asopis za pokrajino Posavje, leto XX, t. 12, etrtek, 9. junij 2016

Aleksander Zupani, direktor JP Komunala Breice d.o.o.:

Ko vidim znanje tiriletnikov, mi je toplo pri srcu str. 14

PRAZNIK KS TRIE str. 8

OBINSKO PRAZNOVANJE str. 20-21

PRAZNIEN LESKOVEC str. 9

DAN SLOVENSKIH IZGNANCEV str. 4

MARKO ZALOKAR, NK KRKO str. 32

JUBILEJ KOZJANSKEGA PARKA str. 3

V znamenju lovskega raja

Praznini utrip v obini Krko

Mladim zaupati in dati prilonost

Obnovili nekdanje taborie

Ko ti za hrbtom poje dva tiso Viol, ti ni vseeno

35 let soitja narave in loveka

Pred poplavami varni ele 20185. izredna seja breikih svetnikov prebivalcem Krke vasi in Velikih Malenc ni prinesla kaj veliko dobre volje, saj je rok za tako eleno protipoplavno zaito prestavljen za dobro leto, na 1. 9. 2018. Lahko pa so zadovoljneji pri podjetju Infra, saj bodo z dodatnimi dravnimi sredstvi lahko dokonali akumulacijski bazen HE Breice. Stran 2

Posel je v tujiniPosavska podjetja so vse bolj odvisna od poslovanja na tujih trgih, je ena glavnih ugotovitev na podlagi poroila o poslovanju gospodarstva v regiji v letu 2015. Prodor na tuje trge sicer terja svojo ceno in as, zato je bil dobiek niji kot leta poprej, a so napovedi kljub temu optimistine.

Tematske strani, str. 1318

KRKO - Torkova slavnostna akademija (na fotografiji letonji nagrajenci) je bila vrhunec prazninega dogajanja v obini Krko, ki ga je sestavljalo ve kot 40 prireditev, v sklopu katerih so bile e posebej obeleene nove pridobitve: rekonstrukcija odseka ceste Senovo - Belo, energetsko sanirana telovadnica in vrtec O Koprivnica, obnova stadiona Matije Gubca, zakljuek sanacije plazu v Drenovcu in otvoritev Spominskega parka Podboje, s katero se prihajajoo nedeljo zaokroujejo praznini dnevi. Hkrati je bila letonja osrednja prireditev rekordna po tevilu podeljenih priznanj, skupno 21, kar je najve po letu 1982. Predvsem na raun novouvedenih priznanj za jubileje drutev, zavodov, drub itd., kar pa v bodoe odpira vpraanje o smotrnosti tega priznanja, saj je samo drutev na obmoju obine registriranih kar 323, od tega jih prihodnje leto kar okoli 30 praznuje 70, 60, 50, 40, 30 ali 20 let delovanja. Foto: Bojana Mavsar

Dalmatinova 3, 8270 Krko

Tel. : (07) 490 23 60www.pivnicaapolon.com

Za prijetne urice v starem mestnem jedru

Vabljeni na poletno teraso

Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 20162 UTRIP REGIJE

povedali so - o akalnih vrstah v zdravstvu

Janja Zorko Kurini, Gorjane: Kako skraj-ati akalne dobe je trenutno vpraanje, ki ga poskuajo reiti na razlinih nivojih, vse do Ministrstva za zdravje, vendar brez dodatnih finannih sredstev po mojem mnenju ne bo lo. V ambulantah druinske in splone me-dicine, kjer delam tudi sama, del pacientov na

pregled naroimo. Pregledamo pa tudi vse nenaroene, nujne in nenujne bolnike, tako da pri nas akalnih dob praktino ni.

Urka Renko, Svibno: Trenutno stanje na podroju zdravstva se mi zdi precej kaoti-no. Nezasliano je, da morajo ljudje tudi po ve mesecev, celo let akati na pomemben pregled ali poseg pri zdravniku. Ob tem po-misleku pa potem peica ljudi, ki ima dovolj finannih sredstev, preko akalne vrste pride

na vrsto e v enem tednu tu se vpraam o obstoju t. i. social-ne drave. Zdravstveni sistem bi bilo treba celovito reformirati.

Bogdan Palovnik, Slovenska vas: Osebno v zadnjem asu nisem potreboval zdravnika, zato teko komentiram ta problem. Prijate-lji in znanci niso imeli problemov s akalni-mi vrstami. Herka ima napotnico za pregled pri specialistu. Na spletni strani e-naroanje je dobila podatek, da ima lahko pregled e ez

nekaj dni na Ptuju, v Novem mestu pa ele septembra. Ta inter-netna reitev se mi zdi zelo dobra za zmanjanje akalnih vrst.

SLOVENIJA, POSAVJE - 29. maja so potekale volitve v svet Kme-tijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in svete obmonih enot KGZ. Na ravni drave je bila doseena izredno nizka volil-na udeleba, od skupno 90.801 fizinih volivcev (lastniki, zaku-pniki, uivalci, imetniki pravice uporabe kmetijskih zemlji in gozdov, katerih katastrski dohodek za leto 2015 znaa najmanj 106,88 ), vpisanih v volilni imenik, se jih je volitev udeleilo zgolj 6.133 ali 6,75 %, od 1.454 pravnih oseb (pravne osebe ki so lastnice kmetijskih zemlji oz. gozdov) po volilnem imeniku pa 252 ali 17,33 %. V volilni enoti 8 - Breice je od 6.282 fizi-nih oseb z volilno pravico glasovalo le 318 oseb ali 5,06 %, kar je druga najnije zabeleena udeleba v dravi oziroma med sku-pno 13 volilnimi enotami, od 112 pravnih oseb po volilnem ime-niku pa 19 ali 16,96 %.

Po zaenkrat e neuradnem poimenskem sestavu so bili v 36-lan-ski Svet KGZ Slovenije za mandatno obdobje 2016-2020 iz VE Breice, ki zajema obmoja obin Breice, Krko in Sevnica, iz-voljeni: Anton nideri in Metelko Gabriel (oba Kmeka lista - Drutvo za razvoj kmetijstva in podeelja) ter Roman vegli (Drutvo lanov sindikata kmetov), kot pravna oseba pa Joe Strgar. V 10-lanski obmoni svet KGZ Breice pa so bili izvo-ljeni Gabriel Metelko, Ale Balon, Franc Gunar, Rok Curha-lek, Joe Boi (vsi Kmeka lista - Drutvo za razvoj kmetijstva in podeelja), Stanko Zupani (Forum za kmetijstvo in pode-elje SDS), Ivan Koar (Drutvo SKZ - Slovenska kmeka zve-za), Franc Vraneti (Kmeko drutvo Nova Slovenija) ter Boris Oreek in Boidar Beci (oba Drutvo lanov sindikata kmetov). Glasovanje pravnih oseb in fizinih volivcev ni potekalo istoa-sno, saj so 25. maja glasovanje v organe KGZS opravili predstav-niki pravnih oseb, temu pa so tiri dni kasneje sledile e volitve fizinih oseb za predstavnike v svet KGZS in svete obmonih enot. B. Mavsar

POSAVJE - Zaradi predloga reorganizacije Sklada kmetijskih ze-mlji in gozdov, s katerim bi se ukinila obmona izpostava v Krkem, je Svet regije Posavje s podporo evropskega poslanca Franca Bogovia na Ministrsvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano ter na svet Sklada KGZ naslovil protestno pismo. Kot so zapisali v njem, se krka izpostava, ustanovljena 1. marca 1994, pokriva pa obmoje upravnih enot Krko, Breice in Sevnica, ukvarja z oddajanjem kmetijskih zemlji, ki so v lasti RS, v za-kup, urejanjem lastnitva parcel, nakupom in ostalimi zadeva-mi v zvezi s kmetijskimi zemljii, ki so v lasti RS, izvaja pa tudi upravljanje in vzdrevanje hidromelioracijskih sistemov na na-em podroju. Po mnenju Sveta regije je iz tega razvidno, da ima izpostava Krko izreden pomen za celotno Posavje. Na podla-gi preteklih izkuenj s podobnimi reorganizacijami, denimo v primeru Policijske uprave, ki po mnenju posavskih upanov ni prinesla ne prihranka ne izboljanja storitev, ostro nasprotuje-jo taknim posegom, ki prinaajo slabe pogoje tukajnjim pre-bivalcem na e tako razprenem obmoju. P. P.

Volitve v organe KGZS

Svet regije protestiral proti ukinitvi izpostave Sklada KZG

Obinska priznanja bodo po-delili aktivni lanici v ve dru-tvih, organizatorki obinskih prireditev ter gonilni sili lan-ske pomoi beguncem na mej-nem prehodu Mireli Kunst, upravitelju kulturnega doma Borisu Vahtariu ter ljud-skemu umetniku, zbiratelju in pobudniku obnove nabonih znamenj Francu Lupini. S plaketo obine bodo za dolgo-letno delo v lokalnih drutvih ter za angairanost pri upnij-skih dogodkih nagradili pred-sednico Drutva upokojencev Marijo Bavdek. Denarno na-grado bo ob 35-letnici delova-

V pripravah na obinski praznikBISTRICA OB SOTLI Obina Bistrica ob Sotli je s sobotnim gostovanjem v Pivki na sreanju krajev, poime-novanih empeter, priela slovesnosti ob obinskem prazniku. Pred tem je obinski svet na 13. redni seji potrdil letonje obinske nagrajence.

nja prejel MePZ Bistrica ob So-tli, naziva astni oban pa letos ne bodo podelili. Prireditve ob obinskem prazniku se bodo v Bistrici odvijale ves mesec ju-nij, osrednji dogodki s slav-nostno sejo obinskega sveta ter kulturnimi, druabnimi in portnimi prireditvami bodo potekali konec meseca.

Svetniki so obravnavali tudi predlog zakljunega rauna za leto 2015 ter se seznanili s poroilom nadzornega odbo-ra. Lanski proraun je bil na prihodkovni ravni realiziran v dobrih 1,6 milijonih evrov, na

odhodkovni je znaal 1,4 mili-jona evrov. Med obinskimi na-lobami so bile sanacija plazov Kunperk - Metlije, manje ob-nove vodovodnega omreja, obnova in posodobitev prosto-ra za nujno medicinsko pomo v zdravstvenem domu, uredi-tev pogodbene pote v obin-skih prostorih, zakljuili so tudi s projektom Ne pozabi-mo vasi, namenjenemu ureja-nju javne infrastrukture ter ra-zvoju in promociji turizma. Ob nijih izdatkih lani, proraun-ski preseek je znaal nekaj ve 217.000 evrov, si bolje in-vesticijsko leto obetajo priho-dnje leto, medtem ko letonje mineva v znamenju pridobitve dokumentacije in prijave pro-jektov na razpise. Poudarili pa so, da je bistrika obina ena najmanj zadolenih slovenskih obin. Njen dolg zdaj znaa 85 evrov na prebivalca. Obinski svet se je seznanil e z nartom za notranjo obnovo poslopja Gabronke, v kate-ri se nartuje ureditev hostla. Obnova naj bi potekala v dveh delih, za enega nameravajo ko-

ristiti dravna sredstva za so-financiranje investicij, za ob-novo prostora za kolesarnico in s tem povezanega turizma ter olskih dejavnosti v dru-gem delu pa se bodo potegova-li za evropska sredstva. Direk-tor OKP Rogaka Slatina d.o.o. mag. Bojan Pir in Roma-na Kolenc iz podjetja Simbio d.o.o. pa sta podala obrazloi-tve k predlogu o spremembi cen storitev obveznih obin-skih gospodarskih javnih slub varstva okolja. Ne ravno razve-seljiva novica za obane je, da se bo zaradi nujnih nalob za izboljave pri odlaganju in ob-delavi komunalnih odpadkov v podjetju Simbio d.o.o. odvoz komunalnih odpadkov podra-il. Nova cena se bo na meseni polonici poznala v 0,33 evrov vijem znesku na osebo in bo stopila v veljavo z julijem. Sta pa predstavnika obeh podjetij zagotovila, da so z zdajnjimi nalobami v podjetju problem odlaganja in predelave odpad-kov reili za ve deset let dol-go obdobje. Emilija terlek

CERKLJE OB KRKI - Do sobote v Sloveniji peto leto zapored pote-ka mednarodna vojaka vaja Jadranski udar 2016 (angl. Adriatic Strike), na kateri Slovenska vojska v sodelovanju z zaveznikimi dravami in ob podpori vojakega letalstva izvaja usposabljanje usmerjevalcev zdruenega ognja. Na vaji sodeluje okoli 600 ude-leencev, od tega 350 pripadnikov oboroenih sil iz Avstrije, Bel-gije, eke, rne gore, Danske, Hrvake, Italije, Kanade, Latvije, Litve, Madarske, Romunije, Slovake, ZDA ter Makedonije kot opazovalke. Na vaji prvi sodeluje tudi premestljivi zrani opera-tivni center iz Italije, ki je del strukture poveljstva zranih sil Nata za Evropo. Velik del zrakoplovov vsak dan vzleta in pristaja na le-taliu v Cerkljah ob Krki. Usposabljanje usmerjevalcev zdrue-nega ognja poteka na estih razlinih lokacijah po Sloveniji, med drugim tudi v obini Sevnica, kjer zrana plovila letalsko podpo-ro samo simulirajo. Zaradi zagotovitve varne izvedbe vaje ter var-nega in neprekinjenega zranega prometa so v asu vaje dnevne zaasne zapore zranega prostora. Veji del usposabljanja se od-vija podnevi, vse aktivnosti pa konajo do 23. ure. R. R.

