijev ne oblik. Pri ustnih izpitih so trajanje izpita, število in vrsta vprašanj

povsem odvisni od izpraševalca.

V zimskem semestru so neusklajeni izpitni roki in organizirane oblike pouka. Zaradi tega se v času

priprave na izpit študentje ne udeležijo organiziranih oblik pouka (tako npr. izostajajo pri pouku

biokemije II zaradi priprave na izpit iz anatomije).

(4)Organizacijska podpora

Večina študentov ima na voljo dostop do interneta v taki ali drugačni obliki. Njihova računalniška

pismenost je zadostna, da bi lahko sprejeli izboljšave študija preko interneta. Medicinska fakulteta v

Ljubljani ima svojo spletno stran in nekatere katedre imajo svoje neodvisne spletne strani. Na

nekaterih izmed njih so na voljo navodila za študij, druge imajo celo na voljo material, potreben za

učenje (npr. Slike, posamezna predavanja). Celostne podobe fakultete na internetu ni.

Knjižnica se otepa s problemom financiranja in vse višjih cen učbenikov in knjig.

Osrednjega laboratorija kliničnih veščin nimamo, res pa je, da imajo posamezne katedre posamezne

modele, na katerih učijo študente veščin.

Študijska komisija deluje dobro in redno in poskuša vedno v soglasju s posameznimi katedrami

reševati nastale probleme.

11


(5)Izobraževanje učiteljev

Na MF ni programa organiziranega rednega izobraževanja bodočih (asistentov) ali mlajših učiteljev

(docentov) iz pedagoških veščin. Izobraževanje učiteljev je prepuščeno posameznim katedram, ki se

tega lotevajo zelo različno. Pogoji za izvolitve v naziv so taki, da vrednotijo predvsem znanstveno-

publicistične dosežke, ne pa pedagoškega znanja.

(6)Nadzor kakovosti pouka

Nadzor nad kakovostjo pouka se izvaja preko vrste rednih anket, s pomočjo katerih se spremlja

kakovost pouka, prehodnost pri posameznih predmetih in letnikih in zadovoljstvo študentov. Te ankete

so redno posredovana ustreznim organom (univerzi in senatu fakultete).

Senat fakultete redno obravnava anketo o uspešnosti pouka na svojih sejah. Delo članov komisij

(študijske in kurikularne) poteka v okviru obstoječih delovnih obveznosti. Možnosti ukrepanja v

primerih, ko se ugotovi, da je kakovost pouka na posameznih katedrah slaba, je zelo malo.

Problematika, povezana s poučevanjem, se redno obravnava na svetih letnikov.

Komisija za kakovost pouka MF pripravlja letno poročilo Analiza učinkovitosti študija na oddelku za

dodiplomski študij (priloga). Drugi vir analize kakovosti dodiplomskega pouka so občasne študentske

ankete, ki so obravnavane in sprejete na ustreznih fakultetnih oz. Univerzitetnih organih.

12


SPREJETA IZHODIŠČA POSODOBITVE

Splošni načrt posodobitve dodiplomskega pouka na MF, ki je bil sprejet na seji senata fakultete

novembra 2000 je vseboval naslednje sklepe:

Priprava in uskladitev seznama kliničnih znanj in veščin, ki se jih mora naučiti študent na

dodiplomskem študiju smer medicina in smer stomatologija.

Komisija je bila zadolžena, da izpelje uskladitev vsebin dodiplomskih predmetov. Uskladitev naj bi

potekala v treh korakih:

uskladitev vsebin predkliničnih predmetov med seboj

uskladitev vsebin kliničnih predmetovmed seboj

uskladitev vsebin med predkliničnimi in kliničnimi predmeti (vertikalna koordinacija vsebin);

Predlog sprememb oblik poučevanja: Kurikularna komisija je bila zadolžena, da pripravi

predlog, kolikšen del pouka bo potekal v obliki aktivnih oblik učenja (npr. seminarji, vaje), predavanj

in samostojnega učenja.

Poudarek pri prenovi študija je na metodah poučevanja in ne toliko na formalni razdelitvi ur med

predmeti.

