asopis za pokrajino Posavje, leto XVII, t. 26, etrtek, 19. december 2013Potnina plaana pri poti 1102 Ljubljana

DNEVI POSAVSKE ENERGETIKE

Gospodarstvo, str. 8

V ospredju uinkovita raba energije

BREIKE TUDIJE 4

Zadnja stran, str. 32

Naj ivi Franikov duh!

Naslednja tevilka bo izla 3. januarja 2014!

Posavski obzornik prejemajo vsa gospodinjstva v obinah Krko, Breice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radee in Bistrica ob Sotli.

Na pogovor,str. 3

KATJA ULC, pevka, glasbenica in voditeljica:

Loviti valove, kreniti v prave smeri

SeCO

M d.o

.o., V

rbina

12, K

rko

SUPER POPUST do 35 % BREZPLANA MONTAA

PRI NOVOGRADNJI

SeCO

M d.o

.o., P

E Ch

iipsy

, Vrb

ina 12

, Krk

o

IZ VSEBINE

2 Zakljuek verige realen v letu 2018

4 Brez zbornice bi bili e na slabem

5 18 tiso Posavcev povezali v znanju

6 Za zdravljenje v domaem okolju

8 Ve podpore mladim kmetovalcem

10 Posavci tretje leto brali skupaj

Skupaj v novo,sedemnajsto

Prihajanja in odhajanja so sestavni del vsega ivega in as kot najbolj neumorni so-dnik si pri merjenju pomaga z minutami, urami, dnevi in meseci eprav se zdi, da se as kraja, ostaja leto e ve-dno najpomembneja merska enota, znotraj katere preso-jamo tako o osebnih kot sku-pnih rezultatih.

Izteka se leto, ki nosi v sebi za nekatere rizino te-vilko 13. e bi sodili o svoji dravi, bi teko rekli, da nam je prineslo kaj veliko dobre-ga. Seveda pa ni povsod tako in tudi to leto nas je obda-rovalo z marsiim lepim, o emer smo veliko pisali. Na-sploh je Posavski obzornik, v imenu katerega piem te vr-stice, e od svojega zaetka (15.12.1997) usmerjen pozi-tivno, kar pa ne pomeni, da ne vidimo tudi marsiesa, kar je narobe in kar bi lahko in bi moralo biti bolje tudi v lo-kalnem okolju.

V asu vse vejih pritiskov na Posavje s(m)o e toliko bolj pomembni vsi, ki prispe-vamo k povezovanju znotraj svoje statistine, razvojne in e kake regije. Tega se pre-malo zavedamo, ko preve energije troimo za medse-bojne zdrahe, vasih tudi kot rtev (politinih) ambi-cij posameznikov ali intere-snih skupin. Na to bi morali biti bolj pozorni v trenutkih, ko se doloajo temelji razvo-ja na tem prostoru za nasle-dnje sedemletno obdobje, saj se vasih zdi, da jih pri-pravljamo preve na pamet in predvsem na podlagi krat-koronih (posameznih) inte-resov.

Ne glede na to, kam nas bodo formalno umestili, nas bo veina ostala na tem pro-storu, za katerega razvoj si bomo e naprej prizadeva-li tudi mi. Naa zahvala ve-lja vsem, ki nas redno in radi prebirate, pa tudi organiza-cijam in posameznikom, ki v asopisu vidijo zaupanja vre-dno orodje za doseganje svo-jih ciljev, hkrati pa jih k so-delovanju prepriujejo cilji naega poslanstva.

Kajti kdor je kdaj videl zvezan letnik Posavskega ob-zornika, se je lahko prepri-al, da je to dale najveja, najobseneja in najbolj sli-kovita knjiga o nai pokraji-ni, o tukajnjih krajih in lju-deh. S tevilko 26, ki jo imate v rokah danes, smo zaokroili e estnajsto knjigo. In jutri bomo zaeli pisati novo, se-demnajsto. Sreno! Silvester Mavsar

Drage bralke in bralci, vzemite si nekaj asa in preberite letonjo praznino prilogo z dobrimi eljami, ki vam jih sporoajo gospodarske drube, podjetniki, lokalne skupnosti in organizacije. Vsi ti, hkrati z nekaterimi drugimi, ki jih tokrat sicer ni na naih prazninih straneh, tudi na ta nain izraajo podporo Posavskemu obzorniku ter zagotavljajo, da lahko novice iz Posavja in o Posavju e naprej prihajajo brezplano v ve kot 26.000 potnih nabiralnikov. Hvala jim v naem in vaem imenu! Urednitvo

Ansat * Aristotel * Avto Krka * BDS Sremi * CPT Krko * Cvetliarna Kerin * Cvetliarna Lilija * Cvetliarna ikar * Dimnikarstvo Jelani * Duropack * Ekten * Elmont *

ETr in VS Breice * Eurograden * Evrosad * GEN energija * GKI * Gostilna Ribnik * Gostilna olnir * Graverstvo Ross * Handte-ost * HESS * Hia narave * Hotel Ajdovec * HPG *

IHS * Infra * Ino Breice * Intermarket Breice * Karodi * Kemina istilnica Medved * Kemoplaz * Komunala Breice * KOP Breice * Kostak * Kovis * Kozjanski park *

KS Brestanica * KS Koprivnica * KS Krko polje * KS Leskovec * KS Rono Presladol * KS Senovo * KS Senue * KS Veliki Trn * KS Zakot Bukoek Trnje * KT Trinar * KZ Krko * KZ

Sevnica * Lekarna Breice * Lekarna Krko * Lekarna na Vidmu * Mesni butik Mlakar * Mlin Kati * N.Si * NEK * Numip * Obina Bistrica ob Sotli* Obina Breice *

Obina Kostanjevica na Krki * Obina Krko * Obina Radee * Obina Sevnica * Okulistika Meh * Pacek istilnica * Perutnina Rostohar E * Perutninarstvo Ciglar *

Perutninarstvo Metelko * PGE Krko * Poun * Primo telefonija * PRSTaN * PS * PSK * Radanovi * Restavracija City * RRA Posavje * Rudar Senovo * SD * SDS * Siliko * Sipro *

Sklad NEK * SL ineniring * Strojne intalacije Lokar * C Krko Sevnica * Taxi Glogovek * TEB * Trgovina in servis Ladko Petreti * Valvasorjeva knjinica Krko * VCT Fric & Ramov *

VDC Krko Leskovec * Vipap * Vipso * Vrtnarstvo Neemer * Vzajemna * Zavarovalnica Maribor * ZD Breice * ZD Krko * Zel-en * arn Krko

SRE

NO!

eprav je te dni tudi na Posavje padlo nekaj drobnih sneink in so se temperature spustile pod nilo, na pravo zim-sko idilo e akamo. Zato vam, drage bralke in bralci, namesto pravih sneakov, poiljamo tole prikupno trojko, ki smo jo "sreali" na sevnikem gradu. elimo, da vam kakne druge, tuje ali domae trojke, ne bi preve grenile ivljenja v novem letu 2014. In seveda - lepe praznike! Urednitvo (Foto: Marua Mavsar)

priloga o HE Mokrice

ObvestiloBralce, sodelavce in poslovne partnerje obveamo, da bo zaradi praznikov naslednja tevilka Posavskega obzornika (prva v novem letu) izla dan kasneje, torej v petek, 3. januarja 2014.

Urednitvo

Posavski obzornik - leto XVII, tevilka 26, etrtek, 19. 12. 20132 AKTUALNO

POSAVSKI OBZORNIK (ISSN 1408-5917) asopis za pokrajino Posavje izhaja od 15. decembra 1997 v Krkem.Izdaja ga Zavod Neviodunum. V register medijev pri MK RS je vpisan pod t. 12.

UPRAVANaslov: Trg Matije Gubca 3, KrkoTelefon: 07 49 05 783Telefaks: 07 49 05 781E-pota: uprava@posavje.info

Direktor: Silvester MavsarIzvrna direktorica: Bojana Kunej

UREDNITVONaslov: Trg Matije Gubca 3, KrkoTelefon: 07 49 05 782Telefaks: 07 49 05 781E-pota: redakcija@posavje.info

Odgovorni urednik: Silvester MavsarGlavni urednik: Peter Pavlovi

Novinarji: Peter Pavlovi, Bojana Mavsar, Marua Mavsar, Rok Retelj, Smilja Radi

Sodelavke in sodelavci: Natja Jenko Suni, Marija Hrvatin, Ljubo Motore, Luka ebek, Simon Uri

TEHNINA PRIPRAVAMatja Mirt

TRENJE IN PROMOCIJABojana Kunej, Marua Mavsar,Katarina Jazbec

Telefon: 07 49 05 780Telefaks: 07 49 05 781E-pota: marketing@posavje.info

NAVODILA IN PRAVILAZa tonost podatkov v naroenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. na-roniki. Nenaroenih prispevkov in fotogra-fij ne vraamo in ne honoriramo. Stalia, izraena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izraajo nujno stali-a urednitva.Imetnik materialnih avtorskih pravic avtor-skih del v Posavskem obzorniku so Zavod Ne-viodunum ali avtorji, ki imajo z izdajateljem sklenjene avtorske pogodbe, zato teh del ni dovoljeno reproducirati, distribuirati ali dru-gae uporabljati v trne namene brez ustre-znega pisnega dovoljenja oziroma pogodbe.

Pravilnik o nagradnih igrah v Posavskem ob-zorniku se nahaja na sedeu urednitva.

NAROILAasopis je brezplaen. Pota Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v obinah Krko, Breice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radee in Bistrica ob Sotli. Fizine in pravne osebe ga lahko naroijo po poti, e-poti ali faksu. Plaajo samo stroke po-iljanja, ki znaajo za eno leto oz. 26 te-vilk: za naslovnike v Sloveniji 17 EUR, v Evropski uniji 33 EUR.

PLAILAID za DDV: SI61220388TRR pri banki SKB:SI56 0315 5108 6687 920TRR pri banki NLB: SI56 0298 0025 4398 083

Tisk: Delo d. d. - Tiskarsko sredie, LjubljanaNaklada: 26.500 izvodov

Naslednja tevilka (1/2014) bo izla v petek, 3. januarja 2014.Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 27. december.

POSAVJE Na podlagi podatkov Statistinega urada RS se po posavskih obinah za sklenitev zakonske zveze odloi vse manj parov, razveze pa so v porastu. Tako je bilo v letu 2012 v Posavju sklenjenih 248 zakonskih zvez, najve v obini Kr-ko 95, sledijo obine Breice s 73, Sevnica z 61, Radee s 13 in Kostanjevica na Krki s estimi porokami, v Bistrici ob Sotli pa lani niso imeli poronega obreda. Nasprotno temu so se v Bistrici v minulem letu razli trije zakonski pari, v Kosta-njevici na Krki eden, v Radeah est, v Sevnici 20, v Breicah 36 in v Krkem 38, skupno po posavskih obinah torej 104. Kot je razvidno iz zbranih statistinih podatkov, se je najve zakonskih parov razlo po 25 ali ve letih zakonske zveze in po pet- do devetletnem zakonskem stau. V letu pred tem (2011) je bilo na obmoju naih obin sklenjenih 251 zakon-skih zvez in 78 razvez, medtem ko se je v letu 2010 poroi-lo kar 308 parov, to je 60 ve kot lani, loilo pa se jih je 98. Najve nevest je bilo v letu sklenitve zakonske zveze starih od 20 do 24 let, najve eninov pa od 30 do 34 let. B. M./vir: Statistini urad RS

Porok vse manj, loitev vse ve

KRKO V dananjem popoldnevu se bo na 30. redni seji se-stal krki obinski svet, ki bo v primerjavi z dosedanjimi sejami obravnaval nekoliko kraji dnevni red. Svetniki se bodo na pre-dlog svetnika Vlada Bezjaka seznanili z do sedaj e nerealizi-rani sklepi in nanje vezanimi protokoli v zvezi z izgradnjo odla-galia NSRAO v Vrbini, ki jih je Vlada RS potrdila e (davnega) leta 2007. Po protokolih pristojna ministrstva dolgujejo Obini Krko sofinancerska sredstva za izgradnjo irokopasovnih omre-ij, izgradnjo vrbinske ceste, ureditev komunalne infrastruktu-re, obvoznice Krko, obnovo leskovkega gradu rajbarski turn ter za izvedbo projektov v obini Krko zaradi umeanja odla-galia, to je za izgradnjo komunalne opreme in infrastrukture v poslovnih conah Velika vas, Drnovo in Vrbina. Med drugim se bodo svetniki seznanili tudi z obinskim programom varnosti v obini, v sklopu tega pa z delom medobinskega redarstva, ki je v letonjem letu zabeleil dobrih 500 prekrkov in izdal prek 260 plailnih nalogov. B. M.

Danes zadnja letonja krka seja

KOSTANJEVICA NA KRKI Tudi kostanjeviki obinski svet se bo danes popoldne sestal na zadnji letonji, sicer pa 21. redni seji v tem mandatu. Dnevni red je dokaj kratek, na njem pa so sklep o izdaji soglasja k imenovanju Bojana Boia za vr-ilca dolnosti direktorja Galerije Boidar Jakac Kostanjevi-ca na Krki, sklep o izdaji soglasja k vloitvi zahteve za oceno ustavnosti zakona o davku na nepreminine, sklep o potrdi-tvi narta razvojnih programov za projekt Posavska pajza ter poroilo o opravljeni notranji reviziji v Obini Kostanje-vica na Krki za leto 2012. P. P.