Peta izvedba Jadranskega udara

Po besedah direktorja Infre mag. Vojka Sotoka noveli-rani program zajema zmanj-anje vrednosti infrastruktur-nega dela HE Breice za slabih 15 milijonov evrov (s pribli-no 156,7 na 141,7 milijo-na evrov). Sprememba izha-ja iz pridobljene pogodbe po javnem razpisu (s podjetjem Riko), ki ima nije cene od na-rtovanih, in tako je prilo do zmanjanja investicijske oce-ne. Poleg tega se z novelacijo terminski plan za gradnjo pro-tipoplavne varnosti Krke vasi in Velikih Malenc s 30. 6. 2017 prestavi na 1. 9. 2018. Pred iz-redno sejo se je sestala pro-jektna skupina za spremlja-nje izgradnje HE Breice, ki je obravnavala tudi zahteve ci-vilne iniciative (CI) Krke vasi in Velikih Malenc. Kot je dejal predsednik CI Janez Ivi, za-radi prestavitve terminskega plana niso preve navdueni, saj so jih e vekrat prepelja-li ejne ez vodo. Roke pre-

e naprej bodo trepetaliBREICE - Potem ko je podjetje Infra Obino Breice seznanilo s prvo novelacijo Programa izvedbe objek-tov vodne, dravne in lokalne infrastrukture ter vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju za HE Breice, so breiki svetniki 6. junija na 5. izredni seji podali soglasje k novelaciji.

stavljajo, ljudje v Krki vasi in Velikih Malencah pa trepe-tamo, e bomo letos septem-bra spet plavali, je povedal. Njihove zahteve naj bi svetni-ki na izredni seji tudi spreje-li, vendar so na koncu odloili, da pred obravnavo in odloa-njem o predlaganih zahtevah le-te preui statutarno-prav-na komisija, se do njih opre-deli in po potrebi tudi uskladi s predstavniki CI. Tako usklaje-ne sklepe bodo svetniki obrav-navali na 12. redni seji v pone-

deljek. Ena izmed zahtev je tudi, da investitor protipoplav-ne zaite za as zakasnitve iz-gradnje, tj. od 30. 6. 2017 do dokonne izgradnje, v breme financiranja investicije pri za-varovalnici zavaruje ogroene zgradbe v obeh vaseh.

Svetnik Igor Zori, tudi pred-sednik odbora za infrastruk-turo, okolje in prostor v DZ, je dejal, da je vlada e pripravi-la osnutek zakona o izvreva-nju prorauna RS, s katerim se

zagotavljajo dodatna sredstva za izgradnjo HE Breice (40,7 milijona evrov). Tudi Sotoek je zadovoljen, da bodo z doda-tnimi sredstvi lahko dokona-li akumulacijski bazen, saj rok za njegovo polnitev ostaja 15. 12. 2016. Dodal je, da zae-tek gradbenih del za protipo-plavno zaito sedaj nartuje-jo sredi leta 2017. upan Ivan Molan je poudaril, da je klju-no, da bo protipoplavna var-nost urejena do na novo do-loenega roka. V razpravi sta sodelovala samo Marijan i-bert in mag. Joef Piltaver, pri emer je prvi pokritiziral pri-pravljavce dokumenta o nove-laciji, e da bi morali biti kon-kretneji. Obljublja se goloba na strehi, vendar ga je tre-ba najprej ujeti, je simboli-no dejal ibert, Piltaver pa, da bo z alostjo podprl noveliran program, z veliko vejim vese-ljem pa sklepe CI.

R. Retelj

Obinski svet obine Breice se bo v ponedeljek seel na 12. redni seji. Med drugim bo podaljal mandat in imenoval obinsko vo-lilno komisijo, podal mnenje k imenovanju ravnatelja O Velika Dolina, se seznanil s poslovnimi poroili javnih zavodov in agen-cij v obini, obravnaval sklep o znianju cen javne infrastruk-ture obveznih obinskih gospodarskih javnih slub na podroju zbiranja meanih komunalnih in biolokih odpadkov ter pred-vidoma potrdil dokument identifikacije investicijskih projektov (DIIP) Ureditev atletske steze pri O Globoko, Venamenske zunanje povrine v KS Velika Dolina, Venamenski objekt - Je-senice na Dolenjskem, Ureditev prostorov za Fakulteto za tu-rizem v Breicah in Ureditev kotlovnice ZPTM Breice.

POSAVJE - Z verajnjim sreanjem v Sevnici se je zakljuil niz estih sreanj pod naslovom Izzivi Posavja, ki jih je v vseh estih posavskih obinskih srediih pripravil Zavod Dobra druba, re-gionalno stiie nevladnih organizacij. Organizatorji so na sre-anjih naredili izbor izzivov posamezne obine, na podlagi ka-terega bo zavod nudil podporo nevladnim organizacijam, da s svojimi storitvami naslovijo posamezne izzive, tiste, ki presega-jo delovanje nevladnega sektorja, pa bo posredoval pristojnim intitucijam. Ve o vsebini sreanj pa v naslednji tevilki aso-pisa. P. P.

Zakljuili Izzive Posavja

Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 2016 3UTRIP REGIJE

Kot je na slovesnosti pouda-ril direktor KP mag. Teo Hr-voje Orani, je park, ki sku-paj s Triglavskim narodnim parkom predstavlja najstarej-e zavarovano obmoje v nai dravi, v tem obdobju zrasel v sodobno upravljano zavaro-vano obmoje, prepoznano po edinstvenem soitju narave in loveka, tevilnih dobrih par-kovnih praksah, ki med dru-gim nudijo prilonosti za ra-zvoj regije, tudi na podroju gospodarstva, ohranjeni na-ravi in naravnih vrednotah, bogastvu kulturne dedii-ne ter konkretnem uresnie-vanju trajnostnega razvoja, ki povezuje loveka z naravo in tradicijo s sodobnostjo. Od druge polovice 90. let se park usmerja v varstvo naravne de-diine, leta 1999 pa se je z Zakonom o ohranjanju narave preimenoval v Kozjanski park s statusom regijskega parka in uvrstil med naravovarstvene organizacije. Od leta 2004 ve-ji del parka spada v ekoloko pomembna obmoja Sloveni-je in evropsko pomembna po-sebna varstvena obmoja Na-tura 2000. Od leta 2010 se obmoje Kozjanskega ponaa s statusom biosfernega obmo-ja MAB (Man and Biosphere)

KRKO - Vodstvo Univerze v Mariboru na elu z rektorjem, prof. dr. Igorjem Tiarjem, je 30. maja obiskalo Fakulteto za energe-tiko v Krkem. Na Intitutu za energetiko v Vrbini so si ogledali dejavnosti in novo opremo laboratorijev Fakultete za energeti-ko. Ogleda se je udeleila tudi direktorica obinske uprave obi-ne Krko Melita opar, s katero so predstavniki univerze opra-vili neformalni sestanek z namenom aktivnejega sodelovanja v prihodnosti. Gostje so svoj obisk sklenili na sedeu Fakultete za energetiko s kolegijem rektorja, kjer so prisotni obravnavali tudi aktualno problematiko na fakulteti. Vir: FE Krko

35 let soitja narave in lovekaPODSREDA - Kozjanski park (KP) je 25. maja s slovesnostjo na gradu Podsreda obeleil 35. obletnico delo-vanja. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar. KP so leta 1981 ustanovili kot Spominski park Trebe z namenom ohranjanja zgodovinskega izroila in naravnih znailnosti Kozjanskega.

pod zaito Unesca. Razprosti-ra se na nekaj ve kot 200 kva-dratnih kilometrih in pokriva 78 naselij z okoli 10.700 lju-dmi. Premier dr. Miro Cerar je v svojem nagovoru dejal, da je KP eden od slovenskih bise-rov in izpostavil pomen ohra-njanja narave v soitju z ljudmi in lovekovimi prizadevanji za preivetje. Prisotne je pozval, naj jih ta obletnica navda z do-bro voljo in zanosom, da Slove-nijo ohranimo zeleno.

Slovesnosti so se udeleili tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, minister za go-spodarski razvoj in tehnologi-jo Zdravko Poivalek, gene-

ralni sekretar na Ministrstvu za izobraevanje, znanost in port Bruno Rednak, drav-ni sekretar v Kabinetu pred-sednika vlade Tadej Slapnik, upanja obine Kozje Milen-ca Krajnc ter nekateri drugi predstavniki posavskih obin, javnih zavodov in lokalne sku-pnosti. Kulturni program na slovesnosti so oblikovali lani Mokega pevskega zbora Koz-janski park Kozje, Brencl ban-da, Teater Papelito in uenci O Bistrica ob Sotli.

Pred slovesnostjo je potekala tudi novinarska konferenca, na kateri so zaposleni v KP pred-stavili najpomembneje do-

seke in parkovne prakse, ki so jih razvili v preteklih 35 letih ter po katerih so prepoznav-ni in cenjeni tudi izven meja Slovenije. Direktor Orani je predstavil dan prej izdano knjigo Naravni parki Slovenije, trenutno najobsenejo mono-grafijo o zavarovanih obmojih in naravnih parkih v nai dra-vi, katere sourednik je. Vodja slube za splone zadeve mag. Valerija Slemenek je nave-dla, da ima KP 18 zaposlenih in tri preko javnih del. Vodja slu-be za ohranjanje narave in na-ravovarstveni nadzor Mojca Kunst je povedala nekaj ve o letos uvedenem naravovar-stvenem nadzoru z namenom opozarjanja na dejanja, ki ko-dijo naravi. Duan Klenovek je spregovoril o biotski razno-vrstnosti KP, ki je najbolj znan po travnikih sadovnjakih, kjer prebivajo nekatere redke ogro-ene ivalske in rastlinske vr-ste. Barbara Plotajner je kot urednica predstavila glasilo Soitje, ki so ga izdali ob jubi-leju in povzema najpomemb-neje dogodke v 35 letih ob-stoja KP. Tatjana Kotnik pa je najavila 4. festival ekoloke hrane, ki bo 12. junija na gra-du Podsreda. Rok Retelj

Premierja dr. Mira Cerarja sta pozdravila direktor mag. Teo Hrvoje Orani in upanja obine Kozje Milenca Krajnc.

Obisk vodstva univerze na FE

e vedno raje posega po slad-kanih pijaah ali usteklenie-ni vodi. Komunalna podjetja so se zato odloila, da prebi-valcem predstavijo prednosti, ki jih pitje vode iz pipe prinaa

za zdravje ter jih spomnijo, da imamo v Sloveniji dobro in ka-kovostno pitno vodo. Ob tem so jim podala tudi nekaj prak-tinih napotkov, kako lahko tudi sami prispevajo k bolji kakovosti pitne vode. Urbana intervencija je nastala na po-budo Zbornice komunalnega gospodarstva, ki je tudi pobu-dnica in koordinatorka pobu-de Skupaj za boljo drubo.

Podjetje Kostak je akcijo, ki poteka v sklopu pobude Sku-paj za boljo drubo, pred-stavilo na podronem prven-stvu osnovnih ol Posavja in Dolenjske v akvatlonu na ba-zenu Brestanica. Vzduje na bazenu je bilo krasno, otroci in tudi veliko odraslih je z ve-seljem spilo enega ali ve ko-zarcev hladne senovke pitne vode, so sporoili iz podjetja.

Zaposleni v Komunali Bre-ice so v okviru vsesloven-ske pobude Skupaj za bolj-o drubo na Trgu izgnancev

razveseljevali mimoidoe s ko-zarcem svee vode iz pipe. Ta je pritekla iz posebnega vira mini vodovodnega stolpa, ki so ga izdelali zaposleni v Ko-munali Breice. eleli smo poudariti pomen in predno-sti pitja vode iz pipe za zdrav-je, zlasti ob portnih aktivno-stih. Hkrati smo mimoidoe spomnili tudi na prepoznav-ni simbol Breic, to je vodovo-dni stolp, ki stoji e 102 leti, je povedal direktor Komuna-le Breice Aleksander Zu-pani. P. Pavlovi

KOSTANJEVICA NA KRKI - Na kostanjeviki Mestni trnici, ki so jo uredili v prostorih nekdanje pote na Kambievem trgu, so 21. maja praznovali prvi rojstni dan trnice, slovesno odprte 23. maja lani. Kot je ob tem povedala Vesna Hrovat, direktorica Za-voda Otok, ki upravlja s trnico, so v prvem letu organizirali 50 trnih dogodkov, pa tudi deset posebnih trnih dogodkov pod naslovom V tretje gre rado, izvedli pa so tudi 14 delavnic, pre-davanj ipd. Na trnici se vsako soboto dopoldne predstavljajo rokodelci, kmetije, podjetniki ter drutva in zavodi. Hrovatova iz-postavlja dobro sodelovanje s kostanjevikimi drutvi ebelarjev, vinogradnikov in ljubitelji domaih kolin, izpostavo Valvasorjeve knjinice, Glasbeno olo Krko, osnovno olo, upniem, mladi-mi, veterinarsko postajo in s stanovalci Oranove ulice. P. P.

Prva obletnica Mestne trnice

V praznino obarvani ponudbi sta veliko pozornosti pritegni-la pianka - mladika slovitega entjernejskega petelina.