Individualno delo naj bi vsebovalo vsaj 25% celotnega časa (10 ur tedensko). Predavanja naj bi

predstavljala manjši del urnega fonda kot seminarji in naj jih ne bi bilo več kot 15 ur tedensko

Vzpodbujajo se medsebojne povezave med različnimi predmeti (tako horizontalne kot vertikalne),

medtem ko katedre še vedno ohranjajo svojo avtonomijo. Zaradi tega naj bi vsaka katedra pregledala

svoj način poučevanja in svoj program pripravila tako, da bo vseboval:

edukativne smotre predmeta in posameznih sklopov

natančen urnik

način poučevanja

nosilce

morebitno predvideno sodelovanje z drugimi katedrami in inštituti

izpitne teme

študijsko literaturo

načine preverjanja znanja z bonitetami za oprostitev

13


Predlog sprememb urnika dodiplomskega pouka MF, ki naj bi izboljšal povezanost vsebin med

predmeti s komplementarno vsebino.

Uporablja se kreditni sistem. Število kreditov označuje čas, namenjen za učenje. Znotraj kreditnega

sistema predmeti svobodno oblikujejo program. Kreditni sistem predvideva 40-urni delavnik študenta.

Sprejeta je bila naslednja globalna razdelitev pouka (preglednica 1).

Preglednica 1: Globalna razdelitev pouka po letnikih

Predklinika Klinika Stik z bolnikom Javno zdravje Izbirni Krediti

1. Predklinika 1 sporazumevanje Medicina in družba Izbirni 1 60

2. Predklinika 2 Nega bolnika JZ problemi Izbirni 2 60

3. Predklinika 3 Klinika 1 Propedevtika Okolje in zdravje Izbirni 3 60

4. Klinika 2 Življenjski slog Izbirni 4 60

5. Klinika 3 Javno zdravje 5 Izbirni 5 60

6. Klinika 4 Družinska medicina Izbirni 6 60

skupaj 360

Predlog globalne razdelitve pouka upošteva že sprejeta izhodišča in je sestavljen iz treh temeljnih

delov: osnovni kurikulum, ki se stopnjuje od predklinike preko klinike do t.i. clerkshipa (Klinika 4) ,

javnozdravstveni kurikulum ter izbirni kurikulum. Dodatno je v prvih dveh letih stik z bolnikom, ki se

nadaljuje v tretjem letniku s propedevtiko.

14


PREDLOG POSODOBITVE

Na osnovi preštudirane literature, analize stanja na naši fakulteti in pridobljenih izkušenj v dosedanjem

delu, je kurikularna komisija oblikovala predloge, s pomočjo katerih bi lahko izpeljali celovito

prenovo študija.

(1)Sprejemni postopek

PREDLOG 1: Spremembe sprejemnega postopka

Ugotavljamo, da je sedanji način informiranja kandidatov za vpis študija neustrezen. Kandidati nimajo

na voljo nobenega pisnega gradiva, ki bi jim ponudil osnovne informacije o študiju medicine v

Ljubljani, pa tudi sprejem novincev v času informativnega dne bi bil potreben prilagoditve.

Predlagamo, da se oblikuje delovna skupina, ki bi uvedla te spremembe.

Rok izvedbe predloga: študijsko leto 2003/2004

(2)Organizacija pouka

PREDLOG 2: Formalno sprejetje ciljev pouka na MF

Definiranje ciljev pouka predstavlja osnovo vsakega kurikuluma. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani

cilji pouka niso formalno sprejeti in objavljeni, kljub temu, da je cilj pouka praktično vsem

pedagoškim delavcem jasen. Predlagamo, da se cilji pouka formalno sprejmejo in objavijo na spletnih

straneh fakultete tako v slovenščini kot v angleščini.

Kurikularna komisija je že oblikovala predlog ciljev pouka po letnikih za medicino, podobno je treba

narediti za stomatologijo.

CILJ POUKA MEDICINE

Izobraziti diplomanta, da se bo sposoben vključiti v nadaljnji proces samostojnega in vodenega

izobraževanja na področju medicine v katerikoli izmed medicinskih specialnosti, temeljna znanja pa

mu omogočajo nadgradnjo v znanstveno raziskovalnem delu.