Tudi v Kostanjevici danes seja

RADEE Za dananjo zadnjo sejo v tem letu si je radeki obinski svet zadal obseen, 21 tok obsegajo dnevni red, v katerem izstopa predlog spremenjenega prorauna obine za leto 2014, ki ga je obinski svet sicer potrdil e v decembru 2012. Proraun bo po novem za dobrih 970.000 evrov viji in bo znaal 6,3 milijona evrov, predvsem zaradi sprememb pri izvedbi investicijskih projektov, zlasti tistih, ki so sofinanci-rani z evropskimi sredstvi. Med drugim bo obinski svet od-loal tudi o soglasju k dvigu cen storitev obinskih gospodar-skih slub, to je oskrbe s pitno vodo, zbiranja odpadkov in odvajanja komunalne ter padavinske vode. Po novem naj bi bila mesena polonica za komunalne storitve za trilansko druino in porabo vode 12 m3 v povpreju vija za 1,5 evra. B. M.

Popravki radekega prorauna

Lesnopredelovalna industri-ja v Posavju je strateko po-membna in perspektivna go-spodarska panoga z zadostno koliino domae surovine. Ali znamo in zmoremo krepiti temelje za bolji izkoristek potenciala posavskih goz-dov? je v svojem uvodnem nagovoru spraeval tevil-ne zbrane na posvetu gozdar Joe Prah. tevilne predno-sti, ki jih ima les, je v nada-ljevanju predstavil predse-dnik Sveta za gozdno-lesno verigo prof. dr. Franc Pohle-ven. Gozd in les sta nai ne dovolj izrabljeni bogastvi. Les je surovina, iz katere lahko dobimo vsako snov, je izpostavil.

Svoje poglede na obravnava-no temo so nato predstavili upani oz. predstavniki po-sameznih posavskih obin, ki so bili enotni, da ima Po-savje vse pogoje, da posta-ne center lesnopredelovalne industrije, ki je v preteklosti e dajala kruh mnogim dru-inam. Gozd je najbolja banka. Tega se zavedajo la-stniki gozdov. e se v njem dobro gospodari, je to do-bra banka, je poudaril u-pan Bistrice ob Sotli Franjo

Gozd in les premalo izkorieni dobriniSEVNICA 13. decembra je v sevniki kulturni dvorani potekal posvet z naslovom Za posavski gozd in les, na katerem so eleli postaviti temelje za bolji izkoristek posavskega gozda in lesa, saj naj bi bili to dve naravni dobrini, ki nista dovolj in ustrezno izkorieni. V gozdno-lesno predelovalno verigo bi bili vkljueni vsi leni - od lastnikov gozdov do gozdarjev, odkupovalcev lesa in podjetij ter obin, ki bi bile nosilke priprave razvojnih lesnih programov v partnerstvu z gospodarstvom.

Debelak. Les izkoristimo tako, kot smo ga e znali v preteklosti, je bil spodbu-den breiki upan Ivan Mo-lan. upan Kostanjevice na Krki Mojmir Pustoslemek je opozoril na infrastruk-turo, ki je primerna za im bolji izkoristek gozda oz. lesa. Podupanja krke obi-ne Ana Somrak je menila, da bi bilo lahko Posavje prepo-znavno poleg energetike tudi po lesu. Radee so bile v tu-jini znane po izdelavi otro-kih posteljic iz lesa, je po-vedala direktorica radeke obinske uprave Brigita Sto-

par. Sevniki upan Sreko Ocvirk je predlagal, da po-stanejo obine nosilci pri-prave razvojnih programov v partnerstvu z gospodar-stvom, da bi se lahko razvi-la konkurennost na global-nem trgu.

V nadaljevanju sta mnogo zanimivih misli in idej pri-nesli tudi okrogli mizi in za-kljuna delavnica, na kate-rih se je govorilo o izzivih in prilonostih ter o more-bitnih teavah.Samo ideje niso dovolj, teje tudi rea-liziranost, znanje in inova-

tivnost, je dejal tefan Tera, ki deluje v lesni in-dustriji e 32 let. Poudaril je e pomen srednje ole v Sevnici, ki se trudi ohranja-ti ve kot 140-letno tradici-jo lesarstva v Sevnici in v Po-savju. Ob tem je direktorica C Krko-Sevnica in ravnate-ljica S Sevnica mag. Alenka uraj Balog dejala, da bi lah-ko postala sevnika srednja ola kompetenni center le-sarskega izobraevanja v Po-savju. Kamil Kroelj je me-nil, da je v lesnopredelovalni verigi dovolj prostora tako za lastnike gozdov kot predelo-valce in trgovce v povezavi z izobraevalnimi in razisko-valnimi intitucijami. Gozdar Joe Mori, ki je na okrogli mizi sodeloval kot predstav-nik Zveze lastnikov gozdov, je povedal, da deluje v Slo-veniji 11 lokalnih drutev, a Posavje e nima nobene-ga drutva lastnikov gozdov. Pred sabo imate zelo resen poslovni primer, ki se v praksi razvija deset let. Potreben je as, pogovori in dolgoro-en skupen cilj, je zaklju-ila povezovalka posveta Za posavski gozd in les Violeta Bulc. Smilja Radi, foto: L. M.

Na posvetu so predstavniki posavskih obin in organi-zacij podpisali posebno listino o skupnem partnerstvu gozd les.

Kot je povedal Silvester Jer-i iz drube HESS, je po pre-jemu pozitivnega stalia Hr-vake za prietek gradnje HE Breice, v energetskem delu ocenjene na 118 milijonov evrov, v marcu 2014 potreb-no le e okoljevarstveno so-glasje, ki bi ga Agencija RS za okolje morala izdati najka-sneje januarja 2014. Stvar se je asovno nekoliko za-vlekla zaradi ezmejnega po-stopka, ki je trajal dlje, kot smo nartovali. Priakujem, da bodo tudi nosilci urejanja prostora im prej podali so-glasje in da bodo razumeli, da gre za kompromis, je dodal direktor HESS Bogdan Barbi, v tem smislu pa so oblikovali tudi sklep odbora. Kot je po-vedal Aljoa Preskar iz pod-jetja Infra, je v teku projek-tiranje vseh ureditev ob HE Breice, potrjena je tudi nji-hova finanna konstrukcija, ki znaa 173 milijonov evrov, tako da naj bi akumulacijski bazen prieli graditi e v na-slednjem letu. Za HE Mokrice, katere gradnja naj bi se pri-ela leta 2015, je pripravljen elaborat razmejitve infra-strukture, ki aka na potrdi-tev Ministrstva za kmetijstvo

Zakljuek verige realen v letu 2018SEVNICA Po polletnem premoru se je 16. decembra v sevniki kulturni dvorani sestal Odbor za HE na spodnji Savi. Ob jubilejni 30. seji in ob 15-letnici zaetka resnih pogovorov o gradnji spodnjesavske ve-rige hidroelektrarn so se lani odbora skupaj s tevilnimi gosti iz vrst posavskih obinskih uprav, ener-getskih, projektantskih in gradbenih podjetij ter ministrstev spomnili zgodovine posavskega projekta stoletja in podelili zahvale najzaslunejim zanj, nato pa pregledali aktualno stanje in teave.

in okolje, nato pa bi lahko pri-eli s potrebnimi razpisi. Elek-trarna seveda ne bo zgrajena v zakonsko doloenem roku, to je letu 2016. Kot kae, se bomo drali roka, ki je bil za-stavljen leta 2002 to je do leta 2018, kar je realna letni-ca, je ocenil Barbi.

Ob pregledu realizacije infra-strukturnih ureditev na obmo-jih posameznih elektrarn je sevniki upan Sreko Ocvirk, pri tem pa ga je podprl tudi poslanec Toma Lisec, izra-zil zaskrbljenost, ker e ve-dno noben dravni prostorski nart ni zakljuen v celoti. V sevniki obini je peree zla-

sti vpraanje ukinitve nivoj-skih eleznikih prehodov, za kar bi bilo potrebno bolj-e sodelovanje eleznike-ga, cestnega in energetske-ga sektorja, k emur jih je s sklepom pozval tudi odbor. Udeleenci seje so se sezna-nili tudi s hrvakim projektom Zagreb na Savi, v okviru kate-rega nartujejo tri veje HE (Podsused oz. Zaprei, Pre-ko in Sisak) ter tiri manje HE skozi Zagreb. Seji je sledil e sveani podpis 36,5 milijona evrov vredne pogodbe o do-bavi turbin in generatorjev za HE Breice med drubo HESS d.o.o. (zanjo Bogdan Barbi) in konzorcijem Litostroj Kon-

ar (zanj dr. Drago Fabijan) ter podizvajalci.

V sveanem delu seje, ki ga je vodila Jelka Trinar, so pred-sednik odbora Niko Galea, predsedujoi Svetu regije Po-savje Mojmir Pustoslemek in sevniki upan Sreko Ocvirk podelili zahvale za prispevek k izgradnji verige HE na spo-dnji Savi. Prejeli so jih: Franc Bogovi, Ana Vurnek, mag. Andrej Vizjak, Posavsko dru-tvo seniorjem menederjev in strokovnjakov, predstavni-ki nekdanjih in aktualnih mi-nistrstev, Direkcija RS za ce-ste, Savaprojekt Krko, Jelka Hudoklin in Niko Galea. Ob tem so se spomnili tudi za-slug preminulih v tragini ne-srei pri HE Blanca Kristijana Janca, Janija Zemljaka in Ma-teje Konajzler. Ocenjujem, da je odbor delal zelo dobro, lahko pa bi bili rezultati tudi bolji, vendar so krivci za to drugje, ne v Posavju. Zamu-de pripisujem predvsem za-konskim aktom, ki so v veliki meri neivljenjski, in mnogim dravnim uradnikom, ki so ve-likokrat sami sebi namen, je delo posavskega odbora oce-nil Galea. Peter Pavlovi

Bogdan Barbi in dr. Drago Fabijan pri podpisu pogodbe

BISTRICA OB SOTLI Bistriki obinski svetniki in svetnice so 17. decembra opravili 23. redno sejo v tem mandatu. Med drugim so potrdili odloka o oskrbi s pitno vodo ter o odvaja-nju in ienju komunalne padavinske vode na obmoju ob-in, kjer te dejavnosti opravlja podjetje OKP Rogaka Slati-na, ter nove cene komunalnih storitev, usklajene z dravno uredbo iz konca leta 2012. Po novem bodo uporabniki, ki so prikljueni na javno kanalizacijsko omreje, plaevali tudi odvajanje padavinskih odpadnih voda s streh, kjer ni javne kanalizacije, pa storitve, povezane z greznicami in malimi i-stilnimi napravami. Potrdili so tudi znianje ekonomske cene vrtca iz 414 na 402,6 evra ter doloili ceno storitve pomo druini na domu za leto 2014 16,52 evra/uro, pri emer jo bo obina subvencionirala z 11,53 evri, 5 evrov pa je stroek uporabnika (ob nedeljah in v nonem asu bo storitev 40 %, ob praznikih pa 50 % draja). P. P.

V Bistrici potrdili nove cene

Posavski obzornik - leto XVII, tevilka 26, etrtek, 19. 12. 2013 3NA POGOVOR

Marua Metelko, Krko: Letonja okrasitev Krkega mi je zelo ve, saj je drugana kot prejnja leta. Lahko pa bi okrasili malo ve-ji del Krkega. Okrasitev je bila bolj pestra prejnja leta in zdi se mi, da bi lahko bile okrasitve malo bolj varne. Zelo rada poskr-bim, da imamo vsako leto na hii luke, okra-

sim pa tudi smrekico, ki je na koncu polna bunkic, seveda pa ne pozabim tudi na luke.

Denis Jelaevi, Sela pri Dobovi: Videl sem praznine okrasitve v Breicah in Krkem, ki se mi zdijo dovolj pestre in ravno pravnje. Prejnja leta so bile bogateje in razkonej-e. Tudi glede varnosti nimam pripomb, saj so danes bolj kot ne e vse luke opremlje-ne z varnimi arnicami. Doma ne pretirava-

mo z okrasitvijo. Ko enkrat vloimo denar v praznino okra-sitev, jo imamo zagotovo za deset let.

Martin nidari, Krko: Meni je december enak vsakemu drugemu mesecu, saj se me praznina evforija ne dotakne. Prav pa se mi zdi, da okrasijo tudi mesta, ker je topleji obutek, ko se konuje leto. e posebej mi je ve, e zapade v tem asu kaj snega. Tudi sam sicer okrasim dom in postavim jaslice.

Je pa vse postalo preve potroniko in nekatera mesta pre-tiravajo, medtem ko mnogi nimajo niti za hrano.

Rihard ernigoj, Sevnica: Letonja pra-znina okrasitev, ki jo ponuja Sevnica, je simpatina in prijetna. e sploh dekorativ-ni svetlei okraski v obliki jabolka, ki izre-dno domiselno simbolizirajo sevniko voen-ko. Za okrasitev svojega doma pa porabiva z eno minimalno, saj se izogibava vsem ume-

tnim kitajskim okraskom in podobni navlaki. Ljubi so nama okraski, ki jih ponuja narava.

Tudi Posavje je zajel t. i. veseli december z vsem svo-jim bliem. Tokrat smo sogovornike spraevali, kaj me-nijo o prazninih okrasitvah posavskih mest in krajev - so dovolj pestre in bogate, bi lahko bile bolj razkone ali bolj varne? Pa tudi, koliko pozornosti in denarja na-menijo praznini okrasitvi svojega doma.

anketa

Smo razkoni ali varni?