Voda prenaa ivljenjsko po-membne snovi po telesu in je prisotna v vseh pomembnejih telesnih funkcijah. Ker vodo nenehno izloamo, moramo poskrbeti, da vsak dan spije-

mo zadostne koliine vode. To je e posebej pomembno pri telesni vadbi, ko izgubimo ve vode in jo moramo nadomesti-ti. Voda iz pipe je bolja alter-nativa od ustekleniene vode in bolj zdrava izbira od slad-kanih ali gaziranih pija, saj ne vsebuje dodanih sladkor-jev ali drugih kodljivih do-datkov. Kljub temu pa veliko ljudi po portnih aktivnostih

Spodbujali pitje vode iz pipeKRKO, BREICE - Slovenska komunalna podjetja so 31. maja ob svetovnem dnevu porta predstavila pred-nosti, ki jih pitje vode iz pipe prinaa za zdravje, predvsem po portnih aktivnosti. V srediih mest in ob stadionih so mimoidoe in rekreativce razveselili s kozarcem svee vode iz pipe.

V Kostaku so akcijo izvedli na bazenu Brestanica, kjer je po-tekalo podrono osnovnoolsko prvenstvo v akvatlonu (fo-to: Kostak Krko).

Mini vodovodni stolp so izdelali zaposleni v Komunali Brei-ce (foto: Komunala Breice).

KRKO - Podjetje Kostak, najveje komunalno podjetje v Slo-veniji, se je 4. junija na 32. sreanju delavcev komunalnega gospodarstva v Mariboru uvrstilo na prvo mesto v skupni razvrstitvi. Zaposleni v drubi Kostak so se e posebej izka-zali v portnih disciplinah, kjer so dosegli prvo mesto, v de-lovnih tekmovanjih pa esto mesto.

Komunaliada je tradicional-no sreanje delavcev komu-nalnega gospodarstva, ki ga vsako leto organizira eno od slovenskih komunalnih podjetij, komunalne igre pa se odvijajo e ve kot tride-set let. Letonja Komunalia-da je potekala v organizaciji Mariborskega vodovoda. So-delovalo je ve kot 2600 za-poslenih iz 64 slovenskih ko-munalnih podjetij. Med temi

je druba Kostak osvojila kar est zmag in tri druga mesta v por-tnih disciplinah, v skoraj vseh pa so se uvrstili med prvih deset. Med delovnimi tekmovanji so se z drugim mestom najbolje od-rezali v postavitvi kanalizacijskega sistema, sedmi pa so bili v tekmovanju iz vodovoda. V Kostaku so se v preteklosti e izkazali kot odlien organizator komunalnih sreanj, zato jim je Zbornica komunalnega gospo-darstva zaupala organizacijo naslednje Komunaliade, ki bo juni-ja 2017 v Krkem. Vir: Kostak

Kostak prvi na Komunaliadi

Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 20164 UTRIP REGIJE

kronika

KOSTANJEVIAN UMRL 14 DNI PO NESREI - V UKC Ljublja-na je zaradi hudih pokodb umrl 64-letni moki, ki je bil 11. 5. dopoldan udeleen v prometni nesrei v Kostanjevici na Krki. Kostanjevian je izven prehoda za pece na Krki cesti stopil na cestie v trenutku, ko se je po njem pripeljal 39-letni ko-lesar. Trenje je bilo neizogibno, pri emer je peec pri padcu utrpel tako hude pokodbe, da je 14 dni po nesrei izgubil bit-ko z ivljenjem. Gre za osmo rtev prometnih nesre na obmo-ju PU Novo mesto v obdobju prvih petih mesecev letonjega leta, od tega etrto med peci.

TRK PRI OBREJU - Pri Obreju se je 1. 6. zveer zgodila pro-metna nesrea, ki jo je po ugotovitvah policije povzroila 20-le-tna voznica, ki je zaradi izsiljevanja prednosti trila v vozilo 49-letnega voznika. Oba udeleenca sta bila v prometni ne-srei laje pokodovana.

ZA VOLANOM KLJUB PREPOVEDI - 27. 5. so sevniki policisti med kontrolo prometa zasegli dve vozili. V Botanju so ustavi-li 49-letnega voznika osebnega avtomobila Volkswagen golf, ki mu na podlagi odloitve sodia e tee sankcija preneha-nja voznikega dovoljenja, zaradi esar so zoper njega napi-sali nov obdolilni predlog in zasegli vozilo. Oba ukrepa, tako obdolilni predlog kot odvzem vozila znamke Fiat 55, veljata tudi za 20-letnega voznika, so ga ustavili v Sevnici. Mladeni je prav tako vozil v asu, ko mu je bila izreena prepoved vo-nje in zaasno odvzeto vozniko dovoljenje. 2. 6. popoldan pa so policisti, prav tako med kontrolo prometa v Sevnici, ustavi-li 52-letnega voznika osebnega vozila Renault clio. Tudi za sle-dnjega kritelja se je izkazalo, da je vozil brez veljavnega voz-nikega dovoljenja, za nameek je bil e vinjen. Clia so zasegli.

UNIUJOA STRELA - 4. junija je strela v veernih urah uda-rila v streho stanovanjske hie v Podgorju pri Piecah. Kljub intervenciji gasilskih enot PGD iz Piec, Bizeljskega, Stare vasi, Kapel, Globokega, Denega sela in Spodnje Pohance so ognjeni zublji v celoti uniili objekt. Nekaj dni pred tem, 30. 5., so bili sevniki policisti nekaj pred 13. uro obveeni o poaru stano-vanjske hie v Sevnici. Po prvih ugotovitvah naj bi lastnik na dvoriu zakuril ogenj pod parnim kotlom, nakar se je ogenj najprej raziril na seno, ki je bilo v bliini, zatem pa e na sta-novanjski objekt, balkon in opa. Ogenj so gasilci pogasili, ko-de pa naj bi bilo za okoli 5000 evrov. Zbrala: B. M.

Rok Kerin, Dobrava ob Krki: Dopust imamo e rezerviran, a nismo e ni nestrpni, ker gremo ele konec avgusta oz. v zaetku septembra, saj otroci e ne hodijo v olo. Oba z eno sva zapo-slena v turizmu in bova imela v poletni sezoni e najve dela. Mislim, da je en veji dopust na leto povsem dovolj, e pa si lahko pozimi privo-

i e kaken dan smuanja, toliko bolje.

Alan Plavljani, Breice: Dopust vedno plani-ramo vnaprej, med olskimi poitnicami gremo na morje. Otroka se morja zelo veselita, midva z eno pa si tudi rada odpoijeva ob morski oba-li, obenem pa smo takrat ve skupaj. Zdi se mi, da se e kar dosti govori o dopustnikem asu, ki ga bodo mnogi zaeli e konec meseca. e bo

lepo vreme, bo dopust taken, kot si ga vsi elimo.

Justina Mirt, Senovo: Kljub temu da nas je le-tos e pogostokrat poteno namoilo in je uvod v poletje bolj kislega, kot sladkega 'okusa', e-lja po dopustu ni ni manja. Ravno nasprotno. Tudi letos se z druinico e peti zapored odpra-vljamo k sosedom na poitek, v hrvako Istro. In eprav smo e vajeni vsakega kotika, zme-

raj doivimo kaj novega in se imamo lepo.

Sara Tomi, Dobova: Letonji dopust imam e nartovan, s prijateljicami sicer e iemo desti-nacijo, saj so na Hrvakem cene zelo poskoile in bo treba izbrati nekaj drugega. Drugae pa si bom privoila tudi oddih v rni gori ali Griji, septembra pa e na Malti. Vsako poletje izkori-stim za dopust, e e ne grem na morje, pa se

odpravim v hribe, kjer je prav tako zelo prijetno.

V junijskih dneh, ko zadii po poletju, nam misli e uha-jajo v dopustniki as. Zanimalo nas je, ali imate e nar-tovano, kdaj, kje in kako ga boste preiveli, ga morda e nestrpno akate ali zaradi delovnih in drugih obvezno-sti e ne razmiljate veliko o tem.

anketa

Z glavo e na dopustu?

Hlevi, konjunice in barake pri gradu Rajhenburg so bile leta 1941 eno najvejih zbirnih ta-bori za izgon Slovenk in Slo-vencev, v prostorih gradu pa je deloval nemki okupacijski in preselitveni tab za Spodnjo tajersko. Iz zbirnega cen-tra je odlo omenjenega leta 45.000 ljudi v nemka izgnan-ska taboria, 10.000 na Hr-vako, 7.500 v Srbijo. Med nji-

mi je bilo tudi 500 slovenskih duhovnikov. V elji po temelji-ti obnovi nekdanje konjunice in dela grajskih hlevov kot spo-minskega objekta je Drutvo izgnancev Slovenije leta 2004 podpisalo z Mariborsko kofijo najemno pogodbo za dobo 99 let, potek celovite obnove pa je podrobneje opisala v posebni brouri predsednica DIS 1941-1945 Ivica nidari ter se v njej tudi zahvalila vsem, ki so

S prerezom traku so OC Dobo-va namenu predali upan Ivan Molan, predsednik KS Dobo-va Mihael Borani in predse-dnik Obmone obrtno-podje-tnike zbornice Breice Janko Hrastovek. upan Molan je poudaril, da je bila OC e pred leti narejena, nikoli pa dokon-ana, zato je vesel, da je pri-lo do tega. Kot je povedal, je s pomojo izvajalca del, pod-jetja Tomgrad iz Podetrtka, OC Dobova sedaj komunal-no opremljena (cesta, vodo-vod, kanalizacija, elektrika ). Podjetnikom, ki se bodo odlo-ili priti v OC Dobova, bo ob-ina omogoila subvencijo. Do nje bo upravieno podjetje, ki bo v roku dveh let od prejema pomoi na obmoju OC posta-vilo proizvodno halo, ohrani-lo delovna mesta vsaj tri leta in dejavnost izvajalo vsaj e pet let po konani nalobi. Ze-mljie v OC obina prodaja po ceni 17,88 evra na kvadratni meter (brez DDV in brez sub-vencije) oz. s subvencijo 10,7 evra. Kot je e omenil upan, so na voljo e tiri zemljia.

Obnovili nekdanje taborieBRESTANICA - 7. junija, na dan slovenskih izgnancev, je potekal v najvejem zbirnem taboriu za izgon Slovenk in Slovencev, v hlevih in konjunicah pri gradu Rajhenburg, dan odprtih vrat. Obeleili so tudi 25-letnico delovanja Drutva izgnancev Slovenije (DIS) 1941-1945.

prispevali sredstva za obnovo in nadaljnje vzdrevanje.

Minilo je e ve kot 70 let. V tem asu se je svet spremenil in se poasi pozablja na to, kar smo preiveli v letih faistine-ga podjarmljenja. Tako imeno-vani sodobni zgodovinarji iz-krivljajo dogodke, povezane z nacistino in faistino politi-ko ter rasno premojo. Moril-

ce spreobraajo v junake in nosilce evropske kulture, nji-hove rtve pa padajo v pozabo. Ne smemo dovoliti, da izpuh-ti spomin na junatvo borcev proti faizmu, na rtve in vse grozote, ki smo jih doiveli v letih faistinega reima. Na vse zlo, povezano z vojno, de-portacije in izgnanstvo, geno-cid in mnoine poboje nedol-nih in nemonih ljudi, zato je obstoj in delovanje naih orga-

nizacij nujen, tako kot je nujno tudi nae mednarodno sodelo-vanje, ki si prizadeva, da se he-roizem in rtve faizma ne bi nikoli pozabilo in da bi tisti, ki so preiveli, uivali zaslueno spotovanje sedanjih genera-cij, je dejal na junijskem sre-anju s tevilnimi slovenski-mi izgnankami in izgnanci ter uglednimi gosti iz tujine pred-sednik Slovake zveze proti-faistinih borcev ing. Pavel Sekar. Ob tej prilonosti je podelil e spominsko medaljo Slovake zveze protifaisti-nih borcev slovenskemu dru-tvu izgnancev ob 25-letnici delovanja ter za poseben do-prinos pri ohranjanju spomi-na na boj za narodno svobo-do, za razvoj protifaistinega gibanja v Mednarodnem od-

boru izgnancev in beguncev, rtev faizma in nacizma v le-tih 1920-1945. Predsednica DIS 1941-1945 Ivica nidar-i je z veseljem pozdravila in predstavila predsednike dru-tev rtev faistinega in naci-stinega nasilja iz eke, Slo-vake in Ukrajine - ing. Jija Prokopa, ing. Pavla Sekarja in Markiiana Demidova ter lana Mednarodnega odbo-ra izgnancev in beguncev r-tev faizma in nacizma v letih 1920-1945 dr. Juraja Drotar-ja. Ugledni gostje iz tujine so si ogledali tudi pregledno raz-stavo DIS 1941-1945 o nasilju nad slovanskimi narodi, ki se nahaja v grajskem kompleksu rajhenburkega gradu. Smilja Radi, foto: Patricija Novak

Ugledni gostje so si z zanimanjem ogledali razstavo DIS 1941-1945 o nasilju nad slovanskimi narodi med 2. svet. vojno.

V obnovljenem kompleksu nekdanje konjunice v bliini gra-du Rajhenburg se je odvijalo vseslovensko sreanje Drutva izgnancev Slovenije ob 25-letnici delovanja.

Podjetnike vabijo v obrtno conoDOBOVA - 7. junija tono opoldne so ob dobovskem krajevnem prazniku namenu predali komunalno ure-jeno Obrtno cono (OC) Dobova. Naloba je Obino Breice kot investitorja stala okoli 410.000 evrov, eno parcelo na obmoju cone so e prodali, na voljo so e tiri.

Marsikdo ima obutek, da se na podroju con malo dogaja, vendar sem bil e sam prese-neen nad zadnjo raziskavo, ki je pokazala, da je naa ob-ina med 25 najaktivnejimi v Sloveniji na gospodarskem po-droju, je izjavil upan Molan.