15


CILJ POUKA V 1. LETNIKU

Spoznati osnove normalne strukture na ravni celice in človeka

Poznati osnovne biološke, vedenjske in socialne dejavnike zdravja in razvoja bolezni

Poznati mesto in vlogo medicine v družbi

Spoznati in uporabljati biomedicinsko literaturo

Uporabljati knjižnico

Uporabljati računalnik

Spoznati osnove veščine sporazumevanja z bolnikom

CILJ POUKA V 2. LETNIKUSpoznati osnove normalne strukture na ravni celice in človeka (nadaljevanje)

Spoznati molekularne osnove in mehanizme normalnega delovanja človeškega organizma

Spoznati metode obravnavanja javnozdravstvenih problemov

Seznaniti se z osnovnimi principi nege bolnika


Poznati osnove patološke strukture in funkcije čolveškega telesa na vseh ravneh

Poznati veščino pregledovanja bolnika

Poznati vlogo okolja v nastanku in razvoju bolezni


Poznati osnovne klinične predmete po sklopih

Poznati vlogo življenjskega sloga pri nastanku in razvoju bolezni


Spoznati specialna področja klinike, vezana na organski sistem

Spoznati pomen delovnega okolja na nastanek in razvoj bolezni


Integrirati znanje in veščine na konkretnem delu ob bolniku v bolnišnici, ambulanti in na domu.

Rok: študijsko leto 2003/2004

16


PREDLOG 3: Usklajenost zahtevanih znanj1

Vsaka katedra oz. predmet izdela seznam zahtevanih znanj, potrebnih za to, da študent uspešno opravi

predmet. Tako napisane vsebine posameznih predmetov se uskladijo horizontalno ( predklinični

predmeti med seboj in klinični predmeti med seboj) in vertikalno (predklinični predmeti s kliničnimi

predmeti). Usklajene vsebine posameznih predmetov predstavljajo vse znanje in veščine, ki jih mora

študent obvladati pri posameznem predmetu. Vsebine so po sprejetju na senatu MF javno dostopne

(npr. na internetu).

Rok izvedbe: jesen 2003

PREDLOG 4: Sodelovanje med predmeti

Predklinični predmeti že sodelujejo v pouku kliničnih in obratno. To sodelovanje je zaenkrat

neformalno in nikjer evidentirano. Predlagamo, da se že potekajoča sodelovanja evidentira in vključi v

predloge urnikov. Obenem pa je vsak predmet vabljen, da se dogovori s kliničnim predmetom ali

predmeti in sporoči Kurikularni komisji s kakšnim deležem svojih ur želi sodelovati pri pouku

kliničnih predmetov. Priporočena oblika takega sodelovanja so seminarji. Obseg takega sodelovanja

naj bi bil približno 10% ur. Predlagamo formaliziranje povezav, ki bodo razvidne iz programov

predmetov.


1 Usklajevanje zahtevanih znanj se je začelo izvajati pred več kot letom dni. Končano je horizontalno usklajevanje.

17


(3) Urnik

PREDLOG 5: Sprejetje okvirnega urnika

Tako klinični kot predklinični del pouka naj bi se izvedel v obliki tematsko zaokroženih sklopov.

Urnik po posameznih letnikih je prikazan v preglednici 2.

Preglednica 2: Urnik po posameznih letnikih2

Predklinika Klinika/ stik z bolnikom Javno zdravje Izbirni Kreditov1. Anatomija

BiofizikaBiologija celiceBiokemija I

Prva pomoč Sporazumevanje

Medicina in družba

Izbirni 1Poletna praksaTelesna vzgoja

60

2. FiziologijaHistologija z embriologijoBiokemija II

Nega bolnika Veliki zdravstveni problemiStatistika (možno tudi v 3.letmiku)