Krko povezuje s toplino druinskega kroga, Ljublja-no s svojim vsakdanjim tem-pom in nenehnim ustvarja-njem, New York s prelomnico v glasbenem izrazu in osve-ujoo svobodo, Mehiko z in-tuitivnostjo in odloitvijo, da je glasbena pot njena pot. Ta pot se potrjuje poasi in z de-lom: leta 2005 je prepriala vodje newyorke New School in zazvenela v tudiju jazza, tri leta kasneje izdala svoj prvi album z naslovom Mila, kjer je uglasbila poezijo Mile Kai, letos predstavlja nov album Twisted Delight, ki je s posameznimi videospoti nav-duil poznavalce na MTV glas-beni televiziji, kar ji je pri-sluilo astno nominacijo za Best Adria Act. Kaj vse nam bo priarala v naslednjih le-tih? Pustimo se presenetiti. In preseneenja ji gredo do-bro od rok. Tako strastno, kot se loteva glasbe, se ovija tudi v literaturo. Voditeljica od-daje Knjiga mene briga stresa naslove in junake kot iz roka-va. Glasba, knjige in veliko, veliko ustev.

Hitim in norim, da me ulo-vi tvoja topla varna pot , pravi pesem Na poti domov, avtorja Nina de Glerie, s ka-tero si zmagala na Festiva-lu slovenskega ansona leta 2011. Te pot vekrat pripe-lje domov, v Krko?Vsaj enkrat na mesec pridem na obisk k starem. Vasih od-poit, vasih pae spremeni-ti okolje in videti domae. Si-cer me na otrotvo v Krkem veejo res lepi spomini, to je bilo eno najlepih obdobij v ivljenju. Zelo dobro se spo-minjam vrtca v starem delu mesta, prizorov iger, vzgo-jiteljice s harmoniko, pe-kli smo kostanj, jedli evro-krem, peli, plesali ... Ko si majhen, je vse veliko in svet je tvoje dvorie. Tudi osnov-noolsko obdobje je v zelo le-pem spominu, odraala sem pa v srenih 80-ih, bili smo Titovi pionirki, Jugoslavi-ja je dala svoj peat. Svoje prve pevske korake sem nare-dila na odru Kulturnega doma v zboru, veliko je bilo nasto-pov in recitalov za najrazli-neje praznike. Lepi asi so bili, polni topline, radosti.

Pot te je najprej peljala v Breice ... na naravoslovno gimnazi-jo in potem dalje na tudij sociologije kulture in nem-kega jezika s knjievnostjo v Ljubljano. Leta 2006 pa se mi je ponudila prilonost tudija petja v New Yorku.

V New Yorku si tudirala na eni najbolj znanih aka-demij, The New School, kjer si obiskovala program Jazz & Contemporary Mu-sic (jazz in sodobna glasba). Kakno je bilo to obdobje?Tam sem preivela dva seme-stra, leta 2006 in 2007. To je bila uresniitev sanj v vseh pogledih, obutki pa takni, kot so obutki otroka, ko pri-de v tovarno sladkarij. New York je res mesto entuziaz-ma, v zraku je nenehno nav-duenje nad ivljenjem, pa ne na kiast nain. Vse tako

Katja ulc, pevka, glasbenica in voditeljica oddaje Knjiga mene briga:

Loviti valove, kreniti v prave smeriKRKO - Nekateri ljudje ti pa vlijejo obutek, da si v pravem asu na ravno pravem mestu. Takna je Katja ulc. Oarljiva in vznemirljivo razgledana, a hkrati skromna enska. Kranko, ki od tudija da-lje ivi v prestolnici in vsake toliko domovanje preseli na druge konce sveta, smo skozi leta njenega ustvarjanja spremljali kot voditeljico, pevko, plesalko, avtorico besedil in e marsikaj.

hitro in gladko kroi, da je ves as pozitivnost v zraku, preprianje, da lahko zavi-je za vogal stavbe in srea nekoga, ki ti ali zelo polep-a dan ali obrne ivljenje, in to dri. Sama sem pred od-hodom imela rahle zadrke do amerike vznesenosti, ki jo poznamo iz kaknih nada-ljevank, ampak bila sem pri-jetno preseneena.

S kaknimi ljudmi si tam kriala korak?Predvsem sem bila v skoraj-da privilegiranem okolju, ob-

kroena s udovitimi, talen-tiranimi mladimi glasbeniki in izjemnimi mentorji, ki so tudi kot osebnosti navdihujo-i. Gotovo je doivetje me-sta drugano, e tudira ali pa se bori za vsakdanje pre-ivetje. Sicer so Newyorani zelo odprti ljudje, komuni-kativni, druabni, pozitivni, vedno pripravljeni pomaga-ti ali izrei kompliment. Ni take ivnosti, pravzaprav sem nekaj asa sama malo izstopala po svojih reakci-jah. Si na primer iven, ker sede na napaen metro in povzdigne glas, ko sprauje za smer - pa te hitro umirijo s pogledom. Presenetilo me je, kako toplo, vljudno, so-utno sobivajo drug z dru-gim. ivljenje tam sicer ter-ja veliko birokracije, vize in podobno, tako da si oitno nisem dovolj mono zaele-la iveti tam, e bi pa si, bi najbr nala tudi pot.

Sedaj glasbeno najve ustvarja z DJ Pierom, so-delovanje ti je prineslo tudi nominacijo glasbene televi-zije MTV. Ti to odpira ka-kna nova vrata?Zelo sem bila vesela nomina-cije, to vsekakor doivi kot zelo lep kompliment. Nai generaciji MTV najbr pome-ni ve, z njim smo odraa-li, spominjam se, ko je priel na zaslone in je to nekaj po-menilo. Danes je al name-sto glasbe skorajda ve rea-lity showov. Kljub temu smo bili veseli, dober obutek je, ko nekdo drug, od nekje da-le, opazi tvoje delo in ga nagradi. Ne vem pa, kaj vse bi to lahko potegnilo za sabo,

zdi se mi bolj neka pozitivna referenca. Ker glasbeni posel je pa kot vsak posel, poln razlinih pravil in poti. Da-nes je mono je vse, imamo povprene glasbenike, ki so dobri poslovnei, in vrhunske glasbenike, ki jim promocija ne lei. In takne, ki so dobri na obeh podrojih. Nagrada ali pa dober album lahko od-pre vrata ali pa tudi ne, za-gotovo pa raziri krog poslu-alstva, kar je lepo. Sicer ni nekih gotovih pravil za od-piranje vrat. Jaz stremim k temu, da dela dobro, pre-

dano, iskreno, da si ne posta-vlja mej, ker je vse mogo-e, in da si v pravem asu na pravem mestu (smeh).

Kako nastajajo videospoti?Ti spoti so se preprosto zgo-dili. Res da sem razmilja-la o njih, ampak usoda te nekako pripelje do takih, ustvarjalnih ljudi, s kateri-mi se zauti. Za Miho Kni-fica, ki je ustvaril videospo-ta I Love You You Scream in There Will Be Boys, sem naj-prej izvedela od Borisa Ca-vazze, e da je zelo pose-ben in res talentiran. Potem sem se ez as sreala z Mi-hovo punco, ki je kostumo-grafka in me je povabila na modno revijo, ki jo je Miha reiral. Takrat je ravno delal film po stripu Lovec oblakov, kar me je e po naslovu zelo pritegnilo. Miha je res geni-alen, ko je dobil komad, je v petnajstih minutah razloil, kaj in kako bi naredil. Stvari so se poklopile, kot se mi pogosto zgodi, pravi ljudje smo se sreali. Letos pole-ti smo posneli tudi tretji vi-deospot, tega je reiral Saa Hess in bo premierno pred-vajan predvidoma spomladi. Vsakemu reiserju puam popolno svobodo, pomemb-no mi je, da jim je komad res ve in da jim sproi do-miljijo, vsak me preseneti z idejo in potem se dopol-njujemo.

Izvaja in interpretira naj-razlineje zvrsti, od an-sonov, jazza do urbanega popa. Kaj pa poslua? Oh, ogromno razlinih stva-ri, odvisno od razpoloe-

nja. Veino asa imam glas-bo ob sebi, tiino obiajno le v naravi. Glasba loveka ob-navlja, regenerira, pomla-juje, zdravi. Zjutraj veliko-krat posluam ploo Ravija Shankarja in Philippa Glas-sa, ko pride zima, dostikrat recimo posluam Adele. Te-ko izpostavim le nekaj njih, ker se repertoar nenehno menja.

Posavski glasbeni in drugi talenti ste kar opazno obe-leili slovensko sceno za-dnjih let - ledino so orale televizijke - Bernarda arn, Tamara Vonta, Alenka Mirt, potem so tu mnogi glasbe-niki, od Nue Derenda do Leeloojamais in obilo dru-gih, v zabavnih programih tudi Godler, Slakonja Si imela prilonost s katerim e sodelovati?Ne, z veino natetih e ni-sem imela prilonost nepo-sredno sodelovati, z Bernar-do sva se e sreali na odru, e najvekrat sodelujem z Breianom Matejem Filip-iem, ki deluje kot reiser in scenograf prireditev, pa z vokalistko Tjao Fabjani iz Brestanice, ki je uglasbila nekaj pesmi na albumu Mila. Je pa med vsemi nami, ko se sreamo, neka domanost v pogledu in med sabo vemo, da smo iz istega konca, gle-de sodelovanja pa nikoli ne ve, morda se kdaj kaj zgodi. Je pa res zanimivo, da ima-mo veliko talentiranih lju-di iz naega konca in to tudi ostali opaajo. Predvsem ko-mentirajo, da imamo cel kup dobrih glasbenikov, kar radi pripiejo arenju nuklear-ke (smeh). V resnici pa gre najbr to dejstvo v doloe-ni meri pripisati tudi dobri glasbeni oli in orkestrom.

Kje vzbrstijo ideje za sklad-be in besedila?Glasba nastaja veinoma pri meni doma v mojem lju-bljanskem stanovanju/ate-ljeju, z visokimi stropovi, z dobrim hinim duhom, s po-gledom na Ljubljanico. Sama posnamem demo in besedi-la doma, potem pa grem pe-sem v studio dokonat. Ideje lovim povsod, na sprehodih, v avtu, tudi v bazenu, kadar grem plavat. Prvi as, ko se rojevajo ideje, ko nastaja prvi demo, ima najveji ar, v studiu potem vse lepo obli-kuje, nadgradi, pri koncer-tih v ivo pa se mora, da res uspejo, veliko stvari sestavi-ti, prostor, zvok, poutje na odru, poutje publike. Ko se vse povee, je to res udo-vit obutek. Ko enkrat oku-si, kaj vse ti glasba daje, ne more ve stran.

Izvajanje v ivo te je nav-dihnilo tudi v Mehiki?V Mehiki je iva glasba ve-liko bolj prisotna v vsakda-njem ivljenju, veliko je mu-ziciranja, ez dan na ulicah ter zveer v klubih in barih. Tudi koncertiranje je v tistih krajih zelo hvaleno, ker je publika zelo odprta, hitreje se povee. Glasba v ivo je meni zelo pomembna, ve-lika razlika je med koncer-tom, etudi igrata samo dva

v kotu bara, ali pa odme-vanjem ene in iste radijske postaje iz zvonikov, kot se dogaja v mnogih lokalih. V veino lokalov zaradi tega sploh ne stopim in da v pre-stolnici drave ni jazz klu-ba, je tudi velik minus. To-rej v krajih Latinske Amerike dajejo prednost ivi glasbi, eprav to gostincem in glas-benikom ne prinaa nekega zasluka, ampak vedo, da s tem delajo nekaj dobrega, zase in za druge.

Kako pa si stopila pod tele-vizijske lui?Prvi koraki so bili povsem spontani, to je bilo leta 1998. Moja prijateljica Ve-sna Milek je neko obdo-bje urednikovala na Gajba TV. Takrat nisem imela ka-kih televizijskih ambicij, Vesna pa mi je ves as go-vorila, da imam televizij-ski obraz. In tako sem neke-ga dne ravno prila z morja, ko me je poklicala in pove-dala, da potekajo avdicije in naj se pridem pokazat. Neo-bremenjeno sem se tja res odpravila, se postavila pred TV boben, sproeno prebra-la besedilo iz bobna in jih oitno prepriala, izbrali so mene in e sovoditelja Bla-a, za vodenje oddaje iva, ki je pokrivala dnevne novice za mlade. Delala sva tri me-sece, potem pa je bila ta te-levizija ukinjena, a izkazalo se je, da je to oddajo videlo veliko pravih ljudi, med nji-mi me je opazil in si me za-pomnil tudi Andrej Blatnik, ki me je kakni dve leti kasne-je poklical, e me e zanima delo na televiziji. Povabil me je k snemanju oddaje Knjiga mene briga, ki jo vodim e dobrih enajst let, pravkar

smo izvedeli, da bomo vsto-pili tudi v trinajsto leto.