Borani je poudaril, da si veje-ga darila, kot je odprtje obrtne cone, na dan krajevnega pra-znika ne bi mogli zaeleti. Po njegovih besedah je bila Do-bova neko industrijsko zelo mona in upa, da bo v priho-

dnosti spet tako, kot tudi, da bodo v OC zaposlitev dobili tudi domaini. Vasih je bilo tukaj polno smeti in vse zapu-eno, zato hvala lepa obini in obinskemu svetu, ki je dal soglasje, da se cona uredi, tako kot mora, je e dejal. Hrasto-vek je dodal, da je vse prema-lo takih dogodkov, kot je bil ta, saj je otvoritev obrtne cone ve-lik dogodek za kraj, obino ter seveda vse podjetnike in obr-tnike, ki se nameravajo iriti in investirati v nove proizvo-dne obrate. Ob tej prilonosti

se je zahvalil upanu in nje-govi ekipi, da imajo posluh za podjetnitvo in prisluhne-jo teavam obrtnikov. Pozval je vse podjetnike, da cono im prej napolnijo. OC Dobova je s strani upnika Franca Rataja prejela tudi blagoslov, za kul-turni program pa so pod men-torstvom Silve Zupani po-skrbeli uenci O dr. Joeta Toporiia Dobova. Otvoritev je povezovala Bojana Zevnik. R. Retelj

Borani, Hrastovek in upan Molan med prerezom traku

SELA PRI DOBOVI - V tukaj-njem gasilskem domu je e isti dan potekala sveana seja Sveta KS Dobova, na kateri so podelili priznanja KS in Turi-stinega drutva Dobova. Do-bovska KS 7. junija praznuje krajevni praznik v spomin na dan srene vrnitve izgnancev v doma kraj. Ve o tem pa v na-slednji tevilki Posavskega ob-zornika. R. R.

Sveana seja tokrat v Selah

Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 2016 5UTRIP REGIJE

05

Junij 2016 -Junij 2017June 2016 -June 2017

POT DU IN PRIJATELJSTVAZane se v vasi Kostanjek pri pilerjevem hramu in pelje do stare zidanice, sedaj Galerije Artpl. Nadaljuje se po obronkih vasi proti Velikemu Dolu do vodnega izvira v Porodniku. Na poti do Porodnika so slikoviti razgledi na Trdinov vrh, Sremi, Kum in Lisco ter Bohor. Pri spustu v Porodnik se oblikuje krona pot mino sten in jam proti Trapistovski poti ali mimo izvira nazaj v hrib po gozdni uni poti.

Lepo vabljeni na otvoritev umetnike razstave stolov ob Poti du in prijateljstva, ki bo v nedeljo, 12. 6. 2016, ob

15. uri v galeriji Artpl, Kostanjek 18 (KS Zdole).

BREICE - 2. junija je brei-ki upan Ivan Molan v Vite-ki dvorani Posavskega mu-zeja sprejel delegacijo eke republike, toneje predstav-nike mesta Dobany in Stal-ne komisije za razvoj pode-elja Senata eke republike.

Po slovensko-ekem glasbe-nem uvodu, ko sta najprej na-stopila Ksenija Kran na kla-rinetu in Uro Polanec na harmoniki ter nato eka glas-benika z znailnima ekima glasbiloma in v eki narodni noi, je delegacijo pozdravi-la direktorica Posavskega mu-zeja Alenka erneli Kroelj, takoj za njo pa e upan Molan. Spomnil je, kako je pravzaprav nastalo prijateljstvo z mestom Dobany, ki je tudi edino me-sto, s katerim je breika ob-ina pobratena. Sodelovanje se je zaelo leta 2002, najprej med glasbenima in osnovnima olama, nato pa e med politi-nimi akterji obeh mest. Kot je e dejal Molan, se je v 14 letih zvrstilo veliko razlinih sode-lovanj med mestoma, otroci hodijo na izmenjave in prido-bijo veliko znanj o obeh dra-vah ter naveejo prijateljstva, obe mesti eno od drugega r-pata pozitivne prakse na ve podrojih, elja vseh pa je, da to sodelovanje nadgradijo e

Utrjevali prijateljstvo s ehi

upan Molan v drubi eke veleposlanice, senatorke in u-pana mesta Dobany

SEVNICA - 6. in 7. junija je v Sevnici potekalo drugo mednaro-dno sreanje komisije za Savski bazen, ki povezuje tiri drave ob reki Savi. Delovnega sreanja so se udeleili lani komisije iz Hrvake, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Kot soorga-nizator je Obina Sevnica k sodelovanju povabila ve institucij oziroma podjetij, katerih delo je neposredno ali posredno veza-no na reko ali obreni prostor. Po opravljenih strokovnih preda-vanjih, diskusijah in terenskih ogledih je potekala e razprava in podaja zakljukov. Ve o tem v naslednji tevilki asopisa. S. R.

tiri desetletja so minila od podpisa o pobratenju krke obine s srbsko obino Bajina Bata, je dejal na osrednji sve-anosti slavnostni govornik Radomir Filipovi, predse-dnik Skupine obine Bajina

Bata: Takrat e nismo vede-li, da bomo v prihodnosti ive-li v razlinih dravah. Znano je bilo samo, da se bosta mona Sava, ki tee skozi Krko, in a-robna Drina, ki tee poleg Ba-jine Bate, vedno zlivali ena v drugo. In kakor se obe reki e vsa leta zdruujeta, tako sta nai mesti ostali pobrateni tudi po tekih asih, ko je izgi-nilo bratstvo in enotnost naih narodov in narodnosti sedaj e nekdanje drave, v kateri smo skupaj iveli. Filipovi je v na-daljevanju govora tudi izposta-vil, da so mnogi obani obin skozi leta ohranjali prijatelj-stva, sodelujejo drutva, mla-

Najvija nagrajenca Jernej arn in druba GEN-IKRKO - 7. junija so popoldanske in veerne ure v Krkem minile v znamenju slavnostne akademije v poastitev obinskega praznika: spomina na prve krke borce in vrnitev izgnancev, 21 prejemnikov obinskih priznanj, 40 let pobratenja obin Krko in Bajina Bata ter druenja obanov ob pogostitvi drutev.

di, podjetniki in drugi, oseb-no pa si eli, da bi v bodoe e okrepili gospodarsko, kultur-no, portno in turistino sode-lovanje: Naa hia je, tako kot vaa, gostoljubna. Naa vrata so na iroko odprta. Zato ste dobrodoli v mestu regate, dobrodoli v mestu sedaj e irom znane hiice na drinski eri, dobrodoli v mestu enega najlepih nacionalnih parkov v tem delu Evrope, edinstvene-ga po svojih endemskih vrstah, kakor so omorike, dobrodoli v mestu arobnega turistine-ga prstana Srbije. In dobrodo-li tudi v njihovem mestu cvi-ka, kot je dejal ob zakljuku, saj je v ast 40-letnega sodelova-nja v letonjem letu Ivan Ur-ban, ki so mu lani v Bajini Ba-ti podelili tudi naziv astnega obana, pri njih zasadil prvi vi-nograd, medtem ko namerava-jo oni pri nas zasaditi malinjak.

Tudi upan obine mag. Miran Stanko je v govoru izpostavil, da za obe obini prihaja as novih prilonosti, ko nas raz-like lahko e tesneje povee-jo, pa najsi bo to na gospodar-skem, turistinem ali drugem podroju, sicer pa je bilo pre-pletanje vezi med drubami, drutvi, obani skozi tiri de-setletja prikazano tudi na slo-vesnosti s predvajanjem filma o prijateljstvu, ki ga je na pod-lagi reije Jovana Jelisavia posnel Karantin film iz Bajine

Bate. Sicer pa je krki upan v govoru izpostavil pridobitve v obini v obdobju od lanskega do letonjega leta in tudi veje projekte, ki bodo stekli v tem letu, kot je med drugim zae-tek izgradnje prva dela tretje-ga krkega mostu in nadaljeva-nje obvoznice: Z mrtve toke so se premaknili tevilni dru-gi dravni infrastrukturni pro-jekti, ki bodo za dolga desetle-tja spremenili podobo nae obine. akajo nas e nalo-ge nadgradnje kanalizacijske-ga sistema in ureditev cestne-ga omreja. Na cilj ostaja biti prodorna, razvojno naravna-na obina, ki s pogledom preko svojih meja in meja drave vidi nove prilonosti in jih je spo-sobna izkoristiti za lasten na-predek. /.../ Obina Krko smo njeni ljudje. Kljub razlikam lahko vsak po svoje prispeva-mo k skupnemu razvoju z zna-njem in izkunjami. Tudi brez uspenega gospodarstva lokal-na skupnost ne more napre-dovati v eleni smeri. Ponosni smo na tevilne gospodarske drube in manja podjetja, ki z domaim znanjem premikajo meje lastnega razvoja in s tem tudi razvoja nae obine. Zave-damo se, da ste vi tiste kljune gonilne sile, ki omogoate sta-bilneje ekonomske razmere v nai lokalni skupnosti. Tudi na tem podroju nas akajo tevil-ni izzivi. Na cilj je, da nadgra-dimo infrastrukturne pogoje

za nove investitorje in omogo-imo novim generacijam de-lovna mesta.

Tudi velika znaka Obine Kr-ko sta bila podeljena za go-spodarske doseke. Prejela sta ju Jernej arn za 45 let uspe-ne podjetnike poti ter dru-ba GEN-I za uspeno desetle-tno rast, v njenem imenu je znak obine prevzel predse-dnik uprave drube dr. Robert Golob. Poleg najvijega obin-skega priznanja je upan pode-lil e dva znaka Obine, ki sta ju prejela Janja Starc z Obmo-ne obrtno-podjetnike zbor-nice Krko za prispevek k ra-zvoju malega gospodarstva v obini in druba Numip za uspeen gospodarski razvoj v jedrski energetiki in proce-sni industriji. Priznanja Obi-

ne Krko so prejeli: ob 70-le-tnici delovanja in za skrb za ohranjanje okolja Ribika dru-ina BrestanicaKrko in Lo-vska druina Brestanica ter kot uspeen model tuje investicije v obini in 10-letno drubeno odgovorno delovanje druba Grieshaber logistika. Kot no-vost so bila letos podeljena ju-bilejna priznanja, prejeli pa so jih: ebelarsko drutvo Raka ob 110-letnici, PGD Veliki Ka-men ob 90-letnici, PGD Senu-e, Lovska druina Podboje in Gasilska zveza Krko ob 60-le-tnici, Valvasorjeva knjinica Krko ob 50-letnici, Center za

socialno delo Krko ob 30-le-tnici ter Lions klub Krko, Tu-ristino hortikulturno drutvo Zdole, Posavsko drutvo seni-orjev menederjev in strokov-njakov in Drutvo likovnikov Krko OKO ob 20-letnici de-lovanja. Plaketa kot poseb-no priznanje Obine pa je la za minulo prizadevno delo in nesebino pomo pri obvla-dovanju migrantske krize na obmoju Posavja v roke pred-stavnikom treh humanitarnih organizacij iz Krkega - Rdee-ga kria, ADRE in Karitas.

Program je povezoval Bo-tjan Romih, glasbene toke pa so izvajali Rajhenburki ok-tet, Pevski zbor O Jurija Dal-matina ob spremljavi Tonija Sotoka z druino, Simfoni-ni orkester Krko ter Ane-la Stefanovi iz Bajine Bate. Uradnemu delu je tradicional-no sledilo druenje obanov na trgu ob pogostitvi turisti-nih in drugih drutev z obmo-ja obine Krko ter glasbi in plesu ob zvokih zasedbe Co-untry expres iz Polzele, katere lan in bas kitarist je krki ro-jak Edo Bah.

Bojana Mavsar

Slavnostni govornik Radomir Filipovi

upan mag. Miran Stanko in Jernej arn

Sreanje Mednarodne komisije za Savski bazen

na evropsko raven oz. skupaj sodelujejo pri evropskih pro-jektih.