Izbirni 2Poletna praksaTelesna vzgoja

60

3. Splošna mikrobiologija in imunologijaPatološka fiziologijaPatologija

Propedevtika Okolje in zdravje

Izbirni 3 60

4. SKLOP I: Splošna farmakologija, osnove terapije, preiskovalnih in diagnostičnih metod

SKLOP II: Srce in žilje, Dihala, Ledvica in sečila,

SKLOP III: Prebavila, Endokrinologija in presnova, Hematologija, Skelet in lokomotorni aparat

SKLOP IV: Infekcijske bolezni z epid; Klinična imunologija, alergologija in revmatologija

Življenjski slog

Izbirni 4 60

5. SKLOP I: ŽivčevjeSKLOP II: Koža in podkožjeSKLOP III: Rast in razvoj SKLOP IV: Glava in vrat

Sodna medicinaMedicina dela

Izbirni 5 60

6. Delo ob bolniku: Interna medicina, kirurgija, pediatrija

Družinska medicina

Izbirni 6 60

Za vsak sklop je predvidena nosilna katedra oz. koordinator sklopa.

2 v prvih treh letnikih imajo študenti tudi obvezno telesno vzgojo

18


Predlagamo, da senat sprejme predlagani okvirni urnik in da vodstvo fakultete imenuje koordinatorje

posameznih sklopov, ki izdelajo podrobne programe.

Rok izvedbe: štud.leto 2003/2004

PREDLOG 6: Izdelava natančnega urnika

Po sprejetju globalnega urnika je možno pristopiti k izdelavi natančnega urnika, kjer bi se upoštevale

kadrovske in prostorske možnosti MF. Vrstni red sklopov ni toliko pomemben, v kolikor se izvedejo v

istem letniku. Izdelava urnika upošteva že sprejete usmeritve: zgodnji stik s pacientom, izogibanje

»jahajočim« predmetom in organizacija pouka po sklopih pri kliničnih predmetih.

Uvedba novega predmeta Sporazumevanje v sodelovanju kateder za Psihiatrijo in Družinsko

medicino3

Uvedba poletne praksa v trajanju 5 dni Prerazporeditev ur predmetov v sklopu Medicina in družba4.

Prestavitev predmeta Histologija in Anatomija v celoti v 1. letnik ter predmeta Biokemija 1 v

2. letnik

Velike spremembe v kliničnem urniku

Rok izdelave: štud.leto 2003/2004 (predklinični del) in 2004/2005 (klinični del)

PREDLOG 7: Poenotenje navodil za klinične vaje

Za vse klinične predmete se predpiše enotna oblika pisnih navodil za vaje. Navodila naj bodo

sestavljena iz petih delov: (i) Uvoda (z namenom vaje, priporočeno literaturo in splošnim opisom

poteka vaj); (ii) Seznama veščin s stopnjo zahtevanega znanja posamezne veščine; (iii)Prostora za

vnos anamneze in statusa pregledanih bolnikov; (iv) Izbranih kliničnih primerov za razpravo na vajah

in (v) Evidence študentove udeležbe in opravljanja veščin na vajah.

Namen navodil je poenotiti izvedbo vaj in boljši izkoristek ur vaj.

PREDLOG 8: Novosti pri izbirnih predmetih

Stanje na področju izbirnih predmetov naj bi poskusili uskladiti po enotnih kriterijih, zaradi katerih naj

bi katedre predloge izbirnih predmetov oblikovale na novo v usklajeni obliki. Predlagamo naslednje

kriterije za izbirne predmete:

3 Vsebina predmeta je že sprejeta na seji senata in velja za 2. letnik. predmet je treba prestaviti v 1. letnik4 Predlaga se novi razpored (Biomedicinska informatika (30 ur), Med. deontologija (30 ur); Zgodovina med. (30 ur), Socialna medicina (45 ur); Medicinska terminologija (15 ur)).

19


Izbirni predmet poteka samo v obliki dela v malih skupinah (kot vaja ali seminar), praviloma v

obliki skupnih izbirnih predmetov (t.j. da pri pouku sodelujejo tako učitelji teoretičnih kot učitelji

kliničnih predmetov).

Predmeti od 1. – 6. letnika lahko sodelujejo pri pripravi programov v okviru izbirnega

predmeta Novosti v medicini v 6.letniku.