Bodo knjige ostale nepogre-ljivi rekviziti na naih no-nih omaricah ali pa bodo svojo usodo delile samo e v antikvariatih?Oh, knjige bodo vedno osta-le. Kindli, elektronski bralniki so praktini, ko ti na primer ni potrebno nositi na dopust cel kup knjig, ampak jaz pa spadam med tiste, ki e ve-dno s sabo nosimo papirna-te knjige in jih bomo e na-prej. Literatura je del mene, knjige so prijateljice, uite-lji in vodniki in dober spomin me vodi vse do prve knjige iz Valvasorjeve knjinice, kjer se je vse zaelo. December je tu, Katja. Predvsem si zasedena z na-stopi na zasebnih zabavah. Kako doivlja ta mesec?December je predvsem zelo ustven as, kar gre v obe skrajnosti, veliko je vese-lja, pa tudi alosti, e se ozrem naokrog. Je tudi as razmiljanj in hvalenosti, kaj vse se je zgodilo v pre-teklem letu in kaj e pri-haja. Glede nartov in pri-hodnosti nekako delam po intuiciji. Skuam loviti va-love, se spoznavati in pove-zovati s pravimi ljudmi, kre-niti v prave smeri, posluati sebe in svoj glas, ki ti govori, kaj je in kaj ni prav. Veliko je izzivov, leto 2014 bo za-znamovano tudi z novimi so-delovanji, singli, spoti, kon-certi. elim si predvsem im ve kvalitetnega povezova-nja in ustvarjanja, zdravja in zadovoljstva v meni in lju-deh okoli mene. Marua Mavsar foto: Peter Giodani

Katja ulc

Posavski obzornik - leto XVII, tevilka 26, etrtek, 19. 12. 20134 IZ NAIH KRAJEV

KRAJEVNA SKUPNOST MESTA KRKOCK 23, 8270 Krko,

Tel: 07 49 22 741, GSM: 031 363 235, Faks: 07 49 04 880e-pota: ks.krsko@siol.net, www.ks-krsko.si

Novi KODA Rapid Spaceback: e za 10.999 .

Novi KODA Rapid Spaceback.

1% KODAZA 1%NA MESEC

1/2 POL ZDAJ,POL EZ3 LETA

4+ JAMSTVO4PLUS

Bohorieva ulica 10 8270 Krko

T.: 07/49-02-120 www.avtoline.si

Voilo

Dnevi veselja, upanja, sree so pred nami.

Dnevi, ko se za hip ustavimo, pogledamo nazaj

in se zazremo v prihodnost.Ko se zavemo bolj kot

kdajkoli, kdo smo,kaj potrebujemo in esa si elimo.

Spotovane obanke, spotovani obani in poslovni partnerji!Ob iztekajoem se letu se vam zahvaljujemo za sodelovanje, vam elimo prijetne boine praznike in naj vam zadnje decembrske minute odnesejo vse tisto, kar elite za vedno pozabiti, prvo januarsko jutro pa naj vam prinese le dve besedi:

sreno in zdravo v letu 2014!Joica Mikulanc,

predsednica Sveta KS mesta Krko

PopravekV prejnji tevilki Posavskega obzornika je prilo na str. 4 v lanku Najmanje v najvejem mestu do napake pri na-vedbi avtorja fotografije. Avtorica fotografije je namre Mar-gita Sinti (Etnoloko drutvo Prforcenhaus).

KRKO Statistini podatki Policijske uprave Novo mesto o na-silju nad enskami na obmoju posavskih obin kaejo na e-dalje ve obravnavanih primerov tovrstnih kaznivih dejanj, je na javni tribuni, ki jo je v sklopu mednarodnih dni boja pro-ti nasilju organiziral Zavod Emma, povedala predstavnica po-licijske uprave Ksenija Romih.

To sicer ne pomeni, da je nasilja ve kot v preteklosti, pa pa, da se mu posvea ve pozornosti, je dodala Romihova, ki je si-cer prepriana, da je policija v zadnjem desetletju na tem po-droju naredila velik napredek. Kot zelo uinkovit ukrep se je po njenih besedah v zadnjem asu izkazala zlasti prepoved pribli-evanja, ki so jih v lanskem letu na obmoju posavskih policij-skih postaj izrekli kar 50. Opozorila je e na dolgotrajne postop-ke na sodiih, zaradi katerih rtve nasilja pogosto odstopijo od pregona, nasilne pa dejanje ponovi.

eprav je Romihova poudarila, da ukinitev PU Krko oz. njena pripojitev k PU Novo mesto nima negativnih posledic glede dose-gljivosti policistov za rtve nasilja, je regijska koordinatorica za obravnavo nasilja v druini v Posavju Sonja ugi menila druga-e: Kljub vsem prizadevanjem policistov se dejansko vendarle pozna, da policijska uprava ni v regiji. Policijske postaje so za-sute z delom, kriminalisti so le bolj usposobljeni za tovrstne na-loge. Posledica tega je, da se veliko ve zadev obravnava le z odhodom policista na teren in izrekom denarne kazni, manj pa je izreenih ukrepov prepo-vedi priblievanja in manj asa za posvetovanja med policijo in centri za socialno delo.

Kot je e poudarila ugieva, po letonji spremembi zako-nodaje policija ne preganja ve groenj in mora predlog za pregon dati rtev sama, e pa na glavni obravnavi odsto-pi od pregona, mora kriti stro-ke postopka, razen e se z iz-vajalcem nasilja dogovorita drugae, kar pa je malo ver-jetno. To je korak nazaj gle-de na leta 2008 sprejeto spre-membo kazenskega zakonika, s katero je bilo nasilje v drui-ni okvalificirano kot samostoj-no kaznivo dejanje, je menila ugieva. S tem drava eda-lje ve primerov prepua rtvi sami, pa tudi na centrih za so-cialno delo utijo dodatno od-govornost, ali rtve napotiti na prijavo, saj ne vedo, ali bo r-tev zdrala dolgotrajne, lahko tudi veletne postopke. Kot je e poudarila, v Posavju pogre-ajo ve nevladnih organiza-cij, ki bi poleg Zavoda Emma, Zakonskega in druinskega in-tituta Novo mesto z enoto v Krkem, Druinskega intituta Zaupanje in drutva Izvir (so)delovale na tem podroju. Peter Pavlovi

Pozna se, da PU ni v regiji

Regionalna razvojna agencija Posavje je objavila

Javni poziv Podjetno v svet podjetnitva 2014 Spodnjeposavska razvojna regija

(Obina Bistrica ob Sotli, Obina Breice, Obina Kostanjevica na Krki, Obina Krko,

Obina Sevnica in Obina Radee)

Za deset udeleencev Ciljna skupina so osebe s podjetniko idejo,

imajo vijo, visoko izobrazbo, magistrski ali doktorski naziv in so vpisane v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje

Zunanjega mentorja Zunanji mentor - senior, ki bo 4 mesece

delal z udeleenci na uresniitvi njihove podjetnike ideje. Kandidati vlogi priloijo ivljenjepis in program dela z udeleenci

Za dva koordinatorja Kandidati z univerzitetno ali 2. stopnjo

bolonjske izobrazbe

Rok za prijavo: 30.12.2013, do 14. ure.

Ve informacij in razpisni pogoji so na voljo na spletni strani Regionalne razvojne agencije Posavje: www.rra-posavje.si; dodatne informacije: Nataa terban Bezjak, vodja projekta, natasa.sterban.bezjak@rra-posavje.si; telefon: 07-488-10 51; mag. Nataa erbec, notranja mentorica, natasa.serbec@rra-posavje.si; 07-488-10-46.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 2007-2013,

1. razvojne prioritete: Spodbujanje podjetnitva in prilagodljivosti, 1.2. prednostne usmeritve: Usposabljanje in izobraevanje za konkurennost in zaposljivost. Operacijo

delno financira Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti.

Na Vranskem je pod geslom Kranski demokrati. Odgovor za prihodnost. potekal 7. kongres Nove Slovenije kranskih de-mokratov, ki se ga je udeleilo ve kot 400 delegatov in gostov iz vse Slovenije. Stranka je na kongresu soglasno spremenila svoje ime v Nova Slovenija kranski demokrati. Kranska demokra-cija se tako po ve kot 13 letih tudi formalno vraa v slovenski politini prostor. S spremembo imena NSi e bolj jasno sporoa, da ima kranska demokracija v Sloveniji in predvsem v Evro-pi zelo pomembno vlogo. Predsednica stranke Ljudmila Novak pa je na kongresu poudarila, da kranski demokrati stavijo na delo, potenost in odgovornost, na temeljne etine in kranske vrednote, ki jih ne more nadomestiti tiso zakonov in predpisov.

Kongres NSi kranskih demokratov

KRKO - Regionalna razvoja agencija Posavje je 16. decembra za kandidate pripravila predstavitev novega razpisa operaci-je Podjetno v svet podjetnitva, ki se iztee 30. decembra. Skupina izbranih desetih posameznikov do 35. leta starosti, ki imajo zakljueno vijo ali visoko izobrazbo, magistrski ali doktorski naziv in so vpisani v evidenco brezposelnih oseb,

bo priela s tirimesenim podjetnikim izobraevanjem v mesecu januarju v prihajajoem letu. V obdobju izobrae-vanja, ko bodo zaposleni na RRA Posavje, bodo z individu-alnim in skupinskim delom pod vodstvom mentorjev RRA in zunanjih predavateljev razvijali in nadgrajevali podjetniko idejo, s katero se bodo prijavili na razpis, saj je konni cilj samozaposlitev, zaposlitev v lastnem podjetju ali pri drugem delodajalcu. B. M.

Nov poziv v svet podjetnitva

Vodja projekta za Posavje Nataa terban Bezjak in no-tranja mentorica mag. Nataa erbec

Priznanja za 15 let nepreki-njenega delovanja so prejeli: Slavko Bec, Vladimir Cokan, Janez Debenc, Drago Dolin-ek, Jelena Kumar, Miran Kunek, Ale Prijatelj, Alojz Stegenek in Anton Vovk. Prejemniki bronaste plake-te za 20 let neprekinjenega opravljanja obrtne dejavno-sti so postali: Iztok Bence, Marjan Guli, Mirko Hribar,

Brez zbornice bi bili e na slabemSEVNICA - V sevniki kulturni dvorani je 6. decembra potekalo prednovoletno sreanje lanic in lanov Obmone obrtno-podjetnike zbornice Sevnica, kjer so podelili tudi jubilejna priznanja za dolgoletno in neprekinjeno opravljanje obrtne dejavnosti.

Anton Jazbec, Milan Jeras, Slavko Klavar, Peter Kli-nar, Karel Kozole, Damijan Kree, Marjan Novak, Meli-ta Ratej, Drago Rumenovi, Janez Zorc in Alojz nidar-i. Srebrno plaketo za 25 let sta prejela Zlatko Gruber in Alojz Tuhtar. Prejemnika zla-te plakete za 30 let sta postala Darko Janc in Joe vegli. Biserno plaketo za 35 let je

prejel Janez Pungerar in di-amantno plaketo za 40 let ne-prekinjenega opravljanja obr-tne dejavnosti Vlado ajber.

V imenu prejemnic in preje-mnikov priznanj se je zahvalil Karel Kozole, ki je menil, da pot nikoli ni bila lahka, in po-trdil, da je obrtno-podjetnika zbornica obrtnikom in podje-tnikom potrebna. O tem, da

so bili obrtniki v preteklosti tretjerazredni dravljani, je spregovoril podpredse-dnik upravnega odbora Obr-tno-podjetnike zbornice Slo-venije Jani Ulaga in zakljuil, da se zadeve vendarle spre-minjajo. Predsednik sevnike zbornice Drago Kroelj je de-jal: Na status je v primerja-vi z ostalimi dejavnostmi slab, e pa zbornice ne bi bilo, bi bil e veliko slabi. Drava si teje za najveji doseek, da obrtnikom ne bo potrebno pla-evati lanarine. Sevniki u-pan Sreko Ocvirk je menil, da ni lahko vztrajati v obrtni-tvu in v podjetnitvu. Sreanje se je zakljuilo z gledaliko predstavo i-stilka Marija in predsednik uprave banke znanega av-torja mnogih satirinih be-sedil iz sodobnega ivljenja Toneta Partljia. V monoko-mediji je zaigrala Partljie-va hi Mojca. Smilja Radi

Prejemnice in prejemniki letonjih priznanj Obmone obrtno-podjetnike zbornice Sevnica

Posavski obzornik - leto XVII, tevilka 26, etrtek, 19. 12. 2013 5IZ NAIH KRAJEV

Skylab obuti ivljenje

ATE OB SAVI - Pred dnevi je bila na Savski poti 10 na a-teu ob Savi odprta medicinsko-estetska klinika Skylab, v kateri z inovativnimi metodami, celostnim, strokovnim pri-stopom ter s sodobno tehnologijo obravnavajo ter neguje-jo telo in zdravje. V prazninem decembru so v kliniki za vas in vae najblije pripravili tudi vrsto boinih ugodnosti.