V imenu eke delegacije je spregovoril prvi podpredse-dnik Senata eke republike Pemysl Sobotka, ki je oblju-bil, da bodo svojim sodravlja-nom ob vrnitvi v domovino o Sloveniji pripovedovali samo dobre stvari in jim priporo-ili, naj jo tudi kdaj obiejo. eko delegacijo so med dru-

gim sestavljali e upan mesta Dobany Martin Sobotka, za-stopnica mesta Dobany v se-natu Dagmar Terelmeov in eka veleposlanica v RS nj. eks. Vra Zemanov, ki so si zveer v Viteki dvorani ogle-dali tudi koncert uencev O Breice in Glasbene ole Bre-ice ter Umetnike ole J. S. Ba-cha Dobany. Za prevod je na sprejemu poskrbela Bojana Malteri. R. Retelj

Naroila oglasov: marketing@posavje.info | 07 49 05 780Naroila malih oglasov: mali.oglasi@posavje.info | 07 49 05 780Naroila zahval: zahvale@posavje.info | 07 49 05 780

STUDENEC - 2. junija se je med turnejo po Sloveniji tudi v sev-niki obini ustavila skupina osmih ebelarskih strokovnja-kov in funkcionarjev iz sever-noindijske pokrajine Panjap. Delegacijo, v kateri je bil tudi indijski vladni predstavnik za ebelarstvo Madan Sharma, je sprejel predsednik D Sev-nica Miha Metelko. Indijske predstavnike je najbolj zani-mal postopek pridobivanja mleka, certifikacija in emba-laa. udili so se ronemu po-biranju mleka iz matinikov, ki je kvalitetneji od vakuum-skega, ker prepreuje oksida-cijo med postopkom, pa tudi majhnosti ebelarstev, kar omogoa vejo pestrost glede cvetne raznovrstnosti in kako-vosti, odvija pa se v mnogo te-jih vremenskih razmerah. De-setdnevno turnejo je indijskim ebelarskim strokovnjakom fi-nanciralo njihovo ministrstvo za kmetijstvo. Obiskali naj bi po dve ebelarstvi v vsaki slo-venski pokrajini. V zahvalo so nam podarili vzorke medu iz Panjapa, gostitelja pa sta jim pripravila pecivo iz medu, za katerega so gostje eleli recep-ture, ter medeni liker lastne blagovne znamke Medeni stu-denec, je zakljuil sporoilo lan sevnikega ebelarskega drutva Janez Levstik. S. R.

ebelarski obisk iz Indije

Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 20166 UTRIP REGIJE

e pogledamo Normativni program dela Vlade za leti 2016 in 2017 ter posluamo PR nastope ministra idana, potem pro-blemov skoraj ni oziroma se jih uspeno re-uje. A delovanje ministra idana v praksi ob zavedanju, da je od leta 2011 poleg naravnih nesre (v razlinih oblikah) edi-na stalnica v kmetijstvu kae, da z na-panimi ukrepi vodi zgreeno politiko. Mi-

nister idan v vlogi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predsednika SD ter v vlogi podpredsednika Vlade RS je bil eden naj-vejih zagovornikov uvedbe t. i. davnih blagajn, ki e kae ogro-mno negativnih uinkov, predvsem za male in srednje kmete. V tem mandatu pa je bil njegov najveji projekt ustanovitev dravnega (strankarskega) podjetja Slovenski dravni gozdovi d.o.o., kjer je izpogojeval 20+20 mio evrov za ustanovitev podjetja, kjer pa e ve-dno akamo organe podjetja, predvsem pa Poslovni nart. Treba je poudariti tudi, da se vztrajno izogiba udelebam na sejah odbo-ra za kmetijstvo.

Za razliko od ministra pa elimo o ogromno teavah v razlinih pa-nogah spregovoriti in predlagati reitve v PS SDS. V zadnjem mesecu sem kot predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju s poslanskimi kolegi SDS sklical kar pet sej odbora. Pri vseh tematskih tokah smo predlagali skupaj cca. 25 sklepov. Spre-jeta je bila le peica pa e ti skoraj vedno popravljeni s strani ko-alicije. Dovolite, da predstavim par kljunih vsebinskih tok posa-meznih zadev. In sprejete sklepe. Presodite, koga skrbi za slovensko kmetijstvo, kdo pa se gre populizem, zadaj pa skrbi le za velike.

Zakon o vinu: s spremembo zakona smo eleli dovoliti toenje neu-steklenienega vina v gostinskih lokalih in ustrezno znianje kazni za prekrke. Ker so manji vinogradniki prisiljeni stekleniiti vina, se zvia tudi sama cena vina. Postavlja se tudi vpraanje opua-nja vinogradnitva s strani teh malih pridelovalcev. Koalicija za-kona ni podprla.

Informacija o posledicah nedavne pozebe, ki je prizadela slovensko kmetijstvo, in monih ukrepih: po veurni razpravi, kjer so predstav-niki razlini institucij pokazali in razloili vse razsenosti vpliva po-zebe in snega v zadnjem tednu aprila, smo sprejeli naslednje skle-pe: 1. Odbor nalaga Vladi, da nemudoma pozove vse delenike, da se v roku dveh mesecev opravi popis kode nedavne pozebe in sne-ga; 2. Odbor predlaga ministrstvu, da v roku estih mesecev Odbor obvesti o predhodni oceni kode, ki sta jo povzroila nedavna poze-ba in sneg; 3. Odbor predlaga ministrstvu, da v roku dveh mesecev Odboru posreduje pisno informacijo o sprejetih in e realiziranih ukrepih za im bolj uinkovito sanacijo nedavne pozebe in snega; 4. Odbor poziva ministrstvo, da v okviru proraunskih monosti po-stopno dvigne sofinanciranje zavarovalnih premij za trajne nasade.

Vpliv ukinjanja mlenih kvot in nizkih cen mleka ter vpliv na sloven-sko kmetijstvo: razlini deleniki so opozorili, da je trenutno stanje nevzdrno in pomeni zaetek propada panoge. Na drugi strani pred-stavniki ministrstva nimajo pripravljenih reitev, posamezni profe-sorji pa so celo zatrdili, da stanje ni alarmantno. Lanskoletna od-prava mlenih kvot, ruski embargo in zmanjanje monosti izvoza mleka na azijske trge so krepko zamajali pridelavo mleka v Evro-pi in e povzroili propad tevilnih kmetij. Posledica ukinitve mle-nih kvot je drastino znianje odkupnih cen mleka, ki ne dosegajo lastne cene prireje. Sprejet sklep: Odbor predlaga ministrstvu, da v roku treh mesecev poroa pristojnemu odboru v DZ o izvedenih ak-tivnostih in doseenih rezultatih oziroma trendih, ki so nastali po uvedbi EU ali nacionalnih ukrepov.

Stanje v podjetju Slovenski dravni gozdovi d.o.o.: koalicija je v zaet-ku tega leta sprejela zakon, ki naj bi do 1. 7. 2016 uveljavil dravno podjetje z vsemi organi upravljanja in nadzora ter pripravil Poslovni nart ter uskladitev z delovanjem Sklada kmetijskih zemlji in goz-dov. V razpravi se je izkazalo, da podjetje s 1. 7. e ne bo operativno.

Pretirana uporaba antibiotikov v kmetijstvu: grozi nevarnost, da se bomo brez potrebnih ukrepov za zajezitev problema kmalu vrnili v as pred antibiotiki, ko zaradi pridobljene odpornosti bakterij ne bomo mogli ve pozdraviti infekcijskih bolezni. Sprejeta sklepa: 1. Odbor nalaga Vladi, da v sodelovanju z vsemi deleniki do konca leta 2016 pripravi strategijo o smotrni uporabi antibiotikov v medicini in veterini in do sredine leta 2017 akcijski nart o izvedbi strategije ter o tem poroa Odboru; 2. Odbor nalaga ministrstvu, da tudi v bo-doe zagotavlja ustrezen nadzor nad uvozom ivil iz drugih drav.

Problemov v slovenskem kmetijstvu pa je e ogromno. Zato verje-tno minister idan z ekipo zamuja s pripravo Poroila o stanju v slovenskem kmetijstvu v letu 2015. Ker so baje podatki na meji ka-tastrofe. Do parlamentarnih poitnic nameravam sklicati vsaj e tri tematske teme.

Je slovensko kmetijstvo pred propadom?

poslaneva beseda

Pie: Toma Lisec

Od 13. maja so po vsej dra-vi, pa tudi v Posavju, potekale predstavitvene, izobraevalne, druabne, kulturne in slove-sne prireditve, ki so namenje-ne promociji vseivljenjskega uenja. Na naem obmoju so pripravili kar 76 dogodkov s 27 organizatorji.

19. maja je v prostorih Glasbe-ne ole Krko potekal Festival tudijskih krokov in skupin. Direktorica Ljudske univerze Krko Nataa Krak je uvo-doma dejala, da je Posavje za-ivelo s tevilnimi dogodki, ki nagovarjajo potrebe vseh ge-neracij in zajemajo vse razse-nosti izobraevanja in ue-nja. Vsi, ki projekt v Posavju soustvarjamo, bodisi v vlo-gi izvajalcev prireditev bodi-si kot obiskovalci, prispevamo k udejanjanju slogana Slo-venija, uea se deela. V le-tonjem tudijskem letu smo segli dale: sedem tudijskih

Tudi Posavje uea se deelaKRKO - Ljudska univerza Krko e 21. leto zapored koordinira prireditve v okviru Tedna vseivljenjskega uenja v Posavju, ki poteka pod okriljem Andragokega centra Slovenije, ob finanni podpori Ministrstva za izobraevanje, znanost in port ter Obine Krko.

krokov, deset tudijskih sku-pin Univerze za tretje ivljenj-sko obdobje, 22 jezikovnih, ra-unalnikih in drugih teajev, osnovna ola za odrasle, kar je skupaj kar 40 izvedenih izo-braevalnih programov.

Na letonjem festivalu so se predstavili bralni kroek z mentorico Marijo Leli, An-gleina11 z mentorico Si-

mono Predani, Umetnostna zgodovina, svetovne religije in verstva z mentorico Mao Mo-horko, Drugi so moje ogledalo z mentorico Mihaelo Planinc, Peli so jih moja mati z anima-torjema Anico Zorko in Fran-cem inkom, Slikarski kroek slikanje z akrili z mentorico mag. Mojco Lampe Kajtna, Ronodelski kroek, Spozna-vajmo kraje v svoji okolici z

mentorico Zdenko Horvat in animatorjem Slavkom Pir-cem, Domoznanski tudijski kroek - Spoznavajmo kraje v svoji okolici, Zdravilna zeli-a in zaimbe, Skupina Ro-marinke, z mentorico Tatjano Bajc, Spoznavajmo sloveni-no in Slovenijo z mentorico Andrejo Bukovinski, S fran-coino po svetu z mentorico Simono arn, Astromonija zvezde in planeti z mentorico Moniko Novak in strokov-nim somentorjem Sebastja-nom Jako, Pletenje koar iz ibja z mentorico Natao Kr-ak in Slovenski folklorni ple-si z mentorico Tatjano Udu. Zbrane je nagovorila tudi kr-ka podupanja Ana Somrak. Po uradnem delu prireditve so si udeleenci ogledali e prilo-nostne razstave in okuali pripravljene dobrote ter se po-menkovali o novih izzivih, ki se jih bodo lotili v jeseni. Marija Hrvatin

Na prireditvi je zazvenela tudi slovenska ljudska pesem.

Informativnega dneva, ki ga je Obina Breice pripravila z lo-kalnimi partnerji (D Muha, KKK ate in SUP ate), so se udeleili tudi uporabniki Varstveno delovnih centrov iz Posavja, uenci O dr. Mi-hajla Rostoharja Krko in la-ni drutva Sonek, ki so se po zakljueni predstavitvi preiz-kusili v vodnih portih (SUP, kajak in kanu). Na informativ-nem dnevu so imeli sodelujo-i prilonost, da povedo pre-dloge in mnenja, kaj vse bi si v sklopu projekta e eleli in kako naj bodo vadbe organizi-rane, da bodo kar najbolj pri-jazne do sodelujoih. Ob za-kljuku predstavitvenega dela se je vodja projekta, podupa-nja obine Breice Katja an-

Informativno-portni dan projekta Obuti svobodo vodeBORT - V sklopu projekta Obuti svobodo vode, namenjenega vodnim aktivnostim po meri invalidov in oseb s posebnimi potrebami, je Obina Breice 27. maja, ko obeleujemo svetovni dan multiple skleroze, na jezeru Bort oz. v tamkajnjem First Wake Parku pripravila informativno-portni dan.

ar, zahvalila projektni ekipi. Dejala je, da ima veliko zaupa-nje v ekipo, ki jo drui pomem-ben cilj - v obino Breice pri-

peljati nekaj novega, dobrega in zdravega za vse.

Projekt Obuti svobodo vode,

ki poteka od januarja letos do konca leta 2018, je v prvi vrsti namenjen osebam s telesno ali duevno okvaro. Obina Brei-ce eli skozi projekt vzposta-viti boljo dostopnost tako za javno portno kot za javno na-mestitveno infrastrukturo, s tevilnimi projektnimi aktiv-nostmi pa stremi k cilju inva-lidom prijazne obine.

V mednarodnem projektu Obuti svobodo vode so-deluje sedem partnerjev: slo-venski partnerji Obina Brei-ce, Fakulteta za informacijske tudije iz Novega mesta in dru-tvo Vilinski klju iz Kranja ter hrvaki, francoski, irski in e-ki partner. P. P., foto: Sv. M.

Obiskovalce informativnega dne so po jezeru pri Bortu po-peljali s kanuji.

BREICE - Prvega junija se ni zael samo nov mesec, temve se je v Breicah pred portno dvorano priela tudi skupinska vadba, ki poteka vsak dan med tednom od 7.30 dalje. Po besedah direk-torice Zavoda za port Breice Simone Zupani so jih na kon-gresu port za vse v Ljubljani predstavniki ole zdravja prepria-li, da bi bila takna vadba zanimiva tudi za Breice, in sicer zato, ker se izvaja zunaj in je brezplana za vse. Priakuje pa se, da se udeleenci vadbe vkljuijo tudi v olo zdravja, saj s tem pridobi-jo dodatne ugodnosti. Zavod za port je k sodelovanju povabil ra-zne skupine in drutva, za katera so menili, da bi jih to zanimalo. Nekatera drutva so e izkazala tudi interes, da bi vadbo vodila. Prve tri dni so vadbo izvajali lani ole zdravja iz marjekih To-plic in Novega mesta. Kako se bo vadba, v katero je vkljuenih e ve kot 1500 ljudi po vseh urbanih srediih v Sloveniji, razvija-la, pa bodo videli na podlagi interesa posameznih skupin. R. R.