Raziskovalno delo dodiplomskih študentov medicine in stomatologije, nagrajeno s Prešernovo

nagrado ali priznanjem, se prizna kot opravljen izbirni predmet v obsegu 60 ur

Predlogi naj imajo naslednje elemente:

Predstavitev predmeta:

o Naslov predmeta

o Smer visokošolskega študija (medicina oz. stomatologija)

o Letnik, semester

o Urni obseg predmeta (letnik, semester, predavanja,vaje, seminarji):

o Število študentov, ki lahko vpisujejo predmet

o Nosilec (-lci) predmeta

o Namen predmeta

o Povezanost z drugimi (kliničnimi) predmeti

o Vsebina predmeta

o Študijska literatura

Osnovna

Dodatna

o Obveznosti študentov

o Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja.

Rok izvedbe: pomlad 2004


PREDLOG 9: Uskladitev preverjanja znanja

Predlagamo, da se najprej izdela posnetek stanja na področju preverjanja znanja pri posameznih

predmetih, kasneje pa se oblikujejo enotni standardi preverjanja znanja, ki bi veljali za celo fakulteto.

Preverjanje znanja naj bo takšno, da spodbuja sprotno, aktivno učenje:

V čim večji meri naj bi se uporabile standardizirane metode (upošteva se priporočila strokovnih

izpitnih komisij za izpitna vprašanja i.e. National Board of Medical Examiners), opravlja se v enaki

20


obliki pri vseh predmetih ali sklopih. Vsak sklop ali predmet si izbere svojo kombinacijo metod

preverjanja znanja. Cilj končnega preverjanja znanja je, da večina kandidatov opravi izpit v prvem

roku.

Po vsakem sklopu je predvideno preverjanje znanja in veščin. Ocena je lahko skupna ali ločena po

posameznih predmetih – po dogovoru med inštituti in katedrami znotraj sklopa. Ne glede na število

izpitov (ocen) za posamezni sklop poteka preverjanje znanja posameznih predmetov znotraj istega

sklopa vedno istočasno. Možna je izvedba skupnega izpita za več sklopov istočasno.

Obseg in globina preverjanja znanja med poukom in na izpitih poteka izključno v okviru seznamov

usklajenih izpitnih tem. Velja tudi obratno; pri vsakem predmetu ali sklopu se obravnava samo izpitna

snov.

Sprotno preverjanje znanja mora biti dovolj zahtevno, da se njegova ocena lahko upošteva pri končni

oceni.

Rok izvedbe: konec študijskega leta 2003/2004

PREDLOG 10: Pobuda za državni izpit

Z ustanovitvijo druge medicinske fakultete v Sloveniji se pojavlja potreba po državni uskladitvi znanja

med obema fakultetama. Zato predlagamo, da da MF v Ljubljani pobudo za enoten državni

predklinični in klinični izpit.


(5)Organizacijska podpora

PREDLOG 11: Omogočanje multimedijskega učenja.

Spletna stran MF je nujno potrebna posodobitve, tako zaradi promocije fakultete kot tudi zaradi

podpore študiju. Vsaka katedra bi morala na svoji spletni strani predstaviti svoj program študija,

navodila za opravljanje predmeta in po možnosti študijsko gradivo, ki mora biti študentom prosto

dostopno.

Ravno tako je treba ustrezno okrepiti knjižnico z možnostmi multimedijskega učenja.

21


Predlagamo, da se oblikuje delovna skupina, ki bi z ustrezno podporo vodstva MF izdelela celovito

prenovo spletnih strani MF, ki bi morale biti (vsaj nekatere) tudi v angleščini.

Rok izvedbe: študijsko leto 2003/2004

PREDLOG 12: Laboratorij kliničnih veščin.

Laboratorij za pridobivanje kliničnih veščin je posebna učilnica, opremljena z učnimi pripomočki, na

katerih lahko študentje osvojijo tehniko različnih kliničnih pregledov, še predno se v praksi srečajo s

pacienti. Ta pristop se je izkazal za zelo uspešnega, saj študentom omogoča, da osvojijo veščine,

potrebne za delo s pacienti, že pred tem, ko začnejo delati z resničnimi pacienti in da se vsi naučijo

izvedbe istih veščin in razpoznave vnaprej predpisanih bolezenskih stanj

Predlagamo, da se v okviru MF organizira učilnica kliničnih veščin.