V kliniki izvajajo visoko kakovostne storitve kozmetologije, pe-dikure, protiboleinske masae, limfne drenae po dr. Voddru in fizioterapijo s poudarkom na posebnih terapijah, globinskih udarnih valovanjih, ki so nova in sodobna metoda za odpravlja-nje bolein, kalcifikacij v ramenskem sklepu, vnetih kitah in mi-inih vozlikih. Nudijo vsakomur cenovno dostopno kozme-tino linijo Weyergans High Care z medicinskim certifikatom, ki obsega produkte za nego obraza in nego telesa in vsebu-je visoko vsebnost aktivnih sestavin, od izvlekov bele omele, proteinov svile, maroke kamilice, do hormonov, encimov in vitaminov. Z uporabo napredne radiofrekvenne tehnologi-je s Pelleve sistemom polikajo tudi obrazne gubice, z globin-skim pilingom pa prispevajo k boljemu videzu koe. Poskrbijo za temeljito in nebolee odstranjevanje odvenih dlaic, z vi-soko uinkovito terapevtsko metodo pa zmanjujejo tudi ma-obne obloge na bokih in okoli pasu. Limfno drenao po dr. Voddru strokovno osebje nudi e pri obdelavi brazgotin, zdra-vljenju opeklin, revmatskih obolenjih, po ortopedskih in dru-gih operativnih posegih. B. M.

naro

ena

obj

ava

V okviru 478 tiso evrov vre-dnega projekta, ki sta ga fi-nancirala Ministrstvo za izo-braevanje, znanost in port ter Evropski socialni sklad, zato so bile vse dejavnosti za udeleence brezplane, so na Ljudski univerzi Krko vzpostavili Svetovalno sredi-e Posavje z dislokacijama v breiki in sevniki knjinici, v vseh knjinicah, poleg ome-njenih dveh e v enotah Val-vasorjeve knjinice Krko na Senovem in v Kostanjevici na Krki, pa toke vseivljenjske-ga uenja (TVU). Organizi-rali so razne delavnice, pre-davanja, teaje, pohode itd., tevilo udeleencev pa je pre-seglo priakovanja organiza-torjev. Na vseh teh lokacijah se je v tevilne aktivnosti vse-ivljenjskega uenja vkljuilo 18.134 ljudi. tevilke so sicer pomembne, vendar pa smo veliko vejo sled pustili pri ljudeh, ker smo v mnogih oko-ljih morda tudi spremenili nji-hov nain ivljenja, saj so se navadili, da v njihovem kraju potekajo izobraevanja in so

18 tiso Posavcev povezali v znanjuKRKO, POSAVJE Z 31. decembrom se zakljuuje projekt Center vseivljenjskega uenja Posavje, ki je od leta 2008 potekal v sodelovanju med Ljudsko univerzo Krko kot nosilcem projekta in partnerji: Valvasorjevo knjinico Krko, Knjinico Sevnica, Knjinico Breice in Mladinskim centrom Krko. Rezul-tate projekta so predstavili na zakljuni konferenci 12. decembra v Kulturnem domu Krko.

se jih v lepem tevilu udele-evali, tako da smo z rezulta-ti projekta izjemno zadovolj-ni, je ob zakljuku projekta povedala direktorica LU Krko Nataa Krak. Kot posebnosti posavskega projekta, enega 14 tovrstnih v dravi, je iz-postavila sredie za samo-stojno uenje, zaposlitvene kotike, mobilno uilnico za samostojno uenje in spletni portal CVU Posavje, za ka-terega so skrbeli v MC Krko.

Na zakljuni konferenci so predstavili dejavnosti v okvi-ru posameznih lokacij. Kra-kova je spregovorila o Sve-tovalnem srediu Posavje, Vili Planinc o TVU Senovo oz. Rudniku informacij, Ani-ta iko o TVU Sevnica oz. Dolini znanja, Maja Frigelj o TVU Breice oz. Sotoju ge-neracij in Alenka ugi Ja-kovina o TVU Kostanjevica na Krki oz. Otoku druenja in ustvarjalnosti. Konferen-

ce so se udeleili tudi pred-stavniki posavskih obin, An-dragokega centra Slovenije in sevnike obmone slube Zavoda RS za zaposlovanje, na ogled je bila razstava z izdelki, ki so nastali v okvi-ru projekta, dogodek pa so z glasbo popestrili uenci Glas-bene ole Krko.

Kljub temu, da se projekt z 31. decembrom zakljuu-je, Krakova pravi, da bodo z doloenimi aktivnostmi, ki so jih vzpostavili v projektu, vsekakor nadaljevali. Ver-jamem, da bomo znali pre-mostiti leto 2014 in vsaj v osnovi ohraniti dejavnosti, ki smo jih razvili, v novi fi-nanni perspektivi 2014-2020 pa poiskati nove prilonosti za financiranje in nadaljeva-ti z naim poslanstvom vse-ivljenjskega uenja, tudi v sodelovanju s partnerji, je dejala in izpostavila tudi do-bro partnersko sodelovanje sodelujoih ustanov.

Peter Pavlovi

Predstavniki partnerjev v projektu na zakljuni konferenci

KRKO Zdruenje borcev za vrednote NOB Krko je 5. decembra predstavilo koledar za leto 2014, posveen par-tizanskemu zdravstvu in bolninicam. Ob izidu koledar-ja je vodstvo krkega zdruenja borcev obiskala prof. dr. Zora Konjajev, intrumentarka v partizanski civilni bolni-nici v Kaniarici.

Kot je na razgovoru ob izidu koledarja v krkem hotelu City dejal predsednik krkega zdruenja borcev Lojze tih, je to e tretji njihov koledar, posveen narodnoosvobodilni bor-bi. Po krkih borcih in herojih so se odloili, da predstavijo partizansko zdravstvo in bolninice. Povezali so se z osnov-nimi olami iz krke obine in Kostanjevice na Krki, kate-rih uenci so za vsak mesec narisali po eno risbo z motivom NOB. Kot je povedal tih, se je obrnil na strokovnjakinjo na tem podroju prof. dr. Zoro Konjajev, pediatrinjo in aktiv-no udeleenko v NOB, s katero sta nato pripravila gradivo za koledar. Po tihovem mnenju je partizansko zdravstvo nekaj najvejega, kar se je lahko zgodilo med NOB. To, kar se je dogajalo po partizanskih bolnicah, zlasti v nekaterih bunker-jih, kjer so v tako skromnih razmerah zdravili ranjence in jih ogromno tudi ozdravili, in e si samo zamislimo trpljenje ra-njencev in herojstvo zdravnikov, ki so delali udee, je zares nekaj posebnega. Zato je treba tej tematiki v bodoe posve-titi e ve pozornosti. Vesel bi bil, e bi nekdo vse to zbral v knjigi, je poudaril tih.Razgovora ob izidu koledarja sta se udeleila tudi Tit Turn-ek, v.d. predsednika Zveze zdruenj borcev NOB, in iva Vidmar, herka slovenskega kritika, prevajalca, esejista in politika Josipa Vidmarja. Sledila sta e razgovor dr. Konjaje-ve z uenci osnovnih ol v O Jurija Dalmatina Krko in spre-jem pri krkem upanu mag. Miranu Stanku. R. Retelj

Koledar partizanskih bolninic

Lojze tih in prof. dr. Zora Konjajev med ogledom kole-darja o partizanskih bolninicah

Kot je ob otvoritvi razstave povedala ravnateljica gim-nazije Erna upan, so zaradi spremenjene zakonodaje, po kateri so lahko univerzitetni tudij nadaljevali le dijaki z opravljeno maturo, po posku-sni maturi leta 1998 na oli v olskem letu 1999/2000 vpi-sali prvo generacijo dijakov

tehnike gimnazije. Z ustano-vitvijo zavoda olski center Krko-Sevnica je znotraj nje-ga najprej delovala kot Stro-kovna gimnazija, v letu 2008 pa je bila s sklepom vlade preimenovana v Gimnazijo Krko program Tehnika gi-mnazija. V petnajstih letih je na njej maturiralo prek 700 dijakov. Razen v prvem letu, ko so imeli za en razred dija-kov, jo je v vseh naslednjih obiskovalo po dva oddelka gimnazijcev. Ravnateljica je e poudarila, da dijaki poleg

Obeleili 15-letnico krke gimnazijeKRKO - V olskem centru Krko-Sevnica so 12. decembra z razstavo Petnajsterostije obeleili 15 let gimnazijskega programa v Krkem. Program tehnike gimnazije je nastal na tradiciji tehnikega izobra-evanja v Krkem, ki sega v leto 1957, ko je priela tedanjo Tehniko srednjo olo Videm-Krko na Ho-evarjevem trgu v starem mestnem jedru Krkega obiskovati prva generacija dijakov.

splone izobrazbe pridobi-jo tudi specifina strokovno-teo retina znanja, zato so jim po zakljuku srednjeol-skega gimnazijskega izobra-evanja odprte vse monosti tudija za univerzitetni in vi-sokoolski tudij tako nara-voslovnih kot druboslovnih smeri. Uspeno izobraeval-

no popotnico v prihodnje je vodstvu ole zaelel tudi kr-ki upan mag. Miran Stanko.

Razstava Petnajsterosti-je, ki so jo odprli ob recita-lih in glasbenem kulturnem programu dijakinj in dijakov, je le ena od aktivnosti, s ka-terimi bodo na oli obelei-li poldrugo desetletje gim-nazijska delovanja. Zajema likovna dela 15 dijakov iz vseh dosedanjih petnajstih generacij. Na ogled bo do 28. februarja 2014, avtorji

slik pa so Danijela Pirc, Lu-cija Bogolin, David Kozinc, Luka Otir, Anej Kostrevc, Erik Marin, Jerneja Love-njak, Patricija Kranjc, Ina Bogolin, Eva Radej, Luka Colari, Sabina Nai, Alja Kokalj, Jernej arn in Da-vid Roman. Dela so ustvari-li pod mentorstvom nekdanje profesorice likovne umetno-sti Nuke Kukovii, razsta-vo pa je uredila profesorica Jana koda. V januarju bodo

jubilej obeleili e z literar-nim veerom in izdajo bilte-na, 5. februarja bo sledila sveana akademija, v mar-cu in aprilu nartujejo pre-davanja nekdanjih dijakov, ki po zakljuenem tudiju dose-gajo vidne rezultate na raz-linih, predvsem tehnikih podrojih, pred zakljukom olskega leta pa bodo pra-znovanje zaokroili s planin-skim pohodom. Bojana Mavsar

Vodstvo C Krko-Sevnica z gosti ob otvoritvi razstave, na sredini ravnateljica gimnazije Erna upan

Posavski obzornik tudi na spletu!

Skylab, Savska pot 10, ate ob Savi, 8250 BreiceNaroite se na telefon 0599 70 000,

delovni as od pon. - petka od 8.00-20.00, v soboto po dogovoru. www.klinikaskylab.com

Posavski obzornik - leto XVII, tevilka 26, etrtek, 19. 12. 20136 IZ NAIH KRAJEV

Ale koberne s. p.Cesta 4. julija 133a, 8270 Krko,Tel.: 07 49 21 570

GOSPODINJSKI APARATI (tedilniki, hladilniki, skrinje, pralni in suilni stroji ...)

TV APARATI IN AKUSTIKA (LCD TV, hini kino, nosilci za TV ...)

RAUNALNITVO (prenosniki, tablice, oprema )

Prodaja na obroke (do 36 mesecev) Dostava na dom, priklop aparatov Odvoz starega aparata

MOBILNA TELEFONIJA

Sreno 2014!

POOBLAENI PRODAJALEC SIMOBIL TELEFONIJE

Skupnostna psihiatrina obravnava pomeni zdravlje-nje duevnih teav v doma-em okolju. Pomeni hitro zaznavanje sprememb in odklonov v duevnem zdrav-ju ter nenazadnje vzposta-vljanje im kakovostnejega ivljenja tam, kjer je lo-vek doma, kjer ima koreni-ne in kjer bo ivel naprej, je v nagovoru dejala direk-torica ZD Sevnica Vladimi-ra Tomi in nadaljevala, da duevne motnje niso samo zdravstveni, ampak tudi so-cialni, druinski in zaposli-tveni problem. Z delovanjem Posavskega centra skupno-stne psihiatrine obravna-ve naj bi se naredil premik iz dolgotrajnega bolninine-ga zdravljenja v zdravljenje in strokovno spremljanje po-sameznice oz. posameznika na njegovem domu - v oko-lju, v katerem ivi in ga do-bro pozna ter se v njem po-

Za zdravljenje v domaem okoljuSEVNICA V sevnikem zdravstvenem domu je 10. decembra z uradno otvoritvijo zael delovati posa-vski center skupnostne psihiatrine obravnave, ki vkljuuje poleg sevnike e krko, breiko in rade-ko obino.

uti varnega. Strokovni tim slube skupnostne psihiatrije sestavljajo psihiatrinja Ani-ta Lavreni Kati, psiholo-ginja Milica Vidmar, delovna terapevtka Nataa Pungeri Kokove, diplomirana medi-

cinska sestra Anica Ocvirk in diplomirana medicinska sestra, ki je tudi profesori-ca zdravstvene vzgoje in ko-ordinatorica skupnostne psi-hiatrine obravnave, Jacinta Doberek Mlakar. Omenjene

strokovnjakinje bodo nudile pomo ljudem tudi na tere-nu oz. v njihovem domaem okolju.