Breiani jutra prienjajo z vadbo

Prva skupinska vadba pred portno dvorano v Breicah

Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 2016 7IZ NAIH KRAJEV

Najprej so nastopile vse tri sku-pine otrok bizeljskega vrtca, Palki, Oblaki in Sovice. Spre-mljal jih je otroki pevski zbor O Bizeljsko pod vodstvom Vil-ka Ureka. Nato je ravnateljica O Bizeljsko Metka Kran ori-sala zgodovino tamkajnjega vrtca. 2. februarja 1976 so se uenci preselili v novo olsko stavbo v srediu kraja, v sklo-pu katere je bil tudi vrtec, saj se je pokazala potreba po or-ganizirani predolski vzgoji in varstvu otrok. Zaradi gradnje nove ole in vrtca so v olskem letu 2005/06 predolske otro-ke preselili na kmetijo Balon na Pieki cesti, kjer so gostovali do odprtja nove ole ob koncu leta 2007. Z novo olo je vrtec med drugim pridobil dve igral-nici, skupni prostor, sanitarije, garderobo, shrambo za rekvi-zite, shrambo zunanjih igral in zunanji terasi. Aprila 2009 je

Po besedah ravnateljice O Maksa Pleternika Piece Nu-ke Ogorevc zapis iz kroni-ke za olsko leto 1975/1976 pravi, da je pri oli v Piecah z enotnim vsakodnevnim de-lom zael delovati olski vr-tec. V sklopu vrtca se je od leta 1983 dalje odvijala vsa-kodnevna mala ola, ki se je leta 1986 zdruila z vrtcem in tako je bilo vse do olskega leta 2002/03, ko je prilo do uki-nitve male ole. Pomemben mejnik v razvoju in delovanju vrtca je bil 27. januar 2003, ko so vrtikarji z novozgra-jeno olo in vrtcem, igriem ter opremo pridobili bolje in ustrezneje pogoje za kvalite-tno izvajanje predolske vzgo-je. Posebnost delovanja vrtca, v katerega je trenutno vpisa-nih 18 otrok, je vseskozi kom-biniran oddelek, kamor e

Bizeljski malki s prvo razstavoBIZELJSKO - 10. maja so v telovadnici O Bizeljsko pripravili prireditev ob 40. obletnici bizeljskega vrtca z nastopom otrok, ki obiskujejo vrtec, in kasnejo otvoritvijo prve javne razstave izdelkov malkov, ki so na-pravili prve korake v grafiko.

vrtec pridobil otroko igrie z novimi igrali, ki si jih delijo z uenci prvega triletja.

V letonjem olskem letu vr-tec obiskuje 57 otrok, za ka-tere skrbijo vzgojiteljice Maja Klemeni, Zdenka Mihelin in Brigita Pavlin, njihove po-

monice Katarina Zagmaj-ster, Tina Bregar, Adrijana ekoranja in Maja Vidmar ter perica Vlasta Hodi. Otro-ci so vkljueni v nogometno olo, uijo se portno abecedo, pleejo, sodelujejo v projektih Bralna mavrica, Bralna zna-ka, Zdravje v vrtcu, Zeleni na-

hrbtnik, Varno s soncem, Tra-dicionalni slovenski zajtrk in Dnevi evropske kulturne dedi-ine, vsakodnevno se sreuje-jo tudi z umetnostjo. Kranova se je zahvalila vodji vrtca Ma-riji Antolovi za uspene ko-rake v razvoju vrtca in ureditev kataloga, ki je nastal ob jubile-ju, ter Obini Breice za odli-no sodelovanje in donatorjem, ki so omogoili izdajo katalo-ga. upan Ivan Molan je rav-nateljici ob jubileju vrtca pode-lil tudi plaketo Obine Breice. Razstavo v prvem nadstropju ole je predstavila likovna pe-dagoginja Tanja Plevnik, ki je poudarila, da so dobili malki prilonost, da zakorakajo, bo-lje reeno odpleejo v svet sta-romodne umetnosti - grafike. Razstavo je odprla predsedni-ca Drutva likovnikov Breice Kristina Bevc. R. Retelj

Prvo razstavo otrok iz bizeljskega vrtca je odprla predsedni-ca breikih likovnikov Kristina Bevc.

PIECE - 40-letnico je 11. maja s prireditvijo pod sloganom Iz majhnega raste veliko obeleil tudi vrtec pri O Maksa Pleternika Piece. Raznolik kulturni program s prisrnim nastopom otrok je sklenila roj-stnodnevna torta, kot se za tako prilonost tudi spodobi.

danes vkljuujemo enoletne malke, ki so e v plenicah, in otroke do vstopa v olo, je de-jala ravnateljica pieke ole. Zagotovo je poseben peat pi-ekemu vrtcu dala vzgojite-ljica Irena Skrivalnik, ki je v njem delala polnih 40 let, od samega zaetka pa vse do upo-kojitve jeseni 2015. Ogoreve-

va je omenila tudi vzgojiteljice Brigito ekoranja, Joico Su-in in Mojco Pevec. V Piecah so bile kraji as vzgojiteljice e Andreja Beribak, Zvonka Horen, Mojca nideri in Klavdija Ogorevc.

V vrtcu izvajajo projekte s po-droja naravoslovja, jezika,

umetnosti, porta, razvijajo pevske in plesne sposobnosti. V sodelovanju s olo se vrtec vkljuuje v Unesco projekte in nateaje, se povezuje z lokal-nim okoljem in drutvi. Med-se otroci radi povabijo star-e in stare stare. upan Ivan Molan je ravnateljici ob jubi-leju vrtca izroil tudi plaketo Obine Breice. V kulturnem programu, ki sta ga povezova-la uenca ole Tadeja in To-ma, so otroci vrtca predvsem plesali, ob spremljavi Glasbene ole Krko pa tudi zapeli nekaj pesmi. Nastopil je tudi otroki pevski zbor O Maksa Pleter-nika Piece, zapela je Tanita Lipar, zaplesali mini folkoristi iz vrtca ter lani olske mlaj-e in stareje folklorne skupi-ne, zakljuil pa je orkester G Krko. R. Retelj

Otroci piekega vrtca v drubi upana, ravnateljice in Skri-valnikove ob rojstnodnevni torti

BREICE Krajevna skupnost Breice je v sodelovanju z Gi-mnazijo Breice, Drutvom 1824, Drutvom za oivitev me-sta Breice in Posavskim muzejem 21. maja pripravila spre-hod v ast praznika mesta Breice in Krajevne skupnosti Breice, ki praznuje 18. maja.

Mesto Breice je leta 1353 pridobilo z listino potrjene mestne pravice, je spomnila Alenka erneli Kroelj, predsednica Dru-tva za oivitev mesta Breice. Predsednik sveta KS Breice Uro kof je uvodoma poudaril, da si krajani elijo obuditi mestno je-dro, na svetu KS pa so sklenili, da si elijo biti v bodoe tudi sezna-njeni o nartovanih dogodkih oziroma posegih v mestu. Sprehod je potekal od lipe pri 250 let stari cerkvi sv. Roka, ki je bila zasajena 25. junija 1991 in posveena nai domovini. Dr. Ivanka Pokar je osveila davnino praznovanja sv. Roka, ki so ga s stojnicami in razlinimi ponudbami ter 'telerflajem' obudi-li leta 2014. V Gimnaziji Breice si je nato kar lepo tevilo zainte-resiranih ogledalo v pritliju galerijo, kjer razstavljajo nekdanji in sedanji dijaki ter profesorji, ravnatelj Uro kof pa je popeljal e na ogled prezbiterija cerkve sv. Antona Padovanskega, ki ga elijo obnoviti, vendar niti kulturno niti olsko ministrstvo nimata sred-stev za obnovo. Pot je vodila mimo spomenika izgnancem, ki je delo arhitekta Franca Filipia, do stare osnovne ole, ki je danes lepo obnovljen Slomkov dom, v njem pa deluje Drutvo 1824.V preurejenem parku pri obinski stavbi so bili sprehajalci sezna-njeni s pitnikom vode. Sicer pa je v tej bliini ivela neko dobro obiskana trnica pod mogonimi kostanjevimi drevesi. Po zgodo-vini 110-letnega in 524 metrov dolgega mostu, najdaljega v Av-stroOgrski, je popeljala kustosinja Vlasta Dejak. N. J. S.

LESKOVEC PRI KRKEM - Na Osnovni oli Leskovec so 19. maja pripravili dobrodelni koncert za nakup elektrine-ga klavirja, s tevilno udele-bo na njem pa so obiskovalci in donatorji zbrali prek 700 evrov. Glasbeni pouk in glas-beno udejstvovanje uenk in uencev ter enot leskovkega vrtca pa je ena najbolj udar-nih in popularnih izvajajoih olskih in obolskih dejavno-sti, katerim rdea in gonilna nit so glasbenemu ustvarja-nju predani uitelji in vzgoji-teljica: Robert Fuks in Maa

Od lipe do mostov 25 in 110 let

Sprehajalci ob pitniku v parku pri obini

Dobrodelni koncert za klavir

Petan Omejec, mentorja glas-benim zasedbam Ritem vodo-vodarji in Mini vodovodarji, zborovodkinji Klavdija Mirt

in Mirjana Marini, ki vo-dita otroka pevska zbora na leskovki oli in njeni podru-nini oli v Velikem Podlogu

ter vzgojiteljica Petra Urek, ki mlade preko pestrega progra-ma glasbeno pouuje in moti-vira v enoti leskovkega vrtca Mali Princ. Poleg navedenih so na koncertu nastopili e step plesalci Plesnega kluba Lukec in zasedbi Pevci zvoka in An-sambel Slavek, katerih lan je tudi profesor Robert Fuks. Slednji je tako uence, kolektiv kot obiskovalce navduil tudi z razstavo avtorskih slik. Dobro-delni koncert sta duhovito po-vezovala uenec Alja Arh in ena od mamic olajoih otrok Alenka Voljak. B. M.

Varovanci vrtca Mali princ s Petro Urek

Skrivalnikova dala peat

Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 20168 IZ NAIH KRAJEV

BRUNK - 21. maja je potekal 13. pohod na Brunk, v bliini srednjeveke cerkve in koporeve hie pa se je v organiza-ciji KO ZZB NOV Radee, TD Radee in Obine Radee odvi-jala slovesnost v spomin na vse rtve druge svetovne vojne.

Spominsko mesto na Brunku je eno mnogih nemih prizori krutosti 2. svetovne vojne, je dejal v uvodu slavnostni govornik, predsednik Dravnega sveta RS Mitja Bervar, in nato orisal ne-katere pretekle dogodke, ki so bili tragini tudi za druino ko-porc. Na hii, v kateri so bili 20. decembra 1944 ustreljeni druin-ski lani ter e nekateri drugi, domaija pa pogana, je spominska ploa, ki spominja in opominja. Govornik se je dotaknil tudi se-danjega asa: Letos praznujemo 25 let samostojnosti nae dr-ave, a na alost niti eno leto enotnosti. Zbrane na dogodku je nagovoril e predsednik KO ZZB in udeleencev NOB Bla Kra-vogel, ki je nato skupaj z Rudijem Brilejem in radekim upa-nom Tomaem Reunom poloil venec in svee ob spominskem obeleju. Spremljevalni kulturni program, ki ga je povezovala Re-nata nidar, so oblikovali praporaki, Pihalni orkester radekih papirniarjev in radeka folklorna skupina Brusai. S. R.

Zemlja je preorana in zaseja-na. eprav je nekaj travnikov e pokoenih, se na nekate-rih e bohotijo diei cvetovi, ki jih v sonnem vremenu ob-letavajo ebele. Pomlad se po-asi prevea v poletje in lovci radi zahajajo v gozd, ki je nji-hov raj, je v uvodu dejala Ro-mana Mislaj, ki je povezovala prireditev, na kateri sta zbra-ne pozdravila in nagovorila tudi predsednik krajevne sku-pnosti Janez Virant ter upan Sreko Ocvirk. Drutveno, kulturno in druabno ivljenje v Triu je bogato in to dela kraj prijeten. Ni vedno vse od-visno od denarja, temve tudi od pripravljenosti, zavzetosti, da se nekaj dosee, je dejal upan in nadaljeval, da se naj-veji projekt v sevniki obi-ni trenutno odvija prav v tem kraju, v katerem bo ob kon-cu letonjega poletja potekala otvoritve nove ole. Govornika sta nato v nadaljevanju podeli-la krajevna priznanja posame-znicam oz. posameznikom in

BOTANJ, DEBELI RTI - 14. maja je v Mladinskem zdraviliu in letoviu Rdeega kria Slovenije Debeli rti potekalo X. dr-avno preverjanje usposobljenosti osnovnoolskih ekip prve po-moi. Preverjanja se je udeleilo osem osnovnoolskih ekip prve pomoi, ki so bile najbolje na regijskih preverjanjih. Ekipe so se najprej preizkusile v teoretinem znanju o prvi pomoi in gi-banju Rdeega kria, nato so veine nudenja prve pomoi pri-kazali na imitatorjih pokodb z realno prikazanimi pokodba-mi na tirih delovnih mestih. Zmagala je ekipa PP O Botanj, RKS OZ Sevnica, ki so jo sestavljale Saa Krnc, Neja Novak, Tina Cigler, Ana Vintar, Hana Androjna in Nika Resnik. Nji-hova mentorica je uiteljica Polona intler Cigler, pri pripravi ekipe pa je veliko sodelovala lanica odrasle ekipe prve pomoi OZ Sevnica Silva Martinek. Vein nudenja prve pomoi in prepreevanja nezgod se je tre-ba zaeti uiti e osnovni oli in potem ta znanja v ivljenju ob-navljati oziroma nadgrajevati, zato Rdei kri Slovenije in 56 obmonih zdruenj vsako leto organizira in izvaja preverjanja usposobljenosti osnovnoolskih ekip prve pomoi, je zapisala v sporoilu sekretarka RKS OZ Sevnica Mojca Pinteri Krajnc. S. R., foto: M. P. Krajnc

V znamenju lovskega rajaTRIE - 27. maja je v domai kulturni dvorani z osrednjo prireditvijo in s prilonostno razstavo na temo lovstva obeleila svoj praznik KS Trie. Podelili so tudi priznanja.

organizacijam, ki s svojim de-lovanjem vplivajo na ivahnej-e in kvalitetneje drubeno dogajanje v skupnosti. Prizna-nje je prejela plesna skupina Mlade urerke, ki je ponesla ime domae kraja preko ob-inskih meja, s svojimi nasto-pi pa obogati marsikatero pri-

reditev v domaem kraju in e marsikje drugje. Priznanje sta prejela tudi lovec in lovski kinolog Slavko Trinar ter Lovska druina Trie, ki v letonjem letu obeleuje 70-le-tnico delovanja. Ob tem je go-spodar LD Trie Tone Knez med drugim dejal: Pravi lovec

je uvaj narave. Sonaravno go-spodarjenje in varstvo divjadi je bilo vedno strokovno in eti-no vodilo, zato v naih gozdo-vih e vedno najdemo divjad, ki je v velikem delu Evrope e izginila.