Rok izvedbe: po presoji vodstva fakultete

PREDLOG 13: Zunanji sodelavci

Že sedaj nekatere oblike pouka izvajajo zunanji sodelavci, ki nimajo ustreznega statusa kljub temu, da

opravljajo pedagoško delo in da taki učitelji veščin obstajajo na vseh razvitih medicinskih fakultetah.

Predlagamo, da se preuči možnosti, kako njihovo vlogo formalizirati na ustrezen način.

Rok izvedbe: izdelava predloga: januar 2004

(6)Izobraževanje učiteljev

PREDLOG 14: Dodaten kriterij za izvolitev v naziv asistent

Predlagamo, da se Merila za izvolitve v nazive spremenijo tako, da je pogoj za izvolitev v naziv

asistent udeležba na tečaju iz medicinske edukacije, ki ga odobri medicinska fakulteta. Take tečaje

redno vsako leto organizira fakulteta oz. njena kurikularna komisija.Medicinska fakulteta bi na ta

način vzpodbudila redno izobraževanje s področja medicinske edukacije.

Rok izvedbe: izdelava predloga: januar 2004

(7)Nadzor kakovosti

22


PREDLOG 15: Mednarodno sodelovanje

Predlagamo, da se Medicinska fakulteta v Ljubljani poveže s tujimi medicinskimi fakultetami v

enega od projektov izboljšanja kakovosti medicinskega izobraževanja. S pomočjo takih povezovanj bi

lahko npr. tudi opravljali zunanji nadzor (predstavniki MF iz EU ali predstavniki evropskih združenj

za nadzor kvalitete pouka v visokem šolstvu).

Rok izvedbe: izdelava predloga: študijsko leto 2003/2004

23


OKVIRNI TERMINSKI NAČRT

Izvedba predloga je v nekaterih elementih vezana na roke, ki smo jih člani komisije poskusili

predvideti. Nekatere akcije nimajo opredeljenega roka, ker izvedba ni vezana na določen termin ali

ker gre za trajno delo. Grobo lahko terminski načrt prikažemo na naslednji način:

Študijsko leto 2003/2004:

Vodstvo fakultete imenuje delovne skupine, odgovorne za izvedbo posameznih predlogov, ki

jih bo koordinirala kurikularna komisija

V dosedanji urnik se kot novost uvede stik z bolnikom, konkretno v 2.letniku

Sporazumevanje.

Vodstvo fakultete se odloči, katere predloge bo sprejelo

Vodstvo fakultete imenuje komisije in izvajalce, ki bodo izpeljali posamezne predloge.

Kurikularna komisija na osnovi prejetih gradiv kateder in inštitutov pripravi horizontalno in

vertikalno usklajene izpitne teme

Kurikularna komisija pripravi standarde preverjanja znanja,

Vodstvo fakultete sprejme kriterije kakovosti pouka in način nadzora

Kurikularna komisija pripravi vlogo za prenovo študija na MF za predstavitev na organih

Univerze v Ljubljani,

izvede se formalni postopek sprejetja novega programa.


Prehod na prenovljeni urnik v 1. letniku.


Prehod na urnik po sklopih pri kliničnih predmetih.

24


LITERATURA

[1.] Doyle R. By the Numbers: Health Care Costs, Scientific American, April 1999: http://www.sciam.com/1999/0499issue/0499numbers.html , 6. 2. 2002.

[2.] Imperial College - Candidate Selection:http://www.ic.ac.uk/templates/ug01_depts_med_tx_3.asp?P=1745 , 6. 2. 2002.

[3.] University College Dublin, Faculty of Medicine - Programme Description: http://www.ucd.ie/~medicine/medschool.htm , 6. 2. 2002.

[4.] The Undergraduate Medical Program Lund University: http://www.medfak.lu.se/english/ECTSkatalog.php , 6. 2. 2002.