Hkrati z otvoritvijo novega centra je potekal e ogled novega urgentnega vozila, ki ga je sevniki zdravstve-ni dom kupil iz donatorskih sredstev podjetij in posame-znikov. Zakonca Alojz in Lju-dmila ribar, ki sta pred leti kupila domaijo v vasi Kobi-le, pa sta ob tej prilonosti v galeriji Eskulap postavila na ogled 66 slik. Le-te so pet-letni plod sodelovanja mno-gih slikark in slikarjev na sli-karskih kolonijah, ki sta jih zakonca ribar organizirala od leta 2006 na svoji doma-iji. Dogodek so z glasbeni-mi nastopi popestrili uenci in uenke Glasbenih ol Bre-ice, Lako-Radee, Sevnica in Krko. Smilja Radi

Koordinatorica skupnostne psihiatrine obravnave Jacin-ta Doberek Mlakar (levo) ob direktorici ZD Sevnica Vla-dimiri Tomi

KRMELJ - 29. novembra je v Kulturnem domu Krmelj po-tekalo odprtje tematske razstave z naslovom Benetke. Na njej so se predstavile lanice umetnike skupine Ju-Ta-Ta iz Vrtca Kekec Grosuplje - Judita Rajnar, Tatjana Vatovec in

Tanja Zajc, ki kot gostje redno sodelujejo na likovnih ko-lonijah in razstavah v organizaciji Likovne sekcije DKD Svo-boda Krmelj. Dela umetnic, ki so ideje za svojo ustvarjal-nost dobile ob obisku Benetk, je predstavila Andreja Jakli imnic. Zbrane na otvoritvi je pozdravil sevniki podupan Joef nidari, glasbeno obarvan kulturni program so obli-kovali uenci Glasbene ole Sevnica in plesni par Plesne ole Lukec iz Krkega. A. H./S. R., foto: S. Bantan

SEVNICA 3. decembra je sevnika izpostava JSKD v domai kulturni dvorani prvi pripravila prireditev Ta veseli dan sev-nike kulture, ki je bila namenjena predstavitvi folklorne, gle-dalike in ljudske dejavnosti v obini. V sodelovanju z naimi kulturnimi drutvi, skupinami in posamezniki elimo predsta-viti razline programske zvrsti amaterske ustvarjalnosti. To

naj bo veseli dan prijetnega druenja praznik kulture. Se-veda si elimo tudi, da bi prireditev postala tradicionalna, je v svojem nagovoru dejal predsednik Zveze kulturnih dru-tev Sevnica Joe Novak. Na prvi prireditvi so se predstavili: Folklorna skupina Drutva upokojencev Razbor, pevska skupi-na Lokvanj iz Krmelja, gledalika skupina Kulturnega drutva Franc Poun iz Zabukovja, pevska skupina Azalea iz Botanja in folklorna skupina Bla Jurko z Razborja. Povezovalec pro-grama je bil Oskar Zoran Zeli. S. R.

Upodobitev benekih znailnosti

Ljubiteljske slikarke v drubi predsednice DKD Svoboda Krmelj Berte Logar in vodje likovne sekcije v omenjenem drutvu Ane Hoevar

Ta veseli dan sevnike kulture

Vsem nastopajoim se je s cvetom zahvalil predsednik Zveze kulturnih drutev Sevnica Joe Novak.

POSAVJE - V decembru po-teka akcija zbiranja igra za obdaritev socialno ib-kejih druin iz Posavja, v kateri sodelujejo zaposle-ni v javnih in zasebnih or-ganizacijah Posavja RRA Posavje, LRF Posavje, Za-vod Knof so.p., zaposle-ni v javnih zavodih in ob-inah. Igrae lahko oddate tudi vi v Krkem (Prodajal-na Stara ola, Valvasorjevo nabreje 5), Breicah (LRF Posavja, Cesta prvih bor-cev 3) in Sevnici (Prodajal-na Stara ola, Kvedrova ce-sta 30). Zbrane igrae bodo podarjali socialno ibkim druinam od 23. do 30. de-cembra v prodajalnah Sta-ra ola v Krkem in Sevni-ci. V soboto, 21. decembra, bo na sejmu v Krkem po-stavljena tudi stojnica za-poslenih iz RRA Posavje, ki bodo podarjali igrae, do-nirane s strani Lions kluba Krko.

Dobrodelna akcija zbiranja igra

Uenci JZ O Marjana Nemca Radee se e drugo leto ude-leujejo tudi osnovnoolskih debatnih turnirjev, ki potekajo irom Slovenije. Koordinator debatnega programa v Sloveniji je zavod Za in proti - zavod za kulturo dialoga, ki je nevla-dna, neprofitna organizacija. Primarne dejavnosti Za in pro-ti (ZIP) so: koordinacija debatnega programa v Sloveniji na osnovnoolski, srednjeolski in univerzitetni ravni, izobrae-vanje o debati in kritinem miljenju, spodbujanje dialoga o aktualnih drubenih vpraanjih in razvijanje aktivnega dra-vljanstva pri mladih. Ve o dejavnosti ZIP si lahko prebere-te na njihovi domai spletni strani: http://www.zainproti.com/web/index.php/kdo-smo.html

Osnovnoolski debatni turnir, ki ga je gostila radeka ola, je v olskem letu 2013/2014 e tretji. Prvi debatni turnir je potekal v mesecu oktobru na O Ormo. Uenci debaterji so takrat debatirali o debatni trditvi: Reklame za nezdravo hrano bi morali ukiniti. Drugi debatni turnir je organizira-la O Ivana Roba empeter pri Gorici. V novembru so uen-ci raziskovali podroje olskih uniform, saj je bila v naprej podana trditev: V osnovne ole bi morali uvesti obvezne olske uniforme. Vsak debatni turnir je v tretjem debatnem krogu doloena tudi spontana, na mestu samem podana, tako imenovana impromptu debatna trditev.

Tokratni O debatni turnir, ki je potekal v Radeah, je bil v ce-loti impromptu. Uenci in njihovi mentorji so bili obveeni le o tem, da se bodo debatne trditve dotikale medijev in inter-neta. Turnirja se udeleilo 34 ekip iz 16 osnovnih ol: O Maksa Pearja rnue Ljubljana, O irovnica, O Venclja Perka Dom-ale, O Domale, O Tonke e Trbovlje, O Primoa Trubar-ja Lako, I. O alec, l. O Celje, O Lava Celje, Dvojezina O Lendava, O irovnica, O Toneta ufarja Maribor, O Tabor I. Maribor, O Angela Besednjaka Maribor, O Miklav pri Ormou in JZ O Marjana Nemca Radee.V treh debatnih krogih, ki v povpreju trajajo 60 minut, so uen-ci sprotno pripravljali svoje govore na sledee debatne trditve: 1. ole bi morale vsem uencem zagotoviti tabline raunalni-ke. 2. Video igrice naredijo ve kode kot koristi. 3. Spremljaj-mo novice preko spleta namesto preko asopisa in televizije. Ob zakljuku turnirja, ki je potekal cel dan, so bili razglaeni re-zultati. 10 najboljih govorcev turnirja in prve tri najbolje de-batne ekipe so prejeli posebna priznanja. 1. mesto je osvojila ekipa debaterjev Tjulnji (Lea Zahrastnik, Alen Kerko in pe-la Ravnikar) JZ O Marjana Nemca Radee. 2. mesto je osvoji-la ekipa IDK (Dorotea Pittner, Alja Dobnik in Miha Frange) O Angela Besednjaka Maribor. 3. mesto je osvojila ekipa Ano-nymus (Jakob arc, Jure Rebselj in Tin Janevski) O naro-dnega heroja Maksa Pearja rnue.Najboljih 10 govorcev tokratnega impromptu debatnega tur-nirja: 1. Lea Zahrastnik (Tjulnji) - JZ O Marjana Nemca Rade-e; 2. Hana Jerak (Dream Team) O Domale; 3. pela Ravnikar (Tjulnji) - JZ O Marjana Nemca Radee; 4. Lana Polep (Nutel-la) O Lava Celje; 5. Tin Janevski (Anonymus) - O narodne-ga heroja Maksa Pearja rnue; 6. Alja Dobnik (IDK) - O Ange-la Besednjaka Maribor; 7. Tea Planko (Nutella) O Lava Celje; 8. Dorotea Pittner (IDK) - O Angela Besednjaka Maribor; 9. Nik Kajtna (Zlatorogi) - O Primoa Trubarja Lako in 10. Matev Bervar (Nevemkaj) - l. O Celje. Iskrene estitke vsem debater-jem, ki so to soboto dokazali, da sta tako znanje kot kritino mi-ljenje posebni vrednoti, ki ju je smiselno razvijati vse ivljenje. Ura Bajda, foto: Toma Bah

Osnovnoolski debatni turnirna O Marjana Nemca Radee

Debata v teku

Deset najboljih

Posavski obzornik - leto XVII, tevilka 26, etrtek, 19. 12. 2013 7IZ NAIH KRAJEV

Pod okriljem KUD Slavek Velika Dolina delujejo tiri sekcije, in sicer Moki pev-ski zbor, Krajnski muzikan-ti, dramska sekcija pod ime-nom Vaka scena in ljudski pevci Vaki fantje z Doln. KUD Slavek je bilo v vseh teh letih zelo aktivno, izje-ma je le obdobje med letoma 1987 in 1992, ko je delova-nje drutva popolnoma zamr-lo. MoPZ Slavek sestavlja 15 lanov, ki jih vodi zborovodja Ignac Slakonja. V letu 2011 so po kraji prekinitvi obudili ljudske pevce Vake fante z Doln, ki jih sestavljajo la-ni MoPZ. Vaka scena je na-stala leta 2005, Krajnski mu-zikanti pa so zaeli delovati lani in v KUD Slavek postali pravi ambasadorji mladostne zagnanosti ter iskrenega ve-selja in ljubezni do kulture. Kot je na prireditvi povedal predsednik KUD Slavek San-di umlaj, je teh 60 let mi-nilo zelo hitro. Velikokrat se moramo marsiemu odrei, tudi domaim, da gremo po poti kulture ter ivimo in de-lamo za na kraj, nae ljudi. Ni lahko, ampak je pa zme-

e 60 let razveseljujejo obinstvo VELIKA DOLINA V prosvetnem domu na Veliki Dolini je bilo 7. decembra preerno vzduje, saj je tukaj-nje Kulturno umetniko drutvo Slavek obeleilo est desetletij svojega delovanja.

raj prijetno. Domov pridemo dobre volje, bogateji v srcu in to je tisto, kar nas e toli-ko let dri pokonci, je skriv-nost uspenega in dolgoletne-ga delovanja drutva razkril umlaj in dodal, da so se le-tos pevci razveselili novih oblail, Krajevna skupnost pa je v domu uredila ogreva-nje. Smo skromno drutvo z manj kot 50 lani, vendar smo veseli prav vsakega do-godka, na katerem nastopi-mo. Najveje plailo pa nam je, e lahko nekomu poma-

gamo, je dejal umlaj. Ce-loten izkupiek prireditve ob 60-letnici drutva bodo na-mre namenili estletni do-mainki Nastji Rostohar, ki se sooa s spastino obliko cerebralne paralize.

lanom KUD Slavek so bile podeljene tudi Gallusove znake za aktivno udejstvo-vanje na podroju ljubitelj-ske glasbene dejavnosti. Vodja OI JSKD Breice Simo-na Roman Strnad je brona-sto Gallusovo znako za ve

kot pet let delovanja v dru-tvu podelila Stanku Faki-nu. Zlate Gallusove znake za ve kot 20 let delovanja v drutvu so prejeli Sreko rpi, Stanko Kuhar, Fre-di Povh, Sandi umlaj, An-drej Kvartuh in Franc Gaj-ski. astne Gallusove znake za 30 in ve let udejstvovanja v drutvu pa so prejeli Miha Novosel (30 let), Alojz Poto-kar (33 let), Andrej Gajski (40 let), Joe Tome, Vlado Godec (oba 45 let) in Franc Franko (46 let). KUD Slavek je ob jubileju predsednik KS Velika Dolina Marijan ibert izroil tudi priznanje KS. Si-cer pa je program ob 60-le-tnici KUD Slavek, ki ga je povezovala Darja umlaj, minil v znamenju nastopov vseh sekcij drutva, nekate-ri lani Vake scene in pevci pa so se na hudomuen nain spomnili taknih in druganih peripetij iz celotne zgodovi-ne drutva. KUD Slavek je ob jubileju izdalo tudi bilten, v katerem je v sliki in besedi predstavljenih est desetle-tij delovanja drutva. Rok Retelj

lani MoPZ Slavek so nastopili tudi kot ljudski pevci Va-ki fantje z Doln.

STRANJE V Stranjah so 16. novembra praznovali 30-le-tnico tamkajnjega prostovoljnega gasilskega drutva. Dru-tvo je ob jubileju bogateje za nov kombi in garane pro-store zanj.

Prvi zametki drutva segajo e v leto 1963, ko je bila na pobu-do Antona Koevarja ustanovljena gasilska enota. Leta 1968 je pogorelo poslopje druine Radej, leta 1971 pa gospodarsko poslopje druine Koevar, na alost sta bila prav poara pogla-vitna vzroka ideje o ustanovitvi gasilskega drutva, ki je bilo nato ustanovljeno 15. septembra 1982. Pod vodstvom predse-dnika Antona Remiha so zgradili gasilski dom, uredili njegovo notranjost, nabavljali opremo in urejali okolico. V zadnjem de-setletju je aktivno zaela sodelovati mlaja generacija s pred-sednikom Gregorjem Remihom na elu ter s pomojo dolgole-tnih lanov dobila nov zagon. Prieli so z organizacijo veselice pri Sv. Antonu na Anino nedeljo, sestavili so kar tri desetine in se uspeno udeleujejo tekmovanj ter izobraevanj. V drutvu, ki je najvije leee drutvo v obini in dokaj odda-ljeno od sosednjih drutev, so z veseljem sprejeli ponudbo Ga-silske zveze Krko o nabavi novega kombija, kar je zahtevalo tudi prostor zanj, zato so prieli z zbiranjem sredstev za kombi ter z urejanjem dokumentacije za gradnjo. Zaradi dolgotrajnih postopkov jih je lani prehitela zima in gradnja se je podalja-la v leto 2013. Ob jubileju je upnik Janez Turinek blagoslovil nove garane prostore ter kombi, garane prostore pa so odpr-li predsednik PGD Stranje Gregor Remih, poveljnik PGD Stra-nje Andrej Pavli ter predstavnik Gasilske zveze Krko Avgust Mlakar. Vabilu se je odzvalo veliko podpornikov in donatorjev ter nenazadnje tudi gasilcev iz sosednjih drutev GZ Krko, pa tudi iz PGD Zabukovje in PGD Poklek iz GZ Sevnica. 30-letnico so zakljuili z pogostitvijo in druenjem. Vesna Remih/P. P.