V kulturnem programu so se z glasbenim nastopom in s kraj-im skeem na temo lovstva predstavili uenke in uenci O Trie, MoPZ Drutva vi-nogradnikov Malkovec in lov-ski rogisti iz vasi, ki je znana po izviru dolenjske lepotice - reke Krke. Po zakljueni prireditvi so si obiskovalke in obiskoval-ci lahko v razstavnem prostoru tamkajnjega gasilskega doma ogledali bogastvo in raznoli-kost ivalskega sveta v naih gozdovih. Zanimivo razstavo je pripravila Lovska druina Tr-ie pod avtorskim vodstvom Alenke Knez. Prijetno drue-nje se je nato nadaljevalo ob lo-vskem golau in rujni kapljici.

Smilja Radi

Prejemniki nagrad (od leve proti desni): gospodar LD Tri-e Tone Knez, predstavnica skupine Mlade urerke in lovski kinolog Slavko Trinar

Dravne prvakinje v prvi pomoi

Ekipa PP O Botanj je osvojila 1. mesto na dravnem prever-janju usposobljenosti.

Slovesno na Brunku

Udeleenci spominske slovesnosti na Brunku so bili enotni v elji, da se vojna nikoli ve ne ponovi.

SEVNICA - V Knjinici Sevnica je bila do konca maja na ogled raz-stava likovnih in ronih del lanic in lanov sevnikega drutva Univerza za tretje ivljenjsko obdobje. S slikarskimi deli so se predstavili Zala Brus, Pavla ernigoj, Milena Florjani, Ana Hoevar, Danica Hoevar, Marija Jazbec, Roa Marija Pear, Marko Okorn, Marjan Peri in Ulrich Rupret, z unikatnimi ro-nimi deli pa Marjana Otolani, Rezika Jazbec, Antonija Kolman, Janja Glava, Alojzija Perc, Ivana Romih, Ana Kotnik, Marija tih, Rozika Kadilnik, Anica Perme, Joa Senica in Marjana Dvojmo. V otvoritvenem kulturnem programu so svoja literar-na dela predstavile domae ustvarjalke pesnikih in pripovednih del - Jelka Kolar, Vida Krinik in Anica Perme. S. R.

Na otvoritvi je zapel pevski zbor Utrinek, nagovor je imel pred-sednik U3 Sao Jeji.

Razstava U3 v knjinici

Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 2016 9IZ NAIH KRAJEV

Vsem krajankam in krajanom Krajevne skupnosti Podboje estitamo

ob krajevnem prazniku, vsem obanom pa hkrati estitamo tudi ob prihajajoem dnevu dravnosti.

Svet KS Podboje

Vabimo vas, da se v okviru praznika KS Podboje udeleite spremljajoih prireditev:

Sobota, 25. 6. 2016 - Osrednja prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Podboje

- 18:00 - Kulturni dom PodbojeSveana seja Sveta KS Podboje s podelitvijo priznanj

- 19:30 - igrie pri O PodbojePodboka no: Druabno sreanje krajanov in

podelitev srebrnikov; igra ansambel Jerneja Kolarja

Podrobneji program prireditev si lahko preberete v napovedniku Posavskega obzornika.

Imamo veliko prostora za uresnievanje naih skupnih ciljev, tako Leskovca pri Kr-kem s pripadajoimi naselji, mesta Krko kot obine, je dejal predsednik Joe Olovec, ki je na slavnostni seji sveta KS Leskovec pri Krkem, s kate-ro so obeleili spomin na prvi junijski dan pred 71 leti, ko so se zaele iz tujine na svo-je domove vraati prve skupi-ne izgnancev, estital zbranim krajanom in predstavil zasta-vljene cilje. Slednje si bodo prizadevali realizirati z zdru-evanjem sredstev iz naslova dvoletnih krajevnih prorau-nov. Po kljuu razdelitve sred-stev med skupno 16 KS v obi-ni jih na letni ravni leskovka pridobi od obine za delova-nje in vlaganja v investicije okvirno 52.000 evrov. Od tega 6.000 namenijo za delovanje drutev, 4.000 za razne prire-ditve, 3.000 za delovanje KS idr., medtem ko jim ostane za 8,5 km krajevnih cest, konjo trave, ostala vzdrevalna dela ter investicije na letni ravni 37.000 evrov, kar pa ne zado-a za izvedbo vejega tevila ali zajetnejih investicij. Za po-nazoritev zbranim je ob tem Olovec izpostavil pred krat-kim odprto obnovljeno kraj-o cesto k cerkvi sv. Ane v Le-skovcu, za katero so namenili 21.000 evrov, v krajevni sku-pnosti pa je e vedno veje te-vilo obnove potrebnih in tudi daljih cestnih odsekov. Med prvimi se bodo lotili ureditve ceste v Selcah, kjer raunajo tudi na dele obinskih sred-stev, cestnega odseka v Veni-

Mladim zaupati in dati prilonostLESKOVEC PRI KRKEM - Iz preteklosti bodo za popotnico vzeli dobre izkunje, prizadevanja pa gredo v smeri izboljevanja kakovosti bivanja krajanov, je na zadnji majski dan na slovesnosti v poastitev krajev-nega praznika Leskovca pri Krkem dejal predsednik sveta KS Joe Olovec.

ah od domaije Rabzelj do ceste Leskovec - Velika vas, v Osredku oz. Lokah idr.

Med aktualnimi problemi in cilji, s katerimi se sooajo, je e ureditev protipoplavne zaite v Veliki vasi, razreitev teav s konjo na tamkajnjem ob-moju, ki ga je, dokler ni pre-lo pod pristojnost Agencije RS za okolje, KS redno vzdr-evala in opravljala konjo, medtem ko je sedaj zanemar-jeno in zaraeno, ne zgolj ra-zvoj, pa pa ohranitev bivalne-ga okolja in vodnih virov pa je ena od prioritet KS. Prizadeva-nja gredo tudi v smeri razvoja ureditve tretjega sredia Le-skovca, obmoja rnil na 15 ha povrine, ohranitve in ob-nove kulturne dediine, kot je rajbarski turn, kar pa brez sodelovanja z obino in ostali-mi subjekti v prostoru ni mo-goe realizirati oz. je vzajemno sodelovanje nujno, je poudaril Olovec, saj KS Leskovec razpo-

laga z idealnim prostorom za razvoj stanovanjskega in in-dustrijsko-obrtnega okolja v neposrednem zaledju mesta Krko. V blinji prihodnosti elijo tudi pristopiti k obnovi prostorov v gasilskem domu, prostora sedea KS, ob tem urediti sejno sobo, ki bi spre-jela do 40 oseb za sestanke in predavanja, ter treh prostorov za drutveno delovanje. Dru-tev je 14, veina jih je zelo aktivnih in predstavljajo go-nilo bogatega drubenega in druabnega utripa v kraju, pri emer se je optimistino za-zrl tudi v prihodnost: Upam si trditi in sem preprian, da imamo v Leskovcu 'zlato ge-neracijo' deklet in fantov, ro-jenih v 90. letih prejnjega sto-letja, ki je trenutno poveini e na tudiju, a se redno vraa in je zelo aktivna. Upamo, da si jih bo veina tu ustvarila tudi svoje domove in da bodo ti, ki e sedaj izkazujejo pripadnost in ljubezen do kraja, ez nekaj

let prevzeli vajeti vodenja in razvoja v svoje roke. Namre mladim je treba zaupati in jim dati prilonost v njihovih naj-bolj ustvarjalnih letih, do ta-krat pa je na nas, da v dobrobit krajanov postorimo im ve v naem prostoru.

Prostor in podoba kraja pa se spreminjata, kar je lepo raz-vidno na spremljajoi razsta-vi starih fotografij Leskovca pod naslovom Korak stoletja, ki je v Media centru osnovne ole na ogled od 27. maja. Raz-stavo je pripravil Domoznan-ski kroek na Ljudski univer-zi Krko v sodelovanju s KS Leskovec, v njenem imenu pa sta razstavo zasnovali Zden-ka Horvat in Ljudmila ri-bar, fotografije pa prispeval Slavko Pirc. Ob spremljajo-em kulturnem in glasbenem programu na slovesnosti, ki so jo oblikovali moderator-ka Manca Marini, lanici glasbene zasedbe M.J.A.V. Ani Frece in Ana Golavek, olski otroki pevski zbor pod vod-stvom Klavdije Mirt in tolkal-na zasedba Mini vodovodarji pod vodstvom Roberta Fu-ksa, je predsednik Olovec po-delil letonji bronasti krajev-ni priznanji s plaketo. Prejela sta ju Janez Kerin za pomem-ben prispevek v drutvenem ivljenju KS in prepoznavnost kraja ter Anton Bizjak, rav-natelj leskovke ole, za pri-zadevanja in skrb za izved-bo investicij v izobraevalne ustanove, pedagoko, portno in kulturno delo. Bojana Mavsar

Krajevna nagrajenca Janez Kerin (levo) in Anton Bizjak s predsednikom Joetom Olovcem

Svet KS Veliki Trn,Franc Leke, predsednik sveta

KRAJEVNA SKUPNOST VELIKI TRN

Ob prazniku Krajevne skupnosti Veliki Trn estitamo vsem krajankam in krajanom ter vas vljudno vabimo na prireditve, ki bodo potekale v asu praznika krajevne skupnosti.

Prireditve:- sobota, 18. 6., ob 14. uri - kmeke igre 2016- petek, 24. 6., ob 20. uri - praznik KS Veliki Trn in praznik

cvika- sobota, 25. 6., ob 19. uri - sveta maa za slovensko dravo

in njene dravljane- sobota, 2. 7., ob 15. uri - balinarski turnir

Vsi dogodki bodo potekali na portnih igriih na Velikem Trnu.

Vsem obankam in obanom hkrati tudi estitamo ob prihajajoem dnevu dravnosti.Dobrodole pri nas, kjer je

kot v raju, je kmetice pozdra-vila Lea Babi. Njen dom ima namre preudovit razgled na bizeljske vinske gorice. Gostje so kot dobrodolica akale do-mae dobrote, ki so jih spekle lanice Drutva kmekih ena Breice, e najve Aktiv kme-kih ena Bizeljsko, katerega lanice so tudi pomagale pri postrebi in izvedbi sreanja. Babieva je spekla bizeljski aj-dov kola, ki je seveda hitro el v promet. Gostiteljica sre-anja je uvodoma predstavila preostala lana druine Babi, moa Alojza in sina Izidorja, ki sta mu stara pred kratkim predala kmetijo. Babievi ima-jo vinograd z 12 tiso trtami in zbirko nekaj manj kot 1500 majolik iz 64 drav sveta, kar so si kmeke ene z zanima-njem ogledale. O vinogradni-tvu na Bizeljskem je sprego-vorila vodja breike izpostave kmetijske svetovalne slube na

Kmetice obiskale Babiev rajBUKOVJE NA BIZELJSKEM - Kmetica leta 2015 Lea Babi iz Bukovja na Bizeljskem je 26. maja na svoj dom povabila lanice drutev kmekih ena iz cele Slovenije. Kot veleva tradicija, je naloga aktualne kmetice leta, da povabi ostale slovenske kmetice v svoj kraj in jim predstavi svojo dejavnost.

Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Milena Roman. Kmeticam se je pridruil in jih pozdravil tudi breiki upan Ivan Molan.

Ker je bilo kmetic preve, da bi vse naenkrat obiskale dom Babievih - prilo jih je oko-li 80 -, so Babievo obiskale v dveh skupinah ter si ogleda-le tudi kraj Bizeljsko in njego-

ve znamenitosti, med drugim cerkev sv. Lovrenca, kjer je bilo prvo slubeno mesto blaene-ga Slomka, ter prostore Akti-va kmekih ena Bizeljsko, v katerih je na ogled fotografska razstava Babieve. Slovenske kmetice so svoj obisk kmetice leta zakljuile s kulturnim pro-gramom v izvedbi druine Za-gmajster, uencev O Bizelj-sko pod mentorstvom Vilka

Ureka in Ljudskih pevcev Bi-zeljsko ter druenjem na Turi-stini kmetiji Balon - Bela gor-ca. R. Retelj

Lei Babi med majolikami oz. vri za vino najve pomeni ta, ki ga je na sprejemu kmetice leta prejela od upana Molana.