[5.] Faculty of Medicine of the University of Munich – Study Information: http://www.klinikum-grosshadern.de/db/vorlesung-browse.phtml , 6. 2. 2002.

[6.] The University of Liverpool – Courses: http://wwwcgi.liv.ac.uk/cgi-bin/cgiwrap/labusage/DisplayPlainCourseInformation.cgi?year=2002&file=courses_m/medicine_and_surgery.htm , 6. 2. 2002.

[7.] School of Medicine in English 6-year Programme: http://www.cm-uj.krakow.pl/medschool/6year-program.html , 6. 2. 2002.

[8.] University of Cambridge – Libraries & Museums: http://www.cam.ac.uk/cambuniv/libmuseums/libs.html , 6. 2. 2002.

[9.] DxR Clinician: http://www.dxrgroup.com/ , 6. 2. 2002.

[10.] Scherpbier AJJA et al. The New Maastricht Curriculum. Maastricht 2001.

[11.] Biomedical Sciences (course book). School of Medicine, University of Leeds 2000/2001.[12.] University of Newcastle, Faculty of Medicine - Teaching Skills for Medical & Dental

Teachers: http://medical.faculty.ncl.ac.uk/services/staff_dvpt/aut2k.pdf , 6. 2. 2002.

[13.] Technical & Educational Services Limited: http://www.web-direct.co.uk/tes/ , 6. 2. 2002.

[14.] Rewarding and developing staff in higher education. - A guide to good practice: http://www.hefce.ac.uk/goodprac/reward/default.htm , 6. 2. 2002.

[15.] Quality Assessment Reports. Medicine Index – Subject Overview Report: http://www.qaa.ac.uk/revreps/subjrev/Medicine/Medicine%20Index.htm , 6. 2. 2002.

[16.] Federation of State Medical Borads: http://www.fsmb.org/ , 6. 2. 2002.

[17.] The National Board of Medical Examiners: http://www.nbme.org/nbme/index.htm , 6. 2. 2002.

[18.] Constructing Written Test Questions for the Basic and Clinical Sciences : http://www.nbme.org/nbme/publications.htm , 6. 2. 2002.

[19.] Prenova dodiplomskega pouka na MF: http://www.mf.uni-lj.si/mf/fakulteta/index.html , 6. 2. 2002

25

http://www.mf.uni-lj.si/mf/fakulteta/index.html

http://www.nbme.org/nbme/publications.htm

http://www.nbme.org/nbme/index.htm

http://www.qaa.ac.uk/revreps/subjrev/Medicine/Medicine%20Index.htm

http://www.hefce.ac.uk/goodprac/reward/default.htm

http://medical.faculty.ncl.ac.uk/services/staff_dvpt/aut2k.pdf

http://www.cam.ac.uk/cambuniv/libmuseums/libs.html

http://www.cm-uj.krakow.pl/medschool/6year-program.html

http://www.cm-uj.krakow.pl/medschool/6year-program.html

http://wwwcgi.liv.ac.uk/cgi-bin/cgiwrap/labusage/DisplayPlainCourseInformation.cgi?year=2002&file=courses_m/medicine_and_surgery.htm

http://wwwcgi.liv.ac.uk/cgi-bin/cgiwrap/labusage/DisplayPlainCourseInformation.cgi?year=2002&file=courses_m/medicine_and_surgery.htm

http://www.klinikum-grosshadern.de/db/vorlesung-browse.phtml

http://www.klinikum-grosshadern.de/db/vorlesung-browse.phtml

http://www.medfak.lu.se/english/ECTSkatalog.php

http://www.ucd.ie/~medicine/medschool.htm

http://www.ic.ac.uk/templates/ug01_depts_med_tx_3.asp?P=1745

http://www.ic.ac.uk/templates/ug01_depts_med_tx_3.asp?P=1745

http://www.sciam.com/1999/0499issue/0499numbers.html

Documents

Posodobitev študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani · Web viewV čim večji meri naj bi se uporabile standardizirane metode (upošteva se priporočila strokovnih izpitnih komisij