BREICE Rdei kri Breice je 6. decembra v jedilnici O Breice pripravil tradicionalno sreanje starejih ob-anov iz krajevnih skupnosti Bukoek, Breice, Trnje-Za-kot in entlenart.

Sreanja se je udeleilo 108 starejih obanov, ki sta jih poz-dravili predsednica RK Breice Irena Marjana Kran in pred-sednica Obmonega zdruenja RK Breice Fanika Zaniuk. Iz-razili sta veselje, da so se sreanja udeleili v tako velikem tevilu, kar je prav, saj so jim prostovoljke RK podale roko in jih povabile na tradicionalno sreanje z namenom, da bi skupaj premagali skrbi in tegobe vsakdanjega ivljenja, pred-vsem pa, da bi se ob druenju imeli lepo in bi se ga do na-slednjega druenja z veseljem spominjali. Udeleenci srea-nja so se tudi tokrat razveselili tombole, ki so jo pripravile prostovoljke z zbranimi donatorskimi sredstvi, sicer pa pri delovanju RK pomagajo DU Breice, OZRK Breice in Obina Breice. Stareje obane je z dobrimi eljami v prazninih dneh obiskal tudi upan Ivan Molan.Sreanje je bilo hkrati prilonost, da so poastili najstareje obane Marijo etinc, Vinka Stania, Ivo Buani, Mimico Avsec in Duana Jovanovia, Ljudske pevke ejno, uenci O Breice in Folklorna skupina DU Breice pa so s kulturnim programom popestrili as druenja. N. J. S.

VRHOVO - V Prosvetnem domu Vrhovo so se tudi letos zbrali krajani krajevne skupnosti Vrhovo, ki so stareji od 70 let. Pro-stovoljke, ki delujejo v okviru Rdeega kria Lako, so prijetno uredile prostore in poskrbele tudi za prigrizek in pijao. Starej-e krajane, ki so napolnili dvorano Prosvetnega doma, so s svo-jim nastopom najprej razveselili lani otroke gledalike skupine Prosvetnega drutva Vrhovo. Po kulturnem programu je sprego-

vorila predsednica Rdeega kria Vrhovo Simona Granar, ude-leence sreanja pa je pozdravil tudi sekretar Rdeega kria La-ko Vlado Marolt. Po izreenih lepih eljah za dobro zdravje in prijetno poutje je sledilo druenje. Stareji krajani so obuja-li spomine in si obljubili, da se v letu 2014 ponovno sreajo. Za veseli del druenja pa je poskrbel Alojz Pinoza, ki je s svojo harmoniko stalni gost vsakoletnih druenj starejih v Vrhovem. Vir: PD Vrhovo

Sreanje starejih Breianov

Trije izmed najstarejih obanov: Vinko Stani, Iva Bu-ani in Mimica Avsec

Sreanje starejih iz KS Vrhovo

30 let gasilstva v Stranjah

Predaja kljuev kombija vozniku

PODBOJE - Krajevna organizacija Rdeega kria Podboje e od leta 2000 prireja sreanja starejih krajanov KS Podboje. Letonje sreanje je potekalo 7. decembra v prostorih O Pod-boje. V KS Podboje ivi 140 krajanov, starih 75 let in ve, naj-stareja med njimi pa je Amalija Neemer, ki je 16. decem-

bra dopolnila 95 let. Med priblino 60 udeleenci sreanja je bila najstareja e vedno ila in zdrava 93-letna Angela Kerin. Sreanje je namenjeno druenju, petju in dobremu kosilu, pa seveda tudi voilu za vse dobro v prihajajoem letu in upanju na ponovno snidenje. V kulturnem programu so poleg otrok vrt-ca Levek in O Podboje sodelovale tudi Pevke izpod Boja. Vir: KO RK Podboje

Druenje podbokih starostnikov

Sreanje je prilonost za druenje in klepet.

Del udeleencev sreanja

Krko Breice| IMPOLJCA V praznino okraeni telovadnici Doma upoko-jencev in oskrbovancev Impoljca je 6. decembra ob kraj-em kulturnem programu, ki so ga pripravili zaposleni in stanovalci doma, potekala predaja vrednostnega bona v viini 1.200 evrov za nakup sobnega dvigala.

Sredstva zanj so zbrali v letonji akciji Manj svek za manj grobov v organizaciji lanic in lanov Nove generacije SLS Sevnica. V njej je sodelovalo petnajst prostovoljcev, ki so zbirali sredstva v dobrodelne namene na petih lokacijah. Od-ziv je bil zelo velik. Zbrali smo 2.400 evrov. Polovico sredstev smo namenili za nakup sobnega dvigala za Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, je strnil dogajanje koordinator akcije v sevniki obini David Divjak, ki je kar nekaj let de-lal v omenjenem domu kot prostovoljec. Ostanek sredstev bo el skupaj z ostalimi zbranimi v letonji akciji, ki je poteka-la v estih slovenskih obinah, za sofinanciranje posebne ul-trazvone naprave za uporabo v helikopterju reevalne enote Helikopterske nujne medicinske pomoi, ki ima svoj sede v Kranju, pa je povedal vodja vseslovenske akcije in pobudnik akcije Manj svek za manj grobov Primo Jelevar. Mislim, da smo zaznali srnost mladih ljudi, je na dobrodelnem do-godku dejal predsednik SLS Franc Bogovi, direktorica doma Andreja Flajs pa je pohvalila noto solidarnosti in dobrodel-nosti ter se zahvalila za darovana sredstva. S. Radi

Predali donacijo za sobno dvigalo

Odslej bo delo z nepokretnimi osebami v DUO Impoljca s sobnim dvigalom laje. Sredstva zanj je prispevala No-va generacije SLS Sevnica.

SEVNICA Lansko pomlad je Mariji Vidic iz Podgorice pod Lisco do tal pogorela hia. Na pogoriu stare je na pobu-do njenega brata Joeta veglia, ki je tudi vodil akcijo iz-gradnje, zrasla nova hia. Konec novembra pa so lanice in lani Rotary kluba Sevnica s skupno delovno akcijo vgradi-li nova vhodna vrata, ki jih je izdelal mizar in lan omenje-nega kluba Alojz Tuhtar z Orehovega. Lastnici so nato sim-bolino predali klju in ji zaeli im hitrejo vselitev v novo hio. S tovrstnimi akcijami bodo sevniki rotarijci nadalje-vali, ker elijo prisluhniti in pomagati soloveku v vsako-dnevnem ivljenju. S. R.

Nova vrata za nov dom

Posavski obzornik - leto XVII, tevilka 26, etrtek, 19. 12. 20138 GOSPODARSTVO

RAZPISDruba Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o. razpisuje eno zaposlitev na delovnem mestu

Zaposlitev je za nedoloen as s poskusno dobo est mesecev.

Delo zajema predvsem naslednje naloge: celovito izvajanje strokovnih nalog na podroju varnosti in zdravja

pri delu (VZD) in poarne varnosti, ki je za drubo predpisano z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, Zakonom o varstvu pred poarom ter spremljajoimi predpisi,

Izvajanje nadzora in nalog koordinatorja za varnost in zdravje pri delu v fazi priprave projekta in fazi izvajanja projektov na gradbiu,

izdelovanje dokumentacije in podlag za izvajanje nadzora nad ureditvijo delovia, z upotevanjem temeljnih nael VZD in varnostnih ukrepov na deloviu ter izdajanje varnostnih navodil oziroma opozoril in organiziranje obvladovanja vstopa na gradbie,

druge naloge skladno z opisom delovnega mesta.

Na razpis se lahko prijavijo kandidatke ali kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: konana 7. raven izobrazbe smeri tehnika varnost, strojna,

elektro ali druga ustrezna smer, 5 let delovnih izkuenj, opravljen strokovni izpit iz VZD, opravljen strokovni izpit iz poarne varnosti, strokovna usposobljenost veljavna licenca za koordinatorja za

varnost in zdravje pri delu na zaasnih in preminih deloviih v fazi priprave projekta in v fazi izvajanja projekta,

znanje dela z raunalnikom (poznavanje MS Office, okolje Windows, e-pota, internet),

znanje anglekega jezika, izpit B kategorije in lastni prevoz.

Delovno mesto je enoizmensko, in sicer za polni delovni as, 40 ur tedensko.

Vse zainteresirane kandidatke in kandidate prosimo, da poljejo osebno predstavitev z ivljenjepisom in dokazili o dokonani izobrazbi in izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa na naslov:Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o., Cesta bratov Cerjakov 33 A, 8250 Breice ali preko e-pote na naslov: info@he-ss.si in sicer najkasneje do vkljuno 27.12.2013.

Za potrebe obveanja o izbiri oziroma neizbiri vse kandidatke in kandidate naproamo, da navedejo tudi svoj elektronski naslov.

Minister mag. Dejan idan je ob obisku v Krkem povedal, da bi morala biti nova kme-tijska politika sprejeta e 2012, a so jo kmetijski mi-nistri 28 evropskih drav po-trjevali ele pred dnevi, kar pomeni velike zamude pri iz-vajanju in pridobivanju sred-stev Zato bomo leto 2014 preiveli v udnem hibri-dnem stanju, ki bo obreme-njujo tako za administracijo kot tudi za tiste, ki so dele-ni ukrepov kmetijske poli-tike, je dejal idan. Kot je povedal, se bo najve pozi-tivnih novosti med drugim odraalo v obliki neposredne podpore mladim kmetom, ki ne bo ve vezana na lastni-ki prevzem, temve z upra-vljanjem kmetijskega gospo-darstva, pri malih kmetijah, ve denarja bo na razpola-go za proizvodno vezavo ozi-roma ustanovljene skupine proizvajalcev, poudarek bo na dvigu stopnje samooskr-

Ve podpore mladim kmetovalcemKRKO - Krki obinski odbor stranke Socialni demokrati je 5. decembra pripravil javno razpravo na temo Strategija razvoja in strateki izzivi kmetijstva in okolja v Posavju v letih 2014-2020, na kate-ro je povabil kmetijskega ministra za okolje in podpredsednika vlade mag. Dejana idana ter poslanca v DZ Franca Bogovia.

be idr. Med novostmi na po-droju okolja je v letu 2014 nartovan sprejem funkcio-nalnega narta za prihodnje sedemletno obdobje, obli-kovanje novega fonda skla-da za podnebne spremembe, velik poudarek bo dan nara-vovarstvenim vsebinam, zla-sti na obmojih Natura 2000, trajnostni in uinkoviti rabi naravnih virov, izboljanju

kakovosti zraka, zelenim jav-nim naroilom itd.

Franc Bogovi se je kot po-znavalec navezal na monosti razvoja in izzive kmetijstva in okolja v obini Krko. Menil je, da je potrebno kmetijstvo e nadgraditi, saj imamo za to ob ugodnih podnebnih dano-stih tudi razvojne monosti: Od okvira dalje, ki ga daje

Evropa, je vse odvisno od nas. Nujno je, da imamo v okolju dobre nosilce kmetijske de-javnosti, pomemben je pre-nos znanja na nove generaci-je . Pri tem je izpostavil e razvito vinogradnitvo, sad-jarstvo, ve uspenih kmekih zadrug (KZ Krko, KZ Bohor, KZ Sevnica), v zadnjem asu pa v prostoru tudi vedno bolj prisotno KZ Krka iz Novega mesta kot proizvajalca zele-njave, v katero je vkljuenih veina pridelovalcev zelenja-ve ob Krki na naem obmo-ju: Tu je ena vejih prilo-nosti v posavsko-dolenjskem prostoru in bi bilo nujno, da se v tej finanni perspektivi podobno, kot je organiziran najveji center za pridelavo sadja, formira tudi center ze-lenjadarstva, v katerem bi po-leg proizvodnje vrili pripravo na trg, predelavo ipd. Med novimi izzivi je Bogovi izpo-stavil tudi lesno-predelovalni center. Bojana Mavsar

Direktor drube Evrosad Botjan Kozole, minister mag. Dejan idan in poslanec Franc Bogovi

BREICE Komunala Breice in Hranilnica LON sta obnovili so-delovanje pri nudenju plaevanja polonic Komunale Breice brez plaila provizije v poslovni enoti Hranilnice LON v Bre-icah. Pogodba je bila podpisana sredi novembra, kar omo-goa, da lahko prejemniki polonic s strani Komunale le-te

tudi v bodoe plaujejo brez plaila provizije. Vodja poslovne enote Hranilnice LON v Breicah Robert erjav je ob tem po-vedal: Trenutno to ugodnost vsak mesec koristi dobrih tiso planikov polonic, opaamo pa, da se njihovo tevilo e na-prej poveuje. Zavedamo se, da je plaevanje polonic stro-ek, zato nas izredno veseli, da lahko ponudimo ugodneje oziroma v primeru Komunale Breice celo brezplano plae-vanje polonic. Direktor breike Komunale Aleksander Zu-pani pa je dejal, da je sodelovanje s Hranilnico LON zanje koristno predvsem zato, ker se s tem zniujejo stroki poslo-vanja Komunale, saj ne potrebujejo svoje blagajne, po dru-gi strani pa imajo obani monost plaevanja polonic brez provizije, kar torej pomeni vzajemno korist. R. R.