25. junija bomo dravljani RS Slovenije obeleili 25. obletnico samostojne drave.

V naslednji tevilki Posavskega obzornika, ki bo izla 23. junija, bomo v poastitev

spomina na ta dan pripravili praznine strani.

Vabljeni k sodelovanju v obliki voil z dobrimi eljami za bolji jutri.

Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 201610

Stra

n pr

ipra

vlja

Ob

ina

Bre

ice

POIIMO JIM DOMZavetie za male ivali Breice, Veterinarska bolnica Breice d.o.o., Preernova ulica 17a, Breice, Telefon: 07 496 11 56

Uradne ure za obiskovalce: vsak delovnik od 9. do 13. ure, sobota, nedelja, prazniki po dogovoru z deurnim veterinarjem.

IZ NAIH OBIN - BREICE

Na topel dom in skrbne lastnike aka e nekaj ivali fotografije in podatke o ivalih si lahko ogledate na www.veterinarskabolnica.si/zavetisce-za-male-zivali.html.

LIZA (16158B) je mala igriva muca, stara pri-blino 3 mesece. Cepljena je e proti kunim boleznim in je na-vajena na maji WC. Po steriliza-ciji jo bodo oddali v posvojitev. Ie muckom prijazen in odgo-voren dom.

OZY (16131B) je hiperaktiven, poskoen in energien samek nije rasti, star priblino 1 leto. eli si v ak-tiven, ljube in odgovoren dom.

BRUT (16139B) je odrasel, 1-2 leti star samek nije rasti, prijazen in lepo vo-dljiv kua, le drugi samci mu niso najbolj pri srcu.

OBVESTILO

Obina Breice obvea, da je z dnem 6. 6. 2016 objavljen

JAVNI RAZPIS O DODELITVI POMOI OB NEPREDVIDENIH DOGODKIH V LETU 2016.

Razpisna dokumentacija je objavljena skupaj z javnim razpisom na spletni strani Obine Breice www.brezice.si v rubriki Javni razpisi.

Rok za oddajo prijav: v koledarskem letu, v katerem se je nesrea pripetila oziroma so zaznane posledice nastale kode.

Kontaktna oseba: Jasmina MolanTelefon: 07 620 55 07Elektronski naslov: jasmina.molan@brezice.si

OBVESTILO ojavnem razpisu za sofinanciranje malih istilnih naprav za

komunalne odpadne vode in hinih rpali na obmoju obine Breice v letu 2016

Obina Breice obvea, da je bil v petek, 3. 6. 2016, na spletni stra-ni Obine Breice (www.brezice.si, rubrika RAZPISI) objavljen Javni razpis za sofinanciranje malih istilnih naprav za komunalne odpa-dne vode in hinih rpali na obmoju obine Breice v letu 2016.

Rok za oddajo vloge s priloeno zahtevano dokumentacijo je naj-kasneje do 30. 10. 2016 oz. do porabe sredstev. Viina sredstev javnega razpisa znaa 150.000 evrov.

Na podlagi 60. lena Zakona o prostorskem nartovanju (Uradni list RS, t. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 ZUUJFO) upan Obine Breice objavlja

JAVNO RAZGRNITEVdopolnjenega osnutka

OBINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NARTAza obmoje istilne naprave Artie OPPN N Artie

ki bo potekala od 15. 6. 2016 do vkljuno 15. 7. 2016 v asu uradnih ur na Oddelku za prostor Obine Breice, t. pisarne 33, in v prostorih Krajevne skupnosti Artie.Predmet akta se nanaa na umestitev istilne naprave Artie. S predmetnim prostorskim aktom se doloijo merila in pogo-ji za umestitev male istilne naprave do 200PE (PE-populacij-ska enota). Obmoje OPPN se nahaja v zahodnem delu Arti. Obmoje obravnave je zemljie s parc. t. 838/1 k.o. Arno-vo selo. Povrina obravnavanega obmoja znaa cca. 19 arov. Namen priprave OPPN za istilno napravo Artie je zagotovi-tev ustrezne podlage za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt za zagotovitev sanacije razprene gradnje.S pripravo ustrezne prostorske podlage in pridobitvijo gradbe-nega dovoljenja bo komunalno sanirana razprena gradnja na obrobju strnjenega naselja. V smislu racionalne izrabe prosto-ra je smiselno del naselja navezati na predvideno istilno na-pravo oziroma zagotoviti odvajanje odpadnih voda objektom, ki gravitirajo k istilni napravi.

Javne obravnave dopolnjenega osnutka tega akta se lahko udeleite v torek, 28. 6. 2016, ob 16. uri

v sejni sobi (pritlije) na Obini Breice.

Pisne pripombe in mnenja, ki se nanaajo na dopolnjen osnutek akta, lahko zainteresirani v asu javne razgrnitve podajo pisno v knjigo pripomb na obini in krajevni skupnosti Artie ali po-sredujejo po poti na Obino Breice, Oddelek za prostor, Ce-sta prvih borcev 18, 8250 Breice.Obina bo preuila pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzela stalia, ki jih bo objavila na spletni strani Obine Bre-ice www.brezice.si na podstrani Oddelka za prostor ter na obinski oglasni deski Oddelka za prostor.

upan obine Breice Ivan Molan

Mednarodno tekmovanje v an-glekem jeziku je prilonost, da se tekmovalci pomerijo v zna-nju, si pridobijo izkunje nasto-panja v tujem jeziku ter spozna-jo druge kulture in spletejo nova poznanstva ter prijateljstva. Kot je dejal upan obine Bre-ice Ivan Molan, visoke uvrsti-tve na taknih tekmovanjih do-kazujejo kakovost ol v Breicah in Posavju, ki so, eprav na ob-robju Slovenije, povsem primer-ljive z najboljimi olami v sredi-u drave.

Breiki osnovnoolci in sre-dnjeolci so se marca letos ude-leili regionalnega kroga tek-movanja Svetovni pokal znanja (The World Scholars Cup) na Osnovni oli Danile Kumar v Lju-bljani. Sodelovali so uenci in di-jaki z razlinih koncev Sloveni-je in nekaterih drav z obmoja

MEDVRSTNIKA POMO ZA OHRANITEV SAMOSTOJNO-STI V ZRELIH LETIH

Veina ljudi eli starost preiveti v domaem okolju, v lastnih go-spodinjstvih. Odhod v dom osta-ja monost, ko je bivanje doma

Breiki uenci in dijaki so se uvrstili na Svetovni pokal znanja Na Osnovni oli Breice je potekala predstavitev ekipe uencev Osnovne ole Breice in dveh ekip dijakov Gimnazi-je Breice, ki se bodo v drugi polovici meseca junija odpravili na mednarodno tekmovanje Svetovni pokal znanja (the World's Scholar's Cup) v Bangkok na Tajsko.

Balkana. Najbolje uvreni tek-movanje nadaljujejo na medna-rodnem tekmovanju na Tajskem (t. i. Global Round).

Ekipo tekmovalcev iz O Brei-ce sestavljajo Nika Cvetanovski, Gaper Gregorevi in Alen Ju-

lar. V ekipah breike gimnazi-je pa so Sara Roman Atekek, iva Bezjak, Marua Gabri, Luka Pesjak, Tim Medved in Barbara torman.

Tekmovanje in priprave nanj sta predstavili mentorici - uiteljica

anglekega jezika na O Brei-ce in mentorica ekipe osnovno-olcev Petra Va ter mentorica gimnazijskih ekip profesorica anglekega jezika na Gimnazi-ji Breice Mateja Raul. Sode-lujoi se pomerijo na estih po-drojih iz izbrane teme, letos je tema Nepopolni svet (An Imper-fect World), podroja merjenja znanja pa umetnost in glasba, naravoslovje, zgodovina, knji-evnost, sociologija in posebno podroje (letos Zloin in pravi-ca). Tako uenci kot dijaki spre-mljajo teme na internetu in se enkrat do dvakrat tedensko do-bivajo ter pod vodstvom mento-ric razpravljajo o temah.

Dijaki in uenci bodo na Tajskem sodelovali tudi na Sejmu kultur, kjer bodo predstavljali Sloveni-jo, Posavje in obino Breice.

Prostovoljci dejavni v projektu Stareji za stareje

zaradi bolezni ali drugih razlogov oteeno. Pomo vrstnikom sku-ajo stareji prostovoljci organi-zirati tudi z druenjem, sveto-vanjem in najrazlinejo laino pomojo. Pri osebah, ki izjavijo, da potrebujejo pomo, izvajajo redne obiske in spremljajo kako-

vost pomoi in njihovo zadovolj-stvo. Pridobljene informacije, v kolikor se stareji strinjajo, pro-stovoljci posredujejo pristojnim slubam (obini, RK, Karitasu, Domu upokojencev, patronani slubi lokalnega zdravstvenega doma, Centru za socialno delo, Zavodu za pomo na domu, or-ganizacijam, ki organizirajo po-mo na domu, in drugim nevla-dnim organizacijam, ki delujejo na tem podroju). Najpomemb-neji doprinos pa so podatki, ki bodo zbrani za statistine potre-be. Na podlagi analize teh po-datkov bo mogoe vplivati na obinsko in nacionalno politiko pomoi starejim na domu.

OBINA BREICE PODPIRA PROJEKT STAREJI ZA STAREJE

Projekt Stareji za stareje je bil predstavljen tudi v Evrop-skem parlamentu, kjer je bil zelo dobro sprejet. Obina Bre-

ice v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programov zdra-vstvenega in socialnega varstva finanno podpira program Sta-reji za stareje. V letu 2016 je Obina zagotovila 3.000 evrov za izvajanje programa. Obina sicer program, ki se izvaja od leta 2008, podpira od leta 2014.

ZA VE PODATKOV SO NA VOLJO KOORDINATORJI PROJEKTA

Prijazno vas vabimo, da pridobi-te e ve informacij na podroju delovanja Starejih za stareje. Odloite se lahko za nudenje po-moi ali pa za prejemanje pomo-i, v kolikor jo potrebujete. Za ve informacij lahko pokliete posavsko pokrajinsko koordina-torico programa Stareji za sta-reje Ido Krianec na 051 424 028 ali koordinatorico progra-ma Stareji za stareje v Drutvu upokojencev Breice Ano Kalin na 041 690 291.

Na obmoju Posavja in obine Breice e nekaj let poteka projekt Stareji za stareje, ki ga izvajajo drutva upoko-jencev s prostovoljnim delom svojih lanov. Z organizacijo obiskov vseh krajanov, starejih od 69 let, elijo prostovoljci spoznati, kako stareji ivijo na svojih domovih in ali potrebujejo kakno obliko pomoi. Prostovoljci s svojimi vrstniki preivljajo skupni prosti as in jim, v kolikor ti potrebujejo kakno pomo in se z njo strinjajo, to tudi poiejo.

Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 2016 11IZ NAIH OBIN - KRKOSt

ran

prip

ravl

ja O

bin

a Kr

ko

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE STROKOV NAJEMA PRIREDITVENEGA OTORA

V OBINI KRKO ZA LETO 2016

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje strokov najema pri-reditvenega otora za izvedene in plaane razne prireditve oz. dogodke v obini Krko, ki so odprtega znaaja in so dostopni iremu krogu obiskovalcev ter jih organizirajo razlina drutva oz. zveze drutev v razpisnem obdobju od 14. 9. 2015 do 4. 9. 2016. Okvirna viina sredstev, namenjenih za sofinanciranje strokov najema prireditvenega otora, je 9.000 EUR.

Rok za prijavo je 6. 9. 2016.

Upravienci so drutva in zveze drutev, ki imajo sede v obini Krko in so organizatorji prireditve oz. dogodka, ki je bil izveden v obini Krko. Isti prijavitelj se lahko v sklopu tega letnega raz-pisa prijavi samo enkrat za sofinanciranje strokov najema pri-reditvenega otora na eni prireditvi oz. dogodku, ki je bil izve-den v tem razpisnem obdobju. Do sredstev niso upravieni tisti predlagatelji vlog, ki so za stroke najema prireditvenega otora e ali e bodo prejeli sredstva iz drugih javnih razpisov ali drugih virov obinskega prorauna oz. prorauna krajevne skupnosti ali iz regionalnih, dravnih ali mednarodnih virov.Upravieni stroki v sklopu tega razpisa so: stroki najema oto-ra, montae in demontae otora, prevozni stroki otora, ne-upravieni stroki pa: dodatna in notranja oprema otora (tal-ne obloge, zavese, elektrika, razsvetljava, ogrevanje, stoli, mize, prireditveni oder, ozvoenje itd.), WC, kuhinja, gostinske stori-tve. Sofinancirani bodo stroki prireditvenega otora v viini do 70 % upravienih strokov na osnovi dokazil o izvedbi in plailu v okviru viine razpololjivih sredstev za javni razpis.

Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni stani Obine Krko www.krsko.si v rubriki javni razpisi ali pa jo zainteresira-ni lahko dvignejo v asu uradnih ur na Oddelku za gospodarske dejavnosti Obine Krko.

Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom posreduje Irena Mesinger, tel. 07/49-81-292, e-naslov: irena.mesinger@krsko.si uradne dni od 8. 11. ure.

V Koprivnici obeleili zakljuek energetske sanacije telovadnice in vrtca pri OV okviru praznika obine Krko so uenci, uitelji in vzgojiteljice 1. junija slovesno odprli vrata ole po zakljueni energetski sanaciji telovadnice in vrtca pri osnovni oli Koprivnica.

Kot je poudaril