Komunala Breice in Hranilnica LON z roko v roki

KRKO Svojci, prijatelji, predstavniki domaih energetskih drub in ostali povablje-ni gostje so 3. decembra v krkem Kulturnem domu prisostvovali podelitvi diplomskih listin tretji generaciji diplomantov Fakultete za energetiko v Krkem. 49 diploman-tom, ki so zakljuili tudij 1. in 2. stopnje programa Energetika v obdobju med 1. ok-tobrom 2012 in 30. septembrom letos, je na slovesnosti ob kulturnem programu, ki so ga izvedli Meani pevski zbor Viva iz Breic ter Pihalni trio Glasbene ole Krko, pode-lil diplomske listine dekan fakultete izr. prof. dr. Bojan tumberger. Za zakljuen vi-sokoolski tudijski program je diplomo prevzelo 19 tudentov, 16 za uspeno zaklju-en univerzitetni program, 14 tudentov pa za magistrski tudij. B. M.

Uvodni dan je minil v zna-menju kviza dijakov C Krko Sevnica na temo Obnovlji-vi viri energije, v katerem je sodelovalo est ekip dija-kov etrtih letnikov po dve ekipi elektrotehnikov, stroj-nih tehnikov in tehnine gi-mnazije. Po prvem delu kvi-za sta bili izbrani dve ekipi, ki sta svoje znanje pokazali e v finalnem delu. Zmaga-la je ekipa Elektrotehnik I v sestavi Klemen vegli, Da-vorin koda in Botjan Ja-nei. Prvi dan DPE 2013 se je zakljuil s predstavitvijo prispevkov doktorskih tu-dentov na Fakulteti za ener-getiko. Preostala dva dneva pa sta bila namenjena raz-linim predavanjem visoko-olskih uiteljev in sodelav-cev ter nekaterih partnerjev, s katerimi fakulteta sodeluje

V ospredju uinkovita raba energijeKRKO Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru s sedeem v Krkem je med 11. in 13. decem-brom e peto leto zapored organizirala Dneve posavske energetike (DPE), v okviru katerih so potekale razline aktivnosti. Zaelo se je s kvizom dijakov olskega centra Krko Sevnica, nadaljevalo z razli-nimi predstavitvami evropskih projektov, konalo pa z brucovanjem tudentov fakultete.

na razlinih projektih. Le-tos so v ospredje postavi-li evropske projekte, ki po-tekajo na fakulteti.

Po besedah tajnika Fakul-tete za energetiko Janka Omerzuja je teh projek-tov, v okviru katerih sode-

lujejo s podjetji iz cele Evro-pe, est. Predstavljeni so bili projekti CO-EFFICIENT, ki se ukvarja s problematiko uin-kovite rabe energije v sre-dnjih in manjih podjetjih, Manergy, ki se ukvarja z ob-inskimi narti na podroju energetike, PV NET, ki se do-

tika uinkovite proizvodnje in porabe energije v gospo-dinjstvih, ter projekt GEO SEE o kombinaciji obnovlji-vih virov energije in mo-nostih izrabe geotermalne energije v Sloveniji. Na pre-davanja so povabili pred-vsem tiste, ki jih ti projek-ti zadevajo predstavnike manjih in srednjih podje-tij ter obine. Dekan Fakul-tete za energetiko izr. prof. dr. Bojan tumberger je za na asopis dodal, da z zdaj e tradicionalnimi DPE fa-kulteta potrjuje svojo priso-tnost in poskua iri javnosti omogoiti udelebo na pre-davanjih, ki potekajo v okvi-ru DPE, ter s tem monost vkljuitve v nekatere pro-jekte. DPE 2013 so se tradi-cionalno zakljuili z bruco-vanjem tudentov Fakultete za energetiko v MC Krko. R. Retelj, N. Cizel in M. Metelko

Kviz dijakov C Krko Sevnica je bil zelo dobro obiskan, v prvi vrsti zmagovalna ekipa Elektrotehnik I.

LJUBLJANA/RADEE - Ko-nec leta 2013 se zakljuuje-jo aktivnosti programa Vse-ivljenjsko uenje. Od leta 2007 do letos je bilo izvede-nih sedem razpisov, v okvi-ru katerih je bilo podprtih ve kot 550 projektov par-tnerstev, prenosa inovacij in intenzivnih programov. Naci-onalna agencija CMEPIUS je tudi letos izbrala najbolje projekte. Na slovesnosti, ki je bila 11. decembra v Grand hotelu Union, so jih nagradili z nacionalno nagrado Jabol-ko kakovosti. KTRC Radee je prejel kar dve nagradi, ki ju je na slovesnosti prevzela direktorica KTRC Radee Ma-rija Imperl - srebrno plaketo za projekt Sustainable villa-ges and education in brona-sto plaketo za projekt: is-cXXVII Strengthening of the European identity thro-ugh diversity of individuals.

Dve nagradi za radeki KTRC

Aleksander Zupani (levo) in Robert erjav

naroila: mob.: 040 634 783,

zalozba@posavje.info

VIKTOR TILLERZbrana dela 1937-1939

SamoStojNi iNeNir varNoSti iN zdravja pri delu (m/).

Posavski obzornik - leto XVII, tevilka 26, etrtek, 19. 12. 2013 9OKOLJE IN PROSTOR, OBVESTILA

NapovedNikiNFoRMaCiJe

www.prstan.eu - Portal namenjen nevladnim organizacijam Posavja (drutvom, zasebnim zavodom in ustanovam)

predstavite svojo dejavnost vsak va prispevek na strani je del sestavljanke o vas aktualni evropski, slovenski, obinski in ostali razpisi

vsi dogodki drutev, zavodov in ustanov v posavju podajte svoje mnenje, predlog, izkunje ter se spoznavajte z drugimi drutvi in organizacijami

aktualne novice drutev, zavodov in ustanov v posavju, napovedi in poroila projektov in dogodkov

vsaka organizacija ima svojo spletno stran, na kateri se nahajajo vai podatki, novice, dogodki itd.

ponujate opremo, prostor? iete animatorja za otroki tabor?

vzorci pravilnikov, aktov o ustanovitvi, sponzorskih pogodb ...

Smo nevladniki (=drutva, zasebni zavodi, ustanove) tudi (lahko) podjetniki? Na posvetu Modrega Posavja v mesecu novembra smo poskuali odgnati nekaj dilem, s katerimi se sooamo vsakokrat, ko se sreujemo z izrazom pridobitna dejavnost, davek od dohodka pravnih oseb in podobno. S pomojo dveh izkuenih predavateljev s podroja prava in financ smo odprli diskusijo ter izmenjali znanja in izkunje z namenom spodbujanja podjetnitva v naih organizacijah (v okviru zakonskih monosti) kot ene izmed (malo izkorienih) monosti za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Vae izkunje, predloge priakujemo na naem forumu www.prstan.eu.

Preden se prepustimo prazninemu razvajanju moramo ob izteku koledarskega leta pregledati in urediti e naslednje evidence:

pregledati vse izstavljene in prejete raune,

po zaporedni tevilki zloiti vse banne

izpiske,

urediti gotovinsko blagajno,

urediti potne naloge in preveriti, ali smo vse

izplaali,

popisati osnovna sredstva,

ter ugotoviti, ali smo dosegli cilje, ki smo si jih

zastavili ob zaetku leta.

Tako pripravljena dokumentacija bo nam in vam v pomo pri pripravi zakljunega rauna, ki se tudi letos za drutva oddaja do 31.03.2013.

V kolikor boste potrebovali nao pomo pri pripravi zakljunega rauna, smo vam na vol-jo na sedeu stine toke, vsak dan od 8.00 do 13.00 ure oz. po dogovoru, organizirali pa bomo tu krajo raunovodsko delavnico ter vsakoletni seminar na temo zakljunega rauna.

Spremljajte nae dogodke in druge informacije na www.prstan.eu.

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritveSpodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

Lokalna razvojna fundacija posavja, Cesta prvih borcev 3, 8250 Breicegsm 059 955 046, e-mail info@prstan.eu, www.prstan.eu Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

promocija

Razpisi

dogodki

Strani organizacij

Forum

Novice

Borza

dokumenti

Kaj najdete na portalu?

MRea pRStaN

Mrea Prstan je neformalna mrea nevladnih organizacij Posavja in je v okviru svojih aktivnosti v letonjem letu sproila nekatere, za razvoj NVO (=drutva, zasebni zavodi, ustanove) v Posavju, pomembne akcije. Pomembneje aktivnosti sodi zagon platforme Modro Posavje, kjer smo spodbudili naslednje teme: podjetnitvo znotraj NVO, socialno podjetnitvo kot izziv za posavske NVO ter mladi na stiiu s prihodnostjo. Pripravili smo predlog Strategije socialnega podjetnitva v Posavju, aktivno pa sodelujemo tudi pri aktivnostih priprave razvojnega programa v obdobju 2014-2020, kjer smo posredovali in sooblikovali projektne predloge NVO na Regionalno razvojno agencijo, med drugim oblikovanje sheme za majhne projekte NVO. Ve preberite na spletni strani, kjer priakujemo tudi vaa mnenja, predloge, komentarje.

V obinah Krko, Breice in Kostanjevica na Krki se trenutno sreujemo s teavami glede kakovosti vode iz javnih in vakih vodovodnih sistemov, zagotavljanja zadostnih koliin voda z ustreznimi pritiski, stopnje prikljuitve uporabnikov na javni vodovodni sistem in glede vodnih izgub. Da bi izboljali javno vodooskrbo, smo v letu 2013 te tri posavske obine pri-stopile k projektu Hidravlina izboljava vodovodnega sistema Posavje, s katerim elimo dosei zanesljivo oskrbo s kvalitetno pitno vodo, tudi v sunih obdobjih, z izgradnjo ustrezne infrastrukture pa bomo povezali razline vodovodne sisteme.

ZA VARNO IN KAKOVOSTNO PITNO VODO V TREH POSAVSKIH OBINAH

Projekt Hidravline izboljave vodovodnega sistema na obmoju Posavja sestoji iz:

1. Hidravlina izboljava vodovodnega sistema Breice

2. Hidravlina izboljava vodovodnega sistema Krko Kostanjevica na Krki

14 odsekov v obini Krko, 5 v obini Kostanjevica na KrkiV obini Krko bo zgrajenih 14 odsekov, in sicer rpalie DrnovoKrko (policija), r-palie BregeNEKVrbinaStara vasVH Resa, O Jurij DalmatinZdolska cesta, za-jetje Dobrova 1 (Studenna)Dovko (cevo-vodi), vodohran Dobrova, Velika vasLesko-vec, Velika vasDrnovo (separacija), Velika vasMali Podlog, 1. faza abjekBrodM. MraevoKlace NakloV. Podlog 2. faza JeleGorica, povezava sistema Krko s sistemom SenovoBrestanica (odsek N BrestanicaHE Krko), PresladolDolenji Leskovec, Raka: Dolenja vas pri Raki, vodo-hran Ravni, GoraVH Spodnje Dule (cevovo-di), vodohran Gora in prerpalie Ladna. V sklopu istega projekta pa e pet odsekov v obini Kostanjevica na Krki: KarleSlinov-

ceKostanjevica na Krki, Kostanjevica na KrkiDobeDobrava, Kostanjevica na KrkiGrajska cesta, Bajni VrhGorjanska cesta in Kostanjevica na KrkiMalence.

V obini Breice izboljava in novogradnja cevovodovV sklopu projekta v obini Breice bodo dela vkljuevala hidravlino izboljavo cevovoda v dolini 24.691 metrov, novogradnjo cevo-voda v dolini 4.709 metrov ter izgradnjo podzemnega rpalia ejno in vodohrana ejno na obmojih sekundarnega vodovoda entlenartDeno selo, sekundarnega vodo-voda Cesta svobodeDobovaKapeleupe-levecBojsno ter vodovoda ejnoStraaMrzlava vas.

Gradbena dela v tekuV septembru je izvajalec na obmoju ob-in Krko in Kostanjevica na Krki priel z aktivnostmi na prvih tirih predvidenih od-sekih: rpalie DrnovoKrko, rpalie BregeNEKVrbinaStara VasVH Resa-1, GoriceJeleVeliki Podlog, Kalce NakloMalo MraevoBrodabjek, KarleSlinov-

ceKostanjevica na Krki, Kostanjevica na KrkiDobeDobrava ter DobrovaDovko. V tem asu je stekla tudi izgradnja 120 m3 ve-likega vodohrana Dobrova, ki bo zagotavljal dodatno shranjevanje pitne vode ter kvalite-tnejo oskrbo v slabih vremenskih pogojih, ko se voda pogosto skali. Omenjeni vodohran bo kvalitetno oskrbo s pitno vodo zagotovil prebivalcem KS Senovo in Brestanica. Nasle-dnji vodohran bo zgrajen prihodnje leto, in sicer v KS Gora.

Izboljave vodovodnega sistema v obini Breice, ki je bil zgrajen v letih 19711975, so se zaele izvajati v zaetku letonjega oktobra, in sicer na odseku entlenartDe-no selo ter na odsekih vodovoda Cesta svo-bodeDobovaKapeleupelevecBojsno. Dela se v tej fazi izvajajo tudi e na odseku ejnoStraaMrzlava vas.

Cilj projekta

Glavni cilj je vzpostavitev celovitega sistema oskr-be s pitno vodo, hidravlino izboljanje obstojeih vodovodnih sistemov in zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s kvalitetno pitno vodo.

Posavski projekt sofinanciran iz Kohezijskega skladaPosavski projekt v skupni vrednosti 15,2 milijona evrov delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in pro-metne infrastrukture za obdobje 20072013, ra-zvojne prioritete: Varstvo okolja podroje voda; prednostna usmeritev: Oskrba s pitno vodo.

Vrednost projekta Krko Kostanjevica na Krki znaa 7,4 milijona evrov, od tega 3,3 milijona evrov predstavlja dele evropski